Uredništvo in upravništvo:
KolodvorBko ulico štev. 16.
Z urednikom se more govoriti vsak dau od 11. do 12. uro.
Rokopiai ho ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrata 4 kr., pri večkvatnom ponavljanji daje »o popust.
ljubljanski
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
za Ljubljano
v upravništvu:
za colo leto6gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. GO kr., na mesec 60 kr., poSiljatev na dom velja me-Bečuo 9 kr. več.
Po poiti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrtleta2gld. 60 kr. in ca jeden mogec 86 kr.
Štev. 128.
V Ljubljani v petek, 1. avgusta 1884.
Tečaj I.
„Narodni dom“ v Gorjah.
Neprestano se čujejo glasne pritožbe, da se žganjepitje vedno širi po slovenski zemlji ter da nam bode žganjarska kuga prej ali slej uničila naše čilo slovensko ljudstvo. V vsakem oziru se prikazujejo pogubne posledice te grde razvade. Zdravnik toži, da ves drug, zanikern in pokvarjen rod prihaja k vojaškemu naboru, pravnik jadikuje, da se množe zločini, storjeni v pijanosti, razumen gospodar pa bridko obžaluje, da toliko trdnih kmetskih posestev uničuje — demon žganja! Nevarnost postala je tako velika, da si poklicana faktorja, državna uprava in deželni zastop, uže glavo belita z raznimi projekti, na kak .način bi se dala zatreti ta prava Cholera nostras! Ali uže sedaj je gotovo, da se z golj vnanjimi sredstvi, z visokim davkom in kazenskim postopanjem zoper pijance in krčmarje ne bode moglo izdatno pomagati ter da je v prvi vrsti treba — moralne podpore. Med kmetskim prebivalstvom naj se razširi omika, njegovo srce naj se ogreva za bolj idejalne težnje, potem ne bode več mladina selska tavala po beznicah ter zabave si iskala v žganem strupu, v ponočnih pretepih in krvavih pobojih.
Baš v tem oziru pak imajo največjo važnost „bralna društva* na kmetih. Mnogo bolj nego mestne čitalnice imajo pohlevna bralna društva namen, odgojevati narod. V njih se zbirajo možaki in fantje po trudapolnem delu, tam se čitajo časniki in knjige slovenske, v prijateljskem razgovoru se čuje marsikatera razumna beseda, marsikatera lepa, domača pesem se razlega in narod se privadi čistejšemu užitku nego je kupica smrdljive ,brlavke‘. Dobro je spoznal etično veljavo bralnih društev jeden najplemenitejših mlajših rodoljubov, katerega je nemila smrt prezgodaj iztrgala svojemu narodu, kojemu je posvetil v resnem nesebičnem delu vse svoje sile, pokojni pisatelj slovenski Tonejec-Samostal. Uže leta 1879 je on, rodom Gorjan, v družbi za blagor občine vnetega gorjanskega župana Jak.
Listek.
Nečem!
Spisal Silvanus.
(Dalje.)
Rodi imel je jedinico Lucijo. Za Časa naše povesti obhaja se nje osemnajsti rojstni dau. Obdarjena je bila Lucija z vsemi prednostmi duše in telesa, krasna in duhovita bila je, kakor poje pesnik:
Cvetju maja, roži slična,
Krasno lepa, nežno tanka,
Bistrogleda, rajsko mična,
Moškim srcem hlepna zanjka;
Ustna svitla kot korale,
Polna uma, slada, Salo, —
Mila, Cista, rajska vsa.
Vrhu tega pa je bila še bogata. Ni čuda torej, da so se vsak dan oglašali pri Rodiji snubitelji, a Lucija je na očetove ponudbe in prigovarjanja (mati ji je uže zdavna umrla) odgovarjala, da je premlada, da ueče zapustiti
Žumerja in brata njegovega, ljubljanskega učitelja A. Žumerja, sestavil pravila za tako društvo v Gorjah. Občni zbor se je sklical, župan izvolil se je predsednikom, a ker vsta dva izmed ustanoviteljev, Tonejec in A. Žime r, morala nazaj na svojo službo in ker jedini župan ni mogel zmagati vseh poslov, zaspalo je društvo. Leto potem dobiliy so Gorjani novo delavno moč, nadučitelja Ž e-r o v n i k a. Le ta mož, kateri učiteljske naloge ue vidi le v tem, da se vaškim paglavcem v glavo ubija elementarno znanje v či-tanji in pisanji, poprijel se je bralnega društva s pravo gorečnostjo, in združenemu prizadevanji župana in nadučitelja ter nekaterih družili razumnih narodnjakov se je posrečilo, na jesen leta 1882 bralno društvo gorjansko postaviti na trdno podlogo, udihniti mu krepko, sveže življenje.
A jedua opasnost preti vsakemu takemu društvu, — stalnega domovja vender le nima!
V	svojih, čestokrat tesnih in neprimernih prostorih zavisuo je od milosti hišnega gospodarja. Enkrat kak prepir z njim, kaka več ali manj zlobna spletka, kakor jih kujejo tudi v vaški idili, — in bralno društvo je na prostem ter si mora iskati kako drugo zavetje. Ako se hoče tedaj društvo napraviti nerazrušnim, potem ne ostaje drugega, nego omisliti mu lastno streho, lastni »Narodni dom“.
In te misli poprijeli so se vrli gorjanski rodoljubi 1 Pač se je namera s prvega neiz-peljiva, smešna videla marsikateremu staro-kopitnežu, a trdna volja premaga vse zapreke, in premagala jih je tudi v tem slučaji. Ljudstvo se je začelo zanimati, ogrevati, navduševati za to zgradbo, zlasti zaradi tega, ker se je gorjanski »Narodni dom" zidal tudi v spomin šeststoletnice našega združenja s presvetlo cesarsko rodbino ter v obletnico osre-čevalnega prihoda Nj. veličanstva v vojvodino kranjsko. Nabiralo se je in nabiralo, inteligentni Gorjani, — in imajo jih precejšnje število tam gori pod Pokljuko — segali so globokeje v svoj žep, pridružili so se domačinom nekateri vnanji daritelji, posebno iz
očeta. In oče ni je silil, preveč jo je ljubil, vsako nje željo je izpolnil.
Po mestu govorilo se je časih v družbah, da bode Rodi poročil svojo Lucijo z Gustavom ter mu izročil trgovino. Tako se je govorilo in ugibalo, a kdo je mogel vedeti pravo, lstina pa je, da je Rodi ljubil Gustava ter da je imel do njega popolno zaupanje, in morda bi se ne bil protivil tej zvezi, če bi jo bila zahtevala Lucija.
