282. številka, Ljubljana, nedeljo 7. decembra. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vttafc uan ,***ou.o. uoumio\|fc« m uuovm pt. preambuli, mm r*u« pa poati »tvjvtu&u. za vvatra-ueeralia oazme *a OOHJ .o.l ib »oni., ta ko. ,ot^ g ito.u, " om ,0*a 4 «oId- — z« Ljubljano bre* potJiljanJa c» dom n eoto leto 13 fplC, ** OPt.t leta 3 gold. 30 kr., za en mesoo I «old. 10 kr. Za pošiljanje n< dom no raonna 10 krajo, za meaee, 30 kr, za ootrt leta. — Za tojo dežela za o-lo leto 20 gold., z* pol leta 10 gold. — Za gospode ooltelje na ljudskih aobh tn za dijake velja" nizana cot.a in sicer: Za Llsbljano za čeirt lofca 2 gold. 50 kr., pe poeti prejenjan za dotrt leta 3 gold. ~ Za oznanila »e plačuje od cetin-•topne pttit-vrato 6 kr. de se oananilo enkrat riaka, 5 kr. oo se dvakrat iu 4 kr. oe a* eri- alt voine ^k'wnr>»^ii-« o*naclla t adn&hiburariv.,-. -odi. ]« v ..Narodni odkarnl" v Tavoarievi bili Vseslovensko politično društvo. i. Svobode zlata zarija je napočila s francosko februarsko revolucijo 1. 1H48 vsem tlačenim, pod železno pebtjo večstoletnega absolutizma zdihujočini evropskim narodom. Ncutuiljiva niarseillaisa, ki se je razlegala po pariških barikadah, je našla mogočen odmev pri vseh ljudstvih, ki so nevredno hlapčevala nevrednim gospodom ; klic po dolgo pogrešani svobodi jo osrčil narode, da so tako pogumno otresali verige Ornega ah Bolutizina, da so se majali tisučletui prestoli. Kdor se je čutil sužnja, takrat je moško povzdignil glavo, ter na ves glas zahteval svojih kračenih mu pravic. — Iu kdo je bil na vsem božjem svetu huje zatiran, nego avstrijski Slovan V Kdo mej slovanskimi uarodi v Avstriji manje piipoznavan nego mirni, krivico tiho in voljno trpeči Slovenec V Kaj čuda tedaj, Če se je svobodomiselnemu gibanju, ki je takrat prešinjal romanski in germanski svet, v bratuvski edinosti tudi Slovan pridružil, ter zahteval za ohranitev iu svoboden iazvitek svoje narodnosti potrebnih pogojev! V Pragi, v Zagrebu, v naši Ljubljani iu ž njo vred po vsej Sloveniji se je na enkrat vzbudilo nečttvauo navdušenje za vsestransko omiko do sedaj zanemarjenega naroda, za pridu bije nje in utrjenje one verske in državljanske svobode, kateri mora človeški rod hvaležen biti za ves napredek, kar ga je do sedaj dosegel. Ta rast in raz^r«.utiranje svobodnega narodnega duha je daudeues razširjeueje postalo ; ako je morda tu iu tam izgubilo nekoliko prvega mladostnega ognj^, pridob.lo je po svoji raztegnenosti iu po okrogih, katere vse že presiuja, možate nepremagljive moči, ki se dado za en hip upogmti a nikdar več ne zlomiti — ako korenine ne izpod-gnijo, ako skrbimo za ohraujenje tega, kar so nam najbližji predniki iu kar smo sami vzgojili. Zadnjič enkrat smo na tem mestu opominjali, da nam se je tudi dela na polji svoje literature zopet poprijeti* Imeli smo na več krajih piiiiko prepncaii se, da smo ta-Čas govorili iz duše iu si ca najboljšim rodoljubom. Za to smo prcveijeui, da oni naš glas uij brezkoribteu bil, nego da se bode vspeh njegov kmalu kazal. Denes si dovoljujemo, v»led večkratnega razgovorjauja z rodoljubi od tukaj in na deželi — nasvetovati politično društvo, s hi obiMloiiiisciiiini uai*o«liiiiii programom. To društvo hi imelo sedež in odbor v sloveuskem sredinci, v Ljubljani, ude pa po mubtih, trgih iu vaseh cele Sloveuije iu podpornik njegov bi motal biti vsak zave-deu Sioveuec, naj biva kjer hoče. Društvo bi podpiralo in pospeševalo na podlogi obstoječih postav vso naše narodno prizadevanje, literarno in politično. V odbor naj bi se volili možje delavne zmožnosti in dejanske delavnosti, ne pa — imena. Da bi društvo veduo čilo iu zdravo ostalo, kajti le tako more zdatuo delati, moralo bi se vm li onih hib iu napak ogibati, katere ho druga puhti -na društva do razpadanja ali v gnjilobo spravile, kakor na pr. Ijubljausko „SlovenijoJ, katere niti več nij; trebalo bi že naprej v to društvo zapreti vrata onemu duhu egoizma iu ekskliuivnosti, ki je drugod le pokoučaval in s s v«,jo nestrpnostjo samo izpodiival. Tako di uštvo narodno-liberalci m o-ramo