V
v gotovini gruppo
Cena 40 lir
TRST, nedelja 15. oktobra 1961
Leto XVII. - St. 245 (5019)
novi sezoni knovim uspehom
‘•a fr m 6dStavo Hamle-ife vSlovensko gledali-
S «0jo TSpv.f!r°j pri-^(!o	.	XVI1- sezono.
S ih sicer že v av-4 včerajšnja Sega	re^t
iel°. H bi ga }C'llte:okoli Oledali-!l hla Tl uPrizoritev
kai več
S ledu,- konvencional-Ji tafc« n°rajo ustvar-
Snosredstave čutm I 0iSovZT Svojo na'
> nZT nost se Pa
St T i Ja Ua nekO
Trenti ° g°tovost pa
tega
si
fee 1 režiser, ki to
’e to nTiholi P°zna. Ja dulišče skrom-Sira lSoritev Hamle-
ves sv°i
i Ponm^ si mora po-
J Si,.1 '^n njega:
* l1'* Pri ® mora v teh-
* ^£Točkih-ki bi
■a/ y večji lesk;
' 'VkT bUi dva'
■ ker mora re-scene na o-
E" ^nllTališki- in
w ea premiero Tuni, v kateri
' Sicer 0bČinStVOm-%> 7 stalne te&a-(i% ’ ki Pa so tem vta. jZahtevnejša je
'v0conLm Hamletu
0 en\ naj-ue n predstav,
;,#st^ensfc0 Sleda-
fto n, 9ral°- Ce se
odlo-
il!lt NuJf’ pofca2a'
i ^ijo ’ obenem pa
t&^wti0TTie svo'
j Vf’ ja J’ sv°i° spo-f »> nTOSe9onje do-
li?
^nr„Tnačemti kot
VHo 9a-
C>i t,Jledamče v C51 »i f Potrebo, da
«1 1 do Casa 2
^ n‘ kak Ž6 Saradi ■ 5,1 ^e* hi h Q°tujoče . fre(! bi igralo vsak
k' ATq$	občin-
« r<hStv0eTme ima .i H d * *(l moli ^eistn a nudijo. iTe' v katerih
68 ioseiankOHk°- °' danji obstoj
^inT°ia' ki 9a ni
tega gledališča, vse njegovo dosedanje delo in njegovi uspehi v prejšnjih sezonah pa poudarjajo upravičenost takih večjih predstav, ker bi se sicer zdelo, da se gledališče nekako čudno umika, da si samo krči obsežnost svojih sposobnosti, da si postavlja meje, katerih umestnost še nikakor ni tako na dlani.
Shakespeare je prišel na oder našega gledališča že v njegovih prvih letih in še pozneje dvakrat. Bilo je že logično, da je moral priti končno na vrsto tudi Hamlet, ki je bil že nekaj let v okvirnem repertoarnem načrtu.
Tisti, ki so bili pri včerajšnji premieri, so videli tudi v pomembnih vlogah dokaj mlade igralce. Lahko se to dejstvo tolmači različno, bodisi kot pogum bodisi kot zadrega. Pogum, ko je režiser' pomembne vloge zasedel z zelo mladimi igralci; zadrega, ker v ansamblu pač ni na razpolago več ljudi za izbiro. V vsakem primeru pa je gotovo, da pomenijo ti mladi igralci željo in upanje, da bo gledališče živelo in delovalo naprej ne z zmanjšanim temveč kvečjemu povečanim zagonom.
Letošnja otvoritvena premiera sredi oktobra pomeni razmeroma zgoden začetek nove sezone. Volja gledališča je, spraviti v tek pravilno zaporednost premier brez prevelikih presledkov, čeprav so ti presledki navadno posledica raznih nepredvidenih ovir. če bo šlo vse po načrtin, bo gledališče pred božičem pripravilo še dve — mogoče celo tri — premiere ter eno gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane.
Gledališče skuša vzpostaviti razne stike tudi z gledališkimi ljudmi svoje bližnje in daljne okolice. Zaveda se, da živi na področju, kjer se stikata dve kulturi, ki se ne moreta — ako sta res kulturi — odbijati temveč samo zbliževati v medsebojnem spoznavanju. In gledališče hoče pri tem prispevati ne
oziraje se na razne nekulturne izpade, ki skušajo od časa do časa razbijati prizadevanja vseh dobromi-slečih in zares kulturnih ljudi. Slovensko gledališče v Trstu je že poznano tudi izven Trsta pri gledaliških ljudeh Benetk, Milana in še kje. Razni taki stiki se bodo še poglobili in razširili.
Upati smemo, da bo delovanje gledališča olajšano, ko se bo odprla gledališka dvorana s pravim o-drom v Kulturnem domu. Ta dogodek še ni tako zelo blizu, čeprav bi moral biti po prvotnih načrtih že daleč za nami. Vendar so v zadnjem času nastopile neke novosti, ki dajejo upanje, da se bo moglo (dlje časa se niti ni smelo) delo v Kulturnem domu nadaljevati. V novem gledališču bodo nekatere težave, ki so sedaj tako rekoč a-tribut našega gledališča, odpadle, a nastopile bodo druge, mogoče še bolj resne, ko bo pred celotno gledališče postavljeno hamletovsko vprašanje — gledališče, biti ali ne biti. Ali je to gledališče sposobno in vredno, da posrednje ljudem veliko umetnost dramatike? Ali je zadostovalo samo tedaj, ko se je moralo seliti iz dvorane v dvorano? Upajmo, da bo Slovensko gledališče v Trstu tedaj vredno priznanja in zaupanja; priznanja za svoje delo v preteklosti in zaupanja za naprej, da bo tako vredno stopiti v novo svetišče umetnosti; vredno — pa tudi pripravljeno.
Toda če se je do tu govorilo samo o gledališču, je prav, če se spregovori tudi o občinstvu. Kaj bi pomenilo vse delo gledališča, čemu bi bil trud in napor vsakega posameznega igralca in slednjega gledališkega človeka, če bi občinstva ne bilo. Občinstvo — tega si gledališče želi kot sestavni del vsakega svojega uspeha. Vsemu zvestemu občinstvu velja sedaj ob začetku nove se-RADO RAUBER
r
Z ATOMSKIMI bombami !
(Nadaljevanje na 2. strani)
WASHINGTON, 14. — Ameriški državni departma Je objavil izjavo, v kateri pravi, da ne vidi nič novega v predlogih Hruščeva za sporazum o Nemčiji, ki jih je sporočil v pismu skupini britanskih laburistov. Kakor je znano, je Hruščev predlagal naslednjih pet točk: 1. Jamstva za dostop v Beri in. 2. Priznanje meje na Odri in Nisi. 3. Priznanje vlad obeh Nemčij in njih sprejem v OZN. 4. Obema Nemčijama bi morali prepovedati jedrsko orožje. 5. Razpustitev NATO in var. šavskega pakta.
Predsednik Kennedy je poslal danes Adenauerju pismo, s katerim odgovarja na njegovo pismo od 4. oktobra. Vsebina pisma ni bila objavljena.
Predstavnik bonnske vlade pa je izjavil da je Adenauer »zelo zadovoljen in pomirjen. z vsebino Keaendy-jevega pisma. Adenauer je v svojem pismu Kennedyju vztrajal pri svojem stališču in pozival ameriško vlado na nepopustljivost pri morebitnih pogajanjih s Sovjetsko zvezo.
V političnih krogih v Bonnu menijo da je Kennedy sporočil, da nameravajo Z DA »izpolniti vse obveznosti glede Berlina«, da pa bodo hkrati skušale s pogajanji najti mirno rešitev. Bije vztraja Kennedy, da bi morala Zahodna Nemčija v večji meri sodelovati pri izdelavi zavezniške politike skupno z ostalimi državami NATO, zato da se podrobno in jasno določi stališče Zahoda pri drugi fazi razgovorov s Sovjetsko zvezo.
Pariški list »Le Monde, objavlja članek pod naslovom »Pariz je mnenja, da je preuranjen sestanek zahodnih izvedencev za nemško vprašanje«. V članku je med drugim rečeno, da se nadaljujejo posvetovanja med prizadetimi prestolnicami, ali je umestno, da si zahodni izvedenci izmenjajo
misli glede evropskih in nemških vprašanj. »Američani in Britanci, nadaljuje list, ne prikrivajo svoje želje, da bi se ta izmenjava pogledov čim prej začela. Nemci, ki se strinjajo z bojaznijo Pariza glede spremembe ameriškega stališča, bi želeli sestanke zunanjih ministrov. Vendar pa bi se zadovoljili s sestankom »ravnateljev«, na katerem bi predstavniki bonnske vlade vztrajali, da je treba ostati v mejah načrta, ki je bil predložen leta 1959 v Ženevi: združitev Nemčije, evropska varnost in mirovna pogodba.
♦ Vendar pa je francoska vlada mnenja, da so razgovori med zavezniki preura-njeni. Predstavnik zunanjega ministrstva je namieč označil za preuranjene «v»e informacije njegovega britanskega kolege, da so za prihodnji teden predvideni sestanki izvedencev štirih zahodnih držav v Londonu«.
List zaključuje z upanjem, da se bo pariška vlada strinjala glede izmenjave pogledov takoj po govoru Hia-ščeva na kongresu komunistične stranke.
Kakor piše list «Christian Science Monitor«, je predsednik Kennedy baje sklenil, da bi morala biti Zahodna Nemčija «povišana na tisto raven kakor Francija in Ve-
lika Britanija pri neposredni delitvi odgovornosti, ki jo sedaj imajo ZDA v zvezi s položajem v Berlinu«.
V Washingtonskih krogih se te dni 'trudijo, da bi razpršili nezadovoljstvo bonn-skle vlade, ki očita ameriški vladi popustljivost in se boji, da bi se , sporazumela s sovjetsko vlado za njenim hrbtom. Značilno je, da se zadnje čase pojavljajo tudi v Bonnu izjave nemškim državnikov, ki poudarjajo, da mora biti Zahodna Nemčija pripravljena nositi vso odgovornost za vse, kar se bo zgodilo, skupno z vsemi ostalimi zavezniki.
Predstavnik državnega departmaja je danes izjavil, da se bodo visoki funkcionarji zunanjega ministrstva ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije sestali prihodnji teden. Predstavnik je izjavil, da je bil dosežen načelen sporazum, naj bi ta sestanek bil prihodnji teden v Londonu. Sporazumeti se je treba dokončno (glede nekaterih podrobnosti, kakor je r.a primer točen datum sestanka).
Francosko zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da so informacije o tem sestanku, ki naj bi bil prihodnji teden, preuranjene. Sicer pa je tudi predstavnik ameriškega državnega departmaja potrdil, da se niso še sporazumeli glede točnega datuma.
Predsednik zahdononemške republike Luebke ie poslal Adenauerju pismo, s katerim ga prosi, naj nadaljuje dejavnost v vla do imenovanja novega kanclerje Adenauerjev mandat poteče s prvim sestankom Bunde-
staga po volitvah. Prvi sestanek Bundestaga bo v torek.
Voditelj liberalne stranke Mende je izjavil, da so liberalci postavili kot pogoj za sodelovanje v vladi s krščanskimi demokrati, da mora Adenauer zapustiti vlado v teku pomladi 1963. Mende je med drugim izjavil:	«Adenauer ima. danes
isto starost (85 let), ki jo Je imel Hindenburg, ko nam je prinesel Hitlerja«.
Zunanji minister von Bren-tano je izjavil na sestanku demokristjanske komisije, da ne bi ostal v novi viedi, ce ne bi ta vlada nadaljevala dosedanje politike.
Minister je zanikal govorice, da se predvidevajo pogajanja med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. »Vedno smo pripravljeni govoriti z mi na drugi strani, je dejal von Brentano, toda absolutno ne s pazniki koncentracijskih taborišč«. Oalocno je zavrnil tudi zamisel, naj bi »de faeto« priznali Vzhodno Nemčijo.
ZDA upajo, da bodo po sestavi nove bonnske vlade hitreje vskladile zahodno politiko glede Nemčije m Berlina. V tej politiki prihajajo navzkriž stalisca Wa-shingtona in Londona na eni strani ter Pariza in Bonna na drugi strani. Znano je, da je ameriška vlada že ne-iraikrat pozvala bonnsko vlido, naj jasno obrazloži svoje stališče, jn je poudarila, da je vsekakor nujno sicer ostati pri odločnem stališču, toda tudi biti pripravljeni na bolj elastično politiko, ko gre za vprašanja, «ki niso življenjske važnosti«.
Popis prebivalstva
Tako boste zapisali v enajstem stolpcu
ovlttfia
10
LINGUA US ATA IN
FAMIGLIA
11
£-0 'K: 4a.
,, M, ,.•••«•»*>•>• »«»«■ «»• • • •
tc v£:YV)4ltr
-	G	txi	«
10
Prizor iz Shakespearovega HAMLETA v uprizoritvi Slovenskega gledališča v Trstu. Na sliki Stane Starešinič v vlogi Hamleta
  ......................
Francija nasprotuje začetku posvetovanj za pripravo pogajanj s Sovjetsko zvezo
Ameriška vlada pravi, da zadnji prediogi Hruščeva ne pomenijo «nič novega» Kennedyjevo pismo Adenauerju ■ Brentano nasprotuje vsaki spremembi politike Mende:«Adenauer ima sedaj toliko let kakor Hindenburg, ko nam je prinesel Hitierja»
nome
Tiome ituato. j Stato. mo, - il fte« ap*
11
Indicare la lin-gua abitualmente parlata in farni-
glia: • ital iana slovena
altra (da’ s^e« cificare . ad es., tedesca, francese, ecc.).
1. Izpolniti je treba uradne dokumente (italijanske) in to družinski list v dveh izvodih, ostale (vprašalno polo za podjetja, vprašalno polo za krajevne enote in Ust stanovanjske skupnosti) pa v enem samem izvodu. Vse te pole izpolnite v slovenščini.
2. «1. odsek — splošni podatki družinskega lista« izpolni popisovalec, vse o-stale rubrike pa družinski poglavar. V vsakem primeru, ko kdo ne ve, kaj bi točno napisal v neko rubriko, naj raje počaka na popisovalca, ki bo nudil vsa potrebna pojasnila.
3. v enajsto kolono bodo vse slovenske družine napisale za vsakega družinskega člana posebej «.slovensko». V primerih mešanih zakonov pa napiše žena slovenskega porekla (iz slovenske družine)
Indicare-, que grado pubblica*o anche all’{ di piti titoi licenza d mentare.
licenza d: dl scuola licenza di diploma ma di mat/ litazioae nautica, 'co ploma di a laurea n In medicin in giurispn
v to rubriko «slovensko», mož italijanskega porekla pa «italijansko».
Isto načelo velja tudi za vse druge vrste sostanovalcev, ki jih prav tako vpišemo v družinski list. To je primer hišnih učiteljev, slug in služkinj, ki morajo od družinskega poglavarja zahtevati, da vpiše v enajsto kolono jezik, ki so ga uporabljali v družini iz katere izvirajo. Za slovensko služkinjo mora torej družinski poglavar napisati v enajsto kolono: «slo vensko«.
Podobno je tudi za skupnosti, kjer se izpolnjuje obrazec posebne vrste (list stanovanjske skupnosti) in kjer mora načelnik take skupnosti vsakega stanovalca vprašati, kakšen jezik naj napiše v e-najsto kolono in kar mora seveda tudi vsakdo zahtevati.
Vzhod - Zahod
V okviru odnosov med Vzhodom in Zahodom, oziroma med dvema glavnima voditeljicama obeh blokov — Sovjetske zveze in ZDA — se v okuiru hladne vojne še vedno postavlja v ospredje vprašanje Nemčije in Berlina, ali kakor poudarjajo v Moskvi, vprašanje sklenitve nemške mirovne pogodbe. Jasno pa je, da pri teh odnosih ne gre samo za to vprašanje, kajti s tem je povezana cela vrsta drugih prav tako perečih vprašanj, ki bolj ali manj vplivajo na zaostritev in ki bi jih bilo treba rešiti. Prav zaradi take obilice nerešenih sporov postaja tudi vprašanje Berlina in Nemčije važna postavka v medblokovski igri. Kancler Adenauer vse to spretno izkorišča in pritiska na ZDA, naj ostanejo nepopustljive. Pri tem m« v veliki meri pomaga de Gualle. Oba imata pri tem svoje račune Adenauer skuša s svojo nepopustljivostjo doseči, da bt ZDA popustile rajši kje
drugje kakor pa glede Nemčije. V to igro spadajo tudi izjave zahodnonemškega poslanika v Washingtonu Gre-weja, ki je takoj po razgovoru med Kennedgjem in Gro-mikom izjavil, da je ta razgovor pomenil skorak nazaj*.
Sovjetski zunanji minister Gromiko se je po razgovoru s Kennedgjem sestal v Londonu z Mac Millanom in z lordom Homejem. V zvezi s temi razgovori ni moč še ugo-toviti, kako so se stvari pre-maknile in ali so se sploh kaj premaknile. Na en, in na drugi strani izjavljajo samo, da so bili razgovori ttzelo zanimivi in koristni#, na zahodni strani pa dodajajo, da niso še ustvaril, podlage za uprava» pogajanja. Prav zadnje ugotovitve z veseljem poudarjajo v Bonnu in v Parizu. Vsekakor je ostalo pri sporazumu, da se bodo stiki ohranili in da se bodo nadaljevala pogajanja po diplomatski poti. V ta namen se bo ameriški poslanik v Moskvi Thomson še dalje sestajal s člani sovjetske vlade. V Londonu so
(Nadaljevanje na 2. ""strani).'
Zaključna resolucija tajništva KPI o aktualnih vprašanjih
Komunisti nasprotujejo levemu centru
D A L3 E V A N J E )
in pravijo: preobrat v levo le s
KPI
V levem centru vidijo težnjo po politični izolaciji KPI in razcepu «delavskega in demokratičnega gibanja» - Leva struja PSI «demokratična alternativa» Lelia Bassa napoveduje združitev levice PSI za skupno borbo pri politični liniji avtonomistične večine - Sicilska deželna skupščina izglasovala zaupnico deželni vladi
(Od našega dopisnika)
RIM, 14. — po dolgem razmišljanju (centralni odbor KFI je namreč zaključil diskusijo o poročilu Togliattija že preteklo soboto in poveril tajništvu stranke nalogo, da sestavi zaključno resolucijo), je tajništvo KPI objavilo danes besedilo te resolucije, v kateri se analizira mednarodni in notranji položaj. Glede mednarodnega položaja se v resoluciji zatrjuje, da obstaja še vedno nevarnost voj- ——-
ne, ki bi bila nujno jedrska vojna, medtem ko mednarodna napetost, ki «pre-prečuje vsakršen korak k sporazumu o splošni in kon trolirani razorožitvi, ki naj hkrati prepove jedrsko orožje, že grozi z nevarnostjo radioaktivnosti, ki je posledica atomskih eksplozij*.
Spričo resnosti mednarodne in notranje krize se po roje-
nju resolucije odpirajo ((široke možnosti napredovanja k
ostvaritvi ljudskih teženj po miru, blagostanju, demokratičnega in civilnega napredka«, za kar se zdi odložilna ((mobilizacija ljudskih množic s komunistično partijo na njihovem čelu«. Iz tega generalskega kompleksa KPI izvira tudi njena zaskrbljenost spričo politike levega centra, ki se uveljavlja v vedno večji meri. Resolucija sicer dopušča, da obsežen program gospodarskih in socialnih reform ne more biti delo ene same stranke, vendar pa je po mnenju tajništva KPI nujno, da se ((delavske sile združijo ne le na sindikalnem področju, ampak tudi na političnem področju, in tako politično združene koordinirajo svojo akcijo z vsemi demokratičnimi silami in sodelujejo med seboj za dosego skupnih ciljev« (pod edino zveličavn m vodstvom KPI, seveda). Resolucija nato poudarja, da komunisti načelno ne nasprotujejo iskanju stikov in sodelovanja med katoliškimi in socialističnimi demokratičnimi silami ;odklanjajo le ((politiko razkola v delavskem in demokratičnem gibanju, ki 30 — bolj ali manj odkrito — zasledujejo konservativne skupine in sedanje vodstvo KD, s pristankom strank levega centra«.
Resolucija nadaljuje:	((Ko-
munisti vedo, da precejšen del pristašev in voditeljev PSI ne pristaja na tako perspektivo. Komunisti pa kritizirajo linijo, ki jo je PSI vodil v teh poslednjih letih, da je povzročila oslabitev delavske in demokratične enotnosti, in da glede tega dopušča možnost dvoumnosti, ki so delavskemu gibanju škodljivi in ki ne samo, da ne pospešujejo, nasprotno le zavirajo razvoj politične akcije, ki bi bila zmožna vsiliti dejanski preobrat v levo. Od tod tudi kritika in opozicija komunistov sestavi u-pravnih odborov levega centra v določenem številu občin in v deželni vladi na Siciliji«.
Resolucija zaključuje z zatrjevanjem, da mora KPI pridobiti «večjo zmožnost spoznavanja stvarnosti v naglem spre-minjaju« in da je zato potreben «živ in poglobljen« stik z množicami in vsemi demokratičnimi silami, hkrati z bolj učinkovito enotnostjo KPI, ki jo je treba doseči z diskusijo, akcijo, dviganjem politične discipline in partijnosti v borbi proti vsem oblikam korporativizma, rsformizma in proti vsem oblikam ekstremizma in sektaštva.
Danes so zborovali v Rimu delegati leve struje PSI ((demokratične alternative« Lelia Bassa, katerim je Basso obrazložil stališče, ki ga je zagovarjal na nedavnem zasedanju centra'nega odbora PSI. Po diskusiji so odobrili resolucijo, v kateri se poudarja, da se morata obe manjšinski struji PSI združiti in voditi skupno akcijo za ((obrambo socialistične vsebine PSI«:	članstvu
stranke je treba pojasniti linijo ((demokratične alternative«, ki daje edina resnično socialistična odločitev, pred katero se danes nahaja delavsko gibanje, v nasprotju s P°-litiko levega centra, ki da je «objek'ivno nesocialistična izbira, in ki objektivno pospešuje načrt neokapitalističnih sil«. Resolucija obvezuje stru-
jo, da sprejme vse potrebne; pobude, da bi se «uprli sedanjemu procesu degeneracije strankine politike« .Ta borba — nadaljuje resolucija — obvezuje celotno levico jn pristaše PSI, ki «niso nikoli podprli! s svoj>m glasom večini linijo socialdemokratizacije socialistične stranke, ki jo ta večina zasleduje«, da bi tako ((nudili dosledno strategijo borbe, veljavne za celotno delavsko, gibanje«. V nadaljevanju resolucija zatrjuje, da je treba to akcijo vodit; «z vsem; silami ki so si v svesti dejanskih nevarnosti, ki groze razrednemu, marksističnemu in internacio-nalističnemu značaju stranke« in zaključuje: «Iz'tega izhaja potreba, da se z mnogostran-skimi konkretnimi pobudam: da logičen in takojšen razvoj procesu združitve levih stroj v skupni borbi, v kateri more določeno fazo predstavljati sklicanje izrednega kongres^
■iilliiiiiiiliiiliiiliilliiiiiiiiliiiliitliii|iiiiiitiiin
V novi sezoni
(Nadaljevanje s 1. strani)
zone zahvala za dosedanjo naklonjenost ter oOenern prošnja, da bi se ta naklonjenost podaljšala še tudi to in naslednje sezone. Naj bo pa temu dobremu, zvestemu občinstvu naslovljena še prošnja, da gledališču pomaga razširiti krog obiskovalcev naših predstav. Gledališče bo tako bolje uspevalo, učinke pa bo občutilo prav občinstvo samo. V vseh tržaških Slovencih mora prevladovati zavest, da je Slovensko gledališče v Trstu njihovo, da je del njihovega tukajšnjega bitja in tudi eden izmed pogojev njihovega narodnostnega obstoja. Pomagati gledališču je torej tako kot pomagati sebi.
Naj bo ta srečni začetek sezone porok za nadaljnje uspešno delol
stranke«.
V poslanski zbornici so nadaljeval; z razpravo o proračunu ministrstva za poštfl .th telekomunikacije, nato pa jo preložili na ponedeljek.
Po zaklučku diskusije o programski izjavi predsednika Sicilije D'Angela, je deželna skupščina izglasovala zaupnico deželni vladi s 43 glasovi proti 41. Za zaupnico so glasovali poslanci KD, PSI. PSDI PRI in neodvisni levičarski poslanec D'Antoni; proti zaupnici pa so glasovali poslanci KPI, PLI, monarhistični in fašistični poslanci ter poslanci krščansko-socialne zveze. Pri tem je zanimiva okoliščina, da so za vlado glasovali tudi poslanci PSI, ki so pristaši leve struje v tej stranki in da niso hoteli slediti zgledu šestih levičarskih socialističnih svetovalcev v beneškem občinskem svetu, ki so podkl; ostavko v znak protesta proti politiki levega centra; in to tudi kljub temu, da je levica PSI, upra-vila svoj napad zlasti na «si-, čilski« primer sodelovanja mtd KD in socialisti.
A. P.
Ameriška izjava o tajništvu OZN
NEW YORK, 14. — Ameriška delegacija v OZN je izročila danes tisku izjavo o Hammarskjoeldovem nasledniku. V izjavi je rečeno: «Po našem mnenju bi pravična porazdelitev bila, če bi glavni tajnik in pet podtajnikov, ki ki bi mu pomagali, pripadali šestim glavnim zemljepisnim področjem sveta.«
Ameriški predstavnik je izjavil, da bi v primeru, da bi
bil tajnik Azijec, kakor bi se zgodilo, če bo imenovan U Tant, morali podtajniki bili: predstavnik ZDA, predstavnik Sovjetske zveze, ki bi zastopal Vzhodno Evropo, predstavnik Zahodne Evrope, Afričan in predstavnik Latinske Amerike.
Dalje je izjavu, da bi bilo v nasprotju z listino OZN obvezati novega tajnika, da še pred svojo izvolitvijo izjavi, kakšni bodo odnosi z njegovimi podrejenimi.
Izjava pravi dalje: ((Sovjetska zveza je omenila celo vrsto številk, kar se tiče podtajnikov, toda v vsakem primeru prevladujejo politični pogledi. Prav zaradi tega Sovjetska zveza predlaga še enega predstavnika za Vzhodno Evropo poleg sovjetskega predstavnika.«
Dalje je predstavnik ameriške delegacije izjavil, da bo.
zvezo, skušale «najti drugo sredstvo«. Dodal je, da je po mnenju njegove vlade še ved. no mogoče, da zapasnega tajnika imenuje naravnost glavna skupščina, ne da bi bilo potrebno poprejšnje priporočilo Varnostnega sveta.
Kakor poročajo iz Buenos Airesa, so nekateri motoristi argentinskega vojnega letalstva, ki so bili 185 dni v Kongu v službi sil OZN. izjavili ob povratku v Buenos Aires, da je po njihovem mnenju bila izvršena v Hammarskjoeldovem letalu sabotaža. Dodali so, da je bilo letalo v najboljšem stanju in vodila ga je zelo spretna posadka. Zato je edina mogoča obrazložitev incidenta v tem, da je šlo za sabotažo.
Odbor za skrbništvo v OZN je odobril datum 1. januarja 1962 za razglasitev neodvisnosti zahodne Samoe. Istega dne
do ZDA v primeru, da ne pri. 1 preneha uprava Nove Zelan-de do sporazuma s Sovjetsko 1 dije nad tem ozemljem.
Zvedelo se je da je delegacija Gane v OZN pripravila načrt resolucije za glavno skupščino OZN, s katero zahteva izključitev Južnoafriške zveze iz te organizacije Delegat Gane je izjavil, da bo afriška skupina prihodnji teden proučila to resolucijo.
 «»---------
Ramadier umrl
TOULOUSE, 14. — Nocoj je v Rodezu umrl bivši predsednik francoske vlade Paul Ramadier.
Ramadier se je rodil 17. marca 1888. Med nemško okupacijo je aktivno deloval v odporniškem gibanju. Po osvoboditvi je bil minister v de Gaul-lovi vladi, pozneje pa še v drugih vladah. Januarja 1947 pa je postal ministrski predsednik in ostal do novembra istega leta. V zadnjih letih se je umaknil iz političnega življenja.
iiiiimiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiMiiuiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitittiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiii
Pretresljiva
frantoskih padalcev v Bizerti
Mednarodni dokument, ki priča o grozodejstvih kolonialistov ob napadu na Bizerto - Vojaška ojačenja v Oranu
ORAN, 14. — V Oran so poslali danes vojaška ojačenja zaradi včerajšnjih spopadov, med katerimi je bilo ubitih sest Alžircev. Spopadi so se nadaljevali tudi ponoči. Danes je v mestu sicer mirno, toda zelo napeto. Včeraj popoldne in sinoči so ultrasi izvršili predvsem v Oranu več atentatov. V Oranu je sinoči eksplodiralo šest bomb, ki so povzročile ogromno škodo trgovinam, katerih lastniki so Alžirci.
Zupan in drugi predstavniki občine v Mezieresu so
dobili pisma generala Sala-na, s katerimi jih ta poziva, naj bodo »pripravljeni«. Kakor je znano, je Salan voditelj tajne organizacije OAS.
Nocoj je v Boni močna plastična bomba uničila skoraj do polovice občinsko palačo.
Nastal je tudi požar, ki pa so ga kmalu pogasili. Na trgu pa 30 ultrasi demonstrirali.
V Oranu je policija streljala na alžirske demonstrante. Enega je ubila, drugega pa ranila.
Golistični levičarski list «Combat» piše danes o poročilu komisije pravnikov pod
naslovom:	«Sramota». Med
drugim piše: ((Izjava kardinalov in nadškofov o nasilju pred božjim zakonom je bila objavljena samo nekaj ur pred objavo poročila mednarodne komisije pravnikov v Bizerti, ki podaja pretresljivo sliko o nasiljih, ki so jih izvršili francoski padalci, predvsem nad otroki in ženskami.«
List nadaljuje: «Ta dejanja poudarjajo dramatično plat
iiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiini Mimi n 1111111111111111111 iiiiiiii mil m tun um umi ii iiiiiiiii im litim
Italijanski šolniki iz Istre in z Reke na kongresu v Turinu
Razgovori italijanskih sindikalistov v Beogradu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Skupina šolnikov italijanskih srednjih šol iz Istre in z Reke je odpotovala danes v Turin na kongres nacionalnega združenja šolnikov srednjih šol Italije, k' bo od 16. do 23. oktobra v okviru proslave 100-letnice združitve Italije v Turinu. Na kongresu bo prof. Antonio Borme iz Rovinja podal referat o položaju šol julijanske etnične skupine v jugoslovanskem sistemu izobraževanja.
