Poitnlna plačana v gotovini LetO LV.	V LJubljani, V sredo, dne 17. avgusta 1927 Št. 183. posamezna številka 2 Dto
Naročnina
DnevnaIždnjo
ca državo SHS
meiečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo mesečno 39 Din aedel)»lta Uda|a celoletno v Jugoslaviji ftO Din, M Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
) stolp, pcfll-vnla maU oglasi po > 30 ln 2 D, ve£|l oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2"SO. volila po 3 ln 4 Din. v urednltlcem d*hi vrstica pO lO Din a Pri veaterrt 0 naročilu popust
blde ob 4 zlutroj
razen pondelJKo in dneva po praznlKu
Uredništvo /e v K&piilarfevl uUd ii. OH11 Kokoplsl se ne vračata, nefranklrana pisma se ne sprefi\mafo * Uredništva telefon it. 2050, upravnlštva it. 2328
Političen list sza slovenstei narod
Uprava fe v Kopitarjevi al.it. Čekovni račun: Cfuhlfana Stev. 10.OSO ln 10.349 xa lnserale, Saraff.voit.7S63, Zagreb it. 39.Oil, Praga in Dtioaf it. 24.797
»Načelen" boj.
Prav je dejal dr. Korošec na svojem shodu v Rajhenburgu, da naši politični nasprotniki niso še nikdar dosedaj vodili tako brez-idejnega, smešnomalenkostnega volivnega boja kakor ga vodijo v tej volivni kampanji. Nikjer nobene ideje, sami malenkostni napadi, sramotenja, obrekovanja, zavijanja in podtikanja na adreso SLS, ki se je v tem volivnem boju očividno vse nasprotne stranke boje. S takimi sredstvi morda politične stran-čice uspevajo pri politično popolnoma nepoučenem, kulturno zanemarjenem, nepismenem ljudstvu. Nikdar pa neprestani in vrhu tega še neresnični napadi in sami napadi ne morejo uspevati v boju proti stranki, ki ima načelno šolane ljudi, ki znajo presoditi načela političnih strank, pa tudi njihova dela ln uspehe. Ali naj mar prikrije pri trezno mislečih ljudeh popoln politični fiasko večletnega vladanja SKS in SDS vedno in vedno očitanje Ln klevetanje, češ da SLS n. pr. celotnega davčnega vprašanja ni rešila, ko ljudstvo vendar vidi in čuti ogromne uspehe samo 75dnevnega vladanja SLS!? Takoj si ljudstvo napravi sklep: kaj ste pa vi napravili? Zakaj o tem ne govorite, — zakaj samo druge napadate? Zato so tudi nasprotni shodi silno klavrno obiskani, na shodih SLS je pa kljub vsemu hujskanju in pisarenju po nasprotnih časopisjih večja udeležba kakor kdajkoli.
Kateri nasprotnik bi mogel uspeti, ko se giblje na svojih sestankih v samem negati-vizmu, kaže samo na SLS, mu ni na njej prav nobena stvar prav, pri tem pa ne pokaže nobene nove smernice, nobene ideje-vodnice, se ne more sklicevati na dosledno politično delo ne v opoziciji ne v vladi! Tako hodi en tak »politike nedeljo za nedeljo po shodih in ne da bi ga slišali, mu vedo poslušalci iz naših vrst že v naprej povedati, kaj bo povedal. Ali naj mar tak človek uspe in ljudstvo vžge? Vsak že v naprej ve, da bo govoril sledeče: SLS je prodala vero, prodala slovenstvo, prodala avtonomijo, se zapisala kapitalizmu, SLS se veže s Srbi, itd. itd. Ali naj mar take bedastoče ogroze dominanten položaj SLS? Ali se je proti takim trivijalnostim sploh treba boriti? Evidentno jasne bedastoče vendar ne bo nihče pobijal, ker jih ngben pameten človek ne veruje. In če pride na takih sestankih, ki jih imenujejo tudi shode, za nameček še § 82 z drzno utemeljitvijo: >Jaz sem glasoval proti, več mi pa ni treba napraviti,« kakor se je slišalo na nedeljskih shodih SKS, potem se zopet trezni možje vprašajo: Ce za slabo stvar veš, pa je niti z eno besedo ne poskušaš preprečiti, potem te sploh ni treba v skupščini. In dejansko so se slišali na nedeljskih shodih na račun SKS in SDS taki vzkliki in tako sodbe.
Še eno dejstvo iz te volivne agitacije moramo pribiti. SLS menijo zadeti s tem, da uporabljajo proti njeni politiki, njenemu delu, njeni zgodovini kot najresnejši in največji argument obdolžitev, da je eden njenih zastopnikov dal podporo v znesku 3000 Din za vpeljavo hmelja v kraju, ki je za hmeljarstvo kar najnepovoljnejši. Ta podpora ni uporabljena, hmelja še ni, podpora je pa že izplačana. Premislite, kaka stranka! Taka stranka naj še šari po božjem svetu! Res strašno in strašna obdolžitev, ki bi morala zrušiti najbolj organizirano -franko na svetu — kaj ne — kaj šele SLS! Mimogrede bodi povedano, da je ta podpora 3000 Din popolnoma v redu. Teh 3000 Din bo celi občini v teku dveh let neslo največje obresti in mislimo, da bodo tudi mnogim prinesli blagostanje. Toda to le mimogrede. Ali to je glavni šlager, temeljna misel govornika v volivnem boju anno Domini 1927! Ali ni taka agitacija in tak volivni boj naravnost smešen?
Nasprotne stranice so bitko vnaprej izgubile, in sicer radi tega, ker so se takoj v začetku volivnega boja s svojimi brezmiselnimi malenkostmi in s svojo nezrelo volivno tehniko temeljito osmešile pred slovenskimi volivci. Sicer je volivni boj s takimi nasprotniki in s takimi metodami skrajno ogaben in neokusen. Če pa nasprotne stranke menijo, da morajo SLS tudi na ta način pomagati do še večje zmage, v resnici^ mi moramo biti končno tudi s tem zadovoljni.
ACA STANOJEVIČ. r Belgrad, 16. avg. (Izv.) Aca Stanojevič je odpotoval po konferencah, ki jih jc imel z g. Trifkovičem, v Vrnjačko banjo. Interesant-no je, da je odšci tik pred sejo glavnega odbora radikalne stranke, ki se ima vršiti dne
19. t. m. in katere rezultati in odločitve se nestrpno pričakujejo.
Velepomembne izjave g. Vukičeviča.
r r Bled, 16. avg. (Izv.) Z urednikom bel-grajsko »Politike« g. Kuzmičem sva imela čast, da nama je ljubeznivi gospod Vukičevič dovolil voziti se na Bled v njegovem vozu. Med vožnjo se je z nama razgovarjal o vseh aktuelnih problemih in drugih zanimivostih. Jasno je, da teh intimnih razgovorov v celoti ni mogoče objaviti, ker so bili predvsem izraz /aupiinja g. predsednika. Svoje nazore na nekatere probleme je g. Vukičevič tekom svojega bivanja na Bledu obrazložil tudi drugim časnikarjem in le podajamo v glavnih potezah.
BLEJSKI SPORAZUM.
G. Vukičevič je izvajal sledeče:
>Med g. dr. Korošcem in menoj sklenjeni sporazum je prirodna posledica naše državne politike, ki gre za tem, da zbira vse pozitivne, državotvorne in konstruktivne elemente med Slovenci, Srbi in Hrvati k iskrenemu sodelovanju pri izpolnjevanju velike in težke naloge, ki nam jo nalaga skrb za državo in narod.
Ko smo sestavili vlado, sem Nj. Vel. kralju v posebnem pismu pojasnil program dela, ki bi naj ga morala izvršiti vsaka bodoča vlada. To pismo je bilo objavljeno ob priliki razpisa volitev; vsak ga je imel priliko Citati in se po njem ravnati. G. Korošec j« o tem izvrstno govoril v Rajhenburgu. On razume potrebe države in ljudstva in dela za program, kakor smo ga ob tej priliki obrazložili. Zato boino ta program ojačeni s Slovensko ljudsko stranko po volitvah tudi izvedli. SLS je stranka dela, stranka, katere delovanje ni usmerjeno samo v smislu partizanstva, marveč v pravcu splošne poštonosti na korist celokupnost'. Ona ni samo stranka za svoje pristaše, ampak je stranka, ki je za državo, red in pravičnost. Zato sporazum med NRS In ST^, sklenjen med menoj in g. Korošcem, <ie znači nobenega alror.ta proti nikomur. Sporazum o delovnem programu po volitvah med menoj in dr. Korošcem je tako intimen, da ga nobeno intrige ne morejo omajati. Mi bomo — kakor je dejal g. dr. Korošec — znali ločiti dobro in zlo, kajti vsako pozitivno delo nam nalaga veliko odgovornost.
ZAKAJ PRIDE SLS V VLADO.
SLS pride po volitvah v vlado, ne morda zato, ker bi bila vladi potrebna številčna premoč, nego zato, ker cenimo njeno požrtvovalno in iskreno delovanje v vseh velikih problemih in potrebah državnega življenja. SLS bi prišla že v volivno vlado. Ker pa volivna vlada ni vlada dela, se na to ni insistiralo. Samo sedanja vladna koalicija bo po volitvah številčno gotovo dovolj močna, in ojačena z SLS bo predstavljala tako moč, da bomo svoj program lahko izvršili brez ozira na razne napade.
Marsikdo se vprašuje, zakaj Hrvatov nismo vzeli v našo sredino. Zagotavljam Vas, da nihče najmanj ne misli delati proti interesom hrvatskega ljudstva. Nasprotno, ker delamo za celokupno državo, imamo vedno in vselej pred seboj tudi potrebe hrvatskega ljudstva. Meni je žal, da dosedaj ni bilo mogoče pridobiti predstavnikov hrvatskega naroda za sodelovanje z nami; to ni moja krivda. Upam pa, da se bo to, kar se mi danes ni posrečilo, posrečilo v bližnji bodočnosti. Eno pa je gotovo, da z g. Radičem ne morem« in tudi ne bomo sodelovali. Jaz sem med drugim o tem govoril tudi z g. Trumbi-čem. O priliki najinega razgovora sem povsem iskreno dejal, da je treba vse stvari gledati take kot so, ne pa tako, kakor jih gledajo mladeniči v svoji mladeniški navdušenosti. G. dr. Turmbič je zelo inteligenten človek, on je dober govornik. Jaz sem mu pri tej priliki povedal vsebino ono znane srbske pesmi o ptičici, ki je priletela iz nebes na Kosovo polje k carju Lazarju in ga vprašala, ali si bo izbral nebeško ali zemeljsko carstvo. Car Lazar je ros izbral nebeško carstvo na škodo srbskega naroda. Ko bi bil izbral drugače, bi ne bilo onih nezgod za srbski narod, ki so se godile v njegovi zgodovini. G. Truinbič je izbral...
Glede g. Radiča Vam lahko povem še to, da bi lahko Radičevo stranko vezal za vlado s tem, če bi jim dal samo enega državnega pod tajnika,
REVIZTJA USTAVE.
Mnogo se govori o reviziji ustave. Jaz sem tega mišljenja, da je to pisanje po časopisju za sedaj neutemeljeno. Ros je, ustava ni nekaj, kar se ne bi dalo spremeniti, kakor je to dejal g. Voja Marinkovič v svojem govoru v Beli cerkvL Ustava ni sv. (H*ma
Ustava ni delo nezmotljivih svetih ljudi in zato ni, da bi se tako delo ne smelo spremeniti. Vsi tisti, ki danes trkajo na svoja prsa, da so branitelji ustave, trobijo to že osem let. Ustave pa nobeden od njih ni v praksi izvrševal, in zato dosedaj ni bilo možno videti, jeli in v koliko je ustava dobra, koliko slaba. Najprej moramo vedeti, katere odredbo v ustavi so tako slnbc, da so potrebne spremembo in šele potem bomo o njih lahko govorili. V zvezi s tem se govori veliko o spremembi zakona o samoupravah. Že dosedanjo delovanje samouprav je jasno pokazalo, da one ne odgovarjajo intoresom ljudstva, da so one, take kot so, nesposobno za življenje, in če smo enkrat prišli do toga spoznanja, je jasno, da bomo vsi, ki smo za to, da so pri nas razmero čimbolj urejene, tudi za to, da se ta zakon spremeni in dobi samouprava dalekosežnejši značaj, ki bi odgovarjal njihovim važnim nalogam v državnem življenju. Če pa se spremeni zakon o samoupravah, pa ni že zato potrebno, da bi se spremenila ustava. O spremembi ustave bi govorili takrat, kadar bi se stavila na dnevni red kaka stvar, o kateri izrecno določa ustava n. pr. uvedbo gornjega doma. Ustava jasno odreja, da je naš parlamentarni sistem enodomen. Dejstvo, da se postavlja na dnevni red vprašanje postavitve gornjega doma, pa seveda znači revizijo ustave. Pa, kakor rečeno, to vprašanje je v tej volivni borbi odveč in vsaka debata o tem je v toliko brezplodna, ker ne more najti svoje formelne sankcije.
G. DAVIDOVIČ IN VLADA.
G. Davidovič se po shodih pritožuje nad tem, da jaz ne izvršujem sporazuma. Odkrito Vam povem, da mi je povsem neznano, kak sporazum g. Davidovič misli. Pri sestavljanju vlade se z njim sploh nisem razgovarjal; razgovarjal sem se z g. Marinkovičem. Sporazumela sva se znjim o vsem, kar je in kar bo treba narediti. Čemu se potem g. Davidovič pritožuje. Lahko Vam pa rečem, da sem sporazum, ki sem ga napravil z g. Marinkovičem, dosledno izvrševal, ga izvršujem in ga bom izvrševal. Zato bi priporočil g. Davidovi-ču, da se o tem jasno izrazi, ker bi potem lahko tudi jaz prišel z nasprotnimi dejstvi na dan. Sploh pa je veliko vprašanje, v čegavem imenu g. Davidovič govori, kajti ne vem, kdo bo po volitvah v demokratski vladi igral odličnejšo vlogo, ali g. Davidovič ali g. Marinkovič. V zvezo z nastopom g. Davidoviča skušajo nekateri politiki spraviti kandidaturo g. dr. Spa-he, ministra za trgovino in industrijo, v raško-zvečanskem okraju, ki pa s tem nima nobene zveze, pač pa je izredne važnosti za pojmovanje politične morale sploh ...
G. dr. Spaho je v tem okraju kandidiran od nekaterih svojih »prijateljev« brez njegovega znanja. Kar se je njemu dogodilo danes, to se lahko jutri zgodi vsakemu politiku. Njegovi prijatelji ga lahko nekega dne kandidirajo in si dajo potrditi kandidaturo pri sodišču v takih okrajih, v katerih gotovo ne bo izvoljen. Kam bi nas taka praksa pripeljala, je očividno. Zato bom odredil, da se krivci pokličejo na odgovornost. Da bi se zavarovali proti eventuelnim takim slučajem, bomo tozadevne zakonske sankcije predvideli v novem volivnem zakonu.
Volivni zakon se bo spremenil, ker so jo dosedaj pokazalo, katere odredbe so nezadovoljivo in za naše razmere nepripravne.
O TERORJU.
G. Pribičevič in Radič venomer kričita o volivnem terorju. Volivnega terorja ni. Vsaj policijska oblast ga ne vprizarja. Se nikdar niso bile volitve tako svobodne, kakor so sedaj. Vse moje delovanje kot ministra notranjih zadev je prežeto z željo, da se da prilika vsem in vsakemu, da bi bila po volitvah ljudska sodba končno čim popolnejša in boljša. G. Pribičevič vidi volivni teror v tem, ker ni več onih velikih županov, na katere se jc lahko zanašaL Čim g. Pribičeviču vzameš velikega župana, ki je izvrševal samo njegove na-redbe, že zavpije, da ga preganjaš s policijskimi organi. Sploh meče nastop g. Pribiče-viča slabo luč na njega. On dosedaj ni razvil nobenega programa. Po svojih shodih se samo zabava s polemiko o vesteh, ki jih ta ali oni list lansira v svet, inspiriran bogvc od koga. Na to se mi seveda ne moremo ozirati. Isto je z g. Radičem. G. Radiču je teror potreben, da bi z njim lahko med ljudstvom dokazoval svoje mučeništvo. Na drugi strani Vas opozarjam na očit teror, ki ga izvaja Radič na U način, da daje svojim pristašem širom
Hrvatske nalog, da svoje politične nasprotnik« tudi fizično preganjajo in jim materielno škodujejo. Takega terorja ne moremo dovoliti, ker ni v interesu svobodnih volitev.
VOLIVNA PROGNOZA.
Kakor srao že dejali, je naivno misliti, kakor to pripoveduje g. Pribičevič, da vlada ne bo imela večine. Že sedania vladna koalicija pod mojim in Marinkovičcvim vodstvom bo imela zadostno številčno večino. Naivne so liste volivne prognoze, ki podcenjujejo uspehe radikalne stranke. Ona jc šla v volivno borbo dosedaj vedno razcepljena, kakor gre tudi sedaj, samo s to razliko, da jc to cepljenje morda sedaj v resnici malo resnejše. Vendar je brez dvoma, da bo radikalna str .aka iz teh volitev izšla, če ne številčno enako močna, pa notranje tembolj konsolidirana. Na vsak način ji je za-sigurana po volitvah taka večina, da bo lahko izvršiti po volitvah program, ki ga vsebuje sporazum, sklenjen med menoj in g. dr. Korošcem, katerega bomo takoj tudi objavili. Za sedaj Vas lahko zagotavljam, da je naš delovni program tak, da bo narod imel od njega koristi.«	V. Sch,
G. Vukičevič v avdijend.
r Bled, 16. avg. (Izv.) Snoči ob 7 je bil g. predsednik vlade Velja Vukičevič sprejet v avdijenci. Pri tej priliki je kralju podal obširen referat o političnih dogodkih. Po avdijenci je bil g. predsednik vidno dobro razpoložen. Za danes zjutraj jc bil napovedan lov v Krmi, katerega bi se imeli udeležiti kralj Aleksander in bivški grški kralj Jurij, ki se že nekaj dni nahaja na Bledu kot gost naše kraljevske dvojice, ter predsednik vlade Vukičevič. Ker pa je danes dopoldne nastopilo zelo slabo vreme, je lov preložen na jutri.
Dr. Marinkovič na Diedu.
r Bled, 16. avg. (Izv.) Danes popoldne jc prispel sem zunanji minister g. Voja Marinkovič. Od njegovega prihoda ni pričakovati kakih novih senzacij, in je istotako, kakor pri-hod g. predsednika vlade, čisto formelnega značaja. Slučaju, da sc istočasno nahajata na Bledu g. predsednik vlade Velja Vukičevič in zunanji minister g. Voja Marinkovič, nositelja sedanje vladne koalicije, pripisujejo nekateri poseben značaj. Istotako sc pričakuje za jutri prihod g. dr. K o r o š c a na Bled.
r Bled, 16. avg. (Izv.) Češki poslanik g. Šeba je danes priredil večerjo, na kateri je imel za gosta g. Vukičeviča in g. Marinkoviča.
Šestlenica po smrti kralja Petra.
r Belgrad, 16. avg. (Izv.) Danes ob 11 se je vršila v saborni cerkvi spominska svečanost o priliki šeste obletnice smrti pokojnega kralja Petra. Vlado so zastopali minister narodnega zdravja, minister javnih del, minister socialne politike, pravosodni minister in minister za vere. Dalje je b?! navzoč predsednik skupščine Trifkovič in več bivših poslancev, zastopniki admiralitete in generalitete, zastopniki občine ter predstavniki tujih držav
Uspeh dr. Kulovca.
Belgrad, 16. avgusta. (Izv.) Generalna direkcija računovodstva v finančnem ministrstvu je nakazala delegaciji ministrstva fi. nanc v Ljubljani na ponovno intervencijo dr. K ulov ca 4 milijone dinarjev na račun čl. 55 za poravnavo osebnih terjatev. Generalni direktor je za trdno obljubil, da bo tekom 2—3 tednov nakazal tudi še drugo polovico v znesku 4 mil. dinarjev.
Policija proti neodvisni delavski listi v Sarajevu.
Sarajevo, 16. avg. (Izv.) Neodvisni delavci so tu vložili kandidatno listo, čeprav je oblast delala na to, da bi jim vložitev liste onemogočila. Lista je bila vložena na zelo dramatičen način. Ko so vlagalci liste zapuščali sodnijsko poslopje, so jih v veži ustavili trije orjunaši in zaklicali: »Roke kviškul« Na to je policija delavce aretirala in jih odpeljala proti policijskemu ravnateljstvu. Na potu so se jim pridružili še štirje orjunaši, ki so areti. ranče spremljali in jim grozili. Po celem mestu so se nato odpravili stražniki in iskali volivce, ki so podpisali delavsko listo, ter izvrševali pri njih hišne preiskave. Ker je listo podpisalo 150 ljudi, jc imela policija veliko posla. Na listi podpisane so na policiji nagovarjali, da svoj podpis prekličejo, in jim gro-žili z odpustom iz državnih služb in jih nekaJ dejansko odpustili 4
Dr, Korošec v Rajhenburgu.
Dr. Korošec je v nedeljo zboroval v središču nekdanje radičevske domene, v Rajhen-burgu. Kakor zadnji čas sploh, tako so tudi v Rajlienburg spremljali dr. Korošca številni časnikarji in že včeraj so vsi belgrajski in zagrebški listi prinesli dr. Korošcev govor dobesedno.
Volivci brežiškega okraja so v ogromnem številu prišli poslušat svojega voditelja. Shodu je predsedoval predsednik krajevne organizacije SLS dr. Rok Jesenko, odvetnik v Sevnici. Pozdravil je načelnika dr. Korošca, kandidata dr. Gosarja in župnika Tratnika ter številne zborovalco in nato takoj dal besedo dr. Korošcu, ki je v oglušljivem ploskanju in pozdravljanju množice stopil pred zborovalce in izvajal:
NAS DRŽAVNI REFORMNI PROGRAM.
Na nekaterih dosedanjih shodih Slovenske ljudske stranko sem govoril tudi o tem, da bo prihodnji državni zboT imel med drugim nalogo, spremeniti sedanji zakon o volitvah narodnih poslancev, izvesti revizijo o oblastnih in okrajnih samoupravah ter uzakoniti in ustanoviti Gospodarski svet, kt naj bi bil vladi in državnemu zboru zanesljiv kažipot, kako ozdraviti državo od težke gospodarske krize in usmeriti zdrav in ploden gospodarski razvoj.
Nasprotniki so zagnali glasen krik, češ, tn je nekaj novega, sedanji ministrski predsednik Vukičevič in dr. Korošec imata tajen sporazum in hočeta postaviti državo nenadoma in nepripravljeno pred velike notranje reforme. Toda iz tega krika nasprotnikov razvidimo samo to, da so naši nasprotniki zelo pozabljivi ljudje in da so že pozabili na program, katerega je izdala sedanja vlada, ko je razpustila parlament in razpisala nove volitve. V tem programu je vse to naznanjeno in zadržano, kakor sem na nekaterih dosedanjih shodih naše stranke govoril. In še več je povedano v tem programu bodoče vlade, kar je tudi zanimivo, namreč da se bo revidiral zakon o upravni razdelitvi države, ki se je uredila samo za prvo silo, da se bo organizirala po dosedanjih večletnih skušnjah upravna oblast, tla so bodo uredili verski od-nošaji, da sc bo na pravo in pošteno pot spravila agrarna refoyna, da so botio izenačili davčni zakoni, da se bodo za kmeta in druge delovne stanove ustanovili poceni krediti in da se bodo ponovno zmanjšala davčna bremena in spravila v sklad z gospodarskim življenjem vsega prebivalstva.
Iz tega je razvidno, da med min. preds. Vukičevičem in menoj ni bilo treba nikakih posebnih, al: celo tajnih razgovorov, dogovorov in sporazumov zaradi bodočega skupnega vladnega programa. Program je že bil tu, ko je naša stranka s sedanjim ministrskim predsednikom napravila sporazum zaradi sodelovanja v bodoči vladi. Toda med nami in nasprotniki je ta razlika, da smo mi program prečilali in spoznali, da nas nikjer ne more ovirati v našem bodočem delovanju, a nasprotniki tega niso storili. Zalo sedaj stikajo za tajnostmi in se udajajo fantaziji, namesto, da bi se kritično bavili z objavljenim delovnim programom za prihodnji državni zbor in tako spravili volivne razprave in celi volivni boj na vsaj nekoliko višjo stopinjo. Priznati moramo, da se še noben volivni boj ni vršil tako brez vodilnih misli in brez načrtov za bodočnost, kakor sedanji, in to poglavitno vsled tega, ker stranke ne razpravljajo o konkretno predloženem programu, ampak se mnogo bolj brigajo za notranje razmere drugih strank, za prerokovanje o bodoči moči te ali one stranke ter za to, kako bi čim več blata vrgli na nasprotno stranko, ker pač vidijo v metanju blata idealni višek vsakega volivnega boja.
GOSPODARSKI SVET.
Naš stranka je osobito zadovoljna, da sc ji je zadnje dni posrečilo vsaj misel o ustanovitvi Gospodarskega sveta spraviti v ospredje javne politične razprave. Gospodarski svet bi se naj sestavil iz vseh naših produktivnih stanov ter bi imel nalogo, da pomaga ustvarjati socialno in gospodarsko za^ konodajstvo za našo državo. Ima torej veliko, koristno in zelo potrebno nalogo. Ustanovitev Gospodarskega Sveta je že predvidena v ustavi. Ta ustava obstoji že od 1. 1921., nekatere stranke so imele neprestano polna usta o te justavi, ničesar pa niso storile, da bi se predvsem to izvedlo, kar je v ustavi za ljudstvo dobro in koristno zamišljenega. Tako so odlagale s samoupravnimi oblastmi vse do poslednjega časa. a zakon o Gospodarskem Svetu še do danes ni prišel na svetlo.
■Toda mi smo mnenja, da bo Gospodarski svet, sestavljen iz zastopnikov vseh gospodarskih panog, moral polagoma prevzeti vse gospodarsko delo od našega sedanjega parlamenta, da so bo moralo ločiti gospodarstvo od politiko, in da se bo zakonodajno delo v rseh gospodarskih zadevah moralo prepustiti Gospodarskemu svetu. Gospodarski svet bi moral dobiti namesto sedanjega posvetoval nega in nasvetovalnega značaja potem zakonodajni značai. Kdaj bo to vprašanje v celi javnosti tako daleč dozorelo kakor je že pri nas Slovencih, ie^a 116 morem prerokovati Samoumevno bi se pa ta sprememba iz posvetovalnega v zakonodajni Gospodarski svet mogla izvršiti samo potom revizije ustave,
kakor tudi ako bi se zastopstvo manjšine hotelo brisati iz volivnega zakona. To je za vsakega jasno, kdor pozna ustavo. Zato je smešno, da so se nekateri političarji radi te moje opombe vznemirili. Kdaj in ali se bo revizija v lem pravcu zvršila, je še negotovo. Gotovo pa je: ako so bo zgodila, bo tudi naša skrb, da država pri tem ne bo škodo trpela. Glede skrbi in privrženosti do države ne dopuščamo nobene licitacije. — Nasprotniki so nam hoteli pri belem dnevu podtakniti tudi, da mislimo na gosposko zbornico. To je tako j nepošten način bojevanja, da ga tudi v volivni borbi no moremo svojim nasprotnikom dovoliti.