imeti, če so hočemo bolje in stalne je organiz rati, pa tudi na prihodnje volitve iid. bolje pripraviti , nego sm.i biti dozdaj pripravljeni, — in za to ga budemo v kratkem res imeli. Iz deželnih zborov. Štajerski deželni zbor. [Izv. dop.j 4. seja 4. decembra. Oddalo se je mnogo peticij, katere so se izročile raznim odborom. Deželni glavar naznanja odgovor cesarjev deputaci i, ki je bila poslana od deželnega zbora štajerskega, cesarju čestitat k 25letnemu stolovanju. Poslanec Syz utemeljuje svoj predlog, da se naj deželni odbor obrača do vlada ter jej naznanja željo in upanje deželnega zbora, da bode vlada državnemu zboru ko najhitreje predložila take postavne načrte, po katerih bode mogoče kmalu začeti z zidanjem teh železnic. Piedlog se izroči finančnemu odboru. Poslanec Zsthok utemeljuje predlog zarad reda za posle. Za ta nasvet se voli v prihodnji seji poseben odsek 5 udov. Potem poroča deželui odbornik Herman o raznih predlogih deželnega odbora. Trg Vojnik je že leta 1870 vložil prošnjo, da se sme ločiti od kmetske okolice in da se naj napravite dve novi ohčini: Trg, Vojnik i u Skofja Vas, ki obsega katastralue občine Skofja Vas, sv. Miklavž, Arelin in sv. Toma t. Obciussi odbor je tačas se izrekel proti tej ločitvi. Tudi je okolica vojuiška, ki bi po ločitvi pripadla trgu, izrekla željo, da ueče biti združena s trgom, ampak z občino Skofja Vas. Deželui odbor predloži postavo, po kateri se ima vršiti ločeuje tako, da nova občina, trg Vojnik obsega ceh) katastraluo občiuo, tedaj tudi okolico. Poslanec li ist nasvetuje, da se celi prenlog izroči odboru za občinske stvari. Dr. Nekermau želi, da se postava precej sprejme, ker nij nobenih zadržkov proti ločitvi. Dr. DominkuŠ dokaže, da stvar nij povsem jasna, da se je občinski odbor vojniski izrekel proti ločitvi, tedaj bi trebalo, še enkrat vse razmere preiskati, predno se dovoli ločen je. Poročevalec Herman zagovarja ločitev in hoče, da se precej postava nprejme. Pri glasovanji je bilo s 25 proti 98 glasovi sprejeto, da se postava precej ob-ravnuje. Pri specijalni debati nasvetuje dr. Srnec, da se okolica vojuiška po svoji želji pridenc novi kmetski občini Škt.fja Va3. A dr. Nekeiman trdi, da okolica zdaj nema te želje, ampak koče s trgom združena biti. 1'otcin jc bila cela postava sprejeta. Kakor za Vojnik, se je tudi z i Šoštanj privolilo, da se napraviti dve novi občini: Trg Šoštanj in Drožmirje, katero obsega katastralne soseske Drožmirje, Lokovice in Kavne. Tudi pri tem nasvetu je bila debata, ali se postava precej potrdi, ali pa izroči odboru za občinske stvari. Občinski odbor šoštanjski je enoglasno se izrekel za ločitev, okrajni zastop pa je z veČino 2 glasov svoje mnenje proti ločitvi objavil, ker bi nove občine premale bile, da bi svoja opravila mogle opraviti. Tudi okrajno glavarstvo in deželna uamestnija se je proti ločitvi izrazila. Vendar jo deželni zbor z veliko večino sprejel postavo, po kateri se ločitev sme vršiti. Privolilo se je potem nekim občinam in okrajnim zastopom, da smejo naložiti višje priklade. Prihodnja seja je v soboto 6. decembra; potem bodo seje menda za osem dni prenehale, ker se ima 10. dec. poslanska zbornica na Dunaji sniti. Politični razgled. M ot ratuje dežel«. V LJubljani 6. decembra. ftompotlsha zbornica je v seji 4. dec. sprejela načrt postave o nabiranji davkov do konca marcija. Potem se je začela debata o posojilni postavi. Scbmerliug in Plener sta govorila za komisijni načrt. Načrt se jc v tretjem branji sprejel. V specijalni debati je de Pretiš govoril o potrebi reelne borze kot podlage za državni kredit. Dalje je knez Sehvvarzenberg stavil zelo podpiran predlog , naj se za nova zidanja tudi na deželi in v malih mestih ne pobira davek. Ta predlog se bo kot samostojen izročil v ustavno obravnavanje. Ker se je gosposka zbornica postavila za borzijance in s tem v protivje s |*o.fftiti-*lto «lioi'ni>o državnega zbora, bodo državni poslanci te dui (v sredo ali četi tek) imeli že zopet izredno sejo državnega zbora. Zavoljo tega so ali bodo seje deželnega zbora za nekaj dnij