Zastopniki centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in Italijanske konfederacije dela so končali danes medsebojna seznanjanja o delovanju obeh sindikalnih organizacij in o aktualnih problemih delavskega gibanja Jugoslavije in Italije. Medtem ko so predvčerajšnjim člani gospodarske delegacije seznanili člane italijanske delegacije o problemih s področja delavske samouprave, razdelitve dohodka, o vlogi sindikata in s sistemom samouprave v javnih službah, planiranju in kmetijstvu, so danes člani italijanske delegacije gu-vorili o aktivnosti njihove sindikalne organizacije v zadnjih dveh letih in o kmetijstvu v Italiji.
Zastopniki obeh sindikalnih organizacij bodo jutri pved odhodom italijanske delegacije na obisk v razne kraje Jugoslavije izmenjali poglede o sodelovanju v mednarodnih sindikalnih gibanjih. Po vrnitvi italijanske delegacije s potovanja po Jugoslaviji, se bodo razgovori nadaljevali. Pričakuje se, da bo o teh razgovorih izdano skupno poročilo.
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in generalni tajnik Socialistične zveze de-
racije dela pod vodstvom A-gostina Novelle. Večerje so se udeležili vsi člani delegacije, z jugoslovanske strani pa predsednik centralnega sveta Svetozar Vukmanovič, Jovan Veselinovič, Dušan Petrovič, Sergej Kraigher, Milan Lovričičin in Dobrivoje Vidič.
B. B.
Posmrtne ostanke Gaetana Salveminija prepeljali v Firenzc
FIRENZE, 14. — Posmrtne ostanke znanega pisatelja in javnega delavca Gaetana Salveminija, ki je umrl H. septembra 1957 v Capo di Sor-rento, so danes prepeljali v Firenz - in jih položili na mrtvaški oder v glavni dvorani univerze. Jutri se bo Salveminija spomnil s posebnim govorom dr. Leo Valiani, ob udeležbi številnih osebnosti s področja kulture in odporniškega gibanja. Nato bodo posmrtne ostanke Salveminija dokončno pokopali na pokopališču Tra-spiano
Danes zvečer je pred posmrt. nimi ostanki Salveminija postal nekaj minut, vidno ganjen, tudi predsdenik republike Gronchi.
med obema tekstoma. Kajti sklicevanje na pravičnost in usmiljenost se zdi preživelo. Mir lahko gre po poteh, ki so bolj dostopne vesti vojakov, kakor pa redke poti kreposti. Na drugi strani ni pričakovati, da bi padalci, katerih poklic je vojskovati se, šli po poti miru. Ni pričakovati, da bi ravnali kot kristjani, morda niti ne kot častni ljudje, temveč se pričakuje, da bi ravnali vsaj kot hrabri ljudje, ki uporabljajo svoje orožje brez podlosti.«
Objava poročila komisije pravnikov ie zelo razburila francoske vladne kroge. Francoski tisk .objavlja daljše ali krajše izvlečke tega poročila. Viadni krogi so se takoj po-žurili in objavili dolgo izjavo, 3 katero pobijajo trditve omenjenega dokumenta, češ da so pravniki odšli v Bizerto na vabilo tunizijske vladei
Poročilo komisije obsega 45 strani. V njem je rečeno, da je komisija zbrala številne dokaze, da so francoski padalci odpeljali nad 200 mirnih tunizijskih prebivalcev iz obljudenih krajev, ter so jih vse postrelili z brzostrelkami. Komisija omenja primer ko so francoski vojaki pokopali živega tunizijskega vojaka, kateremu so prej odsekali roke.
Komisija je zbrala tudi dokaze o razmesarjanju trupel z bajoneti ali z noži pred smrtjo žrtve in po smrti. Dalje našteva komisija številne primere, ko so francoski padalci odrezali Tunizijcem u-šesa. Komisija je objavila tudi sliko mrtvega Tunizijca, kateremu so zasadili križ v sredino kroga, ki so ca zarezali na njegovih prsih.
((Pravilno se nam zdi pripomniti, pravijo pravniki, da nismo zbrali neposrednih dokazov proti mornarjem in vojakom, ki so v Bizerti, temveč samo proti padalskim oddelkom. ki so prišli na to področje po 19. juliju.«
Komisijo so sestavljali: general D. Gardiner, bivši predsednik sveta angleških advokatov, Rolf Cristopherson, glavni tajmk združenja norveških advokatov, in prof. Fe-lix Ermacora, profesor ustavnega prava na univerzi v Innsbrucku.
Trije pravniki so prišli v Tunis 5. septembra na vabilo tunizijske vlade, kjer so pregledali dokumente in zaslišali 26 prič, med katerimi so bili tuji časnikarji, tunizijski in tuji zdravniki in en norveški protestantski pastor.
stavniki domačega in tujega tiska ter vladni in državni funkcionarji.
Radio bo trikrat na dan poročal o poteku kongresa. Predvideva se, da bo kongres trajal približno deset' dni.
Terracini v Moskvi
MOSKVA, 14. — Senator Umberto Terracini je prispel danes v Moskvo skupno z nekaterimi člani delegacije KPI, ki se bo udeležila 22. kongresa Kp SZ. V sovjetski prestolnici pa pričakujejo Togliattija in ostale člane delegacije, ki bodo prispeli z vlakom iz Rima.
DUNAJ, 14. — Avstrijska vlada je priznala novo sirsko vlado.
sporočili, da se bodo prihodnji teden začela posvetovanja med štirimi zahodnimi vladami, stike s sovjetsko vlado pa bo Thompson navezal šele po kongresu sovjetske komunistične stranke.
Medtem je v Sovjetski zvezi eksplodirala dvajseta atomska bomba, odkar je sovjetska vlada tik pred začetkom beograjske konference nevezanih držav sklenila obnoviti jedrske poizkuse. Na drugi strani pa skušajo v ZDA, kjer so obnovili podzemeljske poizkuse in jih nameravajo obnoviti tudi v atmosferi, na vso moč prikazovati, da morebitna atomska vojna ni pravzaprav tako nevarna, kakor se je mislilo pred enim letom. Vsa ta propagandai_ nosi mastne dobičke ameriškim velekapitalistom, ki so začeli serijsko izdelovanje aproti-atomskih zaklonišč«, katerih cene gredo od 700 dolarjev navzgor. Sam predsednik Ken-nedy je v nekem svojem govoru pozval prebivalstvo, naj si gradi taka zaklonišča, in je s tem storil veliko uslugo vsem, ki seda1 na ta račun mastno služijo. Po vsem ozemlju ZDA je graditev protiatomskih zaklonišč postala prava «moda» ob vsej tisti neresnosti, ki je za Ameriko značilna. Kdor ne zmore velikih stroškov, si lahko preskrbi prav tako apovsem zanesljivo« zaklonišče, ki stane asamos 700 dolarjev... in zavarovan bo pred. nevarnostjo atomskega zarženja...
V Sovjetski zvezi sedaj menijo, da je moč z atomskimi demonstracijami izsiliti nekatere rešitve, v ZDA pa na vse to odgovarjajo s prepričevanjem, da bi 97 odstotkov Američanov preživelo tudi morebitno atomsko vojno... le če si pravočasno preskrbijo ezanesljivo atomsko zaklonišče» in če vedno nosijo v žepu žepne števce za žarčenje, ki so tudi postali «moda» v ZDA.
Kakor vidimo, se nekateri lotevajo zelo nevarne igre. S tem v zvezi je indijski delegat Krišma Menon v skupščini OZN izjavil, da «zastraševanje danes ne zastraši nikogar, pač pa ustvarja nove probleme in še bolj zaplete stare*.
Navzlic vsemu temu pa je treba ugotoviti, da so bili predstavniki obeh blokov vendarle prisiljeni popustiti pred vedno večjim pritiskom trezno misleče svetovne javnosti in pod pritiskom mnenja izven-blokovskih držav, ter so uvideli, da tako početje pelje samo v pogubo. Tako je nekoliko pojenjal propagandni trušč, čeprav ne še v zadostni meri Ugotoviti je treba, na žalost, da razgovori Gromika v Beli hiši in v Londonu niso kdove kaj približali obeh stališč glede Berlina, vendar pa sedaj ne ena ne druga stran ne stopnjuje napetosti in obe poudarjata, da mora spet prevladati načelo o sporazumnem in nenasilnem reševanju sporov. Tako na primer ni podpredsednik sovjetske vlade Mikojan v vzhodnem Berlinu ob proslavi dvanajste oblet-
nice vzhodnonemške republike v svojem govoru izrekel nobene take besede, ki bi lahko zaostrila položaj, in je celo pripomnil:	eCakali	smo
tri leta; to je dolga doba. Nam se sicer mudi, toda mirovne pogodbe ne moremo še naprej odlagati». Na Zahodu so pri tem ugotovili, da se v Moskvi sedaj ne poudarja več, naj bi bila mirovna pogodba sklenjena še letos, če se bodo medtem začela pogajanja.
Glavni rezultat dosedanjih razgovorov je morda le rahla sprememba v medsebojnem vzdušju. To je sicer še zelo malo; če pa dodamo, da je Kennedij večkrat poudaril, da mora biti ameriška politika sicer «odločna» toda tudi aprožna«, pomeni, da se nekaj le premika. Pri vsem tem pa je važno poudariti, da se vedno bolj uveljavlja zahteva, naj urejanje mednarodnih vprašanj preneha biti monopol velesil in naj se rešujejo v mednarodnem okviru, pri čemer se ne smejo obiti Združeni narodi.
V preteklem tednu so zasedali glavni odbor liberalne stranke in centralni odbor socialistične stranke in centralni odbor KPI. Glavni odbor PLI je dokazal, da so liberalci danes dejansko brez moči pred nujnim razvojem politič. nega položaja v Italiji, ki gre nezadržno v levo. Voditelj PLI Malagodi je v svojem poročilu pred člani glavnega odbora svoje stranke poudaril, da PLI ne sme odreči podpore sedanji vladi, ker te vlade ni moč zamenjati z neko drugo, ki bi bila liberalcem sicer bolj všeč, a nima v parlamentu potrebne podpore. To podporo je treba dati sedanji vladi tudi kljub temu, da liberalci dobro vedo za načrt predsednika vlade Fanfanija in političnega tajnika KD Mo. ra in za njune politične simpatije in antipatije, pa tudi kljub temu, da jim Moro greni življenje s privoljevanjem v krajevne uprave levega cen. t ra tudi tam, kjer so liberalci najbolj občutljivi.
Glavni odbor je seveda potrdil tudi nasprotovanje liberalcev vladi levega centra z zunanjo podporo socialistov; za to nasprotovanje pa niso našli nobenega drugegu argumenta razen nevlrahzma, ki ga PSI zagovarja v zunanji politiki. Kar zadeva sedanjo ((konvergentno« vladno koalicijo, pa predlagajo ((delovno premirje» med strankami do izvolitve novega predsednika republike, ki bo maja prihodnjega leta, nato pa sestavo upravne vlade, ki naj izvede splošne volitve, na katerih naj bi volivci sami povedali, ali so za vlado levega centra, ali pa so proti taki politiki.
Zasedanje centralnega odbora PSI pa je bilo prizorišče ostrega spopada med avtonomistično večino in levo strujo v stranki. Voditelj PSI Nenni je v svojem poročilu branil politiko vodstva in za-
•I M l> ■■( I  .... til	IIIIIIIIII  III llil 111............■■IIIIIIIII......... | IIIIIIIIIIIIIII ■■ 11IIIIIIIII >11IIII K.....IIIIIIII IIIIIIII IIIIIIIII............ M       ....IIIII11III
Kongres angleških konservativcev
Korda umrl
BEVERL,Y HILL S, 14.	—
Znani režiser in filmski producent Zoltan Korda je umrl sinoči v svojem stanovanju na Beverly Hillsu v Kaliforniji zaradi srčne kapi. Imel je 66 let. Bil je mlajši brat
lovnega ljudstva Jugoslavije j sira Aleksandra Korde, prav Aleksander Rankovič je sino- tako znanega producenta in či priredil večerjo v čast de- režiserja, ki je umrl pred ne legaciji italijanske Konfede- kaj leti.
Pred kongresom KP ZSSR
MOSKVA, 14. — Centralni komite KP SZ se je sestal danes na plenarni seji v Moskvi ter je soglasno odobril poročilo Hruščeva, To poročilo bo Hruščev prebral na 22. kongresu stranke, ki se bo začel v Moskvi 17. oktobra. Poročiio bo obsegalo nov program stranke.
Na današnji seji so soglasno odobrili tudi poročilo člana prezidija centralnega komiteja Frola Kozlova glede statuta stranke. Moskovski radio je sporočil, da sta bila dokumenta odobrena z nekaterimi spremembami.
Otvoritveno sejo, ki se bo začela ob 8. uri po srednjeevropskem času, bodo oddajali po televiziji. Samo otvoritvena seja bo javna. Povab-j ljeni bodo diplomati, ki so 1 akreditirani v Moskvi, pred-
Mac Millan napoveduje «mrzlo prho» v zvezi z vstopom v skupno tržišče
Izjavil je tudi, da bo skušala Velika Britanija prispevati pri pripravi podlage za pogajanja o Berlinu
BRIGHTON, 14. — Na zaključni seji kongresa konservativne stranke je govoril predsednik vlade Mac Millan. Izjavil je, da Velika Britanija upa, da bo prispevala k pripravi podlage za pogajanja o Berlinu s podrobno proučitvijo posameznih stališč.
Mac Millan je govoril nato o poslabšanju mednarodnega položaja v zadnjih 18 mesecih in izjavil, da nikoli kakor sedaj ni bilo takega razkola med Vzhodom in Zahodom. Dodal je, da je sedanja borba tudi borba za oblast, in je označil Sovjetsko zvezo za «največjo imperialistično državo sveta«. «Ce bodo komunistični voditelji hoteli res iskreno izvajati politiko tekmovanja, o kateri pravijo, da jo hočejo izvajati med obema sistemoma. je nadaljeval Mac Millan, bomo to tekmo rade volje sprejeli.«
Ko je govoril o evropskem skupnem tržišču, je Mac Millan poudaril,: da je treba dati «nov smisel prihodnjim odnosom med Veliko Britanijo, Evropo in CommonweaIthom». »Prepričan sem, je dodal Maa Millan, da združena Evropa lahko prinese večje koristi celotnemu Commonwealthu», m je pripomnil, da bi lahko nastale hude posledice, če se ne bi zapolnila nevarna razpoka med skupino šestih in sedmih.
Glede morebitnega vstopa Velike Britanije v skupno tržišče je Mac Millan izjavil: »Koristi, ki nam jih bo prinesel uspeh tega koraka, bodo velike, toda s časom in ne v kratkem času. Ne smemo pa si delati iluzij. Tudi če bomo uspeli rfobitj sprejemljive pogoje med pogajanji, ne bo pot k blaginji brez ovir. Ta uspeh vsekakor ne bo odstranil trde nujnosti, da si utre-mo pot med zagrizeno konkurenco. Potrebno je pričakova ti, da se bo ta konkurenca zaostrila. Pričakuje se mrzla prha in ne turška kopel, ki naj bi nam pomirila živce.«
»Sicer pa nas to čaka, če vstopimo v evropsko skupno tržišče ali pa v nasprotnem primeru. Velika Britanija mora predvidevati v tem desetletju spremembo organizacije in življenja svoje industrije in vnesti v svojo gospodarsko strukturo spremembe, od ka-
terih bo nekatere od začetka 1 prevzel tudi posle za tekoče težko prenašati, ki pa se bo-1 zadeve ozemlja Ruanda in U-
trjeval, da je dosedanja politika vodstva povsem v skladu s sklepi kongresa v Milanu, in poudaril, da PSI ne more voditi drugačne politike, če hoče dejansko ravnati v interesu italijanskega delov, nega ljudstva; levica pa je sprožila hud napad na vodstvo in zatrjevala, da vodstvo krši sklepe kongresa in da je treba likvidirati vse primere sodelovanja PSI in KD v organih krajevne uprave, predvsem pa na Siciliji, zavrgla je tudi politiko levega centra, češ da taka politika ne pomeni nikakršnega obrata v levo, ampak da gre pri levem centru le za politično obliko neokapitalističnega mo. nopolizma.
Večina centralnega, odbora je zavrnila kritiko levice in odobrila stališče vodstva, ki ima levi center za razvojno fazo na proti preobrata v levo; vsaka drugačna politika vodi k izolaciji delavskih množic, kakor je priznal tudi Togliatti sam v svojem zaključnem govoru na zasedanju centralnega odbora KPI. k ljub temu, da so na tem zasedanju zavzeli v bistvu negativno stališče do politike levega centra. (To pa iz prepro. stega razloga, ker se ta politika, dasi s precejšnjo težavo, vendarle postopno ostvar-ja, a brez KPI!).
Centralni odbor PSI so sklicali na zahtevo levice, ki je upala, da ji bo morda uspelo spraviti vodstvo stranke v škripce, predvsem na vprašanju Sicilije, ker se v tem primeru vsaj formalno niso upoštevali sklepi kongresa v Milanu, ki je postavil načelo, da morajo upravni odbori levega centra predstavljali prelom z desnico KD (v primeru Sicilije pa je vprav desnica KD privolila v sodelovanje s PSI), pa tudi ker so računali, da. Lombardi ne ho v celoti podprl Nenni ja (kar pa se ni zgodilo). Levica pa se m omejila le na kritiko politike vodstva, ampak je prešla tudi na kršitev strankine discipline, kakor kaže primer Benetk, kjer je šest socialističnih občinskih svetovalcev podalo ostavko na svoj položaj v znak protesta proti občinski upravi levega centra; toda v avtonomističnih krogih PSI se s tem v zvezi pripominja, da bo vodstvo zatrlo z vso potrebno odločnostjo take primere, ker bi sicer v stranki zavladala popolna anarhija, če bi vsak ravnal po svoji glavi in se požvižgal na sklepe večine in na smernice vodstva stranke.
Na pritisk PSDl se je vodstvo KD odločilo sklicati glavni odbor stranke, ki bo določil datum kongresa, na katerem bodo morali sprejeti odločitev o levem centru, kakor to zahteva PSDI, sicer bo odrekel podporo sedanji vladi Glavni odbor KD bo zasedal 20. t. m., kongres pa bo verjetno proti koncu januarja v Rimu.
nodajno' izvršno vojsko, rnedtem ^
v federaciji ime*«^? pod skupnim P°* zen tega bi usta ^ bi *•'“ zakonodajni svet,. it
čal skupno	^
cai sKupnu.s-:*-ško, zunanjo ■"
litiko.	uitrfL
Države članice J nl morale opustiti 1.......... ..ntriinK	‘	-	m	t
lopustiti s šavanje v notrVlLt in1^ g ih arabskih d-	0	tf
vezati, da bodo
1 UsnonO.
tuji
vezati, da bodo
ko miroljubnega	w
tivnega nevtraU vezovanja 2. jiiall,w,f %
vezovanja z	D
V arabskih
načrt sprejeli z zaupanjem,	^
njegov namen r	f.
ligo. V tajništvu
vn rinil P nrili. dfl “
/
itoi
hgo. V tainisiv»i( ^	^
so Poudarili, da	0
gamzacija, k'pt,l»JV ske države. pra p |ci h ga svoje orgt < oJJ,od „ za koordinacijo . p# -kulturne m	tf,	*
KUllUTTie	“T
Ustvarila se Je
_ j •IfAi
vojsk
stvom. V ko da predlagana ) 0KA minja na razu<*> '•t te o «veliki	%
plodnega polrzze- k,e ^
^'^uZialislO’1
ir,la S/ skap»mU a pod sK^y
“ V Kal ruj A
V *
ski uniji)), m	1	\
tvorbe kolonialisti nnm H n nrideja	(fijt
nom, da Pridei°.fno •"V* ^ ve pod neposTa ^ 1
ve. pod neposte ^ 1•	^
zorstvo. Kairsfct	,
Ihram)y piše, Pu0ra}t} J ’ rijev načrt	%
novitvi federam b fL
V KI l/t-K	J o r I
opozarja na «	jittV -
podobnih akcij	1>
vod okriljem	utkj I
oiu/u m	pri	*	jA	j..
Velike Eritamj?.
z« ,* ko!«
JO n
•.le!"
.L
„dpor arabskega r0n^
Tudi nekateri sti pišejo, dal*™ ^ J
pod okriljem ttlisK List dodaja % .IM
List dodaja, au ^ o ciie vedno naW* odpor arabskeg
ni ja za snovalo	Mj,
nadvladi na Sred"- Mi ^ Del tega načrta*#* ^
At
varovati	.^!j	|
interese na Sre , y „
interese na b™	i p.
m ohraniti ort* . jC«1 . vpliv na tem dei
Nova kapitlji (
OZN pred j
- - “ % V
V'J -
Zahodne
I o nnmncio CO ffi
jo s pomočjo y . u W tangi, so izk°rl?rft( F*! ko je tajništvo U # |l»j
ko je tajništvu „ tC> S stva, oziroma srn $ j ^ ništvu sedaj ^ fl I ameriški P0!nlaV «ilf Cordier. Predst Kongu je dobil i f čimprej sfc!e"®fnbejf' premirju s t-u se je tudi z9°Lni ti sporazum pa P0^or«l
sporazum pa	1
pitulacijo pved o	j
izzval, od ° Z k
1. november dan neodvisnosti
je izzval odlocn* -,^1 j srednje kongoš . razum določa 1 ,j #^1 š ujetnikov r0teft I z raznih >tr ^ r
žajev v hlhsab ^ ^llh OZN pa ne
srednji vladi,	5*«)»
o enotnosti oze j-ak (JP torej spet tak d^rn S)(-bilo pred naps O1, ve vojske na ejlt ,(
Alžirije
do pokazale s časom za uspešne. Ne moremo zajamčiti uspeha naše akcije, toda prepričan sem, da, če je ne bi po temeljitem razmišljanju poizkušali, ne bi imeli prav.«
Nato je Mac Millan govoril o britanskem imperiju in med drugim izjavil; ((Britanski imperij, ki je postal Common-weaith, začenja sedaj tretjo fazo svojega razvoja. Gre za razdeljen svet, kakor še ni bil v zgodovini, gre za okrepitev Zahoda, in v tem okviru skupin in združenj, ki ga sestavljajo.«
Mac Millan je dalje izjavil, da se Velika Britanija nikakor ne bo odpovedala svoji vlogi v Commonvvealthu, tudi če se vključi v evropsko skupno tržišče.
V zvezi z gospodarskim položajem v Veliki Britaniji je Mac Millan izjavil, da vlada pripravlja ustanovitev ((narodnega sveta za gospodarski razvoj«, v okviru katerega bodo industrijci, politiki in sindikalisti pripravili moderno načrtovanje, toda «izven socialističnega dirigizma«. Mac Millan je dejal, da bo Velika Britanija z okrepitvijo svojega gospodarstva v nekaj letih povečala za 30 odstotkov povprečni dohodek državljanov, hkrati pa bo nujna modernizacija v strukturi socialnih bremen.
rundi.
Leta 1946 je bilo ozemlje Urundi združeno z ozemljem Ruando in postavljeno pod belgijsko skrbništvo. Upravo je vodil belgijski podguver-ner, ki je bil do proglasitve neodvisnosti Konga podrejen generalnemu guvernerju v Leopoldvillu. Neodvisnost U-rundija in Ruande je predvidena za prihodnje leto.
Na ozemlju Urundi in Uran-de živijo tri različna plemena po fevdalnem sislemu, ki ga Belgijci podpirajo, zato da ovirajo razvoj tega ozemlja. Plemena so: Vatusi, Bahutu in Bantu.
Januarja letos so v Urundi-ju imenovali začasno vlado in začasno skupščino. 18. septembra pa so bile volitve: v Ruandi so bile volitve 25. septembra. V nasprotju s pričakovanjem je v Urundiju zmagala stranka »Uprona« z veliko večino. Ta stranka je imela tesne stike z Lumumbo-vim gibanjem v Kongu in je protibelgijska stranka.'
Stavke v Italiji
Ubit predsednik vlade v Urundiju
USUMBURA, 14. — Ministrski predsednik vlade v Urundiju Louis Rvvagasore je bil preteklo noč ubil. Ko je kosil v restavraciji skupno z drugimi člani vlade, je nanj streljal neznanec, ki je nato pobegnil. Strel ga je zadel v prsi in Rwagasore je bil na mestu mrtev.
Princ Louis Rvvagasore je bil ustanovitelj in predsednik stranke «Uprona», ki je zmagala prejšnji mesec na volitvah in dobila 58 sedežev od skupnih 64 v zakonodajni skupščini Sestavil je novo vlado, v kateri je poleg me-
sta ministrskega predsednika > ne pogodbe.
RIM ,14. — Vsedržavne federacije nameščencev v bolnišnicah, ki št včlanjene v CGIL, CISIL in U1L, javljajo, da se bj v. torek 17. t.m. začela vsedržavna stavka osebja v bolnišnicah in Hbo trajala 48 ur. Zagotovljena bo najnujnejša služba za pomoč bol. ni's o m.
Stavna je bi,a razglašena v zvezi z dolgim sporom, ki se vleče že več mesecev Dolga pogajanja so 10. septembra pnp“ljala do sporazuma, ki je določal novo plačo za zadnjo kategorijo nameščencev v višini 45 tisoč lir mesečno ter doklado 500 lir, ki velja za vse kategorije. Ker niso številne uprave bolnišnic izpolnile teh obveznosti, so sindikati proglasili stavko.
Danes opolnoči se začenja šestdnevna stavka delavcev, nameščenih v steklarnah Stavko so proglasile sindikal ne organizacije CGIL, CISt in UIL. ker so se pr-kmila pocaiania za obnovitev delov
Začasna alžirska vlada je sklenila razglasiti 1. november za «narodni dan neodvisnosti Alžirije v okviru enotnosti ljudstva in ozemel jske neokrnjenosti po poti ne posrednih pogajanj s francosko vlado». Ta dan sovpada s sedmo obletnico alžirske vstaje in začetka bojev za osvoboditev. To sporočilo so objavili po tridnevnem zasedanju alžirske vlade.
Medtem se v Parizu in v Alžiriji spet širijo govorice o novem vojaškem uporu, ki naj bi se začel v Oranu. Francoska vlada je odredila izredne varnostne ukrepe. V luko Mer el Kebir sta pripluli iz Tu Iona dve vojni ladji, drugi dve pa sta se zasidrali pred oranskim pristaniščem.
Francoski skrajneži že več dni uprizarjajo nerede v O ranu in izzivajo spopade z Alžirci. V petek sta v Oran prišla generalni delegat Mo-nn in poveljnik vojske v Alžiriji general Ailleret. Ko sta se razgovorjala v palači prefekture s tamkajšnjimi funkcionarji, sta v palači eksplodirali dve bombi, k( so ju postavili francoski ultrasi. Povzročili pa sta samo materialno škodo. V mestu pa so ultrasi že zjutraj začeli napadati Alžirce, ki so na te napade odločno reagirali in vzklikali osvobodilni fronti Policija in vojska sta seveda predvsem nastopili proti Al-žircem in jih šest ubili.
Francosko časopisje vsak dan govori o bližnjem začetku pogajanj med francosko in alžirsko vlado, v isti sapi pa ponavlja, da misli de Gauile izvesti svoj načrt o kolabora-cionistični vladi in vojski. Kakor je alžirska vlada že večkrat poudarila, ni moč mislit. na nova pogajanja in na njih uspeh, če bo de Gaulle venomer trmasto trobil svoje, in če bodo vse njegove akcije proti ultrasom polovične, (ca kor so bile do sedai.
Kongoški	da	V,
je včeraj iz)	gl	vse’	7	^
n ja vlada stoj	ngib	|(fl
niči enotnost	0i»	.	rfftj.
poldvillu pa	g t* /JA
informacije «3 vor na trdit	^ a J
OZN, da bi voja f ti Katangi	>	J
Sirija v OZN
Z realističnim stališčem, ki ga je zavzel predsednik Naser do upora v Siriji, je preprečil številne zapletljaje med arabskimi državami. Novo sirsko vlado so priznale še druge države z Vzhoda in z Za hoda, m Sirija je bila kot ločena država spet sprejeta v OZN, ne da bi kdo temu ugovarjal.
Medtem ko se Kuzbarijeva vlada še dalje trudi, da bi se uveljavila. Najnovejše poteze te vlade jasno kažejo, kdo stoji za njo. Prejšnji teden je Kuzbari predlagal načrt v štirinajstih točkah, v katerem predlaga, naj bi uresničili smedarabsko federacijo z vzpostavitvijo velike arabske enotnosti na osnovi ustavne decen-•ralizacije«. Načrt določa, da bi se morali arabski na, odi prostovoljno vključiti v to /e-
It!,
'tl
?
ve vojsKe n* e]sn ^ roma je še
beja, ker ta do y tl J ,
v	T-1	_ .J a r 11C i	. .P.	im v
beja, ker ta ay y oi , moč iz Rodeziji ^ J J,
vernorodezijske	%
Combe veliko,,u
ev' v ti* j
comoe ii(»">”,.h nor (š k oboroženih belih .
"tV
oboroženih °K‘',.eč V. * Med njimi Je„rnV t**f
ir» Rol ni irP.V. *	3n7\r	,
id njimi J* ' Belgijcev.
s Severno ho a/l,JJ k.
in aeigijcee. - „ ja s Severno^ za kamione, Ki e no ,y je, strelivo id opremo. Combe	-
. da fldr
nja zahtevo, d<j	A,
nadzorstvo nad V iskala to P°dr?Sitfl<j Kongoški Pred-„xJLni izjavi
1
ti Katangi 'jnolt ji'
državljansko	č,II [
ne more
vladi
neko
more i, da
kongosko „ 0V
udaril je, da ,uci)° jr go izvajati resol ^ , nega sveta, ko ipui"1 ima nalogo
ima nun'yv pitev KatanQe-
Tajnik OZN
Med zahod*"'Jjjji v predvsem juaj
zu/r .-jo r/ k
zvezo se nad“] noveft $ K o imenovanja	s	j *
OZN. Zdi 7,ah°,MVj Miza rešitvi, prib1' fi ^ o se počasi KoSn M ■
oj bi nas!ljfi V°,, č'A l
jvjetska vlad Jedt jf I *
»oje zahtev* 9,0 KI
tiinlnr .n )C)Č, i.iP.Vi er.,«
sovjeisn-u »- niede,\A ' J svoje zahtev[0 IJ \
poudarjajoč,	,,t(«•,$! J
za začasno	^ po 'J
urila Iib2, s\f.jOlfd,K z, hammarf^eUt -ga sovjetski ,1,
■ včeraj Poudh,tf° A
dat
teg
v..la.{llSTredstdfA
—j 	^
riški Pred še s “
ameriški Pr “ V’ s Nesoglasja	-.	i
sS‘To
  ™r°ai
mu
pet, šest dl' prA, Opustil je n«"1/
%
stil je	na'”v0W
naj	bl°A
nn, na P ,ngf11 i)< «' 4
ene
ram
mu
\
je
razdelitvi
mora
mu ali * ;:0 o,
tudi
imeti svojeff^ tako
m i
prav
svojega
jajo
zahtev
ima
i
..
