URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 28	Ljubljana, 7. julija 1972
Cena 5 dinarjev
Leto XXIX
» 262.
Komisija za družbeno dogovarjanje o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov je na podlagi 26. člena splošnega družbenega dogovora o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ’ v gospodarskih organizacijah z določili zakona (Uradni list SRS, št. 19/71) na svoji 19. seji dne 19. 6. 1972 sprejela tele spremembe in dopolnitve
ME TODOLOGIJE
za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov in njihovega izvajanja z zakonom in splošnim družbenim dogovorom
I
Zadnji odstavek pod III — NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA DRD. objavljen v Uradnem listu SRS, št. 5-15/72 se spremeni tako, da glasi:
»•Pri izračunavanju kazalcev pod zap. št. 43 do 47 ter 51 in 52 je ob periodičnih obračunih potrebno znesek poslovnih sredstev iz zap. št. 1 in število zaposler
nih iz zap. št. 8 in 9 predhodno deliti z 12 in pomnožiti s številom mesecev v obračunski dobi. To je potrebno zaradi tega, da bodo tudi kazalci iz periodičnih obračunov primerljivi s kazalci iz letnih obračunov. Seveda bodo na ta način vsi podatki na delavca in stopnje akumulacije odgovarjali letni obračunski dobi s predpostavko, da bi celo leto poslovali enako kot v pretekli obračunski dobi.
Kazalce pod zap. št. 49, 50, 53, 54 in 55 pa se tudi ob periodičnih obračunih izračunava na način predpisan pri posamezni zaporedni številki na obrazcu DRD.«
II
Doda se zaporedna številka 57 v obrazcu DRD — Najvišji osebni dohodek individualnega izvršilnega organa, izračunan po merilih samoupravnega sporazuma.
St. 1130-84/71
Ljubljana, dne 19. junija 1972.
Predsednik
Pavle Gantar 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 628.
Na podlagi drugega odstavka 12. člena zakona o. Urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-U9/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 11. ločeni, seji mestnega zbora dne 19. junija 1972 in na 8. ločeni seji zbora delovnih skupnosti uh© 22. junija 1972 sprejela
ODLOK
0	urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane
urbanističnega načrta Medvod in gradivo iz 5. člena tega odloka, ki zagotavljajo pogoje za skladen razvoj mesta Ljubljane ter organiziran razvoj ureditvenih območij Ljubljane in Medvod.
'	3. člen
Skupščine občin in mesta Ljubljane usmerjajo v skladu z določbami prejšnjega člena urbanistični razvoj ureditvenega območja mesta Ljubljane po določbah generalnega plana urbanističnega razvoja, urbanistični razvoj ureditvenega območja Medvod z urbanističnim načrtom in zazidalnimi načrti, ostala območja in naselja pa z urbanističnimi načrti, zazidalnimi načrti in urbanističnim redom.
1. člen
4.	člen
Sprejme se urbanistični program za območje mi a Ljubljane. Urbanistični program za območje mes 1 ubijane (v nadaljnjem besedilu: urbanistični pn Sram) določa urbanistični razvoj in prostorsko uredite a celotno območje mesta Ljubljane.
2.	člen
Ur, Urbanistični program sestavlja generalni plan Cističnega razvoja Ljubljane, programski elementi
Urbanistični program določa okvirne smernice za urbanistično urejanje in zavarovanje širših prostorskih koristi izgradnje mesta, zlasti za:
—	zavarovanje kvalitetne obdelovalne zemlje;
—	zavarovanje vseh regionalnih objektov in naprav;
—	urbanistični razvoj naselij;
—	razvoj industrijskih zmogljivosti;
—	izgradnjo omrežja komunikacij;
—	razvoj omrežja komunalnih vodov in naprav ter vodnogospodarske dreditve;
—	zaščito rekreacijskih območij;
—	zaščito kulturnih in naravnih spomenikov.
5.	člen
i
Urbanistični program vsebuje grafično ter tekstyal-. no gradivo in obravnava naslednje elemente:
V	splošnem delu (A in B):
—	prirodne pogoje (geomehanske, seizmične razmere in podobno, kmetijske in gozdne površine),
—	historični razvoj naselitve,
—	koncept bodočega razvoja Ljubljane.
V	posebnem delu (C), ki je predmet potrditve:
—	izhodišča za urbanistični program,
—	analizo bodočih površinskih in populacijskih zmogljivosti naselij,
—	vodno gospodarstvo,
—	promet,
—	oskrbo z energijo (elektrika, plin, nafta, toplarna),
—	komunalno opremo,
—	spomeniško varstvo,
—	namensko izrabo površin,
—	zazidljive površine,
—	rekreacijske in nezazidljive površine,
1— zavarovana območja in rezervate za regionalne objekte,
—	urbanistične dokumente, ki so podlage za urejanje posameznih naselij in območij.
6.	člen
Povzetek usmerjevalnih elementov gradiva urbanističnega programa vsebujejo grafični elementi, ki so ponazorjeni na pregledni karti mesta Ljubljane v merilu 1 :25.000 in na podrobnih kartah za območja posameznih ljubljanskih občin v merilu 1 :10.000.
7.	člen
Po namenu so površine razdeljene na:
a)	površine za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti,
b)	površine za počitniške objekte,
c)	površine za industrijo,
d)	kmetijske površine,
e)	gozdne površine,
f)	rekreacijske površine,
g)	kulturne in naravne spomenike,
h)	prometne površine,
i)	površine za energetske objekte in koridorje,
j)	površine za vodnogospodarske potrebe,
k)	varovalna območja.
8.	člen
Površine za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti so določene za zazidavo v strnjenih kompleksih in se urejajo z urbanističnimi načrti in zazidalnimi načrti na območjih in v naseljih v teritorialnem obsegu, kot je to grafično prikazano. Zunaj teh območij in naselij urejajo zazidavo teh objektov določbe urbanističnega reda.
9.	člen	f
Počitniški objekti se lahko gradijo le v conah, odrejenih v ta namen, izjemoma pa po določbah odloka o urbanističnem redu.
10.	člen
Površine za industrijo so določene v obsegu, ki zagotavljajo perspektivne potrebe pp industrijskih objektih, skladiščnih napravah in storitvenih dejavnostih upoštevaje pogoje za razvoj industrije (energetika, prometne povezave in podobno).
V proizvodnih površinah ni mogoča nobena vrsta dejavnosti, ki bi onesnaževala ozračje, vodo ter povzročala hrup v obsegu, ki nasprotuje predpisom.
11.	člen
Pridobivanje gramoza je mogoče samo na površinah, predvidenih za ta namen, v skladu z odlokom skupščine mesta Ljubljane o določitvi območij Jeprca — Gi, Šmartno — Ga in Beričevo — G3 namenjenih za pridobivanje gramoza, za katerega se izdelujejo zazidalni načrti ter o splošni prepovedi graditve in prepovedi parcelacije zemljišč na teh območjih (Uradni list SRS, št. 16-453/71).
.	12. člen
Kmetijske površine so predvidene v območjih, kjer je možna organizirana agrotehnična abdelava in se lahko razvije intenzivna kmetijska izraba.
13.	člen
Gozdne površine se v celoti ohranjajo in jih ni mogoče upprabiti za zazidavo.
14.	člen
Rekreacijske in zelene površine so območja, na katerih so dovoljeni samo takšni posegi, ki bodo dopolnjevali namen cone (rekreacija, kmetijstvo, gozdarstvo).
15.	člen
Območja, na katerih so kulturni spomeniki (etnografski, arheološki, umetnostno-zgodovinski, spomeniki NOB in podobno), se varujejo v skladu s predpisi o varstvu kulturnih spomenikov; posegi v ta območja so dovoljeni v soglasju zavoda za spomeniško varstvo.
Naravni spomeniki (naravni rezervati, krajinski parki, naravni in hortikulturni spomeniki ter podobno) so zavarovani s predpisi, ki urejajo področje varstva narave.
Za krajinski park se določajo naravno zaključena območja Polhograjskih Dolomitov in Iškega Vintgarja.
Krajinski park Polhograjskih Dolomitov obsega hkrati njihovo ureditveno phrnpčje, krajinski park
Iškega Vintgarja pa obsega območje, ki se ureja po določbah urbanističnega reda, Z aktom o zavarovanju krajinskih parkov se določijo posamezne omejitve in Prepovedi gradnje in posegov na območju krajinskih Parkov ter drugi elementi zavarovanja.
16.	člen
Urbanistični program obravnava naslednje vrste cestnih sistemov:
a)	avtoceste z ustreznimi rezervati,
b)	obstoječe ceste po veljavni kategorizaciji (I., H., m., IV. reda).
Varovalni pasovi predvidenih avtocest sO praviloma nezazidljivi; dovoljena je le graditev objektov Ih naprav, ki sodijo k prometni opremi.
17.	člen
Urbanistični program ohranja vse Obstoječe železniške trase z varovalnimi pasovi, uvaja nove z rezer-vati in jih vključuje v okvir regionalnega in perspektivnega medmestnega prometa.
18.	člen
Urbanistični program povzema dosedanje zaključke 0 vodni poti in ščiti njen potek.
19.	člen
Urbanistični program upošteva žmanjšane mOžbo-sti gradnje v hrupnih conah letališča Brnik in določa lokacijo novega športnega letališča.
Urbanistični program uvaja koridorje, ki omogo-cajo rnedregionalhe in medmestne energetske nape-Ijšve in naprave (za elektrovod, plinovod, naftovod in Opremljajoče naprave).
Gradbeni posegi v koridorjih so mogoči samo za harnene, ki mu služijo. V daljnovodnih koridorjih je Praviloma mogoča samo gradnja večsietemskih daljno-Vodov.
21.	člen
Urbanistični program načeloma ne spreminja ob-otoječih vodotokov in predvideva regulacije v skladu * detajlne j širni programi. Regulacije so predvidene na s0h vodotokih s hudourniškim .značajem.
22.	člen
Posegi, ki vplivajo na spremembo vodotokov niso vol j eni. Prav tako ni mogoče pridobivanje grad-hega materiala iz vodotokov, razen kadar gre za ege v okviru hidrotehničnih ureditev s soglasjem gana Pristojnega za vodno gospodarstvo.
23.	člen
Prikr®' večja naselja v okviru mesta Ljubljane so Ihičn]Ueena na jovPl vodovod, ki ga napajajo posa-a m skupinska črpališča.
Skupinska črpališča so zavarovana z varovalnimi vodovodnimi območji, posamična pa z ustreznimi varovalnimi ukrepi.
24.	člen
Iz stanovanjskih, industrijskih in drugih območij se odvajajo Odplake v kanalizacijsko omrežje in naprave.
Odvajanje odplak v odprte vodotoke ni dovoljeno.
25.	člen
Na varovalnem območju reaktorja je dovoljena graditev objektov in naprav samo v skladu z njegovim namenom.
26.	člen
V skladu s smernicami urbanističnega programa se urejajo:
1.	z urbanističnimi načrti in zazidalnimi načrti:
—	ureditveno območje Ljubljane
—	ureditveno območje Medvod
—	ureditveno območje KP Polhovgrajskih Dolomitov.
2.	2 zazidalnimi načrti:
—	v območju občine Ljubljana Bežigrad BS 203/3 (Podgorica)
BS 203/4 (Podgorica)
BS 203/6 (Šentjakob)
BS 204/1 (Brinje)
BS 204/3 (Beričevo)
BS 204/5 (Beričevo)
BS 205/2 (Videm/Dol)
BS 205/1 (Dol)
—	v območju občine Ljubljana Šiška ŠS 201/2 (Vikrče)
ŠS 201/4 (Tacen)
ŠS 201/5 (Tacen)
ŠŠ 201/6 (Šmartno pod Šmarno gorO)
ŠS 202/5 (Sp. Gameljne)
ŠS 202/6 (Zg. Gameljne)
ŠŠ 218/3 (Vodice)
—	v območju občine Ljubljana Vič-Rudnik VS 201/1 (Stranska vas)
VS 201/3 (Stranska vas)
VS 201/5 (Dobrova)
VS 201/8 (Gaber j e)
VS 206 (Srednja vas)
VS 245/2 (Škofljica)
VS 345/3 (Škofljica)
3.	Z urbanističnim redom:
vsa naselja in Območja v ljubljanskih občinah, ki niso navedena v prvi in drugi točki tega člena.
27.	člen
Za območja, za katera ni predviden zazidalni načrt po določbah tega odloka, se izda lokacijsko dovoljenje za novogradnje, za adaptacije in za posege v prostor, v skladu z elementi urbanističnega programa, urbanističnega načrta ali urbanističnega reda.
