Katolški cerkveni list. M f«. V četertik 1. vel. travna. tm.%1. Raba podob per ueenji. V I. listu p. I. je ..Zgodnja Danica- per učenji mladosti rabo pripovest perpororila, kar jc za res dobro in prav. Drugi tudi dober pomoček , per učenji mladosti srečno napredovati, se mi zdi raba podob (Bilder). Med vsimi dušnimi močmi je per otrocih domišlija (v nižjim pomenu: Einbildunos-kraft) in pa počutna dovzetnost ( das sinnliche VVahr-nehmungsvermogen) nar bolj razvita. Zato je tako težko, otroke v redu in miru in per potrebni pazljivosti ohraniti. Otroka namreč vsaka stvar mika; vsaka reč njegovo oko iu vsak glas njegovo uho na se vleče: otrok hoče vse viditi in slišati in vsako reč z roko prijeti. Kteri učenik tedaj nar bolj razume, te dve dušne moči per učenji v svoj namen porabiti, tisti bo gotovo per uku mladosti nar bolj napredoval. Kakor se raba pripovest posebno otročji domišlii perkupi, tudi podobe obeni omenjenim dušnim močem posebno ustrežejo. Ako si postavim otrokam pergodbo od Kristusoviga rojstva razložil, vzemi potem tudi podobo od Kristusoviga rojstva v roko, ter jo otrokam pokaži rekoč: Tu sem glejte! tu je Betlehemsko mesto, tu je borni hlevčik, tukej so jaslice, v njih vidite nebeško dete, per Njem Jožefa in Marijo, okoli hlevčika pastirce s svojimi čedami, nad Idevčikam prelepo zvezdo. Tukaj vidite s. tri kralje, ki derže v rokah svoje darove: kadilo, zlato in miro, kleče nebeškiga deteta molijo. — Vidil boš, de bo vse v šoli kar oko in uho: lahko bi slišal miško po šoli hoditi. Kteri otrok ti bo potem vedil, razloženi nauk nar bolj ponoviti, mu tako podobo daruj, pa mu reci, de naj jo lepo shrani, ker ti jo bo mogel večkrat pokazati, in de naj jo doma pridno ogleduje. V prihodnji uri mu ukaži, de naj ti po podobi zadnjič slišani nauk ponovi, in čudil se bos, kako ti bo vedil vse na tanko povedati od perviga konca do zad-njiga, kar bi se brez pomoči podobe morebiti ne bilo zgodilo. Tako se pa tudi učenik nar lože j vsakdanjosti in vedne enoterosti (des evvigen Ei-nerlei) ovaruje; v šolo pride sprememba in živost, med otroke pa lepo perzadevanje. de bi eden dru-giga prekosili in tudi kaj lepiga v dar dobili, naj bi imeli doma starišem kaj pokazat. Porečejo sicer nekteri, de podobe le od začetka per otrocih veselje obudijo, s ca sam pa jim postanejo kaj vsakdanjiga: podobe se umažejo, otroci jih začnejo zaničevati in tako še spoštovanje do drugih svetih in posvečenih reči zgubijo. Kakor je večidel per vsih ugovorih navada, de nekoliko resnice v sebi imajo, je tudi tii. Zato je treba pred vsim opomniti, de se otrokam nobeni slabi podob-čiki v roke ne dajo. ki so brez vse umetnosti in lepote namalani, ampak bolj prav reči, le mazani, in vsaki stvarci prej. kakor kakimu svetniku podobni. Rajši nič, kakor kaj slabiga in neporedniga. Potem smo tudi mi te misli, de sc ne sme ne preveč podob in ne pregosto otrokam v roke dati. Ka-tehet naj jim jih večidel le kaže, in le sem ter tje v znamnje zadovoljnosti in pohvale ktero podeli. Kar pa umazanje podob zadene, se samo od se razume, de papirnate podobe ne morejo večno terpeti. Zato se ravno v keršanskim nauku ljudje podučijo, de naj svete reči, ako nis«. več za rabo, sožgejo, de ne bojo komu v zasmehovanje. Tudi lahko katehet časi že ostarele podobe z novimi čednimi nadomesti. Podobe so sploh dober kup, s kakimi par goldinarji se človek za celo leto obilno z njimi pre-skerbi, in na male potniške se v tako imenitni reči toliko manj gledati sme. ker je dnar s tem boljši obernjen in z njim več dobriga storjeno . kakor ce bi sc med uboge