Imenitna in vesela družba je zbrana nocoj pri Rodiji, mlado in staro. Veselje kraljuje povsod, vse hoče radostno obhajati osemnajsti Lucijin rojsten dau. Bogato se jč in pije ter strastno pleše. Naš znanec pa tiho sloni med plesom ob stebru ter čaka prilike, da bi mogel govoriti z Lucijo. Dolgo uže čaka, ni je prilike. Komaj odpleše z jednim, uže se krasni Luciji uklanja drugih deset plesalcev. Lucija je nocoj izredno vesela, mnogo se smeje, gotovo sliši mnogo laskavih besed o svoji lepoti.
Prenehala je godba, nastal je odmor; plesalci in plesalke razšli so se hladit, Lucija ostala je pri damah v dvorani. Naš Gustavo pa je šel iz sijajne dvorane, sedel zunaj na
duhovskega stanu, — omenjamo tu z živo pohvalo kaplana Zalokarja, kateri je do sedaj uže 58 goldinarjev volil v rodoljubni namen, — tudi državni poslanec gorenjskih kmetskih občin, g. dr. Poklukar, priskočil je svojim ožjim rojakom z znatnim doneskom 50 gld., vse se je ganilo in gibalo, ta je pripeljal les, oni je dovažal pesek in kamenj, in tako se je posrečilo našim Gorjancem, tekom jednega leta sezidati svoj „Na-rodni dom", kateremu bi ravno tako kakor češkemu gledališču se prilegel ponosni napis: „Narod sobč! Narod samemu sebi!"
17. avgusta, dan pred rojstnim dnevom presvetlega našega gospodarja, praznovalo se bode otvorjenje novega »Narodnega doma“. Domači pevci, čudovito izvežbani po svojem pevovodji, nadučitelju Žirovniku, bodo prepevali, naše oko bode radostno se oziralo po leorenjaških postavah gorenjskih junakov in gledalo z veseljem brhka dekleta, okolo nas pa se bode razprostirala ter objemala našo dušo vsa prirodna krasota gorenjskega raja. Kedor si hoče ogledati bujno podobo pravega narodnega življenja, naj ne zabi te prilike in sigurno se ne bode kesal, da se je udeležil izredne te narodne slavnosti.
Veselimo se tega dneva, a jedna žala misel nam vender greni srčno radost. Spo-minamo se gorenjske vasi in njenih priprostih prebivalcev in duhu se vsiluje malo laskava primera med pohlevnimi Gorjami in ponosno — belo Ljubljano! Brez hrupa in šundra nabrali so ubogi vaščani tekom jednega leta potrebno svoto, tekom jednega leta postavili so hram narodne omike, vidno znamenje svoje narodne zavednosti.
In mi v Ljubljani? Leta in leta uže delamo, da naberemo daril za potrebni „Na-rodni dom", v potu svojega obraza pisarimo uvodne članke, kupujemo dobitke za veliko narodno loterijo in snujemo velikanske slavnosti na korist zgradbenemu fondu, a vender je materijalni vspeh do sedaj tako malosten, da se mora stolnica slovenska uprav skriti pred priprosto gorenjsko vasjo. Tudi v tem
balkonu, podprl vročo svojo glavo v roke ter zrl zamišljeno pred se. Kaj je mislil? Kdo ve? Ali si je slikal veselo bodočnost, ali so ga morile obupne misli? Dolgo sedel je tu.
„Nu, samotar, kaj tli posedaš, idi v samostan! Ti sediš tu in notri se godijo važne reči, sila važne in imenitne reči, ti pravim!“ Te besede, katere je govoril njegov znanec Leonardo, predramile so Gustava iz razmiš-ljevanja.
„Kake čudne reči? Pusti me v miru, truden sem!" odgovori Gustavo.
„Truden, hi,	hi!	Saj	sem tudi jaz truden.	Vprašam, kdo bi	ne	bil truden ? Časih
mislil sem lepe misli, oh, lepe misli, da dobim za ženo Lucijo, ki bode bogata, sila bogata, da bi si lehko zidal letovišča in obilo si nakupil konj, zdaj pa je vse šlo, šlo, proč ..., oh, vse, za nas vse!" deklamuje Leonardo.
Te besede vzbudile so pozornost in radovednost Gustava.
„Kaj ?" vpraša zategueno Gustavo.
„Nu, nu! In	zdaj	ne	vč nič, o ta tujec,
ta samotar! Nu,	pravim	ti, notri se govori,
da bodo uocoj obhajali zaroko Lucijiuo z mla-
oziru bode imela narodna slavnost v Gorjah mnogo, mnogo poučnega. Kaj, ko bi »Ljubljanski Sokol" porabil to priliko ter napravil na ta dan izlet v prijazne
Gorje?
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
III. Tajnik poroča o ustanovitvi zadrug: Odsek dovoljuje si naznaniti, da se za mesto Ljubljano uže snujejo zadruge ter da se bodo s priličnimi oddelki v obrtne skupine najbrž v kratkem ustanovile. — Tu gre za ustanovo zadrug na deželi. Zbornica je dobila od nekaterih c. kr. okrajnih glavarstev vloge, v katerih se prosi, naj se izjavi o sestavi zadrug. Vender se je tudi gledč onih okrajev na deželi, iz katerih do zdaj niso došle take prošnje, v pozneje navedenih predlogih oziralo, torej bodo oni veljali splošno kot podloga ustanovitvam zadrug po deželi, če bode predlagana podstava ugajala željam obrtnikov. Po zakonu naj se v prvi vrsti jednaki in sorodni obrti v jedni občini združijo v zadruge, dovoljeno pa je tudi, da se različni obrti združijo v zadruge. V prvi vrsti je torej treba, da se ustanovijo zadruge, katere bodo mogle obstati, katerim podloga je zadostno število zadružnikov, katerih bremena združitve preveč ne tlačijo. Dalje nastane vprašanje, na kakov način naj se ustanovijo zadruge, katere bodo mogle obstati, katero vprašanje se v naslednjem natančneje razpravlje. Ne more se tajiti, da morajo zadruge imeti v krajevnem oziru kolikor možno omejeno razsežnost, ker se tak6 občevanje in razgovarjanje med zadružnimi članovi olajša, nasprotno ovira, če se zraven še ne uvažuje izguba časa in troški ob obravnavah in razgovarjanjih. Dalje se mora gledati na to, da se kolikor možno veliko število članov združi, ker je le tako pričakovati vspešnega delovanja bolniške blagajnice ter se je sploh le tako nadejati povoljnega vspeha. Pri tem se treba ozirati tudi na razdelbo obrtnih skupin in rešiti še mora vprašanje, če bi bilo možno ustanoviti zadruge po obrtnih skupinah, ali pa naj se pridrži ustanavljanje kolektivnih zadrug. Gledč tega se mora opomniti, da bi za združenje v zadruge pri menjajočih se obrtnih in krajevnih odnošajih, ne bil vselej ravno isti način primeren, marveč trebalo bi sestavljati zadruge po raznih načinih.