“•r	*
rssf;: km\ JSS&M >
veljala Pra.
na j 'D.
Z Afn
hodno
ropo
da
tajnik
vpra
nn
išanja ,%r fo'* A .noji"11-!! V./
f feel, da K
; ^b„ Lbt moral bo1™-
" bolnit Z nekim dru" všeč °2’ Har““ ni
“barska ,Pa njegova , 5°?la krii' pIaca ne bi f Ho sou 1 fr^ov za po-
f * prilagodU °raI 86 je t0' , "tostaviif Sltuaci» in
’• !,°jini 2nosne odnose s
5 ^ ^‘^euh °!ariŠem’ m°‘
J ^ in l- a- bledega t Hi J hsiSJib oči. ime.
* S toč J' GraPha-
dan,
dejal
. Vnd	"an>. - J e
®’ ko	• pn-iaznim	gla-
; i« Jules	£ Slačil- ~	Ime
" Ha	Harmond Zdi se,
'Sfjjj ne ai dasa skupaj
“*°drnial
* obrni] ?6kaj zagodrnjal
J ^urnaaV°' Miss Bru' >'»v „ na sestra,
w v - -acsira, ki je „ **’ je r,m* trenpt>vu vstopi da 0sepn’'a Harmon-iaj?g0V sab™ to-
t*0. blt3e in da z
t H 8e . ' . ““J® in da z 'f bi si m° ’mel Priložnosti. ■Ce^1 jezik.
. v,ez
4 talses n?. Uro Pnde dok-
Upam,
Jedili „
1' \ ; u na ...
da se bo-
— mu je
Mh. “01nC'g!!la na dru'
<* ? 'bovali i .	<--e	boste
* P^vali u , . boste |1 pit bolničarja, pri-
* * 6umb nad poste-
f ^	•
^Hai« 16 relrel Harmond
* 7‘iaie. ie k i
H se n*barka zapustila 'jv0jeiBe Harmond obrnil
0*1111 *„
-•lin ‘ovarisu.
j —vansu, toda 1 iasno' da I.H klii.v zko navezati H da b temu se je od-
f ■. ’ »a bn	°	i'
i; j lekj Poizkusil; vzel
m ga ponu-
i '*':K1 a
a Hlke<inik
s to Sa-
\ J > bi želeli malo ei-«1»^ a ie vprašal lju-> Pbas
■fjL 6 4e obrnil in ga 11^ Pogledal. Pot
^4kimgitlUce in nekai-
j i,»eč ° Harmond ni i-
\\	Pri-°žnosti,
] Sie Slia’ 0 G’ apnasu.
^V!““'P?«kdok,or Mc”
L \ i-.’ fcakor je to že
ur
t V % h :	3	e	to ze
i!tl§\ dolgo in široko
«1» operaciji.
Ce mu
!>i!p«s0m	------
L, lato . Prinesli večer ? (*. Pa ^a
»5*
SteJeti> Potem kirurga, ki ie li bo
J (Nel n.ncija, ki ie ji bo ,1 LNt bevamejsa od o-<1 P1' «0 l .]a z°ba. Malo
• s0
ga pregle-la zdravnika.
ga Povabili v so-
h r.1 . i
k!?eSa «b gledar.ju tele-p°idtioP°reda- Skratka,
VarHona bUo neprijpt'
i' t. - Preži,.: se Je priprav-
il V taPb
i1 til80 sl,v,
iziv-
1 Prijetno noč.
JV"slabšT aa ie Počutil
Pokr po1 sed' ^Sie aal bolničarko,
zdravnik predpi-
Ho
''i Pom:'“,u‘K Preapi-j V.	lrJevalno	sred-
'S:
■v„
1)0 Hu je dala i-
i
K0 ib0'nik )<-' trdno
■I v i« bii mon4 Jga'
'I XI kr«iestvUraphaS Že * h "la ko‘Vu sani • i', «11 ZgoHi, kak°r da ,
5 S Na tia se J
V 0t>ptl - Harmond j
Ol*”' p«. ae»»tuavka:
jnfp- K* J6- da u..Kaj m
l ' l,"1 «UdonUg.e Postelje je s le u, en sum
se jc je
na katere
' **  ar spustil spa-
? - Je -ž drv
nekaj ni
Jen v	Jc
bledl0 m- Graphiv
Je j to in .
\i°vOrii. ^.',0 Hkvidiraj, “A	Samo	naglo,
<K°-!GraphaSi aH vas
51 »S.
(l, J1 i. °Pa».. ,e r‘a temo.
"I H i« Jazoval n
s,al0 • Hrapnasa,
J IL
|^jjš
'ic
9 r
[.j it' Id ■
Sik56 z Vrgel °'1e)° s V ’ °b boLenil» -»kokom 0Veiltt vzglav-k,Hi' i°i n.
' i« m,an.0' krePk0
to a«
lasno, da je ‘ovarij zrtev
s
N. ToV
0 se mu je
tje--'»bšai Tnedfj. se ie , 1 n. Pritajen in
JtU4aafbasov glas
k ‘o dnh°da *• Hru-in , ge Možnosti. PPoc! Utegne
•i £. J(
Hbi
‘i jo, Bru-
t W ie tiari,' krepk0 iHH ^ :,'ieva’ nje-I.Htr ' No j_	1
V biirt e'- Z, dopusti,
J*|S ^nU;--na
a odločna,
S
;>ianV>dala tišina, ^bou . lep	hu_
^ovo
SSr*Sih oeiUn dV°'ie S* S, Sili names,°
<iUUmo4t
TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT1
vpil
sem
;Sa ■ —leje.
i Grapoas od-‘i»-. ,veio. bilo dvoie
■ iav',n ock,
"ka illh i*:bu„Vse popo1-
^ ‘t*»h 6 tbliko so.
^ da ie Har-
mond stopil za korak nazaj.
— Kaj sem rekel? Kaj ste slišali? — je zavpil Graphas.
— Nič, samo stoKali ste, — je jecljal Harmond. — Prišel sem k vam, da vidim, če kaj potrebujete
— Ne lazite! — je Graphas. — Vem, da govoril.
— Nič niste govorili, verjemite mi. Stokali ste, pa sem se prestrašil, da vam ni postalo slabo.
Graphas ga je spremljal z divjim pogledom. Ko je zopet spregovoril, mu je gir.s zvenel mirneje:
— Rekli ste mi, kako vam je ime, pa sem pozabil. Ponovite mi ga!
-■ Harmond, Jules Harmond.
— Da, da, — je dejal Graphas kot samemu sebi in se obrnil.
Zjutraj je sonce napolnilo vso sobo in pregnalo strah, ki se je nabral v Harmon-du. Njegov sobni tovariš se mu ni zdel več tako strašen. Pomislil je, da ga mori huda bolezen.
Prišel je čas zajtrka. Harmond si ni več postavljal vprašanj. Vsak trenutek so ga klicali na nekakšne preglede in preizkušnje. Vendar se ni mogel premagati, ua ne bi od časa do časa Vrgel pogled na svojega sobnega tovariša in vsakokrat se no' je zdelo, da ga oni opazuje.
Z mrakom se je v Har-mondovo dušo ponovno vselil strah. Dolgo Se je premetaval po postelji, dokler ni zaspal.
Prebudil se je nenadoma, sredi noči. Pravzaprav ga je nekaj prebudilo. Prisluškoval je nepremično m zadrževal sapo. Ni mogel slišati najmanjšega’ šuma. T. Graphas ni stokal. Niti njegovega dihanja ni slišal.
Obrnil je glavo. Zdrznil se je. Nad seboj je zagledal senco, ki se je premikala. Graphas je bil tu, ob njegovi postelji. V rokah je držal veliko blazino in se mu je po prstih približeval.
Strah je v Harmondu narasel kakor plima. Zavpil je iz vsega grla. Graphas je izpustil svojo blazino, nato pa jo je ponovno pobral in se tiho zavlekel pod odejo. Harmond je sedel v postelji in prižgal luč. Graphas je sopihal, ker ga je napor izčrpal. V istem trenutku je nočni čuvaj odprl vrata in z žepno svetilko v roki pritekel v sobo.
— Kaj se je zgodilo?
Graphas je odgovoril s piskavim glasom:
— Mojemu prijatelju se je najbrž kaj hudega sanjalo
— Ali vam je slabo? Naj pokličem zdravnika?
— Ne, — je odgovoril Harmond, — odlično se počutim. — Nato je vrgel pogled na Graphasa in pristavil: — Le hude sanje, nič drugega.
Nočni čuvaj in ugasi! svojo žepno svetilko in odšel. Cez nekaj trenutkov se je z druge postelje zaslišal hripav glas:
— Hej, vi, Jules Harmond, kaj vam je? Kakšno bolezen imate?
— Vnetje slepiča. Nič resnega.
— Nasprotno, zelo resno,
je dejal Graphas. — Verjemite mi, v primeru, kot je vaš, bolniki pogosto umirajo.
Preostali del noči je Harmond preživel v obupni borbi s spancem. Kljub temu je nekje pred svitanjem zaspal.
Ko se je prebudil, sta stala ob Graphasovi postelji dva zdravnika. Ostala sta ob njem celo uro.
Pozneje je Graphasa obiskal neki drug moški v beli halji. Imel je dokaj lepo obličje, le preveč poudarjene čeljusti in brazgotine na čelu so kalile skladnost. Kakih deset minut se je pogovarjal z bolnikom in dvakra* sta celo omenila Harmondovo ime. Nato je prišla boJn.čarka in dala Graphasu in:ekcijo, ki ga je zazibala v spanje.
Ko je videl, da Graphas spi, si je Harmond oddahnil. Veselilo ga je, da se bo lahko odkriteje pogovarjal z doktorjem Mosesom.
— Želel bi menja u sobo, — mu je dejal Harmond takoj. — Ne morem vam pojasn.ti, zakaj. To je zaradi... — in je z glavo pokazal na drugo posteljo.
— To ne bo lahko, Nima-
mo skoraj nobene prazne uo-stelje. Mar mi ne morete povedati razloga?
— Ne, dokler je ta človek tu.
— Od tretje ure popoldne ga ne bo več tu, — ga je miril doktor Moses. — Prenesli ga bomo v operacijsko dvorano. Siromak je v ze!o slabem stanju. Vrnil so bom okoli pol četrte ure in tedaj se bova pogovorila o vsem. Vam je prav tako?
—• Prav, — je dejal Harmond.
Ob dveh so prišli po Graphasa. Harmond je bil srečen, ker je njegov sobni 'tovariš odhajal, vendar tega ni hotel pokazati in se je delal ravnodušnega. V trenutku, ko je zapuščal sobo, je Graphas obrnil glavo in pogledal Har-monda. Njegove zenice so bi-
(Nadaljevanje na 5. strani)
VELIK	USPEH
Kot sino že poročali, je slovenska pevka Ileana Bratuž-Kacjanova dosegla na mednarodnem tekmovanju mladih pevcev v Ženevi izreden uspeh, ko je pustila za seboj vse druge tekmovalce ter zasedla prvo mesto. Na povratku domov se je pevka ustavila v Trstu, svojem rodnem mestu. (Poročilo o razgovoru z njo bomo objavili v torek.) Na sliki so finalisti tekmovanja — v sredi je Ileana kot zmagovalka —
ter vodstvo natečaja in predstavniki oblasti
...........umil,lil,im,umi  	n	miiiiiiiim	minimum	iiiMiiimiiiinnmiiimimMiiiiimi	imunih.........................................
KNJIGA O DOGODKIH V ZADNJI VOJNI
BORIS
PRIKRIL
Nevidni sovražnik
na Atlantiku
V zadnji vojni so bili boji na Atlantiku odločilnega pomena - Avtor na zelo privlačen način združuje dokumentarnost z opisovanjem podrobnosti
Je pač že tako, da morje in zgodbe o njem vedno privlačujejo naše bralce. Posebno velja to, če gre za vojne dogodke na morju. Take knjige so pri slovenskih bralcih že od nekdaj posebno priljubljene. Med drugim dokazujeta to tudi dve knjigi prot. dr. ing. Borisa Prikrila, zagrebškega profesorja - ekonomista, ki ..snop , ju pred leti dobil) , V. slovenskem prevodu. Knjigi, ki sta obravnavali boje na morju v zadnji vojni na Pacifiku in na Sredozemlju, sta skoraj razprodani, zanje pa je še danes veliko zanimanje. Res da je po svetu ogromno tovrstne literature. Toda knjigi sta delo domačega avtorja, pisani torej s stališča našega človeka, razen tega pa sta napisani izredno zanimivo in privlačno, za našega človeka razumljivo. Zdtč ni nobenega dvoma, da bo tudi tretja
knjiga Borisa Prikrila, ki je zdaj v slovenščini izšla pod naslovom Nevidni sovražnik na Atlantiku ■ pri Državni založbi Slovenije, deležna prav take pozornosti. Snov sama, boji na Atlantiku v zadnji vojni, jzanimiva pripoved, dokumentarnost in bogat ilustrativni material, vse in daje knjigi vrednost in privlačnost.
Knjiga Borisa Prikrila obravnava boje na Atlantskem oceanu v drugi svetovni vojni. Čeprav je bil izid bojev na Pacifiku in Sredozemlju važen, vendar ni mogel bistveno vplivati na končno zmago. Znatno pa je vplival na trajanje vojne in na število žrtev. Boji na Atlantiku pa so bili odločilnega pomena, saj je od njih izida bil odvisen izid vojne. Dogodki na Atlantiku so na potek vojne močneje u-činkovali kot marsikatere
bitke na suhem. Zato je razumljivo, da so mnogi pisci zgodovine in kronik iz druge svetovne vojne posvetili prav pomorskemu bojevanju vso pozornost. Tako je tudi Prikril posvetil pomorskemu bojevanju svoje tri knjige, med katerimi je zadnja, posvečena bojem na Atlantiku, gotovo, najbolj pomembna. Knjiga . je kato tudi tako obširna in temeljita, da obravViava avtdr v sedaj izišlem delu le prvo polovico druge svetovne vojne, nekako do . vstopa Amerike v vojno.
Avtor obravnava uvodoma razmere v svetu in posebno v Nemčiji pred začetkom zadnje vojne, zlasti dogodke v zyezi z za-
sedbo Avstrije in Češkoslovaške. Posebej obravnava nato papad na Poljsko, zlom B’rancije in nadaljnje nemške uspehe. Vzporedno s tem pa začenja v samostojnih poglavjih obravnavati dogodke na Atlantskem o-ceanu, ki so se razvijali počasneje kot operacije na kopnem, so- se pa kasneje razplamteli z vso silo. Avtor obravnava posebej boje podmornic, opisuje operacije v zvezi z zasedbo Norveške, ponesrečen poskus invazije v Anglijo, posebno poglavje pa je posvetil lovu na nemško oklopnico . Bismarck.
Prikril ima pri opisovanju dogodkov svojo lastno, že preizkušeno metoda.
Njegova dela so neke vrste kronike, pri čemer se poslužuje analitične metode. Začenja s splošnim opisom časa, političnih razmer in vojaškega položaja, nato pa prehaja, k nadrobnemu osvetljevanju posameznih dogodkov. Pri tem navaja dokumentarne podatke, številke, analizira prednosti in pomanjkljivosti ene in druge stranke, komentira izkoriščena naključja in odločilne napake vojne taktike, tako da ima bralec vtis, da prebira generalštabna poročila. Seveda pa obravnava avtor tudi človeške usode v vojnah spopadih in se zaustavlja ob podrobnostih, ki bralca še bolj prevzamejo in pretresejo. Prav to na-
števanje podrobnosti, skrivnosti, ukan in usod posameznikov je tisto, kar daje tej knjigi še posebno privlačnost, ne upoštevaje dokumentarno vrednost celotnega dela.
Prikrilova knjiga je izredno zanimiva, saj združuje avtor dokumentarnost z opisovanjem podrobnosti in osebno noto. Bralcu odkriva
skrivnosti, zadnje vojne, o-svežuje pa mu tudi dogodke same. Ni dvoma zato, da bo knjiga zaradi snovi in privlačnega načina opisovanja našla obilo bralcev. Tekst, ki ga je v slovenščino prestavil Risto Jelačin, dopolnjujejo številne podobe, ki v mnogočem poživljajo knjigo.
  ..........................................................................................................IIII1IIIIIIIIIIII.............................................................................................Illllllllllllllll......U
Zanimiv	roman	iz	sodo
HANS	K
LJUDJE V SOMRAKU
Nemškega pisatelja Hansa Kadesa, ki velja za enega najbolj branih sodobnih nemških pisateljev, poznajo tudi slovenski bralci po romanu Lažni zdravnik, ki je pred leti izšel v slovenščini. Založba Obzorja v Mariboru, ki je posredovala prvo knjigo Kadesa, je zdaj izdala še eno knjigo istega avtorja. To je zanimiv roman z naslovom Ljudje v Somraku, ki je v lepem prevodu Geme Hafner pravkar izšel v zbirki Nova obzorja. Prijetno in zanimivo napisan roman, ne preveč problematičen niti po idejni niti po estetski strani, bo gotovo naše) mnogo bral-i cev. Morda še Več zato, ker
obravnava dogodke in probleme v zapadnem svetu in v 'današnjem času.
Vsebina romana je prav zanimiva in bralca pritegne že zgodba sama. Mlad diplomiran ekonomist je obtožen roparskega napada in njegovo dekle ga z lažnim pričevanjem pred sodiščem pokoplje: obsojen je na dve leti. V času prestajanja kazni se mladi mož docela spremeni. Prej pošteno misleč, mestoma naiven fant, poln vere v vse dobro, postane v zaporu docela drugačen. Sprva je docela razklan in obupan. Sčasoma pa le najde samega sebe, vendar je njegov pogled na svet docela drugačen. Pod vplivom
V filmu »Federalen nastopa poleg Uga Tognazzija (v sredi). Film je režiral Luciano
tudi Georges Wilson Salce
svetskega uživača, trgovca s starinami, barona Re-schinskega, s katerim sta tr: mesece skupaj zaprta, izgubi vero v vse lepo in vse dobro in postane brezobziren karierist.
Po odpustu iz zapora misli le na dvoje: na svojo pot navzgor in na maščevanje svojemu nekdanjemu dekletu in njenemu novemu ljubimcu, ki mu je izpeljal dekle. Oboje mu uspe. Ljubimca svojega bivšega dekleta onemogoči in prijavi policiji zaradi vzdrževanja bordela, sam pa se po nekaj mesecih težav povzpe s pomočjo prijatelja iz zapora Reschinskega in postane njegov tajnik, uslužbenec, kasneje pa družabnik v močnem industrijskem koncernu. V tem obdobju zunanjih uspehov sreča prav tako zagrenjeno dekle, hčerko dunajskega založnika, ki so jo preganjali nacisti in ki je doživela tudi osebno tragedijo. Ta dva podobna človeka se vzljubita, premagata nezaupanje do ljudi in najdeta pot iz somra-ka v novo življenje.
Hans Kades je spreten fabulist in prijeten pripovedovalec, ki ve, kako doseže pri bralcih zaželen u-speh. Zato si je v svojem romanu kot izkušen pisa-
telj dovolil marsikatero koncesijo širokemu krogu bralcev na ljubo. Vendar pa je treba pisatelju poleg spretne fabulativnosti priznati, da ima njegov roman tudi idejno jedro, pisatelj namreč kritično obravnava sodobno nemško in sploh za-padno družbo in prfedstav-lja mladega človeka v boju s problemi današnjega časa. Izguba vseh iluzij, vere v človeka, vseh predsodkov in brezobzirna borba za dobiček, za lahko življenje in uživanje, to so značilnosti sodobne zapadne družbe, v kateri se zaradi te-
ga seveda javljajo številni problemi. Tak problem mladega junaka romana in njegov spopad z življenjem obravnava pisatelj, ki kaže do sodobnega življenja dobršno mero kritičnosti. Vendar
Bela knjiga
Boris Pahor
i.
Samo plastificirani ovitek je bel pri novem delu, ki je pred nami na pisalni mizi*). Samo ovitek A vendar si ne moremo kaj, da se ne bi ustavili pri asociaciji, ki nam jo vzbuja ta postranska, celb nepomembna lastnost pomembnih izdaj založbe Nuova Accademia. Kajti navada je, da nekje pošijejo v svet belo knjigo tedaj, ko čutijo potrebo, da uravnajo skrivenčeno resnico, osvetlijo zastrto ozadje. Bela knjiga je zato (ali bi vsaj morala biti) sinonim resnice. Ce pa zdaj za hip objamemo z mislijo položaj in vrednost slovenske stvarnosti v italijanskem kulturnem ozračju v prvi polovici tega stoletja, pot rim moramo ugotoviti, da je Meriggi prvi dal resnici častno mesto, ki ji po vsej pravici pristaja.
Krivično bi seveda bilo, če bi na tem mestu zamolčali Salvinijevo ime in njegov Sempreverde; njegova zasluga je zasluga gradbenika, ki je postavil temelje A ta čisti, elegantni, vitki spomenik Zgodovini slovenske knjiži v-nosti je zdaj tako nepričakovano zrasel pred nami. da nam bo zlahka odpuščeno, če ob njegovi lepoti spregledamo snovanje tega ali onega predhodnika. In ker je tu govora o nas, naj bo takoj rečeno, da gre predvsem za tiste slovenske ljudi, ki nas je zgodovina v bližnji preteklosti takč povezala z italijansko kulturo, da je ta zveza pomenila prisilno zatajitev slovenske kulture. Zato veselje, ki ga ta hip čutimo, ni samo bibliofilsko in niti ni izraz zadoščenja, ki naj ga maloštevilni narod ima ob priznanju njegove samoniklosti. Gre za psihološke momente, ki so globlji, bolj zapleteni. Zakaj naša generacija je tista, ki je sprejemala sokove italijanske ii-rike, ta čas ko je bencin upepeljeval slovensko prosvetne domove. Naša generacija je tista, ki je živela dolga leta v dvojnosti, v razdvojenosti, ker je ljubila Guini-cellija in Leopardija in Pascolija, hkrati pa z vso dušo sovražila tiste, ki so ji te pesnike vsiljevali z ognjem in mečem, medtem ko so se pozimi greli ob pečeh, v katere so basali Prešernove in Gregorčičeve zbirke.
Zato ni prav nič pretirana ali ekstravagantna misel o beli knjigi, ki je zapisana v uvodu. Narode, toliko bolj je pomemben ta dokument, ker si ga nismo napisali sami. Avtor te Zgodovine slovenske književnosti pa z njim ni samo predstavil naše duhovne tvorce italijanski javnosti, s svojo knjigo je odstrl senco, ki so jo metali rablji in mešetarji na nedolžne podobe velikih italijanskih mož.
II.
Da, a še nekaj, kar preseneča. Ta književna zgodovina ni pisana zviška, nič v nji ni dobrohotnega, očetovskega ali materinskega. Pa spet nič maziljenega. Meriggijevo razmerje ni v ničemer v sorodstvu s tistim poznanim prijemom, v katerem žametasti slog dopušča in (hote nehoteno) narekuje drugačno tolmačenje. Kot pristaš mlade nove šole, ki je kljub vsem težavam pognala iz korenin odporniškega gibanja, je avtor človeško širok, zrelo napreden, psihološko miren. Neka zelo dragocena, rekli bi vzhodnjaška, indijska komponenta miru je v njegovem delu; tisto bogastvo duha, ki ne pozna sile ne živčnega drgeta. Znanstvena pripravljenost in natančnost, ki pa ju zmeraj sproti plemeniti humanističen dotik, skrbna osvetlitev, ki pa ima spet pogostoma prisrčen prizvok.
Ne vemo, kako so napisane druge knjige v ti zbirki svetovnih književnosti (Storia delle letterature di tutto il mondo), vsekakor pa je treba podčrtati, da se je avtor knjige, o kateri govorimo, postavil na pravilno stališče, da piše zgodovino neke književnosti od znotraj navzven. Znal se je tako poglobiti vanjo, da je v njegovem delu
H r n n o M e r i g g i
•'*3a
1
s l o r i a della letteratura sl o vena
rtm ti ti {Moiih, Jrtta U-11i i,r:*	»itmanu
Vinjeta
Zoran Jokic
pa se pri tem zaustavlja le ob ugotavljanju problemov. Morda še ob njih analiziranju, ne poskuša pa najti nanje odgovora.
Kot omenjeno pa je Kades prijeten pripovedovalec, ki zna lepo pisati, zna spretno graditi roman in z napeto pripovedjo držati bralca priklenjenega h knjigi. Značaji njegovih junakov so večinoma jasni, čeprav vsi ne povsem prepričljivi (Marija Orbis, njen mož Vimo-sta), prepričljivi in mojstrski so orisi okolja, glavno zgodbo spretno kombinira z epizodnimi pripovedmi, čeprav so zapleti in razpleti zgodbe včasih morda malce prisiljeni. Toda vse skupaj je to vendarle zanimivo napisan roman s sodobno tematiko in kritično noto do sodobnega sveta in bo širokemu krogu bralcev kot prijetno branje nadvse všeč.
Prešeren to, kar je Prešeren za slovenskega človeka. In tako Cankar. In tako Kosovel ali Voranc. Zato bo italijanski bralec našel v knjigi Prešernovega in Cankarjevega duha in ne suhoparno avtorjevo oznako ali katalogizacijo. Reči treba namreč, da se je Meriggi ju zraven pravkar omenjene širine posrečilo najti tudi pravilen način pisanja, s katerim doseže, da samo po sebi neprivlačno snov razgiba in s tem približa. Odločil se je namreč za takšno metodo, da sledi sleherni omembi nekega dela tudi vsebinska obnova dela samega. In čeprav so takšni izvlečki večkrat nujno zgoščeni, so zmeraj takč spretno, rahlo, neopazno povezani, da postane v kratkem tudi za Slovenca branje užitek.
In ta je toliko večji, ker nam je Meriggijevo delo še en dokaz (dokaz od zunaj), kakč nepretrgano od Trubarja in Prešerna do Kosovela in Voranca je poslanstvo slovenskega književnika; od protestantizma od osvobodilnega boja. In tudi o tem boju je avtor dosledno čist in brezkompromisen, kakor pristaja humanistu, ki ne pozna slepomišenj.
Zaradi tega, in to podčrtavamo, nam je avtor še posebno blizek; ker nam ob prebiranju naših pesnikov m prozaistov ugotavlja, da je njihova zasluga, če smo dozoreli v narodno individualnost: ker je (in naj zadostuje en primer za vse druge) tako bister, da ne vidi v Župančičevi voini in povojni pesmi ne senilnosti ne sla-vohlepnosti, temveč naraven zaključek njegovega pesniškega poslanstva. (Questo suo atteggiamento... non va aitribuito ad un senile desiderio di notorietd e di allori, ma e’ il logico coronamento di tutta una vita...).
III.
Nekdo je ob izidu Meriggije'-e Zgodovine slovenskega slovstva napisal, da zelo verjetno te knjige ne bomo videli v izložbi tržaških knjigarn.
To je bila zelo lahka prerokba. Zakaj od naših dobrih, sentimentalnih, a ne preveč junaških meščanov ni moč pričakovati širine; zraven tega je treba upoštevati, da zdrav trgovski čut ne more tvegati, da bi zavoljo ene same lepe knjige kamen junaške drhali vtisnil veliko siebrno zvezdo v kristal izložbenega okna.
Da, še daleč smo od kulturne zrelosti, ki jo človek občuduje, ko potuje 'po Luksemburgu, Alzaciji ali Švici. V primeru z Evropo, kjer je jezikovno bogastvo dodatna zanimivost k lepoti dežele, je naša čudovita obmorska pokrajina zasmrajen kot, v katerem skriti strupeni plini okužujejo mediteransko floro.
A kljub vsemu trdovratno, kakor vsa desetletja nazaj, upamo in hočemo, da bo počasi tako, kakor se spodobi v stoletju astronavtov.
Meriggijeva knjiga nam je eno od poroštev.
Prvo poroštvo pa je tisto, ki ga bomo našli v knjigah naših velikih piscev, to se pravi v zadnji instanci v nas samih.
*) Bruno Meriggi, Storia della letteratura Slovena. Nuova accademia editrice. Milano 1961. S5O0 lir.
i
Sl. Ru.
Per.sinova slika »Žene gredo« na naslovni strani Me-riggijeve knjige
. ... n.St
I#
MAČICA,
PADE VED^O M NOGE...
Julija v zaporu zaradi menice danes pa lastnica 60 mil j jard
odpovedi sama sebi oddolži. Zato je Purdom imel od nje le to, da je za njo plačeval račune. In tega ni bilo malo. Tudi do sto toalet na sezono si je gospa Purdom privoščila. Hkrati pa so jo njegova tako pogo-
lotila v sobi Američanke.
Vsi ti ekcesi pa se niso končali tu. Zdaj eden zdaj drugi sta se zatekala na policijo in na sodišče, tako da se je tega njunega umazanega perila nabrala tolikšna gora, da se iz njega niso
Alicia, roj. Kopeczynska, ločena Purdom in vdova Clark je imela prav, ko je v avgustu letos svojim prijateljem v Rimu zagotavljala, da se bo kmalu vrnila bogata in plačala vse svoje dolgove - Sedaj je sicer že vdova, toda zelo bogata vdova
Alicia Purdon — Clark, ko je bila najniže, ko so jo julija letos aretirali, ker je podpisala nekrito menico
Pravijo, da je mačka zelo trdoživa in da pade vedno na noge. Toda to ne velja le za štirinožne muce, pač pa tudi za nekatere muce z dvema spodnjima okončinama. Čeprav jim pogosto tudi spodleti, čeprav včasih tudi globoko padejo, se vedno ujamejo na noge. Ni izključeno celo, da s pogostim hotenim ali nehotenim spodtikanjem in padanjem zlezejo celo zelo visoko. Res, to ne velja za vse take muce, raje bi rekli, da je teh bolj malo. Toda so.
Ena takih je n. pr. Alicia Purdom.
Kdo ne ve zanjo?
Osebno jo sicer poznajo le najzvestejši akterji in gosti mondenskih prireditev v Rimu in v raznih italijanskih, švicarskih in francoskih boljših letoviških krajih, ter ožji krog ljudi v Londonu in Parizu ter New Yorku, toda po slovesu jo poznajo tudi milijoni ljuai, saj se je s svojim početjem dala v zobe vsemu, še posebej škandalistične-mu tisku
Sicer bi o njej, vsaj sedaj, ne smeli tako »surovo* pisati, ker je Alicia sedaj — neutolažljiva vdova, ki svojega moža ne more in ne more pozabiti, Tako nekako, kot ni mogla svojega moaa pozabiti Elisabeth Taylor, dokler ni par mesecev po smrti svojega tretjega «nepozabnega» moža Mike loada, ukiadla svoji prijateljici svoje «zares piv< prave ljuoezm* — sedanjega moža Elsnerja. Toda vrnimo se k sedanji «neutolaž-ljivi» Alicii, ki jo bomo najprej na kratko predstavili.
