.motJSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini ^ rA An .. Abb. postale I gruppo ti6Da 4UU lir Leto XXXVII. Št. 239 (11.061) TRST, petek, 9. oktobra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni •Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, OFENZIVA VERSKIH FANATIKOV IZ VRST MUSLIMANSKIH BRATOV Spopadi v glavnem mestu Gornjega Egipta Asjutu dva dni po Sadatovi smrti skalili mir v državi TALIM HRAM ST SPIT ODPIRA Dogovarjanja ob pogrebu KAIRO — Med Egiptom in Izraelom se bo nadaljeval proces normalizacije. Podpredsednik in namestnik zunanjega ministra Kamal Hasan Ali bo kot predvideno 25. oktobra odpotoval v Tel Aviv. Jutrišnja istočasna prisotnost ameriškega državnega tajnika Haiga in izraelskega premiera Begina na Sadatovem pogrebu pa bo omogočila predsedniškemu kandidatu Mubaraku, da razblini strah svojih zaveznikov. Že predsinočnjim je Mubarak izjavil zahodno-nemškemu zunanjemu ministru Genscherju, da bo Egipt nadaljeval po poti miru, ki jo je začrtal Sadat. Jutrišnji pogreb ob prisotnosti izrednega števila državnikov, pa bo za Mubaraka predvsem priložnost za snovanje skupne strategije v obrambi zmernih arabskih in muslimanskih držav pred napadi notranjih verskih fanatikov in zunanjimi poskusi destabilizacije. Haig in obrambni minister VVeinberger bosta nedvomno obnovila svojo vsestransko podporo Egiptu. Sudanu in Somaliji s konkretnimi predlogi za vojaško in gospodarsko po- moč. Prav o tem se je navsezadnje prav Mubarak pogovarjal pred dnevi z Reaganovo administracijo. V Washingtonu se dobro zavedajo egiptovskih in sudanskih težav, da jih ne bedo pustili na cedilu. S tega zornega kota je treba tudi razumeti premike ameriškega sredozemskega bredovja. V Ameriki se namreč ne bojijo, da bi se Egipt zbližal s SZ, saj smatrajo Mubaraka za hujšega antisovjeta kot pokojnega Sadata. Politični opazovalci pa se po tihem jezijo nad Beginovo prisotnostjo na pogrebu, saj je s tem onemogočil prihod v Kairo predstavnikom drugih zmernih arabskih držav. Maroko je namreč umaknil svojo udeležbo, ko je izvedel, da bo v Kairu tudi izraelski premier. Zahodna Evropa pa nima teh problemov. Sa-datova smrt je navsezadnje izvrstna priložnost, da aktivneje poseže v bližnjevzhodna dogajanja, saj je s prizorišča izginil za Arabce kompromitirani Sadat. Predsednik italijanske vlade Spadolini je na Reaganovo pismo evropskim državnikom, naj podprejo Mubaraka, že pozitivno odgovoril, isto bodo bržkone v prihodnjih urah storili tudi drugi. OB UVODU V PARLAMENTARNO RAZPRAVO 0 OKLEŠČENEM PRORAČUNU IZZIVALEN NASTOP AGNELLIJA V POLEMIKI 0 VLADNIH UKREPIH Predsednik Fiata poziva vlado, naj ukrepa «enostransko» za zmanjšanje stroškov za delovno silo • Andreatta in La Malfa v senatu RIM — Parlamentarni postopek za odobritev državnega proračuna se je začel včeraj z obrazložitvami ministrov Andreatte in La Malfe pred senatno skupščino ob narašča-joČQtn vznethirjijijjiL .jiasprotovp.-, nju široke, družbene skupnosti močnemu klestenju po socialnih postavkah (zdravstvu, skrbstvu in javnih storitvah), ki v bistvu nalaga zopet na najmanj premožne sloje največje breme za izhod iz hude gospodarske krize. Toda izvajanja obeh ministrov je zasenčila sinočnja vest Javno finansiranje strank Ncprdinjtno zasedanje poslanske zbornice RIM' — Včeraj se je začelo neprekinjeno zasedanje poslanske zbornice v zvezi z razpravo o javnem finansiranju strani;. Za neprekinjen potek razprave so glasovale stranke' vladne večine in misovci, komunisti so se vzdržali, proti pa so glasovali radikalci, PD UP in neodvisna levica. S tem ukrepom nameravajo zajeziti obstrukcionizmu radikalcev, ki nasprotujejo vsakršnemu povišanju denarnih prispevkov strankam. V ta namen so Pa-nella in tovariši predložili na tisoče amandmajev, o katerih so že začeli razpravljali. Stranke, ki se zavzemajo za povišanje prispevkov pa trdijo, da jp inflacija v dobršni meri razvrednotila zakon o javnem finansiranju. ki so ga odobrili leta 1974. nemu spopadu. «Odgovor sindikatov bo temu ustrezen*, zatrjuje UIL in poziva vlado, naj pravočasno preokrcne pogajanja k plodnim izhodom. Zamuda Uglašen na, , »gyre. -BiH jat -Kosova. pa» molijo, gnellijeve izjave je bil nastop za- da so niihove republike oziroma po-kladnega ministra Andreatte, ki je, v nasprotju z zagotavljanjem Spa-dolinija, da sprejema popravke k proračunskim dokumentom (z edinim pogojem, da se primanjkljaj ne poveča), zatrdil, da gre za »proračun brez varnostne mreže*, pri katerem ni mogoče niti povečati dohodkov niti zmanjšati izdatkov. Po njegovem se plače preobilno dvigujejo, če sindikati in delodajalci ne bodo našli sporazuma o stroških za delovno silo pa mora vlada samostojno ukrepati v okviru svoje od-govornsti. Proračunski minister La Malfa je v bistvu zagovarjal proračunsko klestenje, češ da je bil edini način za omejitev inflacije na 16 odstotkov in za ustvarjanje ^protiinflacijskega sklada* 6.000 milijard lir za naložbe, ki naj zagotovijo- v prihodnjem letu vsai 2-odstotno rast narodnega dohodka. Prihodnji teden se bo začela bržkone zelo vroča proračunska razprava v pristojnih komisijah senata. Medtem se vznemirjenje in protest na delovnih mestih ni polegel, prav nasprotno. Tudi včeraj so se ponovile protestne manifestacije proti vladnim ukrepom, ki so tokrat zajele industrijsko področje okrog Barija, kier so delavci zahtevali, naj sindikati okličejo vsedržavno splošno stavko. nih nalog in s tem tudi razvitost posameznih območij. Vsaka ustanova je namreč pripravila za svojo republiko ustrezen seznam, znanstvene ustanove iz Makedomje, črne da so njihove republike oziroma po krajina najbolj nerazvite. V zvezi z delom ustanov ji? bilo slišati precej opozorili »Če sedem ustanov na i-što vprašanje da različne odgovore, potem ali niso objektivni, ali pa živimo v zablodi*. Delegati so zato sklenih, naj vse znanstvene ustanove sedejo skupaj za zeleno mizo in uskladijo stališča.* Na seji je bilo tudi slišati, da je treba končno razbiti tabuje glede problemov, ki nastajajo zaradi tako imenovane demografske eksplozije. Vse države v svetu se ukvarjajo s temi problemi in jih rešujejo na njim orgovarjajoč način. Torej ni razloga, da tega ne bi naredili tudi v Jugoslaviji. Nesmiselno je namreč zahtevati zahodnoevropsko življenjsko raven in hkrati imeti a-zijsko nataliteto, (dd) Varnostne sile so bile kos položaju, ko so priskočili na pomoč padalci Anvara Sadata naj bi ubili fundamentalisti skupine «kesanje in pokora» KAIRO — Nenaravna umirjenost, ki je vladala v Egiptu po Sadatovi smrti, so včeraj nenadoma skalili hudi izgredi in oboroženi spopadi med islamskimi fundamentalisti in varnostnimi silami v glavnem mestu gornjega Egipta Asjutu. Sodeč po agencijskih vesteh so neredi izbruhnili po prvi jutranji molitvi ob islamskem prazniku «velikega bajrama*. Verniki se po molitvi niso razšli in so nadaljevali obred po mestnih ulicah. Varnostne sile so na podlagi določil o izrednem sta- nju. ki prepoveduje javne shode in verske obrede izven mošej, posegle, da bi razgnale vernike. To pa je bilo kot kaže dogovorjeno znamenje, da so v skrbno preračunanem zaporedju pripadniki raznih i-slamskih bratovščin z orožjem zasedli razne ključne položaje v mestu. Z rafali iz avtomatskega orožja so pokosili stražo pred vojašnico varnostnih sil v neposredni bližini vladne palače. Verski fanatiki so vojašnico zasedli in si tako priskrbeli orožje in municijo. Po vsem sodeč je bil to najnevarnejši trenutek v včerajšnjih incidentih. Fundamentalisti pa so se kot kaže ušteli, saj so se jim pridružili le verski fanatiki, ne pa večina vernikov, kot so to verjetno pričakovali. . Lojalnosti večine prebivalstva pa jc nedvomno botroval tudi hiter poseg egiptovskih varnostnih sil, ki so takoj prešle v protinapad. V mesto so baje poslali tudi ojačenja, da so oblasti sinoči ponovno vzpostavile nadzorstvo nad celim mestom. Po vesteh iz As,juta pa je bil boj srdit in dolgotrajen. Osrednje egiptovske oblasti so kljub poskusom, da bi zmanjšale pomen incidentov, morale priznati, da so bili spopadi srditi. Verski fanatiki so se v zasedenih poslopjih žilavo branili varnostnim silam. Iz asjutskih bolnišnicah poročajo o mrtvih in ranjenih, točnega števila žrtev pa ne navajajo. V popoldnevu so v boje posegli tudi padalci. ki so bili kmalu kos položaju. V mestu je sinoči vladal mir. Občasno pa so se vseeno razlegali streh, varnostne sile so namreč pričele širokopotezno akcijo, da bi izsledile vse udeležence izgredov in spopadov. Incidenti v Asjutu so grobo zdramili iz nenaravne umirjenosti in o-topelosti Egipt. Izjave obrambnega ministra Gazale in notranjega ministra Mašrija, da so Sadatov u-mor zagrešili verski fanatiki, dobivajo globlji pomen. Egipt se nenadoma sooča z nevarnostjo »iraniza-cije*. Mogočna organizacija muslimanskih bratov, ki je povzročila preglavice že Naserju, prehaja sedaj v protinapad. V političnih krogih pa so prepričani, da jim destabilizacija v državi ne bo uspela. Daljše obdobje jim je namreč Sadat dovolil, da so delovali na pol legalno, s tem pa je obveščevalni službi uspelo, da je sestavila sezname večine pripadnikov organizacije muslimanskih bratov. Iz teh seznamov so baje izpadle le najbolj skrajne organizacije, ki