Pri reševanji tega vprašanja in pri stavljenji dalnjih naslednjih predlogov je bil pred vsem obrtni register, katerega vodi zbornica, merodajen, in zaradi tega so se napravili izpiski iz obrtnega registra, da se spozna število in vrsta obrtov v vsakem davčnem, oziroma političnem okraji. Na podlogi teh brojevnih podatkov se je torej postavilo načelo: I. Da se zadruge za vsak obrt posebe morejo le v redkih okrajih zaradi pičlega števila obrtov ustanoviti; II. da se ne more priporočati, da bi se ustanovile zadruge, obsezajoče samo
dim Berenzijem. Oj, to je hudo. Kdo bi ne bil truden, te vprašam. Zaroko, in s tem fantalinom, o, o! Časih pa si tudi ti...“ Leonardo ni izgovoril stavka, segel mu je Gustavo v besedo.
»Zaroko — nocoj?" vpraša hlastno Gustavo.
»Da, dal Zaroko, ti pravim, pravo zaroko, in s tem fantalinom — o, vsi tako trdijo!"
»Idiva!" vabi kratko Gustavo.
Odšla sta v dvorano. Zopet se je pričel ples. Ko sta Leonardo in Gustavo prišla v plesno dvorano, je Lucija uže plesala, a kmalu je nehala. Pri plesu odpela se ji je kita in hitela je v stransko sobo, da si jo popravi. Ta trenutek hotel je porabiti Gustavo. Zdaj mora zvedeti resnico, odkriti ji svojo ljubezen, zvedeti, če ga tudi ona ljubi. Ali je pa morda istina, kar mu je pravil Leonardo ? To bi bilo strašno.
„MiIostna, bi mi ne izvolili izkazati časti, da govorim z vami nekaj besedij?" govori Gustavo in vpira proseče oči v Lucijo.
jedno ali več občin, ker manjka primernega števila zadružnikov; III. da bi bilo primerno, da se ustanovijo zadruge za večje ali manjše skupine obrtov in tudi različnih obrtnih vrst, obsezajoče jeden sodnijski ali politični okraj.
Gledč zadrug, katere naj bi se v posamičnih okrajih ustanovile, se priporoča naslednji načrt:
1.) Gostilničarji, točarji vina in piva, točarji žganja, restavrantje, kavarnarji, hoteli, najemni vozniki in prepeljavci naj bi imeli:
a) za davčni okraj Postojino in Bistrico po jedno zadrugo, potem za davčna okraja Senožeče in Vipavo vkup jedno zadrugo;
b) Kočevje jedno zadrugo, Velike Lašice in Ribnica vkup jedno zadrugo;
c) Krško in Kostanjevica vkup, potem Mokronog in Radeče vkup jedno zadrugo;
d) Kranj jedno zadrugo, Loka in Tržič vkup jedno zadrugo;
e) ljubljanska okolica, Vrhnika, Litija, Zatičina, Idrija, Lož, Logatec po jedno zadrugo ;
f) Kranjska Gora in Radtivljica vkup jedno zadrugo;
g) Rudolfovo jedno zadrugo, Žužemberk in Trebnje vkup jedno zadrugo;
h) Brdo in Kamenik po jedno zadrugo;
i) Metlika in Črnomelj vkup jedno zadrugo.
2.) Mlinarji in žagarji naj bi imeli v vsakem političnem okraji po jedno zadrugo, in sicer zaradi pičlega števila pomožnih delavcev in gledč na to, da so z mlini združene navadno tudi žage, torej ni lehko možno ta dva sicer različna obrta ločiti.
3.) Črevljarski obrt naj bi imel za političen okraj Kranj jedno zadrugo.
4.) Ravno tako naj bi imeli kovači, žreb-ljarji, ključaničarji, kleparji, kotlarji, pasarji, kolarji, urarji, puškarji, zdelovalci decimalnih tehtnic, in sicer za političen okraj Postojino, ljubljansko okolico, Kranj in Rad6vljico po jedno zadrugo.
5.) Dalje naj bi imeli lončarji, potem peki in medeninarji po jedno zadrugo za političen okraj Kamenik.
6.) Drugi rokodelski in dopuščani obrti naj bi imeli vkup jedno zadrugo, s posebnim ozirom na število obrtovalcev ali za vsak po-itičen okraj posebe ali za več davčnih okrajev vkup.
7.) Pri trgovskih obrtih bi bilo primerno, da se za vsak političen okraj ustanovi jedna zadruga, ali da se izloči mala trgovina, kateri mali trgovci bi imeli za s6 svojo zadrugo.
Ker vender obrtni zakon daje najširše koncesije; kar se tiče krajevnega obsega za-družniškega okraja kakor tudi združevanja obrtnih vrst v skupine, naj bi se pred vsem oziralo na želje obrtovalcev v zborničnem okraji, in to tem bolj, ker ima zbornica izreči svoje mnenje le po zaslišanji obrtovalcev. Da, bi mogla po zakonu ji dano nalogo izvr-šiti^naj bi se obrnila do c. kr. okrajnih gla-
„Nečem!“ odgovori kratko Lucija ter odteče v plesalno sobo nazaj.
Torej je resnica, kar je govoril Leonardo! Lucija ljubi druzega. To je hudo. O, in vender, kolikrat je gledala Gustava tako milo, tako ljubeznivo. #Kača! vadila se je na meni coketovanja; le igrala se jez menoj", mrmral je Gustavo. Zbežal je iz vesele družbe in taval cakor blazen v svoje stanovanje.