odlovene. Zmešnjave! Izjav., čeških poslancev Kiegra in Pa-lackega, ki je v Četrtek v BPokroktta izšla in proti onim 29 Češkim poslancem obrnena bila, ki so za ndeleženje deželnega zbora, je — konfiscirana! V tnomvJtkeni deželnem zborn se je predsednik branil, da bi se bralo dr. IVa-žakovo pismo, ki protestuje zoper delovanje sedanje vlade. Pražak je vendar prosil, naj se bere , in je malomarno kontiskacjo kot nekaj v parlamentarizmu nezaslišanega ime noval. Pismo se nij bralo. V ff€tli.ikcM deželnem zboru jc — kakor se nam za denašnji list prepozno te-legratira — knez Čartoriski s 14 tovariši stavil predlog, naj deželni zbor sklicevaje se na pravno obstoječe deželne postave protestira „zHtalne republike. „Soir" pravi, da se bo gibanje v omenjenem kraji kmalu začelo. — Tudi francoski listi pišejo o petimi v« jsetletnici našega vladarja, in sicer ugodno. — Volitev komisije trideseterih se je, hvala bogu, toliko da ne dovršila. Tudi komisija za poročanje o municipalni postavi, katere reakcijonarne določbe že zdaj deželo vznemirjajo, je voljena. Od petnajstih udov jih je pet za ta drakonski načrt. — Denes v nedeljo bodo dopolnilne volitve v Seme-et-Oise in v Aude za narodno zbornico. V prvem departementu bo voljen Calmon, Tbiersov prijatelj, skorej gotovo. V drngem pa sta postavljena dva republikanska kandidat;*, Marcon in Bonnel. Legitinrsti, orle-anjsti in bonapartisti so v kompaniji postavila nekeea Peyrus«e za kandidata , ki je hil svoje dni onVijelni kandidat in poslanec postavodajnega telesa, in pa CaRtala, legi-timista, za protikanddata republikancem. Republikanski stranki je tudi tukaj zmaga zagotovljena. Ako organi versaillc«ke vlade pravi namen Rroirlie-Dčcazcsoveera mini^terstva še vedno kot skrivnost pri sebi tiščć, so pa ne-francoski prijatelji francoskih monarhistov plan« v nagosti svetn razkrili. Organ naših fevdalcev, dunajski „Vaterland", poizveda iz zanesljivega vira sledeče: Rpjalisti ne bi radi, da bi se Chambord tronn odpovedal. Tčžilo se bo najprvo na omejenje splošne vo volilne pravice olikanim razredom na dobro. Na ta način se bo v dveh ali treh letih velika, poštena večina dosegla, ki hn. kakor ljudstvo(?). monarhična. Potem bodo pariškega grofa za kralja izvolili, in Mac Mahon se bo tej ..častni in solidni monarhiji" v prid odpovedal. Zbornica pfttsktt je sprejela predlog tikoma odpravljenja časnikarskega davka z 350 glasovi proti o. M'nister Camphansen je povedal, da je pruska vlada zavoznemu svetu predložila, naj razglasi urno državno tiskovno postavo, in naj časnikarski davek z državno-tiskovno postavo odpravi. Nadškof grof Eteđoehow*Hci nij hotel odložiti 1. decembra mitre, kakor se je terjalo od njega. Med tem je bil zarad postavljenja nekega duhovna z ozirom na vztrajno upiranje na Redem tisuč tolarjev globe ali pet let ječe obsojen. Dopisi. |K €mrtiflflt 4. decembra. |Izv. dop.j Sinoči je obhajalo tukajšnje literarno društvo slovanskih tehnikov „Vendija" svečanost štiriletnega svojega obstanka. Oficijelni del komersa, katerega se je udeležilo okolo 300 slovanskih dijakov, se je vršil jako lepo, vzlasti pevsko društvo slovanskih študentov, ki je tedaj prvikrat letos zopet nastopilo javni oder, mnogo je pripomoglo k Rijajnemn vspehu, ki ga je dosegla „Vendija." Pevovodju gosp. Goršiču gre v prvej vrsti česfilno priznanje. Izmed govornikov ofici-jelnega dela naj omenjamo vzlasti gosp. Poz-nika; isti je v daljšej razpravi poudarjal nujnost slovenske edinosti v jezikoslovnem obziru, omenjal, da si je „Vendija" zastavila namen, po svojej moči delati v to, da se kolikor mogoče praktično razširja in uresničuje ideja vse slovanskega narečja. Da je društvu resnica s tem, vidilo se je iz vseh govorov, posebno pa iz besed omenjenega gospoda, kajti čuli smo v istini' iz njegovih ust govor v — vseslovanskem narečji. Nam se ideja sama zares lepa vidi, a bodi si, da smo preveč praktični in premalo idealisti — za sedaj se ne moremo čisto sprijazniti s tem vzorom. Ni mi i ni naši sinovi, temnČ morda stoprv „potomcev poznih rod" bode prvi ugledal novi cvet te