so kljub Sadatovi »dobrohotnosti* o-stale v ilegali. Med temi v Kairu najpogosteje omenjajo fundamenta-listično skupino »kesanje in poko-re», ki je baje izvršila torkov a-tentat. Ob tem izbruhu muslimanskega verskega fanatizma pa je pozitivna včerajšnja vest, da je koptska krščanska Cerkev vsestransko podprla bodočega predsednika Mubaraka. Izrazi lojalnosti raznih muslimanskih verskih dostojanstvenikov pa potrjujejo strah širokega kroga Egipčanov, da bi šel Egipt po poti Irana ali Libanona. Danes ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu otvoritev nove sezone 1981 -1982 z dramo slovenskega dramatika Ferda Kozaka »Punčka*. Predstavo so pripravili: režiser Jože Babič, scenograf Sveta Jovanovič, kostumograf Marija Vidau, lektor' Bogdana Herman, glasbenik, Aleksander Vodopivec in koreograf Janez Mejač. Nastopajo: Alojz Milič, Lidija Kozlovič, Nevenka Sedlar, Anton Petje, Livij Bogateč, Anton Gogala, Drago Gorup >iaiiiiiiMiiiii«s<«iii«itaiiiiiiiiiii>«aiii«iiiiaiiMiiiiaiiiifiii>iia>aiiitiiiiiii«itiiaiiift*«««Bii*s«iaiiiiBaiaiiiMii*«ii«iii«iM«iiai>i««vBS>«««igi>iitiMi«« PO 18 DNEH ZASEDANJA SO SE DELEGATI V GDANSKI VČERAJ RAZŠLI Ostre reakcije Sovjetske zveze na novi program Solidarnosti Novoitana KKP že izvolila svoje vodstvo - Prihodnji (eden plenum 1*ZDP Francoski zunanji minister Cheysson se bo danes srečal s Kanio in Waleso GDANSK — V sredo ponoči se je prvi kongres Solidarnosti končal in že včeraj je novoizbrana koordinacijska komisija izvolila svoje novo vodstvo, v katerem pa ni našel mesta edini vpisani v komunistično partijo — bivši podpredsednik Solidarnosti Bogdan Lis. Med 18 člani vodstva je veliko novih imen in težko je že sedaj dajati politično oceno novega vodstva. Tako na Poljskem kot v drugih vzhodnih državah je včeraj posvetil tisk veliko prostora kritični oceni novega akcijskega programa Solidarnosti, s katerim se je sindikat predstavil oblasti in Poljakom ne le o intervjuju največjega italijanskega zasebnega podjetnika, predsednika avtomobilskega koncerna Fiat, svojemu časopisu «l,a Stampa*. ki izzveni hudo izzivalno Gianni Agnelli zatrjuje, da «si ni toogoče več utvarjati, da bi posredovanje in pogajanja med družbenimi silami (delodajalci.in sindikati) o stroških za delovno silo mo gla pripeljati kamorkoli*, l.astnik Podjetja, ki zaradi zgrešenih pro-lzvajalnih izbir vodstva postavlja v dopolnilno blagajno (na stroške clr *ave, oziroma vse skupnosti) po 70 tisoč delavcev na en mah, zato zahteva «enostranske pobude vlade* in zatrjuje, da «ni mogoče dvomiti v voljo predsednika vlade in v njegovo brezpogojno prizadevanje*, dvo nii le o «politični moči večine*. Gre v bistvu za neposreden pritisk na ouadolinija, naj prisili sindikate, da sprejmejo okrnitev draginjske do klade, torej dejansko zmanjšanje kupne moči plač, ali pa da kar Plimo niih ukrepa v tem smislu. Protisindikalno ofenzivo je bila začela včeraj že Confindustria s ti skovnim sporočilom, v katerem ir zatrjevala, da predstavlja razvved Potenje lire »nadaljnji dokaz, da S|ndiknlne zahteve preha ja'o logiko dejanskih možnosti itali ionske stvar Posti*, obenem pa hvalila program-sko smernice vlade, češ da «jo storila vse. kar je bilo mogoče, za zajezitev inflacije*. Na to sporočilo 'e žr odgovoril sindikat UIL, ki priznava, da je možnost sporazuma z delodajalci skoraj nFna, a le po krivdi »gospodar!ev*. ki bore;n izni-'■'ii pogodbene možnosti sindikata v “kviru strategije, ki teži k družbe V SFRJ razprava o manj razvitih območjih BEOGRAD — Na včerajšnji seji odbora zbora republik in pokrajin SFRJ za vprašanja nezadostno razvitih območij, je predstavnik ZIS Jovo Kebdžija opozoril, da se republike in pokrajine kljub jasnim stališčem skupščine in ZIS še vedno niso uspele dogovoriti o temeljnem cilju te naloge — ekonomski krepitvi celotne skupnosti. Povsem nesprejemljivo je, da sedem ustanov iz prav toliko republik in pokrajine, razen Vojvodine, povsem drugače ocenjuje seznam prednost- V LJUBLJANI ZASEDANJE KOMISIJE IA MEDNARODNA VPRAŠANJA Delegati skupščine SRS pozitivno ocenili doseženo stopnjo sodelovanja z Italijo LJUBLJANA — Komisija za mednarodne odnose pri slovenski skupščini je proučevala stike Slovenije s sosednjimi državami. Delegati so ugotovili, da sodi politika dobrososedskega sodelovanja med osnovna načela, ki opredeljujejo mednarodne odnose Jugoslavije, še posebno mesto pri tem pa ima obmejno sodelovanje. Politika odprtih meja in vsestranskega sodelovanja ob meji se potrjuje tudi kot dejavnik za krepitev polo-, žaja narodov in narodnosti, saj jim ta politika omogoča ustvarjalno vključevanje v sodelovanje med sosednjimi deželami. Delegati so pozitivno ocenili do- seženo stopnjo sodelovanja z I-talijo in izrazili prepričanje, da je nadaljnji razvoj tega sodelovanja v trajnem interesu narodov o-beh držav. Posebno so poudarili nezamenljivo vlogo italijanske narodnosti v Jugoslaviji in slovenske v Italiji v procesu razvijanja takšnega sodelovanja. Zavzeli so se za nadaljnje uresničevanje o-simskih sporazumov in izrazili prepričanje, da bo mogoče v e-nakopravnem dialogu vseh zainteresiranih najti rešitve, ki bodo upoštevale interese Slovencev v Italiji. s , Delegati so poudarili tudi pozitivni razvoj sodelovanja z Avstri- jo in prepričanje, da bo tak trend odločilno prispeval k hitrejšemu, konkretnejšemu in bolj učinkovitemu reševanju manjšinskega vprašanja. Glede tega bodo še posebno potrebni napori z avstrijske strani za razvijanje enakopravnega dialoga z manjšinami brez kakršnegakoli pogojevanja. Izrazili so tudi zadovoljstvo spričo razvoja odnosov z Madžarsko in ugotovili določen napredek glede urejanja položaja in razvoja slovenske narodnostne skupnosti v Porabju, vendar hkrati, da se danji ukrepi še ne zajemajo vseh potreb manjšine. JURE PENGOV ••afl«aaaiaaaaaaaaaaaaaa«aaaaMaaaiacaaaiiBiiaiaMiaMiiiaiiaiaafaaiiaa«aaaiaaaaiaitaiiiaiaaaaiaiaiaiiiiiaiiaaaiiaaBiaaaiif«iiiaiiaaaa«iaiaaiBaaataa*Bia*aiai BREZKOMPROMISEN SKLEP OSREDNJE NADZORNE KOMISIJE BASSANINIJEVA SKUPINA IZKLJUČENA IZ PSI RIM — »Osrednja nadzorna komisija, upoštevajoč dejstvo, da obnašanje omenjenih tovarišev nazorno priča o njihovem namenu, da prerežejo statutarne vezi s stranko, odloča vzeti na znanje, da je v celoti prekinjen njihov odnos pripadnosti socialistični stranki*. S tem zelo dvoumnim in vijugastim komunikejem je osrednja nadzorna komisija PSI dejansko izgnala iz stranke skupino Bassani-ni - Codignola, ki jo sestavljajo protagonisti nesoglasja, ki so bili avtorji, kot je mogoče razbrati iz komunikeja, ki ga danes objavlja socialistično glasilo, »škandalističnega napada na stranko*. Utemeljitev, na katero se opira disciplinski ukrep je «ošabna in objestna raven njihovih kritik stranki*. Oba člana skupine, ki 'imata tudi pomembni institucionalni položaj — Bassanini je poslanec, Vcltre pa deželni odbornik Lombardije — so povabili, naj odstopita. Bassanini pa je že jasno odgovoril, da ne namerava odstopiti, češ, da je bil izvoljen za poslanca na osnovi politične platforme, ki je kot sestavni del vsebovala načrt o socialistični alternativi. Izključitev iz stranke je bila resnici na ljubo pričakovana. Reakcija strankinih voditeljev je bila namreč že od vsega začetka preostra, da bi lahko pričakovali drugačen izid spora, še posebej, če upoštevamo, da je bila skupina «disidentov» v teh dneh de ležna številnih solidarnostnih izjav tudi v okviru stranke same. Skupina, ki jo sestavljajo Codignola. Bassanini, Ferrara, pretor Gianfranco Amendola, ekonomist Leon in pobudnik demokratičnega gibanja policistov Franco Fedeli, je sklep osrednje nadzorne komisije komentirala kot »neizpodbitno potrditev, da Cra.rijeva politika ni v skladu z demokratično razpravo*. Obenem opozarjajo »tovariše v Lazi stranke*, da se bodo »odslej še z večjo močjo borili za uveljavitev socialističnih idealov*. Disciplinski ukrep komisije je naletel na precejšnje kritike v stranki. Najuglednejši predstavnik levice Riccardo Lombardi je z ostrino protestiral »zoper način upravljanja stranke, ki je v nesoglasju z dolgoletno tradicijo strpnosti, ki je vselej označevala socialistično stranko*. Tudi Mancinijev, pristaš Landolfi in pa druga skupina strankine levice. ki jo vodita Achilli in Querci so kritizirali ukrep o izgonu, češ, da je bil protest »oporečnikov* povsem «pravičen» in je vseboval nekaj točk, o katerih bi morala vsa stranka razpravljati, čeprav je po drugi strani res, da je bilo njihovo obnašanje sporno. R. G. kot sindikalna sila, ampak tudi kot širša družbena in politična organizacija. To je seveda takoj povzročilo reakcije glasila poljske partije «Trybuna ludu;>, ki je v svojem komentarju včeraj zapisalo, da je program Solidarnosti alternativni program in da marsikje preraš-ča ustavne svoboščine*. CK PZDP je vsekakor že sklical za 14. in 15. oktober sejo plenuma, na kateri bodo obravnavali sklepe prvega kongresa Solidarnosti. Opazovalci ne izključujejo že večkrat napovedane možnosti, da bodo na tej seji CK zamenjali dosedanjega prvega sekretar/a Kanio, ki naj bi bil po mnenju vidnih partijskih voditeljev (in Sovjetske zveze) premalo odločen v reševanju poljske 'krize. To se da razbrati tudi iz sovjetskega tiska, ki je včeraj prvič neposredno