podelil. Bolj so namreč tisti usmiljenja vredni, ki so lačni duhovskiga kruha, kakor pa telesniga. in ravno k pervim so šteti nedolžni otročiči v šoli. Skoda je samo, de, dokler so Nemci s tako imenovanimi katekizemskimi podobami (Katechis-mus-Bilder) dobro prevideni, v kteri reči posebno Briskenskimu knezoškofu Galura-tu velika hvala gre, jih nam Slovencam v slovenski besedi sc tako zelo pomanjkuje. Za potrebo sicer res tudi nemške lahko rabimo, vendar pa so si sedanji Lavantinski knezoškof velike zasluge za otročjo izrejo perdo-bili. de so nekoliko takih podob, poleg Galurovih, s slovensko besedo previdenih v Gradcu per l.am-pelnu risati dali. Ker so pa te podobe še sploh malo znane in po svoji vrednosti cenjene, jih tukaj nekoliko obširniši popišemo. Njih slo skupej velja 40 kr. sr. in obseže devet raznih podob: I. kaze veselje v skrivnosti presv. Trojice s tremi nareki (Zeichnungen): a. kerst v Jordanu; b. sintTl Kristusova: e. prihod s. Duha. ti. kaže daritev s. maše stremi nariski: a. darovanje Melhizedeka (Vorbildj: b. zadnjo večerjo (Krlullung): c. povzdigovanje per s. maši freelles Nacli hi Id ). 3. kaze oljsko goro s tremi nariski: a. Kristusa v molitvi: b. spijoče učenee: e. vjetje Kristusa. 4. kaže Kristusa kri/.aniga z dvema razbo)-nikama. 5. kaze viiehohod Kristusov. 6. kaze kers. nauk v trojnim vprašanji stremi nariski: a. kaj je oče nebeški storil, de bi v nebesa prišli? Na> je za svoje otroke vzel. — Narisek kaze matere, ki svoje otroke k Jezusu peljajo: h. kaj nam je storili, srečno v nebesa priti? — Zapovedi -polnovati. — Narisek kaze mladenča per s. Mat. fl). 17. s tem vprašanjem, e. Kaj nam je dal Jezus v pomoč, de nam je v nebesa priti mogoče? Svoje meso in kri v presv. zakramentu. — Narisek kaze poslednjo veeerjo. 7. kaze nauk od spovedi v priliki od zgublje-niga sina s petimi nariski: Zgubljeni sin a. "pozna svoj greh i izpraševanje vesti): b. obžaluje svoj greh zaljubljeno obnašanje plesavk in plesavcov, slišijo kleti, kvantati, klalarske pesmi prepevati; in ker jc človek že po naturi bolj k budimo nagnjen. in izgled v njegovo življenje več moči, kakor še toliko pod učenje ima. se s tem že v pervi mladosti ob ljubo sra m oži j i vos t per pravijo. brez ktere ludi čistosti ni in obstati nc more. .Naj ho le res, kar kdo reči utegne, de otroci sploh vsiga tega še ne ume jo; pa če tudi se ne umejo, jim vender to rado v spominu ostane, in de le nekoliko k spreumetiiosti pridejo, kmalo to. kar so pred vidili in slišali, premišljevati, govoriti, ter ples in druge reči med seboj poskušali začini. Tako se jih slabi navtisi v pervi mladosti primejo, z njimi rastejo, in dostikrat za njih cehi življenje hude nasledke imajo. Zraven tega se otroci per tacih perloznostih. ko marsikteri nezmerno pijd, ali pa še otroke piti silijo, lahko tudi že pijančevanja vadijo. Kaj pa jc iz človeka, ki se že v otročjih letih pijancevati vadi, vsak lahko ve in presodi.— Pa tudi na telesu se per tacih prilikah otroku marši ktera nesreča lahko pernieri. Kakii lahko je, kar se marsikje resnično zgodi, de kdo otroku na noge stopi ali ga neprevidama sune. in de je nekteri ravno per iiaplečvanju že tako skupil, de čuti in terpi potem vse svoje dni! Za en kosec kruha ali mesu. ki ga morebiti dobe, otroci utegnejo tako na svoji duši ali pa tudi na telesu nepopravljivo, neizrečeno škodo terpeti. Ko hi se ženitninc po kersansko obhajale, bi res te reči v misel jemali treba ne bilo; ker se pa ženitninc. zlasti na kmetih, veči del po pameti in po kersansko ne ravnajo, je pa ta opomin gotovo potreben. Zatorej, starši! in