SODELOVANJE Z NARODNO RADIKALNO STRANKO.
Dovolj znano je, da se je med nami in sedanjim ministrskim predsednikom Vukičevičem sklenila pogodba, da po volitvah z radikali delimo v politiki vso srečo in nesrečo. To se pravi, ako bodo oni v vladi, bomo tudi mi, ako ne, tudi mi ne. Toda velika verjetnost in več kot verjetnost Je, da bo radikalna stranka v bodočem parlamentu Vldjub vsem notranjim težavam najmočnejša stranka in da M bodo vsi pod radikalno zastavo izvoljeni poslanci ustanovili enoten klub. Sedanje notranje hoje v radikalni stranki sicer pazljivo opazujemo, a se v nje ne vmešavamo. Za to pa nam je tudi popolnoma nerazumljivo, kako se ]e mogla zadnje dni v belgrajskih listih pojaviti intriga, da hočemo razbiti radikalno stranko, ker baje nirzimo Srbe. Mi za tako obrekovanje nismo dali nobenega povoda in samo obžalujemo, da se obrekovalec ni podpisal, ker opravičeno sumimo, da ga ni najti v radikalnih vrstah, ampak v vrstah povsem druge stranke.
Vsi neprijatelji sedanje in povolivne vladne kombinacije so se obesili na našo pogodbo z Vukičevičem, na takozvani blejski pakt, in lažejo in obrekujejo jn intrigirajo na vse načne, v veliko veselje vseh nas, ki poznamo blejski pakt, in v strah onih, ki vsled teda pakta ne morejo zadovoljiti svojim osebnim ali strankarskim ambicijam.
MI IN HRVATI.
Treba pa se je tudi ozreti na očitek, ki nam vsled naše pogodbe z Vukičevičem prihaja iz vrst hrvatske seljačke stranke. Radič nam je že večkrat očital, da Slovenci bodimo mimo Zagreba v Belgrad. To ni popolna resnica. Od 23. do 25. leta smo hcd1li v Zagreb, — a od tega nas še danes glava boli. Zgodilo se je, da se je Radič vsem svojim zaveznikom iz Ljubljane, Sarajeva in Belgrada izneveril ter šel s Pašičem. A niti osel ne gre dvakrat na led. Da Hrvati nimajo človeka, okoli katerega bi se lahko zbirali vsi državi in narodu zvesti ljudje, tega pač nismo mi Slovenci krivi. Mi nočemo z Radičem nobenih letalskih izletov več. Mi hočemo dati stalnost kulturnemu in gospodarskemu življenju med Slovenci, mi hočemo, da iz vlade ven branimo interese državo in Slovenije, za to pa se ne moremo obesiti na Radiča, ki je po našem trdnem prepričanju vsled svojega značaja izključen iz vsake bodoče vladne kombinacije. Ni stranke, ki bi hotela z Radičem.
MI IN DAVIDOVIČEVA DEM. STRANKA.
Ako smo torej hoteli v vladi služiti svojemu narodu in svoji državi, morali smo se ogledati po stranki, ki ima največ izgleda, da bo dobila vladno krmilo v roke. To je danes radikalna stranka. S tem pa ni rečeno, da smo postali sovražniki demokratov Davidovi-čeve smeri, nasprotno mi smo ostali njihovi prijatelji, in vsi upamo, da bomo sedeli z njimi v vladi skupaj. Vsled tega sc čutim tudi opravičenega, da popravim vest včerajšnje belgrajske »Pravde«, češ, da sva Vukičevič in jaz sklenila pakt s kako sovražno ostjo proti Davidovičevim demokratom. Ravno narobe je res, vedno smo govorili o teh demokratih kot naših sedanjih in bodočih prijateljih. Drugače je seveda z demokrati Pribičevičeve vrste.
ZA VEČJO SAMOUPRAVNO SAMOSTOJNOST SLOVENIJE.
Veliko skrb bomo vodili, ko bomo po volitvah zopet prišli v vlado, o tem da dobijo naši novi deželni zbori ali naše oblastne samouprave mogcčno3t za uspešno delo med narodom. Dobili bomo nazaj vso imovino bivše štajerske in kranjske dežele, dobili bomo torej bolnice, ceste, kmetijske šole, nasade, kmetijsko službo itd. itd. Obenem s temi ustanovami in uradi pa sc nam mora prepustiti ves državni proračun, ki je za te stvari določen, za bodočo pa se nam morajo odstopiti tudi stalni davčni viri, ki so sedaj v državnih rokah. Sicer so s sedanjim finančnim ministrom velike težave, ker se zapira finančni minister pred poslanci in njihovimi argumenti, vendar upamo, da sfe nam bo posrečilo našim deželnim zborom razširiti delokrog, zagotoviti jim finance in jih osvoboditi prevelike in nepotrebne kontrole od strani centrale. Tudi o vladnem programu stoji, d« so bodo po volitvah popravili zakoni o samoupravah, ker nc odgovarjajo potrebam in željam naroda, In vslod tega smelo trdimo, da imajo oni krivo, ki nas obrekujejo, da smo pozabili na svoj slovenski program. Ne samo,
X
da nismo pozabili, ampak mi stalno delamo na tem, da dovedemo Slovonco do čim večje samoupravne samostojnosti. A mi smo tudi v dejanju pokazli, kako ljubimo svoja Slovenijo.
NAŠI USPEHI.
Mi smo bili pred volitvami 10 tednov v vladi. 10 tednov ni veliko, a veliki so naši uspehi za teh deset tednov. Razven zakonov, ki vračajo Kranjcem in Štajercem njili deželno imovino in pripravljajo pot za delo oblastim, smo odpravili prijavo vina in neplačane kazni se ne bodo iztirjevale.
Dalje smo odpravili carino na galico, na žveplo in na čilski soliler. Odpravili smo tudi carino na pluge in na umetna gnojila. Odpra-vli smo 30 odstotni pribitek na osebno dohodnino, kar znaša za Slovenijo lopo vsoto 12 milijonov dinarjov. Pri osebni dohodnini smo zvišali tudi eksistenčni minimum. Takse na ded??ine smo znižali in ravno tako tudi takse pri kupovanju posestev. Dalje smo dosegli, da se plača davek do zneska 250 Din lahko tudi z 20 odstotnimi boni. To so važne pridobitve za Slovenijo, ki jih naše gospodarstvo takoj čuti. So mnogo bolj pa so bodo čutilo v našem gospodarstvu velike pridobitve, ki iih bodo dajale tri železnico, ki smo jih do-sogli za Slo-"nijo in pn prispevki za debio rogulacijo , Drave in Muro. Za popravila cest smo dosegli 4 miTjone dinarjov. S temi pridobitvami bomo znatno omilili brezposelnost in vse gospodarsko življenje bo imelo od teh velikih javnih del ogromno korist.
Samo tisti, ki je slep od sovraštva do nas, me. ro"-; da to za 10 tednov ni dovolj. Slovenija bi bila srečna, če bi vsakih 10 mesecev dobila toliko, kolikor je dobila v ten 10 tednih, ko smo mi bili na vladi. Vsega seveda ne moremo doseči, ker nimamo večine v parlamentu — to vemo sami. Toda za kratko dobo, kar smo bili v vladi, jc naše delo ogromno in samo nepošteni ljudje lahko trdijo, da nismo nič dosegli. Kljub tomu pa države nismo oškofl "v: Ii.
M; stojimo pred velikimi reformami v državi. Kdor hoče sodelovati, naj gre z nami. Mi pojdemo zopet v vlado, da bomo iz vlade ven koristili slovenskemu kmetu in delavcu,
obrtniku in intoligentu. Mi nismo hinavci. Mi
smo voljo za delo vedno imeli in tako bo tudi v bodoče. Ml hočemo koristiti vsem. Zato ee ne dajte begati, ampak pojdite z nami I Cim
močnejši bomo, toliko večji bodo naši uspehi! * * *
Za dr. Korošcem je nastopil okrajni kandidat dr. G o s a r. On je podrobno in temeljito
razpravljal o delu Jugoslovanskega kluba, zlasti o njegovih naporih, da v vsakokratnem parlamentarnem položaju kolikor mogoče omili gospodarsko bedo in pomaga revnim slojem slovenskega naroda. Nazorno je dr. Gosar očrtal delo SLS v zadnji Uzunovic—Ko-roščevi vladi in temeljito razkrinkal razne laži in klevete SDS o krivdi naše stranke na pomanjkljivosti, ki jih ima sedanji proračun. Zlasti so zborovalci s posebnim zanimanjem sledili pojasnjevanju, ko je dr. Gosar slikal težak boj s finančnim ministrom glede davka na zaslužek zasebnih nameščencev in o delu SLS za omiljenje davka na ročno delo, ki ga je uvedla in nosi zanj odgovornost SDS.
Obširno je dr. Gosar govoril o gospodarskem programu SLS in poudaril, da moramo vsi Slovenci delati, da bo naša dežela kot gospodarska enota močna in krepka, ker samo v močni slovenski gospodarski enoti bodo zavarovane koristi slovenskega kmeta in delavca. Živahno odobravanje je sledilo tem besedam.
Kot zadnji je govoril oblastni poslanec Tratnik o pomenu, organizaciji in delu oblastnih skupščin in podčrtal zlasti odločilen vpliv oblastne samouprave na gospodarsko stanje in napredek v deželi. Zato je največji del vseh političnih naporov SLS namenjen okrepitvi in učvrstitvi oblastnih samouprav, ki naj nam zgrade in urede deželno gospodarstvo.
Zborovalci so vztrajali do konca dasi je shod trajal do pol dveh popoldne. Ko je dr. Jesenko zbor zaključil in pozval volivce za 11. septembra k volivnim skrinjicam SLS, je zaorilo po zborovališču novo odobravanje in navdušeno vzklikanje naši stranki in dr. Korošcu. Nedel ski shod v Rajhenburgu je bil eden največjih in najuspešnejših, kar jih je sploh biio po vojni v brežiškem okraju.
s&om
V nedeljo 14. t. m. je govoril na shodu pri Sv. Križu poslanec Sušnik ob obilni udeležbi volivcev. Isti dan popoldne sta poročala v Cerkljah poslanec Sušnik in dr. Milavcc, Na praznik dne 15. t. m. je poslanec Sušnik govoril v Kostanjevici. Shod je bil na prostem in se ga je udeležila vsa župnija. Po shodu se jc oglasil k besedi neki doktor, ki pa je kmalu nehal, ker so ljudje hitro odšli, ko so zagledali neznan obraz.
Dr. M i 1 a v e c je imel v nedeljo 14. t. m. shod v Veliki Dolini. Shod je bil polnoštevilno obiskan. Nasprotnik se ni noben oglasil. Vsi ti shodi v krškem okraju so jasno pričali, da ne bo v tem okraju ničesar opravil ne Žerjav in ne Pucelj, ki so mu prevažali v ponedeljek prazne vozove po krškem polju.
Poslanec Sernec je imel v nedeljo shod v Kropi in Kamni gorici, v ponedeljek pa v Breznici in Begunjah. Govoril jc tudi dr. J. Puntar. Na Breznici in v Begunjah pa poleg prvih dveh še oblastni poslanec g. I. Jan. Shodi so uspeli nad vse dobro. Radovljiški okraj je bil in ostane trdnjava SLS.
Šmarje pri Jelšah. Na Veliko Gospojnico popoldne se je vršil pri nas javen volivni shod SLS, katerega so se v vsej dostojnosti udeležili tudi pristaši drugih strank. Katoliški dom je bil nabito poln zborovalcev. Shodu je predsedoval oblastni poslanec Turk. Volivni govor jc govoril načelnik SLS dr. Korošec med velikim odobravanjem vseh zborovalcev. Shod mu jc soglasno izrekel zaupnico.
Shodi SLS v Poljanski dolini. Na Rokovo dne 16. t. m. je govoril načelnik SLS dr, Korošec zjutraj v Poljanah, dopoldne ob 10 pa v H o t a v 1 j a h. Tukaj je poročal o oblastni skupščini poslanec Uršič. Oba shoda sta bila dobro obiskana in stranki izrečena soglasno zaupnica.
Shodi SLS v Beli krajini. Na nedeljo in praznik, 14. in 15. avg., je priredila SLS šest shodov za črnomeljski okraj. Shodi, ki so bili naravnost sijajno obiskani, so sc vršili v Semiču, priTrch f arah za metliško okolico, na Vinici, v Starem trgu, v Č e p 1 j a h in D o b 1 i c a h. Na vseh teh shodih sta govorila kandidat dr. K u 1 o v e c in njegov namestnik prof. J a r c. Pri Treh farah in na Vinici je govoril tudi obl. posl. Jože Nemanič. Povsod je vladalo navdušenje za stvar SLS in povsod so z največjim odobravanjem izrekli zaupnice SLS in njenemu načelniku, dr. Korošcu. Naravnost smešno-malcnkostni ugovori in napadi, s katerimi krožijo nasprotniki po Beli krajini, se odbijajo ob prospehu in strankarski zavednosti belo-krajinskih volivcev. To bo tudi dokazal vo-vilni dan. — Prejšnjo nedeljo je poročal dr. Kulovec na dobro obiskanih shodih SLS v Stopičah in Podgradu.
Ihan. V nedeljo 14. avgusta se je vršil dobro obiskan sliod SLS v Ihanu pri Domžalah, na katerem sta poročala domači g. župnik Kepec in g. dr. Val. Rožič. Zborovalci ' so soglasno izrekli zaupnico našim poslancem ln načelniku dr. Korošcu.
St. Vid pri Brdu. V ponedeljek na Veliki 1 Šmaren je bilo lepo zborovanje v št. Vidu pri
Brdu, na katerem sta poročala oblastni poslanec Poznič in dr. Rožič. Shod je bil enodušna manifestacija za SLS. Tudi nasprotniki so se strinjali z izvajanji govornikov.
Shodi SLS v litijskem okraju. V nedeljo popoldne sc je vršil shod SLS pri Sv. Križu za občino Moravče. Na Veliki šmaren zjiitržij sc je vršil shod SLS na D o 1 e h , ob ppl 12 pa jc bil shod v P o 1 š n i k u. Vsi shoUi so dobro uspeli in so bili dobro obiskani, osobito v Doleh in Polšniku. Na shodih sta govorila Franc Kremžar in oblastni poslanec A v s e n e k.
Konjice. Na praznik, 15. t. m. zjutraj se je vršil v Konjicah v Katoliškem domu javen volivni shod, na katerem je poročal načelnik SLS dr. Anton Korošec. Shod jc otvoril in vodil načelnik okrajne organizacije SLS, župan Anton Toman. Udeležilo se ga je 700—800 zaupnikov. Potekel je mirno in dostojanstveno. Nasprotniki, kolikor jih je bilo na shodu, niso niti z besedico motili.
Shodi dr. Hohnjcca. V nedeljo 21. avgusta po rani sv. maši v L o č a h , po večernicah pri Sv. Jerneju nad Ločami; v nedeljo 28. avgusta po ranem cerkvenem opravilu v Z r e č a h , potem po sv. maši pri S v. Kunigundi na Pohorju.
Sv. Miklavž. Shod SLS bo v nedeljo, dne 28. avgusta po cerkvenem opravilu pri Sv. Miklavžu. Prišla bosta dva poslanca. Vabljeni vsi iz kresniške in moravške doline!
Ribnico na Pohorju. Shod SLS se je vršil v nedejo 14. t. m. po rani maši v gostilni g. Petruna. Bil je dobro obiskan. Poročala sta oblastna poslanca gg. Hrastelj in D. Ovčar. Zborovalci so soglasno izrekli zaupnico SLS in bo Ribnica 11. septembra zopet pokazala in to še v večji meri kot do sedaj, da gre skupno s celotnim slovenskim narodom k zmagi naših pravic. Socialisti, ki so med seboj itak sprti ter so postavili dvojno listo, so se odločili, da glasujejo za SLS, ker v tej stranki ima delavec res odkritosrčno za-ščilnico.
V ljutomerskem okraju je SLS 14. in 15.
avgusta imela sijajno obiskane shode v Gornji Radgoni, Veržeju in pri Sv. Križu pri Ljuto-mru. Govorili so oblastna poslanca Rajh in Neudaucr in nar. poslanec dr. Hohnjec.
Celjsko-vranski okraj enodušno za SLS. Kandidat g. dr. Hodžar je govoril v nedeljo, 14. avgusta, na treh vseskozi uspelih shodih v Grižah, v Zabukovci in v Kasazah. V Grižah se je vršil shod v tako zvani »kavarni«. Poleg okrajnega kandidata sla še govorila oblastni poslanec g. V r a n j e k in načelnik domače krajevne organizacije SLS g. K u d e r. Shoda se je udeležil tudi Golavšck od SKS, ki je skušal motiti govornike z medklici. Ko je bil končno pozvan, da bi govoril, pa jo je pobrisal. — Ob 11. uri dopoldne sc je vršil v Zabukovci shod rudarjev. Lepemu številu rudarjev so govorili gg. dr. Hodžar, Vranjek, Kronovšek in delavec Brezovšek, Enodušna volja za SLS je pokazala, kako tudi rudarji vedo, da je njih zaščita možna le pc SLS. — Popoldan se je vršil ob povoljni udeležbi na hitrico sklicani shod v Kasazah, kjer
sta zopet govorila gg. Hodžar in Vranjek in imela popoln uspeh. — Istočasno se je vršil improvizirani shod delavcev v Libojah. — Na Veliki Šmaren je imel okrajni kandidat g. dr, Hodžar v spremstvu oblastnega poslanca g. Davorina Krajnca izvrstno uspela shoda v Vojniku pri Celju in v Šmartnem v Rožni dolini. Zlasti v Vojniku je bil shod SLS pravcata ljudska manifestacija za politiko SLS. Shod se je vršil na prostem pred cerkvijo. Govorili so gg. dr. Hodžar, Dav. Krajnc in posestnik J. Samec iz Arclina. — Istega dne popoldne sta gg. dr. Hodžar in Krajnc govorila na shodu pod milim nebom pred gostilno Srebočan v Šmartnem v Rožni dolini. Nasprotniki stranke slovenskega ljudstva ne dobe tukaj niti ene krogljice. — Hmeljska sezona bo volivni boj nekoliko zavrla, a to je že danes gotovo, da ni bil celjsko-vranski okraj ie nikdar tako složen in strnjen v vrstah SLS, kot baš ob teh volitvah.
Sv. Križ nad Mariborom. Volivno zborovanje dne 14. avgusta 1927 na katerem sta govorila kandidat F r a n j o Z e b o t in oblastni poslanec Ivan Šerbinek, je bilo zelo lepo. Zborovali smo pod milim nebom. Predsedoval je g. Jakob H 1 a d e. Pazno smo vsi sledili obema govoroma. Križevčani smo sklenili, da gremo 11. septembra do zadnjega vsi volit in vsi samo eno stranko. Ne gre več, da bi se trgali na razne stranke, ampak samo za Slovensko ljudsko stranko, ki ima prvo Skrinjico, bomo vsi.
Razveljavljena radikalna lista.
Včeraj so slovenski radikali vložili pri deželnem sodišču svojo kandidatno listo za volivno okrožje Ljubljana-Novo mesto. Nosilec je bil dr. Sajovic iz Kočevja. Listo pa je sodišče radi nekaterih formalnih nepravilnosti odklonilo. Na Kranjskem bo torej lc pet list: SKS, SLS, SDS, socialisti in komunisti.
Rad'£eva senzacija.
Radič je v Petrovaradinu dal izjavo časnikarjem. V tej izjavi govori, da je potovanje našega kralja v inozemstvo v zvezi s potovanjem bolgarskega kralja Borisa in da se bosta oba suverena v inozemstvu sestala. Dalje j© Radič pripovedoval, da je sam bolgarski kralj Boris izjavil neki osebi, ki je to povedala Radiču, da se bi kralj rad odpovedal prestolu, kadar bi prišlo na dnevni red vprašanju združ tve Jugoslavije in Bolgarije.
Ta Radičeva izjava, kakor je neprimerna in neverjetna, je vendar zbudila veliko senzacijo. Jugoslovansko - bolgarskim odnoša-jeim pa prav gotovo more samo škodovati. >:u>S ■
Radič - bodoči ministrske predsednik.
V Ludošu pri Subotici je v ponedeljek Štefan Radič imel svoj govor, na katerem si je mož privoščil zopet nekaj »mesnic. Proglasil se je za bodočega predsednika vlade in napovedal, da bo on sestavil prihodnji kabineti Takole prinašajo tozadevni del njegovega govora hrvatski listi: »Osebno bom sodeloval pri sestavi bodoče vlade, ne vsled dolžnosti, ampak zato, ker to hočem. Še več, vlado bom sestavil jaz, ker bom v parlamentu imol večino.« Po shodu je Radič sprejel urednika madjarskega lista »Bagymegyei Naplo« ln mn ponovil svojo neresno in neumestno izjavo o odstopu bolgarskega kralja.
14 kandidatnih list.
Do kakšne razcepljenosti politične volivne borbe je prišlo v južnih krajih, dokazuje dejstvo, da je v nekaterih volivnih okrožjih vloženo kar po 14 list. Po 10 list v enem voiivnem okrožju je pa normalno stanje. Radičevci imajo nasprotnika v dr. Nikiču in disidentih, radikali so razcepljeni skoro v vseh volivnih
Alfred Ehrmann:
Lafir.ščina.
Pripombe ob pričetku Šole.1
Da ali ne? To je vprašanje. S tem vprašanjem se odloča o bitju ali nebitju kulture, kakor jo zapad še vedno pojmuje. Radi tega se ljudje splošno obotavljajo pri odgovoru, radi tega so tako nagnjeni k pogojni odločitvi, k odlašanju odločitve.
Nujno je treba v tej stvari zavzeti stališče vsako leto ob pričetku šolskega leta, ko je
1 Prevod iz lista »Neues Wiener Journal« z dne 16. sept. 1926. — Kar se tiče vloge latinskega pouka na srednjih šolah so naši listi in re-vfje ie toliko pisali, da se danes omejujemo samo na to, da opozorimo na najnovejšo razpravo v tej stroki, na spis prof. Maksa Prezlja: »Realna gimnazija in realka«, ki je izšel v juniju letošnjega leta v Glasniku Profesorskega društva (str. 338 do 341). Prof. Prezelj je prijel pri poučevanju svoje stroke (prirodopisa in kemije) na srednji šoli do istih rezultatov, kakor prof. ar. R. Zupančič pri j>ouku matematike na visoki šolt: da se kažejo ugodne posledice duševne gimnastike, ki jo daje latinščina tudi pri pouku realnih predmetov in da so tudi tu gimnazijci boljši nego realci. Ker bo imela sedaj realka tudi osem letnikov in odpade ugodnost za eno leto krajšega študija, je vložilo ravnateljstvo ljubljanske realke na ministrstvo vlogo, aa naj bi se od V. razreda dalje ustanovile na realki v Ljubljani tudi realnogimna-zijske patalelke. Bliža se začetek šolskega leia, odgovora pa meada iz Belgrada še ni. Prosimo me-rodajne faktorje, da ga urgirajo — vsaj v dobrem tednu si mora biti javnost tozadevno na jasnam, _ Cto. ur,
okrožjih na dve listi, po nekod celo na tri. Poleg tega nastopajo še posebne lokalne in stanovske kmetske in delavske liste.
Komunistični shod v Mestnem domu.
V nedeljo, 14. t. m. ob 10 dopoldne se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani shod Lemež-Berno-tove stranice. Na shodu je bilo 250 do 300 pristašev. Shod je otvoril g. Hlebec, kot glavna govornika sta pa nastopila gospoda dr. Lemež in Zvonimir Bernot. Dr. Lemežev govor je bil dosti umerjen, v smislu komunističnega proglasa tudi dosti stvaren, njegovi očitki in napadi na dr. Korošca in SLS pa so bili zelo šepavi. Dr. Korošec je pokleknil pred Belgradom, dr. Korošec je odgovoren za aretacijo komunistov na Bohinjski Bistrici in Bledu, dr. Korošec je odgovoren za nesrečo, ako ne uboga biciklist na cesti postavljeno varnostne straže. Ker je v volivni borbi treba najti pri nasprotniku napake, in ker g. dr. Lemež na SLS, oziroma na njenem načelniku ni mogel ničesar drugega najti, je omenil dogodke v Bohinju, pri katerih je SLS prav toliko ali še manje kriva kot so komunisti sami. Omenil je Obznano. Pošteno je povdaril, da je bila SLS edina slovenska stranka, ki je glasovala proti Obsnani. Omenil je tudi zakon za zaščito države.
v Dessau, 16. avg. (L.v.) Proti pričakovanju sta se Junkerjevi letali >Bremen« in »Evropa«; v nedeljo zvečer dvignili na polet pTeko Oceana. Letalo >Bremen« je startalo ob 18.21, letalo »Europa« pa 10 minut kasneje. Obe letali sla se dvignili brez vsakih težkoč in nista rabili za to niti polovico pripravljenega prostora. V letalu >Bremen« sta bila Edzard in Risticz, v >Europk pa Loose in K8bl. Pri od-letu se je zbralo nad 10.000 občinstva, ki je prirejalo letalcem burne ovacije. Bil jc navzoč tudi zastopnik nemške vlade, člani pokrajinske vlade pa so bili navzoči polnoštevilno.
Letali sta v ponedeljek zjutraj prišli na zapadno obalo Irske. Kmalu sta obe zašli v vihar, ki se je neprestano večal. V hudi borbi z zračnimi vrtinci sta letali zgubili mnogo časa in bila je nevarnost, da bi vsled pomanjkanja bencina ne mogli dospeti niti do severnoameriške obale. Zato sta se letali v ponedeljek vrnili. >Bremen< je dospel na des-sausko letališče v ponedeljek ob 17. uri. Letalo >Europa« pa je moralo pristati že v Bremenu. Pri pristajanju se je letalo močno poškodovalo in je zaenkrat nesposobno za vsak polet.
v Dessau, 16. avgusta. (Izv.) Letalci so
Pred ©tvoritvije konference nar. manjšin.
Češkoslovaška za Slovake na Madjarskem. v Praga, 16. avg. (Izv.) Z ozirom na pred-stoječo mednar. konferenco narodnih manjšin v Ženevi očita >Prager Presse« konferenci, da posveča svojo pozornost samo narodnim manj-sednik vlade razburjen zaklical v daljavo, da pa popolnoma zanemarja vprašanje slovaške narodne manjšine na Madjarskem. Slovaška narodna manjšina, ki je zaščitena po medna-
v vseh rodbinah, kjer imajo desetletne otroke, kritično premotrivajo različni tipi srednje šole. Gimnazija ali realka? Realna gimnazija starega ali novega tipa, s francoščino ali z angleščino? Ali nova »nemška srednja šola«? Vsi ti tipi se med seboj ločijo predvsem po stališču glede latinščine.