napadel Solidarnost in ne — kot je bilo običajno — ekstremne struje v sindikatu Po agenciji TASS je novi program Solidarnosti «razblinil morebitne dvome* in potrdil, da je «Walesova organizacija protirevolucionarna, protisocialistična, buržujska in a-narhoidna*. TASS tudi obtožuje Solidarnost, da sp spreminja v »opozicijsko silo* in da hoče postati »vodilna moč* na Poljskem. Pr) tem ji je «do uničenja poljskega zavez-,* ništva s Sovjetsko zvezoin do vzpostavitve novega političnega sistema*. Čeprav so podobne ocene sovjetskega tiska že običajne, je treba kljub temu ugotoviti, da postajajo sovjetski voditelji vedno bolj razdra' ženi. Ob koncu svojega članka TASS namreč pripominja, da je prišel trenutek, ko morajo poljske oblasti u-resničevat.i sklepe zadnjega kongresa PZDP in »aktivno preprečiti politični avanturizem ter poskuse da bi spremenili socialistični sistem Poljske*. Tudi prve češkoslovaške reakcije so izredno negativne. Splošna ocena je, da je program Solidarnosti »protisocialističen* in da so člani KKP izbrani med desno orientiranimi socialdemokrati in krščanskimi demokrati. katerih osnovna politična o-predelitev naj bi bila predvsem an-tikomunistična. Po oceni češkoslovaškega komunističnega glasila »Rude pravo* je nova KKP Solidarnosti «politični konglomerat*, ki ga povezuje skupni cilj. to je «korenita sprememba ideološke osnove na Poljskem*. V Varšavo je medtem prispel včeraj francoski zunanji minister Cheysson, ki se bo srečal s prvim sekretarjem PZDP Kanio, pogovore pa bo imel tudi s predsednikom Solidarnosti VValeso. Srečanj« Mitierrand-Sehmidt PARIZ — Na svojem kratkem sestanku v podeželski rezidenci fran coskega predsednica sta tako Mit terrand kot zahodno nemški kane ler Schmidt ugotovila, da bo dbo rcževalni načrt ameriškega predsednika Reagana ugedno vplival na izid pogajanj o evre izstrelkih, ki bi se morala začeti prihodnjega 30. novembra v Ženevi. Državna voditelja sta izmenjala tudi ocene glede stanja na Bližnjem vzhodu po Sadatovi smrti in vloge Libije ter Južne Afrike na tej celini. RLM — Po ocenah združenja potrošnikov bedo novi poviški tarif, cen bencina in potresnega blaga ter stroškov za zdravstvo bremenili vsako družino za povprečno 40.000 lir na mesec. Drevi se bodo odprla vrata Kulturnega doma za novo sezono Slovenskega stalnega gledališča: dogodek. ki se ponavlja že šeslin-tridesetič po vojni, ki va vedno znova predstavlja za našo slovensko narodnostno skupnost nekaj svečanega, lepega in tudi vznemirljivega. Svečanega in lepega, ker se vo dolgem poletnem premoru spet' začenjamo zbirati in srečavati na’ kraju, ki nam je vsem skupen,’ kot nam je vsem skupna slovenska kultura. ■ slovenske, beseda,-slovenska umetnost. Vznemirljivega vsai iz dveh razlogov: prvič, ker ie živi lenie z-odra vznemirljivo že zato. ker se nam kaže iz kritičnih zornih kotov neglede na to ali gre za ko--medijo, dramo ali tragedijo in ker-. nam pogosto, nastavlja ogledalo za soočpnje s tistimi stranmi na-, šega vsakdana, ki se jih , ne zavedamo aii pa si pred njimi zapiramo oči; drugič, ker se je vsaka dosedanja sezona, predvsem- te v poslednjih letih, začela z neveselimi obeti za bodočnost našega gledališča, često tudi i drama ličnimi pozivi Ustim, ki v Italiji gledališkega kaosa reže# gledališčem skopi kruh, našemu še posebno. Je letos, na pragu nove sezone, ta druga vznemirljivost kaj drugačna? Gmotne stiske prav gotovo niso bile odstranjene, toda splošno vzdušje — pravijo — je le boljše. Sezona je s finančne plati zagotovljena in nepredvidenih motenj v izvajanju repertoarja ne bi smelo biti in upajmo, da jih ne bo. Vodstvo gledališča ie sestavita repertoar ob upoštevanju že utrjenih načel in želja občinstva, seveda pa tudi ob upoštevanru omejenih finančnih in kadrovskih možnosti. Napravilo je velike napore za kadrovsko obogatitev i-gralskega kolektiva ih skozi sezono se nam obetajo (začenši s orno predstavo) novi obrazi poleg znanih, m katerih že leta sloni teža našega gledališča, Veliko truda je vložilo v pritegovanje norega občinstva, kakor tud■ v za oglu dianie novih uprizoritvenih'fijn-bientov po znova uvel javljava m načelu naj gre gledališče med ljudi. V Gorici se s skorajšnjo otvoritvijo novega Kulturnega doma odpirajo nove in neprimerno ugodnejše možnosti za kvalitetno posredovanje gledališke umetnosti in s tem za večjo privlačnost gledališča. Obeti tore i so, mnogo pa je odvisno tudi od nas, porabnikov odrske umetnosti, od našega dokazovanja od predstave do predstave, kako znamo in kalzo smo pripravljeni ceniti te napore in sprejemati čar odrske igre. Kajti gledališče ni samo sebi namen, gledališče živi. kolilzor živi z njim skupnost, kateri je namenjeno. (jk) aiiiiiiaaiiiiiiiMiiiiiiaiMiiiaBiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiaiauiNiiiniiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiHiiBiiiiiiniiiiiiuiiiMiiiiMHi Pozdrav umetnikom iz Slovenije zsmie Jtfj& * j gipi Slovenska kulturno - gospodarska zveza toplo pozdravlja slovenske umetnike - grafike in pobudo za njihovo skupno predstavitev sodobne slovenske grafične likovne ustvarjalnosti v Trstu, mestu, ki se upravi ceno ponaša z bogato tradicijo prav na področju slikarskega umetniškega snovanja, v kalerem predstavljajo slovenski ustvarjalci izredno pomembno komponento tako v kvaliteti kot v številu. Predstavitev sodobnih mojstrov tako imenovane »ljubljanske grafične šole* v palači Costanzi, je dogodek izjemnega kulturnega pomena: je pričevanje visoke umetniške ravni in izvirnosti grafičnega izražanja na Slovenskem po evropskih in svetovnih merilih, je pa obenem tudi poslanica kulturnega dialoga, ki naj bo vedno živ in konstruktiven in ki naj potrjuje potrebo po medsebojnem kulturnem oplajanju ne samo med dvema bližnjima mestoma, pač pa tudi med narodoma, ki sta si soseda in ki imata prav v Trstu v stoletjih pogojeno stičišče. Prav zato je treba toliko bolj obžalovati, da v tem tržaškem mestu uglednim slovenskim gostom umetnikom občinska uprava ni namenila pozdrava v njihovem jeziku, kar je običaj po vsem kulturnem svetu, obenem pa je treba obsoditi dejstvo, da je bila tudi kulturna manifesta eija tokšnega pomena, za tržaško občinsko upravo priložnost za ponovno diskriminiranje slovenščine — jezika dela avtohtonega prebivalstva. Tržaška občinska uprava je s takim ravnanjem še enkrat dokazala, da ne predstavlja volje in interesov večine prebivalstva In da s svojim ravnanjem odreka Trstu vlogo, ki mn jo ponujata prostor in čas. SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA r V PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV JAVNEGA IN KULTURNEGA ŽIVLJENJA V palači Costanzi odprta razstava sodobnih slovenskih mojstrov grafike Razstavlja IIpredstavnikov tako imenovane «ljubljanske gratične šole» - Pozdravna nagovora občinskega odbornika za kulturo dr. Dolcherja in Klavdija Palčiča v slovenščini Trst, ki se že veliko let spoznava z jugoslovansko in še posebej slovensko likovno stvarnostjo, saj je doslej v raznih tržaških galerijah razstavljalo že veliko jugoslovanskih in predvsem slovenskih u-metnikov, ima od sinoči v gosteh skupino slovenskih grafikov, ki dostojno predstavljajo slovito slovensko grafično umetnost imenovane ♦ljubljanske šole*. V sodelovanju z ljubljansko Moderno galerijo je tržaški mestni muzej Revoltella pripravil v razstavni dvorani palače Costanzi zares reprezentativno razstavo slovenske grafične umetnosti, na kateri .je enajst slovenskih mojstrov dalo na ogled vsak po pet svojih grafičnih listov. Gre za mojstre, ki so se že zdavnaj uveljavili ne le doma in na ljubljanskem mednarodnem grafičnem bienalu, ki je najpomembnejša tovrstna mednarodna likovna manifestacija, pač pa tudi daleč po svetu. Gre za mojstre, ki skoraj vsi spadajo v že povsem zrelo ustvarjalno dobo. ki pa še yedno presenečajo s svojim nemirnim a uspešnim iskanjem novih izraznih oblik. Gre za umetniške ustvarjalce, pred deli katerih se tudi najbolj zahtevni likovni sladokusec rad ustavi, kot je bilo očitno sinoči na odprtju razstave, ko se je v razstavišče zgrnilo veliko ljudi, med katerimi pa je bilo nenavadno mnogo tržaških italijanskih in slovenskih slikarjev. Žal_ sta na odprtje razstave lahko prišla le dva od razstavljavcev, A-driana Maraž in Boris Jesih, ker so ostali zadržani zaradi priprav na udeležbo na podobni likovni manifestaciji v ZDA. V galeriji palače Costanzi bodo do 25. t.m. na ogled dela naslednjih slovenskih umetnikov Metke Kraševec in Adriane Maraž, Bogdana Borčiča, Jožeta Ciuhe, Jožeta Horvata - Jakija, Andreja Jemca, Borisa Jesiha, Vladimira Makuca, Marjana Pogačnika, Jožeta Spacala in Gorazda Šefrana. Otvoritvena slovesnost je bila NA PRVI SEJI PO ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Odbor za šolstvo pri SKGZ proučil vpise v nase šole Statistični pregled vpisov v slovenske šole, priprave na volitve v šolske organe, pobude za pouk slovenščine v Benečiji in imenovanje novih članov so bile glavne točke, o katerih je v sredo zvečer razpravljal (prvič v novem šolskem letu) odbor za šolstvo pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Delovanje odbora je osredotočeno na zelo veliko področje, od Milj do Trbiža, zato je bilo tudi razširjeno število njegovih