vi vsi. kterim siPotroci v poduk in skerb izročeni — premislite to. in nikar otrok na ženitninc. ples i s a in druge take pcrložnost j in kraje ne spušajte. če vam je njih nedolžnost, njih zveličanje. njih rasna in večna sreča mar. Tisti pa, kteri ples še zagovarjajo, ali ga zavolj telesne gibčnosti in perurnosti mladosti elo perporočujejo, ne vedo ali pa vediti in pomisliti nočejo, v koliko hudiga za dušo in velikrat tudi za tebi plesarije in okoljšn.e, skterimi je ples združen, zapeljejo. Xi moj namen, tukej ravno ples pretre-sovati; samo to vender per tem opomnim, de so razsvetljeni sveti cerkveni očetje in učeniki (ki so sploh vsi zoper ples) človeka in njegovo naturo, kar nevarnost za zveličanje tiče, gotovo veliko bolje poznali, kakor pa vsi tisti, ki ples zagovarjajo ali ga priporočujejo, ker se za dušni prid in blagor ne zmenijo. Telesna gibčnost in perurnost, ktera jih tolikanj skerbi, se tudi brez plesii perdobiti zamore. Rmetovski ljudje, ki so razun zime skor celo leto na polji, v nogradih, na paši ali pa v rudarskih jamah, se pa že tam dovolj urijo in gibljejo. Gotovo je pa veliko bolje, čeravno se kdo prav po postavah obračati in sukati ne zna, kakor pa de bi si to z zgubo nedolžnosti in z nevarnostjo in škodo svojiga zveličanja perdohil. 1». Spomin post en iga m o za in prid niga učenika. »Bratje! cer pekoč. Vendar delajmo na moč. Bo n.irn v prohu lahka n-ie!" — —n V sredo po vclikonoci. 23. mul. travnu je umeri g. Simon Maček, vredni učenik Kropuške šole na korenskim. Kavno na hv. Jurja dan popoldne smo ga pokopali. Star je bil 51 let, in se jc /.c 31. leto vkvarjai na trudnim polju našiga revniga učiteljstva — llil jc pridin učenik, pobožili kristjan in pošten mož, da malo tacih. Rojen jc bil v Poljanah od revnih, toda dobrih starišev. V šolo je hodil nekaj v Idrii iu nekaj v Ljubljani. Vsih 31 let je bil /.in i ram le v kropi. Od zgod-njiga jutra do poznigu večeru je delal vsak dan neu-trudeno v šoli in cerkvi. Pri vsih rečeh je bil /.najden, skušen iu previdin mož. Pri vsih svojih opravilih je znal vse naj bolje oberuiti. V cerkev jc vedno prav rad hodil. Vsako nedeljo, kadar jc dan odzvonil. so ga vidili ljudje vselej perviga pred altarjeru klečati in moliti. Tudi v postu je svojim učcncam vsak večer sv. križev pot v cerkvi naprej molil, in jih tako pri rsaki priložnosti tudi k pobo/.nimu življenju škerbno napeljeval. Se letaš, ko je bil ze ves bolehiu. se mu ni moglo ubraniti. da bi pustne dni navadnih dolgih molitev h svojimi učenci v cerkvi opravil ne bil. — Zraven šolskih in cerkvenih opravil jc pa ludi na polju pridno kmctoval. Svoje malo polje jc tako dobro obračati in obdelovati znal. da mu je vedno obiluiši rodilo in teknilo. Za tega voljo jc bil pa že tudi poslednje leto po uasvetu gospod fajm. Lrsiča za uda kmetijske družbe v Ljubljani r.voljen. — Tudi s slovenščino se je pridno pečal. Vse slovenske časopise je bral. in si že veliko novih bukev napravil. Okoli in okoli ga je vse špoteniga in previdniga moža spoštovalo in rado imelo. — Svet je pa vender le navajen kratko ljubiti in dolgo čertit*. in velike dobrote z nehvaležnoNtjo povračevati. Zato se pa tudi ranjkimu ni novo zdelo, če so ga kake nehvaležne na-sprotvanja krivično zadele. On se jc tedaj vselej in povsod le modro iu poterpezljivo zaderžal. zato ker je vedil. dale po taki poti se pride v kraj, kjer križev večne bo. — Njegove blage dela so mu bile na zadnje hladno tolažilo: vidilo se jc, da mu je bila smert ljuba, in da je rad umeri. š>e zadnje dni jc djal : rkai se bom le umreti bal. saj