Čista realka se drži najbolj »čisto« glede gojenja mrtvih jezikov. Ker so pa šle njene učne moči skozi šolo klasične filologije, kroži duh humanizma tudi po njenih prostorih in slovnica straši v vseh mogočih maskah, dočim leži seveda visoka zasluga realke na čisto drugem polju.
Križanje med gimnazijo in realko je realna gimnazija z latinščino do četrtega razreda in z grščino ali francoščino od tretjega razreda dalje. To zdravo »medsebojno zame-njavanjc« se je v srednjih in manjših mestih izkazalo kot - prav sposobno za življenje, dočim sta ostali realna gimnazija z latinščino v vseh razredih poleg francoščine ali angleščine in problematična »nemška srednja šola« predvsem omejeni na velika mesta in povzročata torej težave ob preselitvi ter ovirata svobodo menjavanja zavoda.
Pisec teh VTstic je moderen filolog, moral bi torej zagovarjati žive jezike. Po 351etni učiteljski praksi pa izjavlja, da je mnenja, da je več storil za vzgojo duha in značaja učenčevega, čc se je ž njim skupaj rinU skozi vse težave latinske vadnice, kakor če bi ga bil učil samo »parler« ia »speaken« in ga navadi, kako nai dopisuje s Fatjzou ali Loodo-
Tudi tu jo odkrito priznal, da Je SLS odločno nastopila proti temu zakonu ln proti njemu tudi v parlamentu glasovala, medtem ko so vse druge slovenske stranke glasovale za ta Izjemni zakon. Ako so toraj poslušalci le količkaj sledili izvajanjem g. dr. Lemeža in znajo logično misliti, morajo razumeti, da je bila i« je SLS edina slovenska stranka, ki se je vedno in to v najtežjih momentih potegovala in se poteguje za ves slovenski narod, brez ozira na posamezne sloje in stanove in da so bih očitki, ki jih je izustil voditelj komunistov na tem shodu proti naši stranki in njenemu voditelju nlčevi, ker drugih komunisti pač ne morejo izlepa iztakniti. Ostro je pa nastopil govornik proti ofi-cijelni socialistični stranki, ki jo Kristan že 80 let vodi za nos. Privoščil si je pa tudi Radiča in Pribičeviča, sicer kratko, pa temeljito.
Za dr. Lemežem je nastopil g. Zvonimir Bernot. Ker so navzoči delavci po dr. Lemeževem govoru začeli zapuščati dvorano, jih je nemilo okre-gal. Prosil in rotil je sodruge, naj podpirajo njegov tisk in naj meščanskih listov ne čitajo. Seveda je tudi zabavljal malo čez vero, česar smo pa pri Bernotovih govorih že itak vajeni. Na koncu teh govorov so bile sprejete tri resolucije oziroma protesti: protest proti usmrtitvi Sacco - Vanzetti, protest proti razpustu občinskega sveta v Zagorju in Mežici, protest proti nasilnemu postopanju v Bohinju in na Bledu. S tem se je shod brez vsakega incidenta zaključil.
mnenja, da je takoj treba pripraviti vse potrebno za nov polet. Drugi polet je treba te-meljitejše pripraviti in predvsem boljše organizirati vremensko poročevalsko službo. Vodstvo Junkerjeve družbe pa se zaenkrat še ni odločilo, ali naj se izvrši ponoven polet že letos. Najbrže se bo vršil zopetni polet šele prihodnje leto. Letalo >Bremen« je ves čas popolnoma brezhibno funkcioniralo. Motor je od starta pa do zopetnega povratka deloval popolnoma brez motenj. Aparati na »Europic pa niso funkcionirali tako brezhibno. Piloti so skušali najprej spraviti letalo v severno smer, kar pa se jim je ponesrečilo vsled silno goste megle, ki je ležala nad vso Anglijo. Skušali so nato priti na srednjo smer, kar pa so jim zopet preprečile hude nevihte. Po popolnoma brezuspešni borbi z meglo eo končno opustili misel na nadaljnji polet in se vrnili. V slučaju novega poleta bo letelo samo eno letalo.
v Dessau, 16. avgusta, (Izv.) Izgledi, da bi se let03 še enkrat poskusil polet preko Oceana, so zelo slabi. Nastopilo je skrajno slabo vreme in poletje se bliža že h konca. Piloti na vsak način zahtevajo, da se izvrši še ponoven poskus.
rodnih in tudi madjarskih zakonih, trpi naj-brutalnejše preganjanje in je popolnoma brezpravna, kar kaže posebna statistika o šolstvu. Če se ji pravočasno ne nudi pomoči, bodo vsi Slovaki na Madjarskem v kratkem popolnoma pomadjarjenL 1
v London, 16. avg. (Izv.) V bližini Glas-gowa se je vsled mokre ceste prevrnil na nekem ovinku velik avtoomnibus. Tri osebe so bile takoj mrtve, petnajst pa je težko poškodovanih.
nom brez težkih nesporazumljenj. Ceterum censeo podpisanega člankaria se glasi: živih jezikov se je treba učiti poleg latinščine in pozneje nego latinščine, mrtvi jezik pa naj bo v središču pouka, kot šola v mišljenju, kot telovadnica (»gymnasion«) za duhal Ker pa je imel samega sebe na sumu, da radi cenjenja estetičnih vrednot ni povsem pravičen nasproti zahtevam materialistične dobe, je vprašal sodobnika, ki stoji sredi gospodarskega življenja, kaj je njegovo mnenje o različnih tipih našega srednjega šolstva.
»O tem sem si napravil že davno svoj fz-rek,« je rekel vprašani, industrijec svetovnega imena. »V mojih tovarnah za stroje delajo ljudje z vsako mogočo predizobrazbo. Uporabljam jih po preizkušenem vzorcu. Če je v kotlu popustila zakčvica, zleze notri fant, ki je po meščanski Soli obiskoval eno izmed naših izbornih nižjih strojnih šol. Ta najde poškodbo in jo često popravi s tem, da parkrat zasuče ključ za vijak. Če je prišla v naš gradbeni urad risba novega stroja, jo pregleda moj inženir, ki je dovrSil realko in tehniko, z enim pogledom in mi pove, kako funkcionirajo kolesa, bati in drogi. Če pa gre za da-lekosežna industrijska in trgovska podjetja in me skušajo z obširno korespondenco zainteresirati zanje, Imam pri rokah uradnika z gimnazijsko maturo, da mi pravilno prebere, kaj stoji v vrsticah in med vrsticami. Ta sc je boril s Cicaronom in s Seneko in me lahko varuje oškodovanja, ker se je učil slediti tujim mislim.«
Jugoslovanski katoličani v Pragi.
v Praga, 16. avg. (Izv.) Snoči je dospelo v Prago 340 katoliških Jugoslovanov pod vodstvom škofov dr. Jegliča in grško-katoliikega škofa Njaradyja. Na kolodvoru jih je pričakovalo veliko praških katoličanov. Oficielno sta jih pozdravila škof dr. Sedlak in minister dr, Hodža, kakor tudi zastopnik Češkoslovaško-jugoslovanske lige. Danes je na mestnem magistratu sprejel goste dr. Baxa. Za njegov pozdrav se je zahvalil škof dr. Bonefačič. Po sprejemu v mestni hiši so gostje položili venec na grobu neznanega vojaka. Zatem so si ogledali zanimivosti mesta Prage, nekateri pa so se odpeljali na grob sv. Vaclava.
Sestavljanje grške vlade.
v Atene, i®- avg. (Izv.) Zaninis je pričel s strankami pogajanji, za sestavo nove koalicijske vlade. V novo vlado, ki bo sestavljena najbrže že jutri, bodo vstopili todi Kafandards, Mihalokopulos in Metazaa.
Titulescovi sestanki.
v Pariz, 16. avg. (Izvir.) »Petit Parisien« poroča iz Rima, da tamkajšnji politični krogi pričakujejo obiska romunskega zunanjega ministra Titulescua po končanih razpravah v Ženevi. Pri tej priliki bodo razpravljali o vseh italijansko-romunskih političnih vprašanjih,
v Bukarešt, 16. avg. (Izv.) Romunski zunanji minister Titulescu se bo v Ženevi sestal tudi z dr. Stresemannom.
Odredbe proti tujcem na Madjarskem.
v Budimpešta, 16. avg. (Izvir.) Notranje ministrstvo je po vseh večjih mestih odredilo policijske racije v svrho kontrole nad tujci. Policija je aretirala več oseb, ki so se že desetletja izdajale za madjarske državljane. 23 sumljivih oseb, ki so na sumu, da so zagrešile tudi kaznjiva dejanja, so prepeljali v Budimpešto. Vlada v zvezi s tem odločno de-mantira vesti, da je ta odredba notranjega ministrstva naperjena proti Judom.
Konec indijanske ustaje.
v London, 16. avg. (Izv.) Po poročilih iz La Pasa je vstaja indijanskih rodov popolnoma zadušena. Povsod je zopet vpostavljen popolen mir. Veliko število vstaških vodij so ujeli. V bojih je bilo ubitih 200 vstašev, dočim je bil na strani vladnih čet samo en mož ubit.
PRED ZAKLJUČITVIJO NEMŠRO-FRANCO-SKE TRGOVINSKE POGODBE.
v Pariz, 16. avg. (Izv.) Pogajanja za sklenitev nemško-francoske trgovinske pogodbe se bodo v najkrajšem času zaključila. V obeh zastopstvih prevladuje prepričanje, da se bo še tekom nocojšnjega večera posrečilo odstraniti zadnje težkoče ter pogodbo izgotoviti. Trgovinski minister Bokanowsky je obenem sporočil, da bo svoje večkrat odloženo potovanje v Ameriko že jutri nastopil.
NOV ATENTAT ZARADI SACCOJA IN VANZETTIJA.
v Newyork, 16. avg. (Izv.) Hiša porotnika v procesu proti Saccoju in Vanzettiju, Maca Hardyja v East Miltonu je vsled eksplozije bombe skoro popolnoma porušena. Mac Hardy in njegova žena sta mod eksplozijo bila v hiši. Reševalne čete so ju našle pokopana med razvalinami, vendar sta ostala oba skoro popolnoma nepoškodovana. O atentatorjih nf nikakega sledu.
v Newyork, 16. avg. (Izv.) Profesor Bolt-wood, znani kemik v Yalu, ki je odkril radioaktivni element inium, je na svojem posestva Huncockpoint izvršil samoumor. Kot vzrok prostovoljne smrti navajajo neozdravljivo bolezen.
Slediti tujim mislim: umetnost, ki vodi do uspehov ne samo v znanosti, ampak tudi v družabnem, v trgovskem in političnem življenju. Naučiš se je z latinščino, pravi gospod generalni ravnatelj. Z latinščino se pa naučiS še več. Očetje, ne bojte se mrtvega jezika, saj služi življenju na mnogotere načine: uči pravilno umevati in rabiti materinščino, daje vam glavni ključ za vse evropske jezike, odpira vam poglede na stare državne oblike in pravne pojme, uči vas spoznavati sedanjost v neskaljenem ogledalu preteklosti, zmedene in raztresene duhove tira v neizprosne meje logike, jasne brez primere, učinkuje torej naravnost kot činitelj zdravstvene vzgoje ...
Latinščina? Kdor more tem razlogom postaviti tehtnejJe nasproti, pa naj reče: ne!
Fran Okorn:
Škofjeloški „špitalu ali ubožnica.
(Zgodovinska črtica.)
(Konec.)
Stavba hiralnice stoji torej pred nami v novi obliki, ni samostan, le zidana jc po samostansko. Zgoraj v prvem nadstropju im« po sredi hodišče in na vsaki strani so celice in sicer jih je zgoraj 11, in dve večji v pritličju. V jedni izmed poslednjih je stara, na platno lepo slikana, a sedaj zanunarjena podoba Kristusa na križu U L 1689. tedaj od
Težak položaj irske vlade.
v London, 16. avg. (Izv.) Na današnji seji irske spodnje zbornice je zastopnik delavske stranke stavil predlog za nezaupnico predsedniku vlade Cosgraweju. — Delavski voditelj Johnston je pri utemeljevanju predloga ugotavljal, da je vladna politika, tako v socialno, kakor tudi gospodarsko političnem oziru zgrešena. Ker je v zadnjem času nastalo v irskem parlamentu novo večinsko razmerje, mora parlament razmotrivati vprašanje, ali more sedanja vlada še nadalje obstojati. Cosgrawe je izjavil, da bo v bodoče skupno nastopal z
Redmcndovo skupino. Ker pa je ta skupina takoj izjavila, da odklanja to zvezo, je pred-sedni kvlade razburjen zaklical v daljavos da je tudi ta skupina odgovorna za umor O' Hig-ginsa. Redmond, kateremu je v slučaju koalicije z delavsko stranko obljubljeno zunanje ministrstvo, jo takoj nato podal izjavo, da bo njegova skupina z de Valero in del. stranko glasovala za nezaupnico vladi. Debata o nezaupnici se bo zavlekla najbrže do petka. Izgledi, da bi dobil Coograve nezaupnico, so pa zelo majhni.
Nemški polet preko Oceana se je
izjalovil.
Kaf se godi doma
Prosvetni dan na Jesenicah.
Zopet so katoliške Jesenice pokazale, ka ko globoko jc v njih zasidrana ideja kat. socijalncga, izobraževalnega dela. S proslavo 30 lctnice obstoja kat. del. izobr. društva je bil združen prosvetni tabor in impozanten nastop naših Orlov. Živa zgodovina 30 letnega dela so bili na občnem zboru listi člani, katere druži žc trideset let misel dela in vzajemnosti. Solze hvaležnosti v njihovih očeh dokaz, da nc zastonj...
Večerna akademija z godbeniml, pevskimi, telovadnimi ln dramatičnimi točkami na prostem je zbrala šc številnejše prijatelje kot lansko leto. Ideja narodnosti, katero ravno Jcscnice ob prehodu med koroške in primorske Slovence tako srčno gojijo, je prevevala prireditelje in zborovalcc kot morda malokje.
Pondcljkov prosvetni dan z velikim sprevodom, mašo na telovadišču, taborom in popoldansko telovadbo je bil odsev organizato-ričnih sposobnosti in idealne požrtvovalnosti
Katoliški dan v Preski za dekanijo Ljubljana okolica se je vršil dne 14. t. m. prav slovesno. Krasno je otvoril katoliški dan lep sprevod iz Medvod v Presko, katerega je vodilo na čelu okoli 20 fantov na konjih v narodni noši. Med sv. mašo, ki jo je opravil kanonik dr. Kimovec, je govoril g. Fr. Finžgar v krasni besedi perkveni govor. Po sv. maši so govorili g. urednik Fr. Tcrseglav, g. šef prosvetnega odelka g. dr. Cepuder in domačin g. Lovro Hafner; na pokopališču je na grobu pok. g. kanonika J. Brenccta govoril g. J. Pe-tcrnclj, pevska društva so pod vodstvom g. prof. Bajuka zapela žalostinko.
Po popoldanski poklonitvi Jezusu Kralju se je vršil ob društvenem domu koncert osmih pevskih društev. Vmes je svirala godba iz Vevč in domači tamburaški zbor.
Skupno petje med sv. mašo in pri koncertu je vodil g. prof. Bajuk.Ljudstva se je dopoldne in popoldne pri veselici kar trlo; z uspehom katoliškega dne smo vsi zadovoljni.
Mirno in tiho brez posebnih zunanjosti so se vršile priprave in zborovanje samo. Kljub temu je bil uspeh popolnoma zadovoljiv m udeležba častna. Ob napovedani uri so prihajali možje in fantje cd blizu in daleč in napolnili prostorno cerkev, kjer so prisostvovali prvemu govoru: »Kristus Kralj«. Govor je izzvenel v sklep, da hočejo posamezniki delovati za kraljestvo Kristusovo najprej v sebi in delovati, da se udejstvuje to kraljestvo tudi v družini in javnem življenju.
Mogočen je bil vtis, ko so prihajali možje in fantje iz cerkve, napolnili trg in v dolgi strnjeni vrsti odšli na zborovalni prostor. Bilo jih je najmanj 600. Z zanimanjem so sledili izvajanjem govornikov in vztrajali do konca zborovanja, ki je trajalo do pol 11. ure. Temeljito je dokazal prvi govornik, da je družina brez krščanskih načel obsojena v propast, nadalje razvijal dolžnosti moža v družini in poudarjal svetost zakona in nevarnosti, ki prete družini posebno od strani protiverskega aemoralnega tiska.
Toplo, prepričevalno in iz dna svoje duša
Romarje na Sv. Vfšarje
ki ga je priredila 14. in 15. avgusta t. 1. Slovenska krščanska ženska zveza, je prav lepo uspelo. Udeležilo se ga je 634 udeleženk in
Jeseničanov. Prav jc poudarjal prvi govornik g. predsednik »Prosvetne Zveze« dr. Mohorič, da je izobraževalno delo Jeseničanov nailo priznanje odločilnih državnih instanci G. Scf prosvetnega oddelka dr. Capuder pa je v vzne-šenih besedah naslikal ciril-metodijsko idejo in njen pomen za Slovane. V njeno zmago verujemo. Za ta cilj bomo delali! so odgovorili zborovalci.
Popoldanska telovadba, katero je posetilo občinstvo v takem številu, kakor jih zmore privabiti le naš Orel, je dokazala, v katerem taboru je mladina. Leto za letom, od prireditve do prireditve vidimo napredek. Ljudstvo je s srccm in razumom pri tej mladini, to je moral uvideti in pripoznati vsakdol
Za Jcsenicc same pa je bil prosvetni dan zgodovinski obračun preteklosti, vzpodbuda in kažipot v bodočnost do nadaljnega, še večjega slavja — 60 lctnice!
Resolucije katoliškega dne v Preski za ljubljansko okolico so sledeče:
Narod, zbran na katoliškem dnevu za dekanijo Ljubljana okolica, sklene:
1.	Delovati po zgledu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda za vesoljno krščansko edinost, za versko prenovitev in sporazum med krščanskimi narodi.
2.	Združeno delati v vsem, zlasti v javnem in socialnem življenju. Vsakemu katoličanu naj je sveta zakonska zveza in skrb za krščansko vzgojo otrok; v vsem javnem in medsebojnem delovanju mora voditi katoličana krščanska ljubezen, ki temelji na božji ljubezni.
3.	Vscpovsodi odklanjati slabo časopisje, nasprotno pa storiti vse, da se širi in čita dobra knjiga in dober tisk; zato naj se ustanove v vsaki župniji časnikarski odbori.
Da se sprejete rcsolucije v resnici izvršujejo, naj skrbi vsak posameznik in kulturni sveti.
je govoril drugi govornik o vplivu evharistije na medsebojno prijateljsko razmerje v družini in javnem življenju. Pokazal je na veliko evharistično gibanje pri narodih, za katerimi Slovenci daleč zaostajamo.
Praktično navodilo prvega govora je bilo: posvetitev družine Srcu Jezusovemu; drugega govornika pa: širite apostolstvo mož in mla-cleniško Marijino družbo, da se potom teh organizacij med moškimi dvigne in poglobi evharistično življenje. Vtis govorov je bil tem bolj prepričevalen, ker so bodrilne besede govorili možje nedubovniki. Po odpeti himni »Povsod Boga« so se zborovalci mirno in zadovoljno razšli. Pazljivost, s kafero so zborovalci sledili govorom in izjave po minulem zborovanju pričajo, da zborovanje ne bo ostalo brez sadu. Vtis je bil pač na vse neizbrisen. Zborovanje je navzoče tembolj zadovoljilo, ker ni terjalo od zborovalcev nobenih gmotnih žrtev, dasi je nudilo vsem uspešnih, preizkušenih navodil za mirno srečno življenje, ki vodi tudi do tem večjega časnega blagostanja naroda.
udeležencev, torej jih ie od 640 priglašenih ostalo samo šest doma. Če bi bilo pa vodstvo romanja moglo podaljšati rok za prijavo preko 1. avgusta in bi ne bilo treba ob določenem roku prijav zaključiti radi oddaje imenika
policiji in italijanskemu konzulatu, bi bilo število narastlo ie za par sto; kajti samo 2. avgusta je prišlo n. pr. okoli 200 novih prijav, ki so se morale žal odkloniti. In res moramo reči, da je romanje tako vsestransko uspelo, da ni moglo lepše. Vreme je bilo kot nalašč za potovanje in alpski velikani so žareli dne 15. avgusta zjutraj v bajni lepoti. Stotine so opazovale lepi solnčni vzhod. V nedeljo ponoči ob devetih se (e vršila na Sv. ViSarjah procesija s prižganimi svečami, prva procesija te vrste na Sv. Višarjah; udeležilo se jc je daleč nad 1000 oseb, v ogromni večini Slovencev, tako da si Nemce in Italijane komaj opazil. Pogled na procesijo je bil nppozabljiv; lepoto stoterih migljajočih lučic je večala še lepa noč v dobi ščipa, daleč na horicontu se je pa svetilo nebo od naglega bliskanja. Poleg romarjev iz Slovenije je bilo na Sv. Višariah zelo mnogo Slovencev iz Italije, pa tudi koroški Slovenci so bili zastopani. Kako veliko je bilo število romarjev, se da najbolj sklepati po tem, da je bilo pripravljenih za obha-janje v teh dveh dneh 1000 hostij, a jih )e zmanjkalo. Navzoči duhovniki so opravili z vneto vdanostjo svojemu poklicu ogromno delo in njim gre pač predvsem zahvala za zunnajo in notranjo organizacijo romanja. Našel si vse stanove od kmetskega delavca do izobraženca in vsako starost; odmevala je ob povratku iz vlaka pesem, da »najlepša je mladost«. Pri tem pa je vladal vzoren red, tako da navzoči karabinijerji in vojaki s strojnimi puškami (I) pač niso imeli drugega posla nego korigirati morebitno »oficielno« mnenje o Slovencih, ako ga je bil kdo prinesel s seboj. Kar se tiče postopanja italijanskih oblasti, moramo ugotoviti, da je bilo v vsakem oziru korektno in postrežljivo in da ni nudilo nika-kega povoda za pritožbo.
Proslava petdesetletnice rojstva Otona Zupančiča.
Belokranjsko dijaštvo priredi v soboto 20. avgusta in v nedeljo 21. avgusta na Vinici proslavo petdesetletnice rojstva pesnika Otona Župančiča s sledečim sporedom:
V soboto: 1. ob 20 in pol razsvetljava, 2. pod-oknica: a) Vodopivec: Pojdimo spat (pojo otroci).
b)	Po Beethovnu: Večerna (poje moški kvartet).
c)	A. Nedved: Serenada (poje ženski kvartet), č) Dr. G, Ivavec: Milada (poje mešani zbor).
V nedeljo; ob 16 akademija s sledečim sporedom: 1. O. Župančič: Pesem mladine. 2. Slavnostni govor. 3, O. Župančič: Belokranjska deklica. 4. Ivan Ocvirk: Moja pomlad (poje mešani zbor). 5. O. Župančič: Z vlakom. 6. O. Župančič: Razgovor. 7. E. Adamič: Uspavanka, E. Adamič: Na Jurjevo, Al. Šonc; Turek (poje otroški ženski zbor. 8. O. Župančič: Kvartopirci. 9. Dr. A. Scl>wab: Večer na morju (poje moški kvartet). 10. O. Župančič: Pokopališče sv. Barbare. 11. Emil Adamič: Jurjevanje, V, Vodopivec: Stari Medo (poje otroški ženski zbor. 12. O. Župančič: Duma. — Po akademiji prosta zabava. Pri proslavi igra dijaški orkester iz Novega mesta.
Dijaki iz oddaljenejših krajev se naj pesmi, ki jih poje mešani zbor, nauče, da bodo sodelovali. V Črnomelj naj pridejo že v soboto z dopoldanskim vlakom.
Slovenski dijaki in prijatelji pesnika, prihite ta dan na Vinico — v pesnikov rojstni kraji
2a ,.Orlovski dom" v Celju.
Polagoma, a vztrajno je rastla organizacija orlovske mladine v Celju in dosegla slopnjo, ki je v ponos orlovski organizaciji in v radost vsakemu iskrenemu mladinoljubu. S stoterimi ovirami se je moralo boriti krdelce idealne mladine, preden je zrastlo v sedanjo strumno četo.
Ena ne najmanjših težav je bila v pomanjkanju primernih prostorov. Častitljivi prostori v hotelu »Beli vol« niti mtilo ne odgovarjajo mladostnemu hrepenenju po prostornosti, svetlobi in
zraku. Srco vriska od pogledu na četo zdrave mla-doži, ki kuje svoje značaje na sestankih in uri mlade mišico v telovadnici, a krči se ob pogledu na zatohle, prašne in temne prostore, v katerih se ta čuda mladostne volje morajo odigravati.
Mladini zraka in solncal
V	tej želji smo se odločili zgraditi dom, ld bo odgovarjal idealnemu stremljenju celjske orlovsko mladine in bo opora orlovskemu delu po bližnji in daljni okolici Celja.
Prepričani smo, da nas bo v naših načrtih z razumevanjem in naklonjenostjo podpiralo vse, ki mu ljubezen do mladine ni puhlica temveč življenje in dejanje.
S popolnim upanjem ua uspeh zato kličemo naši katoliški javnosti: Z velikodušnimi prispevki nam pomagajte zgraditi »Orlovski dom« v Celju, ki bo dom mladine in vir upanja na solnČnejšo bodočnost našega naroda 1
Strela.
Iz Višnje gore nam poročajo: V noči med 15. in 18. avgustom je udarila strela ob 10.45 v hišo Ane Groznik v mestu Višnji gori Dasi z opeko krito, jo bilo dolgo poslopje mahoma v plamenu. Pogorela je hiša, pod za mlačev, žito in streha nad kaščo. Čudno je, da so gasilci obvarovali hlev, ki je spojen z isto streho. Gasilci so bili naglo na licu mesta z motorno brizgalno, ki je izbora«* funkcionirala. Ogenj so omejili v glavnem v 15 minutah, tako da se ni nobeu sosedni objekt vnel, dasi je nižje ležeča slamnata hiža, »Godelčeva«, le 3 m proč od gorečega poslopja. Ugodno je bilo tudi, da je ves čas padal dež. Škode je 60—75.000 Din. Groznikova je zavarovana za malenkostno vsoto.
Avtomobilska nesreča blizu Javornika.