ideje. »Denašnja tla še nijso zanjo j krije jih debela ledina z astarelih predsodkov, katerih nihče drug ne bode preoral, nego prihodnja občna nujnost in slovanska kultura. Veselilo nas je pa videti, da vodi „Vendijane" in vse druge, kar je bilo navzočnih slovanskih mla-deniČev, le čisto domoljubje brez separatističnih vzrastkov"— razve nekaterih tesno-srčnežev, ki iščejo svojo slavo v principih pravega „Spisbirgertum-a". Kažejo se zares ko pravi, nestrpljivi starčevičjanci, in ako vpijejo slovan8kej vzajemnosti „Živio" in „slava", jim je v praksi vse to le „humbug" in Svindel. Pa stal je svet do sedaj brez njih, in stal bode dalje. — Počastili so svečanost sč svojim prihodom gg. poslanci dr. Vošnjak, dr. Srnec in celo II rman . (zadnji le za malo časa), in g. prof. Krek. Zadnji je bil izvoljen ko „knČi gmtda" . in potom se je vrstila napit-nica za napitn'eo. KUcali smo „živio" poslancem slovenskim, ki delato za „narod, omiko in svobodo" . in ko je stopil g. dr. Vošnjak na oder, zadonelo je po vsej dvorani brezkončno : „slava" ! Mož, ki je prvi imel pogum razviti zastavo „avobode" pri nas, je lehko videl in čutil, da bijejo zanj vsa mlada, za lepo in dobro vneta srca, da je vsa mladina, ki je naše upanje, naša tolažba za prihodnost , pripravljena zvesto stati za svoje geslo v boju in viharji j in zato in v ti namen ie napil oni mož — naš dr. Vošnjak, mladini in njenej prihodnjosti. Za nWm ]>a je, pov zdravljen sč srčnimi živio-klici , toastiral g. dr. Srnec — vzajemnosti v napredku. Dovdo je nekaj telegramov iz raznih krajev široke domovine; živo so bili vsi sprejeti. Ločila se jo mnogobrojna družba pozno v noči s prepričanjem, da je preživela lep večer. Domače stvari. — (Včerajšnja seja kranjskega dežclncera zbora) nij imela nobene važnosti, nič debate. Zato poročilo prinesemo ptihodnjiČ. Kedaj bode prihodnja seja, nij odločeno, temnč bo predsednik pismeno poslance sklicih — (Iz Gorice) se nam [>oroča, da so imeli v četrtek večer nekateri napredni Slovenci posvetovanje, ali bi ne bilo dobro sa-samostalno napredno-narodno društvo ustanoviti , ker je čitalnica prišla v take roke, kakor so Tonklijeve in njegove svojati. — Mi temu korakn dober vspeh želimo, kajti kjer je tako nemogoče na narodni podlogi zediniti se, kakor so to pokazali goriški klerikalni nespravljivci in zagriznenci — tam je treba odločno postopati na vsak način, da narodna stvar škode ne trpi. — (V Ilirski Bi str i ci) se je pri praznovanji 251etnice cesarjeve nabralo 100 gl. za obleko ubogim šolskim otrokom. — (V Škofji Loki) se je ob 251etnici nabralo 50 gl. za uboge, 50 pa za ustanovljenje obrtnijske Sole. — (V Ljubljani) se je za uboge nabralo in razdelilo ob 251etnici 1868 gld. — (Ubožnim otrokom) iu sicer 80, bode katoliška družba denes v čitalnici delila obleko. — („Daničar" g. Luka Jaran) v svojem listu ugiblje, da ..morebiti bi šlo kaj „narodovcev" v bogoslovje." Nu, kdor je pobožnemu možu to pravil , nij resnice govoril, kajti take obupne namere nam ne bodo še tako brž v glavo prišle. — (Iz Maribora) se nam piše: Mariborskemu bogoslovju se nič boljše ne godi, nego ljubljanskemu. Vstopili so tukaj početkom leta štirje bogoslovci. Izstopili so pa tudi štirje, in sicer eden hitro s kraja, dva 18, okt., četrti pa včeraj 4. decembra. Več je pa baje še takih notri, ki bi radi šli, pa si ne vedo pomagati. Dokler bodo v bogoslovjih taki fanatiki gospodarili, ki odraslim mladeničem celo „S1. Naroda" ne puste brati, bo /mirom slabše. — (Vabilo) k veliki „Besedi" v spomin rojstvenega dne Franceta Preširna, ki jo napravi H. dne dec. t. 1. narodna čitalnica, združena z dramatičnim druStvom v dvorani čitalnični ljubljanski. Program jo: 1. Kreutzer — Oavertura opera „Nachtlager von Oranada", svira c. kr. vojaška godba. 2. „() poBvečevanji PrcSirnovega spominka"; deklamacija ; besede Cegnar jeve. 3. K. MašVk — „l'od oknom", zbor s čveterospevom ; poje moški zbor. 4. a) Šantl — „Jelka", b) K. Masek — „Kam" P besede Preširnove. Obe pesni za bariton , poje g. J. Nolli. 