siui že dosti na svetu prestal" — Zaspal je mirno v sladkim upu boli-oga življenja — Počivaj le mirno, ljubi bratec ! in vživaj tam svojih del vredno plačilo. — Zrezaniga kamna enako drugim veljakam na grobu morebiti ne boš imel. vendar boš vstal v vedniin spominu vsim. ki so te poznali in spoštovali. — Častiti duhovni gospodje, ki so bili enkrat tvoji učenci, se te bodo spomnili pri sv. altarju. veliko veliko jih bo pomnilo tvoje lepe nauke, in mi tvoji zvesti bratje te ne bomo pozabili nikoli, nikoli! — Počivaj le mirno, dragi bratec! najti bo trudnimu žemljica lahka! — A. Praprotuik Maj je katolski duhoven ? Alfonz L a m a rt i n c . sloveči francoski pesnik . poslanec, in v začetku sedanje francozovske republike tudi miuister. se je v narodnim zboru v Parizu tako glasil: rV vsaki fari stanuje mož. ki nima ne žene ne otrok in je vender ud vsake družine. — kteriga ljudje pričo Hvetovavca ali deležnika nar bolj prazničnih per-godb Hvojiga življenja storijo. — kteri človeka per rojstvu sprejme in ga še le per grobu zapusti: — kteri z«bel. zakonsko in mertvaško posteljo in grob blagoslovi iu posveti; — mož. kteriga so majhni otroci ljubiti, spoštovati iu se ga bati navajeni: - - kteriga elo ptuji svojiga očeta imenujejo, kterimu kristjani svoj nar bolj zuotranji glas. svoje nar skrivniši solze razodevajo: — moz. kteri je zavoljo sv ojiga poklica tolažnik v sleherni nadlogi duše in telesa, kteri spozna za svojo dol/.nost biti srednik med bogastvam iu med uboštvam. — kteri na svoje duri zdaj bogatina /.daj reveža terkati sliši, bogatina, ki mu svoj dar skrito pernese. reveža, do ga brez osramotenja ^prejme: -- kteri, desiravno ni v to ali uuo versto človeške dru/.hc perštet, v v>ih ver-stah svoj prostor ima, v nizkih verstah po svojim tihim življenji in dostikrat po nizkosti svoje rodovine. v vikših imenitnih verstah pa po svojim izohraženji. pa po učenosti iu po plemenitosti občutenja, ki ga ljudoljubua natora vliva in tirja: z besedo: ino/., ki v>c ve. vse reči sme. in kteriga beseda umu in sercu ljudi govori, ker jc od llo-ra poslan iu ker ga popolnama vera podpira Ta mož je katolški fajmošter, katolški duhoven sploh. S Kaz$le«l po kersauskim svetu. .lud kri/, nese. — Ni davno, kar so v tranko-hrodu člov eka vsiga prekueii vdauiaa pokopali. Pogreb-cov je bilo veliko njegovih tovaršev. kri/, je pa nesel — jud. Nekiga pogrcbca. ki je bil sicei tudi rogovilez, je pa vender. to viditi. groza obšla, zato je judovskima zaniccvavcu kri/, iz rok vzel ter ga sam nesel. V S mi rni se jc lansko leto n svetim Alojzii samostan dobriga pastirja odpcrl V njem je pet nun. dve iz Fraucoskiga, ena iz Anglcškiga. ena iz Irskima in eua iz Laškiga. One podučujejo SO dekliccv v dveh razredih: med njimi jih je večgreških, armenskih, raz-koluiških in lutcranskih. Hiša, ki je le v najem vzeta, lezi tik morja. Ta samostan ima pa še posebni namen sužnje odkupovati. V pismu, ki so ga te gospe v Angers poslale, se bere. de je že veliko bark došlo, v kterih jc bilo po 5i M i ali 600 zamork. ki so na barki vklenjene in tako natlačene, dc koinaj dihati zamorejo. ker šc na morji po dnevu vročino in po noči mraz. vedno pa lakoto terpe, sc v strašni revšini v Smirno pripeljejo, ker jc samostanovo premoženje šc majhno. je zdaj ^e le 7 tacih nesrečnih kupilo, ki so bile v keršauski veri poduccvanc in po tem keršene Iz Kdinburga v skotii se je vesela novica spo-rocila. dc so katoličaui v tem mest« -klcnili iz rado- voljnih darov duho\šnico in veliko cerkev napraviti. Stroški bodo 400000 fl. /.nesli. Polovica tega zneska je že nabrana. I/. Londona. Pravijo, de se bodo vsi škofje na Angleškim v Londonu zbrali, kamor jih je prečastiti kardinal poklical. V Gravesendu se posebno vidijo, de je Roche-ster.