Drugo jutro pa je bilo prazno njegovo stanovanje. Povpraševali so po njem, nihče ni mogel dati pojasnila. Ferdinando pa je dobil pismo: »Dragi prijatelj! Obljubil sem ti pomočila — tu je. Hotel sem govoriti sinoči z '[.učijo, a ona mi je odgovorila: Nečem! Ona ljubi drugega; sinoči obhajali so zaroko njeno z Berenzijem. Z menoj se je igrala — vender jo tako ljubim. Moje srce je razvalina. Naj jode srečna, nič jej ne očitam, bogastvo išče jogastva. Odšel sem; ne vprašaj, kam. Ohrani nesrečnega prijatelja v spominu. Gustavo."
♦
* *
varstev, naznanivši te razmere, da ta pozovejo obrtovalce, naj izrazijo svoje nazore in želje o ustanovljanji zadrug, oziroma o sestavi v skupnine. Da se lažje sestavijo skupine, izdelala se je razredba obrtov, katera naj se ob jednem c. kr. okrajnim glavarstvom dopošlje.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Dnč 18. t. m. volile bodo kmetske občine na Stajarskem svoje zastopnike v deželni zbor. Zanimanje za volitve je posebno na dolenjein btajarskem zelo živahno. Slovenska narodna stranka sklicuje mnogobrojno volilne shode. Tudi v Rušah obdržaval se je dne
27.	pr. m. mnogobrojno obiskan volilen shod. Zboru predsedoval je župan bistriško-ložniški g. Rataj. Poslanec dr. Radaj, poročal je o svojem in svojih somišljenikov delovanji v štajarskem deželnem zboru ter končal govor s pozivom, naj vsak domoljub pri volitvah stori svojo rodoljubno dolžnost. Glasna pohvala sledila je govoru. Občinski sovetnik Režman zahvalil se je gosp. poslancu za njegovo vztrajno in rodoljubno delovanje v deželnem zboru ter ga v imenu volilcev prosil, da prevzame mandat tudi v prihodnje, kar je g. dr. Radaj tudi obljubil. Gosp. dr. Gregorec govoril je o kmetskem vprašanji in o stiskanji štajarskih Slovencev v narodnem oziru ter izrazil nado, da se utegnejo stvari sedaj vender le na bolje obrniti, ako zjedinjeni konservativci in Slovenci zmagajo pri volitvah. Kot drugega kandidata priporočil je gosp. dr. Gregorec gosp. baron Goedla. Zbrani volilci sprejeli so jednodušno kandidaturo barona Goedla. Konečno zahvalil se je predsednik zbranim za mnogobrojno prisostvovanje ter je potem s trikratnim »živio" na presvetlega cesarja zaključil volilni shod. Volitev gg. dr. Radaja in barona Goedla je osigurana.
Kakor nam brzojav poroča, izstopili so nemški članovi iz češkega kulturnega so-veta. Abstinencija zaključila se je z veliko večino glasov. Poslanec Tausche priporočal je svojini somišljenikom, naj vender počakajo, da se vidi, kako stališče bode zavzemal kulturni sovet nasproti predlogu o deljenji Češke v nemški in češki oddel. No zastonj! Določilo se mu je 24 ur za razmišljanje; to je naredilo tak utisek na poslanca Tausche-a, da je podpisal izjavo gledč abstinence. Včeraj konstituiral se je kulturni sovet ter kneza Schvvar-zenberga volil predsednikom. Izstop nemških zastopnikov se povsod ostro obsoja.
Tirolski deželni zbor je včeraj svoje zborovanje zaključil. V zadnji seji se je še zaključilo, da se ima v Inomostu zidati sklad-nica (Lagerhaus) ter se je ob jednem odobril dotični štatut. Peticija tirolskih učiteljev, naj se ustanovi učiteljska pokojninska zaklada, so je po kratki debati odbila.
Mrzel zimski večer je, kakeršnega ne pomnijo Tržačani. Ostra burja oblastno gospodari po ulicah ter jezno tuli ovijajoč se okolo oglov. Prazne so skoro vse ulice; le tu in tam prikaže se kaka oseba, urno dalje hiteč stiska k sebi obleko, kajti ta ledena burja najde vsako luknjico pri obleki, da prodere do života; časih drdra tudi kaka kočija po ulicah, vozeč domov gospOdo z veselic ali iz gledališča. Drugače je vse tiho. Kedo bi tudi necoj pohajal po ulicah? Ljudje ostali so doma, zakurili si peči, posedli okolo njih ter si v dovtipih kratijo zimske ure — pač le bogatini, kajti reveži nimajo pečij ni drv.
V	ozki ulici sredi mesta v tretjem nadstropji sloni pri malem oknu mlado dekle; vroče svoje čelo pritiska na mrzlo steklo, nje velike, črne, žarne oči, — in solzne so te krasne oči — pa zr6 sanjarsko čez hiše v daljavo, kakor bi hotele koga zazreti daleč tam za morjem . . .
(Konec prihodnjič.)
Hrvatski uradni list »Narodne Novine" priobčuje v včerajšnji številki mnogo imenovanj uradnikov v svrho, da se zboljša uprava. Imenovani so na novo štirje podžupani, 13 tajnikov in 15 perovodij za civilno Hrvatsko ter pet, tajnikov in 11 perovodij za bivšo Vojno Krajino.
Tuje dežele.
Srbsko - bolgarski razpor bo kmalu poravnan. Zastopniki Avstro-ogerske, Nemčije in Rusije v Belgradu in v Sofiji so dotiene Podloge uže priposlali svojim vladam.
Francoska komora sprejela je včeraj Podlog o reviziji ustave v zmislu senata. Sedaj je torej gotovo, da se skliče kongres. Kongres snide se najbrže v ponedeljek.
Danes izteče obrok za ultimatum, katerega je Francoska stavila Kitaju. Kitajski poslanik je včeraj zahteval, da se obrok podaljša, no Ferry je to odločno odbil. Kakor znano je francosko brodovje zbrano pri Fu-čeu ter lehko eventualno precčj začne vojno akcijo.
Iz Sudana se poroča, da je pri Handuku zbranih 17 000 ustašev. Uporniki napali so 28. pr. m. mestno obzidje, no Krupovi kanoni so jih zopet odpodili. — Dva angleška regimenta odišla bodeta po Nilu v Asuan, Nil sedaj uže raste ter se morejo po njem voziti do Asuana uže topniške ladije.
Dopisi.