6. „Solo za rog" s spreroljevanjem c. k. vojaške godbe. G. Santi — „Dekletam", tercet za sopran in 2. alt, pojo gospodičine Barnas, Ihan in Piskar. 7. Slavik — „Junakove sanje"; veliki zbor s čveterospevom, poje moški zbor. 8. V spanji. Veseloigra v 1 dejanji. — Začetek ob 7. uri zvečer. Odbor čitaluiein. — (Na lj irblj anskem močvirji) se jo 4. dec. prva podružna, ekskurendna Sola odprla. Zadnji čas je bil, ker sramota za ljubljansko mesto, da za svoje okoličane, ki v mestno kaso davek plačujejo, skoro nič no stori. Tacili šol je šo več treba. — (O. Blaž II rova t), vodja učiteljskega pripravnišča, je imenovan za okrajnega šolskega nadzornika v Ljuljani. — Nobenega boljega nijste imeli ? ! — (Andrej Zamejec), profesor bogoslovja, ob konkordatovih časih bivši nepoklicani cenzor Rlovenske literature, je tudi postranski zdravniški šnšmar, namreč „ho-mcopat — življenja tat", kakor Preširen pravi. Iz Dravolj so nam poroča, namreč, da je tam necega bolnika, kateremu je Že bolje bilo, prevzel v kuro, rekši, da so zdravila, katere je priznan in diplomiran doktor bolniku dajal, „premoČna", ter je. trdeč, da „žegnane kugljice" več pomagajo, zapisal sledeči bedasti recept: ,,0'arbo veg. = kadar po trebuhu kruli. Arsenicum = kadar obraz obledi, in je podolgast, in se hudo vliva, zlasti ne prostovoljno, černo. Acidum phosph. = če se vliva, in Če se megla dela na vodi. Lachesinnm: težek jezik, beli zobje — žleza okoli zob." Bolniku je po Zamojčevi kuri zopet slabše. Ali bi ne bilo dobro, da bi sanitarna policija temu človeku, ki baje tudi po Ljubljani vrači, malo na sledu bila ? — (Nesreča.) Piše so nam: V ponedeljek in vtorek je po Gorenjskem posebno po kokriški dolini razgrajal tako hud sever, da je več sč slamo kritih poslopij odkril in več kozolcev podrl ; tndi druga nesreča se je pripetila. Ko postiljon, ki vozi pošto iz Kranja po kokriški dolini na Koroško, pride sč svojim pokritim vozom do Polajnar jevega klanca nad Preddvorom, potegne tako hud veter, da mu voz b konjem vred prevrne ter s ceste v dolino prekucne. Konj je takoj na mestu mrtev obležal; tudi voz se je poškodoval. Poštne pošiljatve in pisma so nepoškodovane ostale. Postiljonu se nij nič zgodilo. Razne vesti. * (To je s itn o.) Te dni so v neki kavarni na Duuaji tatu ravno takrat prijeli, ko je hotel nekemu slikarju suknjo in 370gl. ukrasti. Ko so ga pritirali na policijski ko-misarijat, je tat zelo obžaloval, da se mu nij posrečilo izmekniti suknje in lepega denarja, ki je bil notri, in je rekel komisarju: „To je sitno, ravno v naj boljšem letnem času Človeka iz delovanja potegnejo." Tudi ono sukno, v kateri je bil, si je tat v tem letnem času „pridelovalu. *(Vse nemško.) Tikoma italijanskega prestolnega govora se po Rimu pripoveduje anekdota, ki pojasnnje, kako so Francozi razžaljeni, da se jih Viktor Kmamiel v govoru nij nič spomnil. Pravijo, da jc koncem seje francoski poslanec k Minghettiju stopil, ga nemški nagovoril, ter ga vprašal, dali je z govorom zadovoljen. „Seveda, odgovori Mingbetti, a zakaj govorite z menoj nemški?" Na to mu odgovori francoski poslanec: „0, saj dandenes nij drugega jezika, kakor nemški. Mi smo vsi Nemci ! Saj drugega menda ne more na svetu biti, kakor Nemško in nemški jezik." * (Žalosten prizor na morji.) Angleški listi pišejo o čudnih dogodkih, ki so jih mornarji ladije „Eden" na vožnji v Valparaiso imeli. Na ladiji je bilo lf>0 sodov smodnika in veliko nžtgalnega blaga. Zc dvajset d nij je plaval „Eden" po gladkem morji, kar se začne kapitan čudno obnašati. O polnoči 7. novembra začne straža vpiti, mornarji so zbnde, in ko pridejo iz svojih ut, vidijo kapitana z nabitimi revolverji v roki, ki je žugal, da bo stražo v 'trelil. Mornarji so bili v tem, gotovo ne prijetucm položaji zelo hladnokrvni, in so pogovorili kapitana, naj gro v kajnto in naj zaspi. Kapitan to stori, in mornarji zopet pospe. A komaj preteče pol ure, začne straža zopet razsajati. Zopet priteko brodniki, ta pot je bil prizor se hujši, kakor prej, ko je bil nori kapitan se samokresi oborožen. Kapitanova uta je bda v ognji. Blizu zraven pa smodnik. Odlašati