Alicia se je nekoč pisala še Barbara Kopczynska, kar nam pove, da je poljskega porekla in zares se je rodi-
la v Varšavi leta 1927 kot hčerka inženirja Stanislava. Vojna vihra jo je kot osemnajstletno dekle pripeljala v London, nato pa se njemu očetu in njej ni da1 o vrniti se v Varšavo, ki je bila preveč razrušena Zato so raje ubrali pot v ZDA. Toda ta del njenega življenja in še nekaj let zatem ni zanimiv. Alicia je postala »nekaj* šele pred štirimi leti, in to po čistem »naključju*.
Aliciin prvi mož, filmski igralec Edmund Purdom je 1957 imel to smolo, da je v filmu »Egipčan Sihanuk* odigral eno svojih uspelih vlog, da se je naveličal svoje prejšnje žene Anite, da se je ponovno zaljubij v Lindo Christian in da se je poročil z Alicio. In to vse hkrati. To pa je bilo tudi za Furdoma preveč. Pravzaprav niti ni bilo tako vse hkrati, pač pa si je s takšno in vzročno naglico sledilo, da so se vsi ti dogodki nujnostno povezali v verigo uspehov in neuspehov,
Ko je namreč Purdom po. zimi 1957 v Saint Moritzu pozabljal na ženo in dve hčeri, ki jih je zapustil ter se tolažil nad tem, da ga (Linda Christian zares ne mara, je našel uteho pri Alicii, ki ga je že po dveh tednih poznanstva speljala pred-oltar. Zagotovo se Purdom z njo ni poročil iz ljubezni, toda Alicia se niti najmanj ni potrudila, da bi si njegovo ljubezen pridobila pozneje. Nasprotno. Ko je postala gospa Purdom, ali točneje žena bogatega Purdoma, je svoj prvi namen dosegla Vse do tedaj je vedno tožila nad svojo revščino in sedaj je prišel trenutek, da se za prejšnje
sta potovanja utrujala in Edmund je zato potoval sam. Morda je bilo to še bolje, da se nista preveč pogosto srečavala, kajti kmalu so se med njima začeli najprej prepiri, nato so letele klofute, pa tudi pesti in neredko tudi kak trši predmet, kar je pač najprej padlo v roko, njemu ali njej. Zato sta jeseni 1958. leta hkrati vložila tožbo za razvezo.
Naključje je hotelo, da je Linda Christian, ki je Purdom še ni pozabil, »vdove-la* približno v času, ko je Purdom snemal v Rimu film «Herod veliki*. Ze nekoliko pogasli ogenj ori Purdomu se je sedaj ponovno vnel. Toda Alicia in njeni osebni obveščevalci v Rimu niso spali. Ob vesteh o pogostem srečavanju med Purdomom in Lindo je Alicia s prvim letalom priletela iz Amerike v Rim in s tem dnem se je začela dolga veriga škandalov, katerih akterji so bili Purdom sam, Alicia in sedaj še Linda, ter še nekateri drugi ljudje iz njunega kroga. Pretepi na ulici, v lokalih, na domu, povsod pač, kjer so se hote ali nehote srečali, so postali dnevna paša množic. Ob takšnih srečanjih so na u-metniških ustnicah filmskega igralca in tudi na nežnih ustnicah Alicie pa tudi Linde izrazi in žalitve, ki bi jih ne zmogel niti naj-bblj prostaški slovar nekdanjih predmestnih beznic. Toda vse to spada v — ko-lor.
Alicia sicer že ne živi več z Edmundom, toda nikjer ga ne pusti pri miru in Ed-mundu zares ni lahko prenašati njeno kontrolo. Edmund Purdom namreč ni nikak svetnik, zato ga Alicia kaj lahko in večkrat zaloti v — neprijetni situaciji. Septembra 1959 ga n. pr. zaloti v družbi znane ameriške milijardarke Norme Clark, ki je znana tako po svojem bogastvu, kot po svojih porokah in razpo-rokah. Vtem ko sta se v nekem nočnem lokalu na Capriju že priletna Američanka in Purdom zabavala, je v lokal vdrla Alicia. Le spretnosti natakarja se je mogel Edmund zahvaliti, da mu ni Alicia razbila steklenico whiskyja na glavi. Sicer pa si je kaj podobnega tudi zaslužil, saj ga je Alicia že pol ure zatem za-
videli več niti sodniki Nove žalitve in obračunovanja pa so se nadaljevala celo tu v senci boginje pravice. Tu so padle tudi takšne žalitve, da jih niti sodniki, ki imajo s takšnimi primeri veliko opravka, niso mogli prenesti. Prejšnjim tožbam so se pridružile nove.
Aliciji je n. pr. mož očital, da je bila v mreži gospe Fiore v Rimu, ki je bila pred časom -obtožena, da je dobavljala bogatašem dekleta po milijon lir za noč, nadalje da se je spečavala «z
Arabci po Nemčiji* in da je celo zbirala dekleta za v po. steljo ameriškim vojakom
Ker se je bila medtem A-licia od Edmunda že ločila, čemu je proti njemu zganjala tolikšnega vraga?
Pred londonskim sodiščem za razporoke se je bil Edmund obvezal, da bo Alciji plačeval alimente po tisoč funtov šterlingov na leto. Kaže, da je Edmund včasih na to pozabil. Poleg tega je bila to za Alicio premalo. Potrebovala je vedno več denarja, kajti vrtela se je le v «boljših* krogih, med samimi bogatimi in manj bogatimi rimskimi aristokrati. Za to pa so potrebna velika sredstva.
Kljub 1 milijonu 700 tisoč lir alimentov in tudi kakemu drugemu stranskemu dohodku, se je Alicia večkrat znašla tudi brez lire v žepu. Ob takih priložnnostih se je znašala nad možem. In ko od nikoder denarja ni bilo, je zlezla tako nizko, da je podpisovala tudi nekrite menice. Zaradi tega so jo celo spravili v zapor. Bilo je to v Švici. Iz zapora pa jo je'tukaj, že čez nekaj dni rešil neki njen stric Ame-
ričan. In ko je Alicia uvidela, da v Rimu in tudi drugod iz dolgov ne bo mogla več izplavati, se je u-maknila v Ameriko. Tu pa se je «po naključju* srečala z možem one bogate A-meričanke, ki jo je jeseni 1959. leta zalotila z možem na Capriju torej, z bivšim možem Norme Clark,
Alicia je dovolj spretna, da vidi novo možnost, da «pade spet na noge*. Že poleti, ko se je v avgustu za nekaj dni vrnila v Rim, se je bahala, da bo spet kmalu bogata in da bo poravnala svoje dolgove. Nihče ji ni verjel. Pred kratkim pa je prišla vest, da je Alicia zares bogata. Morda celo preveč bogata. Poročila se je s «kraljem šivalnih strojev* Alfredom Corningom Clarkom, tovarnarjem, katerega vrednost ocenjujejo na 60 milijard lir. Toda točno teden dni potem ko sta se Alfred Clark in Alicia poročila, je komaj 45-letni a-meriški bogataš od srčne -kapi umrl in Aliciji pustil vseh 60 milijard lir.
Pri tolikih padcih je torej Alicia spet padla na noge.
D. M.
Na stadionu 1. maj se bo zbrala mio
iz Koroške, Goriške,
Dne 22. oktobra se bo zbrala na veličastnem drugem MLADINSKEM DNEVU na stadionu «Prvi maj» mladina iz Trsta in vseh okoliških vasi, iz Goriške in Beneške Slovenije; prišli pa bodo tudi gostje iz Koroške in z obmejnih področij Slovenije. To bo drugi tak dan, ki mu daje prav prisotnost mladine iz najoddaljenejših krajev izredni pomen in tudi vsebino.
Pripravljalni odbor je že pripravil okvirni program tega dne. Že dopoldne se bodo pričela športna srečanja iz raznih panog in se bodo nato nadaljevala tudi v popoldanskih urah.
Proti večeru pa bo uradni del dneva, ko si bodo sledili pozdravi mladincev z raznih področij in ko bo vsa slovenska mladina podčrtala svojo nedeljivost, željo za zdravem kulturnem, gospodarskem in socialnem razvoju.
Sledil bo živahni in veseli kulturni spored, na katerem ne bodo nastopili samo Tržačani, temveč tudi Goričani in
mladinski
Korošci.
Mladinski dan se bo zaključil s prosto zaba-
vo on £.->okih n10 ju ga orkestra, s ples° petjem.
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
illllliiiiiiiliiimiliillllllllimiiiininmillllllMll   IIIIIII1II1IIIIIIIIIIII .................................................... illiilliim............
uiti""1
| ŽE OSEMDESET LET SPREJEMA LE NAJBOLJŠE GOSTE |
Hotel «Waldorf-Astoria» v New Yorty
kjer sta doma razkošje in diskretno
Seveda je ta hotel v A-meriki, kajpak. Saj bi sko-ro ne moglo biti drugače. Resnično mogočen vtis napravi na vsakega obiskovalca New Yorka ta ogromna stavba, ki strči 109 metrov proti nebu.
Gostje tega ogromnega hotela so že od nekdaj le najimenitnejše osebe:	vla-
darji, diplomati, finančniki, ministri, industrialci in vcbče taki, ki radi kažejo svojo imenitnost in svoje bogastvo. Odkar pa je v New Yorku sedež Organizacije združenih narodov se tam, bi dejali, skoro redno ustavljajo delegati držav — članic OZN.
80 LET SVETOVNO SHAJALIŠČE PETICNIKOV
Ustanovitelj tega hotela je bil Jakob Astor. Skoro 80 let je tega, ko so ga odprli. Sicer ni bil, tako velik kot je dandanes, vendar pa je že takrat kazalo, da bo postal «zlata jama*. V njem so se mudili najbogatejši obiskovalci New Yorka, bil je skoro obvezno shajališče »gornjih desettisočev*, kot se takim imenitnikom pravi.
Leta 1929. so hotel za-
prli. Za izgovor jim bila prohibicija, češ da ne nese, ker je prepovedano točiti alkoholne pijače. No, že dve leti zatem se je pokazalo, da je bilo tisto o prohibiciji zares le izgovor. Sezidali so nov hotel, ki je bil mnogo večji in vse bolj razkošno opremljen kot prejšnji.
47 nadstropij ima, a med 28. in 42. nadstropjem so najbolj razkošno opremljeni prostori, namenjeni najimenitnejšim in najbolj zahtevnim gostom. V tem hotelu je pravzaprav vse tako čudovito, da si tega navaden zemljan niti predstavljati ne more.
Nad 2.000 sob ima, več velikih dvoran, ki jih rabijo bodisi za plese ali pa za bankete. 5.000 nameščencev. Med njimi velja omeniti 200 kuharjev, 36 detektivov' več zdravnikov, odvetnikov, tolmačev in cel roj tajnic vsake vrste.
BESEDE «NEMOGOČE* NE POZNAJO
Tako je dejal že pred 80 leti Jakob Astor, ko je dobil nekoč naročilo za banket z več kot 1.000 povabljenci. In tako je ostalo v
tem hotelu hotelov do današnjih časov.
In< je zares čudno, da v hotelu Waldorf-Astoria ne ustrežejo samo sleherni želji svojih gostov, marveč se skušajo prilagoditi tudi njih navadam, posebnostim, da, celo prav skrivnim osebnim
soljen. 800 dolarjev za cigarete, 43.000 dolarjev za šampanjec, 30.000 dolarjev za sprejem in postrežbo itd.
DISKRETNOST — NAJVAŽNEJŠA Povprečno prihaja v ta čudoviti hotel okoli 150.000
Visok je 109 metrov, ima 2000 sob, 5000 nameščencev in med temi tudi zdravnike, odvetnike, tolmače in detektive ■ Na leto sprejme do 150.000 gostov in to takih, ki zmorejo 100 dolarjev za večerjo ■ Edina izjema je Elza Maxwell, ki ima vse zastonj
željam in njihovim muham. Zlasti kadar gre za kake «velike glave*.
Tako pravijo, da so se na obisk abesinskega cesarja Haile Selasija, pripravljali kar cela dva meseca. Za vse so se zanimali: katere pijače so cesarju najljubše in katera barva mu je najbolj všeč, katere jedi ima najraje in še za mnogo drugih podrobnosti.
Razume se, da je bil tudi račun temu primerno za-
gostov na leto. Redna gosta sta na pr. vojvoda in vojvodinja Windsorska.
Vsi ti imenitniki pa zahtevajo poleg razkošja in dobre postrežbe, predvsem — diskretnost. In to je v tem hotelu eno najvažnejših pravil. Vse, karkoli se dogaja v notranjosti tega ogromnega poslopja, je za zunanji svet večna skrivnost. Nameščenci so glede tega zares molčeči. Liftboj ah sobarica, telefonistka ali vratar, vsi so nemi.
Nič ne vidijo in nič ne slišijo. Iz njihovih ust ne pride o gostih najmanjša beseda. A ne smemo misliti, da časnikarji ne poskušajo kaj zvedeti, zlasti kadar gre za kake imenitnejše goste, ali pa kadar se šušlja o kaki nerodnosti v hotelu. Teda strežno osebje ne zine ničesar. Dobro vedo vsi, da bi pri priči morali zapustiti službo.
Pač pa se kaj malega zve po gostih samih.
ŠK AND ALPARTU A ELZE MAXWELL
Bilo je nekako pred 20 leti, ko je Elza Maxwell, ki je znana opravljivka in se še dandanes vsi boje njenega strupenega jezika, razposlala okoli sto vabil na neko «norenje* v hotelu W aldorf-Astoria.
»Pridite, kakršni ste ob prejemu vabila!* In so prišli. Princ Polignac v fraku in cilindru, toda — brez hlač. Vojvodinja Windsor-ska v prelepi spalni srajci, njen mož pa v škotskem krilu in golorok, operni pevec Lauritz Melchior kot Lohengrin, in tako naprej. Razumljivo, da so se vsi nameščenci hotela strašno zgražali, zlasti še zato, ker
je bilo tudi £ vedenje teh SMgVf v soglasju z W go r O tej nori part« i ul celo časopisi!
A nekaj dni zaW jela Elza pisem1*' . no, nič žaljivo. d» • «Naprošamo y ^te V koli več ne prtfMj našega hotela-»g,,, pisemcu. Toda M $ bila Elza, če bi s r< I tako ugnati. «=e	$\j
boste, da bom j vam!* je nagl»s , izjavila.	zl “** 1
Po vrsti so sev
bolj strupen njeS° Proti hotelu m vodstvu, seveda.	o ^
In zares, m ko je Elza dobila , dcvito lepih rot..top terimi je bilo s j ce:	d» k'
«Prosimo vaf’ e0s<> nete naš staimj brezplačen m	^
lje.nje!* _
Tako je to do v New Yor^'iz„r<) no zgolj red^ati ki morejo Plal0Q samo večerjo
[Leto
»»Ji
'IZTOK
MTCKill
DNI 3E MINILO OD FANTASTIČNEGA POLETA NA PLANET UNUb RAKETNA BAZA 5E JE MRZLIČNO PRIPRAVLJALA NA NOV POLET V UEbOLJE . RAKETA MLADI ASTRONAVT’
ČAKA POPOlNOtm PRENOVLJENA IN IZPOPOLNJENA .DA SE V KRCA PObADKA , KATERE ČLANI bO VEbOLJbKI JUNAKI MARKO, BOJAN IN PETE A.
Celo bami bo bili prebenečeni , ko bo wl\
IZBRANI ZA PObAOKO 'MLADEGA AbTRONAVTA*.
NALOGA , KI bO JO DOBILI JE BILA TEŽKA . TRE*
BA JE BILO PREGLEDATI , KAJ JE bABOTlRALO
DELOVANJE UMETNEGA bATELITA - K OZ MO S' NAOBMOOVJ PLANETA UNUb ...
’ pozor! ... pozoo »... tehnično
1 Obte>JE NAPRObAttO .DA IZPRAZNI l PlObtAD M VZLET ! OnooočiTE kVb£ ZA NEnOTEN MILET1 bTOP"
n
'NAbMIOtNJE r\AAV>0' OPlb POTOVANJA .BObTfc NAbLl M KA&lNi D "J NJRMTE Vbt Živi tN ZORAMI ' POHITITE
Or
.mmmmm ■•■II
PAKETA Af DE. HITRO OODAUILA OD ZEMLTE..
ITI NOT V RAKETI
POnAGAJTA’!
PAZITA’ 2 PAT aorto VRibU v OtthOC' 3E ftAEITtZNOUlNfeOA VtANiA
in.IMZtD*
Mnusow|
VJITN&TVO
VKLJUČI RAKETE'11
na .Ha. ha' Oboi
bi NAPAČNE feKORNOE 6 V DTE Z M AON ET Nin'
Plati biooioi
^10 MRC.EL M KA KOT 11
bE NADALJUJE
Veljaven od 16. do 22. oktobra
1*
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
Nenaden obisk drage osebe vas bo zelo razveselil. V poklicnem delu in v poslovnih zadevah bodite bolj vztrajni. Paziti morate	na	svoje zdravje.
BIK (od 21. 4. do 20.	S.)
Zvezde vam bodo zdaj bolj na-1 klonjene v ljubezenskih zadevah. Sporazumeli	se boste z osebo, ki je
niste znali dovolj ceniti. Zastoj v poklicnem delu. Darilo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. S.)
V srčnih zadevah ni£ novega in pomembnega. Po svoji krivdi ste zamudili lepo priložnost za izboljšanje	poklicnega dela in
gmotnega položaja. Obiski. Pismo.
RAK (od 23.
6. do 22.	7.)
Imeli boste polne roke dela in skrbi vrh glave, zaradi tega si napravite podroben načrt. Potovanje in poslovni razgovori. Važno sporočilo in pismo. Obisk.
LEV (od 23. 7. do 22.	8.)
. _ ^ , Izredna prilož-j nost za zabavo J in razvedrilo v veseli družbi. Poklicno delo vam ne bo delalo težav, čeprav vam bo nekdo precej nasprotoval. Obisk. Potovanje.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.)
Možnost družinskih sporov po vaši krivdi. Tudi z drago osebo morate biti bolj prijazni. Naleteli boste na malenkostne ovire v poklicnem delu. ki jih boste premagali.
TEHTNICA (od
23. 9. do 23. 10.)
boste o-vam je srcu in že precej časa videli. V poklicnem delu malenkostne spremembe, ki vas bodo nekobko razburile.
ŠKORPIJON (od
24. 10. do 22. 11.)
V srčnih zadevah vam bodo zvezde še naklonjene. Tudi poklicno delo bo napredovalo, a ne smete izčrpati vseh svojih sil. Obisk dragih prijateljev. Pismo.
2M3el>^ £ mi ne..„i W *
tedn?'. 0M
ti koncu	nSt	*	W
ugodno Pr'l0, k°s čitek. da bost	i
ki vas čaka. q .j
8*8*3
Verjel’’0 sfry mtiri
nit!	VJTJF
načrt- i VJi
bo ” d sr
A.
klicnem
bo
delu
I
vam ne
Nekdo vam zaradi	doseže	^
Pismo.	-	k	fi	V
21. T pr>10 / Lepe J
a pri) |(! ^Il
oseb V $ .e zelo ji
bo de pr d* fr
Obisk drage*8 ori-Zanimivi	razS	t
te	na	zdravje- ^ jJ
H | 0 I jO p*
2 d0 M
Pe.efdo raV‘> 'J
?en
dev. Bodite b° \ in popustljiv vse lepo ”
Shodu
HHKHHHSSHHBHHKSHHKHKKKHKMKMKi!
;;ks
lzza trgatve
(Foto Magajna)
ODSLEJ V KLETI NE BO MANJKALO DELA
Od nege sta pri vinu odvisna okus in buke
Alkoholno vrenje pomeni, kot že znano, spremembo mošta v vino ali sladkorja v alkohol. Pri tem opazimo, da izhaja iz mošta ogljikov dvokis, da se mošt bolj ali manj segreje (od 6—12 stop. € in tudi več kar se ravna po velikosti soda), da se s segrevanjem prostornina mošta poveča, da mošt porumeni in sladkost v moštu izgineva ter se končno tudi okus spremeni.
Vrenje poteka spočetka zelo živahno in traja okrog 6—10 dni. To je glavno ali burno vrenje. Nato se vrši mimo ali tiho vrenje. Pri zelo sladkih moštih traja tiho vrenje več (4—8) tednov. Potek pravilnega vrenja je osnovni pogoj za dobro in zdravo vino; od njega je odvisna njegova stanovitnost. Zato ni pri tem opravilu nikoli dovolj pozornosti. Tukaj se prične nega vina ali skrb za napravo čim boljšega vina, kakor tudi, da preprečimo v vinu vsak pojav napak in bolezni. Ta opravila so: polnitev mošta ali vina v sod, dolivanje vina, pretakanje itd.
Preskočimo prvo opravi-
""iii
"nntni hm m,, HunHMiMHHunnj, ,n imunim 1,1, m mnniiiiiiiiitiiiminimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimintiiiiiiiii, iiimiiiiimmi n, mimniiiiiiiitiiiitimiimiiiimiiiiiiitiiiMiiiiiumii
da bo naš vrt lepši in prijetnejši za oko
j je čas za saditev vrtnic
so vrtnice zebli
roze- Kako bi tu
*taCUe- pa je niih
sl)'rtii* -CUdovito graJen ln
trlhii. Zlv‘n)i barvami raz-ek°vo oko. Kakšč
hk2.t’a>rtaVD- lma vrtnica, pa . jio j Ze Po tem, da'jo Jbh p . °kras v najsveča-v vese] * °^n°stih. Vsakdo pa 'illtg ' ko prejme v dar <5K
K tubibn torei ne gopIi vrt"
h., ^lo i a našem vrtu? Vse kg^usil
^ Vrtj-pre^epe rože po i*u. c^ih. Morda je *kdo saditi vrtnico, pa
tako, kot je vi-
vl t*s.V.r^nsrju ali na raz-
Hu„ter J*
P -
-'h vrtnic zelo pre-
j^-bsu i!j.za‘0 že pri prvem t> ®°iitei ',en3al- In vendar
Uh ic« KDAJ SADIMO? torf,;lm° od oktobra do
kt' PosaienUdi pozimi- Vrt" it ” Pfedr.o« V ieseni- ima" V Prv da nam cvete' ie b0j° P°let;e. Tudi si-ft6:. Sedai Pr'P°ročljivo sa-
il'’naer.Je de'° laS°d’ - V* Se<ia:' ’ J;er imajo vrt-
Ij r‘ VrtnaVeai° izbiro sadik.
vhU moremo 'Kupi' Čjjece, n‘ce, oz. vrtnice-
H Vrsli fa v’s°ke vrtnice. Il' Prva S a cepljeni na ši-fbjvf3 na ,korenia-i. druidi.1*! se .	!° divjaka. Po
tšvj (jat miči bolje obne-tv^.%, jne lažje njih oskr-1 na SrJ.a' ker pridejo Tutt; .1Clb bolj uo ve-
. ,U. L	ZlTYa~	L , .
RJ? lih
rugač,
gioboko kot so bile posajene prej.
Takoj zatem vse posajene vrtnice dobro zalijemo. Pomnimo, da komaj-posajene vrtnice nimajo rade svežega gnoja, zato naložimo' le na dno jame zrelega komposta. ' ‘ ,
Preden sadimo visokodebel-
se zakasni tudi rast in novo cvetje, a mladi poganjki do zime včasih tudi ne dozore.
Ne smemo pozabiti na odstranjevanje roparjev. To so divji poganjki iz korenin in iz debel, ki rastlini v ^obilni meri ’ jemljejo ali ropajo hrano. Ako bomo vrtnice po-
no vrtnico, zabijemo v sredi-1 leti tudi tu pa tam nekoliko
iV, iih bol‘e Pvesta-šli. p. 3e moč laže za-tvUga^e Pa ni raz"
j S*-	ene in druge
t( N Vrt -
1 tu.0 p°ldn?1Ce ima3° debel-“ h!*- ug‘ meter visoko. °d 70 cm
; Vttviz3e
j ° iti n	—
rajeZa-leg0' vendar
V le ■
izbirčne za
nit je v-.. s°nčno stran, itt(!,hri- kraju° JT’- da niso na
|S «ho	k)er sonce le
!S Ce so	ka' Tudi ni do.
iSiiu^h Ustih"6 preblizU
Ja Po
VC4s;
vrst, ki se
zidu in ki jih sato, da z razne gole
\» '®°kril!> bo'^ zato- da z
s*. ‘vamo ra7np ffr
!* d'11 PošV^ “brežemo vse dkv.0 Zdi-*. ovane koreni-
iJe' p°a'
Sem83 'ksa^*tndi
fes ^ re*iln PA —:i........
^ so prCI\lnice prikrajša-Pere3dm° g^ vendar pa ’>ltj ‘borat,,	pretirava-
> V6det‘- da se ,l v vef ■ 'em hitreje pri-o^ike koreninic. Tu
iesenSkrajJamo
no jame kol. To pa zato, da r.e bi z njim p škodovali korenin, če bi to storili šele potem. Kol mora biti raven, gladek in dovolj močan ter mora segati v krono vrtnice. Le tak kol služi svojemu namenu, to je, da varuje vrtnico, da se v vetru in pri obilnem cvetju ne odlomi.
VRTNICO LAHKO VZGOJI MO TUDI SAMI
Tudi to ni prav nič težko. In nič ne stane, kar je tudi nekaj vredno, Torej, kako si moremo sami vzgoj.ti vrtnico zartonj?
V gozdu ali pa na gmajni je vsepovsod najti divjo rožo ?’i šipek. V vsakem grmu te div.e rastline je več ravnih šib, ki so pognale iz skupne korenine. Te poganjke .izkopljemo in jih posadimo doma na vrtu. Brž ko smo pokrili jamico, pripognemo še debel-ca na gredo in jih zasujemo s prstjo. Spomladi, ko začne poganjati, pa jih previdno vzdignemo. Tako jih pustimo rasti tja do avgusta. Takrat, ko so najbolj sočna, jih cepimo z očesom ali okuliramo.
Vstavljena očesa se do jeseni prav lepo prirastejo, spomladi pa -ie odzenejo in poleti nas že razveselijo prvi cveti na vrtnici, ki smo jo sami vzgojili.
Kmalu potem, ko smo cepljenje opravili, nalahko pripognemo cepljena stebelca k tlom in jih pokrijemo s prstjo in listjem. Spomladi jih previdno vzdignemo in odrežemo divjak nad mestom, kjer smo vstavili oko. Pozneje pa sproti odrežemo vsak poganjek, ki zraste na debelcu. Jeseni skrajšamo predolge, še ne olesenele mladike najmanj za tretjino, s čimer dosežemo, da se spodnja očesa dobro razvijejo.
OBREZOVANJE VRTNIC
Vse vrtnice cveto najlepše poleti, in sicer junija. Da bomo imeli lepe cvete, moramo sproti odrezati vsak cvet, ki je odcvetel, da po nepotrebnem ne izčrpava rastline. Ko pa vrtnice povsem odcveto, jih moramo takoj obrezati.
žvepali, da bomo pregnali rožno plesen in poškropili z ba-kreno-apneno brozgo ter zatirali listne uši s primernim sredstvom, te morpmo nadejati uspeha in bomo deležni veselja z našimi vrtnicami.
S. A.
KRIZ
Kot znano, so nas predzadnje nedeljo obiskali predstavniki Zveze komunistične mladine Jugoslavije in se pri nas v Ljudskem domu sestali z italijanskimi tovariši in političnimi zastopniki; To zbli-žanje ene in druge mladine je razveseljiv pojav, ker je prav ta nosilec bodočnosti. Isto nedeljo smo imeli v domu A. Sirka dramo ((Prgišče zemlje«. Ker je bilo zaradi gornjega sestanka precej mladine odsotne, so igro zadnjo nedeljo ponovili ob večji u-deležbi. Z dramo smo zrli usodo naše zemlje, usodo, ki jo čutimo kot svinčeno moro in sušilca naših kmečkih domov. Novec, ki nam jo iz-podmika, odnaša ta naravni kapital in ga spreminja v druge, pretežno špekulativne
namene, v svojem bistvu vse protivne tej dediščini naših praočetov, ki so iz nje rastli, n?, njej živeli in iz nje črpali svoje skromne življenjske pogoje. Ta zakladnica se izceja. S takim občutjem so starej ši letniki — žal, le-ti — čutili in razumeli pomen tega dela in sledili vlogam s težko mislijo in trpko bolestjo, češ: kaj bo s to našo zemljo, ko n: bo njih?
Avtorju «Prgišča zemlje« in igralcem , smo hvaležni, ker so nam to težko zadevo, ki se tiče zlasti nas, tako lepo in nazorno prikazali.
Križ — stara vinarska vas — se je tej stroki sicer že močno odtujil, a še je breg živ, rekli bi na pol živ, ker ni več v njem nekdanjega življenja, upov, prizadevanja in ponosa na latnike in plan-te ter končno na polne bed-nje. Le majhen odstotek vinogradnikov je močneje navezan na lo kulturo. Sodimo, da so takšni gospodarji nabrali okrog dve tretjini lanske letine, ki je kakovostno mnogo pred lansko. Razen gnilobe po oidiju se je tudi letos (kot lani) pojavila siva plesen. Potrebno je, da smo si o tej bolezni na jasnem, ker je dvoobrazna: škodljiva, če se pojavi zgodaj in napade ranjene jagode v obliki vate (ko ob trgatvi pada grozdje v brento, se kadi kot oblak dima); če pa se pojavi pozno na že dozorelem grozdju, je pa nekam dobrodošla in ji rečemo žlahtna (plemenita) gniloba.
lo in se pomudimo pri dolivanju vina. Pri mladem vinu je to nujno potrebno, ker se po glavnem vrenju zmanjša prostornina, in to zaradi padca toplote in zgube ogljikovega dvokisa. Vinski sod mora biti praviloma vedno poln, sicer bi se iz soda laže izgubljali ogljikov dvokis in buketi, zrak na površini vina pa povzroča motnost vina in razvoj škodljivih drobnoživk. V nepolnem sodu se rade naselijo ocetne bakterije (drob-noživke) in kanova glivica. Močno alkoholna vina (kot so letos) so bolj odporna proti raznim boleznim, vendar ni rečeno, da jim prazen prostor v sodu prija; v takem sodu izgubijo na svežosti in x buketu ter so izpostavljena ocetnim glivicam. Dolivati začnemo po končanem vrenju, brž ko neha u-hajati iz soda ogljikov dvokis, to je plin, ki je doslej (ob vrenju) preprečeval dostop zraka in razvoj škodljivih glivic v sod. Nato sod rahlo zabijemo, ker še vedno uhaja po malem ogljikov dvokis. Ko smo sod zalili, ga očistimo od zunaj, posebno okrog pilike, da je čist in suh, sicer bi se, če bi sililo vino pri piliki iz soda, razvile ocetne bakterije. Vsekakor je potrebno, da se pred dolivanjem prepričamo o stanju na površini vina v sodu. če vino diši ali ima okus po ciku ali kanu, površina ni čista, ampak so na njej oljnati znaki. Takšno vino napolnimo z natego tako, da izteče zgornja nečista (bolna) plast pri piliki iz soda. nf da bi se zmešale z zdravim vinom. Vino za dolivanje mora biti vsaj enake kakovosti in starosti kot vino, ki ga zalivamo.