28.	člen
Za graditev pomožnih objektov in za posege, ki vplivajo na spremembo prostora, veljajo določbe odloka skupščine mesta Ljubljane o tem, za katere posege v „prostor in pomožne objekte je potrebno lokacijsko dovoljenje oziroma urbanistična priglasitev (Uradni list SRS, št. 35-363/70).
29.	člen
Sprejeti urbanistični program, urbanistični načrti in zazidalni načrti morajo biti na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnih organih občinskih skupščin, ki so pristojni za urbanizem in pri strokovni organizaciji združenega dela, ki je pooblaščena za strokovne zadeve urbanizma na območju občine.
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/80-72
Ljubljana, dne 22. junija 1972.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
629.
Na podlagi 22., 23. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70), 8. in 150. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469/65 in 15-224/67), je skupščina mesta Ljubljane na 37. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1972 sprejela
ODLOK
o vzdrževanju javne snage na ureditvenem območju mesta Ljubljane
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja vzdrževanje javne snage na javnih površinah, na zemljiščih delovnih organizacij', ki so namenjeni za javno uporabo in drugih površinah, ki so vidne z javnih prometnih površin na ureditvenem območju mesta Ljubljane.
Za javne površine po tem odloku se štejejo:
ulice, ceste in trgi z imensko označbo ter druge javne površine (prehodi, podvozi, mostovi, vodotoki, ribniki, parkirni prostori, sejmi, tržnice, avtobusna postajališča, avtobusne in železniške postaje, javni drevoredi, zelene površine, odprti prostori okrog zgradb).
2.	člen
Vzdrževanje javne snage na javnih površinah v smislu določb tega odloka zajema:
1.	ukrepe pri vzdrževanju javne snage na javnih površinah: skrb za nameščanje in vzdrževanje koškov za odpadke; skrb občanov in delovnih organizacij za vzdrževanje javne snage;
2.	čiščenje javnih površin z odstranjevanjem prahu, blata, zbiranje in odstranjevanje odpadkov in vse druge nesnage kakor tudi praznjenje in vzdrževanje zbiralnih smetnjakov za odpadke in smeti,
3.	odvoz odpadkov in odpadnega materiala z javnih površin na odrejena odlagališča.
3.	člen
Komunalno podjetje Snaga vzdržuje javno snago na javnih površinah kolikor ni s tem odlokom ali s pogodbo drugače določeno.
Občani, stanovanjska podjetja, organizacije za urejanje stavbnih zemljišč, lastniki in upravljala zemljišč in druge delovne organizacije morajo skrbeti za vzdrževanje javne snage.
II.	VZDRŽEVANJE JAVNE SNAGE
4.	člen
Na javnih površinah na ureditvenem območju mesta Ljubljane, posebej pooblaščena komunalna delovna organizacija postavlja koške za odpadke, razen na postajališčih mestnega potniškega prometa. Koške na postajališčih mora postavljati Viator — poslovna enota mestnega potniškega prometa. Koški za odpadke morajo biti lični.
Mesta, na katerih so postavljeni koški za odpadke in njihovo obliko določi svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane, na predlog posebej pooblaščene komunalne delovne organizacije.
Za postavljanje koškov za odpadke se lahko uporabljajo razni drogovi (javna razsvetljava) in zidovi ob pločnikih ali pa posebna stojala.
Posebej pooblaščena komunalna delovna organizacija je dolžna voditi register koškov za odpadke (seznam mest koškov z grafično prilogo).
5.	člen
Na ureditvenem območju mesta Ljubljane je prepovedano:
1,	odmetavati ter odlagati kakršnekoli odpadke na javnih površinah ali pa na drug način povzročati nesnago (z odlaganjem smeti, gradbenih materialov in drugih odpadkov ter s pripravljanjem malte, betona in drugih podobnih snovi itd.),
2.	izlivanje odpadne, meteorne vode ali druge tekoče nesnage iz stanovanjskih in poslovnih zgradb na javne površine,
3.	odlaganje embalaže in drugega materiala na javnih površinah ali vodotokih vključno s pripadajočimi bregovi,
4.	pranje in čiščenje motornih vozil na javnih površinah in ob vodotokih ter vsako drugačno osnesna-ženje javnih površin z motornimi vozili,
5.	iztepanje prahu z balkonov, oken in vrat na javne površine,
6.	pisanje in risanje po fasadah zgradb, ograjah, vratih, klopeh in drugih objektih na javnih površinah.
6.	člen
Pri čiščenju in obrezovanju drevoreda ter grmičevja, pri vzdrževanju zelenih površin ob javnih prometnih površinah so dolžni izvajalci del (stanovanjska Podjetja, lastniki, upravljaici zemljišč, komunalne ter druge delovne organizacije) takoj odstraniti ves material in odpadke z javnih površin in zelenic.
7.	člen	,
Izvajalec gradbenih del na javnih površinah ali ob njih je dolžan na svoje stroške:
1.	očistiti javne površine pred gradbiščem, do koder seže širjenje prahu in druge nesnage iz gradbišča,
2.	preprečevati osnesnaženje ob rušenju zgradb s spiranjem in drugimi ukrepi,
3.	očistiti'vozila pred odhodom z gradbišč tako, da Pri vožnji z vozil ne pada blato in drugi odpadki na lavne površine,
4.	odvajati odpadne vode in vzdrževati snago na odtočnih jaških v bližini gradbišč tako, da je onemo-Sočena zamašitev odtočnih jaškov,
5.	odlagati in zavarovati gradbeni material na gradbiščih tako, da je onemogočeno prenašanje in one-Shaženje javnih površin.
Odpadke in nesnago so dolžni odstranjevati last-Piki oziroma upravljaici tudi iz nezazidanih površin.
8.	člen
Ovajalec del na javnih površinah (pri prekopih Pd-) je dolžan na svoje stroške poskrbeti, da se razni Material (cement, pesek, apno ipd.) ne razširi po javnih P°vršinah. Zato mora izvajalec teh del gradbeni ma-®rial ustrezno zavarovati in po končanih delih takoj odstraniti ves preostali material ter odpadke in očistiti oslovišče.
9.	člen
Delovne organizacije in drugi prevozniki so med Revozom kuriva, odpadkov in drugega materiala doli-z ustreznimi ukrepi preprečevati vsako odpadanje ^eriala in prahu ter širjenje smradu.
dob Prevozniki gramoza in peska iz separacij in ponj i\°. 80 dolžni med vožnjo po javnih površinah pre-usr odcejanje vode. V ta namen morajo biti vozila rezn° opremljena in vsakokrat očiščena.
Prevozniki so v primeru onesnaženja javnih površin dolžni brez odlašanja odstraniti povzročeno nesnago nastalo pri prevozu.
Naročniki kuriva, drv ali drugega materiala so dolžni po nakladanju in razkladanju tega materiala takoj odstraniti vso nesnago z javnih površin.
10.	člen
Organizatorji prireditev, prodajalci in drugi, ki uporabljajo javne površine, so dolžni z ustreznimi ukrepi preprečiti onesnaženje in smrad na javnih površinah in sproti, najkasneje pa po končani prireditvi oziroma uporabi javne površine očistiti, in sprati vso onesnaženo površino.
III.	ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN
11.	člen
Posebej pooblaščena komunalna delovna organizacija* opravlja čiščenje javnih površin na ureditvenem območju mesta Ljubljane v skladu z razvojnim programom vzdrževanja javne snage in na podlagi letnih planov in pogodbe z mestno skupščino.
Z razvojnim programom javne snage se določijo vrsta obseg in intenzivnost čiščenja javnih površin ter financiranje teh storitev. Z letnimi plani vzdrževanja javne snage se v okviru razvojnega programa in z zagotovljenimi sredstvi še določi vrsta, obseg in kvaliteta storitev za posamezno leto.
12.	člen
Delovne organizacije, upravljaici kot uporabniki dejavnosti v poslovnih zgradbah, lastniki poslovnih zgradb in zasebni obrtniki so dolžni redno čistiti smeti in odpadke s pločnikov in hodnikov za pešce pred svojimi poslovnimi prostori in delavnicami.
Smeti in odpadke pri čiščenju pločnikov so dolžni navedeni odlagati v smetnjake pri zgradbah ali druge ustrezne posode za odpadke (nikakor ne na vozišča, zelenice ali druga sosednja zemljišča).
13.	člen
Stalno odprte poslovne površine (železniške postaje, avtobusne postaje, vrtovi gostinskih obratov, stadioni in kopališča) so dolžne redno čistiti same delovne organizacije, ki uporabljajo te površine za svojo poslovno dejavnost.
14.	člen
Odprte prostore pri zgradbah do drugih objektov, ki niso javne površine v smislu tega odloka so dolžni redno čistiti upravljaici delovna organizacija in lastniki zgradb (stanovanjskih in poslovnih). Med te prostore spadajo tudi dvorišča in vrtovi pri zgradbah.
15.	člen
Za red in čistočo na odprtih prostorih med in okrog garažnih objektov, morajo skrbeti lastniki oziroma uporabniki.
16.	člen
Zelene površine in pota je dolžna redno čistiti posebej pooblaščena delovna organizacija na podlagi predpisov oziroma posebnih pogodb.
17.	člen
Odtočne jaške na javnih površinah je dolžna redno čistiti posebej pooblaščena komunalna delovna organizacija za vzdrževanje kanalizacije.
18.	člen
Na javnih površinah, na katerih so kioski in druge provizorične prodajalne, avtobusne postaje, vhodi in izhodi v javne zabavne prostore, železniško postajo, sejme, stadione, kopališča in druge javne prostore so dolžni čistiti vso nesnago, ki jo povzročijo uporabniki oziroma udeleženci prireditev, prireditelji oziroma organizatorji, ki te objekte oziroma površine uporabljalo, ali pa pooblaščena komunalna delovna organizacija za vzdrževanje javne snage v kolikor so ta dela zajeta s posebno pogodbo.
Obseg čiščenja pred objekti in pri posameznih pri-'ditvah se, določi z odločbo pristojnega upravnega organa občinske skupščine vendar ne v manjšem obsegu kot 10 metrov okrog zgradbe, drugega objekta ali prireditvene površine.
19.	člen
Delovne organizacije in odgovorne fizične osebe, ki same ne odstranjujejo povzročene nesnage po dolpčilih
1.	točke 7. člena, 10. člena in 18. člena lahko oddajo čiščenje pooblaščeni komunalni delovni organizaciji, s tem pa jim ne preneha odgovornost za pravočasno odstranitev nesnage v skladu z določili tega odloka.
20.	člen
Pooblaščena komunalna delovna organizacija je po izrednem onesnaženju javnih površin dolžna odstraniti nesnago, če tega takoj ne storijo, prizadete delovne organizacije in druge fizične osebe in sicer na stroške odgovornih delovnih organizacij ter fizičnih oseb v skladu z določili tega odloka.
Prav tako je pooblaščena komunalna delovna organizacija dolžna odstraniti nesnago ter vse razbitine in odpadke z javnih površin po prometni nesreči, in to v breme povzročitelja nesreče oziroma nesnage. IV.
IV.	ODVOZ SMETI IN ODPADKOV Z JAVNIH POVRŠIN
21.	člen
Smeti in odpadke z javnih površin odlaga posebej pooblaščena komunalna delovna organizacija v posebne tipske smetnjake in. zaboje na določenih deponijskih mestih.
Deponij ska mesta določi posebej pooblaščena komunalna delovna organizacija v soglasju s pristojno sanitarno inšpekcijo in upravnim organom občinske skupščine.
Za nakladanje in prevoz smeti in odpadkov, ki jih opravlja posebej pooblaščena komunalna delovna organizacija veljajo določila 9. člena tega odloka.
22.	člen
Čiščenje in črpanje fekalij iz greznic, kakor tudi odpadnega materiala iz odprtih kanalov in kanalskih požiralnikov je dovoljeno le tako, da so zagotovljeni potrebni higiensko sanitarni ukrepi. Prostor pri čiščenju in črpanju fekalij oziroma kanalskih požiralnikov mora biti po končanem delu takoj očiščen.
Izpraznjevanje fekalij in drugih odpadkov iz cistern je dovoljeno le v mestno kanalizacijo in to na tistih mestih, ki jih odredi pooblaščena komunalna delovna organizacija za vzdrževanje mestne kanalizacije. Izjemoma lahko pristojna sanitarna inšpekcijo dovoli tudi drugo primerno mesto za izpraznjevanje cistern, če so izpolnjeni potrebni higiensko sanitarni pogoji.
V.	POSEBNE DOLOČBE
23.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo komunalna, cestna in sanitarna inšpekcija, za komunalne zadeve pristojni upravni organi občinskih skupščin in mestne skupščne ter delavci milice in komunalni redarji.