Iz kamniške okolice dnč 31. julija. (Izv. dop.) Gospod Levstik dejal je nekdaj v svojem zares šaljivem listu, da bode šibal
Nemškutarje in narodnjake,
Če bodo delali napako
in se je te vzorne devize tudi držal, dokler se je ji držati mogel, dokler mu niso sape zaprli. Tudi »Ljub. List" se je dosedaj neustrašeno boril za enako načelo in za to gorje mu, gorje njegovemu uredniku! Kakor nepo-redno dete začne še hujše nagajati in razsajati, če je posvariš, tako se je sedaj vzdignilo »javno mnenje" ljubljanskega občinstva proti njemu, in skoro vsa naša žurnalistika se je vrgla na Vas zaradi one notice: »Našim Sokolom."
Molčal bi sicer o tej neljubi domači zadevi, pa vidim, da marsikdo, ki šteje glasove časnikarske o onem dobrohotnem posvarilu, uže dvoji, da je »Ljub. List" pisal resnico, za to si štejem v svojo častno dolžnost, ponuditi se Vam za pričo. Bil sem baš onega večera v Ljubljani in še celo po naključji — na kazinskem vrtu. Slišal sem torej na svoja ušesa vse in potrditi moram, da Vaš hst ni pretiral. Videl sicer nisem ničesa, ker Ine je bilo toli sram, da si nisem upal povzdigniti oči k višku. Zdaj mi je žal, zelo žal, da nisem tekel k plotu gledat onega gospoda doktorja, ki je vkljub svoji obilnosti, kakor je sam priznal v svoji interpelaciji, tako „ Stranam “ korakal za godbo, dani slišal ynič, ni videl nič!
Ce bi kak neverjeten Tomaž ali Peter dvoju o tem dopisu, prosim, dajte mu priloženo mojo vizitnico!
*la Gorenjskem 31. jul. (Izv. dopis.) Zopet so imeli naši prostovoljni ognje-gasci priložnost, pokazati se Vnelo se je dne
28.	t. m. o polu 3. uri popoludne hišno poslopje Ivana Resmana. Precej, ko se je ogenj naznanil, prihiteli so ognjegasci pod načel-mstvom g. J. Rakovičevim na mesto, kjer so ogenj tako obkolili, da se je skedenj in hlev čisto nepoškodovan ohranil. Pogorelo je vsled hitre pomoči samo podstrešje, katero je zavarovano. Med mnogobrojuim ljudstvom, katero se je pri požaru zbralo, opazili smo’ tudi nekaj tujih gospodov, kateri so junaško ognje-gascem pomagali. Nek znani g. Nikolin žrtvoval bi bil kmalu svoje mlado življenje. Tram, na katerem je stal, je pregorel in padel je s strehe na svinjak, kjer je k sreči obtičal. Dolžnost naša je, da se tem gospodom za njih junaško sodelovanje javna hvala izreka.
Pa tudi blagim prijaznim gostom, ki bivajo v Poljčah, izrekam v imenu pogorelca srčno hvalo za izdatno denarno podporo. —ij—
Z Bleda 31. jul. (Izv. dop.) Včeraj smo imeli pri nas učiteljsko konferenco našega okraja. Zbrali so se vsi gg. učitelji in gspdč. učiteljice. Konferenco je počastil s svojo na-vzočostjo naš za šolo vselej jako vneti c. kr. okrajni glavar g. D ral k a in pa tajnik c. kr. kmetske družbe, g. G. Pirc, ki nas je s kratkimi, a jedernatimi besedami navduševal, naj pomagamo kmetu s svetom in poukom k blagostanji.
Poleg družili obligatnih točk sta bili na dnevnem reduy tudi: 1.) „0 varstvu ptičev", katero je g. Zvagen obširno in temeljito razpravljal, in 2.) „0 porabi šolarskih bukvar-nic", o kateri je vrlo dobro poročal g. Medic. Po konferenci smo imeli skupni obed pri »Litru". Tu je bila zabava jako živahua. Pevci so nam peli umetne in narodne, in napitnice bile so navdušeno sprejete. Omenim naj le Žirovnikovo napitnico g. nadzorniku Senekoviču, ki si je v kratkem času svojega tukajšnjega službovanja pridobil vsa srca. Da bi ga Bog ohranil mnoga leta med nami! Ta napitnica je bila govorjena vsakemu navzočemu prav iz srca in je bila zato tudi res navdušeno sprejeta. Na noč smo se vozili še po jezeru in so nas pevci razveseljevali s svojim vbranim petjem. Ta konferenca je bila prva, po kateri smo se združili k skupnemu obedu. A prepričani smo, da zdaj nobene več ne bo brez skupnega obeda.
Razne vesti.
— (Iz življenja.) Dnč 27. m. m, zvečer vračala se jo v Napolji znana koketa v svojo stanovanje v Via Chiaia. Na poti stopi ji nasproti mlad človek — baje prejšnji čestilec — ter petkrat ustreli s samokresom na gospodičino; dva strela sta jo lahno ranila. Na vpitje gospodičino prihiteli so ljudje, a strelec jo med tem ušel. Zanimljivo jo pri tem to, da obstreljena ta damica noče imenovati imena napadnikovega.
— (Velika tatvina na pošti.) V Pešti prišla je na dan velika tatvina na pošti. Pred nekaterimi dnevi poslala je ogorska državna blagaj-nica znesek 640 000 gld. v državnih papirjih na Dunaj v osrednjo državno blagajnico, naj bi jih zmenjala. Zmenjani novi bankovci došli so nazaj v Pešto v sedmih zabojčkih, in sicer kot poštna poslatev po železnici. Pri jednem zaboji pa se je zapazilo, da pečati niso uradni; odprl se je zaboj in našli so v njem mestu naznanjenih 30000 gld. tri opeke. Ni šo znano, kje se je vzel iz zaboja denar.
— (Stekel prašič.) Iz Zagreba so poroča: »VPotusku napravil je stokol prašič med ljudmi in živino na semnju veliko zmešnjavo. Prašič ugrizel je ljudi in živali. Slednje so se splašile, se odtrgale in divjale po ulicah, kjer je nastala strašna gnječa. Pohojenih je bilo šest moških in jedna ženska, 29 živalij je poginilo, mnogo ljudij in živali je pa ranjenih. Naposled so vender ujeli prašiča."
