Posairezna številka 10 vinarjev.
štev. 193.
r Ljubljani, v čem, 24. avonsia 1916.
Leto KLIV.
— Velja po pošti: ~
Za celo leto naprej . . K 26-— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2*—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*00
= Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm Široka in 3 mm visoka ali nje
prostoj) za enkrat . ... po 30 * za dva- ln večkrat , . 23 „ pri več|lh naročilih primeren popust po dogovora.
■	Poslano: -.-.
Enostolpna pttitvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl no-delje ln praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga vozni re&
o-ar Uredništvo Je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74 =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi uliol St. 6. — Račnn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Tri inšba letala sestrellenu. - No? uspeh тШ čet o Bokoolni. - Boji pri uslot - Nudallnl uspehi pred
folunom. - „Deutschland" se ornilo.
Madžarska opozicija proti vladi.
Voditelji madžarske opozicije so odložili svoje vloge zaupnikov in nadzornikov, ker v vladnih krogih niso dobili dovolj pravočasnih in odkritosrčnih pojasnil. Začeli so odkrit boj proti madžarski in skupni vladi. V naslednjem poročilo iz ogrskega državnega zbora:
Grof A p p o n y i je rekel, da so za-upniško mesto prevzeli, ker so smatrali za svojo dolžnost, da morajo porabiti vsako priliko, če morejo šanse ogrskega naroda zboljšati vsaj za en odstotek. Danes ne morejo več obdržati tega naročila. Zdi se, da vodstvo naše zunanje politike našega poslanstva ni tako umevalo, kakor mi sami. Doživeti smo morali, da se nas je postavilo pred zelo važna gotova dejstva in zato ne moremo več izvrševati našega poslanstva. Toda naše nasprotno naziranje se ne tiče naših zaveznikov. Smo za ohranitev in poglobitev zavezništva z Nemčijo, seveda pod pogojem enakopravnosti. Tudi se ne more govoriti o miru, dokler ne pade priznani program naših sovražnikov, ki nas hočejo popolnoma uničiti. Opozicija ne more več ostati pasivna. Njena dolžnost je, da poostri svojo kontrolo, seveda v onih mejah, da ne trpi vojni položaj. Zagrešilo se je velike napake, za katere je treba dognati odgovornost. Zunanjo politiko se mora kontrolirati, — Govornik opozarja na nagodbeni zakon, ki zaukazu-je, da ima tudi v Avstriji vladati popolnoma ustavno življenje. Govornik zavrača avstrijsko mnenje, da je Madžarom ljubo, da ima samo Ogrska parlament. Ogri ne streme po gospodujočem vplivu. Dovolj jim je ravnopravnost. To mora izjaviti pred javnostjo.
Grof Andrassy tudi izjavlja, da ne more več izvrševati svoje naloge kot zaupnik, ker ni našel odkritosrčnosti. Morda je res, da podrobnosti iz diplomatičnih pogajanj ni mogoče sporočati neodgovornim osebam in zato je umljivo, da odložijo svoj mandat in poizkušajo kontrolo pred večjo javnostjo. Ne gre se za užaljeno sa-moljubje. V teh časih se iz interesov dežele mora vršiti kontrola. — Andrassy nato opisuje politični razvoj tekom vojne. Ob začetku vojne je vlada zamudila ugodno priliko, da bi primerno preuredila svojo vlado. Opozicija je molčala in se izogibala vsakemu javnemu boju. Kasneje je predlagala koalicijsko vlado; Tisza je to sprejel simpatično, toda ubil je misel že v kali,
ker je zahteval, da ostane on sam na čelu vlade. Opozicija je nato predlagala pot zaupnikov, Ker se ta pot ni izkazala, zato je treba začeti drugo pot: javna parlamentarna razprava perečih vprašanj, ki pa ne sme škoditi vojaškim interesom. Zato stavi predlog, da naj se čimprej
skliče delegacije.
Ne boji se, da bi Avstrijci in Ogri v delegacijah škodili onim visokim ciljem, za katere se sinovi obeh narodov borijo tako junaško. Samo potom delegacij je mogoče priti do one tesne zveze in kontrole med narodom in zunanjo politiko. V delegacijah ne bo samo Ogrska, ampak tudi Avstrija, kjer čutijo prav tako potrebo, vršila svoj ustavni vpliv na vprašanja, ki se ravno tako tičejo njenega obstoja in bodočnosti. Končno poudarja Andrassy, da akcija opozicije ni dokaz utrujenosti ali želje po miru za vsako ceno. Zahteva sklicanje delegacij ravno zato, ker ve, da so vsak faktor in vsi patriotični elementi v monarhiji trdno odločeni voditi boj do konca in žrtvovati prav vse za pošten mir. Nihče v monarhiji ni za osvojevanje, toda vsak je odločen za boj do zmagovitega miru. V tem sta narod in opozicija edina.
Štefan Rakovsky tudi zahteva sklicanje delegacij, ostro napada vodstvo zunanje politike in trdi, da celo
ogrski ministrski predsednik ne dobiva dovolj pojasnil.
Poudarja ravno tako odločno voljo za boj do poštenega miru. Svojega zaupni-škega poslanstva niso porabljali za tožbe proti Tiszi, ampak so hoteli delati samo za interes dežele. Ker se to ni posrečilo, nočejo vse krivde valiti na ministrskega predsednika, toda ta naj skliče delegacije. Zunanjo politiko je treba temeljito pre-drugačiti, in postati mora smotrena, odločna in samozavestna.
Tisza za diplomatično tajnost.
Grof Tisza obžaluje, da voditelji opozicije nočejo več vršiti svojega informacijskega poslanstva. V nazorih teh gospodov je nekaj napak. Andrassy je opozoril na diplomatično akcijo pred vojno z Italijo. Če bi v tisti zadnji stopnji pogajanj — oriznam — upravičeno samozavest ne bili stavili na najhujšo poizkušnjo, in sicer v r jnižujoči obliki, tedaj bi nam bila Italija napovedala vojno pred predorom pri Gorlicah ali takoj za tistim dogodkom.
(Poslanec Szmreczanyi: Tri tedne.) Če sedaj premišljam posledice, ki bi znale tedaj nastopiti, omenjam samo dejstvo, ki se lahko že sedaj pove, da smo vzeli vse čete od srbske meje, da bi zaustavili italijanski napad. Če premišljam posledice, ki bi jih to dejstvo znalo imeti, če bi srbsko mejo degarnirali od čet v dneh pred ali tik za Gorlicami, tedaj s ponosom lahko prevzamem odgovornost, da smo v takih strašnih dneh v zatajitvi svoje upravičene samozavesti šli do skrajnosti, da smo mogli preboleti tedne, dni in ure in tako zadržati italijansko vojno napoved, dokler nismo dobili dovolj čet, da smo ustavili italijanski napad, (Szmreczany: Tri tedne.) Če bi mogli, bi pridobili še četrti in peti teden, kajti učinek velike zmage pri Gorlicah je stopal vedno bolj v ospredje in se je poznal ne samo vedno bolj na srbski meji, ampak po celem svetu. To je samo primera, v katerem lahko rečem zbornici in ogrskemu narodu, da naj v tem vprašanju počaka s svojo sodbo, dokler ne bomo po načelu, da naj se posluša tudi drugo stranko, to vprašanje lahko razpravljali in pojasnili.
Klic po delegacijah.
V sedanjem času tudi delegacije tega ne bi mogle opraviti. V odsekih delegacije v teh vprašanjih tudi ni mogoče iti do one meje, kakor bi bila potrebna. Gospodje pa vedo, da od strani ogrske vlade m nobene ovire za sklicanje delegacij. (Rakovszky: Odpravite delegacije!) Tisza: Sklicanje delegacij ovira
odgoditev avstrijskega državnega zbora.
(Szmreczany: Stiirgkh bi odletel.) — Grof Tisza nato razlaga ogrski zakon o delegacijah in pravi, da ogrski državni zbor tudi sedaj kontrolira vlado. Seveda ni to stanje docela popolno. V tem trenutku pa ni njegova naloga, da bi govoril o avstrijskem položaju. Avstrijski ustavni mehanizem se je imel, ne samo od časa sedanje vlade, ampak že prejšnje čase boriti s tolikimi anomalijami, ki so že v mirnih časih zvezane z velikimi nevarnostmi, ki bi pa v svetovni vojni znale imeti usodne posledice. Ta položaj obžalujemo vsi in ni ga Ogra, ki bi se veselil tega položaja. Sleherni Oger si more le želeti, da bi javno življenje v Avstriji imelo na čelu v vsakem oziru akcije zmožen in krepak parlament. Mi obžalujemo ta položaj in upamo na izboljšanje. Toda največja krivica je to, če se za desetletja stare kronične napake vali
sti z rokami v hlačnih žepih. — »Mož, ste clobro prodali voli?« — »No, no, boljše bi bilo lahko, pa je že, je že.« — »Letina ne kaže prida.« — »Slaba bo, slaba! Sto že videli nove desetkronslce bankovce?« — Mož jih ima slučajno precej v debeli listnici. »Ta beli papir zraven jih kazi.«
D up 1 j e. — Arhiv jc bil zaklenjen. Na pisalni mizi je ležalo nekaj peres, katerim sc je poznalo, da že dolgo niso plesala po belem papirju. Poleg njih jc počivala moderno opremljena knjiga, katero naslov je govoril o najmodernejši umetnosti. Na stenah delavnico so visele nove, originalne slike, izdelano klasično moderno. Gospod Peter je na dvorišču nadzoroval novo drvarnice. Pokazal mi je hlev poln mlade živine. V svinjaku so krulili mladi pre-šički. — »Par dni ostanem doma. To leto sem mnogo zamudil v naši literaturi, kar mi hodi pri vojakih zelo narobe. Morda bi mi hoteli posoditi zadnje številke »Dom in Sveta«? — Stala sva na dvorišču koncem župnišča. Gospod Peter sc jo obrnil v stran in pljunil dvajset korakov daleč v vodomet na vrtu, ki je bil slučajno suh. Ko se je obrnil zopet k meni in s poudarkom povedal, da tetra lisla ni najti v nie-
odgovornost avstrijski vladi aH onemu državniku, ki je sedaj na čelu avstrijske vlade.
Grof Tisza odločno ugovarja obdol-žitvi, da naša zunanja politika ni bila odkritosrčna. Ta obdolžitev nima niti videza upravičenosti. Sicer pa danes sodba še ni mogoča. Danes še ni mogoče vsega razkriti in pojasniti. Grof Tisza konča, da nosijo odgovornosti zavesti, da je za interese dežele storil vse mogoče in to v trajnem, prisrčnem in nezrušljivem zavezništvu z zavezniki in v prvi vrsti z Nemčijo, (Desnica je grofu Tiszi živahno klicala ;>EIjen«.)
Andrassyjeva kritika glede Italije.
Grof Andrassy izjavlja, da je grajal ono politiko proti Italiji, ki ni mogla ohraniti miru in se je vendarle ponižala. To jo bila moja obdolžitev in te Tisza ni poizkušal ovreči.
Tisza odgovarja, da mora biti danes vsakemu jasno, da miru nt bilo mogoče ohraniti in pa če ne bi bili storili tistih korakov, ali če bi jih prej začeli, da bi italijanski napad v obeh slučajih prej zagr-mel nad vami, kakor pa v trenotku, ko smo ga mogli odvrniti. (Klici: Tako je. — Desnica je ganjena, na levici hrup.)
XXX
Madžarska opozicija.
Budimpešta, 23. avgusta. Strankarskega premirja je konec. »Neues Pester Journal« piše, da Andrassyi in Apponyi z ozirom na splošen položaj ne mislita na preostro opozicijo, pač pa Karliyjeva in ljudska stranka ne bosta molčali in bosta začeli boj proti vladi.
Zadnja pisma iz Gorice.
(Konec.) III.
Gorica, 7. 8. 1916 ponoči. Ura se pomika že proti polnoči. Zaspan, ubit ždim pri svoji mizi. Zunaj grmi, poka, se stresa, kakor da sc podira svet.
Oblečen, obut, kar tako naslonjen na mizo sem bil zadnjo noč prespal nc-
govi hiši, je bil njega obraz en sam velik protest... Ampak potem v lopici za hišo, kjer sva pozno v noč kramljala, sem našel srce, kakršno je treba iskati. Gospod Peter, nikdar mi še ni bilo žal, kadar sem romal k Tebi — ker bogat si v izkušnjah, bogat po srcu —h zato mi ni dalo, da bi ti ne stisnil roke na moji poti iz južne Tirolske.
Zagreb — ki je kot pušeljc, sestavljen i -r. samih belih in rdečih rož na mizi, pregrnjeni z želim prtom.
« * *	'У
Na Dunaju sem bil opazil, da prevladuje tam v letošnji poletni sezoni bela in črna barva. Gerngross v Maria-hilfcrici jc imel cel teden vse izložbe drapiranc samo s tema dvema barvama. Zagreb stoji letos v znamenju bole in rdeče barve. Belo so hiše, po oknih in balkonih teh hiš pa je polno rde-, čega cvetja. Bele so najmodernejše obleke mestnih dam, vanjo pa je všito rdeče cvetje; rdeči, svileni trakovi prevladujejo na toaletah in slamnikih. Bele so narodne noše deklic in žen 7. dežele, pa vse polno rdečih našivov in trakov. Bela je obleka moža seljaka, pa na klobuku in dolgi beli srajci se vijejo gosto nnšite rdeče niti in trakovi.
