I Kupujmo ' vo|ne 60NDE in ZNAMKE DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY, NEWSPAPER 158 CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, JULY 10, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL7III l gospodarskega slaliica 'jni mobilizator Vinson je 5al kongresu, da se je zače- 2,000 letal je napadlo Japonsko sSKir PREDSEDNIK TRUMAN JE NA POTU H KONFERENC! VELIKIH TREH V BERLIN police v prodaji ne bodo še tako kmalu ! raznega blaga, ki ga toliko . že primanjkuje. Toda do 1. a bomo že lahko kupili 91 srje, prižigalce cigaret, latorje in take male pred-; Večje stvari ko ledenice alnike bodo tudi kmalu v ivi, toda kar jih bo izgonih letos, jih bodo največ le bolnišn|ice>. Električni niki bodo kmalu na trgu, in ični pihalniki pa šele en-iču drugo leto. Električni či-bodo tudi počasi prihajali in sicer zaradi pomanjkanja za vreče, v katere se prah. [rs. [rs. en i išče ___vijo, da bomo imeli za bo- ^ praznike dovolj domačega [ar-1- Najbolj bo primanjko-Mi.ourbona, ker ni dovolj ko- ior< * * * -ar: hingtonu se PriPrav-lrs'.la b0d° vPrašali konges za t0! da se zgradi za predsed- ■ekil0V° poslop:>e za njegove 'e ' Sedanji prostori v Beli Tj P0Stali Veliko PremaJhni, . A- «. * « 'e°|ih so se bavili kongresni-J°' da bi se dal° Predsed-^možnega predsednika, ali oer-lnega managerja, ki bi asaij nekaj dela, ki ga je veli. can? >več za pre(jsednika To ank0 zdaj popolnoma opusti-izel!lse boje, da bi tak neiz-A' "pomožni predsednik" postal preveč močan, ali kr0.postal vladajoča sila' za ldom- * * * i živilski urad misli, da 3en ) več delavcev na razpola. !tl pospravljanje letine na tih farmah. Na zapad , po-elo do 30. junija že 95,000 , teiv iz Mehike in 10,000 se sbne lahko dobi, če bodo po-Na ameriških farmah ilo tudi 85,000 nemških ujetnikov. Do jeseni bo JoS'e tudi mnogo vojakov in grelna j o v Washingtonu, bo-■idili svojo pomoč v večji Mr,idi meščani v bližnjih T po-1- Vlada nima rada, da Tent)bil° delavce iz Porto Ri. >mož.so namreč ameriški dr-i in bi se jih po konča-fu ne moglo prisiliti, da dal> rnilj domov, kot je to z r: feci, delavci iz Bahamskih >vak! ali Kube. ; Mr- * * * inčič'*lške tvornice za obu.va-v četrtem četrtletju ime- liorlr? manj nar°čil za arma-jijij) doslej. To bo posledica, 3 tovarne napravile več za civilno prebivalstvo. prJ. nan> 3 slu-rispe' :upa) 'iški poljedelski urad po. sel si1 v Evr0Pi kaže žitna le svetat0 slabo, kot še v nobe- Bril.u tekom te vojne. Zlasti naše Odpotoval je v soboto z ladjo. Spremlja ga novi državni tajnik Byrnes. Posvetovanje velikih treh, Trumana, Churchilla in Stalina bo v Potsdamu pri Berlinu. Washington, 9. julija. — Predsednik Zed. držav, Harry S. Truman, je danes na potu v Evropo, da se udeleži konference s premierjem Churchillom in maršalom Stalinom. V soboto se je vkrcal na ladjo in odpotoval preko Atlantika. Konferenca se bo vršila v Potsdamu pri Berlinu. -—-- Predsednika spremlja mnogo svetovalcev in državni tajnik James F. Byrnes. Iz Berlina se poroča, da tje že prihajajo diplomati iz Rusije in Anglije, ki bodo prisostvovali konferenci. Ves okraj v Potsdamu je tesno zastražen. Za diplomate so pripravili udobna stanovanja. Avtomobili že vozijo v dolgih procesijah diplomate z letališča Tempelhof do Potsdama, ki prihajajo z transportnimi letali vsako uro. Ameriške čete signalnega ko-ra so napeljale celo omrežje kablov in žic, da bo predsednik Truman lahko v neprestani zvezi z Washingtonom, dokler bo na posvetovanju. Eden glavnih problemov, ki ga bodo morali rešiti veliki trije, bo razdelitev Berlina za okupacijo ruskim, angleškim, ameriškim in francoskim četam s popolno samoupravo vsakega okraja, torej upravo in prehrano, da bo vsaka mestna četrt poslovala popolnoma samostojno. Zdaj ima še vedno ruska armada oblast nad vsem Berlinom. Veliki trije bodo najbrže tudi podpisali mirovno pogodbo z Italijo ter jo s tem priznali za polno zaveznico. —-o-- Odločiti bodo morali, kdo bo imel oblast nad poljskimi četami v inozemstvu London. — Vprašanje, kdo bo kontroliral 250,000 poljskih vojakov in mornarjev, ki se nahajajo danes v Angliji in Italiji, bo treba v kratkem rešiti. Mnogo teh vojakov je izjavilo, da ne priznajo nove poljske vlade v Varšavi, ki jo je vsilila Moskva. Anglija se je izognila temu delikatnemu vprašanju s tem, da je izjavila, da so vse poljske čete v angleški službi. To pa ne more iti dolgo tako in treba bo zaveznikom odločiti, kaj se napravi s to poljsko armado. -o-- Trgovska mornarica išče mesarje New York. — Pri trgovski mornarici ni nobenega pomanjkanja mesa, primanjkuje pa mesarjev, da bi to meso držali v redu. Zato apelira trgovska mornarica na mesarje, ki so se naveličali poslušati nezadovoljne odjemalce, ki jim ne morejo po-streči, naj se vpišejo v to službo, Mornarica potrebuje takoj 6,000 mesarjev in kuharjev za ladje, ki bodo vozile vojake domov iz Evrope yi na Pacifik. -o-— Otrok ukraden iz bolnišnice Mario, O. — Iz mestne bolnišnice je bil od neznane osebe od. nošen pet dni star otrok od Mrs. Jack Creviston. Odnešen je bil med 6:30 in 9 zvečer v nedeljo. Otrokov oče služi pri letalcih. -o-- Na operaciji John Kaplan iz Bonna Ave. se je moral v Glenville bolnišnici podvreči operaciji. Obiski so že dovoljeni. Zlet mlad. zbora Mladinski pevski zbor SDD iz Waterloo Rd. bo imel v nedeljo 15. julija zlet v Metropolitan park, kakor prejšnja leta. Vsi pevci, njih starši in prijatelji so prijazno vabljeni. Odbor bo preskrbel okrepčila. Lep dar za begunce Joseph Stampfel iz 1139 E. 76. St. je daroval $25.00 za slovenske begunce v Rimu. Prav lepa hvala Mr. Stampfel za velikodušen dar. Guv. Laiische je proli, da bi se izdalo več gostilniških permilov Columbus, O. — Guverner Frank J. Lausche je odločno izjavil, da je proti temu, da bi se izdalo ob tem času več gostilniških permitov v državi. Kvečjem bi bil za to, je rekel če bi se dalo grocerijam dovoljenje, da smejo prodajati pivo v steklenicah, ki bi ga odjemalci vzeli s seboj domov kot drugo grocerijo. Ohijski odbor za kontrolo žganja bo imel javno zaslišanje na 25. julija, če naj dovolj izdati več državnih dovoljenj za prodajo opojnih pijač. Guverner je rekel, da je v nekaterih mestih že zdaj več permitov za žganje, kot pa to dovoli število prebivalstva. Zato naj bi bila naloga odbora, da zniža število permitov, da bo odgovarjalo številu prebivalstva. Tako bo naročil guverner seji odbora, najsi bo osebno ali pismenim potom, je rekel. Letalci od mornarice so uničili 17,000 letal Washington. — Mornariško poveljstvo poroča, da so letalci od mornarice in marinov uničili Japoncem več kot 17,000 letal od 7. decembra 1941. Ameriška mornarica je v tem času izgubila nekako 2,700 letal. Mornariški podtajnik Gates je zatrdil, da bo japonska zračna armada kmalu nehala biti učinkujoča bojna sila. Razne vesli od naSih borcev v službi Strica Sama bo malo. V vojnih zonah1 S/Sgt- Tony Zala se J'e vrnil iz Evrope na 30 dnevni dopust. .h do oe malo sejali, drugod je!^; ta* ;anJ^ovalo gnojil in pol j J J u ^ ^ ^ ja se pri svoji ženki in sin- 'rodja, a v" Sredozemlju Ikotu ter hčerki na 3493 Inde" velika suša. Urad sodi,lpendence Rd"' kjer ga Prijatelji reba poslati iz Amerike lahko obiščejo. Ko je prišel do- . 000,000 bušljev pšenice, """ ---------"" t. si- ed. držav, pol iz Kanade. LRY/ >o produkcijo žita vpli-« zemljiške reforme ki vpeljali na Poljskem,____ _J>J\.na Balkan« in tino pričakujejo samo na Dan | ^emciji. Normalno le- skem, Švedskem in v Švici. mov, je našel svojo mamo, Mrs Anton Zala iz 8812 Vineyard Ave. hudo bolno. Zdaj se ji je zdravje že obrnilo na bolje. Njegov brat Frank služi pa z ameršiko armado že nad tri leta na Pacifiku. Bil je v hudih bojih na Okinawi in tam okrog, mi m m K svojim bolnim staršem, Mr. in Mrs. John Požar, 7811 Rosewood Ave. je prišla za 30 dni na dopust 1st Lt. Victoria Požar, ki služi v armadi kot bolničarka. Nahajala se je 26 mesecev v Evropi. Po dopustu bo odšla v nadaljno službo v Florido. Prijateljice jo lahko obiščejo na gornjem naslovu. Pol vojakov v Evropi bo šlo na Pacifik London. — Od 3,000,000 ameriških vojakov, ki se nahajajo danes v Evropi, jih bo poslanih nekako polovica na Pacifik. Mnogi od teh bodo poslani na Pacifik direktno iz Evrope. Od 3,000,000 vojakov jih bo poslanih nekako 1,300,000 v civil. OBISKI Včeraj smo imeli v našem uradu sledeče obiske; Iz Strabane, Pa. nas je obiskala Mrs. Helena Turk, doma iz Ulake pri Blokah. Prišla je na obisk k svojim znancem in prijateljem in stanuje še ta teden pri sorodni družini Bergoč na Glencoe Rd. v Collinwoodu. Iz Milwaukee, Wis. nam je prinesla pozdrave od Mr. in Mrs. Frank iStaut, ki izdajata Jugoslovanski -O'bzor, prijazna Mrs. Joseph Majerle, bivša Clevelandčanka in ki vodi v Milwaukee lepotilni salon. Njeno dekliško ime je bilo Mary Sajatovich. Stanuje pri svojem očetu na 5323 Meadow St. Pozdravi iz zapada Jerry Leskovec iz 20112 Lindberg Ave., EuclM, O. pošilja vsem prijateljem lepe pozdrave iz zapada. Obiskal bo San Francisco, Los Angeles in Fontano v Kaliforniji ter Phoenix v Arizoni. Bratenahl zaprt Danes zjutraj so začeli popravljati cesto v Bratenahlu. Popravljali jo bodo v oddelkih in tako jo tudi zapirali. Danes jo bodo zaprli od1 140. ceste do Coit Rd., potem pa naprej v presledkih do Gordon parka. -o-- Kupujte vojne bonde! REPUBLIKANCI SO ZA DVOJNI TERMIN ZA PREDSEDNIKA