V	ponedeljek zvečer se je pripetila blizu Javornika na Gorenjskem težja avtomobilska nesreča. Na odprti cesti je proti osebnemu avtomobilu znamke »Fiat« privozilo motorno kolo, na katerem sta sedela brata Kalteneggerja, sinova bivšega prosvetnega referenta kranske deželne uprave Kalteneggerja, ki je sedaj na Dunaju. Avtomobil je vozil pravilno po desni, dočim sta motociklista po avstrijskem običaju pomotoma zavila na levo, nakar se je motorno kolo zadelo v avtomobil. Oba brata sta padla na tla in se pri padcu znatno poškodovala, polomila sta si tudi noge in dobila težje notranje poškodbe. Prvo pomoč jima je nudila srbska zdravnica dr. Vukičičeva, nakar je enega brata odpeljal na Javornik dvorni avto, drugega pa avte gosp. Hribarja iz Ljubljane. Na Javorniku so Ju spravili v bolnico bratovske skladnice. Drugi dan, včeraj zjutraj, pa je g. Hribar obvestil o nesreči ljubljansko rešilno postajo, ki je prepeljala oba brata z rešilnim avtom iz Javornika na jeseniški kolodvor, kjer so ju naložili na celovški vlak, s katerim sta se oba brata prepeljala preko Celovca na Dunaj.
Nevaren vlomilec pod ključem.
Maribor, 16. avgusta.
Poročali smo že, da se je posrečilo orožnikom pri Zg. Sv. Kungoti ob meji prijeti znanega vlomilca Josipa Ribiča, ko je skušal priti preko meje, da se izogne zasledovanju naših oblasti.
Ribič je že dolgo časa vodil vse zasledovalce za nos. Pred leti je pobegnil iz sodnih zaporov v Kočevju, kjer je bil zaprt radi tatvine. Na svobodi je pričel zopet staro življenje in vlomi ter tatvine so se vrstile kar ena za drugo. Izmed večjih njegovih novejših del omenimo sledeče:
V	Sodražici je vlomil pri trgovcu g. Jerneju Bartol. Iz VVertheim-blagajue , katero jo spretno odprl s ponarejenim ključem, je odnesel sledeče stvari: 30 bankovcev po 1000 Din, 50 bankovcev po 100 Din, 1500 komadov avstrijskega 1, 2 in 5 kronskega denarja, 15 zlatnikov po 10 kron in 3 po 20 kron, dva zlata prstana in eno hranilne knjižico za 40.000 Din. Iz trgovine pa je v Isti noči zmanjkalo: 3 komadi sukna za moške oble-
8£a!o!iš!ca dan v Preski.
Versko zborovanje v Šmarinem pri Litiji.
požara sem, s tem-le napisom: »Aspice pen-dentis clavos et vulnera Christi ac latus, unde simul sanguis et unda fluit. Atque ades, o pia mens, hoc ablue flumine sordes — His
----(razdrgnjeno) avis corde forarni-
nibus: Et miserere nobis inclama; Salvator Jesu — Sit confidenti mors tua vita mihil« Po naše bi rekli: »Poglej žeblje in rane visečega Kristusa, ter stran, odkoder je obenem tekla kri in voda. Pa pristopi sem, o pobožna duša, s to reko si izmij grdobije — In presu-njen s temi občutki v srcu? zakliči: usmili se me, rešitelj Jezus — Tvoja smrt naj bo meni zaupajočemu življenjcl«
Rekli smo, da se je od premoženja in glavnic Spitalskih nekaj porabilo za novo zgradbo, nekaj se ga je poizgubilo po neskrb-nosti oskrbnikov, nekaj pa poizdavalo tudi za prehrano revežev v hiralnici, tako da se je naposled zelo skrčilo, da je zavod opešal. Leta 1770 (Mitteilg. d. h. V. f. Krain 1852, str. 53, št. 179) je deželno glavarstvo dne 20. aprila odredilo, da se bo vse ono špitalsko posestvo, kar ga je grof Franč. Adam pl. Lambcrg dne
22. septembra 1769 z najvišjim odlokom na javni dražbi za 426.21 gl n. v. kupil, zapisalo na njegovo ime. V tem je posebno desetina v Lavtarskem vrhu.
Ko je bil špitalski oskrbnik Frančišek Stenovic od 9. februarja 1770, ko je vzprejel inventar, pa do leta 1782, se je mnogo zapravilo. Pozneje leta 1787 je bil mestni sodnik, špital je imel tudi dve gozdni parceli: »Mač-kovec« in »Paderšek«. Ta poslednji se je ves
posekal in opustošil, da je zgubil vso vrednost. Njegov prednik upravitelj špitala Anton Gaber (1763—70) je ob svoji smrti, kakor smo omenili zgoraj, tudi zapustil neporavnan in neizterljiv dolg na škodo špitala. Predniki, kakor Štefan Errath, oskrbnik špitala od sv. Jurija 1755 do 18. julija 1760 in Marka Anion pl. Jenkensheim, ki je oskrboval ta posel v letih 1760—63, so se še trudili, da bi Špitalske razmere ohranili v pravem redu, zlasti ta poslednji je bil videt} jako skrben mož, a niso mogli obvarovati zavoda, da ne bi propadal. Novih dohodkov ni bilo, vzdrževanje poslopij pa je stalo tudi mnogo izdatkov in tako je šla vsa zadeva vedno bolj rakovo pot.
Ko je 28. februarja 1782 izšel cesarski dekret, da se premoženje odpravljenih samostanov in njihovih ustanov porabi za ustanovitev verskega zaklada, je bil prizadet tudi škofjeloški špital. Popisalo se je vse imetje, pa tudi vse pobožne ustanove, mašne in špitalske leta 1784 (Škof. arhiv) in zlasti leta 1788, 28. aprila. V popisni komisiji so bili: Janez Karel pl. Klaffenau, c. kr. svetnik in okrajni komisar, baron Inoce«cij Ignacij pl. Tauffer, naddija-kon Gorenjske in sokomisar od cerkvene slrani; baron Leopold pl. raumgarlen, oskrbnik loškega gospostva, njegov protipisar Ignacij Prenner; od strani mesta pa: France Stenovic, mestni sodnik; Mihael Rešk, mestni pisar, Marka Anton pl. Jenkensheim, nekdanji špitalski mojster in Anion Walland, točusni špitalski oskrbnik, ki je to službo več let opravljal. Umrl je 23. marca 1824.
Vsa popisana imovina, kar je je bilo ali ustanovljene od začetka špitala, ali kakorsi-koli pozneje pridobljene, se je cenila na gld. 8998.26. Dejansko preloženje pa je znašalo 5199.59 gld. Torej je bilo že zapravljenega 3798.27 gld. Goldinar je štel takrat 60 kr.
Ako odštejemo od dejanske glavnice 5199 gld. 59 kr. mašne ustanove v znesku 2847.42 gld., tedaj ostane špitalske lastnine 2352.17 gld. Ako pa odštejemo od tega še glavnico 515 gld. 50 kr, od katere obresti je treba po volji ustanovnika Jurija Šifrer dajati oo. kapucinom za hrano in poravnati poleg tega še duhovnikom dolg 707.58 gld. za opravljene sv. maše in druga opravila, bo ostalo špitalu lastninskega komaj še 1128.29 gld. To bi bila vrednost špitalske hiše kot stavbe, katero so cenili na 1130 gld. Razviden je iz tega popolen polom špitalskega gospodarstva. Ni čuda, da je gu-bernij odredil javno dražbo glede špitalskega poslopja in cerkve, ki je bila z opravo vred cenjena na 837.35 gld., da bi so mogla zavožena zadeva urediti. In ker pri javni dražbi ni bilo nobenega kupca, je imela komisija nalog, da po zapriseženih možeh da vse preceniti. Cerkev in špital sta bila cenjena, kakor zgoraj omenjeno. Gozd »Mačkovec« jo bil cenjen na 231 gld., »Paderšek« pa le na 59.30 gld., ker je bil posekan. Dragoline pri kipu j M. B. sedem žalosti, katere je soproga mestnega sodnika Antona Jurija Radovič podarila zato, da se je podoba ovenčala, kadar so jo ob procesijah okrog nosili, so že vsled sklepa mestnega sveta z dne 28. avgusta 1782 (Ivoinis,
zapisnik v škof. arhivu) prej prodali za 51.22 gld., veliki srebrni pas (18.50 1.) za 17 gld., manjši (10.50 1.) pa za 9.21 gld., torej skupaj 77.43 gld. Ostalo je v cenitev le še nekaj malega srebrnine, kar je znašalo 21 gld. po izjavi dveh izvedencev. To je bilo premoženje špitala s cerkvijo vred, katero so dali zapreti, češ, saj je vikarialna tu ali bodoča župna, h kateri naj se preneso vse ustanovljene maše, in starološka župna, kar zadostuje za dušno pastirstvo prebivalstva.
Špitalske cerkve niso razsvetili, kakor ono presv. Trojice na zgornjem trgu, kjer stoji dandanes župnišče, ampak samo zaprli, ker je bila stavba še trdna, dobra, še lo pred 60 leti zgrajena z namenom, da se morda po potrebi še odpre. In res, popravila se je cerkvena streha, kar je stalo 17.30 gld., katere so okoličani spodnjega trga sami plačali, obenem pa dne 15. aprilu 1791 prosili, da se jim cerkev zopet odpre, da jo hočejo sami vzdrževati. Glavar loškega gospostva je prošnjo podpiral, ker verski zaklad ne bo radi tega nič obtežen in škofijski ordinariat Jim v sporazumu z gu-bernijem da dovoljenjo, da se cerkev zopet odpre.
Glede špitala ali hiralnice so se pletle pa še obravnave, ali naj se pretvori v pravi špital ali »bolnišnico«, ali naj ostane kot je bil »hiralnica«. Leta 1785 je bilo v njem prostora za 29 oseb obojega spola s cerkvenikom vred, ki je imel ondi tudi brezplačno stanovanje za svoja cerkvena opravila. Vsled žalostnih gmotnih razmer se je mogla oskrbljevati le
ke, veliko perila, razne obleke, 1 ženska ročna torbica z vsebino 1000 Din, 8 srebrne ure itd., vse v približni vrednosti 50.000 Din.
Kmalu nato, in sicer v noči od 26. julija 1927, je bil izvržen v Gorčarcih pri Karolu Sa-ferju drug vlom in sicer je odnesel vlomilec 2000 dinarjev v gotovini in 21 dolarjev; v bližini stanu-jočemu Matiji Oretlu je pa vzel 1 samokres z belim ročuikom in eno harmoniko. Par dni nato je poskusil srečo na poštnem uradu v Ortneku. Bil pa je pravočasno prepoden. Na begu je izgubil listnico z doikumenti, po katerih so oblasti drznemu vlomilcu prišle na sled. Zasledovan od orožnikov je pobegnil v Maribor, kjer je stanoval v hotelu Meran par dni pod imenom Ivan Dragan, brivec Iz Kočevja. Za časa njegovega bivanja v Mariboru so bili izvršeni številni drzni vlomi v stanovanja in sicer naglo zaporedoma. V Mariboru je kar razsipava! z denarjem in ljudje so opazili pri njem veliko število tisočakov, več kilogramov srebrnega denarja in samokres z belim srebrnim ročajem.
Iz Maribora se je odpeljal v družbi dveh žanek v Zagreb, odkodeT pa se je zopet povrnil v Maribor. Hotel je prenočiti v nekean hotelu, toda uslužbenec mu je povedal, da ga zasleduje policija. Nato je pobegnil proti meji, toda beg se mu ni posrečil. Iz Maribora je bil odposlan okrožnemu sodišču v Novem mestu.
Eksplozija acetilenskega plina.
Od nedelje do ponedeljka so opazili ▼ gostilni pri »Podražu« v Podvincah pri Ribnici hudi acetilenski duh. Gostilničar Andrej Gregorič in njegov Žagar sta se podala k napravi, da bi ugotovila, odkod Izvira ta duh. Žagar je neprevidno prižgal vžigalico; v hipu se je plin vnel in nastala je grozna eksplozija, tako, da so v bližini iipe v oknih popokale. Gregorič in njegov Žagar sta dobila hude opekline po obrazu in na rokah tako, da sta se morala odpeljati v ljubljansko bolnico. Ponesrečeni gostilničar jc lansko leto na clrku-larni žagi izgubil desno oko in pri tej novi nezgodi bo uničeno še drugo oko. Sočutje od strani znan-. cev je veliko, ker je gospod Gregorič radi svoje uljudnosti, delavnosti in treznosti jako priljubljen in želeti je, da kmalu okreva.
Spretna goljufija.
V	sredi meseca junija sta se zglasila pri ptujskem hranilnem in posojilnem društvu mož in žena, trdeč, da se imenujeta Rojht, doma iz Po-lencev in da želita 10.000 Din posojila na njuno posestvo. Po izjavi dveh prič, ki sta potrdila identiteto, sta hitro prejela zaželjeni znesek in se poslovila. Te dni pa sta prišla prava dva zakonska Rojht in začudena izjavila, da nista zahtevala nobenega posojila in tudi ne razumeta, kako se je moglo hranilno društvo vknjižiti na posestvo za omenjeni znesek. Na vsak način čudna zamenjava oseb, ki bo imela še bolj čudne posledice.
Požar.
V	soboto, 13. t m. okoli 7 zvečer je na nepojasnjen način izbruhnil v Budini pri Ptuju požar pri Janezu Megliču in vpepelil hišo in gospodarsko poslopje. Ker je bilo vse krito s slamo, se je požar hitro razširil. Ptujska požarna bramba je bila takoj na mestu in je požar lokalizirala, ker so bile tudi bližnje hiše v nevarnosti Pri gašenju se je ponesrečil Winkler, ki je dobil težke ^opekline na rokah. Požar je dvignil veliko množico ptujskih radovednežev, ki so hiteli v Budino gasiti z očmi
Aretacija opasnega tatu.
V	Maribor se je pred par dnevi priklatil neki Ivan Ali, ki je znan kot silno opasen dolgo-prstnež. Bil je že enajstkrat predkaznovan radi tatvine. Tudi v Mariboru je takoj pričel s svojim tatinskim poslom. V noči na 14. avgusta je okra-del hlapca Filipa Keka. Naslednjega dne je izvršil tatvino v Kamilici, v gostilni mesarja PaviSiča.
Ko je gospodar odšel v klet po vino, je hitro izrabil priliko, odpri predal ter pobral iz njega denar. Po tatvini je izginil kot kafra. Gostilničar je takoj ubral za njim na kolesu ter ga malo pred mestom dohitel. Izročil ga je prvemu stražniku in tako jc pričel Alt v luknjo prej, predno je mogel v Mariboru kakšno večjo tatvino izvršiti.
Ugrabljena deklica.
Dne 7. t. m. se je v Košakih pri Mariboru dogodil čisto orientalski slučaj. Pekovski pomočnik Franc P., uslužben pri Delavski pekarni v Mariboru, je prišel na dom 18 letne Marije P., ki je bila sama doma. Z orožjem jo je prisilil, da mu je sledila, grozeč ji s smrtjo. V Mariboru jo jo
zaklepal par dni v stanovanju, nato jo je pa odpeljal k svojim staršem v Konjice. Roditelji dekleta so slučaj takoj prijavili orožnikom, ki so dekleta res iztakniH v Konjicah ter jo vrnili na na njen dom. Junaškega fanta pa je mariborska policija v ponedeljek aretirala in zaprla.
Smrt v Muri.
Z mosta pri M. Središču je hotel skočiti iz obupa neki možakar, ker je zapravil denar, ki ga je dobil za kravo. Namera sc mu ni posrečila, ker so ga ljudje zapazili. Želja po smrti pa je bila tako velika, da je lel na bolj skrit kraj in jc od tam skočil v vodo. Ko so ga čez nekaj časa izvlekli, je bil že mrtev.
ir Volitev občinskega starešinstva na Vrhniki se je vršila v nedeljo 14. avgusta. Za župana je bil izvoljen ponovna naš okrožni zdravnik g. dr. Ivan Marolt, za občinske svetovalce pa gg.: Pišek Pavel iz žažarja, Krž-manc Anton iz Bevk, Jelovšek Iv. z Drenovega griča, Mele Ivan iz Velike Ligojne, Krvina Ivan s Podlipe, Jelovšek Ivan iz Zaplane, Furlan Franc z Verda, Lenarčič Ivan z Blatne Brezovice, Krašovec Franc z Vrhnike in Brenčič Josip z Vrhnike, vsi pristaši SLS. — Streli iz topičev in godba so pozdravili izvolitev naših mož, ki bodo i v bodoče pod modrim vodstvom našega obče priljubljenega župana delovali v prospeh in dobrobit naše lepe občine.
ir Izvolitev župana in svetovalcev. V nedeljo 14 avgusta se je v Šmartnem ob P a k i vršila volitev župana in občinskih svetovalcev. Za župana je že v tretjič izvoljen g. Martin Steblovnik, posestnik v Rečici ob Paki, za občinske svetovalce pa gg. Alojzij Puncer, posestnik v Paškivasi, Franc Irman in Ivan Kormanšek iz Velikegavrha. Vsi so odlični pristaši SLS.
ir Odpadle volitve. V Št. Juriju pri Grosupljem sta bili vloženi dve kandidatni listi za občinske volitve ln sicer ena Kmetske zveze SLS, druga bivših samostojnih radičevcev, z imenom »Kmečko-delavskac, katera pa je bila razveljavljena radi potvorjenih podpisov. Radi tega so volitve odpadle.
ir Stari bronasti kipi. V »Slovencu« je bilo 14. avgusta objavljeno, da so v Mariboru priprli delavca Konrada Merca, ker je prodajal starinske, deloma poškodovane bronaste kipe. Na to objavo pripominjamo, da so v Ljubljani v noči od 31. decembra 1918 do 1. januarja 1919 izginili razni zgodovinski spomeniki, n. pr. umetni bronasti doprsnik maršala Radeckega v Zvezdi. Doprsnik je bil delo slavnega dunajskega kiparja Fernkorna. Isto-tako je izginil kip maršala Radeckega pred gradom v Tivoliju. Kip je ulila iz železa in bronsirala livarna Withalmova v Blanskem. Kip je stal pred Tivolskim gradom, ker je cesar kupil grad in ga daroval Radeckemu, ki je mislil, da bo tu preživel zadnje dni svojega življenja, pa se je premislil. Kip je bil ulit leta 1852, postavljen pred Tivolski grad pa šele leta 1881. Na pokopališču pri Sv. Krištofu je zmanjkal tudi bronasti spomenik (glava) prirodoslovca Karla Dežmana. Na Ižanski cesti so zlikovci poruvali iz spomenika ob mostu preko Ižice bakrene napisne plošče. Ker je škoda teh zgodovinskih in umetnih spomenikov, prosimo vse tiste, ki kaj vedo, kje se ti predmeti nahajajo, da to naznanijo ljubljanskemu muzeju.
ir Redni letni občni zbor skupščine duhovnikov III. reda sv. Frančiška za lavantin-sko škofijo se vrši zopet ob priliki letošnjih duhovnih vaj in sicer v ponedeljek, dne 22. avgusta ob pol 11 v frančiškanskem samo-
še velika soba v pritličju, za vse nd bilo dohodkov.
Izid obravnav nam ni znan glede špitala, znano nam je pa, da je ostal, kakor je bil, skozi celo 19. stoletje. Mestni stari reveži so imeli v hiši stanovanje, mesto jim je preskrbljevalo pa kurjavo, hrano so pa dobivali deloma v samostanih, deloma pa pri dobrih vaščanih, ob petkih pa tudi denarnih prispevkov v mestu in na fari.
Do meseca avgusta 1917 so bili ubožci prepuščeni le bolj samim sebi. Takrat pa se je ustanovila za škofjeloško župnijo družba »Dobrodelnost«, katera je potem oskrbovala ubožce s prehrano do 3. avgusta 1923. Naslednjega dne so pa ubožnico prevzele pogodbeno šolske sestre III. reda sv. Frančiška Srf. v Mariboru. Mestna občina jim je dala hišo, oskrbuje jim potrebni živež, obleko, zdravnika in električno razsvetljavo. Za reveže pa sestre prosijo pri ljudeh. In tako je prišel v ta stari zavod zopet že davno pogrešani in zaželjeni red. Morda kakemu razvajencu strogi red ni všeč, a takemu pa potrka ljubko po ramenih za red vneti in skrbni sodni nadoficial g. Mihael Lu/nar z besedami: »Prijatelj, ako ti ne ugaja, lahko ideš drugam!« In mesto je reda veselo.
Zob časa vedno gloda. Tudi poslopju hiralnice ne prizanaša. Večkrat je pa tudi strela popraskala po zvoniku, pobrskala pa tudi po strehi hiralnice, kakor n. pr. okrog 1883 lako, da je bilo treba mnogokrat kaj popravil t'idi poprejšnje čase, zlasti leta 1895. Po svetovni vojni pa je poslopje že zelo bilo zanemarjeno. Občinski odbor mestni je sklenil v svoji seji,
ia se poslopje temeljito popravi in prenovi. Jeseni 1922 je napeljal električno razsvetljavo v hišo, meseca majnika istega leta pa sta tudi v zvoniku zapela novo pesem dva jeklena zvonova (1600 K). Vsi prostori so se prečistili, prebelili, napravil se nov štedilnik v kuhinji, okna, vrata, tlak so dobili novo lice, podrli se štirje dimniki in se izpeljali v enega, odstranila se sušilnica (Rauchkammer) in se napravila iz nje soba L 1923. (Za vsa la pojasnila izrekam g. sod. nadoficijalu M. Luznarju najsrčnejšo zahvalo!) Vodovod in pralnica pa sta bila dovršena 28. maja 1924 ter se izročila svojemu namenu. Dne 7. oktobra 1925 se je v drugem nadstropju po hodniku napravil nov tlak. Vse te naprave so občino stale 15,533 Din ali 62.132 K prejšnje veljave. Danes je prostora v hiši za največ 15 ubožcev in 3 sestre, ker je vsled stanovanjske mizerije precejšen del ubožnice še v najemu.
Mestna ubožnica hšt. 75 z dvoriščem vred ima dandanes to-le nepremakljivo lastnino: en travnik za gradom, en kos gozda v Puštalu, en kos pa pri Sv. Ožbaltu. Lastninska pravica je v zemljiški knjigi vpisana pod vlož. št. 116. kat. obč. Škofja Loka za Burgerspital in Lack. Njena cerkev pa pod vlož. št. 117. iste kat. obč. »Spitalskirche S. Mariae Dolor. in Lack«.
Vsa čast torej mestni občini, ker je s tem činom velikodušnosti, s to ureditvijo in prenovitvijo mestne ubožnice odločno pokazala pravo krščansko ljubezen, ki ne pozna stran-karstva, kadar gre za čast božjo in blagor pomoči potrebnih občanov, obenem pa za 380-letni spomin te ustanovo poživila in slovesno potrdila blagi namen ustanovnika domačina!
slanu v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. pozdrav predsednika, 2. referat (g. svetnik Cede) o karilativnem udejstvovanju katoličanov v Nemčiji, 3. poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in urednika Vestnika, 4. predlogi in slučajnosti. — Vsaka dekani ja bi naj poslala svojega zastopnika. Iskreno vabljeni vsi gospodje, ki pridejo na duhovne vaje.
•k častilcem Matere božje v Rušah pri Mariboru se s tem naznanja, da letos romarskih slovesnosti ne bo v nedeljo, dne 11. septembra, ampak drugo nedeljo, dne 18. septembra. Ruška nedelja je preložena radi tega, ker so dne 11. septembra volitve poslancev. Naprošajo se tudi čč. župni uradi, da to razglasijo po vseh župnijah.
k Triglavska turneja kvarteta Gl. Matice. V nedeljo popoldne so s koncertom pri sv. Janezu ob Boh. jezeru zaključili pevci Glasbene Matice — gg. Pelan, Pečenko, Završan, Skalar — triglavsko pevsko turnejo. Peli so v Vratih v Aljaževem domu, na Kredarici, ob triglavskih jezerih, Zlatorogu in pri sv. Janezu ob Boh. jezeru. Pevci so obiskali tudi vojaške grobove v Bohinju in zapeli nekaj žalostink. Turneja je bila namenjena spominu triglavskega župnika Aljaža, za katerega kapelico v Vratih so pevci nabrali lepo svoto preko 1000 dinarjev.
ir Vrhunec turistov na Triglavu je bil v
zadnjih praznikih. Preko 200 oseb je posetilo n. pr. naenkrat kočo na Kredarici. Seveda o kakem odpočitku po kočah ni bilo govora. Vse nabito — vse navzkriž, vsak si je pomagal po svoje, da prežene noč... Nekaj bi pripomnili: Kaj bo reklo vodstvo SPD k temu, če mu povemo, da razna vabila in plakati po kočah na sokolske prireditve tam nekje pod gorami ne spadajo v te kraje... Če že ni drugih sredstev vsiljivosti, naše gore naj vendar ostanejo miren kotiček za vse — domačine in tujce!!
ir Poročila sta se 15. avgusta g. Zvonko Lenardon, jurist v Ljubljani, in gdčna Anka Valjavec, hčerka višjega finančnega nadsvet-nika g. dr. Lj. Valjavca iz Maribora. — Bilo srečno!
ir Lovska sreča. Izredno lovsko srečo je imel g. Jurka, vpokojeni nadučitelj. V teku tega meseca je ustrelil že drugo divjo svinjo, prva 18, druga pa 120 kg elžka. Podrl jo je ob svitu bliska ob poldveh ponoči s prvim strelom v glavo. Ustrelil jo je v ovsu g. Marije Stopar v Zabukovju pri Sevnici.
ir Iz Gallspacha pri Welsu nam poročajo, da je laboratorij v času od 15. do 31. avgusta zaprt, ker v tem času ne ordinira prof. Zeileis.
ir Uprava specijalne kmetijske šole v Št. Juriju pri Celju poroča, da se bo vršil v petek 19. avgusta ob zaključku šesttedenskega učiteljskega tečaja enodnevni informacijski tečaj glede organizacije in pouka na kmetijsko nadaljevalnih šolah v okviru dosedanjega programa za vse učiteljstvo, ki se za to zanima. Prijave naj se vpošljejo do 18. avgusta radi skupnega obeda.
ir Gozdovi gore v Banatu. V okolici Vršca se je vnel gozd in je požar zavzel velike razsežnosti. 2e sedaj je zgorelo 20 tisoč julrov gozda in je škode okoli 30 milijonov dinarjev.
ir Strašen učinek strele. V Ševljanih v Bosni je strela ubila kmeta, njegovo ženo in 15 ovac, ki sta jih pasla.
ir Slikar Alfred Zoff t- V Gradcu je umrl slikar prof. Alfred Zoff, star 75 let.
ir Dijak ustrelil dečka. V Križevcih je dijak prve gimnazije, ki je iz Zagreba tam na počitnicah v logarjevi hiši našel puško in se začel z njo igrati. Logarjev 14 letni sinček je klical in prosil zagrebškega fantiča, naj se ne igra, ker je puška nabita, toda Zagrebčan je puško dvignil, pomeril na logarjevega sina, Iti se je v naslednjem trenotku že zvrnil s prestreljeno glavo na tla. Kaj napravi razposajena lahkomiselnost in nepremišljenost staršev, ki puščajo orožje v prostorih, kamor zahajajo otroci.
ir Hajdukinjo Stojo Markovičevo, ki je kakor znano zbežala iz zagrebške kaznilnice, doslej zastonj iščejo. Nekateri mislijo, da je že pobegnila preko meje.