Pismo iz Za&reUfl.
Zapustil sem bil Zagreb letos v časi1, ko se je ta mladi fant izvijal iz zadnjih objemov starke zime in se pripravljal, da sc okoplje v prvih solnčnili žarkih mlacle pomladi.
Pomlad in prve dni poletja sem preživel na vrtu in na gorah čudovito lepe tirolske zemlje. Iz mejnih vrhov gora to zemlje sem gledal italijansko ravan... Ko je stalo solnce tako, da sta bila noč in dan enako dolga, sem bil nastopil pot nazaj.
T r i e n t — našel sem ga bil takšnega, kot sem ga bil zapustil. Trdnjava, v kateri si komaj med 200 vojaki našel enega civilnega človeka. Mnogo prahu in neznosna vročina je vladala v njem.
B r i x e n — zanimiv grad, krog katerega so stali krog in krog po gričih in gorah med zelenjem vinogradov, kot straža., mogočni snopi zgodnjega žita.
remu pa uniforma, ki jo nosi zdaj že dve leti. clobro pristoja. Obraz jo zagorel, hrbet širok. Soliden je in dekleta ga ljubijo.
I n o m o s t — bolnišnica. Mnogo rezervnih bolnic je v njem.
Sol nog rad — njegovo ime sem čul proti polnoči, ko sem se ravno preobrnil na mehki postelji v bolniškem vlaku.
Dunaj — Ivan Cankar je napisal pred leti podlistek, v katerem je popisal Dunaj poleti. Pričel jc nekako tako-le: Tod Golovcem leži star filister, nag do popka---Jaz sem ga bil našel letos podobnega priletnemu, korektnemu gospodu v salonski obleki, s črno kravato za vratom in cilindrom na glavi. Obraz mu je bil resen, obleki na njem sc jc poznalo kljub temu, da jo bila skrbno osnažena, da je šc od lanskega leta... Da, da, draginja!
Ljubljana — mlada vdova, ki hoče biti navzlic srčni žalosti intcrc-santna. Žalna njena obleka jc najmodernejšega kroja. Pogledi so ji koket-ni, krog njenih listnic pa so začrtane poteze, ki jo delajo v njeni žalosti interesen tno.
K r a n j — trden gorenjski gospodar, ki stoii nekam prešerno na beli ce- »
kaj Četrt ure. Sam ne vera, kako je bilo to pol-spanje, zjutraj sem se čutil le Še bolj utrujenega, izmučenega.
Zjutraj sem en čas sedel v »C.en-tralu« na Travniku. Že drugi dan ni bilo nobene pošte, nobenih poročil, nobenih časnikov. Da bi mogel dobiti vsaj kal^ časopis, pa nihče ga ni imel.
Tolažili smo eden druzega.
Bal sem se skoraj, poizvedovali po najnovejših vesteh iz bojišča, kako je s Kalvarijo, S Podgoro, s Sabotinom...
Stresalo se je venomer. Sedaj jc poknilo nekje v šolski ulici, potem okoli Gosposke, nekje v Raštelju in tako nepretrgoma vsepovsod naokrog.
Stopil sem k gospej kavarnarki in si naročil kozarček slivovke, kontra-strup proti,nervoznosti . . .
Nekdo je pripovedoval, da ga naša patrulja ni pustila več proti Solkanu. »Najbrže so Lahi že čez Sočo . . .« je trdil, a verjeti mu skoraj nismo mogli. Drugi je zatrjeval, da je Podgora že vsa laška. Tretji je pravil o tisočih in tisočih laških vojakov, ki so jih naši zajeli in ki jih ves čas dovažajo skozi mesto, kako da se radi pustijo ujeti, cla kar sami mečejo orožje od sebe, kako da je eden teh ujetnikov, ko je prišel do Travnika, od veselja zavriskal in pričel mahati z robcem. Pa cla kljub vsemu temu naša stvar ne stoji preveč sijajno, da je prehuda premoč na oni 'strani, pregrozno število topov in cla se je neki laški major-ujetnik izjavil, da to pot. kljub vsej hrabrosti naših ne bo mogoče ubraniti Gorice . . .
Tako so se širile dobre in slabe vesti. O prvih sem dvomil, zadnjim nisem mogel, nisem hotel verjeti . . .
Moral sem v ulico Dreossi, do znanca.
Na Travniku ni bilo videti žive duše. Sredi Raštelja se je še vedno kadilo iz razvalin, na ulici so ležali kupi kamenja.
Ilitel sem mimo sledov razdejanja čez Stolni trg. Na trgu je ležal z iztegnjenimi nogami kadaver konja. Povsod so zijale globoke luknje po tleh.
Par sto korakov pred mano ob vogalu ženske bolnišnice so se po vrsti razpočile dve, tri granate. Steber \mia-zanega dima se je dvignil iz ceste.
Znan mož mi pride nasproti. Plašen pogled je vprl v me: »Gospod, ali naj gremo, kaj naj napravimo?« »Čemu?« sem ga miril, »ni take sile, samo pazite se pred granatami, a na beg ni treba misliti, Lahi ne prodrejo nikoli.« Zmajal je z glavo: »Vi že veste, pa zakaj nočete povedati resnice? Vse je šlo, vojaštvo in vse. Včeraj sem videl, kako se je odpeljal grof Dandini, in ako je on šel, je to slabo znamenje.« Zastonj sem ga prepričeval, naj se ne boji, da je grof na Ajševici, da se še vrne, da je vendar vse osobje magistrata ostalo. Ni in ni hotel verjeti. »Zakaj se pa grof še ni vrnil? Vi mi nočete povedati resnice . . .«
Svojega znanca, ki sem ga iskal, sem dobil ravno pred hišo. Hotel se je baš odpeljal s svojo ženo do Ajševice in spraviti obenem do tja nekaj svojih najpotrebnejših stvari. Ne vem ,kako je še imel tako srečno roko, da je dobil voz. »Spravim vsaj nekaj iz mesta.
Predstavljajte si Ilico ob času promenade, po kateri se vije venec mestnih dam. Vse belo in rdeče med belimi hišami z rdečimi cvetovi in zelenimi oknicami. Stopite na Jelačičev trg v dopoldanskih urah. Vse mrgoli tam seljakinj v krasnih narodnih nošah. Vse je belo in rdeče. Obiščite sejmišče na smanji dan. Vse je belo in rdeče.
Zato je Zagreb pušeljc, sestavljen iz belih in rdečih svetov. Na zeleni mizi hrvaške ravani leži in solnce se smeje nad njim raz modro nebo.
Pa muzika... Le stopite na ulico: na trg, v gostilno, na promenado. Tako mehka je beseda teh ljudi. Pesem je, mehka muzika.
* * *
Draginja kot na Dunaju, samo mnogo več se dobi tu. Bel kruli. Življenje navzlic poletni sezoni, povsod polno. Pa mnogo vojaštva, mnogo bolnišnic, mnogo novih grobov.
V Odeonu koncertira vsak večer gledališka godba. Glegališče otvori sezono 1. septembra. Priprave se že vrše. Program obeta biti bogat in zanimiv.
Kinematografi delajo dobre kupčije. Literati se prepirajo med seboj. Hrvaška književnost bogati prevodov, zlasti ruskih. Najboljša ruska dela so žc prevedena. Dobrodelna društva in zavodi, ki jih je vojska priklicala v življenje, žc sestavljajo programe za jesensko in zimsko sezono. Oči politkov so obrnjene v Budimpešto, kjer je pričel ravno danes parlament svoje poletno zasedanje.
Tam zunaj pa se bori hrvaški junak kot lev za kralja in iepo zemljo, katere krasen cvet ie beli Zaereb. P.
Jutri se vrnem. Bati se je najhujšega. Zdravi, do svidenja!« mi je zaklical in se odpeljal.
Če se ta boji in spravlja svoje stvari proč, on, ki jc bil vedno predrzno-pogumen in do skrajnosti optimist, potem le glej, da se spraviš t.udi ti čim preje malo ven iz tega kritičnega okrožja, — sem si mislil in sklenil, da se še jutri umaknem na Ajševico.
Nazaj grede sem se obrnil v stanovanju gg. stolnih vikarjev. Hotel sem vedeti, kaj je z gg. dr. Sorlijem in dr. Kobalom, ki jih nisem videl od sobote opoldne, ko smo zadnjič kosili skupaj pri Pizzulu.
Na stolnici sem opazil več svežih poškodb. Pridem v stanovanje, kjer mi zbegana služabnica povć, da so gospodje sinoči odšli proti Ajševici, da se pa še vrnejo, čim bombardiranje malo odneha, ker da so vse svoje stvari pustili doma. Skušal sem malo pomiriti preplašeno žensko, zagotavljajoč ji, da je najhujše že prestano, a samemu sebi se mi je zdelo, da lažem.
Na Travniku srečam komisarja g. dr. Sveteka. Kar oveselil sem se ga. Dokler je ta gospod še tu, smo že še dobri! Ogovoril me je kar sredi trga. Dasi je žvižgalo in pokalo na levi in desni, od spredaj in od zadaj, je pogumni doktor obstal na trgu, kakor da nismo na najnevarnejšem prostoru mesta. Opozoril sem ga na to, kajti meni ni nič kaj dišalo, stati tako na prostem, pa doktor se mi je le smejal, češ, da morda me prej ubije granata v kaki kleti nego na prostem. Prašal sem ga, kedaj bomo morali iti, a oni se mi je smejal: »Čemu, saj ni nevarnosti. Če bi bilo kaj, bomo vendar avizirani pravočasno. Le nič strahu, korajža!«
Iz Šolske ulice so privedli nekaj ujetnikov. Komisar jih je moral sprejeti in dirigirati stražnike naprej. Tako je bil ta dan dr. Svetek za vse. Edina oblast v mestu!
Dasiravno še vode ni bilo več v mestu — vodovod je bil razbit — sem bil vendar tako srečen, da sem dobil pri »Jelenu« še pošteno gorko kosilo in še celo — pivo.
Popoldne je pokalo naprej. Grozna muzika ni hotela kar nič prenehati.
Nekaj časa sem bil doma, nekaj časa drugod, samo obstanka nisem našel nikjer.
Ko je treščilo pri Valentinuzijevih na Kornu, ranilo tri gospodične in ubilo enega vojaka, je bilo seveda vse še bolj zbegano v našem delu. Stara gluha teta jc še bolj tarnala in vzdihovala: »Dio mio, Dio mio« in celo pogumnim gospodičnam se je bral strah na obrazu.
Urar, ki je imel malo trgovinico v naši hiši, je prišel, pobral najvrednejše stvari v ročno torbo in odšel. Tedaj sem tudi jaz spravil najvažnejše papirje v žep, stlačil v nahrbtnik nekaj perila in obleke ter opozoril še gospodični, naj imati najvažnejše stvari pripravljene — »za vsak slučaj.«
Za vsak slučaj--pričel sem se
resneje bati, da pride ta slučaj.
Še enkrat sem hotel videti, kako so gospodarilo granate po našem uradu. Nevarna je bila pot do tja, pa vse eno sern šel. Preletel sem nekaj sob. Cele stene so bile po tleh, vse razmetano, vse pokrito s kupi kamenja.
Na magistratu sem zvedel, da je grof Dandini še vedno na Ajševici. Kaj gotovega ni vedel nihče povedati. Uradniki so sedeli apatično ob svojih mizah, otroci, ženske in moški so se gnjetli po prostrani zatohli kleti, bledo razsvetljeni od sveč in petrolejk. Ravno so pripravljali gulaž iz konjskega mesa, zato je bil zrak tembolj nasičen in zopern.
Pred magistratom so se pa ves čas vstavljali vozovi Rdečega križa. Eden za drugim so prihajali.
Napravil sem še en skok na glavarstvo. V družbi barona Winklerja, ki se je bil ravno vrnil z dopusta, sem našel dr. Sveteka. Na mojo prošnjo mi je hitro napravil »Passierschcin« do Ajdovščine in nazaj v Gorico. »Napravimo veljaven do 25. avgusta, do tedaj najkasneje bomo že imeli lepši niir v Gorici,« mi je dejal, a pripomnil, da ni še nobene sile in nevarnosti in da naj ne hodim še, če ne pride kaj hujšega. Opravičil sem se, cla grem samo za en ali dva dni, da pridem vsaj do kake pošte, sicer se bodo doma bali bogve-česa, če toliko časa ne bo nobenega glasu od mene.
Z gospo in gospodom M. smo se dogovorili, da odidemo prihodnjo jutro zarana, — pa naj bo kar hoče. Gospa je sicer silila, naj gremo takoj, samo cla bomo čim preje zunaj, pa navsezadnje se je le udala za naslednjo jutro.
Moj nahrbtnik je bil natlačen, pa nisem se mogel odločiti, cla bi pregledal, sem li res stlačil vanj najpotrebnejše.
Ni me držalo doma. Hajdi spet do kavarne.
Ko sem šel mimo Orzana, je treščilo prav blizu v ulico Vetturini. Drobec granate je padel le par metrov pred mano. Skoro sem se hotel že vrniti. Sredi ulice je ravnodušno in hladnokrvno pobirala stara ženica razdrobljene kosce okenskih temnic v predpasnik. Kak zajec si v primeri s to starko, sem očital samemu sebi in podvizaj korake. Pred škofijo jo je visoko nad mano razpočil šrapnel, kroglice so zaropotale naokoli. V zidu se je odbila krogla iz puške, a jaz sem bil skoro že v kavarni.