— (Redki romarji.) »Petersb.Vjedomosti" poročajo, da se v Petrogradu pričakuje tega me-soca karavana buharskih mohamedanov, kateri bodo nastopili to dalnjo pot, da izkažejo svoje spoštovanje koranu (mohamedanskemu sv. pismu), katori se nahajo v carski javni knjižnici; ta koran je po ustnih poročilih mohamedanskih napojen s krvjo Mohamedovega zeta, Alija; Rusi so si ga osvojili pri zmagi nad Buharo in ga prenesli v Petrograd.
(Car so opravičuje.) Zanimljivo do-godbico pripovodujo »Ruski Arhiv" iz življenja cara Nikolaja. Car izročil jo namreč svojemu po-bočniku, knozu R,, pri vojaških vajah ukaz, naj ga izroči generalu Penherševskemu. A car opazil je, da se no izpolnjuje njegov ukaz in zaradi tega strogo graja generala. Ta posluša s povošono sabljo. To napako pa jo zakrivil knez R., kateri so je naslednji dan koj oglasil pri caru v zaslišanje, da izpove svojo krivdo. Car ga jo objel in dejal: »Uvala ti, da si imel zaupanje v meno.
Zdaj mi je možno to zadevo zopet poravnati." Drugi dan poklical je car generala Penherševskega v pričo vseh tovarišev k sebi ter mu dejal: »Popraviti moram krivico. Včeraj som vas užalil; a zdaj sem čul, da vas ne zadeva očitanje, in jemljem nazaj vam nezasluženo dano žaljenje. Podajte mi roko in recite, da mi odpustite." General poljubil je caru roko. Car pa je objel generala in zahteval, naj izreče besede »odpustim". Potem se je zahvalil knezu R. ter dostavil, naj bi v jedna-kih slučajih vsak tako ravnal.
— (Hrvatsk kipar.) Tržašk laški list poroča o hrvatskem kiparji Ivanu Rendiči naslednjo : Ta simpatični umetnik, kateri z dvema stohama zastopa hrvatsko umetnost v tržaški razstavi, narodil se je z umetniškim čutom v duši. Zgodaj, uže kot deček, pričel sa je vaditi v svoji umetnosti, ko je v svojem rojstvenem kraji, Šent Peter na otoku Brač, obdajajočo ga naravo, pasočo so živino, listje iu grmičevje poskušal posnemati v koščeku ilovice. Slučajno prišel je v Trst, kjer mu je stari Maseotto dal prvi pouk v podo-barstvu. Potem šel je v Benetke in pozneje v Florenco, kjer je pri Dupreji, kateremu ga je priporočil Nikolaj Tommaseo, so izobrazil. Rondič jo bil in je še neutrudljiv delavec. Pisati bi morali dolgo razpravo, če bi hoteli le površno omeniti vsa dela, katera je izvršil ta umetnik. Razen drugih rezbarij različne vrste, imamo uže čez stotino stoh od Rendiča. Njegova dela so raztrosona po Dalmaciji in velik del jih je v Zagrebu. Nedavno zdelal je monumentalno delo za Gorupovo obitelj v Reki. V tržaški razstavi sta dve stohi Rendičevi, jedna predstavlja H. Mamellija, draga pa kneza črnogorskoga; to sta dve lepi, izborni deli. Osebito podoba črnogorskega kneza Nikolaja jo izdelana s popolno, da, fotografično natančnostjo, ves izvod je sploh duhovit in tehnično dovršen. Hrvatu Rendiču mora se priznati lovor v tem oddolku pred vsemi drugimi. — Tako sodi sicer Slovanom no prijazen vlašk list.
— (Japonski dijaki v Rusiji.) Ruski listi poročajo, da pride nekaj mladih Japoncev iz spoštovanih družin v Rusijo, da se tu na vseučilišči v historičuo-filologičnih, matematičnih in ved-nostnih študijah izšolajo. Mladi Japonci nameravajo so tu v profesorjo izobraziti, da bodo potem doma na svoji visoki šoli evropsko učne moči nadomestili.
— (Šolstvo na Angleškem.) Na Angleškem in v Wallisu jo 18 540 šol, v katerih ima 4670 000 otrok prostora; vpisanih jih je 4273 000, šolo obiskovalo jih je počez 3127 000, torej 73 odstotkov. Šolski troški za lansko leto so znašali 3016 167 liber šterlingov. V 15 letih so se šolski troški v Angliji in v Wallisu povišali za 318 odstotkov.
Domače stvari.
—(»Ljubljanski Sokol" proti »Ljubljanskemu Listu".) Danes ob 10. uri dopolu-dne vršila se je sodna obravnava v zadevi „ Ljubi j. Sokola" proti našemu listu. Tožnika je zastopal odvetnik dr. Ivan Tavčar, zatoženi urednik prof. Šukljo zagovarjal se je osebno. Po obravnavi, trajajoči celo uro, proglasil je sodnik g. Čuček razsodbo. Tožba »Sokolova" bila je zavržena, urednik »Ljnblj. Lista" spoznan nekrivim ter zatožbe oproščen. Natančno poročilo priobčimo prihodnjič.
— (Dr. BO hm f.) Danes je nam došla vest iz Novega Mesta, da jo usmiljena smrt po dolgem trpljenji zemeljskih nadlog rešila c. kr. okrajnega zdravnika dr. BOhma. Gotovo bode žalostna vest prešinila vsakega, kateri je poznal ranjkega. Dr. Bohm bil jo razmorno šo mlad mož, junaško postave, neutrudni lovec, prava personifikacija čvrstega zdravja; a prehladil se jo na potovanji v Italijo, začel bolehati in sedaj — ta tragična usoda! Naj v miru počiva! — Sedaj bodo sigurno tudi rešene opravičene pritožbe Novomeščanov, kateri so bili uže več mesecev brez pomoči graduira-nega doktorja; nadejamo se, da bode visoka vlada kakor hitro mogočo iinonovala naslednika pokojnemu.
— (Izgubila) jo prodvčorajšnjom gospa M. v Lattermannovem drevoredu pozlačono zapestnico z email-zapouo iu vdelanim biserom.
— (Neresnična govorica.) Dne 29ega pretečenega meseca umrla je iznenada 36 let stara krojaška žena Marija D. Eaznesla se je govorica, da pokojnica ni umrla naravne smrti. Vsled tega naložila je oblast, da se ima pokojnica raztelesiti. Policijska zdravnika gg. dr. Kovač in dr. Illner nista našla nikakili znamenj posilnega usmrtenja ter sta konstatirala, da je Marija D, umrla vsled mrtvouda.