članov, tako da bo štel odslej organ skupno 23 članov. Od teh bo eden iz Kanalske doline, 6 iz Benečije, 5 z Goriške in 11 s Tržaškega. Ob podrobnostnem pregledu vpisa otrok v slovenske šole je padel sicer spet najprej v oči občuten padec vpisov v prve razrede osnovnih šol (skupno 112 manj kot lani; 70 na Tržaškem, 42 na Goriškem), vendar je to logična posledica demografskega upada. Ta padec so na italijanskih šolah občutili v večji meri že v prejšnjih letih, pri nas pa je bil ublažen, verjetno zaradi vpisov v slovensko šolo otrok iz mešanih zakonov. Po statističnih podatkih bodo vpisi v šole padali še najmanj šest let, v tem času pa je treba čimprej aktivirati vse naše sile, društva in organizacije za zagotovitev vpisa č>mvečjega števila otrok že v otroške vrtce, kar omogoča »lažji* vpis tudi v našo šolo. O pobudah za poučevanje slovenskega jezika v tekočem šolskem letu v Benečiji je poročala Živa Gruden., Doslej je že stekel en tečaj pošolskega pouka slovenščine skupno z glasbenim poukom, v kratkem pa nameravajo v Benečiji, Kanalski dolini in Reziji začeti še trinajst takih tečajev. Nadalje so se člani na sestanku domenili, da bodo pred volitvami v šolske organe (13. decembra) priredili širše srečanje, ki naj bi služilo kot priprava na volitve. Govor je bil tudi še o perečih problemih repentabrske in openske osnovne šole. čila vojne škode? Finančna komisija pri poslanski zbornici, ki je včeraj soglasno odobrila zakonski osnutek za «pospešitev likvidacije* vojne škode, je trdno prepričana, da bo res tako. Normo je pred tem že odobril senat ter gre tako zdaj za pravi zakon, ki bo v kratkem objavljen v Uradnem vestniku ter postal pravomočen. Prošnjo za povračilo vojne škode je svoj čas vložilo 4.490.000 državljanov, v 864.000 primerih pa o-škcdovanci še vedno čakajo na poravnavo ustreznih zahtevkov. Pravkar sprejeti zakon predvideva rešitev vseh preostalih prošenj v treh letih. Interesenti pa bodo morali do 31. maja 1982 »potrditi* svoj čas vloženo prošnjo z novo prošnjo na finančno intendanco ali neposredno na zakladno ministrstvo. V nasprotnem primeru bodo stare prošnje enostavno črtane s seznama. • Zgodovinski in umetnostni muzej iz Trsta prireja v soboto avtobusni izlet v Vilo Manin v Passariano, kjer je v teh dneh razstava »Steza tisočerih zmajev*. Odhod avtobusa je predviden ob 14.15, interesenti dobijo vse informacije v tajništvu muzeja (tel. 741-708). zelo kratka in- preprosta. V imenu občinske uprave je spregovoril občinski odbornik za kulturo dr Mario Dolcher, ki je goste pozdravil, podčrtal njihovo umetniško veljavnost in izražil željo naj bi tudi tržaška umetnost bila na podoben način predstavljena v Sloveniji. Klavdij Palčič pa .je v slovenščini izrekel zadovoljstvo nad reprezentativno predstavitvijo slovenske grafične umetnosti v Trstu, kar pa naj bo šele začetek kulturnega sodelovanja med sosednjima deželama. Med številnimi udeleženci otvoritve razstave v palači Costanzi je bilo poleg že omenjenih likovnikov obeh narodnosti tudi veliko predstavnikov oblasti in javnega življenja. Iz SR Slovenije sta bila med drugimi prisotna član predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenile dr. Mitja Rotovnik in dr. Črt Kolenc v zastopstvu ljubljanske Moderne galerije, od krajevnih predstavnikov pa so bili med drugimi prisotni vladni komisar prefekt dr. Marro-su, kvestor Bartolini, deželni svetovalec dr. Boris Iskra, predsednik SKGZ Boris Race, pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti dr. Zorko Harej, ravnatelj muzeja Revoltella dr. Montenero, predsednik Zveza slovenskih kulturnih društev prof. Milko Rener, dolinski župan Edvin Švab ter večje število občinskih in pokrajinskih svetovalcev obeh narodnosti. Odprtja razstave so se udeležili tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj in konzul Nevenka Kovačič ter avstrijski konzul v Trstu Franz Perneger. Pred vhodom v dvorano so slovenski dijaki in člani pokrajinske federacije vsedržavne Zveze delavcev likovne umetnosti CGIL delili letake s protestom proti občinskemu odboru Liste za Trst. ki ni dovolil izdaje dvojezičnega razstavnega kataloga v italijanščini in slovenščini in ki je dal natisniti o-mejeno število lepakov v slovenščini samo za kraško okolico, ne pa tudi za mesto. Kako je z dodatkom ISTAT k pravičnim stanarinam Vsedržavna zveza lastnikov stanovanj Confedilizia v zvezi objavila pojasnilo, iz katerega izhaja Čonfe-dilizia .je v tej zvezi objavila pojasnilo, iz katerega izhaja naslednje: alnajemniki, ki so imeli v letu 1977 nad 8 milijonov lir dohodkov in katerih najemniška pogodba ni podvržena podaljšanju, so dolžni vplačati od 1. avgusta dalje najemnino, povišano v razmerju s količnikom 15, odst. (letna osnova) oziroma 50,18 odst. (osnova 1978— 1981); b) najemniki, ki so imeli v letu 1977 dohodek izpod S milijonov lir in katerih najemninska pogodba je podvržena podaljšanju (taki so dejansko v letu 1978 plačevali manj, kot je znašala pravična stanarina), pa so dolžni od 1. avgusta dalje dodati k najemnini 15 odst. razlike med pravično stanarino in najemnino, dejansko vplačano avgusta 1978. leta. Dodatek ISTAT pa znaša 8,24 odst. V ZADNJIH 12 MESECIH Življenjski stroški narasili za 18,3% Statistična služba tržaške občine je objavila običajni pregled o gibanju življenjskih stroškov v tržaški pokrajini v preteklem septembru. Iz preglednice je razvidno, da so se cene ■ v primeri z avgustom dvignile v poprečju za 1,2 odst., v primeri z lanskim septembrom pa znaša skok kar 18,3 odst. Če namreč vzamemo za osnovo cene ob koncu lanskega leta (1980=100), je znašal ustrezni indeks konec letošnjega septembra pri prehrani 119,1, pri oblačilih 119,3, pri električni e-nergiji, plinu in gorivu 132, pri stanovanju 117, ter pri »ostalih stroških* 123,3. POTEM KO GA JE ODBORNIK COLONI ŽE ORISAL PRISTOJNI KOMISIJI • Pokrajinska sekcija Vsedržavne zveze obrtnikov (CNA) obvešča, da bo drevi ob 20. uri v hotelu Jolly skupščina obrtnikov z gradbenega in sorodnih področij. Na dnevnem redu bo razprava o problemih surovin, tuje delovne sile in »črnega* dela. • Center za stalno izobraževanje vabi na proslavo stoletnice izdaje Collodijeve knjige »Ostržek*, ki bo danes ob 18. uri na društvenem sedežu, Ul. Filzi 6. Spregovoril bo dr. Tullio Bressan o temi «Ostržek včeraj, danes in jutri*. Na deželi so se začela posvetovanja o novem zakonu o kraških rezervatih Delegacija KGS seje sestala s svetovalsko komisijo za kmetijstvo - Oglaša se tudi LpT Nadaljujejo se posvetovanja de- ' de o posameznih aspektih novih želnih svetovalskih komisij za jav- j predpisov. V glavnem je šlo torej na dela in za kmetijstvo z raznimi za sestanek posvetovalnega značaja, organizacijami in z zainteresiranimi I Ko je v zakonskem osnutku že go-krajevnimi ustanovami o novem de- vor 0 Krasu, čeprav le o njegovi želnem zakonskem osnutku, ki do- j naravni zaščiti, ni čudno, da se je loča posege glede parkov in okoli- j oglasila tudi Lista za Trst. Nekatere šev zaščitenega okolja, ki je za slo- j zainteresirane ustanove so namreč vensko narodnostno skupnost še posebno važen, saj ponovno odpira vprašanje kraških rezervatov. Tako se je deželna svetovalska komisija za kmetijstvo, ki ji načeluje socialdemokrat Dal Mas, včeraj popoldne sestala z delegacijo Kraške gorske skupnosti, ki sta jo poleg predsednika Budina sestavljala še člana upravnega odbora Švab in Pečenik. Bil je to prvi posvet med deželnimi predstavniki in zastopniki tiste ustanove, ki bo po določilih 8. člena omenjenega zakona prevzela upravljanje kraških rezervatov. Predstavniki KGS so tako na sestanku izrazili svoje mnenje o vsebini zakonskega osnutka, po zagotovilih predsednika komisije Dal Masa, pa se bodo v prihodnosti lah-I ko še slišali in si izmenjali pogle- •iiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiirimiidiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V PRVIH OSMIH MESECIH LETOS V tržaškem pristanišču občuten padec premeta v primeri s 1980 Manjši dovoz surove nafte, skrčile pa so se tudi donosne kosovne pošiljke - Prvič po daljšem času zastoj tudi v lllllllllllllllllll|ll MII tllllMIMIIIIIIIttllllllllllllllHMIIIIIIIIIIIIMII 11111111111111111111111IIHIMIHUIIIIIUIIIIIIII lil IIIHimillll III MIIIIIttlMIliitMIIIIIIHUH «Perujsko zlato» privablja ton, medtem ko je bil v ustreznem razdobju lani za 4.246.092 ton večji (25.828.440 ton). Padec je najbolj opazen pri dovozu surovega petroleja za Čezalpski naftovod, nazadovale pa so tudi druge postavke, kakor bomo videli iz razpredelnice, med njimi zlasti tako imenovane «kosovne pošiljke*, ki so najbolj donosna postavka v blagovni strukturi nekega pristanišča. Mimogrede naj omenimo, da se je nasprotno potniški promet letos za malenkost izboljšal v primeri z lanskim letom, ta postavka pa — ki je nekoč imela določeno težo v Trstu — je danes po svojem pomenu daleč zaostala. število potnikov, ki se" se v prvih osmih mesecih letošnjega leta vkrcali oziroma izkrcali v Trstu, je namreč doseglo 22.605,. medtem ,ko jih je bilo v istem času lani le 21.828. Kar zadeva strukturo blagovnega prometa, pa je njen razvoj razviden iz naslednje razpredelnice: JANUAR - AVGUST (v tonah) 1980 1981 Rude 840.098 795.442 Premog 287.231 330.267 