Washington. — Poslanec Joseph Martin, vodja republikanske manjšine v poslanski zbornici izjavlja, da bo šla republikanska stranka v boj jeseni, da se sprejme dodatek k ustavi, po katerem bi služil vsak predsednik Zed. držav samo dva termina v uradu. Po poletnih počitnicah bo vložil tozadevni predlog v zbornici, je rekel poslanec. Obenem bo tudi vložil predlog, da naj dobivajo dosluženi predsedniki Zed. držav $25,000 na leto pokojnine. -o- Amerika in Anglija bosta vzeli vojaštvo iz Berlina, če ne bo sporazuma Berlin. — Najbrže bodo morali veliki trije, Truman, Churchill in Stalin rešiti vprašanje glede okupacije Berlina, ki je še vedno na mrtvi točki. Ruske vojaške oblasti še vedno kontrolirajo ves Berlin, a angle, ško ter ameriško vojaštvo čaka, kdaj bo smelo zasesti svoj del mesta. Nesporazum je v tem, kdo bo prehranjeval Berljn. Dozdaj je dobivalo mesto prebrano iz okolice, ki jo ima zasedeno Rusija. Ta pravi, da ne bo dajala živeža za one mestne okraje, katere bodo okupirale ameriške in angleške čete. Torej bi morali Angleži in Amerikanci voziti za svoje okraje živež daleč od doma, dočim se pridela dovolj živeža v okolici Berlina. Na drugi strani je pa to, da oni del Berlina, ki ga bo imela zasedenega ruska armada, nima kurjave, ker je ves Berlin navezan na premog iz Porurja, ki ga ima zasedenega Anglija s svojo armado. Zato so Angleži in Amerikan. stolpa s strojnico ustrelil 8 ci predlagali, naj bi Rusija dala Inem§kih ujetnikov in jih ranil živež za ves Berlin, Anglija bo 2Q> je M pijan; ko je nastopil Odgovor japonskemu admiralu svari, naj se Japonska lakoj poda Washingeon. — Japonski admiral Nomura, ki je bil ^zadnji japonski poslanik v Zed. državah, je oni dan po radiu svaril Zed. države, da bo zahteva zaveznikov, naj se Japonska brezpogojno vda, stala še velike žrtve zaveznike. Japonskemu admiralu je odgovoril publicist David Lawrence in ta odgovor je urad za vojne informacije poslal po radiu proti Tokiu. Lawrence je dogovoril nekako takole: "Edina prilika za Japonsko, da se ohrani kot ekonomski faktor v svetu leži v tem, da se poda najkasneje v 30 ali 60 dneh, predno bo političen položaj na Daljnem vzhodu postal bolj kompliciran s tem, da bodo prišle na dan s svojimi zahtevami še druge sile poleg Zed. držav." -o- Porota je spoznala prosekutorja krivim, da je jemal podkupnino Springfield, O. — Porota v Clark okraju je spoznala okrajnega prosekutorja Jerome Ne-viusa krivim, da je vzel dva avtomobila in velike vsote denarja od Ralpha Sheara in Josepha Parisi iz Daytona, O., ki vodita Silver Dollar nočni klub. Obtožba je naglašala, da je okrajni prosekutor Nevius ko-rupten javni uradnik, ki ga je treba kaznovati po .zasluženju tajto, da bodo vojaki lahko prišli domov v pošteno deželo. Vojak, ki je streljal ujetnike, je bil pijan Salina, Utah. — Clarence Bertucci, ki je iz stražnega dala pa kurjavo. Ako se kočljivega položaja ne bo moglo ugodno rešiti, bosta Amerika in Anglija vzeli svoje čete iz Berlina. stražno službo, gnala preiskava. -o- Tako je do- Policijska ura je za Rim odpravljena New York. — Radio iz Rima je poročal, da je z dnem 10. julija odpravljena policijska ura za vso rimsko provinco. Pobegli Italijani Ameriška tajna policija išče v Clevelandu tri italijanske vojne ujetnike, ki so v nedeljo izginili iž taborišča Erie Proving Grounds. Pogrešali so jih ob 9:30 zvečer pri štetju. Njih imena so: Giovanni Di Rienzo, Ermino Ambrosio in Leonard Tormino. Elektrika ga je ubila Ko je Joseph Pich včeraj popravljal električno napeljavo v Park Drop Forge Co. na 777 E 79. St., ga je zadel električni tok in ga na mestu ubil. Poklicali so požarno brambo, ki ga je skušala oživeti, pa je bil ves na. por zastonj. Sončili mrk ni bil viden Radi gostih oblakov včeraj zjutraj nismo mogli videti s Avtna znamka Vladni pobiralec davkov svari, da morajo imeti vozniki na vtnih šipah novo davčno znamko za $5 do 1. avgusta, ali pa bodo čutili posledice. Do danes je le malo lastnikov avtov kupilo to znamko. Mr. Carey, vladni kolektor pravi, da ve, kako je ta znamka nepopularna, toda postava je postava in treba jo je izpolnovati, dokler je v veljavi. Predraga kokoš OPA je vložila na federalni sodni j i tožbo proti Juliusu Hac. kendorf, ki ima trgovino s perutnino na 17402 St. Clair Ave. Zatožen je, da je prodal očiščeno kokoš za $3.18, dočim je postavna cena $2.03. To je bil največji zračni napad v tej vojni na Tokio in druge kraje. Okrog 2,000 ameriških letal, vse od zračne trdnjave B-29 do malih bojnih letal je planilo danes po Japonski. To je bil eden največjih zračnih napadov, ki ga je še doživela Japonska v tej vojni. Tretja ameriška bojna flotila se je približala v neposredno bližino japonskega otočja in njeni nosilci letal so spustili s krovov do 1,000 letal na Tokio. Ta napad je ob tem času še vedno v teku. Pred tem napadom so armadni Mustangi P-51 napadli letališča pri Tokiu, da so s tem zakrili Japoncem bližajočo ameriško bojno f lotilo. Z baze na Guamu je poletelo nad 500 B-29 na japonske oljne refinerije in industrijska mesta. Admiral Nimitz je danes zjutraj poročal, da so mornariška letala z močne skupine nosilcev letal napadla japonsko prestolnico in da so bili Japonci na ta napad popolnoma nepripravljeni. Poročevalec Ryder je po radiu z bojne ladje poročal danes zjutraj, da se napad vrši že šest ur in da so ameriška letala izbrala za tarče 80 letališč v Tokiu in okrog njega. Tretja bojna flotila, kateri poveljuje admiral Halsey, ki je izvedla ta napad, sestoji iz štirih' nosilcev letal, štirih bojnih ladij, štirih križark in 14 rušilcev. S tem napadom tako bližu japonske zemlje so Amerikanci poklicali "na korajžo" japonsko mornarico in zračno armado. Toda niti ene, niti druge dozdaj še ni na izpregled. Bilo je zdaj prvič, da je admiral Nimitz imenoval ladje, ki sodelujejo pri tem napadu in sicer: Lexington, Essex, Independence in San Jacinto; ti so nosilci letal. Dalje sodelujejo bojne ladje: Indiana, Massachusetts, South Dakota in Iowa, križarke: Chicago, San Juan, Springfield in Atlanta. 25 let bivanja tukaj Danes je minilo 25 let, odkar je stopila prvič na svobodna ameriška tla poznana naša rojakinja gdč. Helen Knific, sedaj zadovoljno poročena z Frank Tomažičem na 8804 Vineyard Ave. V krogu svoje pridne dru-žinice blagruje usodo, ki jo obvarovala vsega tistega hudega, kar morajo prestajati naši rojaki doma. Najdeni ključi Kdor je v soboto izgubil ključe na Glass Ave., jih dobi nazaj, če se zglasi pri Mrs. Mencin na 1173 E. 61. St. ZATELEBALI STA SE V ITALIJANSKE VOJNE UJETNIKE, PA STA OBSEDELI* Portland. Ore. — Pred sodni- vsaka svojega Italijana, kadar jo se morata zagovarjati 19 letna Fae Burns in 26 letna Leno-ra Hodgson, obe omoženi, ki sta pomagali trem italijanskim vojnim ujetnikom k begu. Obe tr- dita, da sta skušali Italijane prostimi očmi sončnega mrka. pregov6riti, da bi se vrnili na- Pa le potolažimo se, ker prihodnji delni sončni mrk bo 23. novembra 1946 in totalni sončni mrk a 30. julija 1954. za j v taborišče, pa ju niso razumeli, ker niso znali angleščine, a ženski pa ne italijanščine. Izjavili sta, da bosta poročili;kom pri begu bosta prosti, ampak z vso vnemo sta zatrjevali, da ju ne mika iti v deželo makaronov. Kdaj bosta pa lahko uživali srečo ob strani črnolasih Italijanov, je pa veliko vprašanje. Postava namreč predpisuje 10 let ječe in $10,000 globe za vsakega, ki pomaga vojnim ujetni- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO. Editor) 6117 St. Clair Ave. HEndcrson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto >8.50. Za Cleveland. Do Doitl. celo leto 17.60. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.35. Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: Celo leto $0-50. Pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 8 cente BESEDA IZ NARODA «*n*ni ifffiniUHw ' wm«fir« in * i i il Na katero stran se bomo deli? SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall. $7.50 per year. U. S. and Canada. $3.50 for 6 month«. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 montha. Cleveland, by mall, $3.26 for I month«. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 month«. $2.00 tor 3 months. Single copies 3 cent«. Entered as second-class matter January 5th. llOt, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 187». No. 158, Tues., July 10, 1945 Nemška "rdeča" armada Važno vlogo bo igrala v Nemčiji v bližnji bodočnosti takozvana "nemška rdeča armada," katera šteje več sto tisoč mož, morda celo nad en milijon. To armado v splošnem malo omenjajo v javnosti, menda največ radi tega, ker jim je malo znanega o nji. Ta armada sestoji iz nemških vojnih ujetnikov v Rusiji, ki so jih sovjeti predelali po svoje. Že s prvimi vojnimi ujetniki so šli sovjetski voditelji na delo ter začeli sistematično učiti nemške vojne ujetnike sovjetskih doktrin. Verjetno je, da so imeli sovjeti lepe uspehe pri tem. Od več milijonov nemških vojnih ujetnikov v Rusiji, jih je bilo lepo število "reformiranih" ali sovjetariziranih. Iz nemških ujetih častnikov so organizirali "zvezo nemških oficirjev" z sedežem v Moskvi. Med njimi so tudi najvišji nemški junkerji. Take, ki so bili verni učenci Hitlerja, so ločili od arugih, ki so prisegli, da bodo sprejeli sovjetsko vodilno roko v očiščeni Nemčiji. Nekateri trdijo, da Stalin pri tem ni imel posebno težavnega dela. Saj je v nacizmu in komunizmu toliko skupnega. Nemcev ni bilo treba učiti demokracije, ker je v Sovjetski Rusiji ni. Sovjetom je bilo treba navaditi Nemce samo na druge vrste diktaturo, torej od nacizma na komunizem ali boljševizem. Ena in ista ideologija, samo nekoliko drugače pobarvana. Fakt je torej, da ima Sovjetska Rusija danes na razpolago veliko armado nemških častnikov in mož, ki so pripravljeni izvršiti ukaze iz Moskve. To je takozvana nemška rdeča armada, izšolana tekom ujetništva v Rusiji. Ta armada, tako najbrže računajo sovjeti, bo igrala veliko vlogo v Nemčiji, kadar pride čas za to. Na kak način in kdaj bo Stalin uporabil to nemško sovje-tizirano armado, ve samo on in pa njegovi najbližji. Gotovo ni tega nikoli zaupal niti Rooseveltu, niti Churchillu. Toda obstoj take armade v rokah ruskih sovjetov, je fakt, ki ga zlasti zapadne demokracije ne smejo malomarno prezreti. Morda Stalin že kaže svoje rožičke. Tako se vsaj zdi človeku, ko čita poročila iz Berlina te dni, da se ruske vojaške oblasti v Berlinu niti ne zmenijo, vsaj prve dni se niso, da bi odkazale prišedšim ameriškim in angleškim četam okupacijski prostor nemške prestolnice, kot je bilo dogovorjeno na konferenci v Jalti. Ko se po več dneh ruske oblasti niso zganile, da bi odkazale ameriškim četam njih mestno četrt, so se začeli ameriški častniki spraševati, po kaj da so bili poslani v Berlin, gledat samo"na uro? Kot čreda ovac Kako ljudje, ki ne znajo misliti sami, slepo nasedejo propagandi, se ni pkoazalo nikjer boljše kot med ameriškimi Slovenci, ki so obrnili hrbet Mihajloviču in šli v procesiji za Titušem. Ne poznajo niti enega ne drugega, zatorej poslušajo in sledijo samo propagandi. Ni še dolgo tega, ko smo imeli v Clevelandu takozvani vseslovanski dan. Skoro vse slovanske narodnosti so se takrat pokazale in Slovenci smo bili sijajno zastopani z narodnimi nošami, vežbalnimi krožki in celo slovensko ohcet smo pokazali, katero so vozili na ozaljšanem vozu Drenikovi prami. Sijajna povorka, ki se je vila po Euclid aveniji, je sledila veliki sliki generala Draže Mihajloviča. Vse je sliki navdušeno ploskalo in naši Jugoslovani, posebno pa Slovenci, so zrli v Mihajlovičevo sliko kot v sliko Odrešenika. Ako se ne motimo je vodil slovensko skupino — Vatro Grill. Takrat smo opazili v povorki skoro vse tiste, ki so danes med prvimi, ki preklinjajo Mihajloviča in norijo za Titom. Kakor jim je bil prej vzor junakov Mihajlovič, tako jim je vzor danes Tito. Pa niso vedeli nič o Mihajloviču, pa ne vedo nič o Titu. To se pravi, vedo samo to, kar jim je takrat govorila propaganda o Mihajloviču in kar jim propaganda danes poje o Titu. Torej ljudje brez lastnih misli, brez samostojnega preudarka, brez lastne volje, ki gredo za propagando kot ovce za soljo. Kaj pravite, kaj bi se bilo takrat zgodilo s človekom, ki bi bil vrgel pest blata v Mihajlovičevo sliko? Najmanj lin-čali bi ga bili in to prav tisti ljudje, ki ga danes preklinjajo 3,000 milj proč, ne da bi se mogli sami prepričati, koliko je resnice na tem, kar jim govori propaganda. Stavimo, da bi prav ti ljudje danes v trenutku obrnili hi bet Titušu, če bi jim propaganda izbrala kakega drugega junaka. To so ljudje, ki so ustvarjeni samo za vlogo voljne poslušfie mase. Zato pa pri takih ljudeh ni govora o kakem karakterju ali o kaki hrbtenici. Dovolj jim je bilo, da je rekel Stalin: v Jugoslaviji bomo podpirali Tita in da je to ponovil angleški premier Churchill. Propaganda je stopila v akcijo in neumna masa se je ujela kot muhe na med. Stalin, Roosevelt in Churchill so v Teheranu sklenili, da bo vodil Jugoslavijo Tito in basta, Ostalo je napravila spretna propaganda z nezavedno maso, tako v Ameriki, kot v Angliji. Taki pa, ki znajo misliti s svojimi možgani (takih je še vedno precej) ne nasedejo propagandi. Take karakterje premakne samo dejstvo, ki ga otipljejo sami. Taki gledajo s svojimi in ne z očmi drugih. Kadar bo svet zopet v normalnih tečajih in ko bo zna- Houston, Pa. — V spomin mi prihaja še izza mladih otroških let v stari domovini doba ob-čiskih ali jlržavnih volitev. Takrat so se možakarji spraševali: na katero stran boš volil? Odgovor: na desno ali na levo je že povedal vse, ne da bi bilo treba imenovati stranko. Tudi med nami ameriškimi Slovenci se je pojavilo zdaj vprašanje: na katero stran se bomo dejali — ali na desno, ali na levo? Ali bomo sledili tistim, ki nam hočejo dboro in ki nam govore resnico, ali bomo sledili tistim lažnjivim prerokom, ki so se oblekli v ovčja oblačila, da s tem pokrijiejo svojo volčjo naravo? Toda tudi v tem velja pravilo: po njih sadu jih boste spoznali! Prišli so na dan z raznimi izmišljotinami, ki jih zdaj proglašajo kar za nekak krščanski nauk. Novo vero so začeli učiti, ki da je edino prava in J zveličavna za slovenski rod. Ali naj sledimo kakemu suspendiranemu Mikužu? Ljubljanski škof Rožman je imel prav gotovo velike in tehtne vzroke, da ga je suspendiral Ne dajmo se torej varati v svojo lastno pogubo. Dobro premislimo, ali bomo šli na levo ali na desno. Ali se še spominjate iz šolskih let tiste: Kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot? Po mojem odgovor ni težak. Hodili bomo tudi vnaprej po desni široki cesti, katere se je dozdaj zvesto držal kleni slovenski rod. John Pelhan; -o-- Novice s Hubbarda Ker smo letos imeli tako zgodnjo pomlad, zato bo pa sedaj vse bolj kasno. Namesto, da bi v juniju imeli te krasne dneve, pa jih bomo v juliju; to se pravi tiste božanske dni, v katerih se človek počuti, kot bi ga nežna roka božala po licih. Vsaj jaz se tako počutim, le škoda, da je teh krasnih dni tako malo, skoro bi rekel samo za trenutek pridejo in zopet zginejo. To je prav tako kot človeško življenje, danes je — jutri ga ni. Mnogo ji je, ki se veselijo tega življenja, ker jim je na svetu dobro, ko uživajo vse dobrote tega sveta. Pač nismo bili vsi rojeni pod tako srečno zvezdo. Se reče, saj sem bil tudi jaz rojen s srebrno žlico v ustih, prav za prav sem jo imel v ustih samo tedaj, kad&r me je moja mati zalivala s kimljevo vodo, ko sem kričal na vse pre-tege, zato sem pa sedaj tako odprtih ust, da mi. jih zapirajo in ukazujejo biti tiho. A zaleže pa ne dosti, kajti človeška na-tura se ne da prjenarediti. Če pride na svet z zaprtimi ustmi in mirnega značaja, je vedno tak; taki pa, ki smo prišli na svet z odprtimi in kričavimi, taki tudi ostanemo. Vse tako izgleda, da bom imel usta odprta vse do takrat, ko mi jih bo pogrebnik zaprl, prej se me najbrže ne boste mogli rešiti. Kolikor mi je znano, mi nekateri strašansko zamerijo* ko včasih kakšno popravici povem, a ne morem pomagat, ker me pa sama pravica in resnica skupaj drži. Seveda, zamerijo mi samo tisti, ki mislijo samo na staro kontro, a da bi šli sami t j e uživat tiste dobrote, o tisto pa ne. Jaz sem z dušo in telesom za to našo lepo novo domovino, pa če mi prav ni najboljše; če' bi mi bilo pa tako dobro, kot je nekaterim mestnim ljudem, bi se pa še na glavo postavljal samega veselja in zadovoljstva, ampak jaz sem tako potrpežljiv, da prenesem dobro in slabo. Mnogi so tako pri-štimani, da če je za njih žep neglede koliko pri tem trpijo drugi, pa je vse dobro. Samo pomislimo, koliko trpe ameriški fantje po vsem svetu in mnogi se bodo s tem okoristili, pa nimajo posebne simpatije do vojakov. Ti ubogi reveži so dajali in še dajejo svoje mlado življenje za stare grehe politikašev. Zakaj se vendar morajo ti reveži pobijat, ko pa niso ničesar zagrešili in je s to strašno vojsko njih življenje tako rekoč uničeno. Vse to so napravili stari politični lisjaki. — Churchill je ob smrti predised nika Roosevelta jokal, ker je zgubil dobrega tovariša, in se daj pa prosi sedanjega predsednika, da bi mu priskočil na pomoč, ko hoče biti ponovno izvoljen premier jem v Angliji Mr. Truman pa menda ni nič kaj preveč navdušen za tako pomoč. Vse, prav vse je tako lepo te dni, ko travca tako hitro zeleni, a meni pa dela s tem veliko preglavice. Pa ne samo meni, ampak tudi Lojzetu Grego-riču in Maukotovem Matevžu na Dock Rd., ki imata vse tako le']3o v redu, da se človek kar nagledati ne more. Oni dan sem se bil malo peljal na izpre-hod in sem se bil ustavil pri Gregoričevih. Ti ljudje imajo v Clevelandu na E. 74 St., svojo trgovino, a tukaj pa imajo j ako krasno poletno bivališče. Komaj sem zapeljal na njih dvorišče, je že prihitela Mrs. Gregorič in me pozdravila prav prijazno, kot se pač spodobi, kadar se pripelje v goste tako imenitna oseba, kot je časnikarski poročevalec za te kraje. Lojze in oče Mihelič sta pa koruzo okopavala. Ko sta mene zagledala, so jima motike na mah iz rok popadale. Z Lojzetom sva si kot stara kolega prav prijateljsko stisnila desnici, nato pa me je povabil v prijazno senco in Mrs. Gregorič pa je prinesla tistih dobrot. Marsikaj sva se pogovorila z Lojzetom, največ o trgovini, kajti da bi se o farmar-stvu pogovarjal s takim kot sem jaz, ki se na to dosti ne razumem, to pač ne gr^. Pogovor se je največ sukal tudi o lepoti teh krajev. Mr. Gregorič gradi tudi most čez "reko," ki teče po njegovem posestvu. Noja, njemu gre tako delo od rok; ko pa je sam mojster za vse. Koruza kakor tudi ves o-stali pridelek jim tako lepo kaže. Oče Mihelič so se pa kar nekam pomladili od jeseni, ko sem jih zadnjič videl. Tako se vrte kot kakšen mladenič. Prav lepa hvala za tako prijazen