je bilo nevarno. Drugi častnik in ladjini tesar gresta in s silo udereta zaUlencno duri. Kapitan je veselja skakal, in jo bil od glavo do peta oborožen, hodeč, sem ter tja. Ko zagleda častnika, ga obatrcli. da ga je tesar moral ven ne-ti. Ker je bilo vso B parafinom napojeno, da tedaj nij bilo moč pogasiti, in bi bilo odlašanje prineslo vsem gotovo smrt, šli so brodniki hitro na veliki čoln zraven ladije, katero so brž v morje odrinili. Ko so je to vršilo, skoči kapitan med brodnike, vstreli enega, drugemu pa nož v hrbet zasadi. Brodniki so planili na kapitana, ga razorožili, in kmalu je bilo vse v odvezanem čolnu, razen kapitana, katerega so na vso moč silili, naj gre k njim; a on nij hotel, in treba "ga je bilo sč silo spraviti z ladije, na kateri mn je ogenj že čez glavo švigal. Ko so bili mornarji malo proč od ladije, treskne na enkrat, in goreči kosi so leteli v zrak, potem pa zopet sika jc v morje padli. Naenkrat je vse tiho. Mornarji se peljejo v temni noči dalje, i k sreči jih je videla drug dan ladija „Juanita" in jih vzela v svoj brod. Kapitan je bil štiri dni zvezan na ladiji, potem pa je o priložnosti prišel iz zapora, ter skočil v morje, iz katerega se nij več prikazal. Zakaj ic znorel, nij znano; tudi govoril nij nič. Poslano. Vsem bolnim moč" in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du Barry Odstranenjo vseh bolezni brez leka in itroikov z izvrstno zdravilno hrano Revalesciere du Darry ti Londonu, katera pri odraščenih in otroku svoje stroške 50krat v drugih sredstvih prihrani. Izpisek iz 75.000 ozdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drobu, v prsih, na pljučah, v grlu, v duš-njuku, na žlezah, mi ledvicah in v mehurji — od kojih so na zahtevanje posnetki zastonj in franko dopolVJeJo: Spričevalo št. 64.210. V Napolji, 17. aprila 1862. Moj gospod ! Vsled bolezni na jetrah sem bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja. Nijsein bil v stanu ne citati niti pisati; moji živci so se tresli po celem životu, slaba prebavljivost, vedna nespečnost in fmel sem zmirom razburjeno živce, da nijsem nikjer našel miru, pri tem sem bil tudi silno otožen. Mnogo zdravnikov jo svojo umetnost poskušalo, a no da bi moje trpljenje olajšali. V popolni ohupnosti sem Vašo Kevalesciero poskusil in zdaj, odkar sem jo tri mesece užival, se zahvaljujem ljubemu Bogu. Rovalesciere zasluži naj-večo hvalo, ona meje popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svoje družhiusko stališče zopet zav-zimati. Z iskreno hvaležnostjo in popolnim spoštovanjem Marquisc de Brehan. Spričevalo št. G5.HI0. Noufchatean (Vogcaen), 23. dec. 18(52. Moja hči, 17 let stara, je trpela vsled pomanjkanja svojih pravil na strašni razburjenosti živcev, imenovani sv. Vidov ples, in vsi zdravniki so dvomili na mogočesti kakšne pomoči. Od tega časa sem ji, po nasvetu prijatelja, Revalesciere dajal, in ta izvrstna hrana jo je na začudenje vseh, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki so to bolezen za neozdravljivo proglasili, se zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem zdravo videti. Martin, OfTicicro Comptable en retraite. Tečnoj Si kot tnOBO, pribrani Kevalesciero pri odraščenih in pri otrocih Sokrat svojo ceno za zdravila. V plehastib pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 8 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold.. 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revaleseiere-Biscuiten v pušicah A 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere Chocolatčo v prahn in v ploščicah za V2 tU 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 las 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry d u Barry & Comp. na I»u-ua|f, W»UHNcligi»hh<» št. 8, v Id ubij mil Ed. Mahr, v <-ra«lct bratje Oboranzmeyr, v Ina-brnkn Dieohtl & Frank, v Celovvl P. Birn-bachor, v LoiiCI Ludvig Mflllor, v Mariboru F. Koletnik 8t M. Morič, v IHernna J. B. Stockbausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vso kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. ''uradi juleršnjcga praznika izide prihodnji list v sredo. Opomenica. r.Ksvl. ni i \ ne dražbo. 