Mineralna olja Žito in oljčna 22.714.403 18.636.626 semena 64.467 87.618 Les Kosovne 114.869 113.468 pošiljke Potrebščine 1.529.882 1.334.218 za ladje 277.470 284.709 SKUPAJ 25.828.440 21.582.348 rica je v knjigi zapisala intervjuje, ki jih je imela z advokati, sodniki, politiki in umetniki, ki so kot ona nasprotni vladnemu ukrepu. Predsednik Comelli na obisku v Argentini Predsednik deželnega odbora Co melli se z uradno delegacijo Furlanije - Julijske krajine v teh dneh mudi v Argentini. V Buenos Airesu se bo danes udeležil svečanosti ob poimenovanju nekega mestnega tr-, ga, ki bo odslej nosil ime Trg mesta Videm. Obisk deželne delegacije v Argentini, kjer’ živi najvažnejša jn najštevilčnejša furlanska skupnost v tujini, je treba uokviriti v n.jena prizadevanja za okrepitev in utrditev prijateljskih vod med v Italiji živečimi Furlani in med izseljenimi v Argentini. včeraj prejele telegram župana Ce-covinija, v katerem je rečeno, da občinski odbor — ne gre pozabiti, da gre za tisti odbor, ki bi moral že davno odstopiti, a si proti najosnovnejšim načelom demokratične korektnosti lasti pravico upravljanja — nasprotuje členu štev. 8 za- Stališče rajonskega sveta za Novo mesto Čimprej razpustiti tržaški občinski svet Rajonski svet za Novo mesto in Novo mitnico je izdal dokument, kjer zavzema stališče glede politične krize na tržaški občini in pokrajini. V dokumentu je najprej rečeno, da se predstavniki sveta niso mogli udeležiti srečanja med predsedniki rajonskih svetov in podprefektom, vendar v celoti soglašajo s stališči, ki so jih ostali predsedniki zavzeli. V tem smislu je rajonski svet v omenjenem dokumentu pojasnil svoja stališča glede sedanje politične krize na Tržaškem. Tako je v dokumentu izrečena zahteva, naj se razpusti tržaški občinski svet in naj pride čimprej do novih upravnih volitev, ko bodo občani izvolili nov občinski svet in nove rajonske svete. Med tem pa, pravi dokument sveta za Novo mitnico in Novo mesto, so rajonski sveti edine izvoljene skupščine, ki lahko predstavljajo občane. To dejstvo bi moral upoštevati tudi bodoči vladni komisar, ki bo upravljal občino v času med njenim razpustom in novimi volitvami. Dokument rajonskega sveta za Novo mesto in Novo mitnico se zaključuje s pozivom, naj se istočasno razpusti tudi tržaški pokrajinski svet. konskega osnutka (z njim Je uprav Ijanje rezervatov poverjeno KGS), ker da bi za te naloge treba ustanoviti posebno ustanovo za zaščito Krasa. Predstavniki Liste za Trst, ki jih s Krasom povezuje edinole to, da si z njim demagoško polnijo usta, gotovo dobro vedo, da ima kraški človek svoje predstavnike v občinskih upravah in torej tudi v tržaški ter v Kraški gorski skupnosti, zaradi česar ne potrebuje, poleg teh, nobene druge posebne u-stanove, ki bi upravljala njegov teritorij. Tako se je že neštetokrat izreklo kraško prebivalstvo: to so v veliki večini potrdile tudi občinske uprave, pokrajina, KGS, stranke in druge zainteresirane ustanove In organizacije in istočasno podčrtale, da je za upravljanje kraških naravnih značilnosti pristojna prav KGS in to tudi po državnem zakonu štev. 1102 iz decembra 1971, s katerim so bile ustanovljene gorske skupnosti. Tržaškega župana in njegovega listarskega odbora pa ta dejstva očitno prav nič ne zanimajo. Manifestacija za mir na Goldonijevem trgu Kolektiv za zdravje žensk in De-mocrazia Proletaria organizirata za jutri manifestacijo na Trgu Goldoni proti oborožitvi in za mir v svetu. Med manifestacijo, ki bo trajala od 10. do 20. ure, se bodo vrstili govori in glasba. Pripravili pa so tudi fotografsko razstavo. Še vedno napetost v tržaški kaznilnici iiKiiiiituiimiiiiiiiiiMiiuiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiaiiiiiiiiiiiiii PO PODATKIH ZA DEŽELO F-JK ZARADI DEŽJA BO LETOS VINSKA LETINA SKROMNA Iz razpredelnice je razvidno, da se je letos poleg mineralnega olja in kosovnih pošiljk zmanjšal tudi promet z rudami in lesom," medtem ko je nasprotno nekoliko narastel promet s premogom, žitom in oljčnimi semeni, ter dobave potrebščin za posadke in ladje. Po daljšem času je začel popu ščati tudi promet s kontejnerji, saj so jih letos do konca avgusta našteli 58 734, to je le nekaj več kakor lani (58.198). Količina blaga, pre peljana s kontejnerji, pa se je zmanjšala z lanskih 485.237 na 457 Jisoč 479 ton. Tudi količina blagai ■prepeljanega z ladjami «roll on roli off», se je letos zmnjšala, in sicer z 227.767 na 222.676 ton. Razstavo z naslovom »Perujsko zlato*, ki jo je na gradu Sv. Justa uredila tržaška turistična in leto-viščarska ustanova, privablja vsak dan mnogo obiskovalcev. Včeraj na primer se je na gradu ves dan kar trlo ljudi. Na razstavo prihaja tudi mnogo šolarjev in dijakov: tako so si jo včeraj ogledali tudi dijaki slovenskih šol z Opčin, iz Doline, s Proseka, z znanstvenega liceja in s trgovskega zavoda. Prisotni so bili tudi številni turisti iz Vicenze, Trevisa in Padove. Razstava bo odprta do 15. oktobra (vendar je možno, da jo zopet podaljšajo) ter je odprta občinstvu vsak dan neprekinjeno od 10. do 19. ure. Doslej si jo je ogledalo okrog 120.000 ljudi. Na sliki dijaki trgovskega zavoda »Žiga Zois*. • Včeraj popoldne so v časnikar skem krožku predstavili knjigo Mirande Rotteri «L'inutile difesa* (Nekoristna obramba). Knjiga je o stra polemika proti sklepu o odpra vi Ustanove za zaščito živali. Avto- Trgovska in šolske volitve v središču pozornosti SSŠ Sindikat slovenske šole je na svoji zadnji seji med drugim obravnaval tudi problem pomanjkanja prostorov na trgovskem tehničnem za vodu «Ž. Zois* in sklenil, da bo posegel pri tržaškem vladnem komi sarju, da bi lahko čimprej premostili nevšečnosti, ki jih povzroča prostorska stiska. Srečanje z vlad nim komisarjem bi moralo biti o kvirno prihodnji teden, poleg pred stavnika sindikata pa bi se ga udeležila še ravnatelja trgovskega tehničnega zavoda in poklicnega zavoda ter predstavniki staršev v zavodskem svetu šole «Zois*. Obenem je odbor SSš izrazil mnenje, da bi v širšem krogu razpravljali o volitvah v nove šolske organe, ki bodo 13. decembra, za kar naj bi sklicali v kratkem sestanek enotnega šolskega odbora. V nedeljo bo v veliki dvorani ACI v Ul. Cumano »Dan krvoda jalcev*, ko bodo nagradili z najvišjim priznanjem Zveze krvodajalcev, to je z zlato zvezdo, 550 prosto voljcev. Svečanost se bo pričela ob 10. uri. PROBLEM PROSTOROV OSNOVNE SOLE «BEVK> SE BREZ IZHODA Skrbnik razočaral openske starše Predstavniki staršev otrok openske osnovne šole »France Bevk* so odšli razočarani z včerajšnjega dolgega srečanja s šolskim skrbnikom Ottavianom Corbijem. Delega cija si je želela sestanek, da bi orisala skrbniku svoje poglede in mu posredovala svoje predloge za rešitev perečega in že nekaj let ponavljajočega se problema pomanj-kania prostorov v šoli na Trgu Mon-te Re, naletela pa je na skoraj povsem gluha ušesa šolskega funkcia narja. Edino, kar je skrbnik Čorbi obljubil skupini staršev je inšpek cija prostorov šolskega poslopja blizu postaje openskega tramvaja, ki naj bi jo opravili že danes ali jutri. To pa je mnogo manj pd tistega, kar so starši pričakovali od sre Čanja. Starši so najprej iznesli skrbniku predloge, ki so izšli na skupščini iz prejšnjega tedna. Povedali so mu, zakaj niso sprejeli preselitve nekaterih razredov v italijansko šolo v Villi Carsii (cepitev razredov bi škodila šoli, poleg tega bi bil problem rešen le za eno leto, prihodnje pa se bi spet znašli pred istimi nadlogami) in namignili, da bi se lahko dobila zadovoljiva rešitev tudi v sklopu poslopja sredi Opčin. Skrbnik Čorbi je odgovoril, da se je izrekel za premestitev razredov v Vilo Carsio, ker so tam pač razpoložljivi prostori in ker »naj bi s tem razbili izolacijo slovenske manjšine*. Starši so ga nato vprašali, zakaj ne bi premestili v Villo Carsio nekaj italijanskih razredov z osrednje openske šole, tako, da bi lah ko vsi slovenski razredi dobili svoj prostor v šoli sredi Opčin, »Tega ne moremo storiti — je odgovoril skrbnik — ker bi moral o tem odločati Zavodski svet italijanske šole, nastale bi komplikacije in, na vsezadnje, je slovenska šola, in ne italijanska, tista, ki potrebuje prostore.