če pa smo kljub vsemu prisiljeni hraniti vino v nepolnem sodu, je neobhodno potrebno, da vino od vrha nekoliko zažveplamo. V ta namen služi posebna žveplova pečica, kjer izgorevajo žveplovi trakovi in po cevi uvajamo žveplov dvokis v nepolni sod. Dobro konser-vira vino v nepolnih sodih ogljikov dvokis, še bolje pa plin dušik, ki ga rabijo v novejšem času.
Takoj po vrenju je vino motno, surovo in - ostro šele z daljšim ležanjem v sodu se njegove lastnosti spremenijo, ker se nečistoča sesede na dno soda in prihajajo do izraza aromatične in buketne snovi, ki so značilne za določeno sorto. To se zgodi s tihim vrenjem. če se to ne zgodi takoj po glavnem vrenju, bo neprevreti sladkor začel vreti (tiho vrenje) komaj na pomlad, ko se dvigne toplota. To traja pri ugodnih pogojih (ugodno vreme, ne preveč nenovretega sladkorja itd.) 2—3 in tudi več tednov. Nizka alkoholna vina navadno slabo prevrejo, zato mošt pri naknadnem (spomladanskem) vrenju zračijo in segrevajo ter mu dodajo čisto selekcionirano kvasovko.
Pri dozodevanju vina igra
glavno vlogo dober zrak ali kisik. Ta pronica v sod skozi doge. A to ni zadosti, da bi moglo vino v kratkem času dozoreti. To pospešimo s pretakanjem vina. Pri tem zgubi vino mnogo ogljikovega dvokisa, iz zraka pa dobi kisik in dušik. To pomeni, da se s tem okus vina znatno menja. Kisik vrši pri pretoku vina važno nalogo tudi v tem, da izloča ii vina beljakovinaste in sluzaste snovi, torej snovi, ki so hrana drobnoživkam — povzročiteljicam raznih bolezni.
Vsako vino zoreva, se pravi da pridobiva na kakovosti in boljšem okusu le določen čas. Tedaj so vina dozorela ali zgrajena, če je takšno vino še nadalje pod vplivom zraka, začne sta-leti. Starejša vina je torej škodljivo zračno pretakati.
Letošnja trgatev se ie vršila v izredno ugodnih povojih (suho, toplo vreme). Bilo je celo vroče. Naravno, da je mošt takoj burno zakipel in se je lahko zgodilo, da je dosegel 30 in še več stopinj Celzija. Takšna toplota pa more pravilnemu delovanju kvasovk škodovati in vinu dati sladkobno grenak okus. Upamo, da kljub vsemu takih primerov le ni. oziroma so redki, ker so vinogradniki s tem računali in trgali v hladnih urah ter kleti zračili in nekateri mošt žveplali. Kdor pa o tem kai sumi, naj se čimprej posvetuje s strokovnjakom.
SLIVNO
Karakteristike: kub. motorja 10H9, porn-ba bencina 2 I za 100 km, brztna 125 hm-h, cena 005.000 lir plus J. G. bi.
Tret, Ul. T. Luciani 6 - Tel. 72-233	|
(lastnik Igino Gociancich)	♦
VAŽNO: za kupce do 31. decembra letos stroški I.G.E.	iu imatrikolacija na račun podjetja!	»
Zastopnik in	a
nadomestni deli:	«
usomposuo
iiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHuiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiirniiiiii
  ii im m mn
Ko smo videli, da grozdje na količini izgublja, ir na sladkorju ne pridobiva, smo ga v zadnjem septembrskem tednu potrgali. Kjer ga ni napadla plesnoba je bilo zdravo. Da je grozdje odlična dozorelo, je pokazala meštna tehtnica; v belem moštu je bilo 24, v črnem 21 ods'. sladkorja, Sicer je bilo to le v enem primeru, vendar ne zgrešimo, če ga posplošimo. Vina bo okrog polovice nor malne letine, a oo odlično. Naš skupni pridelek doseže kakih 150 hi, kar pove, da je mnogo manjši od nekdanjega.
Se en dober dež v septembru bi ne bil koristil le trti, ampak tudi Strniščnim use-vom, zlasti ajdi, ki se sicer drži nekam dobro, i občuti sušo in ne more mediti Glede na to, da je ajaova moka cenjena, je zaradi tega precejšnja škoda.
Če se povrnemo k staremu vprašanju naših občirskih poti, moramo omtnit' škedo, k; jo je povz ocil naliv tl. septembra. Naše do i ipruti Sem-polaju, Sesljanu -n Prečniku) so v rebrih in niso mogle vzdržati. Deroča vodr jih je temeljito opu-tošila. Tako bi bilo tudi z vaškimi potmi, če bi ne bile asfaltirane. Naš občinski svetova ec g. Tr-vr. je glede stanja poti takoj opozoril občino, ki se ie najprej lotila popravt Ddti proti Prečniku. Je splošno mnenje ne-le naših vaščanov, ampik vseh občinariev, da je treba občinske poti asfaltirati.
(Nadaljevanje s 3. strani)
le široko odprte, oči pa skaljene.
Poldrugo uro pozneje je Moses ob Harmondovem vzglavju pozorno poslušal, kar mu je ta pripovedoval, potem pa si je prižgal cigareto.
— Dobro poznam Grapha-. sa. Vsi tu ga poznajo. Danes je bivši človek, hud’ bolnik. Pred 15-20 leti pa je bil znan kot mazač. Pravzaprav je bil pravi šarlatan, le da je bi! mnogo nevarnejši. 0jWnnQ#šh ljudskih ranocelnikov. Imel je nekaj znanja m je izvajal drzne operacije. Obogatel je. Y Chicagu je imel skriven sanatorij. Ustvaril si je celo mrežo obveščevalcev in agentov. Nekateri mislijo, da je imel zveze z gangsterji.
— In takšnemu tipu nudite pribežališče? — je vprašal Harmond.
— Bolnik je kot vsi drugi. Sicer pa je bil obsojen na 15 let zapora, odsedel kazen in od tedaj se ne peča več s staro obrtjo.
— Spričo izkušenj iz preteklih dveh noči prav zares dvomim.
— Ni treba posvečati posebno pozornost temu, kar
govori v spanju. Dali smo mu močno dozo pomirjevalnega sredstva. Ljudje čudno reagirajo na te droge. V njihovi zavesti se mešata preteklost in sedanjost.
— Ni govoril o zdravljenju, temveč ga je preganjala misel na neki umor.
— Običajna delirična kriza, — je, vztrajal zdravnik pri svojem. — Nikar ne iščite drugega pojasnila.
.	g	-
*— Kaj pa tisto... preteklo noč? Dobro sem ga videl. Čeprav je bila tema, je vstal
iz postelje,' vzel blazino in stopi k meni. Hotel me je za-aušiti.
— Cujte, Harmond, — je rekel Moses in vstal. — Ce že toliko želite, da vam dam drugo sobo, bom ukrenil, kar je potrebno.
Ob šestih zvečer se Graphns še ni vrnil iz operacijske dvorane. Ob pol sedmih se je ponovno pojavil Moses.
.— Ali bom dobil drugo sobo? — je vprašal Harmond nestrpno
— Ni več potrebno, — je odgovoril zdravnik. — Grap-has je umrl na operacijski mizi.
Naslednje jutro so prišli no Harmonda. Ko so ga vozili
proti operacijski dvorani, je gledal strop in štel žarnice. Z dvigalom so ga prepeljali v prvo nadstropje. Ves čas se je smehljal bolničarjem. Bil je srečen.
V , operacijski dvorani so vsi nosili na obrazu maske, Harmond pa je kljub temu prepoznal črnolasega moškega z močnimi čeljustmi m z brazgotinami na čelu. Položili so ga na operacijsko mizo m reflektor ga je zaslepil.
— Vse je pripravljeno, — je rekla bolničarka
Kirurg je dal znak mo:'u z brazgotinami na čelu, ki je ob i. armonriovi glavi odpravljal z razhčn.mi aparat;. Harmond je videl, kako p.i-bližuje masko n.egovim u-stom.
— Dobro, Bruno, — je rekel kirurg.
Ko je zaslišal to ime se ie Harmond zdrznil in poskušal zakričati, toda obupni srk na pomoč, ki so ga možgani, omamljeni od opija, poveL.-vali grlu, ni prešel preko njegovih ustnic.
Bruno, mož z brazgotinami na čelu, je gleda! z bleščečimi očmi in krepko pritiokal masko.
IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllMllllllllllllllltllllMll||||||||||||iiiii||ii|||||||||||||||||||lll||||||||||||||||||||||||||||||||i||ii|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lll||||IIIIIIIIIMI
TESTENINE Z MESOM
llllMMIIIIIIU|MIIIII|l|l(l|IIMIMMMMIIIIII|l|lflllllt|llllllllllllllflllllllllllIIIIIIIIIIIIIMMMllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllll||
KRIŽANKA
k- •	sajenju	na	Po	glavnem	cvetju	prikraj-
{»i«
Švi* —strani> zlasti
llNf, 1)3 'vs„POraVnamo ko‘ tki' so	sriani, zlasti
Med k	a^ rade drže
,%prsti, . °ren>ne usipamo
S h k nji* J° 3pr°U pri-
"li j dg	Tako
K
‘tl
dastale
prepre-
Sjih Plesbjea’’ uteSne potu 0 o ',rtnio Okrog po-Ahf^nčiirio nazadnje še bi *i Ulež ,Vso Prst, da He-Mštiju 6 koreninam.
K«. 2
Ng Etniji ep'ieno me-Vi$0o ' medtem ko vrtnice tako
šamo mladike tako, da pustimo tri očesa, največ pa pet. Obenem pa krono ali grmiček skrbno očistimo vseh suhih, šibkih in nadležnih poganjkov. S tem dosežemo, da poženejo novi in močnejši nastavki in da se pospeši rast svežega zelenja in nastavek novega cvetja. Pri takem načinu rezanja vrtnic dobimo lepo oblikovane krošnje pri visokih vrtnicah.
To rez moramo opraviti brž po cvetju, da ne oviramo nadaljnjega razvoja vrtnice. Ce obrežemo rastlino prekasno,
IN GRAHOM
ZA NASE GOSPODINJE
Na masti prepražimo sesekljano čebulo, na koščke zrezano meso in dušimo do mehkega, potem dodamo paradižnik in dišave po okusu (koprc, majaron) in po potrebi zalijemo z zajemalko tople vode ali juhe. Tako pripravljeni stepenim jajcem. Se tople na
Poskusite po našem receptu
omaki primešamo v slanem kropu kuhane testenine. Ce skuhate jed bolj redko, je to lahko okusna enolončnica.
OKUSNO ZELJE
Glavo zelja nareži na kose in skuhaj v kropu. V kozici pripravi svetlo prežganje, ga razredči z mrzlo vodo in ko zavre dodaj kuhano in odcejeno zelje, jed osoli, rahlo popopraj ali papriciraj, primešaj še žlico paradižnikove mezge in pusti naj še počasi vre. Postreži s krompirjem, testeninami ali rižem.
SADNE TORTICE
Iz 20 dkg moke, 15 dkg surovega masla in 10 dkg sladkorja malo nastrgane limonine lupine in I jajca umesite gladke testo. Razvaljajte za pest visoko in položite v dobro namazan pekač. Po testu naložite poljubno sadje, iz preostalega testa pa napravite ozke pramene, ki jih položite v obliki mreže nad sadje. Povrhu vse skupaj namažite s
režite in gosto posujte s sladkorjem.
KISLA JUHA IZ MLADE SVININE
1 in pol kg svinine s kolo. 3 l vode, drobna čebula, t stroka česna, lovorov list, vejica timijana; 8 dkg moke, kis, sol, poper.
Meso skuhamo s čebulo, česnom, lovorom in timijanom Ko je mehko, ga vzamemo iz juhe. Juho precedimo in ji primešamo v kisu razžvrkljano moko. Ko ta zavre, ji dodamo zrezano meso; solimo in popramo. Zakuhamo krompirjeve kocke.
ENOSTAVEN ZDROBOV Puding
S ČOKOLADNO KREMO
10 dkg pšeničnega zdroba skuhamo v 1 l mleka in kuhamo, da se zgosti. Temu primešamo tri žlice sladkorja, ščep soli, košček surovega masla, dobro premešamo, vli-
jemo nato v model, splahnjen z mrzlo vodo ter damo hladiti.
Čokoladno kremo naredimo i; čokoladnega pudinga. Ce hočemo gosto, skuhamo puding v 2 del mleka več, kot je v navodilu. Sladkorja vzamemo toliko, kot je navedeno na zavitku. Količina mleka je odvisna od vrste zavitka, ker so pudingi pripravljeni z različnimi količinami tekočine. Ko se puding zgosti, dodamo v še vročo zmes 5 dkg surovega masla ali margarine in mešamo tako dolgo, da se maščoba razstopi in dobro vmeša. Med hlajenjem kremo večkrat premešamo, da se na vrhu ne strdi. Se bolje pa je, če jo ves čas mešamo, dokler se ne shladi. Tako postane krema tudi rahlejša. Ohlajeno vlijemo potem okrog zdrobovega pudinga.
RIŽEV NARASTEK S SKUTO
50 dkg skute, 4 žlice sladkorja, 50 dkg jabolk (poleti tudi kakega drugega sadja), 25 dkg riža, l i mleka, 3 žli-
ce maščobe, 3 il’ce sladkorja, 2 jajci, sol, limonina lupinica
Opran riž skuhamo na pol v malo soljenem mleku. Maščobo penasto umešamo, ji dodamo rumenjaka, sladkor in sesekljano limonino lupinico. Vse skupaj primešamo ohlajenemu rižu, nato še penasto umešamo skuto s sladkorjem in naribana jabolka. Nazadnje dodamo še sneg iz beljakov. Maso denemo v dobro pomaščeno posodo in jo spečemo. Po vrhu denemo še nekaj koščkov maščobe.
SKUTNE OMLETE
Testo: 12 dkg moke, 12 dkg pudingove moke, 2 žlički pecilnega praška, 3 jajca, tri osminke litra mleka, 2 žlici vode, ščepec soli.
Nadev: 25 dkg skute, 1 rumenjak, po potrebi malo mleka ali smetane, naribana limonina lupinica, 5 dkg rozin, sneg iz beljaka.
Iz prvih sestavin naredimo testo za omlete. Testo naj počiva pol ure. Nato spečemo omlete. Vsako omleto takoj namažemo z nadevom in zvijemo ter po vrhu potresemo s sladkorjem.
Za nadev skuto penasto u-raešamo, mu dodamo rumenjak, smetano in mleko, naribano sesekljano limonino lupinico, rozine in sneg iz beljakov.
Besede pomenijo:
VODORAVNO: 1. bolest, bol, 8. to, kar nas neizbežno čaka, 12. srednjeveška utrdba,
16. afriško mesto, ki ga j® zadela potresna katastrofa, 17.
bojazen, 19. geslo, 21. obešen sem, 22. vdrgnem, vmasiram, 23. nacija, 24. Kajnova žrtev, 25. poljski pridelek (edn.). 26. razdiram, trgam, 27. osebni zaimek, 28. nevarna bolezen, 29. opravljam poljedelsko ali vrtnarsko dele, 30. kraj ob Soči, 31. posteljno pogrinjalo, 32. znak za prvino samarij, 33. zmešnjava, 34. kot ob kotu, 35, potovanje, 36'. zdravstveno ogrožen, 37. beležnica, 38. delo kuharice, 39. tek, 41. letalec, 42. država v Srednji Ameriki, 44. število, 45. pokol, pobitje, 46 azijsko gorsko višavje, 47. dodatek k prekajeni svinini, 48. moten, 49. statistična akcija, 50. nikalnica, 51. krajevni prislov, 52. vojaški kruh, 53. najmanjša krogla pri balinanju, 54. krajevni prislov, 55. sedma in šesta črka pod 43. navp., 56. drža telesa, 57. stroj za kopanje in prenašanje izkopanega materiala, 58. podzemeljski hodniki, 59,’ zakrpan, s šivanjem zaceljen, 60. depozit, 61. proizvajajoč peno, 62. prebivalec velikega azijskega polotoka, 64. naselje v okolici Kobarida, 65. noži, 66. otrokom namenjena knjiga s slikami, 67, brezbrižen, top.
NAVPIČNO: 1. nemška pokrajina, 2. umikam, ognem (še), 3. majhen las, 4. starorimski policijski uradnik, 5. bržko, 6. znak za prvino iri-dij, 7. tuje žensko ime, 8. nagel, brz, 9. brez družbe, 10. medmet. 11. naprava, pristroj, 12. vremenski pojav, 13. pleme, 14. znak za prvino aluminij, 15. nalezljiva bolezen. 18. tolčem, razbijam, 20. jezero v Sibiriji, 22. prazen, okusa po vodi, 23. gora nad Postojno, 25. utežna enota za drage kamne, 26. zavitek, omot, 27. sem prisiljen, 29. prestavljam, prenašam, 30. mesto v Boki Kotorski, 31. kvalificiran gostinski uslužbenec, 33. namenjen glasbenim znakom, 34. starogrški zakonodajalec, 35. mesto v Tuniziji, 36. divji, srdit, 37. mesto v južni Franciji, 38. peč v gosposkih sobah, 40. mesto v Istri, 41. oteklina v nosni sluznici, 42 izdelek iz lesa, 43. prebivalec velike celine, 45. razum,’ 46. zraven, 47. izraz zadovoljstva, hvaležnosti, 48. majhna koča, 49. indijsko svetišče, 50. krajše literarne povesti, 52. majhen koš, 53. indonezijski otok, 54. vrsta lovskega psa, 56. fantje (v narečju), 57. žensko ime, 58. Terezija (okrajšana oblika), 59- blato, 60. slovenski šahovski mojster, 61. število, 63. kratica za socialistična i-> publika, 64. oblika pomožne-
ga glagola, 65. staroegipčanski sončni bog.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. plug, 5. družinica, 13. slap, 17. levb, 18. rete, 19. otep, 21, Atos, 22. agent, 24, Inn, 25. enak, 26. nadlega, 28. erg, 30. taktika, 32. Ana, 34. dam. 36. ton, 37. sviti, 40. zaželen. 42, Zibke, 46. Lili, 47. kamemt, 48. naklep, 49. ako, 50. april. 51. jalov, 53. umi, 54. navozi, 56. soko lič, 58. Izak, 59. Grado, 60. reditev, 61. zrela, 62. Srb, 64. lep, 65. zla, 66. Sospiro, 70. cev, 72, prevozi, 76. udar, 77. Ema, 79. črtan, 81. Amor, 82.. reve,
83. Selo, 85. lira, 86. dela, 87 Arad, 88. tnstopet, 89. itak.
NAVPIČNO: 1. plan, 2 leta, 3. uvod,	4. poslati,	5. draga,
6. rega, 7. ute, 8. žene, 9. no, 10. iti, 11. cent, 12. apnat. 13. svetnik, 14. leni, 15. arak, 16. Paka, 23. trden, 27. eni, 29. galijot, 31. kozav, 33. zamisel, 35. metalen, 37. slang, 38. vikar. 39.	Ilova,	40.	Z AR,	41.
želodec, 43. bluze, 44. Kemal, 45. epika, 47. KPI, 48. noč, 50 Azori, 52. Iiv, 55. odspred 57. kipeč, 58. Iravadi, 61. zle, 63. Brest, 65. zrnat, 66. sura, 67. oder, 68.	Sava,	69.	Omer,	71.
vrlo, 72.	pare,	T>.	omet	74.
Zola, Irak, 78. alt, 80. tip
84, os.
Pmmrsmlnmik
— 6 —
15. oktobra 1®
Vreme včeraj: najvišja temperatura 19.3, najnižja 13.5, ob 19. uri 16.8; vlage 71 odst., zračni tlak 1025.5 stanoviten, veter 6 km severovzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 20.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 15. oktobra
Terezija	j.
Sonce vzide ob 6.21 in zaton( . 17.20. Dolžina dneva 10.59. ut vzide ob 11.52 in zatone oM>-Jutri, PONEDELJEK, 1«. O**0
Jadviga	--
Otvoritev sezone Slovenskega gledališča s sijajno predstavo Shakespearovega Hamleta
Danes popoldne ob 17. uri ponovitev igre, jutri ob 18. uri predstava samo za dijake, v torek ob 20. uri tretja ponovitev
Slovensko gledališče v Trstu je otvorilo svojo letošnjo sezono s Shakespearovim Hamletom, vrhuncem dramske u-metnosti, ki je trd oreh za vsako gledališče. Pričakovanje za to predstavo je bilo zelo veliko in gledalci, ki so napolnili dvorano Avditorija, so z burnim ploskanjem zlasti na koncu izpričali, da je gle-
Opozarjamo občinstvo okoliških vasi, naj si ogleda današnjo predstavo HAMLETA, ker gledališče zaradi pre' majhnih odrov ne bo moglo gostovati v okolici.
dališče s svojo sijajno igro izpolnilo vse, kar so si od nje obetali.
Ze sama scena in kostumi to pričarali gledalcem ozračje in vzdušje, kakršneaa si zamišljamo, ko prebiramo to Shakespearovo dramo, čim bolj pa je dejanje potekalo na odru, tem bolj so se vsi oživljali vanj. K temu ni prispeval le razplet drame same, marveč predvsem dramatično stopnjevana iara vseh igralcev, ki so na koncu dobesedno dosegli višek svojega ustvarjanja. Naj omenimo le, da sta občinstvu izredno ugajala prizor Ofelijine blaznosti ter prizor dvoboia med Hamletom in Laetrom s tragičnim koncem, kot smo čuli iz pogovorov na koncu predstave. O igri in posameznih likih in ustvaritvah bo poročal naš gledališki kritik. Kar pa se prvih vtisov tiče, je iara zlasti kot celota prevzela vse in ves čas se je razodevala iz nje spretna režiserjeva roka.
Zato je bila snočnja predstava velik kulturni dogodek za tržaške Slovence, saj je to sploh prvi slovenski Hamlet na tržaškem odru. Ta uspeh pa se nam pokaže še v svetlejši luči, če upoštevamo vse ovire in težave, na katere je gledališče naletelo pri pripravljanju in izvedbi te zahtevne drame. Igra pa je pokazala, da so vsi vložili vanjo vse svoje sile in prizadevnost ter tako zadovoljili in naravnost očarali gledalce, ki se toplo zahvaljujemo igralcem in gledališču za izredni umet-
Trgovinska zbornica za zaščito živinoreje
Kmetijsko - gozdarski odsek pokrajinske gospodarske kon-zulte je na vrsti sestankov na trgovinski zbornici proučil položaj, ki bi nastal na našem področju po odobritvi sprememb pravilnika o higieni, kar se tiče neposredne prodaje mleka. Sekcija je ugotovila, da bi pretogi predpisi tudi v primerjavi z drugimi področji utegnili škodovati naporom za izboljšanje živinoreje pri nas, zlasti ker imata velik delež pri dohodkih kmetijskih posestev na našem področiu.
Proučili so tudi težkoče, ki bi ovirale potrošnjo celotne proizvodnje mleka po donosnih cenah ter ugotovili, da zakonski predpisi izrecno ne prepovedujejo te oblike prodaje, ki je pri nas močno razširjena.
Izražene želje kmetijsko-go-zdarskega odseka bo proučil in o njih sklepal odbor trgovinske zbornice.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllUMIllllllMHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillIlfiicnillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Včeraj svečana otvoritev na tržaški univerzi
Zasedanje evropskega inštituta za poenotenje delovnega prava
niški užitek, katerega so nam nudili.
Med gledalci smo poleg številnih zastopnikov slovenskega javnega življenja v Trstu opazili tudi Borisa Kocijančiča in Bena Zupančiča iz Ljubljane, dr. Crtomira Kolenca iz Kopra, konzula Srečka Kovačiča v zastopstvu odsotnega generalnega konzula FLRJ Žige Voduška, ki je na potovanju.
Danes ob 17. uri bo v Avditoriju ponovitev, jutri ob 18. uri bo predstava za dijake, v torek ob 20. uri pa tretja ponovitev za občinstvo. Vsem toplo priporočamo, da te predstave obiščejo.
 «»-------
Zborovanje za mir danes v Rižarni
Danes ob 10.30 bo v Rižarni zborovanje za mir, ki ga priredita ANPI in ANPPIA.
Včeraj nam je zvezni svet odporniškega gibanja v Trstu sporočil, da se pridružuje manifestaciji za mir, ki sta jo napovedali ANPI in ANPPIA, ter poziva javno mnenje, naj ob vsaki priliki brani mir, zlasti pa sedaj, ko je dosegla mednarodna napetost zaskrbljujočo ostrino.
Zvezni svet odporniškega gi-ganja v Trstu obsoja prav tako vse jedrske poskuse, ki so jih izvršile v preteklosti ZDA in Francija in ki jih sedaj dela Sovjetska zveza. Pri tem poudarja, da je edino uspešno sredstvo za obrambo miru u-poraba mirobljubnih sredstev ter da je treba sedaj usmeriti borbo k nadzorovani odstranitvi vsega jedrskega orožja, kar naj bo prvi korak k splošni razorožitvi.
Čitajte in širite
PRIMORSKI DNEVNIK
Na svečanosti sta govorila minister za delo Sullo in predsednik inštituta prof. Baldarini
Včeraj dopoldne so na tržaški univerzi svečano otvorili zasedanje predsedstva evropskega inštituta za poenotenje delovnega prava. Ta novi inštitut bo imel pomembno vlogo pri delovnemu pravu v Evropi in naj pripravi osnove za združitev in poenostavitev norm delovnega prava in socialnega zavarovanja ter tako prispeva k lažjemu pretakanju delovne sile. Pobudo so že podprli številni pravniki evropskih držav tako, da bodo na trodnevnih zasedanjih inštituta sodelovali predstavniki iz: Nemčije, Belgije, Švedske, Francije, Anglije in Holandske.
Na svečanem otvoritvenem zasedanju je bil prisoten minister za delo poslanec Sullo ter predstavniki tržaških oblasti, gospodarskih političnih in sindikalnih krogov. Zasedanju je prisostvoval tudi novi vladni generalni komisar dr. Maz-za.
Minister Sullo je v svojem otvoritvenem govoru podčrtal pomembno vlogo pravnikov, ki morajo ohraniti svojo osebnost pri proučevanju in reševanju zapletenih vprašanj delovnega prava. Orisal je pomembnost
aiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinitiiimmiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiitiiiii
V
Člana centralnega odbora jugoslovanske mladine gosta Mladinske iniciative
Včeraj sta potovala skozi Trst na povratku v Jugoslavijo predstavnika jugoslovanske mladine Miloslav Prelič tajnik centralnega odbora Ljudske mladine Jugoslavije in Pero Pletikosa tajnik centralnega odbora Ljudske mladine Hrvaške. Oba predstavnika sta bila dva tedna v Italiji kot gosta Italijanske komunistične mladine. Pred dvema tednoma sta tudi prisostvovala v Križu zborovanju za mir in bratstvo med narodi, ki ga je priredila tukajšnja federacija Italijanske komunistične mladine.
Včeraj sta bila oba mladinca gosta Mladinske iniciative ter sta se zadržala s tajništvom te slovenske napredne mladinske organizacije v daljšem prisrčnem razgovoru. Podčrtala sta potrebo čim tesnej-
r--------------------------^
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA
Ulica S. Petlico l-ll, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tJdnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo trža-
škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarieva ulica 3-1, tel. 21-982. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, linančno-upravni 120, osmrtnice 90 Mr. — Mali oglasi 3j lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst
V.________________________________J
ših stikov med slovensko mladino. k; živi v zamejstvu in mladino jugoslovanskih narodov. Predstavniki Mladinske iniciative pa so jim obrazložili sedanji položaj Slovencev, k; živimo v Italiji.
Minister Sullo
evropskega inštituta za delovno pravo in podčrtal nujnost neodvisnosti sindikalnega delovanja. Svoja izvajanja je zaključil z ugotovitvijo, da je treba iskati to, kar narode združuje in iti po tej poti predvsem stvarno na delovnem področju.
Po pozdravnih besedah rektorja, je spregovoril predsednik inštituta prof. Balzarim ki je podrobneje analiziral sistem delovnega prava v nekaterih evropskih državah. Ugotovil je, da naj inštitut upošteva do sedaj dosežene rezultate teh držav, naj jih harmonično vskladi zato, da bo prišlo do stvarne enotnosti, ki se bo lahko praktično izvedla.
Minister Sullo je kasneje imel daljši razgovor z vladnim generalnim komisarjem dr Mazzo ter se je udeležil sprejema na županstvu.
Združena v življenju in smrti
Ne da bi vedela druga za drugega, sta v kratkem časov-
Danes se izpolnijo pole o popisu prebivalstva
Na vprašanja v obrazcih je treba odgovoriti točno
Popisne sekcije v okoliških in v tržaški občini
nem razdobju preminula dva stara zakonca. 76-letni Giovan-ni Reia iz Ulice del Pešce 1 je pred nekaj dnevi šel v bolnišnico, kjer je ležala njegova žena Ana, ki je bila hudo bolna. Po obisku je hotel domov, toda pred bolnišnico je nerodno padel ter se laže pobil.
Zdravniki so ga sprejeli v bolnišnico za par dni, nakar je predvčerajšnjim odšel na svoj dom. Zvečer mu je še neka soseda prinesla večerjo, toda starček se je ni dotaknil. Vle-gel se je v posteljo, a je sredi noči preminil zaradi srčne kapi. Včeraj zjutraj so sosedje opazili, da ni nekaj v redu ter so poklicali policijo. Policijski zdravnik je ugotovil, da je šlo za naravno smrt. Včeraj nekaj pred 10. uro so Reio prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer so ga položili poleg njegove zene, ki je umrla predvčerajšnjim popoldne.
iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiimmiiiiifiiiiiiimmiiiiiiimiHiiiiiimiiiiimmiiiiiii umni
Tri osebe sprejete v bolnišnico s pridržano prognozo
Tržaški občinski popisni u-rad ponovno opozarja, da je treba pri popisu prebivalstva in industrijske ter trgovinske dejavnosti dajati točne odgovore. To je moralna dolžnost vsakega državljana in to tudi predpisuje zakon.
Istočasno občinski popisni urad opozarja, da morajo o-brazce za popis prebivalstva izpolniti družinski poglavarji, ali načelniki skupnosti. Obrazce o podjetjih pa lastniki ali upravitelji.
Zakon torej določa, da je treba na vprašanja, ki so navedena v obrazcih, odgovoriti resnico. To tudi velja za vprašanje v enajsti koloni, ki se nanaša na jezik, ki se ga govori v družini. V tej zvezi ponovno poudarjamo, da so za neresnične odgovore predvidene zakonske sankcije.