Tedaj je dvakrat zaporedoma rezko zarezalo skozi zrak. Nehote smo so vsi sklonili proti mizi, kakor da ima pasti ravno na nas. Dva siva stebra sta vstala ravno tik ob obzidju Castella.
Zvečer smo zopet sedeli pri »Jelenu«. Prasketanje pušk je prihajalo prav od blizu, kakor da se bijejo že to-stran Soče. Za hip me jo gnala radovednost na hodnik drugega nadstropja. Podgora je bila vsa v ognju in črnem dimu, na desni strani so se dvigale zelenkaste rakete. Zdelo se mi je, da slišim človeške glasove, vpitje in klicanje . . . Vrh Kalvarijo pa se je zdel temen, miren ... V mestu precl menoj tja proti Soči so bile tu pa tam svitle točke, ognji, stebri dima.
Vedno bolj je rastlo v meni prepričanje, da se bo moja črna žalostna slutnja uresničila.
»Najboljše, da ga pijemo nocoj! Ga vsaj za Lahe ostane manj!« je predlagal eden iz družbe. Meni pa se ni nič kaj posebno ljubilo. Tako sem bil žalosten, da bi se bil najrajše zjokal nad našo veliko nesrečo, ki je imela priti.
Sedaj zdim tu v svoji, hvala Bogu, še celi celici. Zunaj grmi, poka, se stresa. Vzduh po ognju in dimu, kakor da je sodnji dan . . . Tam okoli državnega kolodvora je vso svitlo, velik požar.
Jutri zarana torej odidemo.
Novo soška Iroiila.
Štirinajst mesecev smo čiiali v poročilih iz soške fronte vedno ista imena. Imenoval se je Tržič, koje mesto so prepustili sovražniku takoj ob pričetku vojske brez boja, Doberdob, vasi Selce, Verme-ljan, Sredipolja, Šenpolaj, čula vedno nova junaštva s hriba Sv. Mihaela, ki stoji na severnem robu doberdobske planote. Poznali smo imena krajev pri Gorici in višin goriškega obmostja, Podgora, Oslavje in Sabotin. Štirinajst mesecev so odganjale čete generala Boroeviča od Gorice, in šele, ko je sesulo sovražno topništvo mesto popolnoma, je armada stopila nazaj en korak, a samo en korak, da se je v novi postavki tem uspešnejše uprla sovražnemu pritisku. Goriških razvalin ni bilo treba čuvati več, temveč se je mogla umakniti v postojanke, taktično in strategično nad-kriljinoče napadalce.
Črta, ki se je izpremenila v šesti soški bitki, ni drugega kot izravnana krivulja v podobi obrnjenega S. Skrajni točki odsekovi, Solkan na severu in Devin ob morju na jugu, sta ostali. Na najširjem kraju pomeni izguba prostora šest, povprečno le štiri kilometre. To je ona smrtna rana, ki so je radosti pijani laški časniki zadali Avstro-Ogrski.
Prostor novih postojank je tak-le: Laška ravnina se med Krminom in Gradiščem zajeda proti vzhodu, naproti Vipa-vici, ki prihaja iz kraške Hrušice in se pod Sv. Mihaelom v ostrem kotu izliva v Sočo. Ravnina med Sočo in Vipavico se izza soteske med Sv. Mihaelom in Podgoro razširi v trikot, na čegar severu stoji Gorica. Braniti Gorico bi bilo torej braniti ravnino, katero so sicer vso prepustili sovražniku.
Vzhodno od Gorice se izpremeni ravnina v gričevje, po katerem se vi'e Vipa-vica. Goriški grad je poslednji izrastek teh gričev, ki so 150 do 230 metrov visoici ter se nad goriško nižino, ki je komaj 50 metrov nad morjem, vzpenjajo prilično visoko. Severno in južno spremljajo ozki hodnik vipavskih gričev od zahoda proti vzhodu visoka gorovja. Na severu Trnovski gozd, ki ima 800 in več metrov visokih vrhov in s hribom Sv. Gabrijela in s Sveto goro gospodari soški dolini. Na jugu, na levem bregu Vipavici pa se vlečejo severni kribi komenske planote, visoki 400 metrov, z najvišjirr hribom Trsteljem, ki ima 643 metrov. Jnsno je, da tc viS'ne ola'šuiejo zatvoro gričevju vzhodno Gorici. Sovražnik se mora zaletavati proti ravni, ob straneh trdno zavarovani črti in more več obstreljevati posameznih točk kot doslej od treh strani. Taktično je torej njegova mloga mno^o težja.
Seveda sovražnik ne more napadati sedaj Črte, ki sc nri Solkanu na zrhodnem robu gorišMh višin drži tesno vzhodno črte Sv. Peter—Vrtojba—Miren, temveč mora napredovati na višinah, ki varujejo krila našim postojankam. To so hoteli doseči besni napadi na Plave in Zagoro, ki
so se počeli takoj po zasedenju Gorice. Preko teh krajev ob srednji Soči vodi namreč pot na višine Batuje in Grgar, torej za hrbet Sveti gori in Sv. Gabrijelu, severnima stebroma naših postojank. A presenetljivi napad se je ponesrečil, ob levem bregu se raztezajoče gore so ostale naše. Ozka in globoka soška dolina tudi nikoder ne daje mesta, da bi se razvila večja krdela, in Lahom je ostala po ponesrečenem napadu na onem mestu izredno težka naloga. »Trnovskega gozda«, oziroma onstran čepovanske doline raztezajoče se »lomske planote« še ni pohodila italijanska noga, in prej kot slej sta najtrdnejša trdnjava južne kraške postojanke.
Trja gre za levo krilo, ki se razprostira med morjem in Vipavico preko komenske planote. Te kraške višine se raztezajo daleč proti zahodu v ravnino do Soče, ki teče pri Gradišču okrog poslednjih izrastkov, Najzahodneji del višine se imenuje doberdobska planota, ki je odde-Ijena od ostale planote od severa proti jugu po globoki valonski dolini, katera veže pri Devinu obalo z goriško ravnino. Doberdob je bil za brambo Gorici velikega pomena, ko se je ostavilo to mesto, je izgubil pomen tudi Doberdob. Goriška ravnina v laških rokah je naravnost ogrožala hrbet doberdobski postojanki zaradi nevarnosti, da udero Lahi v valonsko dolino in odrežejo branilce planote. Južno krilo Boroevičeve armade se je umaknilo zato na vzhodne dolinske bregove, in tako se je med morjem in Vipavo poravnala fronta, katero je lože braniti. Tudi se je ohranila prednost, da stoji branilec više kot napadalec. Zakaj nove postojanke so na 250 do 300 metrov visokih gričih, a napadalci v dolini so komaj 50 metrov visoko nad morjem. Seveda ni dvoma, da bodo hoteli Lahi napredovati na vsak način in da je zato na zahodnem delu komeinske planote, morda ob črti Lokvica—Vršič— Selo—Grmada—Devin, pričakovati besnih bojev.
A zadnji dnevi so pokazali, da je moč branilcev nezlomljena in da komenski hribi sovražniku niso manj strašni kot Doberdob.
Kako ]e mio nekdaj :o kako je sedaj.
Krasen majnikov dan. 2e na vse zgodaj je južno solnce vabilo zaspance iz postelje ven v probujajočo se in cvetočo naravo. Vse je kipelo. Drevje je bilo ograjeno v belo odejo in pod to so žgolele in gostolele ptice, veseleč se življenja. Jutranja rosa je visela na temnozeleni travi, katera je kipela sočnatosti in rasti. Ažurno modro nebo se je oziralo na to krasno zemljo in še poveličevalo nje lepoto. Ljudje pa so hiteli po lepih, belih, bliščečih se cestah in kamorkoli se je ozrlo oko, je videlo obilnost rodeče zemlje. Ukajoč in šaleč se, so hiteli ljudje v jutro na delo na lepo obdelano polje in zadovoljstvo in radost jim je sijala z obraza. Kako bi tudi ne? Saj jim je mati zemlja obilo poplačala trud in nobena znojna kaplja ni padla zastonj na grudo. Iz vsake je zrastla rastlina, katero je oratar hvaležno gojil. Motika, lopata, plug so pridno obdelovali polja in na tisoče rok se je gibalo in pobiralo sad truda. Po belih cestah, katere so se tako prijetno svetile v južnem solncu, pa so hiteli voz za vozom izletniki, da sc navžijejo te južne krasote in prsa so se jim širila pri misli — to je moja domovina.
Pot nas pelje po soškem polju dalje na jug — k morju. Kmalu zapustimo prijetno okolico in sprejme nas sivi Kras, ki ima kljub svoji goloti vendar nekaj prijetnega za oko. In ljudje, ki so ondi prebivali, so ga ljubili z dušo in telom in vsakega, ki bi jih odtrgal od te kamenite zemlje, bi prokleli iz dna duše. Saj se je pasla njih živinica ob redki travici in tupatam so imeli malo dolinico, napolnjeno z rdečo zemljo, katero so tem pridneje obdelovali.
Dosegli smo malo sedlo. Odpre se nam naenkrat krasen pogled na morje, V tisočerih barvah se je gibalo morje, blesteč se kakor mavrica in pljuskalo mirne valjčke na obrežje. V daljavi pa so se belila razpeta jadra in kakor daljni odmev se je čulo petje mornarjev in ribičev. Žarko solnce je sipalo svoje žarke na lo gladino in spreminjalo barve kakor dijamanti. Na levi se odpira krasna rodovitna ravan in v jutranjem svitu sc vidi v daljavi stolp onega mesta, katero je že v rimski dobi in pozneje v srednjem veku igralo take važno vlogo.
Na desni pa se dviga Kras in pod njim na sivi skali mogočen grad, ki razpenja svoja krila kakor orel nad morjem in grozi s poginom in pogubo vsakomur, kdor bi se mu bližal s sovražnim namenom.
In nehote se spomni, kdor ga vidi, na različne vojske, ki so hrumele tod okoli in kakor odmev mu brnc na ušesa glasovi kmečkih puntariev: »Stara
pravda!« In grad je ostal. A bilo je nekdaj! Kolo Časa pa se neprestano vrti in tudi ta se mu ni mogel upirati. — Vojska! Vse je zbegano, brez uma. Vsak je popustil, kar je imel, in zbežal, da reši vsaj življenje .Tam, kjer se je razlegalo petje in ukanje, pojo sedaj svojo smrtno pesem topovi in rušijo, kar je roka ustvarila tekom stoletij. Vse je opustošeno, prazno. Domovja so požgana in pričajo o boju, ki se je vršil tu pred kratkim časom. Neobdelana polja čakajo boljših časov in orodje rjavi in nihče ne ve, kdaj se bode zopet svetilo. Po cestah, po katerih so hodili ljudje preje pevajoč in ukajoč, po katerih so hiteli vozovi, naloženi z žetvijo, se pomikajo čete, molče, z resnim obrazom, ropotajo topovi. Vse molči in priča le o grozi, katera vlada tu. In zdi sc, da še solnce ne sije tako kakor nekdaj. A vendar ljudje zaupajo in beže v zavetje, da se kasneje zopet vrnejo v svojo porušeno in uničeno domovino in da zraste novo življenje, nova doba —
ferra гт—s r—; r—
J. B.
Pogrešane družine s Primorskega.
Štefan Schein, učit. leg., Knežak št. 14 pri Št. Petru na Krasu, išče družino Merkuža iz Gorice, Tržaška cesta, in družino Podgornik iz Gorice, stanujočo na Corsu, poznejši begunci v Dornbergu. — Kdo ve, kje se nahaja Albina Ušaj, roj. Batistič, z njenimi štirimi otroci iz Št, Petra pri Gorici, se vljudno prosi, naj sporoči eventuelne podatke na naslov: Franc Fatur, Zagorje št. 3 pri Št. Petru na Krasu. — Kdo ve kaj, kje se nahaja g. Ciril Zamar, kurat iz Bilj, Goriško, Janko Za-mar in Zalka Zamar. Od kar so Italijani zasedli Gorico, ni več nobenega sporočila od njih. Vljudno se prosi, če je kateremu kaj znano, v tej zadevi sporočiti na naslov Celestin Zamar, k. u. k. Art. Det. Poreč, Istra. — Valentin Golja iz Solkana, sedaj v deželni bolnišnici v Gradcu, I. Med. Abt. Zim. 146, Erdg. Vljudno prosi, kdor ve, kje se nahaja njegova mati Terezija Golja iz Solkana št, 18 in družina Boltar, 'gostilna »Solkan«, naj mu sporoči na navedeni naslov. — Bazilij Štanta, poštni sluga iz Mirna pri Gorici, se nahaja sedaj v Zdenski vasi, p. Videm, Dobrepolje, in želi izvedeti za naslov gospodične Štefanije Petrovčič iz Mirna, kakor tudi vse druge Mirence, — Anton Grbec, župnik mirenski, išče naslov preč. g. župnika Valentina Pipan iz Renč. Anton Grbec, župnik, Dobrepolje, P. Videm.
Vojska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 23. avgusta. Uradno se poroča: Na primorski bojni črti je sovražno topništvo od časa do časa posamezne odseke živahno obstreljevalo.