24.	člen
Da se omogoči uporaba sodobnih tehničnih sredstev pri čiščenju javnih površin in izvajanje zimske službe se pooblasti urad za promet skupščine mesta Ljubljane, da v stJdelovanju s pooblaščeno komunalno delovno organizacijo, uredi izmenično parkiranje na določenih cestah in ulicah.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
25.	člen
Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje:
1.	kdor odmetava ali odlaga na javnih površinah kakršnekoli odpadke ali na drug način povzročeno nesnago (5. člen),
2.	kdor izliva na javne površine iz stanovanjskih ali poslovnih zgradb odpadno vodo, meteorno vodo ali drugo tekočo nesnago (5. člen),
3.	kdor odlaga na javne površine in vodotoke embalažo ali drugi material (5. člen),
4.	kdor pere, čisti ali drugače z motornim vozilom onesnaži javne površine in vodotoke (5. člen),
5.	kdor iztepa prah z balkonov, oken in vrat na javne površine (5. člen),
6.	kdor piše, plakatira, riše po zidovih, ograjah in podobno (5. člen),
7.	kdor pri obrezovanju dreves ali grmičevja ob javnih površinah ne odstrani ves odpadni material (6. člen),
8.	prireditelj ali prodajalec, ki uporablja javno površino, če ne poskrbi za čiščenje in ne odstrani odpadkov z javne površine (10. člen),
9.	lastnik ali uporabnik zgradb in drugih objektov če ne čisti redno prostorov okrog zgradb in drugih objektov (14. in 15. člen),
10.	kadar ne čistijo javnih površin ob kioskih in drugih provizoričnih prodaj alnicah (18. člen),
11.	kdor odlaga fekalije na nedovoljenih mestih v nasprotju z 22. členom tega odloka.
Pooblaščeni organi (komunalni in sanitarni inšpektorji) komunalni redarji in delavci milice lahko za navedene prekrške izrečejo kršiteljem mandatne kazni 20 din. Ce tisti, ki je storil prekršek noče takoj ali v določenem roku plačati kazen se pošlje predlog sodniku za prekrške.
26.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje delovna organizacija:
1.	če iz svojih poslovnih površin odmetava ali odlaga kakršnekoli odpadke na javne površine ali nanje odvaja vodo; če pere ali čisti vozila na javnih površinah (5. člen),
2.	če pri obsekovanju drevoreda in grmičevja in Pri vzdrževanju zelenih površin ob javnih površinah takoj ne odstranijo tega nastalega materiala in odpadkov (6. člen),
3.	če pri izvajanju gradbenih del ob ali na javnih Površinah ne čisti teh površin pred gradbiščem; ali če ne prepreči širjenja prahu ob rušenju zgradb ali ne očisti vozil pred odhodom z gradbišč; če ne vzdržuje snage na odtočnih jaških v bližini gradbišč; sli ča ne zavaruje gradbenega materiala na gradbiščih tako, da ie onemogočeno vsako prenašanje nesnage na javne Površine (7. člen),
4.	če pri izvajanju raznih del na javnih površinah (pri prekopih ipd.) ne poskrbi, da se razni material ne razširi po javnih površinah in če po končanih delih takoj ne odstrani vsega preostalega materiala ter odpadkov iz delovišča (8. člen),
27.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje posebej pooblaščena komunalncf delovna organizacija:
1.	če ne postavlja koškov za odpadke v skladu s
4.	členom tega odloka,
2.	če pri obsekavanju drevoreda ter grmičevja in pri vzdrževanju zelenih površin ob javnih površinah takoj ne odstrani vsega nastalega materiala in odpadkov (6. člen),
3.	če ne čisti javnih površin v skladu z letnimi plani in na podlagi pogodb, sklenjenih z mestno skupščino (11. člen),
4.	če ne čisti zelenih površin (16. člen),
5.	če ne čisti odtočnih jaškov na javnih površinah (17. člen),
6.	če ne očisti javnih površin po izrednem onesnaženju na podlagi pogodb, sklenjenimi z delovnimi organizacijami (19. člen),
7.	če pri nakladanju in odvozu smeti ne odstranijo smeti in odpadkov, ki ostanejo za smetarskimi avtomobili in podobno (3. odstavek 21. člena).
Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje za prekrške iz 27. člena tudi odgovorna oseba delovne ali druge organizacije.
28.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o vzdrževanju javne snage v Ljubljani (Glasnik, št. 11/65 in 24/65).
•	29. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/81-72
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
5.	če pri prevažanju kuriva, odpadkov in drugega materiala, ne prepreči odpadanja materiala, prahu ali v°de na javnh površinah, ali če takoj ne odstrani Povzročene nesnage pri prevozu ali po nakladanju ozi-roma razkladanju materiala na javnih površinah (9. Člen),
6.	če kot organižatorji raznih prireditev ne pre-Prečijo onesnaženja in smradu na javnih površinah in ‘~'e Po končani prireditvi ne očistijo onesnažene javne Površine (10. člen),
7.	če ne očisti dnevno pločnikov pred svojimi ponovnimi prostori in ne odlagajo odpadkov v smetnja-
6 ali druge ustrezne posode (12. člen),
8.	če ne poskrbijo za redno čiščenje stalnih odprtih m zaprtih površin, ki se uporabljajo za določene delavnosti (na železniških postajah, avtobusnih postajah,
ržnicah, gostinskih prostorih, stadionih, kopališčih ipd. (9 * * * 13- člen),
9.	£e ne poskrbijo za čiščenje javnih površin ob ^mskih, prodajalnah, vhodih in izhodih v javne za-
avne prostore, v železniško postajo, sejme, stadione,
°Pališča in druge javne prireditve (18. člen).
k denarno kaznijo do 300 din se kaznuje za pre-
"e iz 26. člena tudi odgovorna oseba delovne ali aruge organizacije.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Devičnik, dipl. oec. 1. r.
630.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70), je skupščina mesta Ljubljane na 37. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1972 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1/10 —1 Na trgu
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO 1/10 — Na trgu, ki obsega območje med
Titovo cesto, Trgom OF, Cigaletovo ulico in Trdinovo ulico in katerega je pod šifro projekta 1444/70 v mesecu marcu 1972 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalni načrt je fetalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Center, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi pri skupščini mesta Ljubljane.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane.
5.	člen
Lokacijska dovoljenja za objekte in druge arhitektonske in urbanistične ureditve, razen za komunalne naprave v območju zazidalnega otoka, se smejo izdajati potem, ko bo zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove, ki po zakonu o urbanističnem planiranju ni predmet javne razgrnitve.
Sklep o skladnosti te dokumentacije z zazidalno zasnovo izda svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane.
Dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove se izdeluje za etape, ki jih določa pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta.
6.	člen
Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor za pomembnejše objekte pridobiti potrdilo o tem, da je investicijsko-tehnična dokumentacija v skladu z zazidalnim načrtom in njegovimi elementi. Potrdilo izda za urbanizem pristojen organ skupščine občine Ljubljana Center na predlog strokovne komisije, ki jo imenuje svet za urbanizem in gradbene zadeve skupščine občine Ljubljana Center.
7.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/82-72
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž; 1. r.
Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
631.
Na 'podlagi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67), ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 37. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1972 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1/15 — Sumi
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO 1/15 — Sumi, ki obsega območje med Trgom revolucije, Vegovo ulico, Aškerčevo cesto in Gorupovo cesto ter rekonstruirano Titovo cesto in katerega je pod šifro projekta 1444/70 -v mesecu marcu 1972 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 3. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Center, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi pri skupščini mesta Ljubljane.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju, svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane
5.	člen
Lokacijska dovoljenja za objekte in druge arhitektonske in urbanistične ureditve, razen za komunalne naprave v območju zazidalnega otoka se smejo izdajati potem, ko bo zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove, ki po zakonu o urbanističnem planiranju ni predmet javne razgrnitve.
Sklep o skladnosti te dokumentacije z zazidalno zasnovo izda svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane.
Dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove se izdeluje za etape, ki jih določa pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta.
6.	člen
Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor za pomembnejše objekte pridobiti potrdilo o tem, da je investicijsko-tehnična dokumentacija v skladu z zazidalnim načrtom in njegovimi elementi. Potrdilo izda za urbanizem pristojen organ skupščine občine Ljubljana Center na predlog strokovne komisije, ki jo
imenuje svet za urbanizem in gradbene zadeve skupščine občine Ljubljana Center.
7.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določila odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane za del območja zazidalnega otoka CO 1/15 — Sumi (Glasnik, št. 16/69), ki se nanašajo na izvzetje zemljišča s parcelnimi številkami 145, 146, 147, 148, in 26/2 k. o. Gradiško predmestje namenjenega za izgradnjo vzgojnovarstvene ustanove.
8.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/83-72
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora	skupnosti
dr- Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
632.
Na podlagi prve alinee 6. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in U- ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list RS,' št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na '• skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skup-nosti dne 29. junija 1972 sprejela
,	I
ODLOK
P dopolnitvi odloka o določitvi območij, za katera sc 'vdelajo zazidalni načrti — za območje zazidalnih ® »kov MS 103/1 in MS 103/2 Sneberje, ki obsegata c m°čje med sedanjo in bodočo traso Šmartinske ceste, 'orno in južno od Sneberske ceste ter med zelenimi in obdelovalnimi površinami
1.	člen
s . ^ R členu odloka o določitvi območij, za katera hikZ^e^a^° zazidalni načrti, ki je bil objavljen v Glas-. u (št. 39-93/67), se v tretjem odstavku za oznako Sn 112/1 dodasta oznaki MS 103/1 in MS 103/2 — Se , crSe> ki obsegata območje zazidalnih otokov med od J1'10 bodočo Smartinsko cesto severno in južno neberske ceste ter med zelenimi in obdelovalni-
Površinami.
2.	člen
Za območje zazidalnega otoka iz 1. odstavka tega odloka se izdela zazidalni načrt in se vnese v grafični prikaz območij iz 2. člena citiranega odloka in je njegov sestavni del.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/84-72
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
633.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67), 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) ter 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23/67) je skupščina mesta Ljubljane na 37. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1972 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov MS 103/1 in MS 103/2 — Sneberje, ki obsegata območje med sedanjo in bodočo traso Šmartinske ceste, severno in južno od Sneberske ceste ter med zelenimi in obdelovalnimi površinami
1. člen
Sprejme se zazidalni načrt za območji zazidalnih otokov MS 103/1 in MS 103/2 — Sneberje, ki obsegata območje med sedanjo in bodočo'traso Šmartinske ceste, severno in južno od Sneberske ceste ter med zelenimi in obdelovalnimi površinami in katerega je pod šifro projekta 3051 v novembru 1971 izdelal IBT — Investicijski biro Trbovlje, projektant Viktor Pust, dipl. ing. arh.
2,	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam, pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana ■ Moste-Polje, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi pri skupščini mesta Ljubljane.
4.	Člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanstičnem planiranju, svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane.
5.	člen
Lokacijska dovoljenja za objekte in druge arhitektonske ter urbanistične ureditve, razen za komunalne naprave v območju zazidalnih otokov, se smejo izdati potem, ko bo zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove, ki po zakonu o urbanističnem planiranju ni predmet javne razgrnitve.
Sklep o skladnosti te dokumentacije z zazidalno zasnovo izda svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-85/72
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
Predsednik mestnega' Predsednik zbora delovnih zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
634.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67), 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) in odloka O potrditvi urbanistične dokumentacije (Glasnik, št. 7/65) je skupščina mesta Ljubljane na 37. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih Skupnosti dne 29. junija 1972 sprejela
ODLOK
c spremembi in dopolnitvi odloka o potrditvi urbanistične dokumentacije soseske Zalog in soseske Polje — Slape za območje zazidalnega Otoka MS 11 — Zalog in del območja zazidalnega otoka MS 6 — Polje, Slape
1.	člen
Sprejme še sprememba in dopolnitev odloka 6 potrditvi urbanistične dokumentacije soseske ZalOg in soseske Polje—Slape (Glasnik, št. 7/65) in sicer:
za območje zazidalnega otoka MS 11 — Zalog, ki obsega predel med Zaloško cesto na jugu, izolacijskim
zelenim pasom med industrijo in stanovanji na zahodu in zelenimi nezazidljivimi površinami na severu in vzhodu in
za del območja zazidalnega otoka MS 6 — Polje, Slape, ki obsega predel med Zaloško cesto na jugu, rezervatom avtoceste na zahodu, preko Rjave ceste do železniške proge Ljubljana—Zidani mošt na severu in obstoječo individualno stanovanjsko zidavo na vzhodu.