sprejem in vso postrežbo. Od tu pa sem stopil še k Maukotovim. Matevž ima Vse tako lepo urejeno, da je vse ko v raju, vse je tako lepo in v cvetju. Jaz se nekaj baham z našo lepoto, pa še senca ni proti Maukotovi, kajti tam i-majo veliko manj za gladit, zato je pa vse bolj lepo in okusno urejeno. Pri nas je sicer lepo, a so prevelike razlake in mi ni mogoče držati v tako lepem redu kot imata to prej omenjena. Na dopustu je tudi Mau-kotov sin Louis, ki služi pri zra-koplovcih. Bil je v raznih državah in sedaj pa bo šel proti Kaliforniji, od tam pa, kdo ve kam. Želim mu vse najboljši in pa srečen povratek. Tam sta bila v vasi tudi Mr. in Mrs. Frank Grajzar iz 170. ceste. Res sami prijaz;ni ljud^ je prihajajo v te kraje. Pri Maukotovih jih čaka sedaj dokaj naporno delo in sicer obiranje robidnic. V starem kraju še pastirji niso marali robidnic, tukaj imajo pa tako čast in se zanje kar tepejo. Pravijo, da jim donašajo prav lepe denarce te dni, saj jih pa tudi zaslužijo, ker so precej bodeče. Prav lepa hvala tudi Maukotovim za vse in na svidenje. Well, oni dan- sem bil šel v naš slavni Madison in sem stopil k našemu brivcu Johnu Lazuka, da mi je ostrigel lase in mi d j al glavo v red1. To vam je izvrsten brivec, da je to res, sem se že večkrat prepričal, kajti vselej, kadar stopim iz njegove brivnice, izgledam za dvajset let mlajši. Zato ima pa tudi vedno dovolj dela. Ob tej priliki mi je povedal, da poj de v Kanado ribe lovit. Rekel je, da so ribe tam veliko bolj prijazne in okusne in tudi ujeti se dajo raje kot pa naše ameriške. Pravi, da ga ribe v Erie jezeru že tako poznajo, da: ga že za mar nimajo in to se mu pa tako "fržmaga" (ker nič ne ujame), da bo šel sedaj raje v Kanado ponje. Koliko in kakšne ribe bo ujel, bom pa povedal, ko pride nazaj. Morda bo kaj zanimivega. John se ja-' ko zanima za clevelandske novice in pa tudi za hubbardske, katere čita v Ameriški Domovini, katere naročnik je. Obiskali sta nas bili prijazni dekleti Dorothy Lunder iz Myron Ave. (Njenim staršem sem včasih dovažal jajca in druge pridelke) in Jeanette Lokar iz Dibble Ave. Lokarjeva je pred par leti bila pri nas na oddihu, prav žal ji je bilo, ko tudi letos ni prišla v "štih," kajti moja pisarna je že oddana za vse poletje. Sedaj sta na oddihu tukaj Mr. in Mrs. John Hočevar s hčerko Dorothy iz 168. ceste. Tem pa sledi druga slavna delegacija iz Collinwooda, o kateri pa bom drugič poročal. Zato pa sedaj prav nič ne vem, kako bo z mojim dopisovanjem in poročanjem. Črešnje letos niso ravno najboljše, a nekaj jih je pa vseeno, ampak Mr. Resnik in pa Anton Strniša pa le pridita, čeprav ne bo črešenj za obirat. Pa še prihodnjič kaj več. Pozdravljeni, Frank Leskovic. Z bengalskih poljan Velikonočne čestitke spremlja žalostno vesela vest, da je 12. oktobra 1944 leta odšel po večno plačilo naš vrli misijonski brat Janez Ribaš D. J., iz Prekmurja doma. Umrl je v vroičem Haza,ribaghu, v tamkajšnji bolnšinici. Hazaribagh je precej daleč od Bengali je. Nič kaj posebnega se ni prej slišalo o kaki resni bratovi bolezni. Zato se nam zdi kot**da nam ga je kdo nenadoma in na silo odpeljal iz naše sredine. Z malarijo se je brat Janez boril že vsa leta od' 1937. Mesec dni pred smrjto ga je zopet močneje napadla. Iz novicia-ta v Hazaribaghu, kjer je o-pravljal službo ekonoma, so ga prenesli v mestno bolnišnico. Takoj drugi dan je izgubil zavest, ki se mu je vrnila šele nekoliko pred smrtjo. Na malarijo je pritisnilo še vnetje pljuč in paratifus. Noč in dan so sestre (med njimi naša hrvatska rojakinja č. s. Edigna) bdele ob njegovi postelji. V deliriju je kar naprej bledel o svojem delu, o koruznih poljih, o kuli-jih. Nekoč, ko so sestre najele nekega Indijca, da bdi ob bratu, je varuh ob postelji za spal, sestre pa so naenkrat 1 hišni kapeli zagledale brata Janeza, v odejo zavitega; še ko se mu je bledlo, je hotel bi-"ti pri sveti maši. Podložni vedo o bratu Janezu le hvalo. Delavci na farmi, ki jo je bil dobri brat tako vzorno uredil, da je nosila bogate dividende, ga ne morejo preboleti. "Kot otroci smo bili pri njem; skrbel je za nas kot pravi oče!" Še zdaj pri delu kar naprej ponavljajo: "Brat Riba (soglasnika š ne morejo izgovoriti) je^hotel tako; on bi to delo takole napravil. . . Kako so ga radi imeli! Predstojniki hvalijo njegovo blagost, prizanesljivost in ljubezen do sobratov. Rad je pomagal, kjerkoli je pač le mogel. V službeni posmrtnici, ki jo je bral vsak jezuit in nešteti duhovniki širom prostrane Indije, beremo: "Naj nam br Ribaš izprosi za misij on še mnogo delavcev, ki bodo delali s takim duhom in vnemo, kot je delal on." Priden delavec, izučen farmer, vzoren redovnik, pravi mi- (NadalJevanJe z 2 strani) te verjamete alr|U Ako bi bil kdo drugi,' na primer Jim ali naš 1 ji ga bil pozdravil "po na kaj pa tebe strela nosi toijbil Johna Vrha sem pa ICak vabil v hišo v sladkem teja' da bo ostal vsaj toliko č. " se bo znočilo, s čemer bilog vsaj za tisti dan izgovoiila suženjstva na dvorišču, aza "Na, tole mi je dala ne naša mati," je rekel vat» kraševskem narečju, nae s ga so me že poskušali Pla sinovi našega Krasa, paja ( meniševska butica po noji ir ži ne more odvaditi mil' sr, če šprahe. če bi pri vsak je pomenku Kraševci, VipHidj« ričani in Primorci izp^ar tiste "božje strele jasnft]epi jaz predlagal, da se vzai%iti rečje kot oficielno za ve>ikra ski rod, tukaj in tam. , k0 John Vrh mi je potiSč< "Saj se še spominja?2*10 ali ne?" 11 > src "Težko je reči, da | vedel, kako je bilo p:an Jl leti. Sicer sem pa i*10. se diplomatskih zapletlj'm.c n v tistih letih, da mi j'jlh 1 uganiti, katerega mif m c "Je rekla, da ste'®selJ< čakali vi fantički taflUa se vo hišo po šoli in n*Pa» M nje ofenzivo s kepam',0 P° menda zatožile učiteUe> daje rekla, je imela fPerja ruto na glavi in za tw J° t ne pa toliko, če jih f*1 B™ kepa v hrbet, ali k«! eneg; In, pravi, da si se ti nj< ter jo rešil snežnih f' "No, če ona tako l*ez. P res, čeprav zelo težk0, Roža da bi bil jaz takrat & našal, kakor so mi ^ tako vati dobri ljudje l)03ric, ' kamor so me bili ftovorin oče k Ulečim po ma'tJ žalo; Bil sem tam kake tr|čeroir dar sem pozneje že z obisk, so se žirovljVone. strahu spraševali, cerico! tam ostal za stalno, lenila, ce so še tisti večer P! vesel a večerni molitvi: kul? vojske nas reši, pa *prem< čka, te nesnage nalfica sa "No, vidite 'otrock' noge na 4. julija opoldnem j ša; "če ne bi bil vaš Naporu mladih letih tako la si ji usmiljenega srca, p|lelo. zdajle mastili s či^; Gaš "In tudi ti ne," Jfca op! stavil bodoči gosp^ater \ ki si vedno lasti so p] Dobro Vrhovo man1'temni nega Johna, ki stale ji j( vila tako dobro ko^' nežno liki ameriški prazfl'esnega vso moč hvalili, p*" tudi seveda tudi. otrok Zdaj pa noč in iroti? šljam, če ni morda 2 bosta moje dobro delo v Mačeho, na katerega se bo bosta Sicer bodo dobra ^ibe. jn na "tam gori," pa \'e, dobre saj veste, nekaj na odkin di nič ne škodi. "Svetloba in senca ce ko- gy iS l na: _ todjbil jo bo!" je dejal Tone. >a Kakor polomljenega Miha," m tej al Bric in vzel palico iz 0 G. "Jaz ji grem na pomoč." • bilog varuj, Bog ne -daj!" je jvoiila Rozala in potisnila mo- aza j. "Ali naj se zgodi ala nesreča? Poj diva medve 1 vat" naje sta prihiteli pomagat. li Pla je prestregla razjar- paja Gašperja in ga začela 1 nf in pogovarjati, češ, ka- ml'i sramoto nakopava svoji /sat; le pogleda naj, kako le- 7iPaudje vkup. Mana pa je izPwarjala Jerici, da naj se •sn|lep0 domov; da ne sme zaHriti možu, če si privošči v®ikrat malo pijače in po- h . I se tolikanj trudi ves °tlJ;dan, in to naj ima vedno > P^očmi, da je za vsak za- 4 prepir treba dveh orfne eden je prepira pa] ljuba Mana," je tar-ca Jerica, "ti ne poznaš mo-tUTnoža! Ubil me bo!" Je°r pa, da sta se tako je tolažila Mana. h gospod župnik je pri-nam, da bi naju pomi-, refašper J e pa mislil, da r ja[a jaz naprosila in se je 1 j/ nad mene.'' 1 b| to bom Pa Gašperju že at,fl0Žil&>" Je dejala Maržo 5aj ->e ,bil gospod župnik pa/J pri nas- Ti pa lepo /omov pojdi, Jerica, in wn." potrpi-" mif° Je spravila Mana Je-■> iazaj proti domu in šla a re Pomagat Rozali, ki je ,j -j Gašperja. Gašper je aval časa neumno gledal "in r t Poslušal, kako da se je p0( posvetovala z gospodom askj,če bi bilo treba, bra-injaiozal°; Tone pa je hodil 'i, srce polno obupne ža- da' SPISAL DR. FR. DETELA je od, l0 ^n Je cigan," je dejal 3a i|°. se Je vrnil v sobo. — letijo mu ne bi škodilo, če mi ji jih nametal kdo pošte-mist in dvajset. Jo j, s kak-ste veseljem bi jaz udaril!" [ tanlla se Je tresla od raz-n jjjija, Mana je bila pa tulijo potrta, in dozdevalo čitelje, da je predobro sodila tfeerja. ;a ti' bo res ubil," se je jih I1 Bric- "Kaj pa je nje-i kii! enega človeka? Ali ni Bti?ha njegov najboljši pri-aih T iko l*ez> Pusti, pusti!" je -ežk0' Rozala. "Saj bo Bog rat K mi lit tako mislim," je godlje pifric, "in kako mislim, ,ili govorim." m»t| žalostnega srca in za ce trečerom tako dolge brid-e pft že zdavnaj ni bil pre-ovlj^one. Kakšno je bil vitli, ^-rico! Kako se je bila lno. cenila, bistrooka, rdeče-;er P! vesela hčerka Kržano-kuf pa Spremembo je čutila tu-naKHca sama. Saj so ji .trod!" noge komaj nosile u->ld»eshujšano telo. p0 vsa-aš naporu je morala poči-;ako la si je nabrala moči za :a, Pfelo. Otroka sta hodila s čik|; Gašperček zamišljen e," J|ca oplašena, ker sta vi-:osp°^ater