Italijanski letalci so živahno delovali. Pri Bohinjski Bistrici smo zaplenili sovražno dvokrilno letalo; letalce smo ujeli.
Ob nekem podjetju na Tirolskem na bojni črti doline Fleims smo ujeli 80 ne-ranjenih sovražnikov in zaplenili 2 strojni puški,
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Cadorna zopet poroča o slabem vremenu.
Dunaj, 23. avgusta. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Zelo slabo vreme ni zaviralo živahnega streljanja s topovi.
Sovražno topništvo je posebno živahno delovalo na tridentinski bojni črti in v zgornjem delu doline But, Povsod se je naše topništvo uspešno bojevalo z njim in je učinkujoče streljalo tudi na dolino ob Dravi, kjer je motilo obrat.
Mali boji so se bili v dolini Astico, V odseku pri Plaveh smo odbili sovražnika in ujeli ob tej priliki 20 mož.
Naše čete so utrjevale v goriškem odseku in na Krasu pridobljene postojanke, Sovražno topništvo je vrglo nekaj granat na Gorico in na most čez Sočo, ki pa ni poškodovan,
22, avgusta: Na obeh straneh se je streljalo s topovi, da bi zavirali utrjevalna dela.
Sovražne baterije so obstreljevale v Gorici bolnišnico; nekaj sanitetnih vojakov je ranjenih.
Junaška bramba naših čet ob Soči.
Luigi Barzini poroča o strašnih bojih na soški fronti med drugim:
Kakor vihar bičajo šrapneli strmo proti Soči padajoče pobočje Sabotina. Suho lesovje se je užgalo in gost črn dim se vzdiguje iznad vrhov. Do 600 topov jc stresalo vrh Sabotina kakor potres. Sovražnik se jc ogorčeno branil. V veliki votlini sc je ustalil sovražni oddelek. Več dni mu ni bilo mogoče priti do živega in ko vsi ustmeni pozivi niso nič izdali, so nnši postavili pred odprtino strojno puško. Streli so padali v pollipo, učinek je izostal. Ker z ognjem
ni bilo mogoče ničesar doseči, naj bi pomagal dim. Vliocl v votlino so polili s petrolejem in zažgali. Plamen je žrl dalje in dalje v votlino, toda posadka se je še vedno upirala. Morilni ogenj njenih strojnih pušk je vrgel naše nazaj. — Tudi druge naše čete so bile v krvavih bojih. Ob vsakem naskoku so obviseli mrtvi na žičnih ovirah in ob robu strelskih jarkov. Prve vrste so sploh do zadnjega moža obvisele na gostih žičnih mrežah in strojne puške sovražnikov so čakale le na trenutek. Nezaslišanih naporov je stal naše vojake prehod čez Sočo. In potem je bila tu cesta, vsa z zelenjem preraščena, ki je predstavljala takorekoč prag na oni svet. Kdor je stopil na to cesto, je bil posvečen smrti.
Italijansko časopisje o avstrijskem proti-pritisku pri Gorici.
Lugano, 23. avgusta. Razpravljanja milanskih listov o naraščanju avstrijskega protipritiska pri Gorici in o mirovanju italijanske ofenzive istotam, je z dovoljenjem cenzure posnelo in priobčilo celokupno italijansko časopisje.
Banfleld pri cesarju.
Dunaj, 23. avgusta. Cesar je zaslišal danes v avdijenci ladjinega poročnika Banfielda.
Vojska z Rasi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. avgusta. Uradno se poroča:
Zahodno od Moldave so vzele nemške čete z naskokom še eno postojanko ruske pehote; ob tej priliki so ujele 200 mož in zaplenile dve strojni puški.
Pri žabjeh smo odbili napade Rusov.
Boj pri Kukulu stoji.
Severno od tam so se le malo bojevali; položaj se ni nič izpremenil in ni se zgodilo nič posebnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. avgusta. Veliki glavni stan:
Od morja do Karpatov nobenih posebnih dogodkov.
V gorah smo razširili našo posest na Stari Vipčin; z naskoki smo namreč zavzeli nove sovražne postojanke, ujeli 200 mož (med njimi štab enega bataljona), zaplenili smo dve strojni puški.
Na obeh straneh Črnega čeremošča ponovljeni ruski osvojevalni poizkusi niso uspeli.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
SRDITI RUSKI NAPADI PROTI ARMADI B6HM - ERMOLLI.
Po večdnevnem odmoru so Rusi včeraj v severovzhodni Galiciji v prostoru med Luh—Graberto in železniško progo Zločov—Lvov s svojimi trumami zopet začeli napadati desno krilo Bohm-Ermollije-ve armade. Smer nad vse ljutega sunka, ki so ga izvedli oddelki južnega krila Sa-harove armade — ki je pač dobila levji del nanovo došlih ruskih rezerv — prezirajoč vse ogromne izgube, je bila ista kakor pred nekaj dnevi, Svrhi, da bi ondi vtisnili našo armadno fronto, je včeraj sovražnik zaman žrtvoval neizmerne množice ljudi, V razmeroma ozkem odseku med vasema Perepelniki in Pieniaki, ki meri komaj 12 km, so neprestano naska-kovale ruske kolone, obdane od rjovečega ognja naših in lastnih topov. Sovražne izgube so bile izredno težke. Edini skromni uspeh krvavih, žrtevpolnih naskokov je bil ta, da so sovražni oddelki na posameznih mestih udrli v naše najsprednejše jarke. Pa tudi na teh točkah je v teku za nas ugodno potekajoči protinapad naših rezerv. Nesmrtno slavo so si priborili pri odbijanju ruskih sunkov posebno 44. (kapošvarski), 67. (prešovski) in 69. (Hindenburgov) polk iz Stolnega Belgrada.
Dalje so napadali Rusi včeraj južno od Žabjev ob Črnem Čeremošču, ob obeh straneh Tatarskega prelaza, in jugozapad-no od Zielone ob cesti proti Rafalovvki. Vsi njihovi napadi so bili odbiti in mestoma — kakor pri Zieloni — so naše čete dobile v roke ujetnikov in plena.
Ob zgornjem Stohodu so vzele čete skupine Jath pri Smolaryh nekaj ruskih predjarkov in vplenile strojnih pušk.
Ob spodnjem Stohodu je posadka v predmostju Rudka — Čerevišče ponovila svoja prizadevanja, da bi pridobila prostora na zapadnem bregu Stohoda. Predvčerajšnjim krvavo obrezvspešeni sovražni poizkusi so končali tudi včeraj s popolnim neuspehom. Bavarski konjeniški polki in c. in kr. dragonski polk št. 1 so odbili sovražnika, deloma v ogorčenih pobližnjih bojih, in ujeli nad 300 ujetnikov. Tudi v teh bojih so bile ruske izgube nadvse težke. Rusi so od svojega cilja, ki ga zasledujejo na tem mestu, da bi našo fronto ob Stohodu, katero so na obeh straneh železnice Kovvel—Sarny ceie tedne zastonj naskakovali, od severa sem razvili — dp-Ije nego kdaj prej.
NOVI VOJNI ODSEK NA SEVERNO-VZHODNI BOJNI ČRTI.
Dunaj, 22. avgusta. Iz vojnega tiskovnega stana:
Skrajšanje naše bojne črte pred približno desetimi dnevi v središču je strnilo našo novo bojno črto; sovražniku nalaga za to najtežavnejše zadače. Ugodnosti, ki so vslccl skrajšanja bojne črte nastale za nas, je sovražnik dobro umeval in jc pritiskal za nami, da bi prebil naše nove postojanke, a ker sc mu to ni posrečilo, je obrnil svojo glavno pozornost bojni črti na Karpatih; kjer mu gre za več, kakor da bi le prebil Karpate. Pred vsem bi rad osvobodil svoje krilo, da bi ložje operiral; za to so se bili trajno boji v prelazu Jablo-nica, a kljub temu se je moral umikati tam pred našimi sunki.
RUSI V BUKOVINI.
Vojni tiskovni stan, 23. avgusta. (Po vojnem tiskovnem stanu potrjeno poročilo vojnih poročevalcev.) Ruski gubernator zasedenih ozemelj, general Trepov, je obiskal zadnje dni mesta v Galiciji; takoj je na pritožbe prebivalcev odstranil nekaj civilnih uradnikov ruske uprave in jih poslal v Rusijo nazaj. Ker primanjkuje v Bukovini živil, je Rusija dovolila, da se sme uvažati žito iz Rumunije. Veletrgovci iz Kijeva so prevzeli preživljenje dežele.
RUSI POŠILJAJO ČETE V BUKOVINO.
Lvov, 23. avgusta. »Gazeta Poran-a« poroča iz Burdujcni: Na progi No-wo-Sielica-Črnovice se vozijo nekaj dni znatni ruski transporti; na vsakih 20 minut pelje vojaški vlak v Bulcovino. Poleg pehote vozijo tudi veliko kozaških polkov s Kavkaza. V južni Bes-arabiji grade velike utrdbe. V Reni so pripravljeni čolni, da olajšajo ž njimi operacije v Dobrudži. V Tulcea pričakujejo vsaki dan prehoda ruskih čet.
CARJEVIČ NA BOJIŠČU.
Vojni tiskovni stan, 23. avgusta (Po vojnem tiskovnem stanu potrjeno poročilo vojnih poročevalcev.) Naše čete so dobile te dni zanimivo dnevno povelje z clne 2. avgusta ruskim četam v odseku armade Bagratov, ki je med drugimi obsegalo tucli sledeči odstavek: Te dni bo obiskal carjevič našo bojno črto. Potrebno je, da bo dosegla do tega dno ruska armada svoj strategičen smoter; pozivam zato vse podpoveljnike, naj pouče čete, da se morajo bodoče operacije izvesti z vso močjo, da bomo med obiskom našega prestolonaslednika zlomili močan odpor sovražnika in da bomo mogli slovesno vkorakati v Lvov. Četam naj se pojasni, da ko bo to doseženo, tudi vojska ne bo več dolgo trajala.
FRANCOZI O RUSKI OFENZIVI.
Bern, 23. avgusta. Petrograjski dopisnik lista »Temps« poroča, da se zadnji čas na volinjski fronti niso izvršile nobene važne izpremembe. Zavezniški odpor se povsod čuti. Ruska generalna ofenziva na celi južni fronti od Berestečka do Delati-na se je pričela in ima tri smeri: Severno od Stripe do gornjega teka reke, ob reki Koropiec proti Podhajcu in jugozahodno od Marjampola, tam, kjer se Zlota Lipa izliva v Dnjester. Mrzlični napori Rusov so v zvezi z namenom, da se izsili odločitev še pred jesenskim deževjem.
BOJI PRI HOROZANKI.
Kolin, 23. avgusta, »Kolnische Ztg.« poroča o bojih pri Horozanki, da je imel sovražnik od 14, do 17. avgusta tam 5000 mrtvih in ranjenih.
OGROMNE RUSKE IZGUBE.
»Gazeta Wieczorna« poroča: Zahodno od Sereta skušajo Rusi za vsako ceno prodreti proti Lvovu. Medtem ko je bilo na sosednjih odsekih mirno, so Rusi južno od Brodov pri Podkamienu napadali neprestano skozi dvanajst ur. Goste vrste so šle k naskoku. Cela okolica je bila kakor s kobilicami pokrita in naše dobro skrite strojne puške so pošiljale smrt v vrste na-skakujočih. Samo v bližini Majanova jugozahodno od Zalošč se je Rusom posrečilo udreti v naše prve strelske jarke, pa so jih naši kmalu zopet vrgli ven. Ko so bili boji končani, se je dognalo, da so bile naše izgube zelo male, medtem ko so bile sovražne vrste decimirane; izgube zadnjih dni prekašajo vse dosedanje. Zadnji naval v smeri proti Lvovu je bil sijajno odbit.
RUSKI LIST, KI NE VERUJE RUSKIM URADNIM PODATKOM.
Stockholm, 23. avgusta. Zanimiv je račun, ki ga je sestavil »Denj« z ozirom na izgube Avstrijcev. List pravi, da so ruske uradne številke o ujetnikih pretirane in sodi, da so izgubili Avstrijci v celoti približno 100.000 mož; torej število, kateremu bi odgovarjalo število ujetnikov 50.000 mož, odkar se je pričela ofenziva, kar odgovarja le četrtino Brusilovega uradnega štetja.
RUSKE KRITIKE O RUSKEM VOJSKOVANJU.
Petrograd, 23. avgusta. Vojaški kritik >Denja« pravi, da ga zadnje ruske opera-
cije vznemirjajo. Čete generala Lešičkega so na južnem krilu naskakovale z vso silo; pogreša se vsaka strategična zmernost. Naravnost presenetilo je, ker so Avstrijci zagozdili neko krilo; tam položaj da vsekakor misliti. Avstrijci, znani mojstri strategije umikanja, so vedno umevali, da so čuvali svoje koristi, ko so zasedli svoje nove postojanke.
VELIKA RUSKA KRIŽARKA POTOP, LJENA.
Kodanj, 23. avgusta. Blizu Vladivosto-ka se je potopila velika ruska križarka »Peresvjet«; poveljnik se je usmrtil.
POVELJNIK POLJSKE LEGIJE V RUSKEM UJETNIŠTVU.
