lskrice, nčiteljem za novo leto. Med vsemi čednostmi v učiteljskem vencu, se naj lepše in krasniše svetite in lesketate ,,pohlevnost" in ^polerpežljivost*. Te ste vselej naj lepše znamenje modrosti in vzvišenosti, naj prijetniše cvetje lepe duše. Pohlevnost in poterpežljivost premagate in pridobite vsa serca, krotite divjaka, razorožite togotneža, ter privabite občudovaaje in Ijubezen. Sej je znano, da ljubezen vračamo z ljubeznijo, in da se prevzetnosti vse zoperstavlja; jeza rod/ jezo in maščevauje. Učitelj naj bo pohleven in poterpežljiv. Modri učitelj sicer vsako zmoto in pregreho svan in graja, pa se ne togoti, in tudi po potrebi kaznuje, pa vse le iz blagega namena, da bi bolj.šal mlada serca. Kedar se mu kratijo njegove pravice, se sicer resno postavija, pa brez hudovanja in sovraštva. Krivičnika prepriča in oiu pokaže, da on te storjene krivice ni vreden, pa se ne maščuje. Pohlevnost, ktera izvira iz ljubezni in spoštovanja do bližnjega, ktere srao brez razločka vsakemu dolžni, je do vsakega enako prijazna in resnobno mila, in je pravična. Ona prizanesljivo odpušča bližnjemu prenaglost, ter poterpežljivo prenaša njegove slabosti. Pohlevnost pomiri nevošljivcevo jezo, ter z rudečico kaznuje sovražni obrekovavcev jezik. Motiš pa se, ako misliš, da je že vsako sladko smehljanje pohlevnost; dostikrat ni to nič drugega, kot hlimba. Clovek, kteri se k vsaki reči smehlja, pokaže, da je duh njegov prav reven v razsodbi, ali pa, da je njegovo serce brez vsega čutstva. On se tudi smehlja, kedar kuje hudobne naklepe zoper svojega bližnjega v svojem sercu, ali če ga vidi v škodi in nesreči. Smehlja se ti patudi, ako ga opominjaš in svariš; on je brez blagočutja za se, in za druge. Ne sme in ne more se hlioiba imenovati krepost, pa tudi ue krotkost ali pohlevnosl. Pohleven učitelj je enak mogočnemu hrastu, kterega nevihta ne omaja. Tudi, če ga hudobni svet zaničuje in preganja, in če je tudi trinogom v oblasti, je vedno mirnega serca, ter se vedno in povsod dostojno in moško obnaša. Brezznačajni prilizovavec se pa obnaša, da bi svoje grešne namene dosegel, kakor ravno nanašajo okoliščine. Poterpežljivost pa, ktera izvira iz zavednosti naše znotranje vrednosti in vzvišenosti za mala razžaljenja, radoslno pronaša in terpi s slabostmi in pregreški drugih. Kakor ne razžali postavnega moža, čegaudari borni otrociček, tako tudi zaslužnega ne žali prevzetnost in zaničevanje prevzetnega bedaka. Tudi kraljevi lev stopa mogočno minio pesička, kteri nanj laja. Učitelj! poglej se, če vcckrat samo zato, ker si terdoglaven in nevkreten, ne kaziš zloge in edinosti, in ne tergaš prijateljskc zveze! Kar sam narediš ali zahtevaš, praviš, da je pravično; kar pa drugi narede ali od tebe zahtevajo, pa misliš, da je prevzetovanje, zapovedljivost, svojoglavnost, in Bog ve, kaj še! Cudiš se, ker nahajaš tako malo Ijubezni in spoštovanja, in še celo namestu Ijubezni sovraštvo, pa še ne veš, dašepoti do njih serca najdel nisi. Rad bi gospodaril in gospodoval, pa reva še pokoren ne znaš biti. S silo si pridobuješ le sužnje, kteri te preklinjajo , z zvijačo pa kratkovidneže, za toljko časa, da te spoznajo. Vedi, da za neusmiljenostjo sledi zaničevanje, in za častiželjnostjo pa gnjusoba. Bolje shajaš. če pohlevno molčiš, pa da te dela hvalijo in priporočajo. Kar je v resnici spoštovanja vrednega, ni mogel še nikdar naj večji hudobnež utajiti, in kar te pa spoštovanja vrednega dela, ti pa ne more nihče odvzeti. Vedi pa tudi, da te vsaki po svoje sodi. Priče se lahko podkupijo, serca pa ne. Roke in noge se lahko v železje vkujejo, duh pa ne. Kar je slabo in pregrešno, ostane slabo in pregrešno, kar pa je dobro in lepo, pa tudi na veke tako ostane. Ne pritožuj se tedaj, ako ni povsod in v vsem tako, kakor si vošiš, da bi bilo! Poboljšaj prej sam sebe, ter poterpežljivo in pohlevno prenašaj slabosti drugih; vedi, da to je edini in naj bolji pripomoček, da si pridobiš njih ljubezen in spoštovanje. In ako si to ¦/,&dobil, si že veliko pridobil; še le potem bodeš prav spoznal in okusil sladki sad pohlevnosti in poterpežljivosti. Govekar.