Občinski popisni urad tudi opozarja na vrsto zakonskih določil, ki zagotavljajo popolno tajnost popisa, tako da podatki ne bodo na razpolago za nič drugega kot za statistiko.
Člen 19 dekreta od 27.5.1929 št. 1285 spremenjega v zakon 21. decembra 1929 št. 2238 namreč določa:
#Podatki, ki se zberejo pri popisih centralnega statističnega urada, so strogo tajni in se ne smejo v nobenem primeru objaviti razen v kolektivni obliki, tako da ni mogoče na noben način ugotoviti posameznih osebi).
Velika večina družin je že prejela popisne pole. Tisti, ki pa teh pol niso prejeli, naj jih gredo (kot določa zakon) iskat na popisno sekcijo. Sedeži popisnih sekcij so v okoliških občinah na sedežih tamkajšnjih županstev.
V tržaški občini pa so za razne mestne predele ti sedeži naslednji:
Sv. Vid — občinska izpostava, Ul. Madonna del Mare št. 13.
Staro mesto — nova palača, Ul. Teatro Romano 15-1., soba št. 116.
Novo mesto — nova palača, Ul. Teatro Romano 15-1., soba št. 118.
Nova mitnica — nova palača, Ul. Teatro Romano 15-1., soba št. 137.
Stara mitnica - A — rikrea-torij Padovan, Ul. Settefonta-ne 45 (področje okoli splošne bolnišnice).
Stara mitnica - B — občinska izpostava, Ul. dei Leo 3 (področje okoli ubožnice).
Sv. Jakob — rikreatorij Pit-teri, Ul. sv. Marka 5.
Carbola — rikreatorij — Zgornja Carbola 654.
Skedenj — rikreatorij Gen-tilli, Skedenjska ulica 127.
Zgornja Magdalena — občinska izpostava. Ul. Marenzi 6.
Spodnja Magdalena — ob-
Sinoči ob 21. uri se je v Ulici Flavia v bližini kinematografa Lumiere zgodila huda prometna nesreča, pri kateri je bilo hudo ranjeno 17-letno dekle, ki so jo sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo zaradi morebitnega zloma lobanje in drugih telesnih poškodb.
Ob omenjeni uri je 21-letni Giorgio Petrinelli iz Ulice del Veltro 69 vozil s svojo lam-breto od mesta proti Orehu. Z njim se je peljala 17-letna Roza Millo, ki stanuje v begunskem taborišču pri Orehu.
Pred kinematografom Lu-
11
Ob otvoritvi mednarodnega zasedanja o zdužitvi delovnega prava
miere je lambretisf hotel preprečiti trčenje v Justa Trampuža od Spodnje Magdalene 1795, ki je prečkal cesto izven posebnih prehodov za pešce. Pri tem poizkusu je Petrinelli zadel z ramo ob Trampuža in vsi trije so zleteli na tla.
Pri nesreči se je najbolj hudo poškodovala Millova, ki so jo sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Trampuž se je laže poškodoval in se bo moral zdraviti šest dni, medtem ko se Petrinelliju ni zgodilo nič hudega.
Na kraj nesreče je prišla prometna policija.
Ob 23.15 pa so pripeljali z Rdečim križem v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek s pridržano prognozo, 21-letnega Oliviera Gombača z Lonjerske ceste št. 282. Zdravniki so mu ugotovili razne poškodbe po obrazu, obeh očeh in morebitni zlom lobanje.
Osebje Rdečega križa, ki je ponesrečenega mladeniča pripeljalo v bolnišnico, je izjavilo, da se je Gombač ponesrečil z motorjem na cesti, ki pelje v Bazovico, in sicer prt skladišču podjetja Faccanoni. Gombač, ki je vozil iz mesta proti Bazpvici, je iz neznanih razlogov nenadoma zgubil oblast nad vozilom in se ponesrečil.
Ponoči so prepeljali z Rdečim križem v bolnišnico tudi 57-letnega Angela Mariona iz Ul. Lazzaretto Vecchio. Osebje RK je povedalo, da so Mariona našli na tleh v (JI. Lazzaretto Vecchio, kjer je ležal v nezavesti. Zdravniki so mu ugotovili razne poškodbe in morebitni zlom lobanje. Zato so ga sprejeli s pridržano prognozo. Poleg tega so tudi ugotovili, da je bil Marion v vinjenem stanju.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
»Vita Nuova., glasilo tržaške škofije, ki nosi podnaslov
• Katoliški tednik., je objavila pod naslovom *Hinavsko jadikovanje proti ljudskemu štetju* članek, ki bi prav lahko nosil podpis kakega misovca in izšel v misovskem glasilu
• II Secolo dVtalia*.
Ne bomo se spuščali z listom v dolgo polemiko, ker bi s tem mlatili le prazno slamo, kajti z zakrknjenci, katerih vzgoja korenini v časih fašistične diktature in jim je demokracija le tenka plast beleža čez gosto črnino, je vsak razsoden in objektiven razgovor popolnoma jalov. Čemur pa se čudimo je to, da sme kaj takega iziti v listu, ki bi moral vzgajati ljudi v krščanski ljubezni in v spoštovanju do vseh narodov, kakor je učil Kristus. No njihov • Učenik», po katerem se
Ali so to kristjani?
zgledujejo je raje •Duce». Res nam se pri tem vrača v spomin, da je neki zelo visoki cerkveni dostojanstvenik poveličeval fašizem in preganjal takrat slovenski jezik, toda ta gospod je nedavno od tega to, čeprav v nekoliko zastrti obliki, javno obžaloval in se kesal ter vse to opravičil nekako z •errare humanum est*.
Pravi demokrati bi morali storiti vse, da bi se krivice in rane, prizadete za fašizma Slovencem, zacelile, to ie, da bi se posledice fašističnega raznarodovanja vsaj ublažile, če se že ne morejo odstraniti. Toda ti •katoličani, se
upajo z jedko ironijo iz vseh upravičenih protestov še norce briti ter hkrati očitati slovenskim katoličanom, da se vežejo z drugače usmerjenimi Slovenci v obrambo narodnostnega obstoja, ki ni nikakor v nasprotju z božjimi postavami, katerih glasniki in izvajalci so (vsaj tako pravijo) tisti, ki list pišejo in urejujejo. Zanje je vsaka pritožba proti sedanjemu štetju Slovencev •smešna in neprevidna».
Svojo fašistično miselnost pa kažejo ti ljudje najbolj odkrito tam, kjer omenjajo položitev temeljnega kamna slovenske gimnazije m pravi-
jo, da •je bodoče poslopje absolutno preveliko za vedno manj številne slovenske učence». »Slorenci uživajo vse sooboščine in pravice, ki izvirajo iz dejstva, da so svobodni italijanski državljani. Nasprotno, celo preveč jih «ljub-fcajo» (sono coccolati), kar kaže primer nove slovenske šole, ki jo gradijo s širokosrč-nostjo in razsipavanjem sredstev, medtem ko morajo italijanski dijaki še vedno hoditi v šolo v izmenah ter v stara in neprimerna poslopja..
To so prav isti argumenti, k' so jih uporabljali fašisti v svojem letaku na dan položitve temeljnega kamna, da bi naščuvali italijanske dijake k demonstracijam. In tisto sadistično in škodoželjno ugotavljanje, da število slo-
Spodnje Magdalene 1799. V bolnišnici so mu nudili samo prvo pomoč ter bo ozdravel v 10 dneh. Delavca je ranil pri delu kos železa, ki je padel s žerjava v tovarni Orion v industrijskem pristanišču.
činska izpostava, Ul. Puccini št. 48.
Rocoi — rikreatorij Padovan, Ul. Settefontane 45.
Kjadin — rikreatorij Luc-chini, Ul. Biasoletto 14.
Vrdelca — občinska izpostava, Lonjerska cesta štev. 1.
Kolonja — rikreatorij Nor-dio, Skoljet 22.
Skorklja — nova palača, Ul.
Teatro Romano 15-1., soba 117.
Rojan — rikreatorij Brun-ner, Ul. Solitro 10.
Greta — rikreatorij Brun-ner, Ul. Solitro 10.
Barkovlje — rikreatorij, Mi-ramarski drevored 181.
Prosek in Križ — občinska izpostava na Proseku.
Opčine — občinska izpostava na Opčinah.
Povozil ga je motorist
Včeraj ob 19.15 so z rešilnim avtomobilom RK pripeljali v splošno bolnišnico na ortopedski oddelek 53-letnega delavca Ernesta Turinija iz UJ. Giuliani 7.
Turinija je povozil malo poprej z motorjem 23-letni Silvan Bandel iz Prebenega, na Ul. Flavia v bližini zadnjega postajališča filobusne proge številka 19.
Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da se je Turini pobil po levem kolenu ter da zaradi poškodb težko premika levo nogo. Možne so tudi kostne poškodbe. Ozdravel bo v razdobju od 10 do 20 dni.
 »»---------
Nezgoda na delu
Ob 13.45 so pripeljali z rešilnim avtomobilom RK v splošno bolnišnico 50-letnega delavca Antona Bandelija iz
'liiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiumuiimiiiiiiniiiiiimiiiiiimiiiMiiitiitiiimmimimiiiiiiitiiiiitiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniii
Izpred kazenskega sodišča
Oživitev tragičnega dogodka ko je dekle utonilo v Barkovljah
Mladenič, ki je skupno z dekletom v avtu padel v morje in se rešil, se mora zagovarjati zaradi nenamernega umora
Zagoneten padec
Giovanni Lorenzi, star 76 let iz Lonjerske ceste 140, se je včeraj malo pred 17. uro zagonetno ponesrečil v bližini svojega doma. Ob 17. uri so ga pripeljali na opazovalni oddelek splošne bolnišnice, kjer so mu zdravniki ugotovili lažje poškodbe na zatilni-ku in na desni nogi. Lorenzi je bil v vinjenem stanju. U-službenci rešilnega avtomobila RK, ki so ga pobrali na cesti, so izjavili, da ga je menda podrl na tla avtobus, ki vozi na progi L. Te vesti pa niso potrdili, ker ni namreč izključeno, da se je Lorenzi poškodoval morda sam zaradi padca na cestišču. Priletni možakar je namreč zaradi pdaca delno izgubil spomin.
Caterina De Luisa vdova Jurše, stara 59-let iz Ulice Or-landini 58, je včeraj nekaj pred 16. uro šla brezskrbno po Ul. Oriani. Nenadoma je padel nanjo železen vijak z visokega zidarskega odra, ki so ga potsavili pred nekim poslopjem, ki stoji med uticama Corridoni in Toti. Vijak je poškodoval žensko po čelu ter po nosu. Takoj so jo prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtomobilom RK, kjer so zdravniki menili, da bo ozdravela v 8 dneh.
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 15. oktobra ob 17. uri v AVDITORIJU V. SHAKESPEARE
« HAMLET*
Prevod — Oton Zupančič Scena in kostumi — Vladimir Rijavec Glasba — Pavle Merku Režija — JOŽE BABIC
Nastopajo: Klavdij, kralj danski - Jožko Lukeš; Hamlet, nečak kralja - Stane Starešinič; Polonij - Rad0 Nakrst; Horatio, Hamletov prijatelj - Stane Raztresen; Laert, Polonijev sin -Livio Bogateč; Gertruda, danska kraljica - Mira Sardočeva; Otelila, Polonijeva hči - Miranda Canarija: I. igralce - Modest Sancin; Gildenstern - Alojz Milič; Rorenkranc - Silvij Kobal; Osrik Adrijan Rustja; Marcel - Dušan jazbec; I. grobar - Justo Košuta; II groDar - Edvard Martinuzzi; Fouinbras - Julij Guštin; I. dvor-jonka - Zlata Rodošek; II. dvor-jai.ka Leli Nakrstova; I. dvorjan Josip Fišer; igralka - Nora Jai kovič (igr. šola). V vlogah dv< rjanov, vojakov, pažev nasto-paio še:	Vojko	Cesar, Franko
Drašič. Dimitrij Antoni, Jože Dekleva, Fabjan Pečar, Enio Reinhardt, Jurij Kuferzin. Edvin Guštin. Ivan Gorkič, Bruno Jankovič. Aleksander Pertot, Vinko Ščurek, Bruno Počkaj, Filip Fišer Rafael Vitez.
Ostale reprize v Avditoriju:
II. REPRIZA — jutri, 16. okt. ob 18. uri, predstava samo za dijake
III. REPRIZA — v torek, 17. oktobra ob 20. uri
Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20 ter eno uro pred pričetkom predstave v baru Mosco-lin (nasproti Avditorija)
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschi-ni, se je začela včeraj opoldne razprava proti 31-letnemu geometru Sergiu Caucichu iz Ul. Matteotti 56, ki je obtožen, da je nenamerno zakrivil smrt 21-letne Grazie Jah-nel iz Ul. dei Porta 7.
Kot se vsi naši čitatelji gotovo dobro spominjajo, gre za dogodek, ki je pred letom in pol globoko pretresel vso tržaško javnost. Nekega meglenega februarskega jutra je v Barkovljah avto, v katerem sta bila Jahnelova in Cau-cich, zdrsnil v morje. Mladenič se je sicer rešil, toda Jahnelova je izgubila življenje.
Kako se je odigral ta tragični dogodek? Na včerajšnji razpravi je predsednik dr. Bo-schini na kratko prikazal potek nesreče na podlagi ugotovitev policijskih in sodnijskih preiskovalnih organov. Te u-gotovitve se nekoliko razlikujejo od prvotnih vzrokih nesreče.
Do nesreče je prišlo v nedeljo 21. februarja lani, in sicer nekaj pred 6- uro zjutraj. Malo prej se je v hotelu Ex-celsior zaključil vsakoletni ples, ki ga prirejajo trzaš« trgovci. Tudi Jahnelova je bila na plesu, in sicer prvič v svojem življenju. Imela je novo plesno obleko, na katero je bila zelo ponosna. Dekle je bilo razigrano, ker je zabava potekala v prijetnem vzdušju med prijatelji in prijateljicami, ki jih je dobro poznala. Prav na zabavi se je srečala z geometrom Cauci-chem, katerega je sicer poznala, toda ni bila nikoli v družbi z njim. Tiste noči pa sta nekajkrat plesala skupaj.
Okoii 5. ure so vsi zapustili plesišče. Caucich je ponudil Jahnelovi, da jo bo s svojim avtom «Fiat 1100» odpeljal domov. Tako so sedli v avto mladenič, Jahnelova, neka njena prijateljica ter še neka gospa s svojo hčerko. Caucich je odpeljal na dom najprej mater in hčer, nato pa še Graziino prijateljico. Ko sta ostala sama, sta sklenila, da napravita kratek izlet do Barkovelj. Ko sta prišla v Barkovlje, je Caucich parkiral avto nekaj metrov od zadnje vrste dreves, na prostoru, ki je prav pred barkovljan-skim port čem.
Policijski in preiskovalni organi so ugotovili, da ni Caucich zavrl vozila z ročno zavoro. Kot je sam včeraj izjavil, ni imel nikoli te navade. Zadovoljil se je vedno s tem, da je vključil prvo prestavo ne glede na to ali je bil avto obrnjen na poševnem cestišču navzgor ali navzdol. V tistem trenutku se je Cau-cichev «Fiat 1100» nahajal kakih 7 ali 8 metrov od roba pomola in na tistem mestu se teren rahlo nagiba navzdol.
Kako je v teh pogojih moglo priti do nesreče? Samo na en način, in sicer tako, da je Caucich nehote pritisnil z nogo na sklopkin pedal, kar je povzročilo, da je motor nehal delovati kot zavora. Zaradi nagnjenosti terena se je avto zače; polagoma premikati proti morju. Zakaj se mlada človeka, ki sta bila v avtu, nista zavedla, da se neslišno peljeta proti hladnemu objemu valov in za Jahnelo-vo proti smrti? Na to vprašanje ne bo morda nikoli točnega odgovora. Caucich trdi.
opazilo vsaj po drevesih, da se avto premika.
Policijski organi pa si razlagajo to okoliščino na svoj način. Menijo, da je morda Caucich spustil nazaj naslanjač prvega sedeža ter da je bil v trenutku nesreče zleknjen, ,-T.o seveda ne pomeni, da sta bila fant in dekle v intimnem razgovoru (obdukcija je ugotovila, da je bila Jahnelova nedotaknjena), pojasni pa lahko vzrok nesreče. Nehote je namreč Caucich u-tegnil ' pritisniti na sklopko. Naslanjač se je potem avtomatski postavil na svoje mesto zaradi rahlega gibanja 'vode.
Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da je avto padel v morje in obstal kake 4 metre pod gladino. Caucich je najprej poskušal odpreti vrata, tcda se mu to zaradi vodnega pritiska ni posrečilo. Zato je odprl zadnje okno na razlag o svoji strani ter počakal, da je voda zalila avto. Takoj nato je odprl vrata ter porinil skozi dekle. Nato je sam splaval na površje.
V bližini je neki mladenič, Ermanno Bertuzzi čakal na avtobus. Ta se je zavedel tragedije, ko je zaslišal udarec šasije ob pomol. Trenutek na-
BO.ISTVA, SMRTI IN POHOKK
Dne 14. oktobra 1961 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 9 oseb. Od 8. do 14. oktobra je bilo 49 porok.
UMRLI SO: 75-letna Camilla Tutta por. Avanzo, 71-letna An-na Tuma por. Rea, 53-letna Gio-conda Cruk por. Predonzanl, 76-letna Josipina Jakel vd. Letnik, 52-letna Anna Chaim, 70-letna Anna Lovrich por. Crivelli, 85-letna Tereza Mlekuž vd. Castel-li, 85-tetna Natalia Benes vd. Bornettini, 67-letni Michele Mon-trone.
OKLICI: delavec Vittorio Ri-naldi in barlstka Elvira Morgan, mehanik Giuseppe Uva in delavka Maria Pia Sbrogtia, trgovec Aldo Balbi in gospodinja Jolanda Spadaveechia, zobotehnik En-nio Delsenno tn frizerka Anna Paulin, sprevodnik Flavio Lugna-ni in gospodinja Fedora Dello-sto, kovač Mario Sardo in gospodinja Mirca Rusconi, težak Aldo Riccobon in gospodinja Elvira Jerebica, trgovec Marino Petronio in gospodinja Maria Carmen Grado, šofer Guido Del Sal in gospodinja Rosanna Lon-za, uradnik Elvio Celeghin in u-radnica Jolanda Caminiti, delavec Giovanni Braico in delavka Annamaria Moscolin, bančni funkc. Girolamo Coppola in u-čiteljica Jolanda Loffreda. mehanik Luciano Antognolli in prodajalka Graziella Fonn, mizar Antonio De Meo in gospodinja Graziella Sergon, uradnik Giovanni Sartoretto in gospodinja Lina Delicato, stražar javne varnosti Antonio Fontana in uradnica Luciana Capetto, finančni stražar Giuseppe Barocco in gospodinja Silvestra Zancola, uradnik Giuseppe Dea!exandris in gospodinja Romana Fratte, karabinjer Salvatore Lizzio In gospodinja Anna Zappala, uradnik Carlo Luzi in uradnica Gianna Minca, stražar javne varnosti da sta se pogovarjala in da 1 Lulgt Gentile In gospodi ja Vin-venskih učencev pada! Res' tudi dekle, ki je bilo obrnje-1 ce za Ferrari, kamnosek Giovan-pruvi vzor m cnet krščanstva!, no z obrazom proti njemu, ni ni Ban in gospodinja Marcella
to je avto izginil v valovih. Bliskovito se Je pognal proti obali ter skočil v neki čoln. Nekaj trenutkov pozneje je videl, kako je na površino vode priplavalo dekletovo telo. Po njegovem mnenju se ni Jahnelova premikala. Kazno je bilo celo, da se bo njeno, telo spet potopilo. Zgrabil jo je za lase ter potegnil iz vode.
Nadaljnji potek dogodkov je znan v glavnih obrisih. Na kraj nesreče sta prihitela najprej dva agenta cestne policije, nato rešilni avto RK, drugi policijski organi in končno gasilci, ki so avto izvlekli iz vode.
Na včerajšnji razpravi je sodišče zaslišalo obtoženca ter poslušalo izjave nekaterih prič. Med njimi so bili oče nesrečnega dekleta, dekleti, ki jih je usodnega jutra Caucich peljal domov. Bertuzzi in podoficir Furlan, Razprava se bo nadaljevala 19. trn.
ANA in SVETKO GRGIČ iz Padrič se toplo zahvaljujeta vsem za mnoga darila in čestitke, ki sta jih prejela ob priliki njune porok.e
tiifiiiiiiii fiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiipiiiiiiiitiiiif 1111111 iiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,aiiiiiiiiaiiii
OD VČERAJ DO DANES
Cernic, Emilio Perez Callejon In Enrichetta Vezzani, prodajalec Armando Bratetich in prodajalka Jolanda Gerlica, prodajalec Cosimo Caputi in gospodinja Maria Letizia Pettarosso. študent Renato Verzier in gospodinja Sandra Sbrissa, uradnik Giaco-mo Dentici in bolničarka Romana Scapin, karabinjer Giuseppe Previti in gospodinja Elda Let-tig, brigadir Leonardo Gallotta in gospodinja Fernanda Meli. u-radnik Carlo Ferluga in gospodinja Edda Gentilcore, uradnik Marcello Macchiut in gospodinja Silvana Gregori, reprezentant Domenico Giurco in gospodinja Maria Corrente.
LEKARNE ODPRTE DANES
INAM Al Cam-mello, Drevored 20. septembra 4; Crevato, Ulica Roma 15; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Gmeiner, Ulica Giuha 14; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Ul. Ca-vana 1; Zanettt, Testa d’oro. Ul. Mazzini 43; dr. Miani, Barkovlje in Nicoli, Skedenj.
NOČNA SLUŽBA i.EK AHN
Barbo-Carniel, Trg Garlbaidl 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Ga-leno. Ul. S. Cilitio 36; AMa Minerva. Trg. sv. Frančiška 1; Ra vasmi, Trg Liberta 6.
		 »>					
	LOTERIJA				
BARI	86	33	37	19	6
CAGLIARI	12	80	51	29	42
FLORENCA 79		23	69	16	31
GENOVA	87	18	14	HO	33
MILAN	11	4	12	30	86
NEAPELJ	84	57	25	67	56
PALERMO	56	31	42	1	14
RIM	62	12	58	73	23
TURIN	63	3	70	66	82
BENETKE	16	55	40	47	74
	ENALOTTO				
2 1 2	2 12 X 2 2		1 X 1		
KVOTE: tri dvanajstlce ‘dobijo vsaka po 5.937 926 lir; e ajstire dobijo po 256.929 lir; desetice pa Po 15.392 Ur,
f~~BtEPAlj^]
TEATRO NUOVO
V ponedeljek ob JI. ® p koncert Chopinove Sla tu,
ga bo imel pianist GlaU -, basso. Predprodaja ,v . , pri gledališki blagajni Pasaži Protti.
Cene: parter 500 Jr 300 lir); lože 300 hr 150).
( k i m
   H
Nazionale 14.00	17 50 1“ ^
«Sparta: us», technicolo • 1([ Douglas, Laurence Jean Simmous, Peter,„. j# Fenke 13.45 «Don Cam«1«' fl, signor naspob), Fernan > no Cervi Excelsio, H.30 «La v ciiiiA1 Jean Paul Belmondo, -j. Cardinale. Prepovedano
Grattacielo 13.30 «Navargj|(f
topovii). Eastmancotor. ^
ry r*eck, Anthony Qul" '
V'd N.ven.	,e„|().
Arcobaleno 14.00 «U f Ugo Tognazzi.	. ,n po-
Superr.inema 14 30 «MoroC> ^i.
žel<nje». Prepovedano ^
Alab rda 1* 30 UiakonsKii , na kongresu«. VValter (tji-Jacqueline Sassard. "r ^ no mladini.	nJ	go-
Aurora 13.00 tcKarabinJU nJu».	iP
Cristalio 13.00 16.55 20-’ Hu.». Jack Havvkins, Hesion. Četrti teden. Garibaldi 14.30 «Steza „y|<f, Technicolor. Elizabeth uo-Capitol 14.30 «Jaz ljub1« vt<,a(i» biš». Technicolor. Pre[W mladini.	. ^ 10 #
Italia 14.3C «Lahko n<K2.rlji d odvetnik«. Alberto Giulietta Mašina.	*•
Massimo 14.30 «Veseli 'I* yiiF začarana ladja«. Stan in Oliver Hardy.
Moderno 14.00 «Ursus». tjr color. Ed. Furv, Ctdfi ioni. Moira Orfei. ,	-	if,*
Astoria 15.00 in jutri «Ester in kralj«.
Astra 15.00 «Neumneži»- ,^1 Vittorio Veneto 14.15 * -edl®* Franco Fabrizi. Pret” mladini.	.
Ideale 14.00 ((Tevtonski Technicolor.	f	A*
Marconi 14.30 «Napolr<,n roSf sterlitzu« Technicolor n0 Brazzi, Claudia “	*
Abbatia 14.00 «Car A i\,rt<>n Technicolor Richard
mrl'0’
Impero 15.00 «Suzy, Won®i
svet«. Prepovedano
Robert Ryan Odeon 14.00 «Gol in Technicolor Aldo ^a3,'trjVU Skedenj 14.00 »Sosedov* Jj
vedno najbolj sočna»-cert
color. Gary Grant, R°
tchum
K A ZN A OH
Tržaški filatelistični
»L. Košir«	f ti
Danes,	15. oktobra	^ 'J'
običajni sestanek od • jp. “f ure v društvenih ProSL , Montecchi 6 (Sv Jakob’ i% s ščamo ljubitelje filatelij ^ „> sprejemajo novi člani no* kem sestanku. Dospele
tete.	j
* * *	)7.'	h|
Danes 15. oktobra ob ^:i<% bodo učenci od Banov v prosvetni dvorani pravljično igro «Kralj Alenčica«.
DAROVI IVI f»*«
f\C
Ob obletnici smrti h «|	1
rine Kalc darujejo lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina groP*jf tona in Marije Brcem'a lOO® daruje nečakinja M'* za Dijaško Matico.	^	po*
Namesto cvetja na jj1 jaPL Zore Gojča iz Gtoprt' 5t, družina Kalc iz ^roI?lCo j| 500 Ur za Dijaško M3’ stkj, Ob petnajsti obletn1^,, pok Svetke Križmane far daruje družina ,ic0l 2000 lir za Dijaško
( MALI OOl^
  — ul. P’i
BRUSINl CARLO, tisti 20, prodala * j,ed’1 elektrčne predmete e|eV* na drva, premog P1’ pf<’»• — trajno goreče PeC ... I»' tt
pr*
strežba plina na dom.
29-041.	fjlD
VAJENCE MIZARJE iš{e Maur‘zl°
14 ^
HISO Z 9 STANOVA^mO $ tom v bližini Trga ” -yei, dam za 13 milijonov' od 10. do 12. ure.
naprodaj — stara ljana tvrdka z re9", s
in kerosene ter na P11" triko. Olajšave
sa. Trst, Ul lefon 93-787.
dve skladišči z ura ’[rgov' |f/ no dobro založeno |(1 tehničnimi, sanitarni aioga jp* skiuii napravami; vsa n)jc^ l1 čana; 10 zastopstev- ■ j, nepovišljiva — 5*JveninIJ, ^ milijonov iz zdravst«. JjSt». gov. Naslov na upr*	^
sv, Frančiška 20-
.•a,i0v , 1?
ISCEM 3—4-sobno 51 ^rsta- ui. predmestju ali °kol' 1 „5t».	.
slov dobite na uPra sv. Frančiška 20-1U- jiv staf st
POSESTVO: trisobn® nJiVrsr z električno napelj3 dovn-ak, vinograd, njin1 j/
poslopja Itd. - * D!L f<rf»
bon po,j Pohorjen pr,pii)
Naslov na uprav* jV-
dnevnika. Trst, UH
ČJŠKa 20.	m	u
meKO V čistilnica za jt. •
jerko. Telefonirati
CEVLJAHNICO ptoi^
95-479,
«))
 čt
IZŠLA JE TRETJ A
«IL EAVOHA g a
SOCIALIS -j |
Izšla je tretja «11 Lavoratore s uje ao ga izdajajo feder ,p Trsta. Gorice, vi a . je s) (
nona. V tej števi^.pč^jjs g ' r«P'
čena cela s’ r«n 7,faša: in sindikalnim v*) Trstu.
Intervencija ministra Sulla
h Mazza	p
* posredovanje v Felszegy
Mii
»iister za delo je sprejel delegacijo notranje komi-
ladjedelnice - Stavka uslužbencev Javnih skladišč
. Cani
Nlia'nh!iJ''e'-S2egy in predstav-jev . SIndikat°v kovinar-»iaistram ai razpravljali z 23 del° Sullom o Bistrn , ladjedelnici. Mi-
Vai" delna -]a,sniU' da '
#e "dpusfeaJ* ‘ZVeSti
»Pravi,
ker ima0*, ,ln protizakoniti, »aročii 1 'adjedelnica dovolj de'avre voli dela za vse hliniš
ki so
namera-
masov-
povsem ne-
<,?'? ®UH° je takoj po-h!?eg- ,nVe?a vladnega gene-
1 v 11 h ,e ia .a,?,sarja
- _ „ , . la dr. Mazzo, J:	a,1evo	zanima. Vlad-
"'.'ilnii ',>!\r dr- Mazza bo pri-"N d<>la':,.,r.n. Sk!icai sestanek P>n'n.ni'	' m delodajalci. To
Sr"'S(" ,)* ™ prišlo do nepo-’ te>'Vencije državnih K;., ’ medtem ko se je do
osvifj JazPravljalo
■■“■j n-,	samo
^‘'st.h ™a,ne8a postopka o ''(očali. uradu za delo.
•°> da '!L-S? ie 'udi izvede-**.0 oni«, ter svetoval, da
C01*.	..........
k; državne udeležbe
.sporu obvesti
f'W, kn“u v kratkem obiska) !l«Vi b°
n Prisostvoval polo-'“»ega nr,ri'ne®a kamna razšir-p°djetj a ilvA.
Vf,
vcerai
V?‘ dpl=„?? Pričeli stavkati
jržaških Javnih i S:ndiV,it5ko sta proglasili i -ti!vnatli- , organizaciji, kei ?"Sa eI'stvo zavlačevalo s
ie 4ndi:<»!ni
l"Sa: anfj j st Vo zavlačevalo s J‘ 0 vrsti zaht
l'"r'° Vn^-Znada'a- Zlasti je h!V"e?a	skr$eneSa	de'
dkljstvo s i ?’ 0 čemer rav-
p06ajani
*di sploh ni hotelo pri-
Bot,
* kčil v Fiat 600
v„:«San Cilmo
Pl v®2a 1 ii	rti silci
M^Sa, i- ? Ulico Damiano
kaj
i'> pred v^rai popoldne ne-'eni. ra. uro prigl0 do
"eitjg
!i°ni i„ med nekim
, j — ..cjijui motori-■ Oh avtom znamke Fiat Jdjgi 0Inenjeni uri se je 7gop 49. °rcienjeni ulici na-,.0r?l.ettli delavec Mari-
ti in katerega je upravljal 42-letni Romano Paiero, pleskar po pokiicu, iz Ul. Kand-ler 1. S Paierom se je peljal tudi 50-letni pleskar Antonio Facchin iz Ulice Farneto 26.