2.	člen
Območje zazidalnega otoka MS 11 — Zalog se na novo ureja z zazidalnim načrtom, ki ga je pod šifro projekta 1095 v juniju 1970 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
Del območja zazidalnega otoka MS 6 — Polje, Slipe se na novo ureja z zazidalnim načrtom, ki ga je pod šifro projekta 291/70 v maju 1972 izdelal projektivni biro GP Obnove.
Spremenjena in dopolnjena zazidalna načrta vsebujeta programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalna načrta sta stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu, upravi za inšpekcijske službe in Geodetski upravi pri skupščini mesta Ljubljane.
4.	člen
Manjše odmike od zazidalnih načrtov, ki sta sprejeta s tem odlokom, dovoljuje v smislu določil drugega Odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju, svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane.
5.	člen
/
Lokacijska dovoljenja za objekte in druge arhitektonske ter urbanistične ureditve, razen za komunalne naprave v Območju zazidalnih otokov, se smejo izdajati potem, ko bosta zazidalna načrta opremljena z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove, ki po zakonu o urbanističnem planiranju ni predmet javne razgrnitve.
Sklep o skladnosti te dokumentacije z zazidalno zasnovo izda Svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane.
6.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati tista določila odloka o potrditvi urbanistične dokumentacije (Glasnik št. 7/65), ki se nanašajo na potrditev zazidave za SOšeskO »Zalog« in del soseske »Polje — Slape«.
7.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri - upravi za inšpekcijske
službe.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/86-72	•
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
Predsedhik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
635.
Na podlagi 78, člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS št. 14-153/70) in 10. čjena odloka o ustanovitvi sklada ljubljanskih občin pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov (Uradni list SRS št. 43-948/71) je skupščina mesta Ljubljane na 37. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
29.	junija 1972 sprejela
SKLEP
0 soglasju k finančnemu načrtu sklada ljubljanskih °bčin pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana 2a gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1972
1
K finančnemu načrtu sklada ljubljanskih občin pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 19,72, ki izkazuje
din
dohodkov..................... 59.500.000
izdatkov	59.500.000
Se daje soglasje.
2 ^
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nern listu SRS.
Št. 010/87-72
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
636.
Na podlagi 6. člena zakona o petdnevnem delov-tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-53/69 28-186/71) in 24. ter 163. člena statuta mesta Ljiib-sJt®ne. (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mera rt ',Ubl:’ane na 97. skupni seji mestnega zbora ih zbo-elovnih skupnosti, dne 29. junija 1972 sprejela
0	SKLEP
S()glasju k prehodu srednjih strokovnih šol v Ljubljani na petdnevni delovni teden
1
Skupščina mesta Ljubljane daje s šolskim letom 1972/73 soglasje k prehodu na petdnevni delovni teden naslednjim srednjim strokovnim šolam:
1.	Soli za medicinske sestre — babice, Ljubljana, Šlajmarjeva 3a;
2.	Šolskemu centru za vzgojo pisarniških kadrov, Ljubljana, Trg revolucije 2:
—	administrativni šoli (2-jetna) in
—	upravno-administrativni šoli (4-letna);
3.	Vzgojiteljski šoli, Ljubljana, Poljanska 22.
2
Šoie lahko preidejo na petdnevni delovni teden, potem ko dobijo dovoljenje od republiškega sekretarja za prosveto in kulturo.
3
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010/76-72
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
637.
Na podlagi 3. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67), 8, člena odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6-3/66), ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 37. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1972 sprejela
SKLEP
o pristopu k uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane
1
Hiter porast proizvajalnih sil in pospešena urbanizacija v obdobju po sprejetju generalnega plana sta privedla do pomembnih gospodarskih sprememb in do novih splošnih družbenih potreb ter spoznanj. Obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi v procesu podruž-bljanja politike zajemajo smotrno gospodarjenje s prostorom.
Sedanja koncepcija generalnega plana urbanistič-nega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane, ki je predvidevala take spremembe, vendar šele v zadnjem obdobju, je tako postale ovira za smotrno gospodarjenje . s prostorom, za njegovo urejanje ter skladen razvoj mesta in naseljenih območij. Poleg tega je pretekel tudi predpisani zakoniti petletni rok za njegovo uskladitev.
Da bi se delovnim ljudem in občanom omogočilo smotrno gospodarjenje s prostorom, urejanje mesta in njegovih območij, zlasti pa varstvo človekovega okolja ter tako zagotovili pogoji za smotem razvoj.
mesta in sosednjih območij ter ustvarili pogoji za usklajevanje skupnih in posebnih interesov, je skupščina mesta Ljubljane sklenila, da se generalni plan urbanističnega razvoja (urbanistični program in urbanistični načrt) mesta Ljubljane uskladi z novimi potrebami in spoznanji.
2
Uskladitev generalnega plana opravi Ljubljanski urbanistični zavod ob sodelovanju krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in strokovnih organizacij, organizacij združenega dela ter državnih organov.
Ljubljanski urbanistični zavod pripravi to nalogo ob sodelovanju Urbanističnega inštituta SR Slovenije in Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani.
Osnutek dopolnjenega in usklajenega generalnega plana pripravi organizacija iz prvega odstavka te točke do 1. aprila 1973.
3
V skladu z drugim odstavkom 10. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/
67) morajo državni organi, organizacije združenega dela, komunalne delovne organizacije, delovne organizacije, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za mesto in druge organizacije na zahtevo strokovne -službe za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane po predlogu izdelovalca te naloge dati podatke, ki so potrebni za izdelavo urbanističnega programa in urbanističnega načrta mesta Ljubljane, če z njimi razpolagajo.
4
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 010/88-72
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
638.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in 20/70) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 37. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1972 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja I. gimnazije v Ljubljani
Za ravnatelja I. gimnazije v Ljublj.tni se imenuje Štefka Sever — Kum p.
St. 010/89-72
Ljubljana, (Une 29. junija 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
639.	f
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in 20/70) ter 24, 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/ 70) je skupščina mesta Ljubljane na 37. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1972 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja Tehniške elektro šole v Ljubljani
Za ravnatelja Tehniške elektro šole v Ljubljani se imenuje
Janez T e r k a j, dipl. inž.
St. 010/90-72
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
640.
Na podlagi 16. člena zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS, št. 4-19/71) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 37. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1972 sprejela
SKLEP
o razrešitvi direktorja in imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Delavske univerze »Boris Kidrič« v Ljubljani
1
Majda Poljanšek se z 31. avgustom 1972 razreši dolžnosti direktorja Delavske univerze »Boris Kidrič« v Ljubljani.
2
Za vršilca dolžnosti direktorja Delavske univerze »Boris Kidrič« se imenuje
Ludvik Jevšenak.
St. 010/91-72
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
641.
Na podlagi 28. in 163. člena statuta mesta Ljubljane CUradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 37. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1972 sprejela
644.
Na podagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 37. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1972 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet kliničnih bolnišnic v Ljubljani
Za predstavnika družbene skupnosti v svet Kliničnih bolnišnic v Ljubljani se imenuje Albin Vengust.
St. 010/92-72
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
642.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in 20/70) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 37. skupni seji ^testnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1972 sprejela
SKLEP
0 imenovanju ravnatelja šolskega centra za vzgojo pisarniških kadrov v Ljubljani
Za ravnatelja šolskega centra za vzgojo pisarniških kadrov v Ljubljani se imenuje Vlado Lenardič.
St. 010/93-72
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
643.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in 20/70) ter 24., 78. in 163 lena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/ 70) je skupščina mesta Ljubljane na 37. skupni seji testnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1972 sprejela
SKLEP
0 imenovanju ravnatelja šole za oblikovanje v Ljubljani
ravnatelja šole za oblikovanje v Ljubljani se
Miro .Cetin.
St. 010/94-72
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
imenuje
SKLEP
o potrditvi sklepa komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve o imenovanju predsednika in članov odbora prisilne uprave v komunalni delovni organizaciji »Mestni vodovod«
Potrjuje se sklep komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, s katerim je imenovala v odbor za prisilno upravo v komunalni delovni organizaciji »Mestni vodovod«
za predsednika:
Slavka Lambergerja; in za člane:
Miloša Gorjanca
Romana Leskovška
Staneta Plemenitaša, dipl. inž.
St. 010/95-72
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
645.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljana (Uradni list SRS, štev. 14-153/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 40. seji dne 20. junjja 1972 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1-21
1
Predlog zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1-21 se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne.
2
Predlog zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1-21 bo javno razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Tabor, Rozmanova ul. 12 ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 29. junija 1972 do 29. julija 1972.
St. 010/78-72
Ljubljana, dne 20. junija 1972.
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marjan Kolarič, dipl. inž. 1. r.
646.
Na podlagi 11. Člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21, in 163. člena statuta mesta Ljubljana (Uradni list SRS, štev. 14-153/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 40. seji dne 20. junija ^1972 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1-22
1
Predlog zazidalnega .načrta za območje zazidalnega otoka CO 1-22 se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni ist SRS, št. 16-119/67) javno razgrne.
2
Predlog zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1-22 bo javno razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Tabor, Rozmanova ul. kjer bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 29. junija do 29. julija 1972.
St. 010/77-72
Ljubljana, dne 20. junija 1972.	v
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane
Marjan Kolarič, dipl. inž. 1. r.
647.
Na podlagi 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) ter 1. člena odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o potrditvi urbanistične dokumentacije za del območja zazidalnega otoka MS 12/1 — Nove Jarše (Uradni list SRS, št. 50-955/71) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 40. seji dne 20. junija 1972 sprejel
SKLEP
o skladnosti izvedbene dokumentacije za realizacijo zazidave s sprejeto zazidalno zasnovo za območje II. faze zazidave zazidalnega otoka MS 12/1 — Nove Jarše
1
(Svet za urbanizem ugotavlja skladnost izvedbene dokumentacije za realizacijo zazidave, ki jo je pod številko naloge 1565/71 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod s sprejeto zazidalno zasnovo za območje II. faze zazidave zazidalnega otoka MS 12/1 Nove Jarše.
Izvedbena dokumentacija iz prvega odstavka te točke je sestavni del tega sklepa.
2
Izvedbena dokumentacija za realizacijo zazidave obsega območje med obstoječo zazidavo in na predvi-.
dene objekte bodočega centra na vzhodu, obstoječo individualno zazidavo na jugu, Prehodnim mladinskim domom in njegovim rezervatom ter rezervatom osnovne šole na zahodu ter območjem zazidalnega otoka MS 12/2 na severu.
3
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/79-72
Ljubljana, dne 20. junija 1972.
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marjan Kolarič, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 648.
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad je po 9., 40-, 43., 44. in 50. členu zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) in po 108. členu statuta občine Ljubljana Bežigrad, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1972 sprejela
ODLOK
o ureditvi zadev s področja starostnega zavarovanja
kmetov
1.	člen
Podatki o višini odmerjenih prispevkov za starostno zavarovanje kmetov se objavijo po. krajevnih skupnostih in na davčni upravi.
Davčna uprava pošlje zavarovancem osebno obvestilo o podatkih iz prvega odstavka tega člena.
2.	člen
Komisijo za določanje zavezancev, ki niso zmožni v celoti plačati prispevka, imenuje občinska skupščina. Komisija ima tri člane.
Predsednika komisije in enega člana predlaga svet za zdravstvo in socialno varstvo, tretji član pa je predstavnik krajevne skupnosti iz katere je zavezanec.
3.	člen
Pri odločanju za zmanjšanje oziroma oprostitev plačila prispevka zavarovancev se upoštevajo naslednja merila:
— šteje se, da je zmanjšana proizvodna zmogljivost in zmanjšan skupni dohodek kmetije:
a)	če je skupni dohodek kmetije, preračunan na družinskega člana manjši kot 1.000 din letno;
b)	če je bil katastrski dohodek v preteklem letu zmanjšan za več kot 30 °/o zaradi elementarnih nezgod in drugih podobnih primerov, ko zavezanec škodo ni mogel preprečiti;
—	šteje se, da je delovna sposobnost zavarovanca bistveno zmanjšana v naslednjih primerih:
a)	če je star več kot 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska) in če na kmetiji ni mlajših delazmožnih članov;
b)	če je invalid, ki je nezmožen za delo;
c)	če je v enem letu več kot 6 mesecev huje bolan;
—	za večje število otrok do 15 let in otrok, na šolanju ter ostarelih vzdrževanih članov kmečkega gospodinjstva se štejejo trije otroci ali ostareli;
—	nevarnost, da bi plačilo prispevka ogrozilo preživljanje zavezancem njegovih družinskih članov, ugotavlja komisija v vsakem primeru posebej.