0. decembra*. Lipovlekovo, 2446 gold., v Litiji. — HBnigrmanovo, '200 gold., v Kočevji. — Krašnovo, 12(10 gold., v Vipavi. — 10. decembra: Zalerjevo, l4i'.i gold,, v l.iubjam. — Muhovo; 18/6 eold., v v SenoSeči. — (ilavioi'vo, 11P2 gold, v Žuž 'liberku. — Oergi-čevo, 1420 gold. in Sniukovo. 60) gold., vCrnomlji. — Fajfarjcvo. 1100 gold.. v ltadoljci. — Skazovo, B20 gold , v Celji. Uimrlt v IJultlJtiial od 3. dec. do 4. dee. Ivana Po'čVr, 82 1., iu sušici. — .Tak. Tome, mešetar, 33 I., na možganskem mrtudu. 5. d o c o m b r a. Evropa: S-hillcr iz ličke. — Lacb, Eisen-baeh iz Dunaja. - Bavdek iz Celovca. KI«»fanta: Erlach iz Belo poči. — Jesenko iz Kanižc. — Fall iz Gradca. — Visi iz Trsta. — pl. Soari iz Mozznlnmbardo. Ghmotalik iz Dunaja. — Izra.il iz Hamburga. — Mirhall iz Dunaja. — Cuoič iz Hekc. — Klinzo iz Dunaja. Pri tlnllot: Spics iz Rajhonborga. — .Ta-mnik iz Dunaja. — Cluksthaler iz Brna. — Hantz, Br. Ilainau. Potrivval ti Dunaja. — Horflo iz Joha-nisthala. — liiotti iz Trsta. — Frančiška Sluga iz Celja. — Miller iz Rcmscheida. Pri Zamorca: Mae iz Trsta. — Klemen iz Litije. Tržite cene v Ljubljani 6. decembra 1.1. Pšenica 7 gl. — kr.; — rež 5 gl. — kr.; — jočmon 4 gld. 20 kr.; — oves 2 gl. 10 kr.; — ajda 4 gl 20 kr.; — prosd 4 gl. 40 kr.; — koruza 4 gl. rtO kr.; — krompir 2 gl. 20 kr.; — fižol 6 gl. 50 kr. — masla funt — gl. 53 kr.; — mast — gl. 42 kr.; — špeh frišon — gl. 32 kr.; — špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 3 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 26 kr.; — teletino funt 32 kr.; — svinjsko meso, funt 28 kr.; — sena cont 1 gld. — kr.; — slame oont — gl. 70 kr.; — drva trda 8 gld. — kr.; — mehka 5 gl. 50 kr. * Zemljemerec 4( se priporoča za izmero vecih in manjših zemljišč, popravo mej, ji razdelitev gozdov in pašnikov in za druga tehniška dela. Več se zve" v hiši št. 37 na narodnem trgu v III. nadstropji. (321 — 1) Dunajska borza 6, decembra. (Izvirno tolograficm Enotni dil. dol^ v baakot • Enotni dri. dolg v ivobril lbSO di,.. posojilo . . . puročilo.) 09 gld 85 74 „ 5 . 1U-J . 50 kr. Akoije narodna banke Kredita« *koi;o . . . Locdoa ..... Napol....... C k. oekvl . . . .. siiro ...... 987 233 li3 9 1C8 50 '.HI 10 75 l«»l>ii lili 4* <1«>I tl-tL NaJnoTOJIe petrolejske varnostne- »to. tilnico x nujhnljso konstruiranim metulje* Tini hranilnim lučnikom (1 plamen dujo 0 »večnih lueil, iieprepirno najlepša »večava in vendar 60 porcentov prihranite proti vsakemu ilrui*einii svetilu. Oa so ne hi l.ilo buti konkurencijo , no eene nesli-suno nizko postavljene, /a najboljšo kvaliteto se guruntira. 1 kuhinj-ku svetilniea ■ steklom iu stenjem (tloht) vred kr. 46, 60. \ kuhinjsku, stenska uli viseča svetilniea, koui]>letna kr. 85, gld. 1.30, 1.50. 1 čedna sohunska svetilniea , celo kompletna «hl. 1, 1.20, 1.60, 1.80. 1 najlepšo i'i, ti, 0, 10, 1 svetilniea za studiranje ali delo z zu* ■torom ... I. 1, 1,50, 2. 1 stenska svetilniea za hleve, prednje sobe itd. kr. 1*0, gld 120. 1 viseča svetilniea /a hleve, prednju sobo itd. kr. HO, u Id i .... 3. 1 viseča svetilniea za fabrike, delaviee, ■ poslovnice gld. 2, 2.50, 8.60. lili 4* «'«-•111. ■ -ki ipiem. 1 viseča svetilniea za mM pretlna Kid A, 8. 1 viseča svetilniea za obednice, najfinejša, sorta, liron potlačen irl. 15, 30, 'ili. sveti Inie se razumevaj« kompletno s stenjem in stekhmi vred. 1 svotilnieiii zastor, majhni, srednje tlu kr, 5, fin kr, to, najfinejši kr. 16. 1 svetilliičin zastor ureduje \elik, ureduje (iu kr. 05, tln kr. 35, najfinejši kr. 1 vatel -.. 11 i n i. m u .i stenja kr. I, ti, 8. 1 škarje za svetilnico, jeklo kr. 85. 1 zastorodric <- (branič, da zastor ne zgori) kr. 5. 1 ciliiulrohranec dirani, da steklo ne poči) kr. 10. 1 mehaničen cilindročistec kr. 20. 1 podstava za *\itilnico , najlepša kr. 30, 30. 1 svetilni, na ii piea , v najlepših nhliks.li kr. 1», 35, 85. 1 škripec la viseče svetilnico gld. 1.40, 1.00. 2.20. 1 steklen cilinder kr. 4, A, 0. 1 steklena krogla kr. 20, 25, 80. 