Lvov, 23. avgusta. »Кигуег Lwowski« javlja. Polkovnik poljske legije Minkie-wicz je pisal iz Rusije, da je bil 6. julija ob 6. zvečer ujet med boji zadnjih čet, ko so se umikali njegovi oddelki; sovražnik ga je s premočjo obkolil in ujel z nekaterimi njegovimi častniki. Zdaj se vozi v vzhodno Rusijo. Ni znano, kje je internii ran.
Roji aa zahoda.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. avgusta. Veliki glavni stan!
Angleži so med Thiepvalom in Po-zieresom zaman ponavljali svoje napade,
Severno od Ovillera so se razvili po, noči boji v bližini.
Vzhodno od gozda Foureaux kakor tudi pri Maurepas so se izjalovila sovraži na podjetja z ročnimi granatami.
Obojno topništvo trajno zelo deluje.
Južno od Somme smo očistili pri Ee-> strees male kose jarkov, kjer so se Fran« cozi še od 21. avgusta dalje držali; ujeli smo ob tej priliki 3 častnike in 143 mož.
Na desnem bregu Moze smo odbili v odseku Fleury sovražne napade z ročnimf granatami.
V	gozdu na gori so vili manjši boji, ki so izpadli ugodno za nas.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
22. avgusta ob 3. uri popoldne. Se-< verno od Somme deluje topništvo nai velikem delu bojne črte dalje. Francozi so blizu Cleryja nekoliko napredovali in zaplenili dva nova topova kalibra 7.7 cm.
V	osvojenem gozdu med Guillemon-tom in Maurepasom južno od Somme so zasedli Francozi kose jarkov južnozahodno od Estreesa in vzhodno od So-yecourta. Nekemu francoskemu oddelku se je posrečil presenetljiv napad na strelske jarke na visoki planoti Vingrc<
Vojska v zraku. Neki francoski letalec je premagal 21. t. m. nemško letalo pri Longue Voisin, letalo jc padlo, štiri nemška letala so premagali Francozi južnovzhodno od Nescesa. Ponoči na 22. t. m. je vrgla neka francoska skupina letal 79 krogeii na kolodvoi'e in na železniško progo Tergier in Lihons.
Ob 11. uri ponoči. Topniški boji na obeh bregovih Somme in pri Fleury. Ne>-kaj mož smo ujeli s presenetljivim napadom severno od Maurepasa. Odbili smo napade z ročnimi granatami na neko našo utrdbo pri Vaux in Chapitre.
Nove angleške bolnišnice na Francoskem.
Rotterdam, 23. avgusta. »Daily News« poročajo: Glasom poročila Rdečega križa se je ustanovilo v severni Franciji 390 novih angleških rezervnilj bolnišnic z 21.000 posteljami.
Angleške skrbi zaradi velikih izgub.
Haag, 23. avgusta. Angleški listi S skrbjo razpravljajo o tem, da znašajo od začetka sedanje ofenzive dvadnevni se-znamki o izgubah že četrtič nad 10.000 mož. (V ponedeljek 524 častnikov in 10.888 mož.) »Daily News« zahtevajo, naj vlada nemudoma odpomore pomanjkanju zdravnikov, Razen zahtevanih 500 portugalskih' zdravnikov mora vlada skrbeti, da dobi najmanj 1500 zdravnikov in več tisoč strežnikov iz Amerike. Poslati treba v Ameriko posebne naborne komisije Rdečega križa, ker mora drugače angleško sanitetno osebje omagati pod težo svoje naloge.
Izgube Angležev.
London, 22. avgusta. (K. u.) Scznamas o izgubah z 21. in 22. avgusta obsegata imena 350 častnikov (96 jih je padlo) in 6137 mož; oziroma 246 častnikov in 4984 mož.
Francoska trgovinska bilanca pasivna za sedem tisoč milijonov frankov.
Genf, Francija izkazuje 7 tisoč milijonov frankov manj izvoza kot prejšnje čase. Tako slabe trgovske bilance Francija ni šc nikdar izkazala.
r^ia—n n—ii—ii—ii—ii—i
Kaiuaite „Slovenca."
I—II—HZZ3I—II—IC—II—ig
Proii SOllIl!
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. avgusta. Uradno se poroča:
Pri Vaioni je pričel sovražnik živahnejše nastopati.
Naše bojno letalo, ki ga je vodil štabni narednik Arigi, je sestrelilo v boju s štirimi dvokrilnimi letali Farmanove vrste dva; eno leži pri izlivu Skumbi, drugo je padlo v morje; na varno ga je rešil neki sovražni rušilec.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. avgusta. Veliki glavni stan:
Očiščenje ozemlja na višinah zahodno od Ostrovskega jezera je danes napredovalo.
Odbili smo ponovljene srbske sunke v ozemlju Moglene.
Vrhovno vojno vodstvo,
XXX
Z Balkana poročajo o živahnejših sovražnih podjetjih pri Vaioni, ki imajo oči-vidno ta namen, da bi Italijani zaveznikom natvezli, da hočejo pomagati solunski armadi z napenjanjem večjih sil na zapad-nem krilu celokupne balkanske fronte. Med tem pa poročajo Bolgari dne 22. t. m.: V Strumski dolini smo sovražnika popolnoma porazili.
Nemško vrhovno armadno vodstvo poroča, da čiščenje višin zapadno od Ostrovskega jezera dobro napreduje in da so bili ponovni sunki v moglenskem ozemlju odbiti.
Francosko uradno poročilo.
Iz vojno dopisnega stana se javlja naslednje poročilo francoskega generalnega štaba orientske armade:
21. t. m. je trajal boj na celi fronti zavezniške armade pred Solunom dalje. V središču so Angleži in Francozi ljuto obstreljevali bolgarske postojanke na obeh straneh Dojranskega jezera, Dočim se je naša pehota ustalila v južnih protifortih Beleškega pogorja na zapadnem bregu Vardarja, so se polastile naše čete črte na višinah pri Ljumnici in se ondi obdržale, izvzemši eno edino točko. Kljub lju-tim protinapadom sovražnika je srbska armada nadaljevala svoje prodiranje v gorskem pasu med Černo Moglenico. Vsi pehoti odločeni cilji so se v splošnem dosegli. Na obeh krilih se je posrečilo sovražniku za ceno velikih izgub, da je potisnil nazaj naše prednje oddelke. Na eni strani se je oddelek, ki je imel kriti ostalo vojsko ter je zapadno od Seresa napadel bolgarske bojne moči, katere so cenili na več nego celo divizijo, da bi zadržal njihovo napredovanje, — umaknil na Stru-mo, katere prehode zavezniki vse trdno drže; na drugi strani pa se je skrajno levo krilo srbske armade po skoraj dvadnevnih neprestanih bojih, s katerimi je zadrževalo napredovanje desnega bolgarskega krila, umaknilo na svojo glavno odporno postojanko v bližini Ostrovskega jezera.
Angleško balkansko poročilo.
London, 23. avgusta. Reuter poroča iz Soluna: Na bojni črti pri Dojranu se ni nič izpremenilo.
Podrli smo neki železniški most.
Na bojni črti ob Strumi je zaviralo naše topništvo napredovanje sovražnika pri mostu pri Koprivi.
Uničili smo tudi skupine sovražnih jezdecev.
Kavalo zasedli Bolgari?
Genf, 23. avgusta. »Agence de Bal-can<- poroča iz Aten,- Čez Snestos prodirajoči bolgarski oddelki so zasedli Kavalo.
Sunek proti Solunu.
Geni, 23. avgusta. Čez Strumo vrženi francoski oddelki pričakujejo ugodno pri-
liko za protinapad; razkropljeni srbski oddelki se pa zbirajo pri jezeru Ostrovo, kjer pričakujejo oiačenj iz glavnega stana.
Sarrailova armada močna 300.000 mož.
Basel, 23. avgusta. »Daily News« poročajo: Sarrailova armada v Solunu znaša po dohodu prve laške brigade 300,000 mož,
Nameravani protinapad solunske armade.
Amsterdam, 23. avgusta. Iz Londona se javlja: Poučeni krogi trdč, da je sklenil francoski vojni svet, naj odgovori solunska armada na bolgarske napade s protinapadi. Generalu Cartonier je baje ukazano, naj napreduje s Srbi in Francozi; Angleži naj bodo v rezervi. Francoski častniki so zelo nezadovoljni, ker se Angleži branijo, da bi šli skupno s Srbi v boj.
Vznemirljiv položaj v Atenah.
Lugano, 23. avgusta. Poročevalec »Corriere della Sera« javlja, da je položaj v Atenah jako vznemirljiv. Ministrski svet trajno zboruje. Zaimis se je posvetoval z načelnikom generalnega štaba Dusmani-som in s podnačelnikom Metako. Med posvetovanjem je čakal angleški poslanik Elliot v predsobi. Nemško poslaništvo razširja obvestilo, da se v vzhodni Maccdo-niji ne bodo dotikali grških pravic ne glede na invazijo, kar je povzročilo pozornost.
Priprave za odhod iz Soluna.
Solija, 23, avgusta. Iz verodostojnega vira se poroča, da kurijo na poln par v solunskem pristanišču nahajajoče se vojne in bolniške ladje, in sicer na Sarrailovo povelje, da lahko sprejmejo vojake, če bi bežali.
Nezadovoljnost v Parizu radi balkanskih dogodkov.
Kodanj, 23. avgusta. »Politiken« piše: Ofenziva na Balkanu je v Parizu veliki dogodek, Verdun, Somme, da, celo na Bru-silova so pozabili. Vse govori le o bojišču pri Solunu. Vsem je jasno, da so boji na Balkanu izredno težki. Ne udajajo se iluziji o izprehodu v Srbijo. Z vseh strani se svari, naj se ne pričakuje preveč.
Srbi piča topov.
Genf, 23, avgusta. Tukajšnji srbski begunci so ogorčeni vsled dejstva, o katerem so poročali nevtralni listi, da so pri Solunu zbrane ostanke srbske vojske prve poslali v boj in jih pustili v odločilnem tre-notku brez vsake pomoči. Več uglednih Srbov namerava prirediti v Švici shod Srbov, na katerem nameravajo protestirati, ker vodita Anglija in Francija ostanke moškega prebivalstva Srbije v gotovo smrt, četudi bi morali obe državi znati, da so Srbi dozdaj skupni stvari največ žrtvovali in da bi jih morali čuvati po nesreči,, ki je zadela njih deželo.
Strah v Solunu.
Solija, 23. avgusta. Po popolnoma zanesljivih poročilih so se Solunčani zelo prestrašili, ko se je izvedelo, da so bili Srbi premagani. Poraženi deli srbskih čet so se valili v neredu v mesto, veliko Srbov ni bilo več oboroženih, ker so pometali orožje proč. Prebivalce in angleške vojake z njimi je prevzel strah. Vsi so bežali na ladje, le nastop francoskih vojakov je za nekaj časa napravil red,
Grki zadovoljni s prodiranjem Bolgarov.
Sofija, 23. avgusta. Iz zanesljivih atenskih poročil se kaže, da napredovanje bolgarskih čet in začasna zasedba grške zemlje iz strategičnih razlogov na Grke ni slabo učinkovalo; nasprotno: grški narod je zadovoljen zaradi napredovanja Bolgarov, a celo navdušen je, ker je bila žc nadvlada četverozveze neznosna.
Italijani v Solunu.
Geni, 23. avgusta. General Petiti, ki je bival kot brigadni poveljnik do avgusta
v laških Tirolah, se je kot poveljnik italijanskega oddelka v Solunu, ki obsega baje le eno brigado, posvetoval s Sarrailom.
Bern, 23. avgusta. (K. u.) »Matin« javlja iz Soluna: V Solunu sc jc dozdaj izkrcalo nad 20.000 Italijanov.
Haag, 23. avgusta, »Daily News« pravijo, da so izkrcali dne 24. t. m. v Solunu le 5000 Italijanov; Reuter pa pravi, da je Rusov v Solunu šc manj kakor Italijanov.
Zadnji del evropske vojske.
Berlin, 23. Angleški poslanik v Atenah je izjavil nekemu sotmdniku lista »Nea Hella«, da je po njegovi sodbi pričel zadnji del evropske vojske in da je zdaj tudi Grška prizadeta.
Volitve na Grškem odgodene?
Lugano, 23. avgusta. Grški list »He-stia« javlja, da namerava grška vlada glede na sedanje dogodke na 18. oktober razpisane volitve odgoditi na nedoločen čas.
Italijani in Grki.
Bern, 22. avgusta. (K. u.) »Petit Pari-sien« javlja iz Rima: Dne 4. avgusta je zapustila prva za Solun določena brigada Rim; z njo se je odpeljal general Petiti; ki prevzame poveljstvo italijanskih čet v Solunu. Isti list poroča iz Soluna, da je četrti grški armadni zbor, katerega po-edina divizija se jc nahajala v Seresu, Drami in v Kavali, popolnoma izpraznil zasedeno ozemlje. Bolgari stoje zdaj v Hermanliju.
Aretirani grški kurir.
Bern, 23. avgusta. (Kor. ur.) Kakor poroča »Temps« iz Aten, je bil diploma-tični kurir, ki so ga italijanske oblasti zaprle, njegovo ptrljago pa pridržale, poklican nazaj v Atene, da poda poročilo.
Marica- in osmanski vlaki,
Budimpešta, 23. avgusta. »Az Ujsag« poroča: Bolgarske in turške železnice bodo zopet otvorile tovorni promet. Tovorne vlake, ki bodo vozili v Bolgarijo, bodo nazivali Marica-vlake; one, ki bocio vozili v Turčijo, pa osmanske vlake.