.	4. člen
O pritožbi zoper odločbo davčnega organa o odmerjenem prispevku odloča posebna komisija, ki šteje tri člane.
Člane komisije imenuje občinska skupščina.
Predsednika in enega člana komisije imenuje skupščina občine na . predlog sveta za zdravstvo in socialno varstvo, drugega člana komisije pa na predlog sveta za gospodarstvo.
5.	člen
V letu 1972 se prispevek za starostno1 zavarovanje kmetov plačuje v dveh enakih obrokih tako, da prvi zapade v plačilo 1. septembra, drugi pa 1. novembra 1972, plačana pa morata biti v 15 dneh po zapadlosti.
6.	člen
Občinska skupščina lahko v celoti ali delno odstopi od svojih terjatev do zavezanca prispevka s tem, 'la izvrši ustrezni odpis dolga, če bi. se z izterjavo sPravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in hjegovih družinskih članov. Za odpis dolga se upo-rablja določbe, ki veljajo za odpis davkov.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nern listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje.
St. 191-1/72-3
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Karel Kušar 1 .r.
649.
. Na podlagi 15. in 19. člena zakona o programiranju n financiranju graditve stanovanj, 26. člena zakona družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Smradni list SRS, št. 5/72) in 108. člena statuta ob-g11?. Ljubljana Bežigrad je skupščina občine Ljubljana Z!§rad na seji občinskega zbora in zbora delovnih kupnosti sprejela dne 29. junija 1972
o	ODLOK
^‘očanju sredstev za stanovanjsko graditev cbča-> ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb
1.	člen
Občani, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb, morajo v letu 1972 od skupnega zneska sredstev, od katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka izločati 4°/o sredstev za stanovanjsko graditev.
Sredstva izločena po prvem odstavku tega člena se nakazujejo na poseben račun skupščine občine Ljubljana Bežigrad pri službi družbenega knjigovodstva.
2.	člen
Občani, ki pri 'opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb izločajo sredstva za stanovanjsko graditev ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov in prispevka za socialno zavarovanje.
3.	člen
Sredstva, ki jih občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, namenjeno za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč po določbah tega odloka se evidentirajo posebej in se smejo uporabljati takoj po sprejetem programu, vendar le v namene, ki so določeni v zakonu.
4.	člen
Po ustanovitvi solidarnostnega sklada se sredstva zbrana po tem odloku prenesejo na žiro račun tega sklada.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
St. 36-18/72
Ljubljana, dne 30. junija 1972.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar 1 .r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA 650.
Na podlagi 12. čl. odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 2/67), odloka o razširitvi veljavnosti tega odloka na območju občine Ljubljana Šiška, ki leži zunaj mestnega območja (Glasnik, št. 4/67) ter na podlagi 92. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Siska na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1972 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi obračunskih območij in izklicnih cen stavbnih zemljišč
1.	člen
Odlok o določitvi obračunskih območij in izklicnih cen stavbnih zemljišč (Glasnik, št. 4/69) se v 2. členu tako spremeni in dopolni, da se prečiščeno besedilo tega člena glasi:
Izklicne cene za 1 m2 stavbnega zemljišča za navedena obračunska območja so naslednje:
St. obrač.	Oznaka po urbani-
obmoćia nistićnem načrtu
Izklicna cena za I mz stavb, zemlj. v din
1	SP 1	430,00
2	a	SP 101	430,00
2	b	SS101	430,00
3	a	SS 1/2	430,00
3	b	SS 1/2	430,00
4	b	SS 1/3	430,00
5	SS 1/4	.430,00
6	b	SS 2	430,00
7	a	SS 4/1	1,651,55
8	SI 1; SS	5/1; SS 4/3	336,00
10 a	SS 3	90,00
10	b	SS 3	1,699,27
11	SM1, SP	2	94,68
13	SP 3	62,00
14	SI 3 SP 4; SP 5	74,43
15	SS 6 —	del	51,90
16	SS 6 —	del	51,90
17	SS 6 —	del	40,00
18	SS 9	43,58
19	SS 10	42,64
22	SS 7/2	31,00
24 b	SS 8/1 — del	482,55
26	a	SS 106	19,00
27	SS 107	332,00
30	SS 109	23,00
34	SS 110	34,56
35	SS 111	18,00
36	SS 112	7,00
37	SS 104	6,00
40	MeS 13	63,00
41	MbS 13	19,00
42/1	MeS 17	16,00
42/11	MeS 18	16,00
43/11	MeS 20	15,00
43/IV	MeS 22	15,00
44	MeS 14	12,00
45	MeS 1	16,00
V izklicnih cenah odškodnina za zemljišče ni upoštevana.
Za območja, za katera izklicne cene še niso določene, ker zazidalni načrti še niso izdelani oziroma potrjeni, se bodo izklicne cene določile, ko bodo ti načrti potrjeni.
Kot stavbno zemljišče se štejejo parcele, določene, z načrtom parcelacije, izdelanim v skladu z zazidalnim načrtom. Če takega načrta ni, se pri malostano-vanjski gradnji upošteva:
—	za vrstno hišo 200 m2 stavbnega zemljišča,
—	za atrijsko hišo 300 m2 stavbnega zemljišča,
—	za polovico dvojčka 400 m2 stavbnega zemljišča,
—	za prostostoječo hišo 500 m2 stavbnega zemljišča.
2.	člen
V 3. členu se črta prvi odstavek in tako drugi in tretji odstavek postaneta prvi in drugi odstavek-
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati odlok o dopolnitvi in spremembi odloka o določitvi obračunskih območij in izklicnih cen stavbnih zemljišč (Glasnik, št. 12/69 in 26/69).
St. 1/2-351-09/72
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška,
Danilo Sbrizaj 1. r.
651.
Skupščina občine Ljubljana Šiška je po 39., 40., 43., 44., 45. in 50. členu zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) in po 155. členu statuta občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1972 sprejela
ODLOK
o ureditvi zadev s področja starostnega zavarovanja kmetov
1.	člen
Podatki o višini odmerjenih prispevkov za starostno zavarovanje kmetov se objavijo po krajevnih skupnostih in na davčni upravi. Davčna uprava zavarovancem pošlje osebna obvestila.
2.	člen
Komisijo za določanje zavarovancev, ki niso zmožni v celoti,- plačati prispevka, imenuje občinska skupščina. Komisija ima tri člane.
3. člen
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE
Pri odločanju - zmanjšanje oziroma oprostitev plačila prispevka zavarovancev se upoštevajo naslednja merila:
—	da je zmanjšana proizvodna zmogljivost in zmanjšan skupni dohodek zavarovančeve kmetije v primerih:
a)	če je zavarovanec star več kot 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska) in če na kmetiji ni mlajših za delo zmožnih članov,
b)	če je invalid, ki je nezmožen za delo,
c)	če je v enem letu več kot 6 mesecev težje bolan;
—	za večje število otrok do 15 let in otrok na šolanju v smislu 45. člena v uvodu citiranega zakona se štejejo trije otroci ali več, s tem pa so izenačeni ostareli družinski člani, to je osebe, stare nad 65 let (moški), 60 let (ženske);
—	nevarnost, da bi plačilo prispevka ogrozilo preživljanje zavarovanca in njegovih družinskih članov, ugotavlja komisija v vsakem primeru posebej.
4.	člen
O pritožbi zoper odločbo davčnega organa o od-n^rjenem prispevku odloča posebna komisija, ki šteje trt člane.
Člane komisije imenuje občinska skupščina.
5.	člen
V letu 1972 se prispevek za starostno zavarovanje kmetov plačuje v dveh enakih obrokih tako, da prvi zapade v plačilo 1. septembra, drugi pa 1. novembra *972, plačana pa morata biti v 15 dneh po zapadlosti.
6.	člen
Občinska skupščina lahko v celoti ali delno odstopi od svojih terjatev do zavezanca prispevka s tem, da izvrši ustrezni odpis dolga, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Za odpis dolga se uporabljajo določbe, ki veljajo za odpis davkov.
652.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 63. in 116. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) in v skladu z družbenim dogovorom o izhodiščih za politiko in financiranje družbenih denarnih pomoči, ki je bil sklenjen dne
18.	aprila 1972, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. junija 1972 sprejela
ODLOK
o družbeni materialni pomoči v občini Slovenske Konjice
i.	Splošne določbe
1.	člen
Skupščina občine Slovenske Konjice u*fe svojim občanom družbeno materialno pomoč po določbah tega odloka, kadar so potrebni družbenega varstva in pomoči (v nadaljnjem besedilu: »družbena pomoč«).
Družbena denarna pomoč se daje iz sredstev, ki jih za te namene zagotovi v svojem proračunu oziroma skladih občinska skupščina ter iz dopolnilnih sredstev SR Slovenije za vsako posamezno leto.
2.	člen
Pravico do družbene pomoči imajo občani, ki stalno prebivajo na območju občine Slovenske Konjice.
V izjemnih primerih lahko dobijo družbeno pomoč tudi osebe, ki nimajo stalnega prebivališča v občini Slovenske Konjice, če zaidejo na območju občine v tak položaj, da jim je pomoč neobhodno potrebna.
3.	člen
Oblike družbene pomoči po tem odloku so:
1.	denarna pomoč;
2.	rejnina za mladoletne;
3.	oskrbnina za mladoletne in odrasle v zavodih;
4.	zdravstveno varstvo.
,	II. DENARNA POMOČ
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradom listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 “alje.
St. 5/1-020-9/72
4.	člen
Glede na socialni položaj občana je denarna pomoč lahko:
—	kot edini vir preživljanja (polna);
—	kot dopolnilni vir preživljanja (dopolnilna);
—	kot povečana denarna pomoč.
Ljubljana, dne 29. junija 1972.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška
Danilo Sbrizaj 1. r.
5.	člen
Pravico do polne družbene denarne pomoči ima oseba, ki ni sposobna za delo in nima dohodkov ter lastnega premoženja, niti oseb, ki bi jo bile po zakonu ali pogodbi dolžne in sposobne preživljati in če ji ni mogoče pomagati na drug način.
Nesposobnost za delo se dokazuje z zdravniškim izvidom. Ce je oseba starejša od 65 let se nesposobnost za delo ne ugotavlja.
6.	člen
Pravico do dopolnilne družbene denarne pomoči ima oseba, ki je zmanjšano pridobitno sposobna ali če dohodki iz drugih virov ne dosegajo polovice varstvene pokojnine.
7.	člen
Do povečane družbene denarne pomoči imajo pravico invalidne in kronično težko bolne osebe iz 5. in 6. člena tega odloka, ki potrebujejo tujo pomoč in nego. Povečana družbena denarna pomoč se daje v višini najmanj 75 %> od dodatka za tujo pomoč in nego, ki se priznava delovnim invalidom po veljavnih predpisih.
' 8. člen
Družbena denarna pomoč je lahko:
—	stalna;
—	začasna;
—	enkratna;
—	posebna.
9.	člen
Do stalne družbene denarne pomoči so upravičeni občani, ki prejemajo družbeno denarno pomoč kot edini vir preživljanja ter občani, ki prejemajo dopolnilno družbeno denarno pomoč.
10.	člen
Začasno družbeno denarno pomoč lahko dobijo osebe, ki so le začasno socialno ogrožene zaradi bolezni ali drugih vzrokov, osebe za poklicno usposabljanje in iz zapora odpuščene osebe, kakor tudi otroci socialno ogroženih za šolanje in poklicno uposabljanje
11.	člen
Enkratno družbeno denarno pomoč prejmejo občani, ki so zapadli v težke socialne razmere prehodnega značaja kot so bolezen, nesreča in druga izjemna stanja posameznika ali družine.
12.	člen
Posebna družbena denarna pomoč se lahko podeli enkrat letno uživalcem stalne družbene denarne pomoči in drugim socialno, materialno in zdravstvepo ogroženim osebam za nakup obleke, kuriva in drugega.
Posebna denarna pomoč se dodeli enkrat letno tudi otrokom v rejniških družinah za nakup šolskih potreb-, ščin in obleke in to ob pričetku šolskega leta dokler se šolajo ali poklicno usposabljajo. Posebna denarna pomoč pripada samo otrokom, za katere občina delno ali v celoti prispeva za njihovo preživljanje.
13.	člen
če ima ogrožena oseba pravico do dohodkov iz drugih virov, ali pa pravico do preživljanja od drugih oseb, pa sama ne more uveljaviti te pravice, se ji da pomoč začasno, socialna služba pa ji pomaga pri uveljavljanju njenih pravic. Če te pravice ni mogoče uveljaviti, se: šteje, da oseba nima dohodkov in se ji prizna družbena denarna pomoč.