-k Strupeni plini. V Soškoviču pri Grača-nici v Bosni so kmetje pri kopanju jam naleteli na strupeno ozračje. Iz jam izpulite vajo strupeni plini, lako, da v bližini ne more živeti nobeno bitje. Človek niti tri minute ne zdrži. V jami je neki drzni mladenič, ki ni veroval v kvarljivost teh plinov, že našel smrt.
Propadanje zob obvaruje
mimo vHakdanja redna ln pravu nega aob. Vsako leto ne vstavi 60 milijonov umetnih zob. — Varajte svoje zobe z uporabo
Pebeco p*8'0"
Oblast je sedaj poslala strokovno komisijo, da te pline preiskuje.
ir Smrtna nesreča mornarskega Častnika.
Drugi častnik na našem brodu »Dubac«, Pen-da se je na poti iz Anglije smrtno ponesrečil. Na krovu ladje je slal in zapazil goloba, ki se je ladji bližal. Penda in en mornar sta šla po puški, da goloba streljata. Pri tem se je mornarjeva puška tako nesrečno sprožila, da je strel smrtonosno zadel Pendo.
•k Lepa zadnja tolažba. V Dubrovnika so prišle k smrtni postelji vdovice Divojič razne »pobožne« žene, da bi jo »tolažile«. Med tem pa, ko je bil pri bolnici duhovnik, so žene začele pobirati in iznašati iz drugih sob /dragocenosti, obleko in kose opreme. Njihovo tolažilno opravilo je prekinil šele nečak, ki je »pobožne žene« naznanil policiji
ir Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor pije naravno »Franz-josef« grenčioo, en kozarec zvečer preden gre spat. Zdravniki-špecialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-josef«-vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah.
KU9AK0VIČA KALODONT
najboljša pasta xa zobe
ir Stonicol najboljše sredstvo proti steni* «jam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica.
21. avgusta orlovska prireditev v Metliki I
Cjublftma
0 Uradniško tiste ni. Uradniški odbor, ki se je sestavil na znanem shodu pri »Levu«, je naletel pri vložitvi liste na nenadne težave, dasi je imel v soboto že vso listo in podpise sestavljene. Ljubljansko kandidaturo na uradniški listi je prevzel dr. Dragotin Lončar, namestnik pa je bil inž. Kolarič, poštni nameščenec. Vendar pa uradniški odbor liste ni vložil. V Ljubljani bodo torej le štiri liste: SLS, SDS, socialisti in komunisti. Naš ured-* nik je vprašal nekatere zastopnike pripravljalnega odbora za uradniško listo, zakaj se lista ni vložila. Le-ti so izjavili, da hočejo uradniki svoje zahteve še enkrat predložiti političnim strankam in apelirati nanje, da jih uveljavijo. Med tem pa bodo pridno na delu za izpopolnitev organizacije in priprave za kasnejše nastope, kolikor bodo še nujni in potrebni za zaščito uradniških interesov.
© Nosreče pri kopanju. Sava pri Ljubljani je v nedeljo zopet zahtevala svojo žrtev. Štirinajstletni dijak V. razreda humanistične gimnazije, Bogomir Novotny, sin mestnega vrtnarja, se jo v nedeljo kopal na Savi blizu mesta, kjer je nekdaj stal črnuški most. Z njim sta bila še njegov mlajši brat in sestra. Dečko je ,kakor pripovedujejo očividci, hotel plavati za nekim platnenim čolnom, pa je zašel v mrzel vrtinec, nakar ga je najbrže prijel krč. Ko se je dečko pričel potapljati, ni tega sprva nihče opazil od mnogih kopalcev, ki so se solnčili na bližnjem bregu. Šele ko so spoznali vso resnost dogodka, je skočilo nekaj moških v vodo, toda bilo jo že prepozno. Sava je že pogoltnila svojo žrtev in jo odnesla dalje. Dečkovega trupla še niso našli. — Podobna nesreča bi se bila zgodila v pondeljek popoln dne kmalu na Ljubljanici. Šeshiajstletni me-haniški vajenec Rajlto Gale se je učil skakati na glavo v vodo. Pri prvih skokih pa se mu je ponesrečilo in padel je v vodo na trebuh. V vodi je omedlel, nakar so ga bližji kopalci potegnili na suho. Ker je pričel tožiti o bolečinah v trebuhu, so obvestili rešilno postajo, ki ga je odpeljala z avtom v lx>lnico, kjer so ugotovili znatne notranje poškodbe. — G. No-volny B., mestni vrtnar za Bežigradom prosi oblastva in občinstvo, če najdejo truplo njegovega sina, naj ga lakoj brzojavno obvestijo o tem. Stroške povrne.
© Na naslov Trgovskega bolniškega m podpomoga društva. Vljudno bi želeli pojasnila, kaj je z reorganizacijo Trg. boln. in podpornega društva, ltaj z novim pravilnikom, j kaj z ukinjenim II. razredom v splošni bolnici. Kdaj misli uprava sklicati občni zbor, ki se že pet let ni vršil? Prosimo za takojšen odgovor. — Več članov.
© Obrtniška stavbna zadruga odda takoj v najem sobo in kuhinjo s pritiklinami. i Ugodno zlasti za krojača. Poizve so v Roko-' delskein domu vsak dan od 6 do 7 zvečer. — j Načelstvo.
© Najstarejše trnovsko dekle. Micka Ko-i man je praznovala na praznik 15. avgusta i 90 letnico rojstva. Revica jo že 12 let popolnoma slepa. Živi pri dobri in usmiljeni nečakinji Ivani Šibovec, ki ji lepo streže in vzgled-
no neguje, ker si sama ne more prav nič pomagati, ima namreč tudi roke popolnoma hrome. Bog ji lajšaj težave!
© Dr. Dereani, Kongresni trg 14, zopet redno ordinira za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni.
O V vlaku romarjev za Sv. Višarjc se je nazaj grede našla v predzadnjem vozu črna, ■volnena jopica. Dobi se v Ljubljani v Prosvetni zvezi v Akademskem domu na Miklošičevi cesti. — Slov. kršč. ženska zveza.
O Neumestna šala. Pocestnici Franci Ar-tačevi v Podpeči je neka družba mladih veseljakov v pondeljek popoldne odpeljala 2000 Din vredno kobilo in jo vpregla pred svoj voz, s katerim se je odpeljala v Ljubljano. Vendar pa je bila ljubljanska policija o tatvini kobile ie obveščena. Na Tržaški cesti je stražnik veselo družbo ustavil, nakar je morala izročiti kobilo zopet lastnici. Družba se izgovarja, da ni mislila kobile ukrasti, temveč si jo le izposoditi in jo kasneje vrniti.
O Zopet kolo ukradeno. Tesar Mihael Skrjanc iz Dorunj je prišel v soboto po opravkih v palačo OUZD na Miklošičevi cesti in je pustil svoje kolo v veži. Neznan tat je izrabil priliko in kolo odpel jal. Kolo je črno pleskano, znamke >Kosmos« in vredno 1200 Din.
G Poškodbe tuje lastnine. Na vrtu kurjača drž. železnice Ivana Mausarja je neki zlobnež odlomil veliki hruški vrh in poklatil vse sadje. Mausar trpi 1000 Din škode. — Uradniku Dragu Grabnarju je neznana oseba poškodovala pokrit čoln na Ljubljanici. Grabnar trpi 100 Din škode.
Kupujte srečke
t korist zgradbe novega društvenega doma na Jesenicah! Žrebanje nepreklicno dne 28. avgusta!
Maribor
□	Velika skupščina Krščanske šole bo
letos v Mariboru dne 21. t. m. K udeležbi vabimo poleg drugih še posebno krščansko misleče učiteljstvo iz mariborske oblasti, in to ne samo radi ideje Krščanske šole, ampak tudi zato, ker sta na dnevnem redu poročili o Slomškovi družbi in Slomškovem domu, ki ju bo podal predsednik Slomškove družbe.
Zadnja kandidatna lista za mariborsko oblast. Kot sedma in zadnja kandidatna lista za mariborsko oblast je bila vložena lista g. Zagorskega. Za Zagorskim so prišli še Radi-čevi disidenti s posebno listo na okrožno sodišče, a je bila lista zavrnjena kot prepozno vložena.
□	Kmetijska podružnica Maribor m oko-K5 opozarja na svoj letošnji občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. avgusta, v dvorani srednje vinarske in sadjarske šole. Začetek ob 9. uri dopoldne. Predmet: poročilo, volitev delegatov za skupščino Kmet. družbe in, ako bo dopuščal čas, predavanje z demonstracijo.
□	Društvo državnih policijskih nameščen- , cev in vpokojencev mariborske oblasti s se- ' dežem v Mariboru uljudno vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki se vrši dne 24. in !
25. avgusta, obakrat ob 19. uri v dvorani go- ' stilne Vetrinjski Dvor. Za polnoštevilno ude- j ležbo se priporoča odbor.
□	Vodstvo obrtno - nadaljevalne šole v j Mariboru opozarja ponovno, da se je pričelo , dne 16. t. m. vpisovanje za šolsko 1. 1927./28. j Vrši se vsak delavnik od 10. do 12. ure v 1 mestni posvetovalnici na magistratu. Da bo i moglo dobiti vodstvo za ureditev razredov potrebne podatke čimprej, naj vajenci in va- ; jenke svojih prijav ne odlagajo na zadnje dneve pred pričetkom pouka.
□	Zamude koroškega večernega vlaka so | prav redne. Ker padajo pri tem1 očitki na našo železniško upravo, moramo konstatirati, da ta večerni vlak pride z redno zamudo že iz Ce- 1 lovca na našo mejo. Pa bi avstrijska železni- j ška uprava, ki baje drugače redno funkcio- j nira, tudi tu napravila red.
□	Maribor dobi novo drevesnico. Znani drevesničar Dolinšek je kupil med Mariborom | in Kamnico Cizljevo posestvo, kjer bo nasadil večjo drevesnico, ki bo znatno pripomogla k razmahu našega svetovno znanega sadjarstva.
□	»Graiika« v Mariboru. V nedeljo in ponedeljek je priredilo ljubljansko pevsko | društvo »Grafika« izlet v Maribor. V nedeljo se je v Mariboru vršil komerz, katerega so j priredili ljubljanskim gostom mariborski ti- , skarski pomočniki, v ponedeljek dopoldne pa j se je vršil ogled elektrarne na Fali. Popoldne ; ob pol 6. uri so pevci »Grafike« odpotovali, j
□	Ponesrečen jahač. Dne 15. t. m. se je j ponesrečil med Sv. Jurjem ob Pesnici in Zgor. Sv. Kungoto zdravnik dr. Franjo Čeh. Padel je s konja ter si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
□	Ukradeno kolo. Bančnemu slugi Franju Orlaku je bilo v ponedeljek ukradeno v restavracijskem vrtu pri Gotzu njegovo 2500 D vredno kolo znamke Styria.
□	Prosta stanovanja. 1. Koroščeva ulica št. 34/1. 4 sobe, kopalnica, kuhinja in pritikli-ne od stranke Ivana Favaj. 2. Tržaška cesta 5t. 53, pritličje, vila »Mirni dol* 3 sobe. kopalnica, kuhinja in pritikline od stranke Antona Razinger. 3. Grajska ul. št. 2/1. soba -'n l.,«V»:«is> nr! stranke Vinka Pukšič. 4. Mlinska ul. št.' 53, dvorišče, 1 soba z štedilnikom, od stranke Josipine Selinšek. 5. Koroščeva cesta it. 18 dvorišče, 1 soba z štedilnikom od
stranke Ivana Plohi. 6. Židovska ulica It 12, dvorišče, 1 soba z štedilnikom od stranke Antona Medved. 7. Studenci, Kralja Petra cesta št. 28, 1 soba in kuhinja, pritličje, od stranke Feliksa Šlag. 8. Studenci, Frankopa-nova ulica št. 6, 1 soba in kuhinja, od stranke Ervin Svejda. 9. Studenci, Cankarjeva ulica št 9, 1 soba in kuhinja v podstrešju od stranke Ludvika Frankovič. 10. Slovenska Bistrica št. 110/1 1 soba z štedilnikom od stranke Rože Wesiag. 11. Sv. Lovrenc na Poh. štev. 15, 1 soba in kuhinja v podstrešju od stranke Jakoba Stopajnik.
□ Pri mariborski borzi dela dobijo delo: 9 hlapcev, 9 majarjev, 14 viničarjev, 1 kolar, 1 vrvar, 1 zidar, 2 čevljarja, 1 električar, 1 kartačar, 1 železostrugar, 1 usnjar, več vajencev (ključavničarske, mizarske, pečarske, slikarske, pekovske, mlinarske obrti in trgovske stroke); 30 kmečkih dekel, 3 natakarice, 1 kuharica v restavracijo, 1 kuharica k orožnikom, 2 gospodinji, 2 sobarici, 12 kuharic, 20 služkinj, 1 varuška, 1 vzgojiteljica, 1 pom. delavka, 2 postrežnici, 4 šiviljske vajenke, 1 trgovska učenka v trgovino z delikatesami. — T""arna vagonov »Ferrum« v Subotici potrebuje 30 mizarjev in 30 ključavničarjev. Delavci te stroke, ki so vajeni dela pri osebnih vozovih, naj se javijo pri borzi dela v Mariboru. Plača v akordu.
Celje
0 Za Orlovski dom v Celju. Na drugem
mestu prinašamo oklic gradbenega odbora za Orlovski dom v Celju. Potreba takega doma je za nadaljnji razvoj celjske mladinske organizacije tako očividna in nujna, da z realizacijo te misli v interesu naše mladine in bodočnosti naše mladinske organizacije v Celju ni bilo mogoče več čakati. Gradnja takega doma znači v današnjih težkih gospodarskih časih hudo žrtev za prijatelje orlovske mladine. Kakor vedno, tudi to pot ni dvoma, da bo ljubezen do mladine in ljubezen do krščanskega prosvetnega gibanja triumfirala nad vsemi težavami. Celje bo dobilo svoj Orlovski dom, ki bo oporišče orlovskemu delu v Celju in tudi daleč okoli Celja. Bo pa ta dom tudi priča, kako je krščansko slovensko ljudstvo v težkih dneh imelo vseeno-sile dovolj, da ni pozabilo skrbeti za svojo mladež. — Gradbeni odbor, ki je prevzel nase odgovornost za postavitev Orlovskega doma, apelira na vse prijatelje krščanskega mladinskega gibanja, da naj se ne strašijo žrtev, ko gre za velike stvari. — Darove za Orlovski dom v Celju sprejema Ljudska posojilnica v Celju.
Orlovska prireditev na Babnem je pokazala, kako močne simpatije celjskega prebivalstva je celjski Orel deležen. Vsi pripravljeni prostori so bili do kraja zasedeni. Telovadni nastop dela čast odsekovemu tehničnemu vodstvu. Številno občinstvo je posamezne točke sporeda sprejelo z glasnim priznanjem. Po telovadbi se je razvila na obširnem vrtu Janičeve gostilne naravnost nepričakovano močno posečena ljudska veselica. Ves nastop je dovršeno in zares pridno spremljala celjska železničarska godba. Celjski Orel je tako z moralnim kot gotovo tudi z gmotnim uspehom lahko zadovoljen, Številni orlovski prijatelji pa so se pod noč razšli v zavesti, da je v krogu naše dobre mladine vendarle najprijetneje.
£r Podravcafelj Anton Kunej. Včeraj zjutraj je preminul podravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celju gosp. Anton Kunej. Smrt ga je pobrala v najlepši moški dobi. Pokojni je bil član načelstva Južnošta-jerske posojilnice in član načelstva Zvezne tiskarne v Celju. Poročen je bil s hčerko celjskega veletrgovca g. Majdiča in zapušča tri še nedorastle otroke. Bil je kremenit značaj in kot bančnik prvovrsten strokovnjak. Umrl je kot umre katoliški mož. Na Marijin praznik ob enajstih zvečer je pri polni zavesti prejel iz rok mil. g. opata Juraka tolažila sv. vere, zjutraj pa je odšel za vedno. Smrt simpatičnega moža je v vsem Celju zbudila sočustvovanje. Pogreb bo v četrtek popoldne iz javne bolnišnice v Celju in ne iz Gregorčičeve ulice, kakor je bilo prvotno javljeno. Naj mož-poštenjak uživa srečo nebes!
jer Umrla je v ponedeljek ob enajstih dopoldne v Velenju ga. Marija Jerič v starosti 67 let. Poko"jnica je bila vzor krščanske matere. Eden izmed njenih sinov je ravnatelj Ljudske posojilnice v Celju g. Franc Jerič. Pogreb bo v Velenju danes ob osmih zjutraj. Žalujočim naše iskreno sočutje!
es Krekovci na Oljki. Mogočen kres je v soboto, 13. avgusta, zvečer naznanjal Savinjski dolini, da se zbirajo na Oljki sinovi in hčere Kreka. Preko 100 jih je prihitelo, ki so se poklonili v cerkvi svojemu očetu, nato pa ob predavanjih, govorih in razgovorih oploje-vali svoja srca in množili zaklade izobrazbe. Proti večeru so se le težko poslovili od prijetnega mladinskega ognjišča izobrazbe in napredka.
& Umrli so v Celju: Dne 9. avgusta 1927: Marija Koren, žena posestnika v Topolščici, stara 50 let. — Dne 10. avgusta: Alojzija Sto-ian, žena zidarskega mojstra, stanujoča Za kresijo št. 16, stara 42 let. — Dne 13. avgusta: Anton Vidmajer, posestnik na Ostrožnem, star 66 let. — Dne 14. avgusta: Mar. Brečko, žena posestnika v Zagradu št. 7, stara 58 let. — Dne 15. avgusta: Marija Krajne, žena kto-čijaža v Benjamin Ipavčevi ulici št. 16, stara 50 let. — Naj vsem sveti večna luči
V>tuf
© »Oj zlati vek »daj mui'ki pride«. Pri tukajšnjem mestnem uradu je razpisano mesto knjigovodje za II. kategorijo. Prosilci s potrebno kvalifikacijo naj ai ogledajo Uradni list, kjer bo to meBto razpisano. Vrhu kvalifikacije pa naj bi bil prosilec tudi muzikalno naobražen, da bo lahko občini »kakšno zaigral«.
© Osebna vest. O. Ivan Velepič, vpokojeni upravitelj ptujske pošto se preseli v Ljubljano. — G. Fr. Stiplovšek, profesor, je poklican na orožno vajo s 15. septembrom v Osijek.
Slovenj gradeč
55 letnica gasilnega drnštva. V nedeljo, dne 7. t. m. je proslavilo tukajšnje prostovoljno gasilno društvo 55 letnico svojega obstoja, združeno z izletom gasilske župe Slovenjgraške ter okrožno vajo Mislinjskega gasilskega okrožja. Proslave in izleta so se udeležila vsa v župni včlanjena društva, nekaj nad 300 mož. Po slavnostni sv. maši se je vršil na glavnem trgu mimohod gasilstva pred zveznimi in župnimi dostojanstveniki ter zastopniki oblastev, nato pa koncert železničarske godbe »Drava« iz Maribora. Ob 14 je naznanil plat zvona iz cerkvenega zvonika pričetek okrožne vaje, katere se je udeležilo 8 društev z 9 brizgalnami. Po brezhibno izvedeni vaji so se vršili pred gasilnim domom nagovori župnega načelnika tov. Kopača Leopolda, zveznega podstaroste tov. Vengusta Jerneja in domačega načelnika tov. Cajnka Franceta, nato pa na vrtu •;. ' obeja lepo uspela veselica.
Trbovlje
s^z Komunistični volivni shod. Agitacija za
komunistični volivni shod. ka se je vršil v nedeljo pri Pravd i ču, je bila zelo velika in pričakovali smo, da pride na shod nekaj tisoč ljudi ni pa bilo več poslušalcev kot 250—300. Pač pa smo opazili v nedeljo v Trbovljah vse mogoče kandidate in agitatorje. Na shod je prišel dr. Bohinjec, ki pa nj govoril, inž. Gustinčič iz Ljubljane, učitelj M6dern-dorfer iz Mežice, Arh iz Zagorja itd. Vsak je imel s seboj svojo telesno stražo. Shod je otvoril bemo-tovec Pencl, za predsednika shoda je bdi pa izbran komunist Fric. Najprvo je govoril Mdderndorfer. Pričakovali smo, da nam pove kaj stvarnega, kako bi so socialno vprašanje našega delavca rešilo, pa je govoril same fraze o škofih, župnikih in drugem klerusu. kot si jih slišal v početku trboveljskega socialističnega gibanja. Izjavil je ,da je za republiko, kjer bo vladal proletariat. Inž. Gustinčič je govoril o vzrokih, zakaj ne gredo skupno s socitd-patrioti, privoščil si je pa tudi malce klerikalce. Socialpatriotom so pa brali glavne levite, ti pa si niso mogli pomagati, ker, kakor hitro je izmed socialistov kdo napravil medklic, že je bil obkoljen od komunistov (slučaj Pliberšek), da se še ganiti ni smel. Bali smo se že, da pride do pretepa. Socialistu Arhu niso pustili govoriti. Pencl se je zopet prav hudo zaletel in mu pretijo, da se bo moral zagovarjati nekje drugje. — Taki so naši prijatelji delavstva. Dobro je, da se polagoma delavstvu odpirajo oči ter spoznava, da mu je mogoče pomagati le z resnim zakonodajnim delom. Spoznavajo. da bodo, če bodo oddali pri volitvah kroglico za dr. Gosarja, tudi lahko od njega in od stranke kaj zahtevali. Od komunistov in bernotovcev pa bo imelo delavstvo ravno tako malo kakor od so-cialpatriotov, to je: dvakrat nič!
zjs Radikalni sestanek. V nedeljo je imel radikalni Itandidat g. dr. Štefanovič pri Volkerju zaupni sestanek svojih pristašev. Povedal je marsikaj, kar bi tudi demokratske mogotce kakor tudi rdeče »nadsodruge« zanimalo. G. Štefanovič hoče v kratkem sklicati večji shod in nanj povabiti vse stranke.
Velika veselica. Kakor vsako leto, se priredi tudi letos, v nedeljo, dne 21. avgusta, velika veselica Društvenega doma na prostem. — Igra polnoštevilna rudarska godba. Na sporedu, ki ga pa še natančnejše objavimo so pevske točke, srečo-lov itd. Na tej edini letni veselici v Društvenem domu se zberejo vsi sloji prebivalstva in zabava je bila še vedno odkritosrčna, domača.
Brežke ob Savi
Osebna vest. Tukajšnji sodni predstojnik, okrajni sodnik dr. Vojteh Hočevar je imenovan za sodnega svetnika.
Nenadna smrt. V hotelu »Narodni dom« se je za nekoliko dni nastanil Duran Djurič Dačelnik v ministrstvu za narodno zdravje v Belgradu. Bil je namenjen v zdravilišče Topolšfico. Ko je v petek opoldne prinesla sobarica bolnemu gostu kosilo, ga je našla mrtvega v sobi. Zavratna jetika ga je uničila, predno je prišel v zdravilišče. Pogreb pokojnika se je vršil soboto po pravoslavnem obredu na tukajšnjem pokopališču.
Gasilski praznik. Slavnost 45 letnice obstoja, združeno z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne, je tukajšnje gasilsko društvo otvorilo z bakljado v soboto zvečer po mestu. Kumici ge. dr. Stiker-jevu je bila obenem prirejena podoknica. V nedeljo so je ob veliki udeležbi gostov-gasilcev vršila blagoslovitev motorne brizgalne. Popoldne in zvečer se je vršila v mestu veselica v kritje stroškov za nabavo brizgalne.
Slo v e. osl?^ ratjima
Rezonančna prižnica. Nova cerkev v Veliki Polani jc dobila posebnost nove vrste — rezo-nančno prižnico. Prižnica jc edina te vrste. So-| zvočje je doseženo na ta način, da ima prižnica ; dvojno clno in prostor med obema rezonira. Priž-■ nico jc izdelal prav mojslersko g. Franc Zamuda j iz Križevcc pri Ljutomeru. Nova prižnica je bila slovesno blagoslovljena preteklo nedeljo. Blagoslovil jo jc g. ekspozit iz Hotize, M. Zadravec, prvi je na njej pridigal g. kaplan iz Turnišča, Ivan Greif.
Odlikovani gasilci, Gasilci: Ivan Obal, Jožef Liilik, Aleksander Bac, Ferenc in Mihael Šiftar, Franc Vuč.ik iz Štruhovec, Štefan Obal iz Zenko-vec in Štefan Škalič iz Sebeborec so bili odlikovani s srebrno kolajno.
Lep dar siroti. Velikodušni rojaki v Ameriki so poslali Jubji Horvat v Črensovcih 2800 Din.
Strela, ki je včeraj razsajala v naši občini z nenavadno ljutostjo, je okrog 9. ure vdarila tudi v novo zgrajeno hišo g. Japlja iz Nove vasi in omamila njegovo ženo, ki pa k sreči ni težje poškodovana; pač pa je strela napravila precej gmotne "kode. — Kako je potrebna regulacija Glinščice in nov državni most, je razvidno iz tega, da je bila Glinšfica že po kratkem deževju tako velika, da je poplavila del Nove vasi in sc poplave grozile : tudi Tržaški cesti — Stavbne parcele na koloniji »Stan in dom« so že vse oddane; z zidanjem zadnjih 5 hiš prično v najkrajšem času. — Naknadno rekrutovanje zamudnikov rojenih 1. 1902-1907 se u.rži Hne 29. avcusta ob 9. uri na vojnem okrožju
v Ljubljani, soba 49-11. Zamudniki naj se Eglaa« med uradnimi urami v občinski pisarni.
Sovo mesto
Predsedniki volivnih odborov pri volllvalr
narodnih poslancev za narodno skupščino dne 11. septembra 1927 v volivnem okraju Novo mesto 00 sledeči gospodje: Volišče Ajdovec: Slavko Pele, pravni pripravnik v Novem mestu; volišče Am-brus: Anton Sporn, pravni pripravnik v Novem mestu; volišče Bela cerkev: Teodor Tofant, višji pisarniški oficijal v Novem mestu; volišče Brusnice: Anton Mehle, višji pisarniški oficijal v Novem mestu; volišče Čermošnjice: Rudolf Knoll, kanclist v Novem mestu; volišče Dobrniče: dr. Viktor Brežnik, odvetniški kandidat v Novem mestu; volišče Dvor: Matija Marinček, notar v Novem mestu; volišče Mirna: dr. Jožef Vimpolšek, notar v Kostanjevici; volišče Tihoboj: Ivo Bakov-nik, notar v Metliki; volišče Mirna peč: dr. Emerik Lo&nik, notar v Žužemberku; volišče Novo mesto: dr. Silvim Hrašovec, višji deželnosodni svetnik v Novem mestu; volišče Orehovica: Alojzij Rant, pravni pripravnik v Novem mestu; volišče Prečna: Anton Kuder, dež. sodni svetnik v Novem mestu; volišče Seio-Šumperk: Jakob Luzner, del sodni svetnik v Novem mestu; volišče Smuka: Božidar Romih, deželnosodni svetnik v Novem mestu; volišče Št. Peter: dr. Ivo Cesnik, odvetnik v Novem mestu; volišče šmiliel pri Novem mestu: dr. Franjo Ivanetič, odvetnik v Novem mestu; volišče Mali Slatnik: dr. Ivan Vasič, odvetnik v Novem mestu; volišče Podgrad: Anton Novljan, pisarniški oficijal v Novem mestu; volišče Stopiče: Lju-bomir Štefanovič, pravni pripravnik v Novem mestu; volišče V al ta vas: France Mastnak, notar v Trebnjem; volišče Toplice I in II: Jank Ponebšek, notarski kandidat v Trebnjem in Josip Kovač, profesor v Novem mestu; volišče Trebnje: Ivan Ma-selj, gimnazijski ravnatelj v Novem mestu; volišče Št Lorenc: Ivan Koštial, profesor v Novem mestu; volišče Zagradec: Josip Potokar, profesor v Novem mestu; volišče Žužemberk: Gustav Galle, dež. sodni svetnik v Žužemberku; volišče Hinje: Peter Prosen, profesor v Novem mestu; volišče Šmihel pri Žužemberku: Ivan Jerše, višji pisarniški oficijal v Žužemberku.