Položaj v RamoDlji mirnejši.
Posebni poročevalec »Berliner Tage-blatta« v Bukareštu, dr. Leo Ledercr, poroča: Gospod Bratianu se je zopet za nekaj dni umaknil v Florico in v bukareškem političnem svetu je nastopil neki gotov začasni mir. Tudi stalna vojna pripravljenost je stanje, na katerega se človek končno navadi, in ker so v Bukareštu vrhutega iztaknili par odpuščenih rezervistov, menijo nekateri, da je kriza premagana. To je pa nedvomno zmota. Gospod Bratianu hoče intervenirati, gospod Bratianu je pa tudi prepričan, da bo vojna dolgo trajala, zato je njegov vstop odvisen od položaja na bojiščih. Federalisti nastopajo sedaj z zadnjim geslom. Po njihovih izjavah je Bratianu trdno obvezan, da vstopi v vojno, rešiti je le še nekaj for-melnih vprašanj med Bratianom in četve-rosporazumom. In skorajda tudi ne bodo diplomatične in politične privolitve, marveč edinole vojaški dogodki, ki bodo Bra-tiana nagnili, da bo prekinil svoje odlašanje. V tem oziru pa četverosporazum v zadnjih dneh ni ničesar storil, in danes javljeno zasedenje Florine po Bolgarih ne kaže Rumunom francosko-angleške-srbske ofenzive v Makedoniji ravno v rožnati luči, Danes moremo morda ugotoviti, da je kriza trenotno izgubila svojo ostrino. Ne-ugnanega zaupanja pa seveda ni mogoče imeti v politiko, ki temelji med drugim na intervencionističnih namerah. Vendar je morda med ljudmi še vedno nekaj zaupanja v gotovo previdnost razboritega ru-munskega ministrskega predsednika, in ker je bila kriza zadnjih tednov predvsem kriza zaupanja, je zaenkrat zopet nastopilo neko gotovo pomirjenje.
Pogovor s predsednikom rumunskega senata.
Ženeva, 23. avgusta. Iz Lausannc v francoski Švici se jc bilo razneslo poročilo, da bo Rumunija v zadnjih dneh avgusta brezpogojno stopila v vojsko na strani četverosporazuma. Tamkaj mudeči se predsednik rumunskega senata je izjavil nekemu poročevalcu to-le: »Toliko je verjetno, da v bližnji bodočnosti gotovo ne bomo storili odločilnega koraka. Rumunija se ne bo ne za Nemčijo, ne za Francijo ali Anglijo vrtfla v vojsko in žrtvovala tisoče svojih državljanov za tuje interese. Ako bi se tako vrgli v vojsko, bi se zgodilo Rumuniji ravno tako kakor se je Belgiji in Srbiji, ki sta doprinesli svoje žrtve, sedaj pa bosta kvečjemu mogli doseči zopet svojo neodvisnost.
„Msfflair v Bremenu.
Berlin, 23. avgusta. Iz Bremena se obvešča, da se pripelje jutri 24. t. nt. »Deutschland« v Bremen popoldne in da jo bodo slovesno sprejeli. »Deutschland« so bo izkrcala v drugi prosil luki, kjer so že pripravljajo na sprejem, ki so mu določili tale spored: Zastopniki časopisja, ki jih je veliko priglašenih, se bodo peljali s parnlkom »Gazelle« iz Bremena po reki Vezer »Deutschlandu« naproti; če ne bodo podmorske ladje žo prej srečali, jo bodo počakali najbrže pri Blumenthalu. Kakor hitro se bo »Deutschland« približala, se pridruži časnikarska ladja »Deutschlandu« in jo bo spremljala v bremensko pristanišče.
Bremen ,23. avg. Lastniki »Deutschlanda« obveščajo: »Trgovinski podmorski čoln »Deutschland« je došel iz Bal-timoro; danes popoldne se je zasidral pred izlivom reke Vozer. Na krovu je vse zdravo.
Berlin, 23. avgusta. Poročilo o dohodu »Deutschlanda« sc je danes razširilo; v mestu je vzbudilo velikansko radost. Mesto so v četrt ure v znak veselja okrasili z zastavami; vsi listi so izdali posebne izdaje. Tudi v drugih večjih mestih Nemčijo so razobesili zastave in izdali posebne izdaje časopisov.
Turčija v vojski.
K bolgarskemu prodiranju na Grškem,
Napredovanje Turkov.
Geni, 23. avgusta. Pariški »Journal« poroča iz Tiflisa: Turško napredovanje je prekoračilo črto severno od Tiflisa in Mu-ča; Turki izvajajo ofenzivo na celi kavka-ški črti.
-j- Izprememba vojaškega povelj' stva v Gradcu. Dosedanji vojaški poveljnik v Gradcu poclmaršal pl. Matta-novich je iz zdravstvenih razlogov odstopil; njegov naslednik je postal general pehote Hugo Martiny. Poclmaršal pl. Mattanovich jc bil rojen dno 19. februarja na Moravskem; njegov oče jc bil polkovnik. Poročnik jc postal leta 1S79 po dovršenih študijah v vojaški akademiji; 1. novembra 1884 jc postal nadporočnik. Dovršil je vojno službo; služil je od 1. novembra 1888 dalje kot častnik generalnega štaba pri 71. pehotni brigadi na Reki, nato ocl novembra 1889 v isti lastnosti pri 40. pehotni brigadi v Banjaluki,. kjer je bil povišan 1. maja 1891 za stotnika 2. vrste, 1. novembra 1894 je postal stotnik 1. vrste v generalnemu štabu. Dne 1. uovemb. 1895 je bil prideljen 7. (celovškemu) pešpolku, a 1. -novembra 1896 je postal načelnik generalnega štaba 9. pehotno divizije v Pragi, kjer je postal 1. maja 1897 major, 1898 so ga premestili k pešpolku št. 55, kjer je poveljeval 2. bataljonu. Dne 1. maja 1903 jc postal podpolkovnik, čez tri leta polkovnik in poveljnik pešpolka št. 93; dne 11. januarja 1911 je postal gen. major in poveljnik 3. gorske brigade; leta 1913 jo bil prideljen 3. armadnemu zboru v Gradcu. Ko j c izbruhnila vojska, jc kot vojaški poveljnik moral izvajati nove težke naloge; ki jim je bil v vsakem oziru kos. Ustanovil je vdovski in sirotinski sklad 3. armadnega zbora. Izclai je tudi vojakom namenjeno pesmarico. — Novi vojaški poveljnik general pehoic Hugo Martiny je sin davčnega uradnika; rojen je bil 13. februarja 1869 v Kranju na Gorenjskem. Izdelal jc Terezijansko šolo. Dne 1. novembra 1884 jo postal nadporočnik in jc kot tak izdelal vojno šolo. Dne 1. marca 1887 so ga pridelili generalnemu štabu P. armadnega zbora; 1. maja 1890 je postal stotnik 1. vrste. Major je poslal 1. maja 1897 v Lvo-vu, podpolkovnik 1. maja 1899, polkovnik 8. decembra 1902; 1. 1904 jc postal poveljnik 48. pešpolka, 1908 poveljnik 62. pehotne brigade, 7. maja 1909 generalni major in 31. oktobra 1912 poclmaršal in poveljnik 14. pehotne divizijo. Med vojsko jc bil povišan za generala pehote.
-r Imenovanja, Za poročnike v rez. so imenovani praporščaki (kadeti) v rezervi: Anton Zadro, 5. dom. pp.; Ignacij Malino\vski, 5. dom. pp.; Avgust Po-razzo, 5. dom. pp.; Anton Bilger, 26. d. pp.; Peter Funder, 5. dom. pp.; Pavel Fiala, Ivan Zor, Ivan Pelcrčič in Gaston Henrik Masiola, vsi pri 26. dom. pp.; Ivan Žnidaršič, 27. dom. pp.; Franc Grafcnauer, 37. dom. pp.; Herman Ertl,
26.	dom. pp.; Miroslav Wenigerholz, 26. clom. pp.; Anton Ostre in Leon Hlynka, oba pri 26. dom. pp.; Josip Grli, 2. dež. strel, p.; Ivan Pristov, 27. dom. pp.; Bo-gumil Bizjak in Henrik Czerny, oba pri
27.	dom. pp.; Riharcl Hofmann, Rok Zn-lokar, Erih Lilleg, Matija Marolt, Miroslav Motka, Alfonz Skok, Franc An« čik. Leon Fink, Silvij Pakiž, Ivan An-cloljšok, Aclolf Kuntara, Josip Sedlak, Viktor Pirnat, Izidor Seršen, Franc Skedelj, Viljem vitez Fvirer pl. Ilainen-dorf, Tomaž Scherling, Anton Slovša, Štefan Schiffrer, Maka Peterlin in Ludvik Mišmaš, vsi pri 27. clom. p.; Ivan Ostcrnig, 3. dom. pp.; Josip Batistič, 37. dom. p.; Ivan Ilrovat, Anton Dietnor, Josip Tokač, Peter Kralj, Benjamin Ge-
nat in Andrej Zukowski, vsi pri 26. dom. pp.; Just Martelanc, Rudolf Spindler, Ivan ČerČek, Ivan Michlcr, Julij Ma-yer, Josip Kulnig, Rihard Jug, Bogomir Timmerer, Karel Ovčjak, Viljem Grilc, Korel Zalokar, Gvido Battan, Karel Grandl, Ivan Bonča, Emanuel Pe-trič, vsi pri 27. dom. pp.; Martin Ple-šivčnik, 4. dom. pp.; Miroslav Oman, 4. dom. pp.; Alfred Gross, Ignacij Verč-kovnik, Karel Zupančič, Ivan Podzem-sky, Viljem Križanec, Amand Lorber in Ludvik Musek, vsi pri 26. dom. pp.; Jo-sip Drašler 1. dfež. strel, pp.; Jurij Ze-leznik, Mihael Witzani in Franc Križa-nič, vsi pri 26. dom. pp.; Adolf Kolma-yer, 27. dom. pp.; Vinko Zoreč, 45. dom. polj. to. p.; Rihard Ankovič, 21. dom. polj. top. p.; Matija Mejovšek, 2. dom. pp.; Srečko Feest, 26. dom. pp.; Anton Barič, 15. dom. pp.; dr. Lotar Smolej, 22. dom. polj. havb. p.; Josip Cvetko; Ivan Čuda; Rudolf Kavčič; Milan Kle-menčič; Ivan Kos; Viljem Škrbinc; Jakob Slokar; Rudolf Zazula.
+ Odlikovanja. V drugič je dobil ponovno najvišje pohvalno priznanje stotnik 87. pp. Henrik Hubka. — Ponovno najvišje
Eohvalno priznanje so dobili: major 22, pp. udvik Kuralt, nadporočnik 22, pp. Leop. Vičar, poročnik 27. pp. Ivo Hrašovec in poročnik 96. pp. Peter Kovač, — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 17, pp. Ludvik Primožič, stotnik 87. pp. Peter Farsch, nadporočnik 7. polj. top. p. Bogomir Ritter, poročnik 4. trd. top. p. Fr. Kraigher, poročnik 97. pp. Ivan Miloch. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil voj. podživinozdravnik 9. polj, top, p, Anton Močilnik. — V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila tit. narednik Kristan Julij in desetnik Horvat Ivan, oba pri 87. pp.
—	V kapucinskem samostanu v Celju je bila dne 22. t. m. volitev provincijala štajersko-ilirske kapucinske provinci'e. Izvoljen je bil za provincijala preč. p, Donat Zupančič, Kot definitorji pa so izvoljeni: p. Albert Mosselberger, p. Lin' Prah, p, Lambert Lannzuner, p. Sigismund Wag-ner,
—	V korist ranjencem se je priredila v Kamniku preteklo nedeljo, 20. t. m., pod vodstvom gdč. Milice dr. Janežičeve in gdč. Olge Fajdigove otroška predstava. Naši malčki so se prav dobro postavili. Udeležba je bila tako ogromna, da se je radi pomanjkanja prostora moralo mnogo ljudi vrniti. Vsled tega se bode predstava v nedeljo, 27. t. m., ponovila. Vstopnina je do-nesla leo čisti dobiček.
—	Darilo. Žuoanstvo Vrbljenie je darovalo znesek 10 K za ranjene vojake.
—	Na italijanski fronti pri Jemia-no je padel Alojzij Jakin iz Solkana pri Gorici.