— (C. kr. kranjska kmetijska družba) razglaša naslednji oklic: C. kr. kranjska kmetijska družba bode iz državno subvencije, ki jo je za letošnje leto prejela od sl. ministerstva kmetijstva, podelila nekoliko podpore v pospeh sadjereje in pa za povzdigo in zboljšanje domače ovčjereje: 1.) Za napravo in vzdržavanje šolskih vrtov in drovesnic bode dala krajnim šolskim svetom majhne zneske v denarji in darovala sadna drevesca, divjake in cepiče, in to v prvi vrsti takim šolam, katere nimajo še vrta, pa dokažejo, da so uže v posestvu za vrt pripravnega zemljišča in da se krajni šolski svet v svoji dotični prošnji izrečno zavežo, da bode nemudoma za šolske namene pripraven vrt napravil ter ga zmirom šoli kot učni pripomoček ohranil. 2.) Za zboljšanje domače ovčjerejo bode družba kmetijska nakupila nekoliko ovnov in ovac lepega ukviškega plemena na Koroškem in jih brezplačno darovala takim gospodarjem, ki v svoji po županstvu in župniku potrjeni prošnji dokažejo, da
a) uže več let in precejšnjo število ovac redijo;
b) da je njih kraj za ovčjerejo posebno ugoden, in c) da jih je volja, dobljenega ovna, kolikor umna živinoreja dopušča, tudi svojim sosedom za pleme prepuščati. Prošnje za podporo šolskih vrtov in za ovce, potrjene od predstojnika dotične podružnice, imajo se pismeno najzadnji čas do dne 15. septembra 1884 vložiti pri podpisani družbi.
— (Trtna uš na Kranjskem) je tudi uže zaplodena v vinograde davkarske občine sv. Križ, sodnijskega okraja Kostanjevica. Vsled ukaza c. kr. poljedelskega ministra ni se pričelo s preiskovanjem vinogradov v Veliki Dolini, ampak v vinogradih kostanjeviških ter se bode nadaljevalo po vseh vinogradih ob Kolpi in Savi od Kostanjevico noter do Veliko Doline na hrvatski meji. Pretečeni teden, to je, od 20. do 27. julija, preiskoval je potovalni učitelj g. Gustav Pirc z 20 de-lalci vinograde občine Kostanjevice, Ošterc in Črneče Vasi. V teh vinogradih ni se zasledila trtna uš. Zanaprej pomagala bodeta tudi pri preiska-vanji gospoda Ogulin in Reichel iz Novega Mesta.
(Novico.)
— (Iz Postojine) so nam poroča, da je bil gosp. Vladimir Globočnik, sin vrlega gospoda glavarja, te dni promoviran v Gradci doktorjem prava. To je drugi slučaj, na katorega ponosen sme biti gospod glavar, kajti lansko leto dosegel je uže to čast prvorojenec njegov, nadebudni gospod Rudolf. Oba sina sta vredna svojega očeta in vneta za vse dobro, zlasti za napredek milega nam naroda.
— (Roparsk umor.) Te dni so našli v gozdu pri Jamnici na Moravskem necoga Kočevarja obešenega na drevesu. Poklicana komisija je konstatovala, da jo bil ubogi Kočevar poprej umorjen, oropan a še le potem obešen na drevo. Sodnija ostro zasleduje zločince.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
Dunaj, 1. avgusta. Henrik Laube je danes ob 6. uri zjutraj umrl.
Langen, 1. avgusta. Prvi poskusni vlak se je danes dopoludne ob 10. uri iz Bludenza sim pripeljal.
Marseille, 1. avgusta. Včerajšnji dan tu 4, v Toulonu 2, v Arlesu 2 mrliča za kolero.
Carigrad, 1. avgusta. Brigantje ujeli so sinu britskega konzula Rodosta; zahtevajo odkupnine sedem tisoč funtov.
Dunaj, 31. julija. Zakon o reguliranji Glaua dobil je najvišjo sankcijo.
Steyr, 31. julija. Danes pride sim poveljnik nadvojvoda Ivan. Jutri dojde namestnik baron Weber iz Linča, da vzprejme nadvojvodo Karola Ljudovika. V tovarni za orožje bode knez Otenio Lihnovski pozdravil nadvojvodo. Cesar se pričakuje v 19. dan
avgusta. Poslopja za razstavo so dovršena, električna razsvitljava napravlja velik vtis. Pri slavnosti odpretja bode 75 občin zastopanih.
Inomost, 31, julija. V denašnji končni seji deželnega zbora rešili so se računski sklepi in proračuni mnogih poljedelskih zalog. Potem je deželni glavar, izrekajoč namestniku za njegovo požrtvovalno sodelovanje zahvalo, zaključil zbor s živio-klicem na Nj. veličanstvo cesarja; deželni zbor je pritrjeval. Wild-auer zahvalil se je potem v imenu poslancev deželnemu glavarju za njegovo vodstvo.
Praga, 31. julija. Pred otvoritvijo deželnega kulturnega svčta je po Krepeku deputa-cija zdaj samo od 25 nemških poslancev podpisano izjavo, da izstopijo, izročila predsedniku knezu Karlu Schwarzenbergu. Knez Schvvar-zenberg je tiho vzprejel to izjavo. Prečitanje izjave o izstopu nemških delegirancev v kulturnem svčtu je provzročilo živo nasprotovanje. Predsednik Schvvarzenberg je zavrnil izjavo kot stvarno neopravičeno; potem se je prešlo k dnevnem redu.
Budimpešta, 31. julija. nUngar. Post" poroča iz Arada: „Po oficijalnih poročilih pride sim Nj. veličanstvo cesar v 29. dan avgusta."
Rim, 31. julija. Vest o koleri v Turinu je po polnem neresnična.
Pariz, 31. julija. Zbornica je vzprejela revizijski načrt v sestavi senatovi; popravki se pridržijo kongresu.
Marseille, 31. julija. Pregledavanje grobov na mirodvoru Saint-Pierre je pokazalo, da niti polovica grobov, v katerih so mrliči za kolero pokopani, ni dobro desinficirana. — Po narodnosti jih je do zdaj tu umrlo: 798 Francozov, 322 Italijanov, 13 Špancev, 9 Grkov, 1 Anglež, 1 Avstrijec, 1 Nemec iu 1 Amerikanec.
Toulon, 31. julija. Po noči tu 3, v Marseillu 6 mrličev za kolero.