Pri trčenju se je Facchin poškodoval po čelu in po nosu. Zdravniki so mu ugotovili tudi močno krvavitev iz nosa ter hud šok. Ozdravel bo v 8. dneh. Romano Paiero pa se je poškodoval po čelu in po levem komolcu. Tudi on bo ozdravel v 8. dneh. V istem razdobju bo ozdravel tudi Redoni, ki se je pobil po čelu, po levem kolenu ter po desni strani telesa.
Nesreči pri igri
Precej hudo se je včeraj okoli poldne ponesrečil pri igri 6-letni Fulvio Paron iz naselja S. Sergio 1908. Malčka so z rešilnim avtomobilom pripeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom desne ključnice ter lažje poškodbe na čelu. Ozdravel bo v približno 30 dnen.
Malčka je spremljala v bolnišnico njegova mati. Deček je povedal, da se je okoli 10. ure ponesrečil na dvorišču osnovne šole v omenjenem naselju. Neki sošolec ga je menda porinil ter je zato padel na tla.
Goriško-beneški dnevnik
KINO SKEDENJ
f-.	uciavec man-
jša a* lz Ulice Damiano
rriv°zil to, NaPfoti mu je {[ti, _'etni Tuliio Ventu-
Srln.uje tudl v U1-A ki sz Lthesa na številki
p'vtdoiSe Je. z avtom peljal urahor	trčenju se je
« eBi ,?dedoval po celu in
i! levemn!U’, po levi ličnici’ i Bi ra^ kolenu ter po des-
l. Bileh |nu- Ozdravel bo v 'Urški' preJeli so ga na I. 1 oddelek
'"ie. ...,
ok, - krčila v stari luki
h.
J 'Biti *h' Ure- Pri®'° v s'a_
’ hit„L? trčenja med dve iin»i. Paloma, ki k sreč
,'tton?„ ^P)®ih posled.ic.
, |J[ p° Redoni, star 56 let. ' L 'tossett, ni
‘Ossetti 117, se je te-kn'YW s sv°jim avtom pt 'Biti 'C smeri proti Barji le V.*1.? neznanih razloz s« n,uc¥ v avto Fiat 500, le pripeljal napro-
predvaja danes 15. t. m. ob 14. uri Cinemascope barvni film:
Sosedova trava je vedno bolj sočna
(L’erba del vicino fe sempre piu verde)
Igrajo:
C. GRANT. J. SIMMONS in R. MITCHUM
V poned'1'ek, 16. t. m. ob 16. uri ponovitev istega filma.
Skupna izjava
in strank
organizacij
o popisu prebivalstva
Na Tržaškem ozemlju so oblasti vsilile pri splošnem ljudskem štetju tudi popis po občevalnem jeziku v družini, čeprav še niso ustvarjeni ustrezni pogoji.
Politične in kulturne organizacije, predstavnice slovenske narodne manjšine na Tržaškem ozemlju, so dne 5. oktobra t.l. izdale skupno izjavo, v kateri protestirajo in že danes poudarjajo, da ne bodo izidom takega popisa priznale nobene veljave, zlasti v kolikor bi se izkoriščali v škodo tukajšnjih Slovencev.
Podpisane politične in kulturne organizacije na Goriškem in v videmski pokrajini se pridružujejo gornjemu protestu.
Dodajajo pa še, da način ljudskega štetja predstavlja nove diskriminacije na škodo italijanskih državljanov slovenske narodnosti v goriški in videmski pokrajini, ker tu sploh ne upošteva njih obstoja.
Dokler ne bodo na vsem ozemlju Italije, kjer prebivajo Slovenci, ustvarjeni pogoji za svobodno izražanje etnične pripadnosti v duhu ustave, ni mogoče pri zgoraj navedenem načinu štetja ugotoviti točno številčno stanje slovenske skupnosti. Postopek je tudi v kričečem nasprotju z načeli in s priporočili UNESCO.
Zato podpisane organizacije ugovarjajo sedanjemu načinu ljudskega štetja, v kolikor se tiče slovenske manjšine.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza — Gorica Slovenska krščansko-socialna zveza — Gorica Prosvetno društvo «Ivan Trinkon — Čedad Komunistična partija Italije Socialistična stranka Italije
Navodila za popis prebivalstva
Kdor ni dobil popisne pole naj to javi občinskemu uradu
Pokrajinski urad za popis prebivalstva opozarja na določbe člena 19 odloka št, 1011 od 8. septembra 1961, ki razpisuje deseti popis prebivalstva in IV. popis industrijskih in trgovskih podjetij. Po teh določbah morajo družinski poglavarji, načelniki skupnosti, osebe, ki so lastniki nezasedenih stanovanj, dalje lastniki podjetij, poslovodje krajevnih enot, ki do 18. oktobra ne bi prejeli popisnih pol za družine odnosno vprašalnih pol za podjetja ali krajevne enote, morajo to sporočiti občinskem-.', uradu za popis prebivalmva v . tisti občini, kjer prebi»»Jo ali ima sedež prizadeto podjetje.
Goriško županstvo sporoča, da so že včeraj, 14. oktobra, zaključili z razdeljevanjem popisnih p.ol in vabi tiste poglavarje Citužin ali vodje podjetij, ki jih še niso prejeli, i.aj to javijo na občinski u-rad za popis prebivalstva v Ul Crispi o (v notranjosti) tel. 35-18.
Ker je treba pri popisu ra-vesti za družine podatke po stanju opolnoči od 14. na 15. oktobra, za gospodarsko štetje pa po stanju dne 16. oktobra, priporoča pokrajinski urad. za popis prebivalstva, naj prizadeti izpolnijo svoje popisne
iiiiiHmiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiilimi n mil umil iiiiiiiiiiiMimiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii
Nekaj vesti iz doberbobske občine
Veliko mladenk tudi letos obiskuje čipkarski tečaj
KINOPROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 15. t. m. ob 16. uri Metro barvni film:
KRALJEVI
KAPETAN
(U capitano del re)
Bfed
Vaja danes 15. t. m. z začetkom ob 15. uri Estmacolor, film: Jacka Palance
^vak,karta$nski
suženj
(Revak, lo schiavo di Cartagine)
a'0: AUGUSTIN WILLIS in MILLY VITALE
lt<le!jek, 16. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma.
Prihodnji mesec nameravajo odpreti otroški vrtec, ki bo lahko sprejel 42 otrok
V soboto se bo sestal ob- t zelo težavnih del. Dekleta, ki činski svet v Doberdobu, ki so letos prvič začele zahajati bo razpravljal o številnih ' v tečaj, pa si na vso moč pri-
vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Prihodnji mesec bodo otvo-rili otroški vrtec v Doberdobu, ki so ga že dogradili, vendar ga morajo še opremiti. Občinska uprava je že dobila sredstva za nakup opreme. Prefektura je prispevala 600 tisoč lir, nekaj denarja pa si prizadevajo dobiti tudi od drugih ustanov in organizacij. Vrtec bo lahko obiskovalo 42 otrok.
Tudi letos številne dpber-dobske mladenke obiskujejo čipkarsko šolo, ki jo je že lansko leto vodila strokovna učiteljica Marija Ongaro iz Gorice. Učenke zahajajo vanjo dopoldne :n popoldne. Pouk je v pritlični sobi doberdobskega županstva, vendar se zdi, da si bodo poiskali diuge prostore. Največ je -takšnih učenk, ki so tečaj obiskovale že lansko leto. Njihovo znanje je že tolikšno, da se lahko lotijo
zadevajo, da bi se seznanile z najosnovnejšim znanjem te obrti. Po sedemletnem pouku bodo tiste, ki bodo vztrajale toliko let pri blazinah, dobile diplomo, ki jim bo dajala pravico do poučevanja tega predmeta v tečajih. '' "	■>,
Inženir Baldocchi, ki skrbi za organizacijo teh tečajev v goriški pokrajini, si je prizadeval, da bi ga organizirali tudi za jameljska dekleta. Napravljeni so bili tudi prvi poskusi, da bi zbrali dekleta in se z njimi pogovorili, vendar, kakor smo izvedeli poskus ni uspel.
Brezplačno razdeljevanje semena za povrtnine
Kmetijsko ministrstvo je dalo na razpolago pokrajinskemu nadzorništvu za kmetijstvo 3.100.000 lir za nakup iz-
1
VISTA
branega semena za povrtnine, ki ga bodo razdelili brezplačno direktnim obdelovalcem in spolovinarjem, ki pridelujejo povrtnino za prodajo.
Prednost imajo obdelovalci s področij, lyer je razvito vrtnarstvo, med katere šphfla-jo tudi oni iz goriške. in so-vodenjske občine za povrtnino na splošno in iz Stever-jana, Krmina in ' Dolenj za grah in fižol.
Prizadeti morajo vložiti prošnjo ria posebnem obiaz-cu in naVpsti v njej vrste semena, ki ga želijo (paradižnike, solato, cvetačo, fižoi ali grah). Za vsako vcstoUahko vsak zahteva največ tri različne vrste semena. Vsak prosilec lahko dobi za vsako vrsto semena do najvišjega zneska 5.000 lir.
Potrebni obrazci se dobijo na kmetijskem nadzorništvu v Gorici, ter pri pr.družni.ah v Ronkah, Krminu in Gradiški. Prošnjo je treba vložiti naj kasneje do 18. novembra.
pole šele po tem datumu, ko so gotovi, da ne bo prišlo do kakih sprememb, ki bi jih bilo treba vnesti pri' popisu.
Kdor pa je pri izpolnjevanju popisne pole v dvomu, ali naleti na težkoče, naj počaka na pooblaščenega popisovalca, ki mu bo pomagal premagati težave, ko se bo vrnil po popisno polo.
MUHASTA NARAVA
Hruške in jablane drugič
Skupaj z vremenom nam je letos narava preskrbela še vrsto drugih posebnosti, ki so več ali manj neposredno v zvezi s sončno jesenjo.
Ni dolgo tega, kar smo pisali o divjih kostanjih v Ul. Sv. Gabriela v Gorici, ki so bili ob koncu septembra v polnem cvetju, medtem ko je
dreves poleg njih če odpadalo rumeno listje. Včeraj pa je prinesel kmetovalec Lojze Paulin iz Lok pri Kromberku k svojemu prijatelju trgovcu Petru Čermelju na Kornu pokazat in seveda tudi pokušat jabolka in hruške, ki prav te dni letos že drugič rodijo na njegovem sadnem drevju.
Ogledali smo si sadove druge letine. Hruške *formentin-ke» so popolnoma dozorele in imajo enak okus kot one prve letine v juliju, le da so več kot za polovico manjše. Tudi jabolka so, kar se okusa tiče, popolnoma normalna le za polovico manjša kot iž prve letine.
Sadjar je povedal, da to ni le posamezen primer, ampak da je drugič cvetelo in rodilo cela vrsta sadnih dreves na tistem področju. «Prinesel bi vam pokazat še kaj več», je dejal, «va so mi paglavci pobrali najboljše hruške in jabolka*.
Tudi v severnem delu Gorice, na Livadi, so te dni hruške v polnem cvetju.
Zdi se, kot bi hotelo nekatero drevje nadoknaditi skopi pridelek pri prvem obiranju še z drugo dodatno letino. Cčividno je začela tudi narava z revolucijo in se hoče o. tresti starih običajen in tta-dic.ije. ..
mmMm
TnJef Jnsič naistarejši beneški Slovenec, je včeraj praznoval 106. rojstni dan. Ta svoj čestiti Jubilei je Bepo, tako ga kličejo domači, praznoval v krogu svojega sina in hčere, ki žfvl a v isti vasb Seveda so prišli k njemu tudi drugi sorodniki, ki so se z njim slikali da bo ostal od tega dneva lep spomin. Za to priložnost je nas Bepo dal nase praznično obleko in črn klobuk, da bo slika kar najlepse uspela
                  ...........................................................................
Koristna zamisel, ki je stara že kakšnih 50 let
Zgraditi	nameravajo
ki bi Valerišče	po
Kadar bodo ustanovili konzorcij, bodo iz sklada «zelenega načrta» prejeli prispevek, ki bo znašal 75 odstotkov celotnega stroška
GORIŠKI NOGOMET
Juventina igravRomansu Sovodnjc pa v Mariami
- UL GARDUGCL15
fWa( Tel 29-656
th,in4lprtbira naočnikov, «5*1 In šestil,
»n*. 1«	’ sc»m> .«•
#‘Me šol. Potrcbščin za *r»Is*' op,onlerov m
Iškega
materiala
AVTop
REVOZ
(Jurija
strada h
dei Friulišt.289
VhJ61' 25-379
INovSVOZ ZA TlJ C^KU&MSTVO.
Rencne cene
Izropa
il a špedicija tr°r<sport Koper
V,
s.
&*PQnn° špedicijo :n ka-
mednarodnih Ou.blstv, n izložbah v mganV-lo sp*
r«„	prevzem
V>'
J e:
> ev!Tn‘ Promet z Pskirrii uentri
*t0fa aB)e
N
boo ki
ing pro-
1 Pos'ovnih enot;
Utjo A' SE2ANA VKuzlNA *	MARIBOR
BE(V K r R d RUKKA %vVHAii 7^Aha.jevo 1 SaiŠ N-,anin SUBOTICA
Nedelja, 15. oktobra 1901
Radio Trst A
8.00: Koledar; 8.30: Poslušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9 30: Slovenski narodni mo-
8.30:	Kmetijska	oddaja; 9.10:
Godalni kvartet; 11.15: Neapeljske moderne pesmi; 11.45: Ro-
Za našo vas; 14.00:	Ljudske
glasbene motive raznih narodov; 14.15: Naši poslušalci če-
diteljski krožek; 12.20:	Glas-	stitajo;	15.30:	Operne	melodije;
beni album; 13.30:	Antidisco-
tivi; 11.30: Oddaja za najmlaj- bolo; 14.45: Nogometna tekma
še: «Začaram muzej* pravljica; nato Harmonikar VVolmer; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj... Kronika ted-
med Izraelom in Italijo; 16.15: Doba can-cana; 16.30; Varietejski program; 17.15: Simfonični koncert; 19.C0: Srečanje
16.00: Humoreska tedna; 16.20: Igramo za vas; 17.05: V tričetrtinskem taktu; 17.15:	Radijska igra; 18.01:	Ivanovski:
Razmišljanje, simfonični poem; 18.15:	Trio Homedel; 18.30:
na v Trstu; 14.45: Poje Duo Rim-Panz; 19.30: Športni dnev- Športno popoldne; 19.05: Naši
sa K/arnera; 15.00: Igra kvintet ^Zadovoljni Kranjci*; 15.20: «Jam-Session», razmotrivarija o jazzu; 15.40- Sestanek z Maro del Rio jn Bobbyjem Darinom; 16.00:	Popoldanski	koncert;
17 00:	Tvornica sanj; 17.30:
Ples.ia čajanka; 18.30: Iz ital. glasbenega sveta; 19.00: Nedeljski vestnik; 19.15: Melodije iz revij- 20.00: Šport; 20.30: Orkestra Armando Trovajoli In Sil Austin; 21.00:	Zbor «Die
Singeleiter*; 21.30:	Debussy:
Kvartet za godala; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples; 23.00: Glasba iz davnih Časov.
Trst
7.15: Kmetijska oddaja; 9.30: Danes na športnih igriščih; 14.30: El Campanon.
Koper
6.00: Prenos KL; 7.15: Jutranja glasba; 8.00:	Prenos RL;
8.40: S pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00: Reportaža; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45; Poje Majda Sepe; 10.00: Prenos RL; 10 30: Operne arie; 11.00: Popotovanja; 1115: Po.ie Caterina Valente- 11.30: Majhen nedeljski koncert; 12.10: Glasba po željah; 12.37:	Zunanjepolitični
pregied; 12 50: Glasba P<- že-jjah — II. del; 13 30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15-:g: Zabavna glasba; 15 15- Zenski oktet Kluba koroških 'Slovencev; 15.30: Zabavni orkestri; 16.00:	Prenos
RL; 19.00: Nedelja v športu; 19 10: Glasbena medigra; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba: 23 00: Prenos RL.
nik; 20.00:	Glasbeni album;
21.00:	Vesele melodije; 22.05:
Teden aktualnosti; 22.35: Violinist Leonida Kogan in pianist Walter Naum; 23.30: Neapeljska antologija.
mladi reproduktivni umetniki; 20.00: Izberite melodijo tedna; 20.50:	Zabavni	.	intermezzo;
21.00: Mozart v Pragi; 22.15: Nočni akordi; 2.3.05:	Plesna
glasba.
II. program
Ital. televizija
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Glasba za praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 14.05: Cas «Canzonissime»; 14.10:	Naši
pevci; 15.00; Plošče tedna; 15.30:’ Album pesmi; 16.00: Jesenska beležnica; 17.00: Glasba in šport; 18.30: Plešite z nami; 20.30; Varietejski pro-
10.15:	Kmetijska oddaja;
12.30: Prenos nogometne tekme; 17.30:	Program za najmlajše; 18.30:	TV dnevnik;
18.45:	Prenos registriranega
športnega dogodka; 19.45: Film «Lov na begunce*; 20.10: Cine-selezione; 20.30:	TV dnevnik;
21.15: Abram Drayfus: «Klofu-
gram; 21,45:' Pesmi iz neapelj- ta»; 23.00: Nedelja v športu in skega festivala; 22.15: Film- oo koncu TV dnevnik.
Zborovanje v Doberdobu
Danes dopoldne bo v Doberdobu na trgu zborovanje, ki ga organizira doberdobska sekcija KPI- Govoril bo občinski svetovalec iz Trsta Gombač o berlinski krizi in miru na svetu.
Na Peči naj se okrepi javna razsvetljava
Nedelja v
Nacionalni program
ska glasba; 22.30: športu.
Iti. program
16.15: (Gb 25. letnici smrti) L.uigi pirandello: «Vsak po svoje*; 18.30:	Skladbe Claudia
Monteverdia; 18.45:	Gledališki
preg'ed; 20.00:	Vs;	kovečerni
koncert; 21.30: opera «Genovefa».
Slovenija
7.30:	Radijski koledar; 7.35:
Bošujakovic-LUesk; Venec narodnih melodij; 7,50: Lirični intermezzo; 8.00:	Mladinska	ra-
dijska igra; 8.37: «Iz albuma Skladb za otroke*; 8.52: Aram Hačaturjan: Trije plesi iz baleta Gajane; 9.05:	Zabavna
glasba; 9 45:	Tenorist Miro
Brajnik zapoje; 10.00: Se pomnite, tovariši...; 10.30:	Pisan
glasben; dopoldan; 11.30:	Mi-
le ko Šober: Plemenita višnja; 11.50- Klaus VVunderlich s svojim ansamblom; 12.05: Naši poslušalci čestitajo; 13.15: Obve-
Ponedeljek, 16. oktobra 1961
8.30: TV šola; 13.30; Poklicna šola; 17.00:	Program za
najmlajše; T8.00; Oudaja za analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.45:	Italijanski	sprehodi;
19.35: Oddaja za delavce; 20.05: TV šport; 20.30: TV dnevnik Schumannova s Športnimi vestmi; 21.15: Film -K1 --i-*-- meja»;
« Nevidna Uuevnik.
23.05:	TV
Jug. televizija
9.30: Oddaja za kmetovalce; 10.00: Porota — TV film iz serije Veter; Spottno popoldne; 20.00: Sedem dni; 20.4.S Devet življenj — angleški umetniški film.
6.30; Vreme na ital. morjih; stila in zabavna glasba; 13.30:
Ponedeljek, 16. oklobra 1961
17.30; TV delavska univerza; 18.00: .Medic — serijski film; 18,30:	Znanost in tehnika;
19.00: Pregled; 20.00: TV dnev nik; 20.15:	Tedenski športni;
pregled; 20.30:	John 8oyton
Pr:est!ey: Inšpektor na obisku — TV drama.
Življenje na Peči teče po že uglajenih tirnicah. Tako ni samo pri nas, zdi se nam, da je z malimi razlikami tako v vseh vaseh.
Tudi po naši vasi so napeljali vodovodne cevi in z veliko nestrpnostjo pričakujemo, kdaj jo bomo speljali v hiše. Ker bo danes teden uradna otvoritev vodovoda, ki ga bodo izročili v upravo vzhod-no-furlanskemu vodovodnemu konzorciju (CAFO), upravičeno pričakujemo, da ta dan ni več daleč. Sčasoma se bodo uredile tudi ceste, ki jih je razril stroj za kopanje jarkov.
Ce hočemo poseči še na drugo področje, ki se tiče javnih del, tedaj se moramo dotakniti javne razsvetljave. Predvsem sodimo, da je prešibka žarnica, ki sveti «pri luži*. Eno žarnico pa pogrešamo tudi pri Justini.
Koristne telefonske številke
Zeleni križ v Gorici 2h-48 Bolnišnica v Gorici 39-91 Prometna policija v Gorici 3(1-82.
Gasilci v Gorici 2120.
Leteč! oddelek (.Squadra mobtle) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah , 2b-89 Rdeči križ v T ržiču 7 22 49 Grozniki v Steverjanu 48-75 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjab 80-07 Ornžn. v Doberdobu 7-36-71
Po prvem uspelem nastopu letošnjem tekmovanju, ko je na' domačem igrišču premagala moštvo Zoppolo (er pobrala tako obe točki, bo štandreška Juventina nastopila danes v Romansu. Ker gre za tekmo na tujem igrišču in proti moštvu, ki bo skušalo obdižati doma obe točki, se bedo igralci Juventine morali potruditi z dobio igro, da bi se kaj takega ne zgodilo. Na to tekmo se bodo odpeljali z avtobusom in naj bodo ob 13.45 zbrani na trgu v Standrežu za odhod naslednji igralci;
Devetti, Paškulin, Mozetič, Ferfolja, Cjak, Petejan, Nanut, Pischi, Zanuttini, Erma-cora, Cej in Kauffert. V kolikor bo prostora v avtobusu, naj pridejo tudi navijači.
Danes se začne-tudi tekmovanje v; drugi kategoriji diletantov, v kateri nastopajo tu-
Steverjanska občina ima precej kilometrov cest, ki so, na žalost, (to vsi vedo) zelo slabe. Njeni voditelji iščejo vse mogoče rešitve, kako bi sedanjemu stanju odpomogli, toda doslej niso prišli do nobenega konkretnega sklepa. Ce upoštevamo vse to, tedaj lahko razumemo, zakaj je prav pred dnevi prišla do izraza pobuda nekaterih števerjan-skih gospodarjev, da bi izsilili nekakšno rešitev, ki bi zadovoljila številne prebivalce te občine po boljši zvezi z mestom.
Posestniki Stekar, Komjanc in Ciglič z Valerišča so namreč poslali vsem prebivalcem, ki imajo zemljo po dolini in bjjžnjih pobočjih Grojne ter v dolinici, ki povezuje Grojno
ki bi vodil akcijo za gradnjo ceste.
K besedi so se prijavili številni kmetje, ki so zahtevali pojasnila in navedli tudi svoje predloge. Tako so se zedinili o tem, da se mora ustanoviti konzorcij, ki bi lahko s sredstvi iz sklada «zelenega načrta* zgradil to cesto. Denarna sredstva bi dobili na podlagi prošnje, da nameravajo izvesti zemeljska izbolj-ševalna dela. V takšnem primeru zakon predvideva denarno pomoč v višini 75 odstotkov celotnega stroška. Kadar bi bili dve tretjini članov konzorcija za gradnjo ceste in sta zato pripravljeni odstopiti pod pogoji, ki bi se naknadno določili, del zemlje za cesto, tedaj bi se ostalim kme
jo započeli prejšnjo nedeljo, kronana z uspehom.
Košarkarska tekma med Olimpio in Albo
in Valerišče, vabilo,-naj pri-i tom z zakonom zemlja od-
dejo
popre^^lhMv^žCšbi sc.’ pogovorili, kakšjip-hoftake-4i8j storijo, da bi se zgradila nova cesta, o kateri se govori že toliko let.
Pravzaprav je pobudnik za gradnjo te ceste Anton Stekar z Valerišča, ki je na sestanku v šoli, ki je bil prejšnjo nedeljo popoldne in na katerem se je zbr<.!e lepo število prnude'ih kmetovalcev, povedal rai oge, znrad: katerih je mnerja, d* v še morala zgraditi nos a cesta med Valeris'cm m Grojno. Anton
vzela, če bi bili proti gradnji čeae. , " v / ’
" Izbrati' '*o 'Tudi petčlanski odbor kvalificiranih predstavnikov kmetov, ki je sklenil stopiti v stik z geometrom, da bo izdelal načrt. Kakor smo izvedeli od samih prizadetih oseb, bi bila nova cesta dolga samo kakšnih 1.600 metrov. Njen vzpon bi bil minimalen. Naj večji naklonski kot bi dosegla v svojem zgornjem delu, vendar ne bi presegal 4 ods’otkov. Ce u noš leva mo da je sedanja .-esia dolga bl.-u 3 km, da je polna
(ttekar, ki je pri vseh svojih ! ovinkov ir j“r, te laj bi r.o-letih in mrrečah neutruden, va ec *a bila prebivalcem Va-dela in snuje načrte, kako bi zaključil to delo, ki bi bilo v splošno korist vseh Steverjan
cev, je povedal, da je zamisel | že precej stara in da sega v leto 1912, ko so gradili cesto skozi Steverjan. Dejal je, da sta bila takrat dva moža proti gradnji ceste iz Brd v Gorico, ki bi tekla skozi Valerišče, in so jo zat i raie speljali skozi Bukovje. Pozneje je čestokrat skušal oblasti in vaščane prepričati, da bi se oklenili njegovega načrta, toda je že kaj prišlo vmes, da so izvedbo odložili.
V nedeljo se je na sestanku
di nogometaši iz Sovodenj. V | ta rešitev spet za en korak,
tokrat mogoče odločilen korak, približala svoji realizaciji. Številni kmetje, ki imajo
današnji prvi tekmi bodo nastopili v fcdarianu ob 15. -uri proti tamkajšnjemu moštvu. Ker so bile med počitnicami izvedene v sestavu moštva precejšnje spremembe, vlada za tekmo veliko zanimanje med domačimi športniki, saj bo predstavljala prvo preizkušnjo moštva v novem sestavu-.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
lerišča v vrliko uteho, saj je ravno v tem delu občine največ motornih vozil, traktorjev, motociklov in avtomobilov, prav tako pa se prideluje veliko sadja, ki ga vsak dan vozijo na trg v Gorico.
Zaradi vseh ten razlogov
Danes popoldne ob 14. uri bo na košarkarskem igrišču Olimpie v- Drevoredu 20. septembra v Gorici srečanje med j Olimpio in Albo iz Krmina. Tekmovali bodo juniorji za naslov pokrajinskega prvaka.«-, | V tekmovanju za naslov de- j-želnega prvaka tekmujejo tudi ekipe iz Trsta in Vidma. Finalno tekmovanje za deželnega prvaka bo 20. oktobra.
Za današnje tekmovanje so povabljeni na tekmo naslednji tekmovalci Olimpie: Poldo Devetak, Vojko Devetta, Vojko Cotič, Marjan Gergolet, Marjan Lavrenčič, Ivan Fi- i gel j. Lucijan Pelizzo, Dušan' j Bensa in Boris Tence.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje: Dne 1. oktobra mi je umrla žena, ki je bila lastnica ene nr.ve. katere dediči bodo postali otroci. Zvedel pr- setn. da je treba v treh mesecih plač-ti neko posebno pristojbino, menda na registrskem uradu, v zvezi z zapuščino. Prosim vas za natančnejše pojasnilo v tej zadevi.
A. P.
Odgovor: Dediči morajo po. slati m: registrski urad pismeno prijavo o vrednosti zapuščin . Nato bo registrski urad določil višino zapuščinske takse, ki jo je treba plačati.
sodimo, da bo akcija, ki so
 .................................  iiiimihi...im...........n...m
OD VČERAJ DO DANES I
svoje njive, gozdove ali vinograde, v krajih, kjer bi spe-
ljali novo cesto, so spoznali, J Francesca Medeot, da bi zemljišča pridobila na **	Poftln Tnri
vrednosti. Tudi vrednost njihovih kmetij v vasi bi se po** večala.	,
Na sestanku je bil tudi predsednik organizacije neposrednih obdelovalcev iz verjana Adrijan Koršič, kt je predlagal ustanovitev odbora,
VALERIŠČE
most
a • J kaže dolžino stare ceste čez B”«ovle in načrt M Grojno in Valerišfetn, k. jo nameravajo zgiaditi z državnim prispevkom
Skic no v e ceste m
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V obdobju od 8. do 14. oktobra se je v goriški občini rodilo 17 otrok, umrlo je sedem oseb, porok je bilo 7 in oklicev 14.
Rojstva:	Claudio Lantieri,
Claudio
Montanarj, Paolo luri, Manue-!a Bernardis, Chiara Greco, Giorgio Cumin, Marilena Cla-gnan, Marzio Braida, Marija Klanjšček, Gianfranco Marconi, Marco Cattarin, Flavia Giacetti, Roberto Concio, Ne-rina Devetak, Micheie Bres-san, Patrizia Vi(joz.
Smrti: trgovec 89-letni An drea Rangan, upokojenec 78-letni Giuseppe Iancis, upokojenec 75-letni Andrea Gruden, uradnik 64-letni Giovanm Ccrva, dninar 77-letni Vittorio Zuliani, 64-letm Cario Go-rianž, en dan stari otrok Marko Cattarin.
Poroke: šofer Giovanni Zor-zutti in gospodinja Rosa Principe, agent javne varnosti Calvatore Costa in gospodinja Lucia Demori, agent javne varnosti Luigi Ciccarelli in trgovska pomočnica Ilda Cattarin, uradnik Libero Giun-chi in trgovska pomočnica La-vinia Clvaselotto, finan-ni stražnik Fernando Fiorini in
Fede Grossa, tesar Giovanni Margherita in bolničarka Rosa Bregant, delavec Fiorenti-no Bigotto in delavka Rosita Cumar, visokošolec Claudio Dal Pont in visokošolka Maria Isnenghi, poštni agent Egi-dio Comelli in trgovska pomočnica Luciana Ramettl, slikar Antonio Russo in gospo-dinja Anna Cocco, agent javne varnosti Antonio De Marcu in gospodinja Iolanda De Colle, trgovec Guerrino Bras-san in trgovka Ileana Pittia, narednik Giuseppe Di Pasqua-le in šivilja Sofia Attanasio, geometer Giorgio Lupi in u-radnica Marta Bignani, uradnik Luciano Montico in učiteljica Paola De Marco.