—	Težke posledice y šali, V nedel'o popoldne je prišel iz Zgoš, občina Begunje, 17 let stari čevljarski vajenec Alojzij Sto-jan v Zapuže, občina Lesce, k Francu Aoi-hu v vas. S seboi je imel maihen revolver, ki je vzbujal občo pozornost. Ogledati si ga je hotel tudi Anih, zato mu ga je izvil iz rok, nato pa, najbrž nevedoč, da ie na-. bit, pomeril na Stojana ter izorožil. Krogla I je slednjega zadela ter mu obtičala v levi strani prsi. Poškodovani se zdravi v deželni bolnišnici,
—	Preskrba neizogibno potrebnih stvari. Izšla je nova cesarska naredba, ki bo omogočala vladi, da bo mogla znatno vplivati na prodajo in ceno neizogibno potrebnih stvari. Da bi ne nazadovalo izdelovanje, bo vlada pri danih pogojih lastnika lahko prisilila, da bo moral nadaljevati izdelovanje, ali pa bo država brezplačno prevzela dotično podjetje. Bistvo naredbe je, da bo vlada mogla izsiliti produkcijo, kakor jo more že zdaj izsiliti pri preskrbi premoga in petroleja ter pri poljskih delih. Po naredbi se lahko preskrbovanje takih potrebščin tudi za posamezne kraje ali občine izroči posamnim osebam, nezanesljivim osebam pa se lahko popolnoma prepove kupčevanje z njimi. Tudi glede navijanja cen obsega naredba važno določbo. Doslej so bili le prodajalci kaznivi, odslej bo sploh nrcnove-
dano, ponujati več, kakor prodajalec zahteva, če se zgodi nakup v svrho na-daljne^prodaje.
—	Omejitev obsega časopisov na Ogrskem odpravljena. Budimpešta, 23. avgusta. (K. u.) Vlada je obljubila, da bo zagotovila časopisju papir in da je razveljavila odredbo glede na omejitev obsega časopisja. Listi so izšli danes zopet v svojem prejšnjem obsegu.
—	»Podčastniški list«. Na Dunaju je 15. t. m. izšla prva številka »Podčastniškega lista« v hrvatskem jeziku. List bo izhajal dvakrat na mesec, a urejuje ga baron pl. Vojnovič.
—	Poštni promet. Od 15. avgusta t. 1. naprej je zopet odprt poštnonakazniški promet med Avstrijo z ene strani in Danskim. Nizozemskim, Norveškim in Švedskim z druge strani, in sicer z enakimi omejitvami, kakor ta čas obstojajo sploh za poštnonakazniški promet z inozemstvom. Poštne nakaznice v te dežele smejo torej sprejemati samo erarični poštni uradi ter oni razredni po?tni uradi, ki so v to izrecno pooblaščeni. Nasprotno se nakaznice iz teh dežela splačujejo pri vseh ooštnih uradih. Nakaznica za Dansko, Norveško in Švedsko se more glasiti kveč-jem na 300 K, za Nizozemsko kvečjem na 200 holanskih goldinarjev. Pridržane so spremembe glede najvišjega zneska. Najvišji znesek nakaznice iz teh dežel ostane nespremenjeno 1000 K. En pošiljatelj ne sme predati za inozemstvo enega in istega dne ootom poštnih nakaznic več kot za eno nakaznico dooustni najvišji znesek. Poštna uprava si pridržuje pravico, odkloniti odnremo nakaznic v gori imenovane dežele brez navedbe razlogov tudi notem, ko so jih poštni uradi sprejeli, ter ukreniti povrnitev nakazničnega zneska odpošilja-telja. Istočasno s poštnonakazniškim prometom se v imenovane dežele soet otvarja tudi promet s poštnimi nalogi in poštnimi povzetji.
LiiManske nov ce.
lj Splošna prometna banka. Upravni svet c. kr, priv, splonne nrometne banke na Dunaju ie imenoval prokurista g. H e n -rikaDebevca za ravnatelievega namestnika podružnice v Ljubljani.
lj Umrla je dne 20. t. m. v deželni bolnišnici kandidatin'a za redovnico iz za* vetišča »Angel virih« v Spodnji Šiški po kratki in mučni bolezni v nežni starosti 19 let N. n. v m.l
lj C, kr. drživna obrtna šola v Ljubljani. V prihodnjem šolskem letu 1916/17 se bode vršil na tem zavodu pouk v naslednjih oddelkih: Ženska obrtna šola, strokovna šola za lesno in kamneno kiparstvo, javna risarska in modelirska šola. Vpisovanje v prva dva oddelka se vrši 16, in 17. septembra. Za vstoo se zahteva starost 14 let in dovršena ljudska šola. Vpisovanje v javno risarsko in modelirsko šolo, ki je namenjena obrtnim vajencem, pomočnikom in tudi drugemu občinstvu, je v nedeljo, 24. seotembra. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene z uradnimi naznanili v ljubljanskih dnevnikih. PoiasnPa daje ravnateljstvo dra^e volje. — V osH-lih oddelkih zavoda: Stavbno-obrtna šola, delovodska šola za mehanično tehnične obrte in za elektrotehniko, mojstrska šok za mizarstvo se vsled vojnih razmer pouk še ne more otvoriti. — Dohod k ravnatelj-ski pisarni in v šolske prostore je dovoljen izključno le pri stranskih vratih, Gorupova ulica št. 10,
li Denarnica z malo vsoto denarja se je našla na Gradu, Dobi se v upravi »Slovenca«,
Primorske novice.
Zahvala. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38, je tem potom prijetno primorana sc veleč, gospodu kaplanu in deželnemu poslancu v Dolenji vasi pri Ribnici Kari Škulju zahvaliti za velikodušni dar in sicer v živežu, obleki in ponovno v denarju. Vaši žalostni sobratje, kateri so še pred kratkim v sreči in blagoslovu takorekoč plavali in so sedaj na cesti, bodo te darove s hvaležnim srcem sprejeli. Bog povrni stotero-krat g. poslancu in vsem darovalcem.
Umria je v tukajšnji deželni bolnici 20. t. m. 14 let stara Nadaja Marija iz Gorice, Via Duomo št. 11.
Župan iz Renč, Ivan Stcpančič, se nahaja v Brucku ob Litvi.
Poziv mornarjev. Pristaniške oblasti v našem primorju so izdale nared-bo, po kateri se morajo takoj priglasili v pristaniškem uradu vsi trgovsko-po-morski kapetani, poročniki, strojniki in vse druge osebe, ki vrše katerokoli službo na krovu a4 pri strojih (mornarji, postrežniki, kuharji) sploh vse osebe do 60 let, lci imajo mornarsko službeno knjižico (malrikolo). V Dalmaciji manjka mnogo teh mornarjev, ker jih je vojna zalotila v inozemstvu in se niso mocli vrniti.
Navtična šola v Bakru se odpre z dnem 1. septembra. Vpisovanje se vrši zadnje dva dni avgusta, a v slučaju opravičenega razloga tudi pozneje. Primorci se nadejajo, da hrvatska vlada uvaži željo vsega Primorja in da ba-karsko navtično šolo izenači z reško akadAnijo, podavši jej naslov akademijo.
Uspeh tržaškega glasbenika na Dunaju. Te dni so na Dunaju v Straussovem gledališču pred mnogoštevilnimi strokovnjaki vprizorili novo trodejansko opereto tržaškega glasbenika Alberta A n d 1 o -v i t z a , za katero je spisal libreto dunajski pesnik Kari Frank. Opereta je dosegla popoln uspeh in jo listi zelo hvalijo; soditi po tem, tudi občinstvo delu ne bo odreklo svojec priznan'a.
Drzna tatvina v Trstu. Minoli ponedeljek dopoldne od 9. do 10. ure so prišli pred skladišče bivšega goriškega vele-trgovca Renata Cappellani v ulici Sor-gente 5 v Trstu težaki z vozom. Odprli so skladišče in prinesli iz njega na voz več zabojev raznega blaga, potem skladišče zopet zaprli in z vozom odšli. Kmalu nato je poslal Cappellani svojega uslužbenca v skladišče po neke stvari. Uslužbenec je našel ključavnico nezaklenjeno ter takoj hitel javit gospodarju. Ko sta se nato z gospodarjem vrnila, sta dognala, da so neznani tatovi odnesli iz skladišča 15 zabojev Schichtovih sveč, 22 z vato podloženih odej, dva zaboja ogrskega vina v steklenicah in mnogo drugih stvari. Skupna škoda znaša nad 4000 kron. Cappellani je razpisal 300 K nagrade za tistega, ki bi prišel tatovom na sled.
Zaplemba premoženja. Iz Trsta poročajo: Deželno sodišče v Trstu je radi veleizdaje zaplenilo premoženje Hyginu Klanzig, veleposestniku in notarskemu kandidatu.
Istra, 20. avgusta. Miren dež pada na suho razpokano zemljo kakor balzam v vojnikove rane. Marsikaj se bo še popravilo na polju, posebno še zelje, repa in ajda. — Tudi v Istri bi treba bilo čim prej odpraviti iredentovska imena mestom, trgom, goram, rekam in vasem in vpeljati stara, pristna imena, ki jasno pričajo, da tu živi od pam-tiveka hrvatski in slovenski narod. Italijani so samo vsiljenci med njimi. Kdor bi sodil Istro po teh spačenih imenih, bi mislil, da je Istra v Kalab-riji v južni Italiji. Prežalostno! — V občinah, kjer živijo sami Slovenci ali pa Hrvati, a Imajo občino v rokah Italijani po milosti zapeljanega ljudstva, so poitaliiančili tudi ljudske pridevke. Kučić so izpremenili v »Cuchich«, Hr-vatin v »Chervatin«, Milanović v »Mil-lanovich«, Fatur v »Fattor« itd. Vse pridevke na »ić« so izpremenili na ich. Puro sangue calabrese. Kdor čita te opazke, res misli, da so to Italijani del-la Calabria. Res mora kri zavreti. Tako pišejo slovanske pridevke tudi italijanski duhovniki. Bog daj tužni Istri dovolj slovanskih duhovnikov. V Istri sc je delovalo za časa zveze z Italijo s polnim parom, cla se Istra poitalijanči in dozori za mater Italijo. To je bil edini cilj vsega italijanskega stremljenja. 33 let se je tako delovalo sistematično. Ob izbruhu svetovne vojske so pa ostudni iredentovci denuncirali najzveslej-še Hrvate in Slovence za izdajalce Avstrije. Iredentizem se ne sramuje nobenega sredstva v dosego svojega umazanega imena. On je največji sovražnik Avstrije, zato proč ž njim! Zatreti vse, kar diši po njem! Niti najmanjega sledu o njem no sme več biti. Na delo tedaj, vsi poklicani faktorji, da se slovanska Istrija ohrani Avstriji.
Obleko za goriške begunce so darovali: Seeman, Ljubljana, Ivanka vd. Klemenčič, Adolb Eberl, dr. Franc Jež v Ljubljani, Alojz Pregelj, Ljubljana, Amalija Stibenig, Edvard Fantini, zastopnik firme Georg Schicht, A. G. Aussig a/E. ,Hedžet & Koritnik, sedaj v Ljubljani, več strank v Lasnikovi hiši v Ljubljani, M. Palčič, vdova c. kr. poštnega nadoficijala v Ljubljani, Helena Cottman v Ljubljani, Marn Alojzija, Šušnik, trgovka v Ljubljani, Ma-ri;a Keslar, Ljubljana, Kati Pečlin, Litija, Anton Rudolf, uradnik Kranjske hranilnice, Zobavnik Mira, Domžale, Viclic Marija, Ljubljana, IIeryal Ceci-liia, Kamnik, družina Bizjak, Kamnik, Mici Grčar, Kamnik, Olga Schlegl, Kamnik, M. Grašek, Kamnik, in se mnogo drugih neimenovanih. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani se vsem darovalcem naj topleje zahvaljuje.
Darovi za t?oriške bepunce: Mučič Marija, c. kr. poštarica, Boršt pri Trstu, 10 K, Golmajer Kari, Tržič na Gorenjskem, 20 K, Remec, ravnatelj, 10 K, Hutter Ivan, katehet v Celovcu, 20 K, Levstek Ivan. posestnik in trgovec v Sodražlci, 20 K, Arko Mihael, dekan v Idriii, 200 K, Brezovar Ivan, duhovnik v pok., Šmartno pri Litiji, 10 K, Dež-mnn I.. Vače, 20 K, Župni urad Kranj 1 58 K 73 v„ Zurnik A., Krtnice-Dol. 30 K,
Vukovič Davorin, Metlika, 4 K 06 v., Anton Štrekelj, ravnatelj goriško kmetijske šole, sedaj v Knittelfeldu, 100 K, Vidmajer 9 K, Dolenee Ivan, profesor, Sopotnica, 10 K, Defar Ivan, Tinjan, Istra, 5 K, Neimenovana 10 K, Neimenovana 4 K. Hvala iskrena! Darovi so naj pošiljajo na naslov: Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32.
ШтШ pevišoli kožen.
Berlin, 23. avgusta. V kazenski za« devi Karla Liebknechta je danes popoldne višje sodišče odločilo, da se obsodi Liebknecht zaradi poizkušene vojne izdaje, obteženo težke nepokorščine in zaradi odpora proti državni oblasti v štiri leta en mesec ječe, v katero dobo se všteje enomesečni preiskovalni zapor; da se izključi iz armade in cla se mu odvzamejo državljanske častne pravice za šest let. Kazen se je povišala kljub okolnostim obtožencu v korist z ozirom na to, ker je Liebknecht svoje dolžnost kot vojak in državljan najtežje kršil na najtežji način ob času vojske v škodo domovine. Sam je priznal, da jc zato delil letake in prirejal javne nastope, cla bi oslabil moč vojske. Poleg teh okolnosti je bil Liebknecht že prej radi podobnega nastopa obsojen na 1 leto 6 mesecev trdnjavskega zapora. Proti razsodbi gre Liebknechtu pravica, da sme zahtevati revizijo postopanja.
Rožne novice.