-ki škof anglikanskimu duhovnu BIe\va prepovedal duhovne opravila opravljati, ker jc pismo do kardinala \Viscmana podpisal, v kterim nekteri duhovni deržavne cerkve žalost naznanijo, de so anglezi kardinala tako žaljivo sprejeli. V tem pismu kardinala ..škofa cerkvc Bo/jeu imenujejo. Solnograd. 4. t. m. to je, drugo nedeljo po veliki noci bo Solnograški nadškof Maksimilian Jožef od Tarnoczv od kardinala in nadškofa kneza Svarcen-berg-a posvečen. Pravijo de bo tudi nadvojvoda Janez to slovesnost s svojo pričujoenostjo povikšal. Praga. 22. Malitravna je bil tukej duhovin razgovor pod predsedništvam kardinala nadškofa zastran svetiga leta, ki se bo tu od 21. Rožnika do 20. Malo-serpana obhajalo, /a šolsko mladost se bo posebno po-skerbelo, de sveto leto v njej bogat sad obrodi. Dve versti pridig se bote za verno ljudstvo osnovale; ena v nemškim, druga v češkim jeziku. Per nemških pridigah bo častni korar Dr. Veith, per čeških pa gosp. Ha\v-ronek. duhoven krizanskiga reda z rudečo zvezdo, vodstvo prevzel. Ljubljana. Milostljivi knezoškof so 24. Malo-travna gosp. Blaža Mervic-a. dozdajniga kaplana v Kamniku, fajmoštra v Ne vi j ah poterdili. BoliinJ*ki inlntlčiicč. Kje iskal bi bolj ga kraja. Kot v Bohinju najdem ga? t'ista sapa me obdaja. Zemlja pa mi kruha da. Kes. de zmiram je terpeti, Zimski kakor letni čas; Pridno, modro to živeti K sreči naši vadi nas. Grem po zimi zdaj po rudo, Kmal pa spet po oglje grem, Al pa kje razbijam grudo — Mine čas. de sam ne vem. Barja res de hada brije. Al pa sneg v obraz leti; Pa sereč krepkejši bije. V meni novo moč zbudi. Pride spomlad, cas veseli. Vse se gibati začne; Tudi jez pri novim deli, S plugam. brano trudim ee. Res de znoj mi je na polji, Solnce pari me hudo; Pa naj bo po božji volji, S tem tolažim se lepo. Ko na polji delo mine. In za sečvo čas je že. Sc podam s koso v planine. Gladko vse spod rok mi gre. Tak mi leto zre za letam — Rad pošteno sim vesel: Pa ne vlečem z grešnim svetam, kter bi dušni mir mi vzel. Praznik al nedelja pride, Pa za dušo poskerbim; V verno dražbo, ki se snide V božjo čast. vesel hitim. Tud se v šolo grem učiti. De za vselej srečen bom, De zamorem k Bogu priti, V raj, kjer večni moj je dom. Holiinj*ka dčklica. Sim Bohinjska deklica, Miuca mi je ime; Sim nevesta Jezusa, Njemu dam seree. Njemu le živet' želim , De se večno osrečim; Kar prijetno njemu je. Zveseljuje me. Kuham, predem naj doma, Zvinco preskerbim. Al pri žetvi sred polja V delu se potim : Z Bogam začnem in končam. De povsod ga varha imam; Ak nas on ne zapa&ii. Nič se bati ni. V cerkvi, v šoli — tam pa zvem, V čim je sreče vir; Tje naj rajši vselej grem. Najti pravi mir. Zvesta hočem bit' Bogu, Zvesta bit' obljubim ma; Svet naj zaničuje me, Kaj to mar mi je! Slaba drušna, grešni svet! Bog me tebe var"! Drage spomlad mojih let Dam Gospoda v dar. Čistost in krotkost serca Bod lepota moja vsa; Gizdosl modrim je v zasmeh, Zapeljuje v greh. Kjer se znajdem, saj povsod Bog za me skerbi. Teb zročeno, o Gospod! Nič me ne teži. Jezus ljubi, ženin moj! Bod z menoj Ti — jez s Teboj; De sprejeta v Tvojo last Pojem Tebi čast! Darila za čast« mlsionarja g. Dr. Ignacja Kiiobleher ja. Od poprej . . V Golacu: gosp. Janez Hlazina, dacni nadzornik . . . „ r Janez Gerdevič . . „ „ Gregor Ivancič . . „ „ Mihael Jurisevič . . Več oseb skapej . . 264 gld. 26 kr. I — N. N 10 13 10 30 1 „ — Skupej 26 7 gld. 29 kr.