Če ima ogrožena oseba premoženje, npr. kmetijsko posestvo, ki pa ga ne more obdelovati, se družbena denarna pomoč da pod pogojem, da prejemnik dovoli
zemljiško-knjižno zavarovanje prejete pomoči. Če prejemnik ne privoli, mu socialna služba poskuša nuditi preživljanje na drug način (npr. s pogodbo o preživljanju), če tudi to ne uspe, se pomoč prizna v ustrezno nižjem znesku, vendar v taki višini, ki omogoča najosnovnejše preživljanje s tem, da se sme zahtevati povračilo dane pomoči iz premoženja prejemnika. Če oseba, ki je prejemala družbeno denarno pomoč naknadno pridobi druge dohodke, je za čas, ko je poleg teh dohodkov prejemala pomoč, dolžna povrniti pomoč oziroma razliko med pridobljenim dohodkom in pre-ieto družbeno denarno pomočjo.
14.	člen
Višina družbene denarne pomoči se določi vsako leto v višini najmanj polovice varstvene pokojnine, če socialna služba ugotovi, da znesek ne bi zadostoval za preživljanje, se prizna ustrezno višji znesek.
Kadar se pomoč daje družini (npr. ostareli zakonci) se vsakemu nadaljnjemu članu družine prizna dodatek praviloma v višini polovice mesečnega zneska denarne pomoči iz prejšnjega odstavka. Če prejemnik preživlja otroke, se mu poleg tega prizna še dodatek za otroke v okviru sredstev, ki jih za socialno ogrožene otroke dodeljuje občinam republiška skupnost otroškega varstva.
15.	člen
Družbene denarne pomoči po tem odloku ne morejo prejemati:
—	osebe, ki so sposobne se preživljati z lastnim delom, *
—	osebe, ki imajo premoženj e, s katerim se lahko preživljajo,
—	osebe, ki imajo svojce ali druge osebe, ki so jih po zakonu, pogodbi ali kako drugače dolžne in tudi, zmožne preživljati,
—	osebe, ki imajo pravico do denarne ali materialne pomoči po drugih predpisih,
—	osebe, ki prejemajo denarno pomoč iz inozemstva.
III.	REJNINE ZA MLADOLETNIKE
16.	člen
Za mladoletne osebe, ki so bile oddane v rejniško družino po sklepu sodišča ali z odločbo skrbstvenega organa občine, plačuje občina delno ali v celoti rejnino, če tega ne zmorejo starši.
Višino rejnine določi skrbstveni organ z rejniško pogodbo, kakor tudi delež, ki ga morajo starši prispevati.
IV.	OSKRBNINA ZA MLADOLETNE IN ODRASLE V ZAVODIH
17.	člen
Oskrbnina r zavodih se plačuje za tiste osebe, ki jim je glede na njihove izjemne socialne, zdravstvene in vzgojne razmere zavodsko varstvo nujno potrebno.
18.	člen
Za nepreskrbljene odrasle osebe iz 5. člena tega odloka, ki so oddani v zavod po odločbi skrbstvenega organa občine, plača občina delne ali celotne stroške oskrbe-po kalkulaciji oskrbnega dne zavoda.
Oseba, ki živi v zavodu, mora sama plačati delne ali celotne stroške oskrbe, če ima lastna sredstva za preživljanje ali redne mesečne dohodke.
Svojci ali druge osebe, ki so po zakonu ali iz drugega pravnega naslova dolžne skrbeti za oskrbovanca, Plačajo delno ali v celoti oskrbnino v zavodu.
Skrbstveni organ občine določi v kakšnem sorazmerju prispevajo oskrbovanec ali njegovi svojci k stroškom zavodskega varstva,
19.	člen
Predšolski in šolski mladini, ki je iz socialnih razmer, vzgojnih ali zdravstvenih razlogov potrebna dnev-hega varstva v šolskih ali vzgojnovarstvehih zavodih, Plača občina delno ali v celoti Stroške tega varstva, če starši ali zakoniti skrbnik nima sredstev za kritje teh stroškov.
V.	ZDRAVSTVENO VARSTVO
20.	člen
Uživalci družbene pomoči po tem odloku imajo Pravico od zdravstvenega varstva po določbah zakona P zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 in št. 51-295/71), ter po občinskem odloku, o zdrav-stvenem varstvu zdravstveno nezavarovanih občanov (Uradni list SRS, št. 41-838/71).
VI.	UVELJAVLJANJE PRAVIC
21.	člen
Postopek za pridobitev pomoči se prične na vlogo pUzadete osebe, na opozorilo krajevne skupnosti ali °hčanov ali na predlog socialne službe in se mora iz-Vesti hitro.
O dodelitvi družbene pomoči, njeni višini in obliki Pdloča posebna komisija za družbene pomoči. Člane . ^misije imenuje in razrešuje za zdravstvo in so-lamo varstvo pristojni svet občinske skupščine. g Navedena komisija odloča tudi o višini prispevka vojcev ali drugih oseb, ki so po tem odloku dolžne pri-Pevati k oskrbnim stroškom ali rejnini.
Pravica do družbene pomoči velja od tistega dne dalje, ki je naveden v izreku odločbe, preneha pa s koncem meseca, v katerem so prenehali pogoji za prejemanje pomoči.
Družbena denarna pomoč se nakazuje uživalcu do vsakega 10. dne v mesecu za tekoči mesec. Oskrbina v zavodih se nakazuje po predložitvi računa zavoda.
23. člen
Uživalci družbene pomoči so dolžni prijaviti vsako spremembo, ki bi vplivala na izplačilo ali višino pomoči v 15 dneh po njenem nastanku.
Neupravičeno prejete zneske denarne pomoči je treba vrniti.
\	24. člen
Upravni organ, v čigar delovno področje spada socialno varstvo, mora voditi evidenco o koristnikih družbene pomoči in o osebah, ki so v zavodskem varstvu.
Na začetku vsakega leta je potrebno napraviti revizijo družbenih pomoči. Način in načela določi za zdravstvo in socialno varstvo pristojni svet občinske skupščine.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Pooblasti se za zdravstvo in socialno varstvo pristojni svet občinske skupščine, da po potrebi izda navodilo za izvajanje tega odloka.
26.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o družbeni denarni pomoči v Občini Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 23-259/70).
27.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 554-2/72-2/4
Slovenske Konjice, dne 23. junija 1972.
Predsednik
skupščine občine Slov. Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž., 1. r.
22.	člen
pre.?dlo5bo o družbeni pomoči po sklepu komisije iz čin',f^esa č'16113 izda za socialno varstvo pristojen ob-s i upravni organ,
VWlfPer odločbo občinskega upravnega organa je do-v 15 dneh pritožba na pristojni republiški
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 653.
Na podlagi V. dela odloka o načinu in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 15/69) in 94. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. junija 1972 sprejela
ODLOK
6 spremembi odloka o merilih za uporabo finančnih sredstev namenjenih za stanovanja udeležencev NOV
1.	člen
V 11. členu odloka o merilih za uporabo finančnih sredstev, namenjenih za stanovanja udeležencev NOV (Uradni list SRS, št. 23/69, 46/70 in 13/72) se število »30« nadomesti s številom ><-25«, »1 “/o« pa z »2 0/o«.
2.	člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi: »Sklep o dodelitvi posojila ali stanovanja izda komisija za zadeve invalidov in borcev NOV skupščine občine Vrhnika, o ugovorih na sklepe komisije pa odloča občinska skupščina.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 2/3-59-09/68-72
Vrhnika, dne 12. junija 1972.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r.
654.
Na podlagi 94.'člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71) je skupščina občine Vrhnika na seji čbčinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
12.	junija 1972 sprejela
ODLOK o družbeni pomoči
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občanom, ki zaradi mladoletnosti, invalidnosti, starosti, bolezni in drugih vzrokov niso sposobni za
pridobitno delo in so brez sredstev za preživljanje, zagotavlja družbeno pomoč skupščina občine Vrhnika v mejah proračunskih sredstev, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta odlok.
2.	člen
Pravico do družbene pomoči imajo občani s stalnim bivališčem na območju občine Vrhnika.
V izjemnih primerih lahko dobijo ob pogojih, ki jih določa ta odlok denarno pomoč tudi osebe, ki se začasno zatečejo na območje občine.
3.	člen
Družbena denarna pomoč se daje:
1.	kot edini vir preživljanja,
2.	kot dopolnilni vir preživljanja.
Pravico do družbene pomoči, ki se daje kot edini vir preživljanja, imajo občani, ki niso sposobni za delo in nimajo dohodkov ter lastnega premoženja, niti oseb, ki bi jih bile po zakonu ali pogodbi dolžne in sposobne preživljati in če jim ni mogoče pomagati na drug način.
Pravico do družbene pomoči, ki se daje kot dopolnilni vir preživljanja imajo osebe, ki z lastnimi sredstvi in močmi ne morejo pridobiti zadostnih sredstev za svoje preživljanje in preživljanje oseb, ki so jih same dolžne preživljati.
Pravico do družbene pomoči imajo tudi občani, ki so zaradi bolezni, smrti svojcev ali drugih vzrokov v izjemni stiski, ter jim je pomoč potrebna.
4.	člen
Oblike družbene pomoči, ki se s tem odlokom urejajo so:
1.	Denarna pomoč
a)	osnovna denarna pomoč
b)	dodatek za tujo pomoč in nego
c)	dodatek za družinske člane
2.	Plačevanje rejnin in zavodske oskrbe za mladoletne in odrasle
3.	Plačevanje stroškov zdravstvenih storitev in ortopedskih pripomočkov
4.	Dijaška pomoč
5.	Kadrovska pomoč
6.	Pomoč otrokom iz socialno šibkih kmečkih družin.
5.	člen
Prejemniki družbene pomoči so dolžni obvestiti pristojni organ o vsaki spremembi, ki bi vplivala na upravičenost do družbene pomoči in na njeno višino.
II. DENARNA POMOČ
6.	člen
Denarna pomoč se podeljuje v primerih, ko razmer ogrožene osebe ni mogoče rešiti z učinkovitejšimi ukrepi. Pomoč je lahko stalna, začasna ali enkratna.
V primerih, ko socialna služba ugotovi, ali predvideva, da prejemnik družbene pomoči, s prejemki ne bo pravilno ravnal, lahko da pomoč na drug način, ki bo najbolje varoval ogroženo osebo (na primer: tretji osebi, rejniški družini, pomoč v materialu ali delno v materialu, delno v denarju; pomoč v prehrani, ureditev varstva v vzgojnovarstvenem ali oskrbe v socialnem zavodu, letovanje in podobno).
7.	člen
Pravico do stalne denarne pomoči imajo osebe, ki so stalno potrebne pomoči in ni pričakovati, da bi se njihovo socialno stanje spremenilo toliko, da ne bi več izpolnjevale pogojev za uživanje družbene pomoči.
Začasna denarna pomoč se dodeli občanom, ki so zaradi bolezni, brezposelnosti, smrti in drugih vzrokov, zašli v začasno težko socialno stanje in se predvideva, ba se bo ogroženost v krajšem času odpravila.
Začasna denarna pomoč se prizna tudi osebam, ki imajo pravico do dohodkov iz drugih virov ali pravico do preživljanja od drugih oseb, pa same ne morejo Uveljaviti te pravice. Ce te pravice ni mogoče uveljaviti se šteje, da oseba nima dohodkov in se ji prizna stalna pomoč.
Enkratna pomoč se dodeljuje: osebam, ki so zaradi eiementarnih nesreč, bolezni in drugih vzrokov zašle v takšne težave, da jim je enkratna pomoč potrebna; osebam z zelo majhnimi dohodki, za pomoč pri nabavi °zimnice in kurjave; prejemnikom stalne denarne pojoči; osebam, ki niso občani občine Vrhnika, pa so v Casu bivanja na območju te občine zašli v težak gmotni Položaj.
Višina enkratne pomoči je odvisna od stopnje ugroženosti upravičenca in razpoložljivih proračunskih Sredstev.
8.	člen
Oblike denarne pomoči, ki se dodeljujejo posamez-, °m po 1. tč. 4. člena tega odloka so odvisne od stop-materialne ogroženosti in prosilčeve nesposobnosti Za delo in števila nepreskrbljenih družinskih članov.