O srbskem kralju Petru poročajd listi: Srbski kralj Peter živi v današnjih dneh v majhnem selu Chalkis na otoku Evbeji na Grškem. Biva v kme-tiski hiši, ker ni bilo dobiti boljšega poslopja; v sobah ima dokaj skromne pohištvo. Stanovanje sestoji samo iz spalne in sprejemne sobe, kuhinje in sobe z«, njegovega slugo, ki ga jc spremil v grško prognanstvo. Kralj je pa v nasprotju z raznimi časniškimi poročili, ki so ga opisovala kakor boleh-nega moža, vsled svojega bivanja v mirnem podnebju, tako poživljen in pokrepčan, da se pelje sleherni dan po 40 kilometrov daleč na motornem bi-ciklju, ki je njegovo priljubljeno razvedrilo. Za politiko se ne briga in jo je prepustil svojemu sinu Aleksandru, kraljeviču srbskemu. Tudi se ne da na-zivati kralja, ampak samo »gospodarja Topola«, pod kojim imenom je najel 70 letni kralj v Chalkis rečeno kme-tiško hišo.
Angleška iznajdba za napravo anilin-skih barv. Angleški listi poročajo, da je mlad irski kemik, po imenu Aleksander Corr, izumil, kako proizvajati anilinske barve. Izum je baje popoln in odločilen v barvni industriji. Angleška vlada je kupila iznajdbo in nakazala Corru po 2600 funtov letne rente. Izumitelj ie še mladoleten.
Gosi iz ruske Poljske v Berolio. Te dni so nakupili na Ruskem Poljskem 30.000 gosi, ki so jih poslali v Berlin. Gosi bodo v okolici berlinski najpreje zredili, potem pa berlinskim prebivalcem poprodali. Kakor se poroča, se namerava še večkrat nakupiti take množine gosi na ruskem Poljskem. Poleg tega je kupil berlinski magistrat 1000 pitanih gosi na Braniborskem.
Nova določba o brzojavnem občevanju z vojnimi ujetniki. Brzojavke, naslovljene na avstrijske vojne ujetnike v Rusiji in Italiji, jc mogoče napisati v nemškem ali madžarskem, francoskem, angleškem, italijanskem, ruskem ali srbskem jeziku. Če je napisana brzojavka v enem ali drugem poslednje imenovanih jezikov (ruskem ali srbskem), jo jc treba napisati v latinici (nikakor ne v cirilici). V stiku z Italijo je treba napisati v naslovu besede Prissoinier g u e r r e (t. j. vojni ujetnik), ki so podvržene tarifu. Raba skrajšanih ali dogovorjenih naslovov ter podpisov in šifer je nedopustna. Tudi besedilo je treba napisati v navadnem govoru, t. j. umljivo, nikakor pa ne dogovorjeno ali šifrirano. Telegrami, določeni za Rusijo, se pošiljajo čez Rumunijo, a za Italijo čez Švico in vsled tega je pristojbina deloma višja nego normalna. Plačuje sc za besedo v Rusijo 39 vinarjev ter temeljna pristojbina G0 vinarjev (torej n. pr. za brzojavko z 12 besedami 5 K 28 vin.), za besedo v Italijo 18 vinarjev ter temeljno pristojbino 60 vinarjev (torej n. pr. za brzojavko s 15 besedami 3 K 30 vin.). Brzojavna uprava sprejema brzojavke v Rusijo in Italijo na odpošiljateljevo nevarnost in nc prevzema nobeno odgovornosti, če brzojavna uprava naslovne deželo brzojavke noče sprejeti ali vročiti. Pristojbine za take zavrnjene brzojavke se torej odpošiljatelju no vrača'o. Brzojavke na vojne ujetnike je treba pred naslovom označiti s črkama P. G. Naposled moramo še enkrat pripomniti, da se na vojne ujetnike nc more brzojavitl v slovenskem
jeziku in če plača odpošiljatelj tudi brzojavni odgovor (Rp.), da se mu v slučaju, če se je brzojavka izgubila, ali ni mogla vročiti, ne vrne niti te vnaprej plačane pristojbine.
Žene kot delavke v Kruppovi tovarni. V Kruppovi tovarni dela sedaj že 10.000 žensk. Ženske delajo dnevno eno uro manj kakor pa moški.
Kje so pravi Briianci? Velika napaka je, če kdo današnje Angleže na-zivlja Britance, zakaj teh je danes žc jako malo. Prvotne Britance, ki so bili izprva pod rimskim gospostvom, so Anglosasi do malega uničili, drugje pa so se pomešali z nemškimi narodi in tako v njih popolnoma izginili. K Britancem prištevamo kvečjemu uboge Irce, škotsko hribovce in pa maloštevilne Valisance (Wales) na Angleškem ter Brctance v Bretaniji (1 milijon). Prvotni Britanci so bili pravzaprav Kelti in imajo še dandanes svoj jezik, dočim jc angleški jezik mešanica keltskega, latinskega, francoskega in nemškega jezika in je nastal šele v štirinajstem stoletju.
Slavni ciganski primas umrl. Pavel Pinter, slavni ciganski primas in virtuoz na cimbal, je umrl te dni na Dunaju po dolgem bolehanju v starosti 66 let. S svojo lastno kapelo je prepotoval celo Evropo in je bil poslednja leta tudi učitelj igranja na cimbal nadvojvoda Jožefa kakor tudi mnogih madžarskih plomičev. Skladatelj Liszt ga je večkrat obiskal. Pinter je prejel premnogo dragocenih daril od angleške kraljice, ruskega carja in drugih evropskih vladarjev.
Gos — vojaška straža. »Figaro« pripoveduje to-le lepo dogodbico. Ne daleč od Pariza je bila postavljena brezžična brzojavna stanica za posredovanje vojaških poročil in naročil. V tej stanici sta službovala dva vojaka, ki sta že dlje časa bridko občutila, da nimata svoje straže, ki bi ju bila čuvala in varovala pred radovedneži, ki so ju motili pri obilnem poslu. Naposled sta si pomagala sama. Preskrbela sta si gos, ki v krogu 200 metrov straži sta-nico ter z hreščečim rahtanjem prijavlja prihod tujcev. Vojaka sta vsa vesela, da sta jo tako dobro pogodila. Zdaj izvršujeta svoje posle nemoteno, zakaj nepoklicanim osebam lahko pravočasno zabranita pristop.
Kletke za kunce ali zajčniki. Znano je, da je mogoče kunce racijonalno rediti le, če se poslužujemo primernih kletk in ne puščamo živali kakor je pri nas splošno v navadi, da prosto letajo po nesnažnih hlevih, v katerih se nahaja druga naša domača živina. Zajci nimajo potrebnega miru, parijo se med seboj v krvnem sorodstvu in degenerirajo, obenem pa napravljajo v hlevu precej škode, ker navadno silno veliko rijejo.
Glavni pogoj dobre kletke je dvojno dno. Spodnje dno je poševno v kletke pribite in s strešno lepenko ali s pločevino prevlečeno. Pravo, t. j. tisto dno, na katerem se živali gibljejo, pa je napravljeno iz posameznih lat, ki so zbite tako, da je videti med njimi kake 3 do 5 mm široke špranje, skozi katere se more scalnica odtekati na spodnje, poševno s pločevino prevlečeno dno in se potem odtod odteka v primerne posode. Zajčja scalnica je izvrstno gnojilo za peso in repo, ako ji primešamo polovico vode. Ta potem izvrstno raste, kar nam kažejo nasadi v vojni zajčarni pod Rožnikom, kjer redno vsak dan zalivajo z gnojnico, ki je pomešana z vodo. Zalivanje z nerazredčeno gnojnico škoduje. •
Za napravo dobrih kletk v sedanjem času marsikomu primanjkuje primernih zabojev in drugih potrebščin, zato je prosil agilni vodja voj. zajčar-ne stotnik g. dr. Vozska, naj mu poveljstvo 5. armade dovoli izdelovati dobre in pripravne zajčnike iz zabojev, ki niso več porabni za pošiljanje vojaških potrebščin v bojne črte. Armadno poveljstvo mu seveda te prošnje ni odbilo in se zato izdelujejo za našo rejo pripravne kletke z dvojnim dnom, ki jih je dobiti v vojni zajčarni pod Rožnikom z ozirom na velikost po 4, 6. 8 10 in 12 kron komad.
Kako jc napravljati primerne kletke iz starih zabojev in desk, nam pripoveduje in s slikami ponazoruje stotnik Vozska v knjižici »Reja domačih zajcev«, ki je ravnokar izšla v slovenskem jeziku v zalogi Katoliške bukvar-ne v Ljubljani in stane 80 vin,, s poštnino 90 vin.
Kupiti se želi mlad, ne čez 4 mesece star
Naslov kupca pove upravništvo ..Slovenca" 1995.
Najboljše in najcenejše se da krojačiti po novi in sloviti izdaji
Cena K 1 20, s poštnino K 130.
Dobi se pri tvrdki
M. Raniti,
glavno zastopstvo za Kranjsko, Ljubljana, Marijin trg 3,
kakor tudi 1970 vsi posamezni kroji in favo-ritne potrebščine. Odpošilja-tev se izvršuje le proti poštnemu povzetju ali predplačilu.
Radi odhoda k vojakom se proda
Ogleda sc pii Ant. Žagarju, Besnica 25. pošta: Sp. H ruš! ca pri Ljubljani.
VOLNENE CUNJE
dalje stare nogravico in diupa pletenina, ođtma-kl sukna, ponošena volnena obleka se kupi v vsaki najmaniši in tuili največji množini ter đobro plaća. 1'onu ibe na : zbirr.lnico volnenega blaga v vojne namene 3oebacU nri Beljaka.
ГШ
шшшш i
vseh vrst sukno, podloge itd. knpi zavod za
opremo armade (tudi na deželi), Dunaj I. Eackcrstr. 9. —	1035
iiiauii-.uiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiminitinsi Suhe gots«, vinski kamen, med, vosek, fcusrmo in janež ter sploh vse deželne prMeike kupi veEelrgoviRa
Isto tako tudi vsako množino raznovrstnih praznih sodov m vree.
1ШШШШШ11ШШ11ШШШШ11Ш1ШШШ1Ш1ШШШПШШМ1111Ш111ШШШ
zajamčeno naraven, vkuhan v najfinejši rafinadi, poštni zavoj 5 kg K 12-— franko po povzetju
Kralj.Vina TQuy (Pfaos) Št.1274 L.
se takoj odda. Letna plača v denarju 800 K; prosto stanovanje (3 sobe in kuhinja, nekaj drv in pobera ter nekaj štole. — Zahteva se lepo krščansko vedenje. — Priloži se naj prošnji spričevalo. Župni urad Repentabor, —pošta: Operna pri Trstu. —	i«j7i)
se ceno proda Ljubljana Gradišče 15/1.
1431
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trdo kože, tekom 3 dni s Korenino, I brez bolečin ne odpravi j Cena lončku z jamstvenim pismom [ I K 1-50, 3 lončki li 4-—. 0 lončkov K 5-50, 6 lončkov K 5-50. Stotino zohvalnic in pri/nalnic. Potenje nog ln rok odpravi Ita-prašek. Cena K 1*50, [ j 3 škatlje K 3-50. Кетепу Kaschau (Kassa) I., j poštni predal 12 844 Ogrsko.	i
гашшшвпвк
popolnoma izvežbana, želi mesta takoj ali pozneje. Naslov pove uprava lista pod št. 1988.
Iščem
l
sprejme se tudi invalid.
Kartonažna tovarna i. 80nafi ЏШ
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja -ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	2472
Fran Szantner
specialist za ortopedična ln anatomicna obuvala
Ljubljana, Selenburgova ul. 4.
izurjena se sprejme v špecerijski trgovini za takojšen nastop. Naslov pove uprava lista.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš predragi, nepozabni soprog, oziroma oče, tast in stari oče, gospod
Daniel Godina,
veleposestnik, bivši župan, imetelj zlatega zaslužnega križca s krono, upravni svetnik vipavske železnice,
danes zjutraj po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 80 let, mirno v Gospodu zaspal.
N. v m. p.!
Ajdovščina, 23. avgusta 1916.
Marija Godina roj. Do ene, soproga. Ženka Godina, Olga Kern, Mina Cecket, hčere. Ivan Kern, tovarniški vodja, Josip Cechet, c. kr. sodni svetnik, zeta. Alice in Olga Kern, vnukinji.
ММШШШЈШШШШР
j; j
ШЗ
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, predobri sin, ozir. brat, gospod
k иТЉ ЛхИч iSć
gimnazijski aMturijent in enoletni prostovoljec-korporal
dne 3. avgusta v cvetoči dobi 19 let na severnem bojišču umrl junaške smrti# Sv. maša zadušnica so bode darovala dne 26. avgusta ob 8, uri v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev.
V Zijornji Šiški, dne 23. avgusta 1916.
Jožel Bregar, nadučitelj, Agneza Bregar, roj.Droil, učiteljica, stariši; Vladimir Bregar, stud. phil. in c. in kr. poročnik v rezervi, Stanko Bregar, gimn. abi-turijent in c. in kr. poročnik v rezervi, brata.
1986
ижшашзажиж®' шж
z vrtom in travnikom, v kateri je že več let trgovina, v večjem kraju na Gorenjskem, tik kolodvora. Pojasnila daje
iiilia li militi ?
ЈМЛ^ЖЖ ШШЗшткшзш. SSSBSSS aomtmsmSBtiSll ШШВВК