London, 31. julija. Vnel se je resen vstanek v Yemenu. Vstaši so se izrekli za Mahdija ter si priborili glavno mesto Sano in druge kraje. Zaukazalo se je 10 000 možem turških čet, da udušijo vstanek.
Belgrad, 31. julija. Patrijarh Angjelič odpotoval je daues v jutro v Karlovieo.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 1. avgusta.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.........................81-10
»	»	»	» srebru.........................81-90
Zlata renta...........................................103-40
5% avstr, renta........................................96-16
Delnice narodne banke.............................. 863- —
Kreditne delnice......................................313-30
London 10 lir sterling................................121-55
20 frankovec.......................................... 9	"66
Cekini c. kr........................................... 5-74
100 drž. mark..........................................59-50
Uradni glasnik
z dnč 1. avgusta.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji vrhniški za katastralno občino Kamenik; poizvedbe v 9. dan avgusta 1.1.
Razpisane službe: V obsegu politiške uprave dalmatinske dve logarski službi druzega in tretjega razreda; plača 400 gld., ozir. 300 gld., 100 gld. in 75 gld. priklade, 100 gld. hodarine, 75 gld. za obleko in 12 gld. pisarniškega pavšala. Molbenice tekom štirih tednov c. kr. dalmatinskemu namestništvu v Zadru. — V šolskem okraji kranjskem na dvoraz-rednici na Trati služba nadučitelja; 500 gld., priklade 50 gld., stanovanje; dalje učiteljske službe na jedno-razrednicah v Besnici (400 gld.), Goričah (450 gld.) in Sv. Križi pri Tržiči (400 gld. in stanovanje). Molbenice do 28. avgusta c. kr. šolskemu svčtu v Kranji. — Za oljarno ostriško v Zalogu služba delovodje, ki je zmožen slovenskega in nemškega jezika. Molbenice upravništvu tovarne.
Eks.javne dražbe: V Višnji Gori zemljišče Fr. Kistnerja iz Gabrovke (1219 gld.) dnč 26. avgusta, 26. septembra in 28. oktobra. — VLogatci zemljišče Matije Ambrožiča z Planine (2850 gld.) dnč 20. septembra, 23. oktobra in 22. novembra; — zemljišče Ant. Facje iz Jakobovca (5160 gld.) dnč 20. septembra (3. narok); — posestvo Jan. Lekana iz Rovt (4790 gld.) dnč 20. septembra; — zemljišče Jan. Petkovška iz Medved. Brda dne 20. septembra. — V Zatičini zemljišče Terezije Piškur iz Radohove Vasi (134 gld. 60 kr.) dnč 21. avgusta. — V Ribnici zemljišče Ant. Mikoliča iz Zapotoka (990 gld.) dnč 23. avgusta, 23. septembra in 24. oktobra.
Razpisane ustanove: Na c. kr. živinozdravskem zavodu na Dunaji ustanova v znesku 300 gld. za Kranjce; dovršeni šesti razred gimnazije ali realke, znanje slovenščine in nemščine in starost ne čez 26 let. Molbenice, podprte z učnimi spričevali, do 20. avgusta deželnemu odboru kranjskemu.
Pozivi: Pozivljejo se vsi oni, ki imajo iz zapuščine v 29. dan decembra 1883.1. z oporoko umrle gostinje Frančiške Zupan iz Doslovč v župniji Brez-nice (okr. radovljiški) kaj terjati, da pridejo v 29. dan avgusta t. 1. ob 9. uri dopoludnč k okr. sodniji v Radovljici in tam ustmeno napovedi) svoje terjatve ali pak do te dobe prijavijo pismeno.
	S o	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Neko	Mo-krina Y mm
	etJ 'a •r—» vH CO	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740*20 739*24 740*02	+17*8 +23*4 +18*0	jvzh. sl. vzh. sl. svzh. sl.	d. is. p. js. dež	4-70 dež
Tuj ci.
Dnč 30. julija.
Pri Maliči: Wachenfeld, trgovec, iz Kasla.— Schnel-ler pl. Mohrthal, c. kr. nadlajtenant, z Dunaja. — Kuchinka, trg. potovalec, iz Prage. — Koprivnik, c. kr. učitelj, iz Maribora. — Mattetz s soprogo iz Gorice. — Hoffmann in Černe, trgovca, iz Kočevja. Pri Slonu: Schreyer, zasebnik, in Bujatti Antonija in Ana, zasebnici, iz Trsta. — Ludvvig, zasebnik, iz Pulja. — Eichler, fabrikant, iz Warnsdorfa. — Novak, lekar, in pl. VVachten, c. kr. stotnik, s soprogo, iz Gorice. — pl. Fischer, c. kr. lajtenant, iz Ljutomera. — Jaklič, župnik, iz Št. Vida.
Pri Tavčarji: Bauer, sodn. svetovalec, izBerolina.— Dr. Biiehler iz Trsta.
Pri Avstr, carji: Blaha, uradnik, z Dunaja. — Sa-motorčan, župnik, iz Sv. Jošta.
Pri Južnem kolodvoru: Dr. Pausenberger,realkin prof., iz Frankobroda. — Petkovič, zasebnik; Huber, knjigovodja, in Fuderjoch, zasebnica, z Dunaja. — Hau-ser. posp. šef želez, vlakov, iz Inomosta. — Maroult iz Pontablja.
Umrli so:
Dnč 31. julija. Fran Kos, uradniški sluga, 601., Soteska št. 10, Pyaemia (ostrupljenje vsled gnojenja). — Robert Trebelnik, šivilje sin, 7 1.10 mes,, sv. Petra nasip, utonil v Ljubljanici.
Srečke
z dnč 30. j ulija. Brno: 11	14	33	79
75.
Meteorologično poročilo.
zmožen slovenščine in nemščine, izveden v vseh komptoirnih poslih, se tekoj vzprejme.
Natančneje pri upravništvu »Ljubljanskega Lista*.
i?
za leto 188B
bode izdalo uredništvo „Jurija s pušo.“
Obsezal bode do 200 stranij: koledar, ilustrirane humoreske, šaljivo berilo in inserate od zadej, kateri se bojo računali po nizki ceni, za celo ali pol Strani.
Izšel bode prve dni decembra 1.1., oena mu bode samo 50 Jer.
Naročnina naj se pošilja uredništvu
•Jurija s puso» v Trst.
(63) 3—1
Omarine napise
za. t r g' o -v- c e
imata vedno v zalogi
Kleinmayr & Bamberg
Kongresni trg,
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.