Lovski blagor. Gospod Josip Bergman, lekarnar v Novem mestu, je ujel dne 10. avgusta t. 1. v reki Krki pod Novim mestom z ostmi 12 kg težkega sulca.
Preprečena nesreča. Pretekli teden se je kopal železniški prometnik iz Straže-Toplice v Krki, nedaleč od kolodvora. Ko je prišel v globoko vodo, ga je napadel krč tako, da se je takoj potopil. K sreči so zapazili to drugi kopalci, ki so ga privlekli že onesveščenega na suho. Z umetnim dihanjem so ga spravili zopet k zavesti.
Tečaj za vkuhavanje sadja. Dne 25. avgusta t. I. se prične na kmetijski šoli na Grmu tridnevni tečaj za vkuhavanje sadja. Prijave sprejema ravnateljstvo šole.
Nasilen potepuh. Ko se je dne 12. t. m. vračalo več malih deklic s kopališča v potoku Težka voda med Kovačičevem in Rozinatovem mlinom, jih je napadel neki tam v bližini potoka v senci ležeči potepuh in pričel z odprtim nožem preganjati, menda zato, ker so ga otroci prebudili iz sladkega spanja. Preganjanje je potepuh opustil šele, ko je videl, da deklice beže proti gruči zidarjev pri gradbi Veselove vile. Deklice so bile tako preplašene, da so popadale po tleh od strahu, ko je nehalo preganjanje. Ce je bil ta nepridiprav že tako predrzen v bližini hiš, kaj bi še počel z otroci, če bi jih zasačil v kaki samoti. Ta slučaj naj služi za pouk, da otrok samih ni nikamor spuščati.
ŠScoffa Lolca
IZJAVA.
Z ozirom na dopis v »Jirtru« iz Škofje Loke z dne 12. t. m. izjavljamo sledeče:
Podpisani krajevni odbor SLS izjavlja v svojem kakor tudi v imenu kluba občinskih odbornikov SLS sledeče:
Ni res, da ne odobravamo politiike vodsrtva naše stranke, temveč izražamo neomajno zaupanje vodstvu, posebno pa še načelniku g. dr. A. Korošcu.
Cepitve stranke pri občinskih volitvah bo krive krajevne razmere, katere zelo obžalujemo. Končno še pripominjamo, da je bila pri občinskih volitvah lista, katere nosilec je bil g. A. Sušnik, ravnotako lista SLS kakor lista, katere nosilec je bil gospod Zicherl. Kako močna je SLS v Škotji Loki, bo tudi »Jutro« videlo 17. septembra.
Škofja Loka, dne 15. avgusta 1927.
A. Sušnik.
t. č. predsednik kraj. odbora SLS in načelnik obč. kluba SLS.
Josip Hafner.
posestnik in župan v Škofji Loki.
mZocev^e
Poprave na kopališču končane. Poprave na
mestnem kopališču so že končane. Kakor smo že poročali, so napravili leseno ograjo ob poti do ko-pališčnih kabin, tako da je dohod do njih zdaj okusnejši in varnejši. Rinžino obal ob kopališču so tudi popravili. Na kopališču samem so dvignili tla z deskami, ki so zdaj kaj pripravna za le-žanje in solnčenje. Kabin niso docela prenovili; ta je dobila novo s!eno, ona nova vrata Vrata zaprtih kabin se zdaj s ključem lahko dobro zapro. Mestna občina je nastavila za kopalca ceno 1 Din za zaprto kabino za čas 2 ur, zr. odprto kabino pa 50 par. Bazen je ves nov in dobro ograjen. Za ko-1 pališče je postavljen poseben paznik, ki pobira ! pristojbino in oskrbuje kopališče. Tako je zadeva i kopališča v redu.
Zgradba nove tokstilane vidno raste. Funda-I ment je že postavljen in nad njim se dviga dva | metra visoko zidovje. Zgradba bo kakor čujemo, ■ štela šest objektov.
Smrtna kosa. V Smuki je umrl znani hlapec i v hotelu T., o katerem smo poročali nedavno, da ; je štiri dni umirajoč ležal ob gozdu. _ Postajne-\ mu načelniku g. Batiču je umrl najmlajši otrok.
Klare,m shod socijalistov. V nedeljo ob 11 dopoldne je bii sklican k Bizjaku v Šalki vasi javen shod socialistov. Na shod je prišlo vseh skupaj (reci, piši. beri!) osem poslušalcev. Govoril je kandidat za kočevski okraj g. Mihevc. Proti koncu je prišlo med njim in nekim komunistom celo do ostrega nasprotja. Sicer pa si o tako številno obiskanem shodu in potem o kroglicah, ki jih bodo socialisti v Kočevju dobili, vsak lahko sam napravi svojo sodbo.
Romanje k Mariji. Od kolpske strani sem je potovalo mnogo romaric skozi Kočevje na Novo Štifto k Mariji. — 17. bližnjih krajev pa je obiskalo mnogo romarjev Marijo v Stari cerkvi.
Opozorilo. Na vsak način je treba pribiti: Posestniki žag vozijo poljubno, kjer se Jim w)L. čez trotoar, ki je namenjen pešce"m in mora biti čeden, da pešci no gazijo blata. Skladišče za les in deske bi moralo biti ograjeno in oodietie M
moralo imeti le en izhod in vhod na cesto. Kakšen utis dobi tujec, če pride sem ob slabem vremenu-Saj je trotoar globoko razrezan od tovornih voz. Umazana voda, ki teče iz tekstilane, naj se spelje v kanal, da ne bo trgala javna pota in onemogo-' Sla hoditi po njih. Zlasti v deževnem času se jasno vidi ta nered, ki mu je treba napraviti konec.
Šo enkrat »šahon«. »Sahen« je divji, zapu-šče kos ob Rinži. Tu je trava, grmovje, nekaj drevja, gola skala, vdrtme. Poleg vsega tega pa prolepa, sveta tihota in samota, romantičen razr gled na »Fridrihštain«, kjer se nahajajo razvaline nekdanjega gradu, in razgled na gore, ob katerih nre pet mimo Koprivnika proti Črnomlju. — Iz všahnar bi se dalo marsikaj napraviti. Ce bi ga popolnoma nc preuredili v park. bi pa napravili polurno pešpot do Dolgo vasi. Ob cesti, ki bi bil najlepši sprehod, bi nasadili drevje. Ali pa bi napravili v »šahnu« novo pokopališče, ki je itak potrebno in se zanj, kakor vemo, že išče primeren prostor.
Meiliti&a
Naši Orli imajo dne 21. t. m. svojo prireditev. Posetite jo v obilnem števi'u.
Žegnanja so letos zelo lepo izpadla po vseh podružnicah; tudi zadnje Janinovo. Samo 32 janč-kov se je pojedlo in precej vina popilo. Pa ker ni dalo ali vino ali strankarska strast drugače, je nekdo strgal plakat, ki je vabil na shod SLS. — Domačini kaj takega ne delajo ampak hajduki!
Št. Jernej na Dolenjskem. V četrtek 18. avgusta bo ob S sv. maša na Gorjancih pri Sv. Miklavžu. Prijatelji lepih Gorjaucev vabljeni. Mogoče bo sv. maša tudi po grškem obredu.
Sv. .Tedert nad Laškim. Umrli sta sosedi Ana Knez pd. Bevšca, vdova, in Marija Rebozel, žena cerkvenega ključarja, prva v starosti 73, druga 59 let. Vrlima gospodinjama večna luč!
Ribnica na Pohorju. Letovičarska sezona je pri nas letos izredno dobra. Vsi razpoložljivi prostori so bili že koncem pomladi oddani, mnogim se je moralo odpovedati. Gostje so dozdaj večino-
ma le Slovenci in Hrvatje. Vsi »o zelo zadovoljni. — Nova cesta Cesta Ribnica-Breznc je že zelo v slabem stanju iu je poleg tega tudi tako speljana, da so že pred leti začeli misliti na novo cesto. Načrti zanjo so bili odobreni že 1, 1914. Občina je do zdaj zbrala že lepo vsoto do 180.000 Din za to cesto. Oblastni odbor se naj za cesto zavzame in toliko podpre, da bomo v ta najlepši kraj našega Pohorja mogli z avtomobili in vozovi. — Predelava vodovoda. Sedanji vodovod jo služil le za šolo ln občinsko hišo. Zdaj so bo rezervar povečal in si bodo dali posestniki napeljati vodo v svoje hiše. K stroškom je oblastni odbor prispeval 15.000 Din. Vodovod bo gotovo mnogo pripomogel k tujsko-prometnemu razvoju. — Zadružna elektrarna. Ribnica ima na obeh straneh v dolini močno padajočo vodo. To vodno moč namerava izrabiti za električno centralo, ki bi dajala luč v Ribnico. V ta namen se nalerava v kratkem osnovati zadružna elektrarna, zadruga ki bi to prevzela. — Pašniška zadruga, ki le'"« že usrpešno izvaja svoje načrte, bo gotovo mnogo pripomogla k razvoju živinoreje na Pohorju. Da se bo zanimanje zanjo in njeno idealno delo povečalo, bo ob sklepu paše priredila slovesen zaključek s predavanjem. — Hmelj na Pohorju. Globoko v pohorske doline je nasajen hmelj, ki lepo uspeva. Na praznik zvečer se jo pripeljalo iz Maribora v Dravsko dolino in sosednje kraje več sto Prekniurcev na obiranje
Sv. Gregor. Cerkveni pevski zbor iz Velikih Lašč priredi v nedeljo 21. avgusta v dvorani Gre-gorskega doma akademijo z jako zanimivim spore-dol. Razen operete v dveh dejanjih »Mlada Breda« so še sledeče točke: mešan zbor »Noč na Adriji«, »K polnočnici«, »Slovo« iu »Rožmarin« (tri glasni ženski zbor s spremljevanjem na glasovirju). Začetek prireditve je točno ob 3 popoldne.
Nova Štifla. Kakor vsako leto, so tudi letos od vseh krajev prihajali verniki na božjo pot že v nedeljo in v pobožnosli častili Mater božjo. Bilo jo toliko romarjev, da niso imeli prostora v naši lepi cerkvi.
Velika nedelja. Onega, ki mi ie v Veliki nedelji izza peči v obednici izmaknil fotografčni aparat poživljam, da ga v najkrajšem času vrne in se s tem izogne nadaljnjim, za njega neprijetnim posledicam.
štafeta od Jesenic do Gor. Logatca.
Naše orlovstvo je po zadnji stadionski prireditvi dne 3. julija v nedeljo 14. avgusta z dobro pripravljenim in brezhibno izpeljanim štafet-nim tekom od Jesenic do Gor. Logatca znova pokazalo uspehe svojega sniotrenega organizatorič-nega in telesno vzgojnega dela. Za veličastno pod-zvezno prireditvijo je nedeljski štafetni tek na 94 kilometrov in 200 m dolgi progi ponovno dokazal silo strumne organizacije, veliko disciplino članov, pokazal pa tudi, da je v orlovstvu dovolj zmisia za moderno športno gibanje, da s polnim umeva-njem sprejema nove telesno vzgojne zahteve časa. Ni važno poudariti samo dejstva, da je bilo treba na 94 km dolgo progo postaviti ob pravem žasu 491 tekačev, ki so morali biti disciplinirano razpostavljeni ob določeni uri na svojih mestih, da bi samo delna netočnost napravila nered in onemogočila potek štafete, omeniti je treba tudi, da je med .vsemi odseki vladalo za štafeto največje zanimanje, kar kaže, da je za tovrstne prireditve med Orli veliko zmisia. Nekateri odseki so imeli 2—3 in celo nad 3 ure daleč, da so prišli do odrejenih jim mest, razpostavili tekače in v svojem predelu organizirali rediteljstvo. Toda na vsej dolgi progi je bilo samo dve vrzeli, samo dve mesti sta bili prazni, da sta morala tekača podaljšati svojo progo za 400 m. Povsod so stali tekači ob določenem času na svojih mestih, pripravljeni po obvestilu motociklistov, da vsak čas sprejmejo v roke štafetno paličico, okrašeno s slovensko zastavico in jo ponese naprej, dokler ne pride do zadnjega tekača na progi. Z očividnim ponosom se je vsak zavedal svoje dolžnosti in napeto pričakoval, kdaj se sklene do njega val, ki se je vzgibal točno ob 5 zjutraj na Jesenicah, kakor je bilo napovedano.
Brez motenj, v popolnem redu se je vršila predaja paličice od moža do moža in 0'b 9.20 j® dospela v Logatec. V 4 urah in 20 minutah je priromala od Jesenic do Gor. Logatca. Ne gre tu toliko za doseženi čas; prireditev tega namena ni imela. Zakaj trda cesta z dolgimi in strmimi klanci (samo vrhniško-logaški meri dobrih 6 km) ni za šport prirejeno tekališče. Vrhu tega je bil baš ta dan na cesti ogromen avtomobilski promet (od Naklega do Medvod smo srečali vsaj 150 avtomobilov in motociklov). Ko bi prejšnji dan dež ne bil izpral vsega prahu s ceste, bi 6e moral teik sredi najgostejše megle prahu popolnoma ustaviti radi neprestano nasproti drvečih avtomobilov. Poleg spričevala strumne organizacije je bil ta štafetni tek velikega sportnopropagandnega pomena, ki ga ne smemo podcenjevati. Lahko se reče, da nobena druga športna ali telovadna organizacija v naši državi danes ne zmore prirediti
frtafetnega teka v tem obsegu.
• • *
Ko smo se zjutraj po 4 vozili z avtomobilom od Kranja proti Jesenicam, so se v temi zbirale posamezne gruče ob cesti. Trži&ini so že hiteli na svoja mesta, da zasedejo ovinke in klance na podbrezanski cesti. Skozi na poti smo srečavali kolesarje-reditelje, ki so pregledovali razipostavo tekačev in že takrat nismo več dvomili, da bo prireditev uspela. Jesenice so skoroda še spale, ko je malo pred peto uro odšel prvi motociklist, da obvešča ob progi stoječe tekače na pripravljenost in točno ob 5 je predal načelnik OP br. Hvalo pri kilometru 30 štafetno paličico jeseniškemu mladcu, ki je otvoTil štafetni tek. Za tekačem pa str zabrnela avtomobila, ki sta ves čas spremljala potek štafete. V zadnjem avtomobilu se je vozil pod zastavico Rdečega križa zdravnik, pripravljen, da nastopi v slučaju kake nezgode, pa je ostal ves čas brez posla. Navdušeni »Bog živi« so se oglašali šo za nami, mi pa smo hiteli naprej, da no izgubimo izpred očj tekačev. Nam je bilo lahko, ko smo na kazalcih tahomotra precenjevali hitrost
posameznih tekačev in pazili, da ne povozimo
kake neubogljive copate, ki je včasih brezobzirno
ostala sredi ceste ter ni hotela spremljati zasop-
ljenega tekača. Samo mrzel gorenjski zrak nam
je bril v lice. S hišnih pragov se je tu pa tam
ozrl za nenavadnimi »begunci« kak zaspan obraz,
semintja smo srečali kakega zgodnjega popotnika.
Pod brezenškim klancem smo začeli srečavati ro-
i
marje, ki so s svojih voz začudeno zrli za tekači. Ko smo dospeli na kranjsko ravan, nas je že pozdravilo solnce, cesta pa je postala vsa živa. Avto-mobilisti, motociklisti in kolesarji so švigali mimo na3, vse je hitelo na Ljubelj. Vsi so se vpra-šajoče ozirali za nami in gledali nenavaden promet. Tekačem so se pridružile tu in tam' cele gruče kolesarjev, da je biLa cesta pred Kranjem čez in čez polna. Ob 6. 38 minut je bila zastavica že v Kranju. Nad gaštejskim klancem nas je zagrnila gosta megla, ki je vse dopoldne ležala nad sorškim in ljubljanskim poljem. V vaseh se je nabiralo vedno več gledalcev, ki so motrili to nenavadno prireditev. Tudi mi smo imeli svoje vesoljo. Napol obrit obraz, napol še z milom obdan, je prihitel ob cesto. Tu se ni dalo nič muditi, kar naglo smo šli mimo hiš. Tudi nek športno nediscipliniran kuže se je odcepil iz vrste objektivnih opazovalcev in jo udri za -»bežečim«. Kolesarji so se večkrat skušali s tekači, pa je prišel klanec in so morali zasopljeni odnehati. Šs vrhniški vlak, ki nam je na Gosposvetski cesti v Ljubljani baš prestregel pot, smo dohiteli na Brezovici, ko je odhajal s postaje. Ko smo prišli na Vrhniko, so ljudje baš prihajali s postaje. Na Vrhniki je sprejela tekače domača godba, na trgu se je zbralo polno občinstva in napravilo dolg špa-lir. Z viharnimi Bog živi pozdravljeni smo bili kmalu na serpentinah proti Logatcu. Tu nas je zopet pozdravilo solnce, ki nas je v Kranju pustilo v gosti megli, čim bližje smo bili, tem hitreje se nam je zdelo, da gremo.
V Gornjem Logatcu nas je pozdravila on-dotna godba z orlovsko himno, zadnji tekač, načelnik vrhniškega okrožja br. Jurjevčič, je izro-iil paličico podpredsedniku Orlovske podzveze, ki je v kratkem nagovoru ugotovil popoln uspeh teka, se zahvalil Orlom za strumno disciplino in točilost ter poudaril pomen te prireditve.
Sijajno uspeli prireditvi na Stadionu ter zmagi v Kolnu more orlovska organizacija opravičeno pridružiti ta 94 km in 200 m dolgi štafetni tek kot nov velik uspeh.
Ša$
teike končnice je nastal remig. — Grenčarski je odigral prav dobro partijo z Kurdjakovom in je dobil — Partija Tot: Acimovič je prekinjena v boljši pozdciji za Acimoviča. — Abraham jo dobil igro proti Filipčiču.
Stanje po II. kolu.
BoŠan, Jonke, dr. Singer, Vidm«r C. 1^; Ži-dovec 1 (1); Abraham, Grenčarski, Nedeljkovič, Frtic 1„ Acimovič, Plro Y> (1); Rupuik, Kurdjakov, Tot 0 (1),
KONGRES JUOGSLOV. ŠAHOVSKE ZVEZE.
V nedeljo se je vršil kongres šahovske zveze. Za predsednika jo bil zopet soglasno izvoljen dr. Milan Vidmar. Zveza šteje 82 klubov z 925 člani. Najboljo jo zastopana Vojvodina, nato pa Slovenija. Zvečer jo karlovški šahovski klub priredil na čast udeležencem banket, s katerega so je poslala udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru.
Vihar v Trstu.
Trst, 16. avg. (Izv.) Od 8.30 do 10. ure ie divjal nad Trstom silen vihar in je povzročil v pristanišču veliko škodo. Ladje so se naglo zatekle v luko. Nekemu parniku so se potrgale verige; zadel je v neko jahto in jo močno poškodoval. Jugoslovanski parnik »Kumanovo*, ki skrbi za promet z Dalmacijo, ni mogel takoj pristati, ker so mu bili n'1 poti drugi parniki. Nekaj jadrnic jo lahko poškodovanih. Vihar, spremljan od močnega dežja, razsaja nad vso deželo in povzroča zlastiv Vipavski dolini veliko škodo na tur-ščici.
Razpust slov. društev na Goriškem.
Postojna, 16. avg. (Izv.) Iz Gorice poročajo, da je goriški prefekt Cassini istočasno razpustil štiri slovenska prosvetna društva in sicer v Rihenbergu, Šturjah, Kanalu in Čez-soči; prosvetno društvo v Cirknem je bilo že prej razpuščeno. Motivacija je povsod ista in je enaka motivaciji tržaškega in puljskega prefekta. On trdi, da so omenjena društva razvijala protidržavno propagando.
Previdnost
Je bai pri kupovanju nojbolj znanih proizvodov najbolj potrebna. Zato se mora vsak, kdor kupuje
čuvati potvorb In pazili nolo, da dobi vedno res prave tablete Iz Hoechsta v orlglnalnom zavoju z zaščiteno znamko M.L.B.
FAŠIST0VSKE VAJE. Videm, 16. avg. (Izv.) Generalni fašista vsk i tajnik Turati je v nedeljo v Vidmu inspiciral taktične vaje fašistovske milice, ki S' jih je udeležilo okoli 8000' mož. Imel je tudi ognjevit nagovor, v katerem je dejal, da morajo biti fašisti pripravljeni tudi na boj.
PO PORAZU CANGKAJŠEKA. v London, 16. avg. (Izv.) Po poročilih iz Šanghaja se bo po porazu Čangkajšeka osnovala v Nankingu nova vlada. Vendar se general Cangkajšek šc ni popolnoma umaknil, temveč bo obdržal oblast v pokrajinah Če-kiang in Fukien. Razpolaga še z armado, ki šteje 100.000 mož. Iz Pekinga poročajo, da so čete Sunčuanfanga zavzele Cungčaupu. Prodirajo sedaj ob železnici Tjencin-Bukau.
ŠAHOVSKI TURNIR V KARLOVCU.
'	I. kolo.
V pondeljek se je pričel, kakor smo že v soboto napovedali, šahovski turnir v Karlovcu. Prvi dan so igrale partije tako-le: Bošan . Vidmar Ciril remis; partija Rupnik : Kurdjakov je prekinjena, enako tudi partija Pire : Židovec v boljši poziciji za Pirca. Agapjejev je zgubil proti Nedeljkoviču. — V indijski igri Grenčarski: :dr. Singer so se razvilo težke komplikacije, ki jih je znal dr. Singer izrabiti v svoj prid. — Karlovčan Abraham je kot beli izgubil proti Fricu. Jonke, ki je nastopil kot rezerva mesto Jovanoviča, je premagal Teta, ki so je branil indijski. Igra Acimovič: Filipčič jo ostala remis.
n. koio.
Drugo kolo, ki se je odigralo 16. t. m., jc prineslo par dobrih iger. V splošnem se je igralo ostrejše in vztrajnejše. Zanimivo je bilo srečanje med Agapjejevim in dr. Singerjem. Agapjejev jo imel v končnici sicer kmeta več, vendar jo partija končno ostala remis. — Fric, prvak Sušaka, je sprotno izrabil nervoznost močnega nasprotnika Bošana, ampak je v odločilnem trenutku pogrešil in izgubil. — Ciril Vidmar (e z lahkoto dobil proti Rupniku, ki je igro nepravilno otvoril in nričel prezgoden napad. — Belgrajski prvak Nedeljkovič je imel proti Židovcu že kvaliteto več, pozneje pa je napravil težko napako in zgubil. — Pire kljub ostri in dobri isri ni mogol poraziti Jonkaia.: u
Mubeijska dirka.
V nedeljo, 14. avgusta, se je vršila 2. ljubeljska dirka avtomobilov in motociklov. Že zgodaj zjutraj je bjlo videti po gorenjski cesti številne skupine avtomobilistov in motociklistov, ki so hiteli na Ljubelj. Sodijo, da se je včeraj zbralo v prijaznem Tržiču skoro 300 motornih vozil vseh znamk in velikosti. Tekmovalci so imeli zbirališče na dvorišču tovarne »Pekoč, ostali udeleženci pa so se nahajali v .mestu, ki je z zastavami in cvetjem pozdravilo goste.
Nič manjše zanimanje za dirko ni vladalo med ostalim občinstvom, ki je v prav ogromnem številu prisostvovalo tekmam; na 4000 cenijo udeležbo in to iz vseh krajev Slovenije, največ Ljubljančanov, veliko iz drugih krajev Jugoslavije, v prav lepem številu pa so se dirke udeležili Avstrijci.
Ob 10. uri dopoldne sc je otvorila dirka ob navzočnosti vel. župana ljublj. dr. Vodopivca, avstrijskega poslanika v Belgradu g. Hofingerja, tukajšnjega avstr. gen. konzula g. Pleinerta, ital. gen. konzula g. Gavoltija. Malo pred 11. uro je prispel tudi princ Pavle v zastopstvu kralja Aleksandra. Dirko je vodil g. A. Praprolnik, predsednik A. K., s sodelovanjem gg. barona Borna in dr. Pavlina, kot starterja sta fungirala gg. R. Hribar in major Jaklič. Izmed drugih odličnih osebnosti naj omenimo: preds. koroškega avto-kluba dr. Haymerle, ADAC je zastopal g. ravn. Guth, za avstr. Motorfahrerverband je bil dr. inn. Bockel, okrajni glavar boroveljski Guttenberg, zastopniki vojaštva, zastopniki naših avtomobilskih in motociklističnih organizacij itd.
Startalo je 46 vozil, od teh jih jc 37 prišlo na cilj. Dirka sama je potekla v prav lepem redu, le grof Berckheim, ki je bil resen konkurent zmagovalcu Hansalu, se je kmalu po startu prevrnil, a je dobil k sreči le lahke poškodbe. Težje, a ne nevarno sta se pri treningu poškodovala R. Za-lokar iz Ljubljane in Ceh Matha, Najboljši čas je dosegel Ilansal iz Gradca na ^Steyerju«. Prevozil je 10 km dolgo progo v 10 minutah in s tem izdatno izboljšal lanski rekord 11.50 minut. Za člane AK. razpisano darilo kraljice Marije je dobil BelgrajČan R. Savatič, nagrado mesta Tržič pa princ Leiniugen. Rezultati so tile:
DIRKA MOTOCIKLOV:
Katedorija do 1000 ccm: 1. Vodišek (Indian) 16 : 50. Edini v tej kategoriji
Kategorija do 750 ccm: 1. Romanov, Maribor (Indian) 12 : 7.4. Edini te kategorije.
Kategorija do 500 ccm: 1. Strban, Zagreb (BSA) 10.26; 2. Bidovec, Kranj (Ariel) 11 : 2.2. 3. Prislan, Št. Rupert 12 : 7.4.
Kategorija do 350 ccm: 1. Hunger, Dunaj (Calthope) 10.41.4; 2. Futerer, Zagreb (Ilarley Davidson) 11 : 7.6.