* Skrbnik je seveda pri tem, hote ali nehote, »pozabil* na okoliščine. ki so privedle do pomanjkanja prostorov naše šole, Tudi prošnji o ustanovitvi nove, polne, slovenske osnovne šole v Vili Carsii ni znal dati konkretnega od govora. Vsa stvar, je menil skrb nik, bi se zaradi birokratskih zapletov hudo zavlekla. Po srečanju so se predstavniki staršev domenili, da bodo z novim elanom nadaljevali v svojih prizadevanjih. Izrekli so se za sestanek z Zavodskim svetom italijanske o snovne šole, da bi orisali italijan skim staršem svoja stališča in tako izločili morebitne nesporazume, ki bi lahko nastali ob poglablja nju problema. Obenem pa so skli cali za jutri ob 17. uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah se stanek, na katerega bodo, poleg staršev otrok, povabili predstavni ke družbenih, kulturnih in športnih vaških organizacij, da bi tako s skupnimi močmi našli najugodnejšo pot k rešitvi problema. Medtem pa se bo vsaj še do jutri nadaljeva la njihova protestna akcija: otrok še vedno ne bodo pošiljali k popoldanskemu pouku. Jesenski deš je oškodoval ludi druge pridelke, slabo vreme pa bo vplivalo na cene Slabo vreme je tudi v naši deželi precej oškodovalo pridelke. Posebno dež je septembra in tudi v začetku tega meseca etežkečil nabiranje grozdja, jabolk in koruze. Podatki pravijo, da so pred dežjem kmetovalci v naši deželi pobrali 75 odstotkov pridelka, preostalih 25 odstotkov, pa je uničil dež. Grozdje je na primer začelo gniti, jagode je napadla tudi plesen itd , kar so po brali pa jp dobre kakovosti. Prav glede grozdja je treba zapi sati, da je bila letošnja trgatev znatno slabša od lanske, saj je del pridelka poškodovala tudi poletna toča, septembrski dež pa je škodo še povpčal Najbolj je vremenske neprilike občutilo belo grozdje, ki ga je bilo letos 40 do 50 odstotkov manj kot toni, črnega grozdja pa je bilo 30 odstotkov manj. Ocene, ki so jih izvedli na dežel nem merilu nadalje pravijo, da so lani proizvedli milijon in pol hektolitrov vina, letos pa bo proizvod nja padla krepko pod milijon hektolitrov (850 do 900 tisoč). Manjša produkcija bo seveda vplivala tudi na cene: na trgu v Trevisu, ki je nekakšna «vinska borza*, po kateri se ravnajo razni ceniki, .je cena vi na na debelo poskočila za 30 odstot kov. Tipična furlanska vina pa bodo podražila za 20 do 25 odstotkov, kljub tem podatkom pa ne gre preveč skrbeti, da bodo grla suha, saj je v kleteh ostalo še precej vina iz lanskega leta, predvsem tokajca in merlota. Kot smo že zapisali, so letos pri delali tudi manj koruze in jabolk. Vsi podatki, ki smo jih našteli, pomenijo »deželno povprečje*, ki pa po vsej verjetnosti velja za vse vinorodne kraje pri nas, Obvestilo Kmečke zveze Ministrstvo za finance je odio žilo datum, s katerim bi moral stopiti v veljavo ministrski dekret z dne 4. maja 1981, od 1. novembra letos na 1. november 1982. Kot smo že poročali, omenjeni dekret pred videva, da bodo morali vsi pridelovalci vina, ki ustekleničijo svoj pridelek v posode do 60 litrov in ga nato prodajajo, nadeti na steklenice oziroma na pletenke poseben znak IVA in v zvezi s tem voditi še posebne registre. Za vse nadaljnje informacije se zainteresirani lahko obrnejo na urade Kmečke UPRAVA JADRANSKEGA KOLEDARJA sporoča vsem lastnikom kupona v vrednosti 7.000 lir. ki je bil priložen knjižni zbirki Jadranskega koledarja 1981 in ki ga niso še uporabili, da le ta velja — nepreklicno — do 15. oktobra t.l. Interesenti si lah ko s kuponom nabavijo na u pravi Primorskega dnevnika Drevored XXIV. maja št. 1 v Gorici naslednje knjige po znižani ceni: V tržaški kaznilnici v Ul. Coroneo že nekaj dni vlada napeto ozračje, ki naj bi se po izjavah ravnatelja te ustanove Attinaja postopoma u-mirilo. Sinoči nam je zatrdil, da so zaporniki ob 11. uri dopoldne prekinili vsako obliko protesta in da sedaj poteka življenje v kaznilnici po normalnih tirnicah. Protest se je začel v ponedeljek, ko je ravnateljstvo zapora izdalo ukrep o skrajšanju za 90 minut pravic do združevanja izven celic. Ta pravica sicer ni nikjer napisana, vendar je bila v kaznilnici navada, da so kaznjenci ostali po dopoldanskih sprehodih še nekaj časa na hodnikih. Protesti, ki so se začeli z odklonitvijo vrnitve v celice, naj bi se nadaljevali s prekinitvijo vsake aktivnosti zapornikov in z odklanjanjem hrane. Po nekaterih vesteh naj bi se te oblike protestov, kljub zagotovilu ravnatelja, še nadaljevali. ' Zvečer je kaznilnico obiskala tudi delegacija radikalne stranke (tržaški občinski svetovalec Marino Busdachin in strankin deželni tajnik Antonio Zappi) ki se je o tem problemu pogovorila le z ravnateljem, ni pa dobila potrebnega dovoljenja, da bi se sestala tudi s kaznjenci. V tiskovnem poročilu o teh pogovorih, ki ga je izdalo krajevno vodstvo te stranke, je rečeno, da nameravajo radikalci na vsak način priti v stik z zaporniki. Pri tem računajo tudi na podporo svojih parlamentarcev. Razstave L Černigoj: Monografija 2. Slovenska plemiška pisma 3. Kneippov Priročnik V galeriji Torbandena so odprli razstavo z naslovom »Tržaško zbirateljstvo moderne umetnosti*. Razstava bo trajala do 22. oktobra. V kavarni Tnmmaseo bodo jutri, 10. t.m., ob 18.30 odprli razstavo, na kateri bodo razstavljali Ferruccio Bernini, Ciro Gallo, Pino Giuffrida, Nereo Ghersini, Clau-dio Fuchs, Mara Mitri. V domu A. Sirka v Križu je na o-gled občinstva spominska razstava arh. Viktorja Sulčiča. Razstava je odprta vsak dan med 20. in 22. uro, v nedeljo, 11. t.m. (zadnji dan), pa od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. V galeriji »Tribblo* na P.zza Vec-chia so odprli razstavo kitajskega slikarja Žou Ži veja, ki bo odprta do 16. t.m. V galeriji »Corsia Stadion* v Ul. Battisti 14 je odprl razstavo slikar Pasquale Rando, ki bo razstavljal do 16 t.m. V Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20, bo do 10. t.m. razstava del s slikarskega ex tempore v Starih Miljah, ki ga je organiziral KASTA. Razna obvestila Foto - krožek Trst 80 obvešča, da bo seja danes ob 20. uri v Ul. sv Frančiška 20/11. Po seji bo vpisovanje za fotografski tečaj. Program tečaja: teorija, snemanje, razvijanje in tiskanje v društveni temnici. Ravnateljicn, učno in neučno osebje srednje šole Igo Gruden v Nabrežini izrekajo svoje sožalje tajnici Mariji Mahnič - Sedmak ob izgubi očeta. Kombi podrl upokojenko na prehodu za pešce Na ortopedski oddelek tržaške bol nišnice so včeraj dopoldne, približ- n ___• i:_________i • no ob 9. uri, sprejeli na zdravlje n.ie 52 letno upokojenko Domenico Fullin iz Ul. Felice Venezian 18. Zdravniki so ji ugotovili odrgnine na desni roki z domnevnim zlomom komblca, za kar se bo morala zdraviti od 20 do 30 dni. Fullinova je ob sprejemu v bolnišnico izjavila, da jo je bil na prehodu za pešce na nabrežju podrl neki kombi. Voznik kombija naj bi se po nesrpči ustavil, se pozanimal za njeno stanje in se ra‘o, ne da bi sr predstavil, odpeljal naprej. Dne 8. oktobra nas je nenadoma zapustil naš dragi RUDI MAHNIČ Pogreb bo jutri, 10. oktobra, uolnišnice. ob 9.45 iz mrtvašnice glavne Žalostno vest sporočata žena I-vanka in hči Marica z družino Trst, 9. oktobra 1981 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3) Ženska in njena stvarnost OB MATERINSKEM POSLANSTVU NI ŽENSKA TUDI NEKAJ VEČ? Kako je italijanska javnost sprejela nekatere pasuse v papeževi nedavni encikliki - Zenska naj bi še nadalje bila drugorazredni člen družbe? Iz srednjeveških mračnjaških dni smo podedovali togo definicijo o ženski: ali čarovnica ali ma-dona, nikoli pa niti oseba. Dolge in zelo pogosto ostre razprave so sicer drugorazrednemu bitju, ki so ga označevali za žensko, le pripisale dušo, toda vse ostale značilnosti so ga ločevale od vladajočega bitja, ki se mu pravi človek. Od takrat so sicer minila stoletja, toda sled za takratnimi razpravami ni zabrisana, ne v teoretičnih razglabljanjih, ne v vsakodnevni praksi. Največ je tega duha seveda v katoliškem verskem svetu, ki je te razprave tudi rodilo in kjer nastopa lik madone še danes kot simbol čistosti in zato popolnosti. Podoba neoporečne ženske, ki vseskozi živi v skladu s svojim verskim prepričanjem in v funkciji tiste, ki naj bi bila primarna ženska vloga, to je materinstvo, izhaja tudi iz raznih posegov sedanjega papeža Janeza Pavla II., ki je v svoji zadnji encikliki ženski odmeril skromen delež tako Po številu vrstic, kakor še bolj glede na težo, ki naj' bi jo imela v družbi. Uvodno razmišljanje je bilo pravzaprav priprava na razglabljanje o sliki sodobne ženske, kakor si jo zamišlja v poslanici poljski papež Wojtila. Prepušča jim malo izbire, saj so lahko le madone, ki z radostjo izpolnjujejo svoje materinsko poslanstvo. To seveda, če se omejimo na 19. paragraf, kjer pod naslovom »Mezda in ostale družbene storitve* papež končno izrecno omenja žensko. Zato se nekako kar vsiljuje vprašanje, če ima človek spol: ostali paragrafi govorijo namreč izključno o človeku, kar Pomeni — pravijo papeževi zagovorniki — da pojem človek zaobjema moške in ženske, medtem ko drugi tolmačijo, da pojem človek žensko izključuje. ■ Vsekakor pa ni slučajno, da ženska v prvi osebi in nesporno nastopa tam, kjer je govor o družini. Med najpomembnejšimi tezami, ki jih papež zagovarja bi laliko našteli naslednje: zavzemanje za nekakšno «družinsko me-J-do*. oziroma znesek, ki bi omogočal preživljanje celbtpe! druži-•*fcWsett» da ne bi'bili ženska prisiljena, da gre v službo iz denarno potrebe: ovrednotenje »materinskih naloga in. odstranitev raznih ovir, ki Ibi '.preprečevale žen-,*ki, da se tem obveznostim posveta in. končno, skrb, da se tudi zaposlenim ženskam omogoči, da opravljajo v celoti «tisto funkcija, ki jim je lastna po svojem bistvu». Ženske, iz tako imenovanega katoliškega oporečniškega tabora so Papežu očitale, da s takšnim zasledovanjem ovrednotenja materinske vloge dejansko prevrže na zenska ramena vso skrb za dru-zmo, ne samo obveznosti do o-, trok in popolnoma «pozablja» na obveznosti in vlogo moža-očeta. Pq drugi strani pa, čeprav govo-f' o socialnih službah, vendarle zatrjuje, da je dokončna skrb le materina ali ženina, ki zato mora miti vsa neskladja ali pomanj-‘b vos ti v delovanju raznih služb. Iz levičarskega in laičnega sve-m pa prihajajo poleg teh še drugačne pripombe. Kot najpomemb Pojšo misel