1 plehusta posoda za 1 funt petroloja kr.' .m, /.t i luni.i 50 kr. Kup' i en gron dobijo rabat. Bazar Friedman, JUicn, ilratcrilrnOe 2(1 Dežni plašči. 1'i.tovaleeni, ifn»|nidarjem in ftolozniskim uradnikom in sploh vsem tistim , ki so deiu izpostavljeni, priporoča se prav un-uhnki (lesni ]>lisN<-, iz novozboljšunega, no r a z d r 1 j i v e \t a, ne promocij i ve^a blaga. Ti pla-ci pre-i .' " v eleganci in trpočno-sti vse druirn do zdaj izdelovano. Opomniti se ii ora, da so ti brez vsega šiva, torej nij-oi popravljanju podvrženi, in so tuko narejeni, da se dajo tudi pri I m m vromo n u na drugi strani kot elegantna vrlina suknja rabiti 1 kos v navadni velikosti 42 palcev dolg velja 10 k!"'-, vsaka daljša 2 palca veljata 1 gld. več. Kapuc veljajo kos 1 gld. Glavna zaloga fabrike GOVIN & SOHN v Mancliestru. Pred mrazom je in bo varovala /iinslto Milno iz čiste ovčje volne, katera kakor znano telo varuje pred vsakim škodljivim vreroenoin, in je torej neogibno potrebna, da so zdravje v mrzlem jesenskem in zimskem vremenu vzdiži. Itoko»i«-c iz najholjega angleškega volnenega llu-tkinga 1 par za gospodo kr. 50, 70, 90. 1 n ■ n podložene kr. 70, no, hI. 1.30. 30, 1.40. « n n ■ dvojne, najfinejšo tambur, gl. 1 gospo kr 40, U0, 80. 1 n n n Ano podložene kr. 60, 80, gl. 1. 1 n t, n dvojne, najfinejšo tambur, kr. »0, gl. 1.30 1 n „ otroke, po velikosti kr. 30, 40, 60. I s n n podloženo kr. 50, UO,' 70. Potni in drugi šali iz najčistejšo volne, najlepšo nacrtani. 1 šal za gospodo kr. 70, 00, gl. 1,00, 1.50. 1 i» n n dvukrat tako dolg gl. 1.50, 1.80, 3. 1 „ „ otroko kr. 40, 00, 80. Žilni grelci, najbolje vr->te. I par zu gospodo kr. 25, 80, 40, 50. 1 n „ gospo kr. 2A, 86, 40. 1 „ „ otroke kr. 16. 20. Bašliki iz najboljega sukna. I lep z vrvcami gl. 1, 1.50, 1.80. 1 najfinejši a svilo vezan gi. 2, 2.60, 3. 1 za otroko kr. 00, gl. 1.20, 1.60. Muf za gospe in otroke, 1 za gospo, jako lep gl. 1.H0, 2, 2.60. Cela garnitura, muf in ovratnik gl. 3.50, 4.50, 6. I za deklico gi. 1.60, 3. Zdravilni premiki Iz najeiMtejMe dreveane ali ovčje volne. Taki varujejo po zimi proinruzenjn, torej so zelo priporočljivi. I ia gospodo kr. 00, gl, 1.20, 1.40. 2.50 najfinejši gl. gospo gl. 1.30, 1.40. n najfinejši gl. 1. otroke kr. 70, 80, gl. 1. „ najfinejši gl. 1.20, 1.60, l.so. 1.00, 3.00. 2C»ciii.j«s hlade« 1 par za gospodo gl. 1, 1.60, 2. 1 » n ■■ najfinejšo gl. 1.50, 3, 3.50. 1 n n gospo gl. 1.20, 1.80, 3.60. Dolge in kratke zdravilne nogovice iz čiste volna 1 par za gospodo kr. 30, 40, 60, 80. 1 n visokih za gospo kr. 70, 80, 00, gl. 1 „ za otroke kr. 25, 35, 45, 00. Zimske srajce iz najfinejše volne, nove šego in lepo, prsa s svilo montirane. 1 za gOBpodo gl. 3.50, 3, 3.60. 1 z bogato ohiitiin naprsnikom gl. 4.50, 5.50. Mii»* za KONpodv iu ko*I»k' drž.vrednosti. Vas nanilo »reco. I Dobitke garantira država. Vabilo k udeleževanju na (loliiiiit* eliance velike od drzute IIisiiilmrK nunuili-r»»iie «1« ii a me loterije, v kuterej inorta ll*a«l .a milij. SOO.OOO mark dobljenih bili. Dobitki te ugodno denarne loterijo, ki ima po nacrtu lo 6.I.01K) lozov, so sledeči: namreč 1 dobitek event. »ao.OOO mark novo nt'mske tli/, vrednosti ali l&O.ooo tolarjev l»r. t4»vo odločile. Prvo žrebanje dobitkov je ura«lno na 17. in 18. decembra t. 1. odlučeno, in velja k tt-niu cela izvirna ttreckn le H gol«l. — kr. Iiol Izvirne Nrefke le 1 ,. HO ,, «etrt m m »t — i, 75 in Bt; te od države i;arautirane izvirne Mi-iltc (nobeno propovodano promese) proti frankiraneinii i»OHlanJii ini'Nka najugodneje v rek4»iuaii«liraiiili pisuiib i-v.it v najbolj o«l«lalJene kraje od meno razpošiljajo. Vsak ndelelevateo dobi od meno razen svojo originalno srečke tudi z državnim grbom previdom izvirni načrt zaMtonj in po žrebanji takoj nradui zapisnik uobiikov brez zahtevan ju doposlancga. Dobljeni denar sc bode izplačeval in razpošiljal od mene naravnost na interesente točno in |»u«l naJNtroxeJNO zauiolčljivoMtjo. Naj Me torej obrata z uročili zaupljivo na Samuel Heckscher sen?. IIanquler A WeehHeI*>C'om|stolr in HaiuburK*. (8a<0—3) Kupcoiii mi