Brez ozira na jakost motorja Je dospel prvi na cilj Šlrbau, drugi Hunger (Dunaj), tretji pa VodiSek (Ljubljana. Bil bi prvi, pa je padel med vožnjo.)
Motorji s priklopnim vozom do 1000 ccm: 1. Stuzzi (A. J. S.) 12 : 20; 2. Klemenčič (Hurley Davidsom) 12 : 44.6; 3. Rosa (RMW) 13 : 52.6; 4 Jeglič (Rudge-Whit\vorth) 14 : 15.
DIRKA AVTOMOBILOV.
Avtomobili do 1100 ceni: 1. Sarg (Grofrv 12 : 15; 2. Zuiek (Amilcar) 21 : 5:1
Avtomobili UflO do 1500: 1. Trinc Leiniu-
gen (Bugatti) 12 : 12.8; 2. Žužek (Bugatti) 12:39.2; 3. Savatič (Steyr) 13 : 39.4.
Avtomobili od 1500 do 2000 ccm: 1. Strehlor (Ansaldo) 13 : 39.2.
Avtomobili od 2900 do 3000 ccm: 1. Savatič (Alfa Romeo) 11': 25; 2. Cerri (Austrodaimler) 11 : 37; 3. Funk (Austrodaimler) 11 : 56.2; 4. Wurm (Fiat) 13.50.8; 5. Imhof (A. Daimler)
18 : 44.
Avtomobili od 3000 <lo 5000 rrm: 1. Ilansal (Steyr) 10 : 00.
OCENJEVALNA VOŽNJA AVTOMOBILOV.
Avtomobili do 175.000 Din: 1. Krizman (Austrodaimler) 15 : 31; 2. dr. Imhof (Austro-daimler) 29 : 50 ; 3. inž. Bloudek, Ljubljana (Buick) 35 : 38.2.
Avtomobili do 125.000 Din: 1. Schaub (Au-stro-Fiat) 14.58; 2. Bichlor (Stoyr) 15 : 02; 3. Robaus (Chrysler) 17 : 16.2 (diskvalificiran).
Avtomobili do 95.000 Din: 1. Kiemeswenger (Fiat) 23 : 07.4; 2. Deutsch (Talbot) 17 : 51.8; 3 Kalčič (Essex) 17 : 32.8.
Avtomobili do 74.000 Din: 1. Pečovnil; (Wan-derer) 18 : 28.2.
Zvečer je bil v prostorih avtomobilskega kluba v Zvezdi razglašen rezultat tekmovanj. Predsednik g. Praprotnik se je zahvalil vsem udeležencem in sodelujočim ter razdelil tekmovalne nagrade.
ŠPORTNI DOGODKI.
Za olimpijado 1. 1936. sc poteguje devet mest, nc več sedem; so pa tale: Lausanne, Milan, Berlin, Barcelona, Helsinki, Budimpešta, Aleksandrija. Rio dc Janeiro; vse kandidate podpirajo dotične vlade.
Da je nogomet sprejet med točke olimpijskega programa, poročamo posebej.
Tilden in Huntcr sta kot par premagala Whita in Wiiliamsa, Malloryjeva je pa z zmago popravila svoj poraz napram Jacobsovi. Francoski borivci za Davisov pokal Lacoste, Cochet in Brugnon so že v Ameriki; Borotra še pride.
Blagoslov plavalnih rekordov prihaja od vsepovsod.
Po zgledu srednjeevropskega nogometnega pokala hočejo_ prirejati tudi tekme za srednjeevropski veslaSki pokal; pogajanja so v polnem tiru. Beremo o udeležbi Češkoslovaške, Poljske, Ogrske, Jugoslavije; morda se pridruži še Nemčija, — Francozi so udeležbo pri evropskih prvenstvenih tekmah odpovedali; to pa zato, ker Italijani kot prireditelji niso ugodili njih želji, naj bi sc vršile tekme drugje in ne v Como.
Okoli Dresdena, 235 km, je v 8 urah 40 min. in 10.2 sek. odnesel zmago nemški kolesar Nebc, pustivši prav znane mednarodne dirkače daleč za seboj, — V Parizu so pa dirkali kar 24 ur skupaj, za tandemom; proti vsemu pričakovanju je zmagal Francoz Barthelcmy, prevozil jc 924K km. Večina dirkačev je med dirko odstopila, tako so bili utrujeni, med njimi velika kolesarja Binda in Gi. rardengo.
Francozi sc v avtomobilstvo vračajo nazaj na cesto; »Veliko darilo Francije« sc ne bo izvojc-valo več v avtodromih, temveč na cesti. _ V Italiji je sedaj Angležinja Adams, ki potuje sama na motornem kolesu iz Anglije preko Holandske, Nemčije, Češkoslovaške, Avstrije, Jugoslavije, Italije, Švice, Nemčije, Holaftdijc nazaj v Anglijo.
Še par podatkov o lahki atletiki: 28. t. m. nastopi najbrž Nurmi v Kolnu. — Amerikanco razburja vprašanje, kdo je boljši sprinter, Kornig ali Borah. Ameriški olimpijski šef-trener Robertson pravi, da je Borah zelo zanesljiv in da bo zmagal
vsaj v enem obeh sprinterskih tekov. _ Teki: 200
metrov Peterson 21.8; 100 in 200 y Rinkel 10 in 21.8; 100 m Malitz 10.7; 1500 m Eklof 3.59; 2000 m Finec Eino Bori! 5 t 23.8!. nov svetovni rekord (prej Wide, za njim Nurmi); 3000 m Papp 8 : 51.2 . (ogrski rekord), Finec Sarvimeki 8 : 39.5, za širino roke pred rojakom Lehtenarom; 5000 m Eklof 44 i 53.31; 10.00Q Beddari 32 : 13; 1 ur. Toivancl
Radio
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 315.8, Barcelona 344.8, Praga 348.9, Leipzig 365.8, Schenectady 379.5, Stuttgart 379.7, Toulouse 392. Hamburg 394.7, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariš 458, Oslo 461.5, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, MOnchen 585.7, Buclapest 555.6, Varšava 1111 Carigrad 1230, K6nigswusterhausen 1250.
Sroda, 17. aTgnsta: Zagreb: 20.30 komorna glasb«. — Praga: 13.30 borzno poročilo; 22 časovni signal, časnikarska in športna poročila. — Leiprig: 21.15 orkestralni koncert. — Stuttgart: 16.15 in 20 koncert. — Toulouse: 12.45 in 20.45 koncert. — Hamburg:
20 »Mamsell Niiouche (burka). — Rim: 21.10 simfonični koncert. — Pariš: 21 ruska glasba (Čaj-kovsky, Him6ky-Korza'mrv, Mtsorgskjr. — Dunaj: 21.05 koncertna akademija. — Mntichen: 19.30 predavanje: kemija vžigalic; 20 koncert; 22.15 sveto vno-gospodarski pregled. — Budapcst: 17.02 ciganska glasba; IS simfonični koncert. — Varšava:
17.873 km; okoli Milana 22 km, Rossini 1 : 14 : 45 (Valente jih je prehodil v 1 • 48 : 56); 4 X 100 m Stade Frani;ais 42.6, izenačen francoski rekord; 120 y lese Wightman 14.8. — Skoki: na daljavo Japonec Oda 7.37 (nov jap. rekord), Boer 7.30, Lenth 7.085, Berg 7.04; troskok Owe 14.30. — Meti; diskos Kivi 44.46, kopje Sunde 61.71.
NOGOMET PRIDE NA OLIMPIJADO.
No, vendar! Prejšnji ponedeljek so spravili v Parizu tudi zadnji kamen s pota, ki je bil za olimpijado v Amsterdamu nevaren. Nevaren v prvi vrsti zato, ker bi imel holandski olimpijski odbor velikansko zgubo, če bi nogometa ne bilo tam. Mednarodni olimpijski odbor ie opustil svoie stališče o amaterstvu, in bodo dobili nogometaši odškodnino, sicer ne na roko, pač pa v roke njih dolodajalcev. V Parizi so sc sešli zastopniki Mednarodnega olimpijskega odbora in Mednarodne nogometne zveze in so se dolgo posvetovali. Slednjič je podal izvršilni odbor Mednarodnega olimpijskega odbora tole izjavo: »Da varujemo olimpijskim igram splošni interes, in ugotavljajoč, da ima nogometni šport v svetu daleko največji pomen, ter upoštevajoč, da mora priti vprašanje amaterstva na dnevni red prvega bodočega olimpijskega kongresa, registrira v Parizu zborujoči izvršilni odbor Mednarodnega olimpijskega odbora, da med mnenjem olimpijskega kongresa v Pragi in nogometnega kongresa v Pragi ni nobenega načelnega nasprotstva. — Ta dva kongresa sta se vršila leta 1925. — Da se ognemo razporu glede sedanjega pojmovanja o amaterstvu, sprejema izvršilni odbor od Fife predloženo rešitev, da sc odškodnina nogometašem, določena v pravilih Fife, ne izplača naravnost igravcem, temveč samo delodajavccm.«
Odbor Fife je sprejel nato izjavo olimpijskega odbora v svoja pravila; je imel pooblastilo za to. Vse diference glede odškodnine bo poravnala Fifa. Na drugi strani je izvršilni odbor Mednarodnega olimpijskega odbora sklenil, da ne bo priznal rekvalifikacije profesionalov. Sami kompromisi, a nogomet pride na olimpijado, Neki časopis pristavlja: »Stroga amaterska določila, ki jih je sklenil olimpijski odbor za vse atlete, so zaradi ljubega denarja sedaj za nogomet odpravljena. Ker je splošno znano, kako zelo je lažiama-terstvo v Evropi razširjeno, boš amatere v nogometni dresi v Amsterdamu lahko na prste naštel.
UREDITEV CESTNIH DIRK NA NEMŠKEM.
Prusko ministrstvo notranjih zadev je sklicalo v Berlinu zastopnike treh velikih nemških kolesarskih zvez Imeli so dolg razgovor o ureditvi cestnega kolesarskega dirkanja. Zastopnik vlade je dejal, da je cestnih dirk preveč in da iz prometnoteffniških razlogov to ne more iti v dosedanji izmeri naprej. Zastopniki kolesarskih zvez so morali pritrditi, da je res tako. Želja vlade je ustanovitev najvišjega urada za cestnodir-kalni šport, v obliki, ki obstoja žc za avtomobilni dn motorni šport in ki se je dobro obnesla. >Tak urad je zelo potreben, sicer bi se moralo cestno j dirkanje sploh prepovedati.< Ker so tudi zveze izrekle svojo pripravljenost za ustanovitev urada, se bodo na drugi konferenci definiuvno dogovorili. Ustanovitev tega urada povsod zelo pozdravljajo, cestne dirke bodo prirejale odslej naprej v pametnih meji*, divjih prireditev ne bo več. Prav umesten ukrep.
IDEALISTI IZ V1CENZE.
»Gazzetta dello Šport« pripoveduje o dogodku pri atletskem klubu v Vicenzi, ki prav dobro osvetljuje nogometne razmere v Italiji. Klub je .Izdal na svoje člane vznesen oklic in je izrazi! ' upanje, da bo ostalo moštvo tudi brez denarnih podpor preteklega leta klubu zvesto. Oklic je imel presenetljiv uspeh, kakor ga vodstvo kluba ni pričakovalo: vsi člani prvega moštva so iz kluba izstopiti. Niso imeli za amaterstvo niti najmanjšega zanimanja.
DRAKONIČNE OBSODBE.
Nemci ne poznajo nobene šale, če se igravci kaj pregrešijo. Dva slučaja bomo navedli, lgravec Pfeiffer Frankfurtskega kluba >Eintracht< je v tekmi proti frankfurtskemu >Sportvereinu< znanega mednarodn švicarskega igravca Pacha dvakrat brcnil; ko mu je sodnik dejal, naj gre z igrišča, ga je nahrulil: »Ne gTem, pa naredite, kar hočete; boste šli Vi prej.< Sedaj so Pfeifferja za eno leto diskvalificirali, ker je Pacha brcnil, in še za dva meseca povrhu, ker je sodnika raz-žalil. Hkrati je zvezno sodišče predlagalo zveznemu predsedstvu, naj diskvalificira Pfeifferja za vse življenje. — Drugi slučaj: Bavarski igravec Hofmeister je pri odhodu z fcrrišča opsoval nekega igravca, in ao ga za dva meseca suspendirali.
NOGOMETNE PODRUŽNICE NA OGRSKEM.
Ogrskim drugorazrednim moštvom se denarno ne godi dobro. Sedaj se je pojavil v krogih prvorazrednih klubov prav uvaževanja vreden načrt. Pravijo, naj bi se prvorazredni klubi združili z drugorazrednimi v nekakšno interesno skupnost. Za prve bi pomenila združitev ojačenje moštva, ker bi lahko vsak čas imeli dosti rezerv na razpolago, drugorazrednnim klubom bi bila pa na ta nnačin odvzeta denarna skrb. Prva taka interesna skupnost se je že izvršila, F. T. C. jo je sklenil v Turulu s tamošnjim klubom. Sedaj pišejo o Hungariji, da bo ubrala isto pot. Treba je pa še počakati, kaj bo rekla druga liga o kolonizacijskem stremljenja prvorazrednih klubov.
"Darovi
Podpornemu društvu slepih, Lljubljana, Wol-fova ulica 12 so darovali: G. dr. Vladimir Kreč v zahvalo in priznanje f. primariju dr. Leopoldu Ješetu 250 Din; osobje tukajšnjega skladišča delavnic in avtogaraže direkcije pošte in telegrafa od svojih mesečnih prejemkov nerazdeljenih mu par, 50 Din; poiitnfška kolonija dijakinj čisti dobiček od predstave 94 Din. — Vsem plemenitim darovalcem najiskrenejša hvala. — Odbor.
17.15 in 20.30 koncert — Carigrad: 16 in 19.30 koncert turške godbe. — Konigs^usterhausen: 18 tehnični kura: mehanika; 19.20 tehnika moderne
države.
Četrtek, 18. avgusta.
Zagreb: 20.30 vesela večerna glasba. — Breslau: 21 Mozartova dela. — Barcelona: 17.40 kvintet. — Praga: 13.30 in 16.45 borzna poročila; 17 koncert; 20 vrem. nap.; 22 časovni signal, športna poročila. — Leipzig: 16.30 popoldanski koncert; 19 o čebelah. — Brno: 18.20 o razstrelivih; 19 koncert. — Rim: 17.45 orkestralni in vokalni koncert. — Pariš: 14 koncert. — Oslo: 21.30 koncert.
—	Berlin: 19.05 predavanje o radiotehniki. — Dunaj: 20.05 koncert dun. simfoničn. orkestra (Schu-bert, Straufl). — Varšava: 20.15 koncert. — Carigrad: 16 in 19.30 turška godba.
Petek, 19. avgusta: Zagreb: 20.15 literarni večer. — Barcelona:
18	in 21.05 kvintet. — Praga: 13.30 in 16.45 borzna poročila; 17 popoldanski koncert; 20 vremenska napoved; 22 časovni signal; časnikarska in športna poročila. — Toulouso: 20.45 koncert — Brno: 19 koncert; 21 koncert 43. pp. — Rim: 21.10 operetni večer. — Borlin: 19.30 organizacija espe-rantistov; 20.30 simfonični koncert — Miinchen:
19	led. pregled sporla; 22.30 serenada (Mozart).
—	Bmlapost: 22 časovni signal; ciganska glasba.
—	Varšava: 18 in 20.30 koncert. — Carigrad: 16 in 19.30 turška glasba. — Konigsvvusterhausen: 18 izolirna snov v ehektrotehniki.
Sobota, 20. avgusta, Zagreb: 20.30 koncert. — Praga: 13.15 poročila o indu3lrfji, trgovini in obrti; 17 popoldne koncert; 22 časovni signal, časnikarska in športna poročila. — Leipzig: 19 solnoe in vreme (predavanje) ; 19.30 določanje cen, bistvo tarifov ter tarifna politika v kupčiji z elektr. tokom. — Sehenectady: 13.30, 0.80 ter 1.30 glasba. — Stuttgart: 18.45 predavanje o težki a'letiki, borenju in boksanju. — Rim: 21.10 prenos iz gledališča, — Pariš: 14 koncert. — Oslo: 20 koncert. — Dunaj: 16.15 orkestr. koncert. — Budapest: 16 ciganska glasba; 19 simfonični orkester; 22.10 časovni signal nato ciganska glasba. — Carigrad: 16 in 19.30 turška glasba; 18 tehnični kurz: tehnična fizika.
TPoiscv&Ho vanJa
Izgubil se je v nedeljo na Rakovniku zlat poročni prstan. Pošten najditelj naj ga proti nagradi izroči v upravi sSlovencat.
Izgubljeno. V ponedeljek na praznik se je izgubil te avtomobila zelenkast površnik s trakom Elegance in sicer od osme do devete zjutraj na potu od vodnjaka pri Mestnem magistratu po Poljanski cesti čez šentpeterski most po Skofji ulici, Sv. Petra in Zaloški cesti do trgovine A. Sušnik ■pri tramvajski remizi. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v pisarni tvrdke Globočnik in drug, Ljubljana, Gosposka ulica 7.
Trgovinska pogodba i NemčHo
Te dni je bila parafirana trgovinska pogodba z Nemčijo, o kateri smo razen tarifnega dela že i7Črpno poročali. Danes navajamo podatke o tarifnem delu te pogodbe.
Najprvo o naših uvoznih carinah, ki jih izpre-minja ta pogodba. Znano je, da vsa znižanja uvoznih carin, ki smo jih koncedirali Nemčiji, veljajo potem tudi za druge države, s katerimi imamo pogodbe največje ugodnosti.
Znižana je naša carina: carinska postavka 233, mlečna kislina (rabi so v kemični industriji) od 50 na 25 zl. Din, nadalje za izgotov-ljena zdravila od 400 na 230; c. p. .247, svinčniki od 120, oz. 150 na 108, oz. 135, lorej za 10%, c.p. 280, nogavice 'ežke po ducatu komadov nad 700 g od 450 na 400, nogavice težke po ducatu komadov pod 700 g od 650 na 560; c. p. 31S žamet in pliš od 500 na 450; c. p. 337, 1. svileni trakovi od 2500 na 1800, 2. polsvileni od 1000 na 900, c. p. 346, napojene (impregnirane) tkanine v kosih, ki se prodajajo na drobno od 150 na 120; c. p. 408, ščetke in omela b) iz živ. dlake, žel. žice itd. od 200 na 160; c) iz usnja, klobučevine in kavčuka od 300 na 250; c. p. 462, pisemski papir, kuverte itd. od 300 na 200 (Avstrija je dosegla znižanje za trgovske kuverte ua 200, sedaj se je to razširilo na celo postavko; c. p. 472, slike na papirju (reprodukcije) od 200 na 150; c. p. 473, knjige v tujem jeziku, vezane, OH 40 na 10; c. p. 534, b) predmeti za okras, nakit s poldragimi kamni od 15.000 na 7000; iz srebra ali pozlačeni v zvezi s tkaninami od 3000 na 2000; c. p. 550, škarje hi uoži za tehnično porabo (za obrezovanje dreves, itd.) v zvezi z lesom od 50 na 35; c. p. 572, žepni noži, nežiči in britve: 1. samo iz železa od 200 na 120, 2. iz finejših tvarin od 400 na 160, 3. iz najfinejših tvarin od 700 na 250; c. p. 583, ražnji za kotle težki nad 100 kg pri komadu od 22 na 14; c. p. 658, mlinski stroji od 20 na 15; c. p. 665, radio aparati od 250 na 230; c. p. 686, harmonike iz usnja od 100 na 70, iz ostalih tvarin od 130 na 90; c p. 696, stenske in druge ure, žepni števniki, razni registrirni aparati od 300 na 150; c. p. 700, otročje igračke (niirnberško blago) iz navadne tvarine od 200 na 120, iz fine tvarine od 400 na 250, iz najfinejše tvarine od 600 na 300.
Vezali pa smo v pogodbi z Nemčijo sledeče naše car. postavke: c. p. 317, tkanine volnene od 500 g do 700 g na kvadratni meter 230, od 300 g do 500 g na kvadratni meter 280, pod 300 g na kvadratni meter 350 (to ima že Avstrija); c. p. 370, pri usnju so ostale vezane dosedanje postavke: boks 250, fino gornje usnje 320, lak usnje 300; c. p. 595, aluminijeva posoda v zvezi z nav. tva-rino 250, s fino 280; c. p. 669, izolirna žica a) s svilo 200, b) z drugim materialom 120 (kakor Avstrija).
Znižanje nemških carin je dosegla naša delegacija za sledeče predmete (v zl. markah): koruza od 5 na 2.50, suhe slive od 10.20 na 6.80, pekmez od 10 na 5. zaklana perutnina od 30 na 20. ribe žive od 30 na 25, mrtve od 15 na 12.
Vezali smo sledeče nemške carine na sledeče predmete: konoplja, grozdje, jabolka, hruške, doge za sode, živa perutnina, ribe, surova jajca, sardine, žveplena kislina, pšenica in slanina.
Glede hmelja je omeniti, da ima sedaj Nemčija carino 60 mark, da pa zavisi znižanje od pogajanj s Češkoslovaško, ki bodo v kratkem.
Nemška delegacija je izračunala, da predstavljajo koncesije Nemcev nam vrednost 2,146.000 mark, naše koncesije nam pa vrednost 940.000
mark; vse te številke pa imajo relativno vrednost. * • *
Zadružna gospodarska banka prevzela likvidacijo Merkantilne banko v Kočevju. Merkantilna banka d. d. v Kočevju se je imobilizirala, ker se je posluževala prevelikih kreditov pri denarnih zavodih in je dovoljevala preobsežne kredite za njen obseg. Radi tega je konstituiral konzorcij glavnih upnikov tega zavoda, ki je poveril za svoj račun Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani tiho likvidacijo Merkantilne. Ko se izvršijo vse formalnosti, bo Zadružna gospodarska banka, oziroma njena podružnica v Kočevju izplačala rse upnik«, ld ntso člani upniškega konzorcija. — Merkantilna banka jo bila ustanovljena 1. 1922 s kapitalom 1,250.000 Din, ki je bil leta 1923 zvišan na tri milijone Din. Za leto 1922 je že izkazovala čisti dobiček okrog 89.000 Din, ki se je lete 1923 povečal na 388.000 Din in leta 1924 na 390.000, zadnja je bila •bjavljena bilanca za 1925, ki je izkazovala čisti dobiček 438.000 Din. Banka je imela podružnico v Ribnici. Njene vloge so znašale nad 19 milijonov Din (od teh na kndižice 5 milijonov Din).
Izkaz o stanju Narodne banke i dne 8. avgusta 1927. (Vse v milijonih Din: v oklepaju razlika napram izkazu z dne 31, julija 1927). Aktiva: kovinska podloga 488.8 (— 0.1), posojila: na menice 1100.9, na vredn. papirje 235.9, skupaj 1345.9 ( + 28 6), saldo raznih računov 1416.4 (— 20 3); pasiva: bankovci v obtoku 5589.2 (4- 67.1), drž. terjatve 177.9 (+31.2), obveze: po žiru 1017.7, po raznih računih 412.6, skupaj 1.430.3 (— 91.0); bilančna vsota 9778.5 (+ 7.4), ostale postavke ne-izpremenjene.
Nova tvornica kvasa v Ljubljani. Domačim interesentom se je posrečilo odkupiti licenco novega ameriškega patente za brezalkoholno izdelovanje kvasa v Jugoslaviji. Pod firmo Boh & Križnic, prva jugoslovanska tovarna zn brezalkoholno izdelovanje kvasa v Ljubljani (poštni predal 146) se ustanovi podjetje, ki zgradi v te namen tovarno v Ljubljani ob Dolenjski cesti na Ogrino-vem svetu pri Kolodvoru. Načrti so že v delu in, Če bo vreme ugodno, utegne biti stavba še letos pod streho, teko da začne podjetje v spomladi obratovati.
Gibanje trgovstva in obrtništva v 2. troir.e-sečju 1927. Iz podatkov zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani posnemamo o gibanju trgovstva in obrtništva v 2. četrtletju letos sledeče: Trgovskih podjetij je bilo prijavljenih 369, odiavljenlh pa 335 Največ prijav je bilo: trgovina z mešanim blagom 63, z lesom 36, sejma rs tvo 26, branjarstvo 16 in trgovine z dež. pridelki 15. Odjav je bilo: trgovina z mešanim blagom 57, z lesom 23, sejmarstvo 22 in branjarstvo 20. Obrtnih obratov je bilo prijavljenih 562, odjavi j enih 276. Največ novih obi-atov je bilo prijavljenih: šivilje 71, čevljarji 54, krojači 44. mlini -13, gostilne 33, mizarji 33, mesarji 20. kovači 19, peki 14 in izvoščki z avtomobilom 13 Odjav je bilo največ v teh strokah: gostilne 51. čevljarji 31, peki 18, krojači 16, mirni 16, kovači 15, šivilje 14 in mizarji 13. Obrata na tovarniški način sta bila prijavljena 2, cdjavljena tudi 2.
Anketa o izvozu. Za kongres o izvozu, ki se vrši v začetku septembra t 1., je začela ljubljanska zbornica za trgovino, obrt in industrijo že zbirati podatke o izvozu iz Slovenije v dobi od 1. sept. 1927 do 1. sept. 1928. Materijal mora biti zbran do konca t. m.
Licencovanje bikov v mariborski oblasti. Tekom letošnje pomladi se je vršilo zakonito predpisano licencovanje bikov po vaeh sodnih okrajih mariborske oblasti. Pred vedlo se je skupaj 2168 bikov. Po pasmah odpade na simndolsko 666, na marijodvorsko 020, na pomursko 313 in na pinc-gavsko 128 bikov. 384 je bilo medsebojnih križancev teh pasem; 66 bikov pa je bilo tujih (nedovoljenih) pasem. Sposobnih je bilo 518 (78 odstot.) simodoicev, 463 (75 odstot.) marijodvorcev, 252 (81 odstot.) pomurcev, 81 (63 odstot.) pinc-gavcev in 197 (51 odstot.) križancev Ostali so nesposobni. Pripušžanje teh nesposobnih bikov ali sploh na licencovanje nepricnanih bikov se kaznuje z denarno globo Din 250. — V smislu zakona je potrebno, da ima vsaka občina uajmanj enega bilka na vsako pričeto stotino krav in telic. Na ta način znaša primanjkljaj bikov 353 bi sicer 131 marijodvorcev, 100 simodoleov, 80 pomurcev in 42 pinogavcev. Občine so dolžne, da si manjkajoče bike nabavijo. Lastniki najodličnejših bikov prejmejo državne premije po Din 800 in veliko ministrsko diplomo. Lastniki nadaljnjih izvrstnih bikov pa dobe oblastno nagrado Din 600 in pohvalnico. Lastniki nadaljnjih prav dobrih bikov dobe pohvalnico in prvo okrajno nagrado. Ostali dobri bikorejci prejmejo nagrado iz blagajn okrajnih za-stopov. Obvezani pa so, da biko drže za pleme še vsaj eno leto. Vse priznanje gre oblastnemu odboru v Mariboru, ki je takoj v prižetku svojega delovanja prispeval znatni znesek Din 30.000. — Veliki župan: dr. Sohanbach s. r,
Borso
16. avgusta.