poslanice so skoraj V!ji pozdravili tezo o «počloveče-niu dela*. oziroma o tem, da je glavni subjekt v delovnem prcF cesu človek. Ženske se zato upra- vičeno sprašujejo, kako je mogoče, da ob poudarjanju pomena dela za vsakega posameznika in še bolj dejstva, da ima človek prednost pred kapitalom, kar pomeni tudi, da mora dati človek svojemu delu oseben pečat, papež ni dojel pomena, ki bi ga imel prispevek ženskega dela z svemi svojimi specifičnimi značilnostmi in zahtevami. V zadnjih letih namreč ženske ne postavljajo več samo zahteve po zaposlitvi, temveč tudi po drugačni organizaciji dela, ki bi res upoštevala žensko v celoti, torej tudi kot nositeljico vloge materinstva. Ne sme in ne more biti torej več ženska kot posameznica — zagovarjajo ženske —, ki skuša uskladiti delo in materinstvo, temveč mora to breme prevzeti družba. Samo tako se namreč lahko družbeno ovrednoti materinstvo, v nasprotnem pri-meru je vse prepuščeno, kot se je dogajalo doslej, ženski, njeni iznajdljivosti, njenim sposobnostim, njenim možnostim in kvečjemu še pripravljenosti ožjih družinskih članov, da ji pri tem pomagajo. Z zavrnitvijo te ženske specifike na delovnem področju pa je papež Janez Pavel II. dokazal, da zelo malo zaupa ženskam, de se jih rajši predstavlja v družinskem krogu, kamor naj bi žensko «postavljalo njeno bistvo». Skoraj enoglasna je bila zato v laičnih vrstah ugotovitev, da je papež morda bolj odprt do spolnih vprašanj, nikakor pa ne v odnosu do ženske, kar se je pokazalo tudi ob referendumu o prostovoljni prekinitvi nosečnosti. Za Cerkev je torej še vedno najpomembnejša vloga ženske, da je roditeljica človeškega rodu, ne pa enakovredna oseba v družbi, v kateri je sicer še vedno drugorazredni člen. (bp) ANTON SULCIC SPET DOMA I ■ 1 V Križu so odprli razstavo akvarelov in skic svojega rojaka Antona Suleiea, ki je dolgo živel in se uveljavil v daljnjem svetu Južne Amerike, kjer je pred časom tudi umrl. Na gornji sliki odprtje razstave, na spodnji pa zanimanje domačinov za dela svojega rojaka. HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia RAZGOVOR S PARAPLEGIKOM-ŠPORTNIKOM PAVLOM KRJŽMANČIČEM «Za svoje življenje pravzaprav si v marsičem odgovoren sam» Vsestransko športno udejstvovanje do tragičnega avgustovskega dne leta 1976 - Dragoceno zdravljenje in izredna dobra volja - Doseženi rezultati Življenjska zgodba Pavla Križ-mančiča je vredna dobrega peresa. Do pred petimi leti jc bil vsestranski športnik in sicer odličen kolesar in planinec, predvsem uspešno pa se je ukvarjal s smučarskim tekom, kjer je žel že ogromno zadoščenj. Toda do pred petimi leti. Usodni izlet na mogočno piramido Matterhorna je krepko sprevrgel njegov način življenja, kajti Križmančič je po padcu postal invalid za vse življenje. Občudovanja vredno pa je to. da je to stanje sprejel in živi* kot bi se ne bilo nič zgodilo. Začnimo od začetka. Pavla sem obiskal, nekega. nedeljskega popol-Aiipva. Prijazno trte je sprejel, škupaj ž ženo Zdenko. Nato se je razvil dolg pogovor, ki je trajal vse do trde noči. Priložnost za ta razgovor ali če hočemo intervju pa mi je dala njegova nedavna zmaga na državnem prvenstvu za paraplegike v streljanju s puško v Tivoliju pri Rimu. Za začetek najprej nekaj osebnih podatkov: «Pravzaprav ni kaj veliko povedati. Star sem 40 let, razne športe sem ljubil že od mladih nog. Najprej sem kolesaril in star 18 let sem leta 1959 postal pokrajinski prvak. Nato sem vzljubil planinstvo in ga sistematično gojil ves čas. Kasneje sem se lotil smučanja in izreden estetski užitek aktivnega sprejemanja narave mi je pomenilo turno smučanje, ko se kar na divje spuščaš po nenadelanih smučinah izven živžava turistične smučarije. Končno sem se lotil še smučarskih tekov. Moja zadnja »specializacija* je trajala dve leti. a je bila hudo intenzivna, saj sem pretekel praktično vse najbolj znane teke kot so marcialonga, konig Ludvvig Lauf. Dolomiten-lauf in tudi trnovski maraton. Treniral pa sem tudi kros, atletiko, ski-rolke itd. Vse je potekalo umirjeno. Hkrati sem se pripravljal na poroko. Prišel pa je 9. avgust 1976.» Ti bo lindo, če te vprašam, da mi opišeš dogodke datuma, ki je spremenil tvoje življenje? «Nikakor ne, saj sem dve leti pa usodnem padcu obiskal kraje, kjer se je nesreča zgodila. V začetku avgusta 1976 smo Mario Sosič z Opčin, jaz ter dva tolminska planinca odšli v deželo Aosto, da bi se povzneli na Mont Blanc in Matterhorn, Ccrvino. V dveh dneh smo dosegli prvi cilj, koj na-'o smo se lotili drugega. Iz Cervinie smo šli na švicarsko stran do koče Duca degli Abruz-zi, naslednjega dne smo se odpravili po Cresta del Leone do zavetišča Carrel. Kmalu zatem sva s Tolmincem Andrejem ostala sama, ker sta se ostala dva tovariša vrnila. Vreme ni bilo najboljše, napor pa hud. Midva sva nadaljevala in pred večerom dosegla vrh ter se začela spuščati. Pri tem je Andreju spodrsnilo. Ustavil sem ga z vrvjo, ker sva bila v navezi. Pri tem sem izgubil čelado in več kamnov me je zadelo, tako da sem bil orno ttčen. Andreja pa je padec nekoliko šokiral. Odločila sva se, da bova bivakirala kar na pro stem. Noč je bila hladna, bila sva sva nameravala sestopiti mimo bivaka na Hornlihiitte. Že tri ure sva se spuščala in že sva bila na koncu najine poti, ko sva prišla do ledenika. Razvezala sva se in najprej je na led stopil Andrej in se zdrsnil, a se je takoj tudi k,,il»ii,IMI,l|l||||||||||||M||||t||Mm||||||||||||U|||||llllllllimi|„MII,„ll„llilillil„,i,lltill|iiiiiuiniiilllillliiHlinniiluil.. Slovenski kulturni klub slavi praznik 25-letnega delovanja 'Je dni poteka 25 let od prve-jesenskega sestanka Slovenske-fa kulturnega kluba, ko so se ne-^iheri «klubovei» vrnili polni do-volje in mladostnega nagona £ letovanja v Ukvah in zasnovali n,lvo mladinsko organizacijo. . t To bi bil svetni klub brez ..'*h posebnih obveznosti, bila j to organizacija fantov in de Klet, vesela, sproščena, ki bi raz-.."sijala o sodobnih problemih in hai skušala najti odgovor , .. Klub * bil od vsega začetka dijaška ionizacija, ki je slonela na ka-altških principih, če je in kadar * dosegla kak uspeli, je bilo to meraj takrat, ko je bila orga 'zavija. To sc pravi, da so bili lani krepko med seboj povezani, ,.11 so mislih enako in da so ime j skupen cilj. ki so ga morali ooseči Sanip takrat laliko govo-.""o o uspehih .. .» (napisa) prof. Jo£ Peterlin). ■ ,.*'r naenkrat smo v klubu zve ■ ll1 da ima naš klub - baje, da ,.ydina mladinska kulturna or *ai'izaeija v središču mesta, ki Poslavlja že srebrno poroko — a lot. To ni sicer nekaj izjem-ir®8- je - a v našem okolju go vo pomembna stvar. To dejstvo napolnilo s ponosom, toda ' Pčasno tudi s strahom, s n ■! s Ponosom? Najprej, ker * io prišli do prepričanja, da klub , | in ni nikoli bil le vesela druž: a .mladih, pač pa trdna organi vm a’ v kateri so se in se še 'dno mladi Slovenci vsestransko osveščajo. Ko prelistujemo seznam članov Slovenskega kulturnega kluba, ne moremo mimo ugotovitve, da se je v 25 letih ogromno stvari spremenilo hi z njimi tudi ljudje. Kje so danes vsi bivši predsedniki in člani pa odborniki in prijatelji? Ni pretirano, če trdimo, da jih je velik odstotek danes v javnem življenju: v naši kulturni areni (od Radijskega o dra do SSG). na političnem bojišču, kjer visoko dvigajo slovensko zavest, na znanstvenem in zdravniškem področju, v ustvar jalni umetnosti in prosveti, na u-niverzitetnih inštitutih, na šolah vseh vrst in stopenj, nekateri so celo utrli pot znanosti v notranjosti Italije oz. Evrope. Tako da je Slovenski kulturni klub brez dvoma pripomogel k vsestranskemu kulturnemu in političnemu dvigu slovenskega človeka v zamejstvu. Zakaj s strahom? Zavedamo se. kakšno čast in dediščino so nam zapustili naši predhodniki in kakšna odgovorna naloga nas čaka v bodočnosti. Mi smo sicer trdno prepričani, da bomo še dalje gojili iskanje v smeri kulturnega in vsestranskega osveščanja, vendar se zavedamo, da moramo sto riti v obliki, ki je današnji zahtevni mladini najbližja, da bo naše delo trajno in učinkovito. 25 let od tega so bili člani presreč ni, ker so se v klubu smeli pogovarjati v materinem jeziku — saj je znano, da takrat na univerzi skoro niso smeli govoriti med se boj v slovenskem jeziku, in to ne samo na univerzi; toda večinoma povsod. Nedvomno drži, da smo Slovenci v zamejstvu danes na boljšem, kot smo bili 25 let tega, iti to skoraj na vseh področjih. Zato je današnja mladina postavljena pred neštete možnosti, med katerimi lahko izbira, in je do kulture vedno bolj kritična. In tudi klub ni več edina mladinska organizacija. Kultura dobiva v sedanjem času širši pomen in tega se mladi posebno zavedamo. Zato bo moral klub v bodoče računati z vsemi dejavniki, če bo hote', še nadalje predstavljati mladino v zamejstvu. 