Pri ocenjevanju materialne ogroženosti se upošte-dl° dohodki prosilca, krajevne prilike, in socialne zmere družine v kateri upravičenec živi ter sorodni-g°v’ ki so dolžni zanj skrbeti. Mejni znesek do katere-sv * k° segajo dohodki na družinskega člana določi j-e, Za zdravstvo in socialno varstvo, glede na višino VIJenjskih stroškov.
raz dohodke po tem odloku se štejejo vsi dohodki, j, ^ dohodkov iz naslova odlikovanj, osebnih in dru-v ,lh. invalidnin. Dohodek iz kmetijstva se upošteva tekili hkratnega zneska katastrskega dohodka pre-kra^8 ^e*'a’ dohodek od obrti se upošteva v višini 2-nega zneska osnove za odmero davka.
nje 0ceni nesposobnosti zdravnika in druga doka.
za delo se upošteva mne-ia in druga dokazna sredstva (izjava stran-
ke, izpovedi prič, mnenje krajevne skupnosti in drugo). Ce je oseba starejša od 65 let, se nesposobnost za delo načeloma ne ugotavlja.
9.	člen
Občanom, ki imajo premoženje, ki ga ne morejo obdelovati, se družbena pomoč dodeli pod pogojem, da dovolijo zemljiškoknjižno zavarovanje prejete pomoči. Ce prosilec v to ne privoli in če socialna služba ugotovi, da ureditev preživljanja ni možna na drug način, se mu prizna pomoč v ustrezno nižjem znesku, ki omogoča najosnovnejše preživljanje. Občina Vrhnika si pridrži pravico zahtevati povračilo dane pomoči iz premoženja prejemnika.
10.	člen
Višina osnovne denarne pomoči je odvisna od stopnje materialne ogroženosti in stopnje nesposobnosti za delo.
Višina osnovne denarne pomoči, ki se daje kot edini vir preživljanja se določi vsako leto v višini polovice varstvene pokojnine.
Višina pomoči, ki se daje kot dopolnilni vir pre--življanja se določi glede na zagotovljene vire preživljanja, zviša pa se vsako leto vsaj z odstotkom porasta življenjskih stroškov.
Kriterije za ugotavljanje vrednosti zagotovljenih virov preživljanja določa svet za zdravstvo in socialno varstvo.
11.	člen
Invalidnim in kronično težko bolnim osebam, ki so upravičene do denarne pomoči in so potrebne tuje pomoči in nege, se daje poleg osnovne denarne pomoči še dodatek za tujo pomoč in nego. Ta znaša 75 0/o od dodatka za tujo pomoč in nego, ki se priznava delovnim invalidom po veljavnih predpisih.
Upravičenost do tuje pomoči in nege se ugotavlja po predpisih o invalidskem zavarovanju.
12.	člen
Kadar se družbena pomoč daje družini, se vsakemu nadaljnjemu družinskemu članu prizna dodatek v višini polovice mesečnega zneska osnovne denarne pomoči.
13.	člen ■
Družbena pomoč pripada upravičencem od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, če ni v odločbi drugače določeno; preneha pa s prvim dnem naslednjega meseca, ko so odpadle okoliščine, zaradi katerih je bila dodeljena.
Sprememba okoliščin, zaradi katerih je bila pomoč dodeljena, vplivajo na spremembo višine pomoči od prvega dne naslednjega meseca po nastanku sprememb.
III.	PLAČEVANJE REJNIN IN ZAVODSKEGA
VARSTVA ZA MLADOLETNE IN ODRASLE
14.	člen
Pravico do plačila oskrbnin v zavodih in rejnin imajo otroci, ki so z odločbo skrbstvenega organa, po sklepu Sodišča ali v sporazumu s starši oddani v zavod ali rejniško družino.
15.	člen
Pravico do plačila celotne zavodske oskrbe imajo otroci, ki se šolajo v rednih in posebnih osnovnih šolah ali v zavodih za usposabljanje.
Za hudo prizadete otroke, pri katerih usposabljanje ne pride v poštev so starši dolžni prispevati skladno z njihovimi dohodki. Prispevek staršev se določi po dohodku zavezančeve družine in znaša 50 °/o dohodka, ki pripada enemu družinskemu članu.
16.	člen
Pravico do plačila celotne rejnine imajo otroci brez staršev in brez lastnih dohodkov in otroci s starši, ki nimajo sredstev za njihovo preživljanje.
Pravico do plačila delne rejnine imajo otroci brez zadostnih lastnih sredstev in otroci katerih starši nimajo dovolj sredstev za njihovo preživljanje.
Način plačevanja -rejnine in prispevka staršev se ureja s pogodbo v sporazumu s stranko. Ce med skrbstvenim organom in stranko ni soglasja o prispevku k rejnini, se obveznost ureja pri pristojnem sodišču.
Višina rejnine je odvisna od razpoložljivih proračunskih sredstev in od življenjskih stroškov za otroka. Zneski rejnin se usklajujejo z življenjskimi stroški, maksimalni znesek rejnin pa določi svet za zdravstvo in socialno varstvo.
17.	člen
Pravico do plačila oskrbnin v socialnih zavodih imajo odrasli občani, ki jim je zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti, zavodska oskrba nujno potrebna. Do celotnega plačila oskrbnine so upravičeni občani, ki nimajo nobenih lastnih sredstev.
Pravico do delnega plačila oskrbnin v socialnih zavodih imajo občani iz prvega odstavka tega člena, ki imajo lastne dohodke (pokojnino, invalidnino, >re-užitek, premoženje in drugo), vendar ti ne dosegajo polne oskrbnine v zavodu.
Vse osebe v socialnih zavodih za katere se plačuje oskrbnina v celoti ali delno, imajo pravico do žepnine. Višino žepnine določa svet za zdravstvo in socialno varstvo.
Če imajo osebe, ki so nameščene v rejniške družine, pravico do preživljanja od drugih oseb se uporabljajo določila 3. odstavka 7. člena tega odloka.
Višina rejnine se določa po istih kriterijih kot rejnine za otroke.
IV.	PLAČEVANJE STROŠKOV ZDRAVSTVENIH STORITEV
19.	člen
Za osebe, ki niso zdravstveno zavarovane, niti nimajo zdravstvenega varstva po drugih predpisih plačuje stroške obveznih oblik zdravstvenega varstva, občina Vrhnika skladno s sporazumom sklenjenim med skupščino občine Vrhnika in skupnostjo zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana o plačevanju stroškov zdravstvenega varstva za nezavarovane osebe.
20.	člen
V izjemnih primerih lahko za zdravstvo pristojni svet po presoji narave primera odobri tudi neobvezne oblike zdravstvenega varstva.
21.	člen
Olajšave pri plačevanju stroškov zdravstvenih storitev po tem odloku se dajejo upravičencem delno ali v celoti.
Kriterije za popolno ali delno oprostitev prispevka nezavarovanih oseb k stroškom za vse zdravstvene storitve določa svet za zdravstvo in socialno varstvo.
O oprostitvah do zneska 1000 din odloča pristojni upravni organ, o oprostitvah iznad tega zneska pa svet za zdravstvo in socialno varstvo.
22.	člen
Upravičenci do stalne družbene pomoči, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja po kakšnem drugem predpisu, lahko tega uveljavijo po zakonu o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70).
V.	DIJAŠKA POMOČ
23.	člen
Pravico do dijaške pomoči imajo socialno ogroženi, nadarjeni dijaki in študentje, ki se redno šolajo v srednjih, višjih in visokih šolah.
Pogoje za uveljavitev pravice do dijaške pomoči in višino pomoči določa svet za zdravstvo in socialno varstvo,
18.	člen
Pravico do plačila rejnine imajo odrasli občani, ki so zaradi neugodnih življenjskih pogojev nameščeni v rejniško družino s posredovanjem skrbstvenega organa, če so brez sredstev za preživljanje ali jih nimajo dovolj.
VI.	KADROVSKA POMOČ
24.	člen
Družinski člani, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi imajo pravico do družbene pomoči. Pogoj® za uveljavitev pravice do te pomoči, oblike in višino
pomoči - določa zakon o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi (Uradni list SRS, št. 42/66).
VII.	POMOČ OTROKOM IZ SOCIALNO ŠIBKIH KMEČKIH DRUŽIN
25.	člen
Otrokom iz socialno šibkih kmečkih družin se zagotavlja denarna pomoč skuptio z republiško skupnostjo otroškega varstva.
Pomoč st dodeljuje po merilih za dodeljevanje denarnih pomoči otrokom iz socialno šibkih kmečkih družin, ki jih določa izvršni odbor republiške skupnosti otroškega varstva.
Vlil. POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC ■ DO DRUŽBENE POMOČI
26.	člen
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Uporablja pa se od 1. 7. 1972 dalje, razen pravic iz 25. člena tega odloka, ki se uveljavljajo s 1. januarjem 1972.
St. 010-015/65-69-72
Vrhnika, dne 20. junija 1972.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner. inž.' 1. r.
655.
Na podlagi 94. in 138. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71 in 17/71) ter 68. in 70. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 12. junija 1972 sprejela
Postopek za pridobitev pomoči se prične na zahtevek prizadete osebe, na opozorilo krajevnih skupnosti ali občanov ter na predlog socialne službe.
Pristojni organ lahko zahteva od.prosilca, da predloži mnenje krajevne skupnosti in dokazilo o zdravstvenem stanju. Stroški v zvezi s postopkom se krijejo iz proračunskih sredstev.
27.	člen
Postopek za dodelitev družbene pomoči se vodi na Prvi stopnji pri upravnem organu, pristojnem za socialno varstvo in zdravstvo po določbah tega odloka ih skladno z določili zakona o splošnem upravnem
Postopku.
O odločitvah po prvem odstavku tega člena je hPravni organ dolžan obveščati svet za zdravstvo in socialno varstvo na. rednih sejah.
28.	člen
ODLOK
o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
1.	člen
Ustanovi se svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: svet).
Svet ima devet članov.
2.	člen
Predsednika, tajnika in sedem članov sveta imenuje skupščina občine Vrhnika izmed odbornikov in predstavnikov zainteresiranih organov, organizacij ter strokovnjakov s področja cestnega prometa.
Mandatna doba predsednika, tajnika in članov sveta traja štiri leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.
Zoper odločbo, ki jo na prvi stopnji izda organ iz /■ člena tega odloka je dovoljena pritožba v roku 15 /h od dneva vročitve. Za odločanje na drugi stopnji Pristojen republiški sekretariat za zdravstvo in so-Clalno varstvo.
3.	člen
'Naloge sveta so:
1. obravnava in proučuje cestno prometno problematiko v občini,
IX. KONČNI DOLOČBI
29.	člen
odi u ^nem> k° začne veljati ta odlok preneha veljati °k o družbeni materialni pomoči, objavljen v Urad-r‘eth listu SRS, št. 27/69.
2.	pospešuje prometno vzgojo in izobrazbo udeležencev v cestnem prometu,
3.	usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti cestnega prometa ter usklajuje njihovo delo,
4.	razširja prometno-vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa in pre-
ventivno vzgojo prek drugih sredstev javnega obveščanja,
5.	predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izbolj-
' šanje njihove varnosti,
6.	opravlja še druge zadeve s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu in zadeve, ki jih lahko naknadno na svet nrenese skupščina s svoje pristojnosti.
4.	člen
Svet si za delo predpiše poslovnik, ki ga potrdi občinska skupščina.
5.	člen
Sredstva za izvrševanje nalog sveta določi občinska skupščina v vsakoletnem proračunu na podlagi programa dela sveta.
6.	člen
Strokovne naloge za svet opravlja tajnik sveta, upravno tehnično delo pa oddelek za obče zadeve in družbene službe, računovodstvena dela pa oddelek za gospodarstvo in finance.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-08/72
Vrhnika, dne 12. junija 1972.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner. inž. 1. r.
656.
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-196/ 64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71 in 17/ 71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. junija 1972 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za financiranje organizacij in društev občine Vrhnika
(prečiščeno besedilo)
1. člen
Ustanovi se sklad za financiranje organizacij in društev občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba,.
Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj.
3.	člen
Sklad ima statut, v katerem so določene pravice in dolžnosti upravnega organa ter način poslovanja sklada.
Statut sklada sprejme upravni odbor sklada, ki ga potrdi občinska skupščina.
4.	člen
S skladom upravlja upravni odbor, ki ima devet članov.
Člane upravnega odbora imenuje za dobo 4 (štirih) let ustanovitelj in sicer:
1.	2 člana izmed odbornikov občinske skupščine,
2.	1	člana	na	predlog	občinske	konference ZKS,
3.	1	člana	na	predlog	občinske	zveze za telesno
kulturo,
4.	1 člana na predlog občinske konference SZDL,
5.	1	člana	na	predlog	občinske	konference ZMS,
6.	1	člana	na	predlog	občinske	skupščine ZRVS,
7.	1 člana na predlog občinske zveze ZB NOV in
8.	1 člana, na predlog občinskega sindikalnega sveta.