vedno žalostno. . . ti za^ so plavale mučne mis-marfjtemni bodočnosti. Cesta ji je zdela smrt reši-> kos' neznosnega duševnega >razfl|snega trpljenja, se je i, pa * tudi bala umreti, bala otrok. Kaj bosta po-■ in iroti? Prepuščena sam; ordaB bosta pogubila; če do-lo v taačeho, bosta siromaka, bo h bosta ' je prigovarjala mati, da mora ljubiti svojega očeta. Saj se je že bil postavil očetu, da ne bo ubogal, in zaslepljeni oče se je zakrohotal in ga pohvalil, da -je fant, kakor se spodobi. In ko ga je vprašal, če ga ima kaj rad, je zaklel otrok, 'kakor je bil slišal, in rekel, da nič; in oče se je smejal. Srečni otroci, katerim ni težko spoštovati svojih staršev! Materi sta stregla otroka, kolikor sta mogla, ker se jima je smilila. Spominjala sta se nejasno, da je bilo časi drugač, da jima je mamica veselo pela, da se je igrala z njima; a to je bilo davno; sedaj je bilo njeno oko ugaslo, njen glas ubit, in kolikrat so jo oblile solze! Takrat sta se spogledala otroka; Gašperček je rekel tiho, da mama zopet joče, in Jerica se je spustila tudi v jok in cepetala z nogami in vpila, da se mama ne sme jokati, in se ni dala umiriti, dokler je ni vzela mati v naročje, kjer je skrila glavo na njenih prsih in tiho ihtela. Materi se je storilo ina-ko, kadar sta jo gledala oba zamišljena in otožna, kakor da bi slutila, da je ne bosta več dolgo imela, da se je morata sedaj nagledati in naljubiti za vse življenje. In njo je gledal iz otročjih oči nekdanji ljubi <5braz, kakršnega ji je bila naslikala zaljubljena domišljija, zdaj samo spomin izgubljene sreče. Tako so se stiskali vksp pri delu, pri jedi, pri molitvi, in kadar sta bila otroka v postelji in ju je mati odevala, ni nihče vprašal, kje da je oče; ne sin, ne 'hčerka ga nista več, pogrešila ; da je bila le mama pri njiju; mama je bila vedno doma. "Mi molimo zmeraj," se je obrnila nekoč v postelji Jerica k bratu, "na čast Mamki božji. Zakaj?" Oh, kako si neumna!" je dejal Gašperček. 'Ali ne veš, da je Mamka božja zmeraj doma?" VII. V soboto pred sv. Martinom je v št. Vidu semenj. Gašper se je odpeljal takoj po zajtrku z doma. Zunaj vasi je naložil starega Križmana in Tetreva, dva sejmarja, ki nista izpušča-la rada takih prilik; ne zaradi opravkov, ampak iz lepe stare navade. Vsak teh treh bi bil tudi hud, če bi mu bil kdo opo-nesel nepotrebno vožnjo; za vsak slučaj pa je še poudarjal Križman, da ne bodo nič zamudili; zakaj veliko delo je za to leto pri kraju, in kar je še ostalo, se bo lahko zmašilo. Tetrev je govoril še važneje in ugibal, ali gre kup pri goveji živini naprej ali nazaj; zakaj hudo bi bilo, če bi moral rediti človek v izgubo. "Tvoja goveja živina," je dejal Gašper in udaril po konju, je en koštrun in ena mačka. Kaj torej govoriš?" "Jaz pravim, da se živina zaje!" je dejal Tetrev užaljen. "časi se zaje, časi se zapije. Kaj hočemo! Takšna je letina," je miril Križman. (Dalje prihodnjič.) -o- Kupujte vojne znamke! Z BENGALSKIH POLJAN je (Nadaljevanje na 3. strani) sijonski brat. Takih nam treba! Sorodnikom brata Ribaša tam v daljnem Prekmurju izrekamo najiskrenejše sožalje, združeno s prisrčnimi čestitkami in zahvalo za tako velik dar ben-kalskemu misijonu. Naj po ko j ni brat v miru počiva ob Sircu božjega Misijonarja! Morda bo tele vrstice bral kateri izmed bodočih naslednikov pokojnega brata. Ta je svoje delo končal, naše se nadaljuje. Naše geslo je in ostane: "Bengalijo Kristusu!" Kralj jekla ske tkalske rodbine, ki se je s Škotskega preselila v Ameriko ter se nastanila v državi Penn-sylvaniji. Spočetka se je učil tkalstva, delal je v predilnici, potem je postal raznašalec pri nekem brzojavnem uradu, postal kmalu železniški uradnik ter se kot tak že udeleževal kupčij na borzi. Na borzi je imel take uspehe, da je že kot mladenič imel precejšnje premoženje. Ko so vpeljali spalne vagone na železnicah, se je takoj udeležil tega podjetja ter je kmalu kupil velik petrolej-ski vrelec, s katerim je docela obogatel. Z novo pridobljenim premoženjem je pričel graditi jeklarne ter s tem začel ustvarjati svoje življenjsko delo. U-stanovil je veliko jeklarsko družbo "Carnegie Steel Company," katera je pod njegovim vodstvom obvladala ves ameriški železni in jekleni trg. Tako je postal najslavnejši "kralj jekla." Vendar pa je Carnegie bil Pred nekako sto desetimi leti je bil rojen Andrew Carnegie. Spadal je v vrsto tistih ameriških mož, kateri so razumeli važnost trenutka, katerega sta jim nudila napredek in tehnika prejšnjega stoletja ter tedanje'več kakor pa zgolj trgovec. Ko ogromno naseljevanje v Zedin-'je bil na višku svoje moči, sta jenih državah. Ti možje so sa-1 začela rasti velika ameriška mi silno obogateli, poleg tegajmagnata Morgan in Rockefel-pa tudi ustvarili velika dela'ler. Ta dva sta hotela dobiti v civilizacije, po katerih je Ame-'svoje roke njegovo premoženje, rika postala najbogatejša de- njega pa uničiti. Toda trdo- žela na svetu, ki je lahko milijonom in milijonom priseljencem dajala clela in dovolj kruha. Kajpada so bili ti možje brezobzirni trgovci, ki se niso zmenili za socialne pravice delavca ter so korakali mirno tudi čez trupla svojih delavcev in konkurentov, če jim je tako velel dobiček. Eden takih je bil Carnegie. Glavna njegova zasluga je bila, da je spoznal, da se železo, zlasti jeklo, da na ameriškem trgu mnogo bolje u-porabiti, kakor pa les, katerega so doslej splošno uporabljali. Carnegie je bil sin revne škot- ANY BONDS TODAY? vratni Škot se jima ni podal, ampak je sprejel boj, ki ga je uspešno bojeval. Končno sta Morgan in Rockefeller ponudila Carnegiu spravo. Začeli so se pogajati. Pri pogajanjih pa je potem Carnegie svojima nasprotnikoma ugodil. Ustanovili so mesto jeklarske družbe novo družbo, ki se je imenovala United States Steel Corporation. Ta družba je dosedanjemu kralju jekla izplačala ogromno odpravnino, nakar se je Carnegie umaknil v ozadje in svojima tekmecema prepustil- nasledstvo. Poslej se ni By Fibber McGce anil Molly Illustrated by Hilda Terry SL3JU_ več pečal z drugim kakor z dobrodelnostjo. Kakor je doslej vse svoje življenje posvetil kubičen ju denarja v svojih rokah tako je pozneje ta denar tudi razsipal. D e j a 1 je: "Kdor bogat umrje, umrje v sramoti!" Teh svojih besed se je dokonča svojega življenja držal tudi v dejanju, Postal je velik dobrotnik človeštva, ustanavljal dobrodelne zavode, ustanavljal in obdaroval knjižnice, skratka, njegova roka je bila vedno odprta, kjer je bilo treba podpirati plemenite namene. Njegov idealizem je bil čisto svoje vrste. Carnegie je bil strasten demokrat in pacifist, kateri je s svojim denarjem in svojimi ustanovami hotel ves svet spreobrniti k svojim idealom. Ko je umrl 11. avgusta 1919, je zapustil še vedno 25 milijonov dolarjev premoženja, Čeprav je tekom svojega življenja izdal dobrodelnim organizacijam več kot 350 milijonov dolarjev. Zapustil je ogromno premoženje za podpiranje pacifizma in za zatiranje vojska med narodi. Toda na koncu svojega življenja je moral le uvideti, da denar sveta ne bo preobrazil. BELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MALI OGLASI isml the Kin« was In the counting money . . . getting ready to liny a * house countin' all his rar Bond, no doubt." j No Curfew Here! ura pa <%>e. J imela pri očetu In kako sta bila po-dobre vzgoje! Sin je že j na I odkimava!, kadar mu i. VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (July 10, 12) "Rešite gospo!" Neprijeten doživljaj je imel v Milanu zastopnik (kolektor) neke zavarovalnice, ki je obiskal neko gospo Benitto P. Gospa je ležala bolna v postelji, služkinja pa je bila za trenutek odšla na dvorišče ter pustila vrata odprta. Tako je mogel mladi mož vstopiti. Gospa, ki ga je poznala, ga je poklicala v sobo in ga prosila, naj ji da z mize ročno torbico z denarjem, da bi mu plačala zapadlo premijo. Med tem se je služkinja spomnila, da je bila pustila vrata odprta. Hitro je stekla po stopnicah in se smrtno prestrašila, ko je skozi napol odprta vrata spalnice,.ya&iUa,) da je tuj gospod jemal bolni gospej bankovce iz rok. S krikom "Rešite gospo!" je stekla spet na dvorišče, kajti menila je, da je tujec gospo napadel. Takoj so se zbrali sosedje in predno je mogla bolnica spregovoriti besedico, so se vrgli na tujca, ga pobili na tla, strašno pretepli, potem so ga izvlekli iz stanovanja, zvezali s trdno vrvjo in ga odvlekli na policijo. Šele tam se je pojasnilo, 'da so tako grdo ravnali, ne z razbojnikom, temveč z dostojnim, mladim moškim. Nesrečneža so morali s precejšnjimi poškodbami odpeljati v bolnišnico. Dobra investicija Naprodaj je hiša s trgovskim lokalom; hiša ima 15 sob, 4 garaže, vse v dobrem stanju. Jako dobra investicija. Naslov izveste v uradu tega lista. (159) Knjiga izgubljena Izgubljena je bila zadnjo soboto knjiga za racioniranje' in sicer po St. Clair Ave. in E. 67. St. Najditelj je prošen, da jo vrne Mary Klein, 1150 E. 66. St. (159) Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Ako iščete dobrega popravi j alca za vaSe čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Kuhinjska peč naprodaj Proda se kuhinjska peč na plin in premog, v dobrem stanju in po nizki ceni. Zglasite se na 1087 E. 71. St. zadej. (159) Tovarniški delavci PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI GALVANIZERS Delavci za splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime J & L Steel Barrel Co. 8806 Crane Ave. En blok južno od Union (162) Sprejme se dve ženski za čiščenje, obe za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. ali pokličite HE 2000.