Na današnji borzi je bila privatna ponudba ' znatna. Narodna banka je dajala London, Curih in Berlin, dočim je bilo privatnega blaga v devizah Newyork, Praga, Dunaj in Trst.
DENAR
Ljubljana. Berlin 13.515-13.545 (18.53), Curih 10.935—10.965 (10.95), Dunaj 7.99—8.02 (8.005), London 275.85—276.65 (276.25), Newyork 56.70 do 56.90 (56.80), Praga 168.2-169 (168.6), Trst 308.25 do 310.25 (809.25).
Zagreb. Amsterdam 22.73 do 22.79, Berlin 13.5088-13.5388, Curih 10.935-10.965, Dunaj 799 do 802, London 275.85-276.65, Newyork 56:6750 do 56.8750, Praga 168.20—169, Trst 308.25-310.25.
Curih, Belgrad 9.13, Amsterdam 207.80, BerKn 123.30, Budimpešta 90.50, Madrid 87.50, Dunaj • '1.08, London 25.2150, Newyork 518 80, Pariz 20.3350, Praga 15.38, Trst 28.24, Bukarešta 320, Sofija 376, Varšava 58.
Dunaj. Belgrad 12.495, Kodanj 190.10, London 34.50, MIlan 38.695, Newyork 710, Pariz 27.82, Varšava 71.26. — Valute: dolarji 708, angl. funt 34.40, fr. frank 27.82, lira 38.85, dinar 12.45, češkoslovaška krona 21.04.
Prana. Lira 183.75, Zagreb 59.40, Pariz 132.30, London 164, Newyork 33.95.
Dinar (deviza) v Newyorku 176, v Londonu 276.20, v Berlinu 7.50.
VREDNOSTNI PAPIRJL
Ljubljana. Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 142, Merkantilna 90 bi., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Vevče 135 uen., Stavbna 56 den, šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posojilo 87—85, vojna odškodnina 351—353, ultimo 351.50—353.50, agrarne 50—50.50, Hrv. esk. 91, Hipobanka 55, Jugobanka 91. Praštediona 850—860, Ljublj. kreditna 142 do 147, Šečerana 485—510, Drava 550, Slavonija 13 do 17, Trbovlje 480, Vevče 137.50—140.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 77.70, Živno 93.50, Hrv. esk. 10.80, Jugo 11, Alpine 44.30, Greinltz 6.50, Levkam 12.90, Trbovlje 60.75, Kranjska ind. 46.26. Dušik-Rušo 34, Mundus 166.50, Slavonija 1.80.
BLAGO:
Ljubljana. Les: zaključki: bukova drva cepanice suhe brez klad fko vag. nakl. p. 12 vag. po 19.50; bordonali smreka-jelka merk. od 35X35 do 50X50, od 10 m naprej večina 12 m fko vagon meja 1 vag. po 430; trami merk. 4/5, 5/6, 6/7 fko vag. nakl. postaja 2 vag. po 260; skupaj zaključeno 5 vag.; povpraševanje je za deske 3mreka-jelka od 10 m naprej media 18/19 fko vag. meja po 430; tendenca: neizpremenjena. — Dež. pridelki: pšenica bačka nova 78 kg, 2%, brez dopl., ml. tar., slov. post., prompt 30 dni 347.50—355; iste, dobava september, 355—307.50; sremska 78—79 kg, 2%, brez dopl., ml. tar., slov. post., prompt 30 dni 345 do 347.50; slavonska 78—79 kg, 2%, brez dopl., ml. tar., slov. post., prompt 30 dni 340—342.50; koruza: bačka nav. vozn., slov. p., prompt 30 dni 267.50; ista, ml. ter. 262.50; moka pšenična fko Ljubljana, odjem celega vagona plačljivo po prejemu 515; vse samo ponudbe. Tendenca za pšenico neizpremenjena, za koruzo nadaljo zelo čvrste; zaključeno 1 vag.
Novi Sad. Pšenica bačka, 75 kg, 2%, ladja Tisa 305, bačka 78—79 kg 297.50—300, sremska 78 kg, 2% 295-297.50, oves bački 207.50-210, sremski par. Indjija rel. Belgrad 212.50—215, ječmen bački 66 kg 265—270, sremski 66 kg 260 do 265. koruza sremska par. Indjija 217.50—220, bačka 215—217, moka Og bačka 445—447.50, 0 g ban. 435-440, 2 420-425, 5 390-395, 6 340-345. 7 280—285 (vse bačka), otrobi slav. v juta vrečah 190—195, srbski 185, ban. fko vag. Sisak 190 do 195; promet: 34 vag. ovsa, 11 vag. moke, 7 vag. otrobov. Tendenca: mirna.
V papirni stroki popolnoma izvežban
ki je sposoben tudi za krajša potovanja, se sprejme. Ponudbe s popisom sedanjega delovanja in prepisi spričeval je poslati na poštni predal 155 Ljubljana.
——m—mmpw—■—————— i	i	,	—i——
Tudi v Vaši kuhinji ne sme manjkati znamenitih priprav za vkuhavanje originalne znamke
W E C K
Po zelo ugodnih cenah jih dobite pri Tovarniški zalogi „WECK", Ljubljana, Pazite na Krekev trg 10, L n. (Tvrdka Fructus).
znamko! , .Ce'i0:	Maribor:
Josip Jagodi«.	Carl Lotr.
POSESTVO
36 oralov, od tega 18 oralov gozda, drugo velik sadonosnik, njive, pašniki, z lepo hišo, obokane kleti, vse pritikllne, pripravno za živinorejo, gospodarsko poslopje, viničarija — naprodaj! Cena ugodna. — Informacije ALEBRT VICEL, Maribor, Glavni trg.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 16. avgusta 1927. Višina barometre 308-8m
Opazovanja		Barometer	Toplota v C'	Rel. vlaga	Vel*r in brzino » m	Oblačnost 0—10	Vrsta padavin		-S	co i* Ss
kral	fes						ob opazovanja	* mm d« 7h		
	7	753-2	16-0	93	N 3	7	dež	26	17-4	12-6
Llablfana (dvorec)	14	755-0	15-0	71	N 5	to				
	21	753*8	12-6	82	SE 4	0				
Maribor		754*9	13-0	100	SSE 6	10	dež	12		15
Zagreb		756-0	150	98	E 9	10	dež	18		15
Belgrad	8	755-2	20-0	75	NW 2	9			1?	18
Sarajevo		753'4	22-0	67	mirao	10			T>	"Ts
Skopl|e		755-6	25-0	62	mirno	0				18
Dubrovnik		754-8	26*0	78	S 2	3			?8	16
Spili		754-0	25-0	74	ESE 5	10			V	23
Praga	7	753-2	14*0		WSW 6	10	dež	8	20	13
Najvišje temperature veljajo za prejSnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 17. avgusta: pusto in deževno, hladno, od ča&a do časa a« nebo zjasni, močni zajpad ui in severozagadai vetrovi,
Posebna naznanila se ne izdajo.
Za vselej nas je zapustil naš predobri soprog, oče, sin, zet, brat in svak, gospod
član nadzornega odbora.
Pogreb bo v sredo, dne 17. avgusta t. 1. ob 17 popoldne iz hiše žalosti, Celje, Gregorčičeva ulica 7.
Udruženje rezervnih častnikov in bojevnikov, pododbor v Ljubljani.
podravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celju, član uprav, odbora in ravnateljstva Južnoštajerske hranilnice, odbornik Zvezne tiskarne, poručnik v rezervi.
Umrl je po kratki mučni bolezni v torek, 16. avgusta ob 4. uri zjutraj.
Pokopljemo ga v sredo 17. avgusta ob 5. popoldne iz javne bolnice v Celju v rodbinsko rakev na okoliškem pokopališču.
Sv. maša zadušnica bo v četrtek 18. avgusta ob 7. zjutraj v župni cerkvi v Celju. Nepozabnega rajnika, ki je bil ves naš up in predmet naše iskrene ljubezni, priporočamo v blag spomin. V Celju, dne 16. avgusta 1927.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vršilca 1'SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ell 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
ABSOLVIRAN t
PRAVNIK
želi vstopiti pri notarju. Cenj. ponudbe na upravo pod šifro »Soliden« 6365.
HLA P¥Č
oženjen, z enim otrokom, iiče službe h konjem ali gre za hišnika. Naslov v upravi pod številko 6269.
KOČIJ A Ž~
k paru konj, oženjen, brez otrok, išče mesta. Gre tudi za hišnika. Naslov v upravi: štev. 6270.
Jarmenik
s premerom 68 cm, s hitrim krmilom, brzojarme-nik, premer 45 cm, jar-nik na cilindre, premer 35 cm, vsi fabrikati To-phaur & Co., Wien, v zelo dobrem stanju, rabljeni samo 3 leta, se jako ugodno prodajo. - Razen tega se proda 1 clrku-larka in 1 žaga na nihalo. - Izve se pri Hugo Weiss — Brod na Savi.
DIJAKINJA
I razr. gimn. išče hrano in stanovanje pri krščan. družini v bližini Zvezde. - Ponudbe na L. Erjavec, Medvode.
2 dijaka (nižješolca) sprejmem Z vso oskrbo. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6345.
Organist - cerkvenik
oženjen, želi službe kje v Sloveniji. Vzamem tudi mesto hišnika. - Naslov pove uprava »Slo. venca« pod št. 6341.
Sprejme sc več dobrih
tesarjev.
— Informacije daje Borza dela v Ljubljani. 6363
Čevljarski vajenec
se takoj sprejme. Josip Prešeren, Ljublj. 7, št. 65.
Puškarski '
Pouk na daljavo
(Fernstudien) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Acade-mie Polytechnique: Quai Amercoeur, 51 Ličge — Belgija. Prospekti 10 D.
Prvovrstna hrana za
DIJAKE
kakor tudi za uradnike in druso cenj. občinstvo, nudi se dnevno obod, in sicer: zakuhana Juha, meso, dve prlkuhl in močnnta Jed ali kompot po 7 Din, večerja 7 Din ali pa mesečno skupaj 892 Din. — Hazon tona so dobi pri vsakem kosilu in večerji 1 kruh in dobra pijača zastonj. — Jedila so servlrajo od 12.—8. uro in od 6.-8. ure.
SK3* »Zvezdi«
Pod mostom 11, Maribor.
V bliž. državnega mostu.
Preselitve
izvršuje najcenejše »SLO-VENIA-TRANSPORT« -sped. transport, družba -Ljubljana, Miklošičeva c. 36, tel. 2718,	6204
Opremljeno SOBO
takoj oddam. — Rimska cesta it. 6, I. nastr.
C ji It rs opremljeno ev.
3UUU s hrano, išče državni poduradnik. — Pismene ponudbe na naslov Jakob ŠTUKL, Sv. Florijana ulica 9/1.
Iščem lepo, zračno, solnč.
4 do 5 sob, v novi hiši, sredi mesta ali v vili. -Pismene ponudbe z opisom stanovanja in najemnimi pogoji na glavno pošto Poštni predal 153 pod naslovom Stanovanje.
GOSPODA
sprejmem na stanovanje. — Krakovski nasip 16.
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin, cirka 500 ma vrta, odda s 1. sept. na Brinju ob Dunajski cesti Pokojninski zavod v Ljubljani.
Posestvo
se proda, 17 oralov veliko, s premičninami in nepremičninami v Cerša-ku pri Št, Ilju. - Vpraša se pri trgovcu K. Swaty, Št. Ilj v Slov. goricah.
pri Mariboru
9 oralov vinograda, vini-čarija, gospodarsko poslopje, sadonosnik, njive in gozd, lepo arondirano, se proda po ugodni ceni. — Informacije ALBERT VICEL, Glavni trg — Maribor.
Laneue tropine
in druga krmila
nudi najceneje
A. VOLH, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24,
veletrgovina žila in nilev-iskih zdelkov.
Priporoča se trgovina a železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška ccsta.
Volna - bombaž
za strojno pletenie in ročna dela, dobite po JSF" najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 13 • Židovska 4.
Elektro instalacije izvršuje ALOJZ ARHAR Sp. Šiška, Celovška cesta 80. Solidno delo, ce ne zmerne. - Istotain se sprejme VAJENEC.
Strojna plctilnica
A. PONGBAČIČ
v CELJU, Gosposka 27, sc jc preselila v Gregorčičevo 3t. 3 in sc cenj. občinstvu najtopleje priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. 6331
samostojen delavec ter izvežban kopitar, se išče takoj za stalno mesto. — Ponudbe poslati upravi pod »Eksistenca št. 6213«.
Družabnik
se išče s kakršnokoli strokov, izobrazbo. Imam zemljišče s poslopjem, zelo pripravne prostore za vsako obrt. Porabno za tovarno ali za večjo industrijo. - Več se izve pa VictoVdanski cesti 6.
PRODAM psa-volčjaka in kupim foksterierja. — Ponudbe na upravo pod šifro: »Pes« štev. 6293.
HOLESAftJl!
Znltane cene. Oglette si zalo-
fo dvokoles na)fine)6ega tipa rlbuna, Rekord, Schampton, Stvrla, Blankl, Fafor, Per.a, Diamant ie od Din 1300--naprej Pneumatlka Dunlop, Mlchelln. Ceniki franko. Prodaja na obroke.
.Tribuna* F. D. L.
LtubMana
Tovarna dvokoles ln otrošk vozičkov.
Velezanlnio
jc ilustrirani, popularni »Radioi-časopis
„Ra<f£owelt"
(bahrotisk).
Poleg vseh evropskih programov zanimive aktualnosti in dragocene tehniške razprave. Posamezni izvodi po 8 Din. Številko na ogled brezplačno.
Wiener Rsdioverlag, Wien I.,
Pestalozzigasse 6/14.
IŠČEMO
hrastove brzojavne droge
zdrave, ravne, brez skorje — in sicer:
5000 komadov , 3000 komadov . 1000 komadov , 4000 komadov . 1000 komadov . 1000 komadov . 150 komadov , 100 komadov . Dobavni rok tekom 4 četkom. Plačilo takoj,
, . po 8.50 m dolge , , po 9.— ui' dolge i , po 9.50 m dolge
. ■ po	10.— m dolge
t , po	11.— m dolge
• i po	12.— m dolge
t < po	13,— m dolge
. . po	14.— m dolge mesecev, a s takojšnjim po-
Ponudbe	na lesno veletrgov.
Franz
Bozen
(Bolzano)
Aito Adige, Italia.
Udruženje rezervnih častnikov in bojevnikov v Ljubljani naznanja, da je umrl rezervni pešadijski poručnik, gospod
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta in svaka, gospoda
Antona Leiiseha
sc tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. — Posebna zahvala pa bodi izrečena železniški godbi in pevskemu zboru »Sloga« za ganljive žalostinke, gospodu govorniku U. J. Z. za globoko občuten poslovilni govor, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so dragega nam pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1927.
Globoko žalujoči ostali.
K 'K?* u.as jsh*r-&'t 2
Nikolaj L j e s k o v J
Začarani romar. 44
Deklica ni nič odgovorila. Knez pa je rekel gospej:
—	Ze vu pri, prosim, naj se pelje s pestunjo na sprehod v moji kočiji.3
Gospa mu je nekaj pričela francosko ugovarjati, češ, čemu bo to in purkua,4 a on ji je nekako odvrnil v tem smislu, da »mora to biti«. Tako sta nekaj drug drugemu pripomnila kake trikrati. — Nato pa je rekla Jevgenija Semjonovna pestunji nehote:
—	Oblecite jo in pojdite s kočijo.
One dve sta odšli. Ta dva pa sta ostala sama. Jaz pa sem moral skrivaj prisluškovati, kajti nisem smel stopiti ven izza omare. Sicer pa sem si tudi mislil sam pri sebi: — No, zdaj je prišla moja ura, pa bom zvedel resnico, če kdo kaj hoče storiti Gruši na kvar.
Šestnajsto poglavje.
Če sem že sklenil, da bom prisluškoval, sem tudi hotel vse videti, kar se bo dalo, na lastne oči. Pričel sem se ozirali in ludi dosegel, kar sem želel. Natihem sem se povzpel na kuhinjski stol, zagledal sem vrh vrat špranjo v podbojih in pohlepno pritisnil oko vanjo. Videl sem, da sedi knez na divanu. Gospa je stala pri oknu, menda je gledala, kako neso njeno dete v kočijo.
Kočija se je odpeljala, gospa se je obrnila in rekla:
—	No, knez, slorila sen vse, kakor ste hoteli. Povejte zdaj, po kakih opravkih ste prišli k meni.
On pa je odgovoril:
—	No, saj se ne mudi s temi opravki! Saj ne dežuje nad liaiili. Pridi rujši prej k meni: sedi poleg
1 Franc. Je vous prie — prosim vas.
• Franc, pourcjuoi — zakaj?,	- -
mene, da se prijateljsko pomeniva kakor v starih, dobrih časih.
Gospa je ostala na mestu, sklenila roke na hrbtu, se naslonila na okno in molčala, samo obrvi je na-mrgodnila. Knez jo je prosil:
—	No, kaj ti je? Prosim te, saj morava govoriti. Ona je ubogala in stopila bližje. On je to videl in takoj zopet postal razigran:
—	No, no, tako, le sedi, sedi kakor v starih časih, — in jo je hotel objeti. A gospa ga je odrinila in rekla:
—	Le povejte, knez, kaki opravki so vas pripe-; ljali in kaj hočete od mene?
—	Kaj pa je to? — je vprašal knez, — hočeš torej, da ti vse naravnost povem, ne da bi izgubljali
čas?
—	Seveda, le povejte brez ovinkov, zakaj gre. Snj sva vendar dobro znana, kaj bi uganjali komedije.
—	Potrebujem denarja, — je rekel knez.
Ona je molčala in gledala.
—	Majhen znesek, — je dodal knez.
—	Koliko?
—	Zdaj potrebujem samo dvajset tisoč.
Gospa ni zopet nič odgovorila, knez pa ji je pričel na široko praviti, češ, da hoče kupiti tovarno za sukno. — Zdaj sem sicer brez groša, — je rekel, — če jo pa kupim, postanem milijonar. Vse preuredim, vse staro podrem in vržem ven. Izdeloval bom cvetno blago in gn prodajal v Nižjem azijatom.1 Tkali bomo najcenejšo prejo, ki ni nič vredna, zato pa jo damo živo pobarvati. Azijali bodo vse radi pokupili in imel bom velik dobiček. Zdaj potrebujem samo dvajset tisoč, da plačam aro za tovarno. — Jevgenija Semjonovna je rekla:
—	Kje pa boste dobili denar?
1 Julija sa vrši v Nižjem Novgorodu ob Volgi velikanski sejem ob milijonski udeležbi sibirskih in srednjeazijskih trgovcev,	^ „
Knez je odgovoril: — Tega še sam ne vem, a ; moram dobiti, ker natančno vem, da bo vse potem šlo kakor namazano. Imam človeka — Ivana Glavača, ki je poprej služil pri našem polku za koneserju.2 Ima sicer slamo v glavi, a drugače je zlata vreden, pošten in jako vesten. Bil je dolgo časa ujet pri azijatih in izvrstno pozna vse njih okuse. Zdaj pa se je pričel pri Makariju sejem1. Poslal bom Glavača tja, sklenil bo kupčije in pobral vzorce. Tudi predplačila bo dobil in in ... potem ... takoj, predvsem bom povrnil onih dvajset tisoč.
Obmolknil je. Gospa je tudi trenutek molčala, vzdihnila in pričela:
—	Dobro ste računali, knez.
—	Kaj ni res, da dobro?
■ — Seveda, — je rekla, — prav dobro. Naredili boste tako: plačali boste aro za tovarno, potem vas bodo vsi imeli za tovarnarja. V javnosti bodo pričeli govoriti, da se obračajo vaše premoženjske razmere na boljše ...
—	Da.
—	Dii, in potem ...
Glavač bo od Makarija prinesel polno plačil na račun in naročil, povrnil bom dolg in obogatel.
—	Ne, dovolite, pustite mi, da vse povem. Pred vsem boste s tem ujeli na limanice predvoditelja1. Ker vas bo imel za bogataša, so boste poročilj z njegovo hčerjo. Potem, če boste dobili njeno doto, boste tudi zares bogati.
Ti tako inisliR? — je rekel knez.
Gospa mu je odvrnila:
—	Mar vi drugače mislite?
—	No, — je dejal, če že vse tako dobro razumeš, potem naj drži naša kupčija, kakor jo obetaš.
' Franc, connaisseur — strokovnjak, tukaj izvedonec za konje.
Sv. Makarlj Zelfovodski je patron niiegorodskega sejma. 1 Nem. Adeismarschall. Predvoditelja je volilo plemstvo, ker je uživalo neke avtonomno pravice*,
ORIGINALNE
BARVE, MATRICE (KOŽE), VOŠČEN PAPIR, ZA GESTE TNER-CYKLOSTIL, SPECIJALN1 PAPIR ZA RAZMNOŽEVANJE, SE DOBI
vedno in najceneje pri
LUD. BHRHGH, LJUBLJANA selenburgova ul. en.
TELEFON St. 2980

Lečo, fižol, suhe gobe, kumno
kupim vedno po najvišji cenL
FRAN POGAČNIK
Ljubljana, Dunajska c. 36.
Vsakovrstno
zlato hupuic
po najvišjih cenah Gerne, juveltr, Ljubljana Wolfovn ulica štev. 3
JEČMEN - RŽ
kupim ali zamenjam za KORUZO po dogovoru. -
FRAN POGAČNIK LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 36.
Večji moški
KROJAŠKI STROJ
»Pfaff« 34, ali »Singer«, kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Pfaff in Singer« 6328.
Tiat^auto 501
tipa torpedo ili šport, v rabljenem, toda dobrem stanju, kupim. Ponudbe na OSKAR HANDLER, OSIJEK, Desatičina 13.
I7I2VA sP°da» P°d"
lijMvtl« pisani izjavljam, da nisem nikdar govoril, da me je Franc Čeme, gostilničar pri »Sedmici« v Mostah nagovarjal, naj kupim njivo od Antonije Hirš. marveč sem le rekel, da bi jo jaz lažje kupil kot pa Čeme. — Anton Paulin.
Najboljši šivalni stroj
je edino le
za dom, obrt in industrijo ter Švicarski pletilni stroj
„DUBIED" Istotam v zalogi pisalni stroji
„URANIA
Josip Peteline
Ljubljana
bliiu PreSernovega spomenika za vodo
Najlepše opreme.	Nizke cene.
Tudi na mesečna odplačila.
Dunajski vclesefem
4—U. septembra 192?
Izredne prireditve:
Belgijska razstava
Italijanska razstava
Japonska razstava
Tehniške novosti in izumi: Razstava hotelskih potrebščin
Reklamna razstava — Radio-razstava
Dunajski krznarski modni salon
Brez potniškega vizuma! Z velesejemsko izkaznico in s potnim listom prost prestop avstrijske meje! Vizum za potovanja preko Madžarske se dobi na obmejnih postajah proti sejmski izkaznici. Znatni vozni popusti na jugoslov., madž. in avstrijskih železnicah, po Donavi, Jadranskem morju in zrakoplovbi.
Vsa potrebna pojasnila kakor tudi vele-sejmske izkaznice (po Din 4()"—) dajejo Wiener Messe Aktien-Gesellschaft, Wien VII, Messeplatz 1 a, za časa lipskega jesenskega velesejma tudi Au^kunftgtelle in Leipzig, čsterr. Messhaus, Hainstrasse 16—18, dalje častna zastopstva v Ljubljani:
Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4, Zveza za tujski promet v Sloveniji,
Aleksandrova cesta 8, Josip Zidar, Dunajska cesta št. 31.
B. C. I. f mi cllcrs' cheqac§
Potovalni čeki Banca comme?ciale italiana
v ital. lirah, franc. frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih nudijo vse ugodnosti gotovine in so prosti njene slabe strani. Zahtevajte jih pri svoji banki, predno nastopite potovanje.
Me samo ceno,
temveč tudi kakODDSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
Hnilgooeznlca K. T. D., črtalnica ln toornica po-slonnih hniig o Liubliani, Kopiiarjeoa rlfca Sten. 6/11.
Objava.
Pri zalogi soli v Ljubljani bo 16. septembra t. 1. prva ponudbena dražba v svrho enoletne zakupodaje nakladanja, iz-kladanja, prekladanja, in prenosa vsev vrst soli iz vagonov v skladišče s tehtanjem, kamarisanjem in obratno.
Pogoji in natančnejši podatki za to dražbo se lahko pregledajo vsak delavni dan v pisarni zaloge sedi v Ljubljani.
Iz pisarne ekonomskega oddelka uprave državnih monopolov EMB: 13.974 od 8. avgusta 1927 v Beogradu.
Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš preljubljeni soprog, sin, brat, svak in stric, gospod
Robert MoskovK
družabnik tvrdke Brata MoskovK
dne 12. avgusta 1927 po kratki in težki bolezni v 56 letu starosti ▼ sanatoriju Fuerth na Dunaju preminul.
Zemeljske ostanke blagopokojnega smo prepeljali v Baden pri Dunaju, kjer smo jih dne 14. t. m. položili na tamkajšnje pokopališče k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 17. avgusta 1927.
Elza, soproga, Matilda, mati, Feliks, brat, Klanca, svakinja, Verica in Julček, nečaka.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubij eni, predobri soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod
Zelinka
veletrgovec
v nedeljo, dne 14. t. m. po kratki zelo mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, pri polni zavesti svojo trnjevo pot v Bogu dokončal.
Pogreb nad vse ljubljenega pokojnika bo v sredo, dne 17. t. m. ob 3. uri pop. iz mrtvašnice Stara pot št. 2 na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. avgusta 1927.
Roza Zelinka, mati, Alojzija Zelinka roj. Malic, soproga, Emerik, Leo, sinova. Barbara, Roza poroč. Fobes, sestri in vsi ostali sorodniki.
■i Ste i--.P9VfpSSfe.'•	v- : - »anmiigvj

Naš zvesti sotrudnik, gospod
Emerik Zelinka
je 14. t. m. po kratki in mučni bolezni blaženo zaspal v Gospodu.
Dostojnost, marljivost in pravicoljubje so bile značilne lastnosti tega vrlega moža, ki mu ohranimo zvest spomin.
V Ljubljani, dne 16. avgusta 1927.
Ravnateljstvo Destilerije d. d. Zagreb.
C'.. 'M

Globoko potrti naznanjamo, da je naš ljubljeni, dobri šef, gospod
Emerik Zelinka
14. t, m. blaženo zaspsd v Gospodu.
Ohranili ga bomo v zvestem spominu.
V Ljubljani, dne 16. avgusta 1927.
Uradniki m nastavijenci tvrdke Zelinka.
Za Jugoslovansko tiskarna v Ljubljani: Karol
Izdajatelj; dr. Fr. Knlovec.
Uradniki Frana Tan«(U^