Predsednika, namestnika predsednika in tajnika izvoli upravni odbor izmed sebe.
5.	člen
V sklad se stekajo tale sredstva:
1.	dotacija iz proračuna občine Vrhnika,
2.	prispevki delovnih organizacij,
3.	prispevki občanov,
4.	razni drugi dohodki (posojila, darila, obresti itd.).
6.	člen
Sredstva sklada se smejo uporabljati za financi-ranje družbenopolitičnih organizacij, telesne kulture in rekreacijske dejavnosti.
7.	člen
Dohodki sklada se v skladu s smernicami skupščine občine Vrhnika določajo in razporejajo s finančnim načrtom.
Finančni načrt sprejme upravni odbor sklada, ki je dolžan z njim seznaniti skupščino občine Vrhnika.
8.	člen
Predvideni in dejanski dohodki ter predvidena in dejanska razporeditev ter uporaba sredstev se izkazuje z zaključnim računam sklada.
Zaključni račun sklada sprejme upravni odbor sklada in ga predloži hkrati s poročilom o poslovanju sklada skupščini občine Vrhnika na vpogled.
9.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada, ali druga oseba, ki jo zato pooblasti upravni odbor.
10.	člen
Računovodske posle sklada opravlja upravni organ, pristojen za finance, administrativne in tehnične posle pa upravni organ, pristojen za obče zadeve in družbene službe.
Stroške tega poslovanja krije sklad.
11.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka, preneha veljati od-iok o ustanovitvi sklada za financiranje organizacij in društev občine Vrhnika (Glasnik, št. 26/65 in Uradni list SRS, št. 9/68).
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje.
St. 1/1-010-09/72 Vrhnika, dne 12. junija 1972.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner, inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 657.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65), 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 27. junija 1972
*	odločbo:
Za sodnike porotnike občinskega sodišča Žalec se izvolijo:
Krajevna skupnost Žalec
1.	Srečko Meh, Žalec, Ulica žalskega tabora 5
2.	Rudi S e n č i č , Žalec, Ulica Rista Savina 9
3.	Štefka Dvojmoč, Žalec, Šprajčeva 3
4.	Vili Lukner, Žalec, Ulica Florjana Pohlina 3
5.	Pavla Glušič, Žalec, Ulica Florjana Pohlina 3
6.	Anton Sajovic, Žalec, Prešernova 1
7.	Vinko Novak, Žalec, Ulica Savinjske čete 10
8.	Ivan Grobelnik, Žalec, Levstikova 6/a
9.	Jože Podobnik, Ložnica pri Žalcu 6
10.	Martin Vučer st., Žalec, Ulica bratov Letonje 1
11.	Franc Omladič, Ložnica pri Žalcu 7
12.	Franc Lužnik, Žalec, Soseska Ložnica
13.	Alojz Agrež, Žalec, Ulica Savinjske čete 2
14.	Frančiška Rezec, Žalec, Gregorčičeva 3
15.	Viktor Žohar, Žalec, Kajuhova 15
16.	Franc Gril, Vrbje pri Žalcu 80
17.	Franc Smukovec, Žalec, Šprajčeva ulica
18.	Jože Potočnik, Žalec, Partizanska cesta
19.	Zdenka Lupše, Žalec
Krajevna skupnost Petrovče
20.	Milan U r a n j e k, Arje vas 27 a
21.	Franc Kač, Ruše 6
22.	Janko Lesjak, Levec 17
Krajevna skupnost Gotovi j e
23.	Stanko Dolar, Gotovlje 66
24.	Vili Ulaga, Gotovlje 95
25.	Alojz Puntar, Gotovlje 92
Krajevna skupnost Prebold
26.	Martin V o š n j a k, Dolenja vas 12
27.	Ivan Cede, Kaplja vas 33
28.	Franc Potočnik, Kaplja vas 26
29.	Feliks Reberšek, Dolenja vas
30.	Anton Kotnik, Prebold 109
31.	Ferdo Škrabe, Marija Reka
32.	Stanko Bor in c, Gornja vas 22
33.	Rudi Praznik, Prebold 59
Krajevna skupnost Braslovče
34.	Vili Prislan, Braslovče
35.	Ivanka Jeram, Spodnje Gorče
36.	Pavel Kukenberg, Braslovče
37.	Alojz Gačnik, Male Braslovče
38.	Marija Jezernik, Braslovče
Krajevna skupnost Vransko
39.	Franjo Golob, Vransko 31
40.	Franc Kropivšek, Vransko 33
41.	Vlado Rančigaj, Vransko
42.	Romana Fludernik, Vransko
Krajevna skupnost Tabor
43.	Stanko Podbregar, Ojstriška vaš 47
44.	Frančiška Bergant, Crni vrh 11
45.	Franc PUstoslemšek, Kapla 23
Krajevna skupnost Šešče
46.	Stefan Likovič, Matke 58
47.	Mira G o v e d i č , Matke 21
Krajevna skupnost Liboje
48.	Jože Sevčnikar, Kasaze 27
49.	Vinko C a t e r, Liboje 33
50.	Rudi Po teko, Liboje 68
Krajevna skupnost Gomilsko
51.	Jože Vasle, Gomilsko .
52.	Maks Košenina, Gomilsko
53.	Ivan Pint er. Grajska vas
54.	Franc Završnik, Zakl
v
Krajevna skupnost Griže
55.	Ivan Krašovec, PbhgraC 53
56.	Karel Gorišek, Pongrac 2
57.	Albin Laznik. Zabukovica
Krajevna skupnost Šempeter
58.	Franc Golavšek, Šempeter
59.	Jože H r o p o t, Dobrteša vas
60.	Jože Medved, Dobrteša vas
61.	Jože Ve r d e v, Dobrteša vaš
62.	Silva Štrucl, Šempeter
63.	Jože Gorič, Šempeter
Krajevna skupnost Polzela
64.	Rado T r o b i n a , Orehova vas 12
65.	Karel P i n t e r, Polzela 1Ž9 a
66.	Daniel Satler, Založe
67.	Jožica Škorjanc, Polzela 205
68.	Albert C a t e r, Breg 72
Št. 74-3/72-1/3
Žalec, dne 28. junija 1972.
Predsednik
skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r.
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV LJUBLJANA
658.
Na podlagi 4. odstavka 64. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44/70 in 13/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana na seji dne 30. junija 1972
SKLEP
o povečanju nadomestil osebnega dohodka 1
Nadomestila osebnega dohodka zaradi začasne zadržanosti od dela se od 1. julija 1972 dalje povečajo za 10 odstotkov.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-12/72
Ljubljana, dne 30. junija 1972.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana
<	Predsednik
Stane Košir 1. r.
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV MURSKA SOBOTA
659.
Na podlagi 113. člena statuta skupnosti zdravstve-^ega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni list št. 42/70) ter 97. člena zakoria o zdravstvenem ^Varovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega var-stva (Uradni list SRS, št. 26/70) je sprejela skupščina ^upnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Pobota na svoji IV. redni seji dne 22. junija 1972
SKLEP
0 valorizacijskem količniku za preračunavanje zava-r°valnih osnov določenih kategorij zavarovancev na raven osebnih dohodkov 1971
I
2a Zavarovalne osnove določene s sklepom o merilih razvrščanje v zavarovalne razrede in osnove za
plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje oseb. ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46/70) se valorizirajo s količnikom 118,1.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se pd 1. 7. 1972 dalje.
St. 06/1-282/72
Murska Sobota, dne 22. junija 1972.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota
Predsednik Tine Ošlaj 1. r.

POPRAVEK
zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27-254/72)
1.	Naslov zakona se pravilno glasi »Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem«;
2.	v 18. členu se pred drugim odstavkom 1. točke črta označba »2.«.
Uredništvo
POPRAVEK
V odredbi o spremembi odredbe o najvišjih drobnoprodajnih cenah za sveže goveje in telečje meso (Uradni list SRS, št. 27/72) je v 1. členu, prvi točki in prvi alinei pri ceni »bočnik, vrat« napačno napisano, da ta znaša za kg 25,00 din; pravilno je: »bočnih, vrat 25,50«.
Iz skupščinske pisarile ,	skupščine mesta Ljubljane
262. Metodologija za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov in njihovega izvajanja z zakonom in splošnim družbenim dogovorom	837
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN:
628. Odlok o urbanističnem programu za območje mesta
Ljubljane (Ljubljana)................................837
629.	Odlok o vzdrževanju javne snage na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Ljubljana) ..•••••• 840
630.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1/10 — Na trgu (Ljubljana) ... 843
631.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1/15 — Sumi (Ljubljana)...............844
632.	Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti za območje zazidalnih otokov MS 103/1 in MS 103/2 Sneberje, ki obsegata območje med sedanjo in bodočo traso Smartinske ceste ter med zelenimi in obdelovalnimi površinami
(Ljubljana) ............................. 845
633. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov MS 103/1 in MS 103/2 — Sneberje, ki
obsegata območje med sedanjo in bodočo traso Šmar-tinske ceste, severno in južno od Snebrske ceste ter med zelenimi in obdelovalnimi površinami (Ljubljana) 845
634.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o potrditvi
ubanistične dokumentacije soseske Zalog in soseske Polje-Slape za območje zazidalnega otoka MS 11 — Zalog in del območja zazidalnega otoka MS 6 — Polje-Slape (Ljubljana) ...................................846
635.	Sklep o soglasju k finančnemu načrtu sklada ljub-
ljanskih občin pri temeljni izobaževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstve-nih zavodov za leto 1972 (Ljubljana).................847
636.	Sklep o soglasju k prehodu srednjih strokovnih šol v Ljubljani na petdnevni delovni teden (Ljubljana) . . 847
637.	Sklep o pristopu k uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane (Ljubljana) • . 847
638.	Sklep o imenovanju ravnatelja I. gimnazije v Ljubljani (Ljubljana).....................................848
639.	Sklep o imenovanju ravnatelja Tehniške elektro šole
v Ljubljani (Ljubljana)..............................848
dolžnosti direktorja Delavske univerze »Boris Kidrič« v Ljubljani (Ljubljana)..............................848
641.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet kliničnih bolnišnic v Ljubljani (Ljubljana) • • . 849
642.	Sklep o imenovanju ravnatelja šolskega centra za vzgojo pisarniških kadrov v Ljubljani (Ljubljana) . . 849
Stran
643.	Sklep o imenovanju ravnatelja šole za oblikovanje
v Ljubljani (Ljubljana).................................... S49
644.	Sklep o potrditvi sklepa komisije za volitve, imeno-
vanja in kadrovske zadeve o imenovanju predsednika in članov odbora prisilne uprave v komunalni delovni organizaciji »Mestni vodovod« (Ljubljana)	849
645.	Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1—21 (Ljubljana) . . • 849
646.	Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1—22 (Ljubljana) . • • 850
647.	Sklep o skladnosti izvedbene dokumentacije za realizacijo zazidave s sprejeto zazidalno zasnovo za območje II. faze zazidave zazidalnega otoka MS 12/1 —
Nove Jarše (Ljubljana).................................850
648.	Odlok o ureditvi zadev s področja starostnega zavarovanja kmetov (Ljubljana Bežigrad)......................850
649.	Odlok o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev
občanov, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb (Ljubljana Bežigrad) .............................................851
650.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določi-
tvi obračunskih območij in izklicnih cen stavbnih zemljišč (Ljubljana Šiška)........................851
651.	Odlok o ureditvi zadev s področja starostnega zavarovanja kmetov (Ljubljana Šiška).........................852
652.	Odlok o družbeni materialni pomoči v občini Slovenske Konjice............................................853
653.	Odlok o spremembi odloka o merilih za uporabo fi-
nančnih sredstev namenjenih za stanovanja udeležencev NOV (Vrhnika)..................................... 856
654.	Odlok o družbeni pomoči (Vrhnika) .....................856
655.	Odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu (Vrhnika)............................859
656.	Odlok o ustanovitvi sklada za financiranje organizacij
in društev občine Vrhnika (prečiščeno besedilo) ... 860
657.	Odločba o izvolitvi sodnikov porotnikov občinskega
sodišča Žalec (Žalec) . . .............................861
splošni akti skupnosti zdravstvenega
ZAVAROVANJA:
658.	Sklep o povečanju nadomestil osebnega dohodka
(Ljubljana) ....................................863
659.	Sklep o valorizacijskem količniku za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev
na raven osebnih dohodkov 1971 (Murska Sobota) . , 863
Popravek zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem ..........................  863
— Popravek odredbe o spremembi odredbe o najvišjih drobnoprodajnih cenah za sveže goveje in telečje meso (Ljubljana)..................................  863
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča*' vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1972 64 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovoo' stvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60