__(x) MAirOGLASl Truk naprodaj Naprodaj je 1934 Chevrolet thruk v dobrem stanju. Ogrodje ima prenosljivo (stake body). Zglasite se na 5367 St. Clair Ave. (158) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo, i pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (xY Billie'RosCe, New York nightclub owner and theatrical producer, helps i his wife, Eleanor Holm salvage used cooking fat. Any time_all the (time, the Rose's say—is the time to save used fat. It's needed now I more than ever. ------------- POPRAVLJAMO STREHE IN VRŠIMO VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA Prenovljenje je naša posebnost. Sedaj je mogoče dobiti materijai za prenovljenje in popravljanje hiš. STREHE POKRIVAMO OD $75.00 NAPREJ. Vse delo je prvovrstno in v vaše zadovoljstvo. Ako želite, se plačevanje uredi na lahka mesečna odplačila. Se priporočamo za naklonjenost. KOVAČ BROS. GENERAL CONTRACTORS 956 E. 185. ■ ST. IV 5888 I KE 5030 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Gornja slika nam predstavlja Mrs. Iclo Eisenhower, :/« je stara že 82 let in ko zadovoljnega obraza pričakuje prihoda svojega sina generala, D wight D. Eisen-hoiverja. Svojega sina je krstila na ime Divight, da bi se ga ne prijelo kakšno postransko ime, a kljub temu je dobil tako zvani "nickname" in sicer "Ike'' in pod tem imenom ga pozna skoro ves svet. MALI OGLASI Peč naprodaj Proda se pec na premog, 2 leti stara. Zglasite se med 5 in 8 uro zvečer na 1019 E. 66. Place. (158) Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 5 1. leto Članstvo 39,811 Premoženje $5,900,000.00 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91% Če hočei dobro sebt in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, po-ilenl in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer sc lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejie vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do 15.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi {lan ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti «e obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. l Z M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN ■ £ 'A prej. V gostih vrstah, tako da je bil vojak tik ob vojaku, se je vojska pognala dalje v smer, i društvo sv. marije magdale kamor je kazala Vickersova mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Objezdil je vrste in skupine, lagati orožje . . . Tisti Surat ki so čakale povelja. Gledal je kan, ki je dal pomoriti zadnje v te obraze, ki so bili vsi obr-^ branilce trdnjave, ki se ni mo-njeni proti njemu in pričakova- gla več braniti . . . Tisti Surat-li velike besede. Vsi pogledi kan, ki je Angliji v njeni težki polka so bili uprti vanj. Vsi o-,uri skočil za hrbet in se zvezal brazi so bili tako resni in mirni,'z njenim večnim sovražnikom, da ni bilo zanj več dvoma, ko . . . Tisti Surat-kan, ki je mislil, je letel z očmf od lica do lica: da ga maščevanje na zemlji ne ti možje so vedeli, kaj jih čakaj bo ujelo, ker ga ne more ujeti, in da je udarila zadnja ura . . .; A zdaj je konec koncev uda-Toda vsi ti njegovi vojaki so!rila ura tudi njemu . . . Zanj bili kakor on priče tistih straš-!ni usmiljenja, ni obzirnosti. nih dogodkov v Chukotiju in so se prav zdaj najbrž najmočneje in najbolj živo, z največjo bolečino spominjali žena in otrok, ki so umrli tam tako strašne smrti . . i Ali naj se zdaj, ko je prišla ura za maščevanj«*, boje in trepetajo? Trobente so pele na vseh straneh. Tamle je prihajal kot zadnji General Warrenton ... On bo jahal poleg Geoffreya ... On in praporščak sedemindvajsetega polka.. . . ! Kar naprej je gledal te ljudi, znane in neznane obraze med njimi. Iz duše mu je začelo plahneti čustvo pomirje-nja in spokojnosti, ki ga je polnilo prej, v njem je začel pla-meneti gnev maščevalca. Vzpodbodel je konja in odjezdil med gostimi vrstami konjenikov naprej. Vojaki so se mu nemo umikali in ga sprašujoče gledali. Vickers se ni oziral nanje, marveč je jezdil svojo pot — naprej na čelo polka. Ko se je nazadnje znašel spredaj poleg generala War-rent'ona, se je ustavil. Warrenton je bil kljub svoji navadni dobrovoljni dobrodušnosti danes resen. Pokimal je Vicker-su z glavo in mu dal z roko znamenje, naj vojakom spregovori, kar se je namenil in za kar ga je prosil. Vickers je malo pomislil, potem se je vzravnal v sedlu, preletel vojake s pogledom in začel z močnim glasom, ki je objel vse bojne vrste: '"Vojaki sedemindvajsetega polka! Pred nami, na onih višinah, o katerih pravijo, da jih ni mogoče zavzeti, je na strani Rusov, naših starih sovražnikov — Surat-kan!" Vrste konjenikov so se ob tem imenu zganile, kakor da jih je preletela iskra od kdo ve kod. Vse je sicer ostalo tiho, nihče ni niti zamrmral, le neslišno je valovalo po vojski kakor voda, na katero je padel sunek vetra. Te sekunde, ko je To uro, ko naši konji čakajo, da jih poženemo v zadnji napad, to uro, koiso našakopjaipri-pravljena za veliki boj, zdaj je ni sile, ki bi nas mogla ustaviti pred tem, da mu nesemo plačilo, ki ga je zaslužil . . . Vojaki sedemindvajsetega polka! Naš cilj je danes . . . Surat kan! Naprej!" Pri teh besedah je Geoffrey z enim sunkom potegnil sabljo iz nožnice in dal z njo sedemindvajsetemu polku znamenje za odhod . .. Obrnil je konja in s sabljo nad glavo kazal svoji vojski smer, v katero ga je gnala ena volja . . . Sedemindvajseti polk indijske brigade, šest sto konjenikov s pokončnimi kopji, na katerih so vihrale zastavice v ju-itranjem vetru, je krenil na- PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni svetovalec Father Anthony Bombach, predsednica Prances Rupert, 19303 Shawnee Ave.; podpredsednica Antonija Svetek. tajnica Prances Klein, Geoffrey Vickers molčal in ča- 19407 Muskoka Ave.. Tel. ivanhoe 4820; sablja. Zagnali so se kakor črna reka proti peklenskemu kotlu, ki so ga obvladovali ruski topovi . . . Vse naprej in naprej proti tistim črnim bregovom, kjer je sto in sto topovskih žrel prežalo, kdaj bodo začeli nanje bruhati smrt . . . Sedemindvajseti polk indijske brigade se je pomikal naprej ... v smrt ... v zmago . . . kdo ve kam . . . Ta trenutek ni nihče mislil na to, kaj jih čaka v črnem kotlu pri Balaklavi . . . Vsi, ljudje in živali, so čutili samo, da morajo naprej, naprej, kamor jih žene neizprosno povelje višje volje. Od vseh strani so donele zapovedi, so se razlegali glasovi trobent in zamolklo grmenje bobnov . . . Na čelu črne vojske je jezdil general Warrenton. Zraven njega je bil major Geoffrey Vickers. General in njegov pribočnik sta jezdila tesno drug ob drugem, ne da bi se pogledala — zdaj si ni bilo treba ničesar več pripovedovati, zdaj je bilo vse jasno . . . Za Warrentonom in Geoffre-yem je jahal praporščak med dvema častnikoma. Zastava se je vila v vetru, ki ga je porajala brzina, s katero so jezdili v naskok. Za zastavo so v dvojni vrsti jahali častniki iz štaba indijske brigade, vsi mrki, resnih obrazov in s stisnjenimi zobmi. Morda so mislili na tovariše, ki so ležali pod vročim indijskim nebom pred Chukotijem: Randall, Pearson in toliko drugih. Zdaj je udarila ura v njihov spomin . . . ne, št. 163 kskj, Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000: bolniška podpora je $5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1945 je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Helena Mally, pod-pieds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVan-hoe 0728; blagajničarka Frances Ma-cerol. Zapisnikarica Julia Broezvar; nadzornice: Prances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Sterniša. Rediteljica in zastavonošinja Prances Kasunič; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida Johana Krall in Marjanca Ku- Skufca, Mary Skufca in Frances Zimmerman. Društveni zdravniki so: dr. Perko in dr. Škur. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec. prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Pikš, odbornice: Mary Skul in Geno-vefa Supan; nadzorni odbor: Jennie Brodnik, Mary Stanonik, Frances Baraga; rediteljica Frances Kasunic; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec ir. Mary Prlstov; za klub društev SND in konferenco stopniki za SANS: L. Znidarsich, C. Ozbich; zastopniki za Klub društev: F. Rupert in K. Floss; zastopniki Slovenskega društvenega doma: F. Rupert in R. Knaus. SND: Marv Stanonik in Julia Brezo-har; za Norwood Community Council, var; za jpo-SS Anna Erbežnik. Za Marjanca Kuhar in Mary Stupar. preiskavo novih članic—vsi slovenski Imenik raznih društev DRUŠTVO DVOR BARAGA, ŠT. .1317 čer, v šolski dvorani sv. Kristine, na REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV | E. 222 St., Euclid, Ohio. Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar. župnik fare sv. Vida; nad-borštnar Frank Perme Sr.. podboršt-nar Anton Hlabše, bivši borštnar Joseph Krizman, finančni tainik Charles Baznik, 1580 E. 133. St.; blagajnik Edward Baznik, tajnik-zaplsnikar Prank Svegel, nadzorniki: Lawrence Zupančič. Frank Skerl, Ivan Zupan; sprevo-ditelja Louis Erste, Frank Znidaršlč, delegati k Advisory Chapter John Hočevar, Frank Znidaršlč, Ludwig Marolt, Charles Baznik. Bolniški nadzornik Frank Perme Sr., 1133 Norwood Rd., telefon HEnderson 8568. Skrbnik pri pogrebih Anton Hlabše, 1082 E. 72. St., Tel. ENdicott 4895. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment 9e tudi pobira vsako prvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli. PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ Predsednica Mary Urbas, podpredsednica Mary Malovrh, tajnica Frances Susel, 15900 Holmes Ave. Tel. Potomac 5386; blagajničarka Filomena Sedej. zapisnikarica Jennie Koželj, nadzornice: Louise Čebular, Mary Zallar in Martha Batich. rediteljica Frances Salmich. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar; predsednica Mary Lusin, 387 E. 163 St.; podpredsednica Ana Rebolj; tajnica Katarina Artelj, 16006 Parkgrove Ave. Tel. KEnmore 3362; blagajničarka Ella Starin; zapisnikarica Mary Jane. Računske nadzornice: Margaret Rožanc, Anna Stopar in Theresa Miklavec; zastanofvonošin ja Gertrude Koželj. Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. kal, kakšen učinek bo začetek njegovega govora imel na vojake, je bilo slišati samo hrzanje konj, ki so nepotrpežljivo kopali z nogami, kakor da sluti jo tudi oni, kaj se pripravlja in seji m mudi, da bi čimprej oddrveli, da bi se vse skupaj čim preje končalo. Ko se je valovanje v vrstah polka spet poleglo, ko so se konji malo pomirili in je bilo spet vse strahotno tiho, je Geoffrey nadaljeval z močnejšim glasom: "To je tisti Surat kan, ki je pred tremi meseci dal povelje za pokol j v Chukotiju. Vsi veste, kaj ste tam izgubili . To je prav tisti Surat-kan, ki je prelomil slovesno besedo, ki jo je kot vojak dal vojakom. Tisti Surat-kan, ki je dal umoriti našega poveljnika, polkovnika Camipibella, in vojake, ki so ostali z njim vred pri življenju . . . Tisti Surat-kan, ki je polkovniku in njegovim zagotovil prost odhod iz trdnjave, ne da bi jim bilo treba od-' blagajničarka Pavlina Sajovic. zapisnikarica Mary Japel, nadzorni odbor: Prances Globokar, Prances Grčman in Prances Stupica. Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman; predsednica Prances Lindič; podpredsednica Terezija Lekan; tajnica Mary Hrovat. 3524 E. 82 St.; blagajničarka Veronica Škufca, zapisnikarica Mary Filipovič; nadzornice: Mary Škufca, Ana Jakič in Mary Janežič. Zastavo-nošinji Mary Janežič in Mrs. Barle. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Predsednica Mary Marinko, podpredsednica Margaret Tomazin, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. Tel. HEnderson 6933; blagajničarka Dorothy Strniša, zapisnikarica Julia Brezovar. nadzorni odbor: Anna Znidaršlč, Frances Brancel in Jennie Kral, rediteljica Pauline Zigman, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilija Skrbeč, Jennie Strnad. Seje se vrše vsak drugi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida. PODRUŽNICA ŠT. 50 SŽZ Predsednica Prances Seitz, podpredsednica Mary Palcic, tajnica Olga Skodlar, 1046 E. 67. St. HEnderson 3405, blagajničarka in zapisnikarica Mary Loushin, reporterica Betty Gar-troza. za dopisovanje in za posečanje sej Christine Nestar, sentinelka Jennie Suhadolnik. nadzornice; Jo Seel-ye, Cecilia Znidarsich, Mary Andol-sen; seje so vsak 2. pondeljek v mesecu na 6117 St. Clair Ave. v uradu Zar-je^__ DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich, 7505 Myron Ave.; blagajnik Louis Kraje, zia pregledovanje novega članstva Vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 6 v nove šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zve-če rob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in ^e jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se na.1 bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote. Zdravniki: M. F. Oman, Angeline De-jak-O D»nnel, J. M. Seliškar, J. F. Seliškar, A. J. Perko, A .Skur, L. J. Perme in C. G. Opaskar. Seje se vršijo vsak prvi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida soba št. 6. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prosto- 1u. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar; društveni duhovni vodja Rev. Joseph Celesnlk; predsednik John Pez-dirtz; podpredsednik Anthony Rud-man; fin. tajnik Joseph Perra, 444 E. 152 St.. tel. KEnmore 7131; bolniški tajnik Michael Zlate, 845 E. 139 St., tel. POtomac 9902 ali MUlberry 9160; blagajničarka Frances Leskovec; zapisnikarica Anna -Grajzar. Nadzorni odbor: predsednica Mary Jerkich, Anna Skolar in August F. Svetek. Zastopnik za Zdrugo August F. Svetek. Zastopniki za Slovenski dom na Holmes Ave.: Ciril Rovansek, Mary Panchur, Anna Grajzar, Joseph Ferra, Mary Izanec, John Komlck in Michael Zlate. Zdravniki: Dr. Perme, Dr. Skur, Dr. Stasny, Dr. Opaskar in Dr. Rotter. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Anthony Bombach, predsednik Leopold Troha, podpredsednik in blagajnik Alphonse Sajovic, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave.. Tel. KEnmore 2863; zapisnikarica Mildred Skufca, nadzorniki: Frances Globokar, Mary Mršnik in Mary Strukel; zdravniki: dr. Skur, dr. Perme in dr. Rotter. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob osmih zvečer. DRUŠTVO SV. KRIŽA ŠT 214 KSKJ Predsednik August Kristančič, tajnik James Steplc. 3658 W. 58th St. Tel Me 1412; blagajnik Frank Bizaj, zapisnikarica Josephine Ziganti; zdravnika dr. A. Marcus, 5202 Storer Ave., in dr. John J. Sanate, 6401 Denison Ave. Sejš so vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. ob dveh popoldne. DR. SV. KRISTINE, ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik Math Tekavec. podpredsednik Frank Hochevar, tajnica Theresa Zdešar, 20601 Arbor Ave., blagajnik Anton Tekavec, zapisnikarica Frances Kosten, rediteljica Mary Kolman, za-stavonosilka Mary Kolman. nadzorni odbor: Helen Kosten, Terezija Poto-kar in George Meterc; zdravnika: dr. Anton Skur in dr. M. F. Oman. Seje se vrše drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v šolski dvorani sv. Kristine na 222. cesti v Euclid, Ohio. zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejema od 16. do 40. leta. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej Krašovec. tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar, Joseph Okorn in John Mlakar; zastopnik za delniško konferenco SND Michael Te-lich. za klub SND John Žnidaršič, za JPO-SS in SANS Frank Baraga. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton Hlabše. 1082 E. 72nd St.; tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Andrei Tekauc. 1023 E. 72nd Place; zapisnikar Matija Oblak. 1235 E. 60th St; nadzorniki: Anton Pozelnik, Louis Lavrič in John Martinčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni uri popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. Asesment sr pobira na seji in vsakega 25. v mesecu na domu tajnika od 6 do 8:30 zvečer. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN SKEGA. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Meglich, podpred scdnlk John Hrovat st., finančni in bol niški tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk; vratar Anton Gregorač. Dru štvo zboruje vsak tretji pondeljek mcsecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 6 nove šole sv. Vida. DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnica Frances Ponikvar, 450 E. 118 St., Tel POtomac 2796. blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Mary Zupančič, rediteljica Mary Kraje. Nadzornice: Josephine Mlakar, Jennie Lesar in Martha Korelec. Zastopnice za pomožno akcijo in Sans Johanna Mervar, za skupna društva fare sv. Vida. Anna Svigel in Mary Kraje. Zdravniki dr. Kern in dr. Dejak-O'Donnell ter vsi ostali slovenski zdravniki. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu v SND na St. Clair Ave. PEVSKO IN PODPORNO DRUŠTVO ZVON Predsednik Andrew Režin, podpred sednik Matt Zupančič, tajnik Sylvester Paulin, 9315 Easton Ave., blagajnik Frank Stražar, zapisnikar Fred Kre čič; nadzorniki: Anton Erjavec, Domen Blatnik, Martin Martinšek, zdravnika dr. Anthony J. Perko in dr. A. Skur pevovodja Ivan Zorman. Seje so vsako četrto nedeljo v mesecu ob desetih dopoldne v SND na 80. cesti. Pevske vaie so vsako sredo zvečer. OLTAR. DRUŠTVO FARE SV.VIDA Duhovnii vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar, predsednica Jennie Kral, podpredsednica Frances Brancel, tajnica Frances Baraga, 6220 Carl Ave. tel. HE 5724, blagajničarka Mary Otoničar, zapisnikarica Jennie Oberstar, rediteljica Mary Pristov, nadzornice: Dorothy Strniša, Alojzija Koželj in Jennie Zelle, zastopnica za Zvezo skupnih oltarnih društev Mary Milavec. Seje so vsak drugi četrtek v mesecu v novi šoli sv. Vida zvečer po pobožnosti. kSIKII SLOVENSKA ZVEZA NAJSVETEJŠEGA Duhovni vodja Rt. Rev. a J-predsednik Matt Tekavec; F sednik Jakob Resnik; tajnik f* chevar, 21241 Miller Ave.; b Lawrence Bandi; zapisnikar M1' ljač; nadzorniki: Lawrence P<" seph Kenik in Frank Pire; zas' Anton Gregorač. Seje se vrši1 četrto nedeljo v mesecih: janui rila, julija in oktobra. Zvezi edino za dobrodelne namenf uspeh katoliške vere. Možie it niči, pristopite v lokalno društL^ Imena v Vaši župniji, ter bosr^™ li obenem tudi člani zveze. ===== 159 B ZN slovenski društveni na recher ave. Predsednik Andy Božič, P1 nik Frank Žagar, tajnik J blagajnik John Ivancic, Frank Rupert, nadzorniki: ha. Frank Zigman, Jakob Pe' podarski cdbor: John Robič, žun, John Rotar; prosvet Matt Intihar, Anton Pluti Kihler. Frank Segulin, Frank Fende, Frances Rotter, rektorija je vsako 3. sredo v SLOVENSKI DEMOKRATS* V EUCLIDU Predsednik Andy Jerman, • sednik Anton Sternad, tajni*"0.!