K 1 K O
delavka Maria Zavadlav, kmetovalec Stanislav Brajnik m
gospodinja Mariucoia Monta-nar, radiotehnik Arrigo Bas-sa de Montanari in uradnica Maria d’Antonio.
Oklici.- uradnik Vittorio Claucig in gospodm> Luisa Merluzzi, testeninar Pietro 1’ietro Stramacchia in delavka Elodia Beltrame, oficir Ci vanbattista Liotta in go-
i’ (.tunel
CORSO. 15.00: «Topli veter*,
T. Donahue in C. Colbert.;,' Ameriški barvni film.
VERDI. 14,00: »Frančišek Asiški* D. Hart in B, Diliman. Am-riški film v barvah. V1TTOR1A. 15.15. ((Julija in... Rumanotf*, P. Ualiacv in S. Dee Cinemascope v barvah, amerHVi film.
CENTHAlP. 15.00: «Herkules osvoja Atlantido*, R. Park —«» —
DEŽURNA LFKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna BONTONI- BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 18,4 stopinje ob 14.30, najnižjo 12,8 sto. pinje ob 4. uri. Povprečna
spodinja Alba Cattaruzza Mo- dnevna vlaga je dosegla 60 letta, Vinicio De Grignis in [ odstotkov.
im or strane vili
— 8
oktobra H®
'a
Najbolj množična prireditev slovenskih športnikov
Od 28. t.m. do 5. novembra «IV. športni teden»
Tekmovalo se bo v atletiki, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, nogometu, avtomobilski in motociklistični gimkani, šahu in v planinsko - orientacijskem pohodu
Najbolj množična šport na prireditev slovenskih športnikov v zamejstvu je pred durmi, čez dva tedna se bo začela vrsta tekmovanj v okviru 4. športnega tedna, ki je postal že lepa tradicija no*> mladine. Doslej se je ta prireditev imenovala špo ■ dan. V resnici pa so že v prejšnjih letih tekmovanja trajala več dni. Zaradi vedno večjega števila nastopajočih
in vedno večjega števila športnih panog na sporedu tega
tekmovanja }e prireditev že doslej trajala po več dni. Letos pa bo športnega sporeda kar za cel teden, tako da so agilni prireditelji -— športno združenje Bor — povsem u-pravičeno «Sportni dan» preimenovali v «Športni teden».
Kot vedno doslej, tudi letos ni namen prirediteljev pripraviti tekmovanje, na katerem bi pokazali svoje sposobnosti samo najboljši slovenski športniki v zamejstvu. Prireditev je zamišljena kot tekmovanje vseh tistih, ki bi radi nastopili v tej ali oni panogi, ne glede na to, če so že priznani tekmovalci ali popolni začetniki, če obvladajo dobro določene discipline ali pa se bodo prvič poskusili v njih. Osnovni namen prirediteljev je nuditi vsem našim mladincem in mladinkam, pa tudi starejšim tekmovalcem, priložnost, da nastopijo in se vsaj tako uvrste v že veliko družino naših športnikov.
Športni teden je odprt za vsakogar, ne glede na to, če je član športnega združenja Bor ali ne. Nastopajo lahko tekmovalci kateregakoli drugega športnega društva, kot tudi prosvetnih društev ali sorodnih organizacij. Prav tako seveda lahko nastopajo tudi posamezniki, ki niso nikjei včlanjeni.
Športno združenje je lani podelilo tudi dva prehodna pokala za društva z največjim številom udeležencev in z najboljšimi tekmovalci. Pri prijavi k tekmovanju lahko vsak tekmovalec sam odloči, za katero društvo bo nastopal. Ni namreč važno, da je tudi redni član društva, katerega barve bo branil na Športnem tednu.
Skratka, naša mladina ima najširše možnosti, da nastopa zn kogar hoče, s kakršnokoli tehnično pripravljenostjo in za katerokoli panogo. Dolžnost vseh slovenskih športnikov v Italiji je le, da se v
mi mn m mi mn im n mi m mi m iim n imitMHi
Z udeležbo Borove ekipe
Danes začetek juniorskega pokrajinskega prvenstva v odbojki
Danes ob 14. uri se bo na stadionu «Prvi maj» začelo pokrajinsko juniorsko prvenstvo v odbojki, katerega se prvič udeležuje tudi moštvo športnega združenja Bor.
Na turnirju bodo nastopile še ekipe ONOG in dve moštvi VIS. Tekmovanje bo zelo zanimivo ne le zaradi nastopa lanskoletnega zmagovalca pokrajinskega prvenstva in sedmoplasiranega v italijanskem prvenstvu VIS A, temveč predvsem zaradi ognjenega krsta Borovih ju-niorjev, ki bodo prvič nastopili v težki konkurenci.
Prijatelji odbojke verjetno ne bodo hoteli zamuditi take priložnosti, mi pa jih vabimo, da si ogledajo tekmo še posebno, ker bodo njiladi igralci Bora potrebni vzpodbudnega navijanja,
čim večjem številu prijavijo za nastop na 4. Športnem tednu, ter tako aktivno pripomorejo k čim večjemu razširjenju športa v naših vrstah. Športno združenje Bor pa bo tako imelo priliko, da med novinci poišče nove talente, s katerimi bo izpolnilo svoja moštva, s katerimi tekmuje v plemeniti športni borbi s športniki italijanske narodnosti in moštvi iz inozemstva.
Letošnji športni teden bo imel zelo obširen spored. V razmahu devetih dni, bo kat osem tekmovanj. V štirih dneh bo na sporedu po ena panoga, v treh po dve, v e-nem, v zadnjem dnevu pa celo tri. Tekmovalci bodo lahki izbirali med naslednjimi panogami, atletika, odbojka, namizni tenis, streljanje, nogomet, avto in moto gimka-na, šah in planinsko-orienta-cijski pohod.
Prireditelji so prepričani, da se bo tekmovanj udeležilo rekordno število naše mladine, zlasti dijaške, saj bo med
devetimi dnevi športnega tedna, kar šest dni pouka prostih. To bodo 29. oktober, ter vsi dnevi od 1. do vključno 5. novembra.
Podrobnejši urnik tekmovanj kot tudi tekmovalna določila bomo objavili v prihodnjih dneh.
T. O.
Spored	športnega
28.	oktober:
29.	oktober:
30.	oktober:
31.	oktober:
1.	november:
2.	november:
3.	november:
4.	november:
5.	november:
ODBOJKA,
MED DVEMA OGNJEMA
IN NOGOMET,
STRELJANJE,
STRELJANJE (finale)
GIMKANA IN NAMIZNI
TENIS
POČITEK
ŠAH IN NAMIZNI TENIS, ATLETIKA,
PLANINSKO - ORIENTACIJSKI POHOD, NAMIZNI TENIS (finale) IN ODBOJKA (finale).
iiiiiiiiiiiiiiinmuiiiiiiiimmmiiiiimiiiniiiiiimimHHiiiimiiiiiiMHimiiHiiiiiHiMiiiiiiiHiliiiiHiHiHiiiimiii
Danes četrto kolo nogometnega prvenstva C lige
Triestina hoče obe točki na škodo gostujoče
V Pordenonu deyby med domačim moštvom in Marzottom iz \aldagna
V nogometnem prvenstvu C lige je danes na vrsti četrto kolo od katerega se pričakuje, vsaj delna razjasnitev glede dejanske vrednosti posameznih moštev.
Najvažnejša glede na tre-
nutno mesto na lestvici, bo prav gotovo srečanje med Triestino in doslej še nepremagano Mestrino. V tretjem kolu je Mestrina na svojem igrišču gladko odpravila presenetljivo enajstorico iz Vit-torio Veneta, medtem ko je Triestina skorajda proti pričakovanju prinesla obe točki iz Valdagna. Po tem zuna-
411IIIMIIIIIIII11 lili lllt lltlllllllllllllMIIIIIII IIII1IHIII1III lllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllll llllllll
Tenis za Davisov pokal med Italijo in ZDA
Pietrangeli premagal Reeda in izenačil 1:1
Igra dvojic je včeraj odpadla in jo bodo igrali danes - Jutripa bosta zadnja dvoboja posameznikov
RIM, 14. — Nicola Pietrangeli je v nadaljevanju včeraj prekinjenega dvoboja z Američanom Reedom premagal nasprotnika in tako izenačil za Italijo. Po prvem dnevu prvih dveh srečanjih finala medconskega turnirja za Davisov pokal med Italijo in ZDA je stanje 1:1. Izid srečanja Pietrangeli-Reed je naslednji: 2:6, 6:8, 6:4, 6:4, 6:4.
Danes je bila na sporedu
tudi igra dvojic, toda ta je odpadla in jo bodo odigrali jutri v nedeljo. Dvoboj se je tako podaljšal za en dan, ker bodo šele v ponedeljek odigrali dve tekmi posameznikov.
Po včerajšnjem neuspešnem nastopu se je Pietrangeli danes precej opomogel in je zaključil tretji set v svojo korist ter tako dosegel zmanjšanje rezultata. Včeraj je namreč Američan Reed zmagal v obeh setih. Pietrangeli je danes šel na igrišče z drugo taktiko. Predvsem je nasprotnika napadal z dolgimi žogami in vselej kadar se je ta pokazal ob mreži ga je zmedel. S tem sistemom igre je Italijan prišel do številnih točk, ki so bile odločilnega značaja. Reed se nikakor ni mogel upirati tekmecu ter je bil proti vsakemu pričakovanju počasen. V vseh igrah je Pietrangeli prevladoval, le tu pa tam je popustil, a se je kmalu opomogel ter zmagovito zaključil dvoboj, za katerega je kazalo, da je zanj izgubljen.
Jutri, v nedeljo bosta ameriška in italijanska ekipa nastopili v doublu. Zelo verjetno bosta Italijo zastopala Pietrangeli in Sirola, medtem ko postava gostov še ni znana.
«Tri dni po jugu«
Mele novi leader splošne lestvice
CAMPOBASSO, 14. — Tri dni trajajoča kolesarska dirka po italijanskem jugu ima po današnjih dveh poletapah novega leaderja lestvice. Vito Taccone, ki je včeraj oblekel rumenordečo majico najboljšega, jo je moral danes prepustiti Meleju, ki je po prvi poleta-pi Campobasso — Termoli privozil do cilja le nekaj sekund za zmagovalcem Bitossijem.
V drugi poletapi je zmagal Baffi, toda Meleju se je posrečilo obdržati vodstvo v splošni lestvici.
Vrstni red na cilju prve pol-etape Campobasso — Termoli:
1. BITOSSI, ki je prevozil 100,4 km v 2 urah 49’20” s povprečno hitrostjo 35,398 km;
2. Benedetti,
3. Magnani, 4. Favero, 5. Sar. tore. 6. Fornoni itd.
Na cilju druge poletape Termoli — Campobasso pa je bil vrstni red naslednji:
1. BAFFI, ki je' prevozil 91,900 km v 3 urah 01T8” s povprečno hitrostjo 30,413 km;
2. Bailetti,
3. Adorni, 4. Marzaioli, 5. Mealli, 6. Azzini itd.
Po drugi etapi je splošna lestvica naslednja:
1. MELE. 2. Coletto, 3. Taccone, 4. Battistini, 5. Massignan, 6. Baffi, 7. Nencini itd.
njem uspehu Triestine, bi lahko sodili, da si tržaška enaj-storica ne bo pustila na svojih tleh odvzeti niti ene same točite in da se bb s ponovno zmago še bolj približala vrhu če ne celo zasedla sam vrh lestvice, za kar obstajajo povsem realne možnosti spričo dejstva, da vse enajstorice, ki so trenutno pred njo na lestvici, igrajo tokrat na tujih igriščih.
Kaže, da bo kljub delni negotovosti v zadnjih dneh postavil trener Radio na igrišče isto enajstorico kot v Val-dagnu, kar pomeni, da bo nastopil tudi Szoke kot desna zveza, in da ne bo treba vključiti v moštvo debutanta Travaina, kot je prvotno nameraval trener.
Seveda si tudi Mestrina od današnjega nastopa na tržaškem igrišču obeta kaj več kot samo časten poraz in tržaška obramba prav gotovo ne bo imela lahkega dela, s čimer morata računati tako
Tekme A skupine C lige Triestina-Mestrina Bolzano-Cremonese Casale-Biellese Pordenone-Marzotto Pro Vercelli-Fanfulla Sanremese-Saronno Savona-Ivrea Vittorio Veneto-Treviso
oba branilca kot predvsem mladi in še ne dovolj izkušeni vratar Miniussi.
Trenutno vodilna Biellese bo branila svoj trenutni vodilni položaj v Casale proti tamkajšnji enajstorici, ki je doslej z eno zmago in z dvema porazoma zbrala dve točki, pri čemer je prišla do izraza predvsem njena šibka obramba, saj je od vseh nastopajočih moštev v tej skupini prejela doslej največ golov. Kljub temu pa Biellese ne more brezskrbno računati na obe točki in bi ji bil tudi neodločen izid kar dobrodošel. Se težjo nalogo pa bo brez dvoma imela Fanfulla, ki bo na tujem igrišču igrala proti pro Verceliiju, ki je do nedeljskega poraza v Biel-li veljal za enega izmed kandidatov za najboljša mesta. Prav tako ne bo imela lahke naloge enajstorica Saronno, ki bo gostovala v Sanremu proti moštvu, ki doslej sicer še ni zabeležilo nobene zmage, ki pa tudi ni bilo še niti enkrat premagano.
Tudi na dnu bi utegnilo priti do kakšnih sprememb, predvsem v korist Bolzana, ki bi na svojem igrišču vsekakor uteghil premagati enajstorico Cremonfese, čeprav ta nikakor ni tako šibka (kar smo videli. v Trstu) kot bi bilo mogoče soditi po njenem trenutnem položaju. Drugi derby na dnu lestvice bo v Pordenonu med domačini in Marzottom iz Valdagna. Obe enajstorici se bosta prav gotovo zagrizeno potegovali za izbojevanje prve zmage, kar bosta pri drugi strani skušali doseči tudi Ivrea v Savoni in Legnano proti Varese.
n iiiniiii iniiiii n n in 111111111111111111111111111111111111111 n 1111111 n 111111 iiiiiiiiiitiiiiiinii 11111111111
NOGOMET
Danes odpade nogometno prvenstvo italijanske A in B lige. To zaradi mednarodnega srečanja Italije z Izraelom v okviru kvalifikacijskega turnirja za svetovno nogometno prvenstvo. Iz Tel Aviva so javili, da bosta reprezentanci nastopili danes v naslednjih postavah:
IZRAEL: Hodorov; Benveni-sti. Jele/; Tendler, Levkovitz, Tisch; Rartsabi (Nahary), Stel-mach, Shlomo - Levi, Menczel, Yang.
ITALIJA: Buffon: Roboti, Losi; Bolchi. Maldini, Trapattoni; Mora, Lojacono, Altafini, Sivo-ri, Corso.
* * *
Namesto nogometnega prven. stva bodo danes odigrali na številnih italijanskih igriščih naslednje tekme za letošnji italijanski nogometni pokal:
Verona — Spal, Novara — Udinese, Milan — Modena, Lec-co — Bari, Padova — Brescia, Prato — Juventus, Lazio — Palermo, Napoti — Sampdoria,
nia — Messina, Fiorentina — Atalanta in Mantova — Vene-zia.
* « *
Po nedeljskem odmoru zaradi mednarodne tekme domače reperezentance z Južno Korejo, se bo danes jugoslovansko prvenstvo nadaljevalo v vseh ligah. Spored tekem je naslednji:
I. ZVEZNA LIGA Dinamo — Velež, Partizan — Hajduk, Sarajevo — Vojvodina, Beograd — Crvena zvezda, Novi Sad — Vardar, Rijeka — Borac.
Bologna — Catanzaro, Cata- Je m
Nov evropski rekord Nemca M. Preussgerja
MAGDEBURG, 14. — Vzhodni Nemec Manfred Preussger Je danes izboljšal lastni evropski rekord v skoku s palico. Prejšnji rekord, katerega je Preussger dosegel 23. Junija letos, Je bi) 4.67 m, novi pa
L
DD
Najnovejši izum moderne tehnike Superautomatic s 57 rubini
milili
Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamči:
izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno
ŠVICARSKA	S
SPL0SNA PLOVBA PIRAN
Expresna potniško, tov orna Unija JADRAN — ZDA — JADRAN
Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York. Trajanje potovanja 15 dni
Za vse informacije prosimo obrnite se na našega agenta
AGENZ1A MARITTIMA M ED1TEH RAN E A, Via Milano 4-1, Trst — telefon 24-188
Pri
MADALOSSO
v Trstu, Ul. Torrebianca 2b vogal XXX Ottobre,
dobite vsakovrstno POHIŠTVO. otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PERMAFI.EX — Cene ugodne
VOZNI RED VLAKO!
5.32 A
6.10 R 6.35 D
8.48 R 10.14 DD
10.24 A 12.53 R
Be-
13.34 A
14.52 D
16.35 D
BENETKE-MILAN
-PARIZ-RIM-BARI
ODHODI
Cervignano • Por-togruaro
Bologna - Milan (*) Benetke - Turin • Rim
Benetke - Rim Benetke - Milan * Genova (II) - Pariz Portogruaro Cervignano netke
Cervignano netke
Benetke • Milan * Pariz
Tržič - Benetke •
Bari
Tržič - Portogruaro Benetke - Pariz Tržič - Portogruaro Tržič - Cervignano Benetke
Benetke - Milan • Turin - Genova • Ventimiglia - Marseille - Mestre • Bologna • Rim
Be-
16.50 A 17.40 DD 18.38 A 19.22 A
20.50 R 22.10 DD
PRIHODI
6.22 A 7.28 A 7.55 DD
9.25 D
10.27 R
11.35 DD 13.30 D
14.00 A 15.33 D
17.07 D
18.06 A 18.48 R
19.15 A 19 .55 D D
21.22 R
22.30 A 23.55 DD
Cervignano • Tržič Portogruaro • Tržič Turin • Milan Benetke • Rim Marseille ■ Ventimiglia - Genova • Turin Benetke Benetke Cervignano • Tržič Pariz • Benetke Rim Bologna . Bari Ancona • Benetke
Cervignano Pariz Milan • Benetke
Benetke • Portogruaro Cervignano
Tržič (#*#)
Bologna Benet ke
Portogruaro - Tržič Pariz - Milan Benetke
Rim - Milan • Mestre (*)
Benetke • Tržič Turin - Milan - Genova (II) - Rim • Bologna - Benetke
(#) samo I. razred; (#*#) ue vozi ob nedeljah.
VIDEM-DUNAJ
-SALZBURG
-MUENCHEN
ODHODI
Videm • Trbiž
7.06 D
Vide.a • Trbtf' ® Hamburl
A
D
A
9.45 12.20
12.30 13.55 DD
14.30 A 16.12 17.28 19.06 19.45
A
A
D
D
20.28 A 21.32 A
naj Videm Videm Videm Calalzo <*> Videm Videm Videm Videm Videm
Muenchen
Videin
Videm
. Ben*01'
PRIHODI
7.05 A
8.06 A 8.23 D 9.11 A 9.48 D
11.59 A 15.08 A 16.56 A 18.28 DD 19.42 A 21.03 22.47 23.10
Vid*®
Vide®
Videm Videm Videm
Videm Trbiž Videm Vidi m Trbiž Videm Videm Videm Hamburg Videm _ ^ • 24.00 DD Calalzo • lr" Videm (**>
1.07 D Videm
  ,8 1 *
(#) vsak dan j,,
31. avgusta, »a 1. tah od 24. 6. do»,J od 2. do 9. \ ®
A
A
D
16. 12. do 24. 2- , jj (*#) vsak dan ot ,, 31. avgusta, °b 35 ljah od 25. ® “ e I
1.	'	in
in od" 3. do !<L 3.
od 17. 12. cto ~. .
opcine-ljubU^*
-BEOGRAD
ODHODI
0.19 D
7.22 A 8.28 D
llff
P.t(‘
13.41 A
18.00 A
20.00 A 20.20 D
Opčine Zagreb Opčine Opčine 11.57 DD Opčine •
Ljubljana grad • Ate® tanbul Opčine Opčine Opčine Ljubljana grad
prihodi
Beograd ■ Opčine Opčine Beograd ■ na
Opčine Opčine 17.28 DD Istanbul • Beograd • na Reka Ljubljana Opčine
Rek* ’
5.30 D
ZaS1
r*"'
7.13
9.40
Lj®
ibli'
11.24
17.18
U®
tu*
o«
20.06 D 21.48 A
U
1
3.45 A
R — rapido; DP zec; D - brzec potniški
5.18 A
6.16 D
6.21 A
UD
2 dom «KEKEC»
NOVA GORICA
mm Nova GorTb> *!
1 y
'BeMewie»
te goMom toplo 011 poroča
udobno
Hotel
Vabi goste na odlično hra-io in pijačo, ter pri jetno zabavo.
Dohod z avtomobilom.
prvovrstno*	^
P.e, v voboto 1®
11 i 111II11111 ll 11M11111II111 Ljubljana - Tel. 21-280
Hotel «ADRIA» - Ankaran tel' ^Škofije^št '*12
ODvešča cenjene goste, da ip ponovno priCel obratovati.
Gosti Dodo postreženi s prvovrst-	^
” no nrano in izbranimi pijačami
Priporočamo se in jamčimo za Kulturno in sodobno postrežbo
Hotel ADRIA ANKARAN
Jlotoi
Cvnftnl
Pirttab&ii
OBIŠČITE SVETOVNO ZN ANO
POSTOJNSKO JA MO
Obiski vsak dan ub »JU, 1UJU 16 m 1/JU
IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO
■tel 6138,-
s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje Prvorazredna ku ninja, istrske specialitete Dnevno	godba in ples
Holel «SL(,lt
■itpv? LJUBLJANA "
s svojimi °SrrM,f!
s svojimi ou se gostom *z toplo pripor0®*
Holel «TRI(jLAV» ■ Koper tei. ib
Prvorazredna restavracija, sodobno opremljene sobe terasa. NOČNI BAR Z VSAKODNEVNIM PROGRAMOM
(irai.d hotel
LJUBLJANA
nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah ter se priporoča za cenjeni obisk
GOSTINSKI SOLSK1 CEN I ER
HOTEL K H I M - BLED — tel 415, 419
Prvorazredna postrežba — odlična kuhinja — narodne specialitete — udobne sobe
TRSTEUU na KRASU
<2	KOMEN
“ Odprta ob sobotah in nedeljah vabi goste na odlično hrano in pijačo ^ ter prijetno zabavo Uohod z avtomobilom
ZDRA VILIŠČA
. &
Logarska dolina
Prospekti:
Celjska turističn^ f , j«
IVAM CANKAR
MCIIK*1
f Ift
III. Kako se je Francka omožila
- Ali mati se ni ozrla, niti tedaj ne, ko je zavila s poti v gozd i se je skrila njenim očem. Časih je Francka čakala, pogle-ala je naskrivoma in strahoma v njen obraz — da bi se mati asmehnila in da bi jo pobožala po licu, ali da bi rekla samo ubeznivo besedo, čisto mirno, prijateljsko: »Kako se ti godi, rancka? Ali ti je dobro tukaj ?» Toda ni se nasmejala in ledala je Francko z osornimi očmi: «Ali mi ne prikrivaš ne-aj? Ali nimaš nič več? Nikar mi ne prikrivaj, poznam teb 'ako da je bilo Francko strah, da je povešala oči in bi najrajši ajokala. Samo takrat se je nasmehnila mati ljubeznivo, ko je ovorila z gospo; in tudi gospa je bila ljubezniva, sedeli sta olgo in sta se razgovarjali šepetaje in Francka je prinesla rnteri vina in pogače; mati je vedela vse, kar se je godilo po vetu, in vsi so jo imeli radi....
Vsako uro je pribučalo od daleč in prišel je mimo vlak; ča-Ih se je kateri ustavil in ljudje so prihajali, govorili so na pe-onu ter odhajali skozi vežo. Vselej je prihitela Francka k knu, posebno takrat, kadar so prihajali tisti vlaki, ki se niso
ustavljali. Skozi mala okenca so gledali neznani ljudje, časih je opazila Francka čudovit klobuk na glavi gosposke ženske, bilo ji je, kakor da je zadišalo sladko in opojno od teh lepih tujih ljudi, ki so nosili s sabo vonj daljnih krajev, kjer je sreča in veselje in bogastvo. Sinilo je mimo, tudi sladki vonj je mahoma izginil — vse je bilo pusto naokoli, ob tiru golo kamenje, grmičevje in žalostne samotne smreke, še je bobnelo zamolklo od daleč, utihnilo je. Načelnik se je vračal v vežo sključen, z neprijaznim obrazom, zmerjal je spodaj nekoga in nato je stopal s tenkimi koraki po stopnicah.
Železniška postaja je bila precej visoko nad trgom, prilepljena na hribu, ob katerem se je vila železnica kakor železen pas. Spodaj je bila ozka dolina, ki se je polagoma širila; goli, dolgočasni holmi so se dvigali iz nje — kamenje osat, komaj tu pa tam je dremalo drevo, ki ga veter še ni bil izrval. Okolica trga pa je bila zelena in prijazna — lepi drevoredi, travniki, polje in sredi vrtov in drevoredov dve vrsti belih hiš; le ob klancih je stalo par siromašnih s slamo kritih koč, ki so gledale dol z mrkim pogledom, kakor zapodene iz gosposke družbe.
Francka je šla samo ob nedeljah po lepi cesti, kjer so stale ob obeh straneh bele enonastropne hiše — sodnija, šola, pošta, sama mirna, ponosna poslopja. Gledala je v tla in hodila hitro; če ji je kdo pogledal v obraz, je zardela. In prišel je časih mimo gospod z naočniki, postal je in se ozrl nanjo in se je nasmehnil. Kmečki fantje so šli mimo in, ker so se bili že malo napili, so se smejali naglas in časih je kdo zaklical za njo. Vitka je bila in majhna, obraz je bil bel in prenežen, čisto gosposki, tako da so se ji posmehovali; tudi oči so bile pretihe, preveč plašne, velike. Strah jo je bilo ljudi, srce ji je tolklo, kadar je stopala med njimi; ni se ozirala, ali čutila je vsak pogled, kakor da bi se dotikali z rokami njenega lica. Bala se je, ali ko je bila doma si je zaželela ljudi in veselega šuma in tistih pogledov, ki so se dotikali njenih lic. Videla
Je skozi okno, kako so na večer pohajali fantje po cesti, postajali pred hišami ter se razgovarjali z dekleti. Dekleta so bila vsa nedeljsko oblečena, bleščeče rute na glavi, šumeča krila od pisanega blaga, celo uhane v ušesih in nekatere so imele lase počesane malo na čelo, kar je bilo zelo lepo. Mračilo se je doli in fantje so se izprehajali z dekleti, veseli smeh je prihajal prav gor do samotne postaje, kjer je stala Francka ob oknu in tiščala vroče čelo v dlani.... Otroci so spali, gospod je bil v kleti in je pil, gospa je bila v trgu pri gospe notarki. Temno je bilo po sobah, komaj se še je razločevalo pohištvo. Tudi zunaj je bila že noč — jasna jesenska noč, vse nebo je bilo z zvezdami posuto. Tam doli so se še zmerom svetile bele hiše, zmerom še se je zdelo Francki, da sliši veselo razgovarjanje fantov in deklet, ki stoje pred hišami in se izprehajajo po lepi cesti, skozi trg in tam po tihem drevoredu, kjer šume nalahko temni kostanji.... Razgovarjajo se in se smejejo veselo in se sklanjajo drug k drugemu, roka lega okrog pasu in glas je tišji, besede so ljubeznivejše, mehke, presrčne-... Tudi Francka bi se izprehajala... tam mimo belih hiš, v toplem, šepetajočem mraku, tam po drevoredu, kjer se zibljejo nalahko temni kostanji. In položil bi ji roko okrog pasu — Francka je trepetala, gledala je dol z zastrtimi očmi — in bi se sklonil čisto blizu k njenemu obrazu: «Francka!...»
Naglas je zaklicalo iz njenih sanj in Francka se je zdramila.
«Francka!» je zaprosilo pod oknom s pritajenim glasom in Francka je strepetala, prestrašila se je, kakor da bi zjutraj, še v polsnu, odprla oči in ugledala pred sabo tuj obraz. Stopila je od okna in je stala za zagrinjalom, trepetajoča, toda luči ni prižgala in tudi okna ni zaprla.
»Francka!» je zaklicalo glasneje: nekdo je stal ob plotu, v senci in gledal proti oknu. »Pridi dol, Francka!*
Strah jo je bilo, zaprla bi okno, prižgala bi luč — toda roke se niso zganile, pač pa se je sklonila, da bi pogledala skozi okno, proti plotu, kjer je stal v senci in klical s pritajenim
glasom.... prišlo je po pesku, zašumelo je krilo gospe ^
Francka je prižgala luč in je šla v kuhinjo. Ko 1® * i0 r. naskrivoma skozi okno, ni bilo v senci nikogar	je K
jo je zabolelo Svetilka je dremala na ognjišču, postelj ^ p napravljena, ali Francka je stala ob oknu in čelo kalo mrzlega stekla....
Večeri so bili zmerom lepši, čudovita jesen se je ,e tri nad pokrajino; noči so bile jasne in tople, prikazal se pjl" bel oblaček na nebu, zibal se je in tresel v vetru ter s v čisto sinjino.	.	&•*%
Francki je bilo težko m sladko; spala Je neinir00^
dišeč vzduh se je vzdigal zunaj iz vrta, iz doline, sU# travnikov in je plaval v sobo; iz vse tople noči je o£j p*% tajeno, proseče — iz doline je klicalo, iz vrta, tefl^	(J jj
kjer se je širila senca visokega kostanja.... «Francka- 'jjjel*^ je vstala, stopila je k oknu, da bi odgovorila; že je J^pil*. ‘
kljuko, da bi odprla duri, toda na stopnicah se je ,j0 strahu so se ji tresle noge.... Kakor da bi ji bilo_sinbj
oči, hitro kakor da bi trenil, toda tako jasno, d® jt z roko: ostudno spačen obrez, ki se je sklanjal k leP1 p se je v tistem hipu ozrl nanjo s hudobnim pogled001' ^ ji je oledenela kri.... Sinilo je mimo, toda strah Je p noge so se ji tresle....	f
»Zakaj te ni bilo tako dolgo, Francka? Vsak ve 0p 0 čakal po celo uro in sem videl dobro, kako si stal® skrita za zagrinjalom.>	j
Držal jo je za roko in se je smejal. Tudi Fr®00.^!^ smejala. Malo hladno je že bilo zunaj; tla so bilavje V rumenim listjem in mesec je sijal skozi polgolo vej® j e * postaje so bila temna, samo spodaj se je svetilo, kje f uradnik, in petrolejka v veži je dremala zaspano jt* «Bala sem se te,» je odgovorila Francka in 00 zasmejala.
(Nudalieuanje sledi)