©] Boich, 22571 Ivan Ave., Qf Frank Smaltz, zapisnikar Jot1-' nja; nadzorniki: John KinWDllje Robich, Louis Zgonc. Seje se drugi torek v mesecu ob 8 Slovenskem društvenem donr cehr Ave. i DRUŠTVO SV. NEŽE ŠT. 139 CKO Predsednica Mary Ivane, tajnica Eva M. Peterlin, 1165 E. 60th St.; bla gajničarka in zapisnikarica Louise Piks. nadzorni odbor: Jennie M. Yelitz Mary Peterlin in Mary Skulj, zdrav niki: dr. Seliškar in dr. Perme. Seje se više vsako tretjo sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida. PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik in blagajnik C h ar le Benevol. 821 Alhambra Rd.; podpred. sednik Joseph Hočevar, tajnik John Urbas. 15312 Holmes Ave.; zapisnikar Joseph Hočevar. Nadzorniki: James Kastelic, Frank Videmsek in Jack Jane. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 8 uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA št. 5 smz Predsednik Prank Česnik, 5709 Pros ser Ave.; podpredsednik John Straus tajnik in blagajnik Tony Krampel 1003 E. 66 Pl.; zapisnikar Frank Ku tiar; nadzorni odbor: Frank Kuhar John Ausec ln Frank Brancel. Po društvo sv. ane. št. 4 sdz aružnica zboruje vsako tretj0 s?ibot? Predsednica Julia Brezovar, 1173 E v mesecu zvečer v SND, soba št. 4 -------- --ases_ COth St.; podpredsednica Jennie Stanonik. tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167th St.; zapisnikarica Genovefa Zupan, blagajničari.a Josephine Oražem, rediteljica Mary Pristov, nadzornice: Anna Erbežnik, Jennie Suvak in Rose L. Eršte. Društveni zdravniki so vsi slovenski zidravniki v Clevelandu in okolici. Redne seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. (Soba št. 1 v novem poslopju). DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Kor-dan. 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, nadzorniki: Louis Shuster, Fred Kre-5ič in Eleonor Hrovat, zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Anthony Skur :n dr. Michael Oman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65 centov na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe, tajnik George Turek, 16011 Waterloo Rd, tel. KEnmore 9731, blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Matt Debevec. Nadzorni odbor Frank A. Turek. Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI. ŠT 14 SDZ Predsednik John Susnik. podpred-iednik Frank Brancel, tajnik in blagajnik Frank Brinovec, 5804 Bonna Ave.; zapisnikar Matt Penko, nadzorniki: John Brodnik, Frank Brancel in John Sušnik, zdravniki—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v sobi št. 3, staro poslopje Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. staro poslopje. Tajnik pobira Tient vsakega 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek. podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Ma-čerol, 1172 Norwood Rd.. blagajnik John Portuna, zapisnikar Joe Grdina nadzorniki: Primož Kogoj, Pr. Zakraj' šek, Damijan Tomažin, zastopnik za skupna društva sv. Vida Jože Grdina, Seje so vsako četrto nedeljo popoldne ;b eni v novi šoli sv. Vida. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, tajnica PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ ' Mary Pucell, 3535 E. 81 St., blagajnl-Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach; čarka Antonija Debelak, zapisnikarica predsednica Prances Perme. podpredsednica Helena Kolman. tajnica Anna Godlar. 21670 Puller Ave., tel. KEnmore 0584, blagajničarka Barbara Baron, zapisnikarica Terezija Zdešar. Nadzornice: Helen Kolman, Caroline Feck in Fiances Sokač. Rediteljica In zastavonošipja Anna Mlkovlč. Seje se vrše vsaki drugi pondeljek v mesecu, pozimi ob sedmih, poleti ob osmih zve- Josephine Mulh. Nadzornice: Miss Stephania Možic, Ana Tekavčič in Prances Adler; banderonošinja Anto-nia Debelak; zastopnici za SND na 80. St. Theresa Lekan in Helen Zupančič; za SND v Maple Heights Theresa Glavič in Ana Portuna; za skupna društva Helen Zupančič in Veronica Skufca Zdravnika dr. Perko in dr. Skur. Seje so vsako 3. nedeljo v DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednica Anna Hočevar, tajnik Frank Merhar. 1173 Norwood Rd.; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Anton Vider-vol, nadzorniki: Ivan Zupan, Louis Lavrič ln Frank Modic: zastopnik za klub društev SND in za konferenco Frank Modic; društveni zidravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo s(jbctc v mesecu ob 7:30 zvečer v gl. uradu SDZ. PODRUŽNICA ŠT. 14 SMZ Predsednik John Komic. podpredsednik John German, tajnik in blagajnik Geo. Turek, 16011 Waterloo Rd.; zapisnikar Peter Dragan; nadzorni odbor: Joseph Ferra, Charles Ribar in John Jelerkovič. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Turkov! dvorani na 16011 Waterloo Rd. DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednioa Agnes Žagar, podpred sednica Terezija Lekan, tajnica Jen-nie Milavec, 4445 e. 156 St.. zapisnikarica Mary Flllpovich, blagajničarka Stefania Možic. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Lowrence Zupančič, 652fl Schaefer Ave.; podpredsednik Louls Erste, 6205 Whittier Ave.; tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; pomožna tajnica Rose Erste,, blagajnik Frank Bogovic, zapisnikarica Marion Kuhar, nadozmiki: Joseph Nemanich, Jennie Krall in Marion Kuhar. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v sobi št. 6 nove šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi. da se redno udeležujejo sej ln sporočajo o njhi delovanju na društvenih sejah. PROGRESIVNE SLOVENKE, KROŽEK 3. EUCLID. O. Predsednica Prances Gorjanc, podpredsednica Prances Julylia, tajnica in jlagajničarka Mary Ster. 19302 Arrow-head Ave., tel. KEnmore 5773, zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzornice: Louise Perme, Mary Medvešek, Prances Zaje. Seje so vsako prvo sredo v ir.secu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. PEVSKI ZBOR "SLOVAN" Predsednik Prank Rupert, podpredsednik Louis Furlan, tajnik-blagajnik Joe Vicic, 19000 Chickasaw Ave., zapisnikar Ciril Ozbich; nadzorni odbor: L. Nadzornice: Veronica Furlan, C. Ozbich in F. Maurich; za- 1880 b v ai gospodinjski klu«se je jutrovem rmad Predsednica Emily Silbit^ uje predsednica Helen Mirtel, f phie Hočevar, blagajničarka J"«* Sn char Jr. Seje se vrše vsak 'souje tek ob 7 url v SDD na P^ujet.n SO k "a od rja l >klah( ; vojn Kunz< 1945 k NAZNANILO IN ZAHVALA in očeta s0 : lelove o j eni nik W laredi ) let; :ar 23 V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo v^er> st sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno da je nemila smrt posegla v našo družino in nam1 so vzela preljubljenega in nikdar pozabljenega soPrc 11 adnja ize je 194 zaj aciji so na ki je po dolgi in mučni bolezni spreviden s sv. zahnleka menti za umirajoče izdihnil svojo blago dušo terCimi 1 tisnil svoje trudne oči in za vedno zaspal dne 7. tno o nija 1945 v starosti 65 let. Doma je bil iz vasi Ra,a 194 ca pri Gorici. Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi Jij-jp, Vida smo ga položili k večnem počitku dne 12. j" . j a 1945 na Calvary pokopališče. IV 111 FRANK PAUL1N-! Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Francis Baragi za opravljene molitve ob krsti P^dvc pogrebom, za spremstvo iz J os. Zele in Sinovi pog^, j >r v £ ne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravlj1 sveto mašo in ganljive cerkvene obrede. . lu nac Prav prisrčno se želimo zahvaliti družinam J^ačk« Prince in Ig. Mervar, ki so nam bili za prvo pOJ®1 ma in nam kaj dobrega storili. Dalje vsem, ki so ga'e bil iskovali v njegovi dolgi bolezni, kakor tudi vseW>,roti I so ga prišli pokropit, so pri njemu čuli, nas tola^ kakor tudi onim, ki so se udeležili svete maše iflIzani spremili na pokopališče k večnem počitku. advok jevski Prisrčno se želimo zahvaliti vsem onim, ki so f gg^ klonili vence cvetja ob krsti hašega blagopokoji^rtizai soproga in dragega očeta. Enako tudi vsem, ki so |__ rovali za svete maše za mirni pokoj blage duše; iRop j kor tudi vsem za dar v gotovini, in vsem ki so ^ . svoje avtobomile brezplačno pri pdgrebu. p01 'lomili Nadalje se želimo prisrčno zahvaliti članom ^Postaji Stva Slovenec št. 1 SDZ in društvu Naprej s^esti. < SNPJ za udeležbo pri pogrebu .posebno pa nosili tako krste, ki so ga spremili in položili k večnem počili ni ravno tako za hitro izplačilo smrtnine. s stei katere Našo zahvalo naj sprejme pogrebni zavod ■'azolini Zele in Sinovi >za vso vsestransko prijazno nakloi1 par nost in postrežbo in za lepo urejeni pogreb. no. Ti pa, preljubljeni in nikdar pozabljeni soP^ in oče, težko nam je pri srcu, ker si nas moral ^ sitti. Dokončalo se je Tvoje zemeljsko trpljenj6! ZV utrujen si za vedno zaspal. Globoko potri nad Tv< pran izgubo ti želimo, da sedaj počivaš mirno v zasl^, jtar 2| nem večnem počitku. Naj Ti sveti večna luč in meg ka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: v mg Dt iti na stopkj Priste belop fodnijj STEFiANIJA PAULIN, soproga; LUDWIG in F l/C EDWARD, sinova; EMMA in OLIVIA, hčeri. V stari domovini pa zapušča žalujočega brata zapisi Štefana in številno sorodnikov tukaj ) Lerc in v domovini. 'oughe Cleveland, O. 10. julija 1945. g Saci J 6 /