25 let ima torej Slovenski kulturni klub. Ko je bil ustanovljen, gotovo si niso mislili, da bo dočakal takšen življenjski jubilej. Žig Slovenskega kulturnega kluba ponazarja morje, sonce in knjigo - ljubezen in zvestoba slovenstvu. Proslava 25-letnicc Slovenskega kulturnega kluba bo jutri v so boto, 10. oktobra ob 20. uri. Spored: pevski nastop Tržaškega mešanega zbora pod vodstvom Tomaža Simčiča, literarni prispevki nekdanjih in sedanjih »klubov-cev» (izbor in predstavitev Zora Tavčar • Rebula), glasbeni nastop Davida Kreblja in Robija Šturmana s kitaro in banjom, glasbeni nastop Marka Ferija, govor predsednice kluba Silvije Cal-lin in pozdravi bivših klubovcev. Po suoredu družabnost in zakuska. Predsednica SILVIA CALLIN ustavil. Obrnil se je k meni in me opozarjal, da drsi. Jaz sem napravil prvi koiak in... ne spominjam se ničesar več. Zbudil sem se za trenutek v helikopterju, nato v bolnišnici v Zermattu.* Na sliki Matterhorna mi je Pavel pokazal točko, kjer je padel in ko je pogledal ženo, ki se je aktivno udeležila razgovora, je nadaljeval: «Andrej mi je pozneje rekel, da sem verjetno izgubil zavest že’ v trenutku, ko sem padel, saj sem šel dol kot snop,- ne da bi se skušal ustaviti, pa čeprav sem imel dereze in cepin. Drsel sem v globino. Ničesar se ne spominjam. Ustavil sem se v dolini da kih 4C0 metrov nižje. Poškodoval sem si hrbtenico, zlomil par reber, obe roki in še marsikaj. Ko so me zdravniki pregledali, so re; kli, da ne bom preživel, pa sem vendarle, verjetno zaradi močnega srca, tistega srca, ki sem si ga utrdil s športnim življenjem.* Nato si bil sedem mesecev v bolnišnicu za. rehabilitacijo paraplegikov v Baziu, najboljšem centru na tem področju. Kako je bilo? »Imel sem veliko sreče, da sem prišel v nekako domače okolje, saj so me zdravili sami Slovenci, od kirurga, ki me je operiral, do drugih zdravnikov in fizioterapevtov. Bili so hudi meseci, a so minili. Najprejšnji meseci popolnega mirovanja, nato rehabilitacija, ki je zares vrhunska. V Baziu učijo invalida vse, od vožnje z avtomobilom, pa do lokostrelstva. Tu sem sprejel tisto, kar so drugi hoteli da sprejmem, namreč dejstvo, da lahko invalid na vozičku zaživi pravo življenje, kot bi imel zdrave noge. Jasno, da ne bom več hodil po gorah, zato sem se že takrat odločil, da se bom ukvarjal z drugimi stvarmi. Prevsem so me naučili, da mora invalid sprejeti življenje takoj, ker le tako ga bo tudi življenje sprejelo.* Kaj pa vrnitev v Trst, med »normalne* ljudi? «Seveda je sledila vrnitev, vendar sem bil psihološko pripravljen na to, na pomilovalne poglede «normalnih» na «nenormal-nega», na spremenjen način življenja itd. Pa se je vse kaj kmalu prav uravnalo. Delo pri ACEGA sem nadaljeval, seveda z razliko, da sem prej popravljal števce na terenu, sedaj pa na sedežu na Broletu. Na delo hodim s svojim avtomobilom, ki je seveda prirejen za paraplegika. Sam hodim na delo, brez vsakršnih problemov, kot normalen človek. Tudi na počitnice hodim kot normalen človek in sicer v kamp v Lan-terno v Istri, kjer plavam cele kilometre, da mi ostali ne morejo slediti. Odhajam na izlete. In zakaj bi se jim moral odpovedati?* Popoldanske ure so se nagibale proti večeru. Ulil se je dež, Pavel je nadaljeval: »Najvažnejši datum pa je bil 6. avgust 1977. leta, ko sem se poročil z Zdenko iz Tolmina. Kaj vse je morala prestati. Vsak mesec je bila v Baziu. Urejevala je zadevo glede zavarovanja, kajti sicer bi moral plačati 36 milijonov lir za zdravljenje. Pa tudi psihološki moment, kajti ljudje so se čudili, da me bo kljub vsemu vendarle vzela. Sledila je nato .preureditev* doma v Padrjčah. Vse td pa je že mimo ih sedaj živiva srečno. Ona poučuje glasbo na GM in vodi pevske zbore. Jaz nadaljujem z delom, hkrati sem se specializiral v nekaterih športih.* In prav v zvezi s tem se hotel pogovoriti s Pavlom, namreč o njegovem streljanju s puško in pištolo, o metu diska,, kopja, o lokostrelstvu in teku. seveda z vozičkom. Kar zamahnil je z roko in povabil, naj bi se odpravili z njim na padriško gmajno, kjer si je postavil tarčo. Po poti je nadaljeval: »Koj po vrnitvi v Trst sem se skušal vključiti v skupino paraplegikov, ki pa je še ni bilo. Zato sem se obrnil; na Ljubljano, kjer je invalidskg organizacija vrhunsko organizirana. Že prvo leto sem kot opazovalec sledil »Hrovatinovemu memorialu*. To je atletsko tekmovanje za paraplegike, Zabel sem trenirati, začel sem streljati s puško in pištolo, nato trenirati atletiko, mete in teke na stadionu na Kolonji, lokostrelstvo, plavanje v bazenu v Strunjanu itd. Seveda je vse to naporno,’ kajti dopoldne delo. popoldne pa trening, posebno pred tekmovanjem.* Ko je bil govor o dosedanjih rezultatih, je nadaljeval takole: »Stanje paraplegikov v Trstu se je uredilo. Tudi po moji zaslu-DUŠAN JELINČIČ CNadalievame na zadnji strani) Tovarna Lek v 35 letih svojega izrednega razvoja Med tisto pomembnejšo slovensko industrijo, ki je opravila * v povojnem času izreden razvoj, je tudi zdravilska industrija. Razvila se je predvsem v dveh delovnih kolektivih in sicer v ljubljanski tovarni Lek in pa v novomeški Krki. Prav tovarna Lek praznuje letos 35-letnico svojega obstoja, čeprav segajo dejanski začetki njenega obratovanja še precej let nazaj, prav v obdobje narodnoosvobodilne vojne. Leta 1944 so namreč pri sanitetnem oddelku glavnega štaba NOV in POS v Črnomlju ustanovili kemično - farmacevtski laboratorij. Njegova naloga je bila v tem, da je za potrebe brigad in bolnišnic pripravljal enostavnejša zdravila, obenem pa je razpošiljal na določena mesta zdravila, ki so jih kot pomoč pošiljali zavezniki ali pa so jih dobili iz drugih virov. Že v začetku svojega obstoja je ta tovarna začela razvijati lastni raziskovalni program. K uspešni rasti ji je pripomogel zlasti razvoj lastne surovinske baze in pol-industrijskih laboratorijev ter podjetij, kjer so proizvajali kemične in farmacevtske izdelke. Toda tovarna ni ostala le pri zdravilih. Polagoma se je njena proizvodnja razširila tudi na področje kozmetike, veterinarskih pripomočkov, mešanic in aditivov, na predelavo zdravilnih zelišč itd. Tovarna je stalno rasla in se širila, tako da ima trenutno že 2192 zaposlenih ter pokriva kar 18 odstotkov vseh jugoslovanskih potreb po tovrstnih izdelkih. Lek je na svojem področju četrta največja jugoslovanska tovarna, K tako skokovitemu razvoju je nedvomno precej prispevala tudi izredno kakovostna kadrovska zasedba, saj ima skoraj četrtina zaposlenih visoko ali višjo strokovno izobrazbo. Lek pa ne predaja svojih izdelkov le na domačem trgu, ampak gredo ti na vseh pet celin. Naj povemo, da je lani vsak delavec v tej tovarni naredil za 8 609 dolarjev izvoznega blaga, letos pa načrtujejo, da bodo tu dosegli celo ...evilko 11.000 dolarjev. Delavci Leka so si zastavili za svoj načrt še vrsto drugih drznih načrtov, ki bodo sloves te tovarne še povečali, ko jih bodo uresničili. Da jim bo to uspelo pa v tem podjetju nihče ne dvomi, saj to najbolj dokazuje prehojena pot, ki jo je tovarna -opravila od svoje ustanovitve do danes, ko je našla svoje mesto med slovenskimi in jugoslovanskimi industrijskimi velikani. RIM — Osrednji zavod za restavriranje starih 'slik in fresk je dobil nalogo, da pripravi program za restavriranje "Zadnje večer-je», to je velike freske, ki jo je napravil Leonardo da Vinci v Milanu in ki je bila v času druge svetovne vojne dokaj zanemarjena in deltio poškodovana. Rimski zavod bo moral najprej napravili temeljito študijo o sedanjem stanju freske, kar bo služilo strokovnjakom za osnovo pri nadaljnjih sklepih, kako to slovito delo ohra niti. Ker se je v zvezi s tem razvnela že dokaj živčna polemika glede kompetentnosti, menijo, da bi morali vse te spore vdati ob stran», kajti crešiti je treba delo izredne vrednostih. Pavel Križmančič na svojem vozičku In ob pokalih, ki jih je doslej že dobil na številnih tekmovanjih, ki se jih je udeležil v Italiji in Jugoslaviji. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja: Znanost voda 13.00 Po sledeh prednikov' - te denska oddaja o arheologiji 13.30 DNEVNIK 14.00 Jack London: Veiika dogodivščina Severa -9. del 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Pravljice . . . tako 15.00 šolska vzgoja: Življenje živali 15.30 Športne kronike 16.00 DNEVNIK 1 Kronike: Sever klice Jug - Jug kliče Sever 16.30 Moj brat policaj - TV film 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Furia - TV film 17.30 Braccio di ferro - risanke 17.50 Trije vnuki in majordom -TV film 18.15 Glasba, glasba 18.30 Programi pristopanja 18.50 MASH - TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Ping pong - mnenja o dogodkih in aktualnih problemih 21.30 »Črna legija* - film Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu Crugl kanal 12.30 Opoldanski program: Ženski razgovori 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Wg speak English 14.00 Popoldan, dnevna rubrika Frate indovino Mnenje 14JO Veliki kamaleoni - dok. oddaja 15.25 šolska vzgoja Program za mladino 16.00 Dekle V nevarnosti - TV film - Čarovnica Bia - risani film 16.55 Starsky in Hutch 17.45 DNEVNIK 2 - Flash 17.50 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti 18.05 Muppet show 18.35 Capperino - risanke 18.50 Korenine - Nove generacije -TV nadalj. Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 «Greggio e perieoloso* - po romanu Roberta Vacee, 2. del TV priredbe 21.45 Svet multinacionalnih družb 1. del 22.35 Robine vo gnezdo - TV film 23.05 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.30 Šolska vzgoja: Biti ženska, biti moški Tretji kanui 17.00 Vabilo Skrivnosti Neaplja 17.30 20 let do leta 2CW - dck. cd daja 18.05 Dokler tra;a spomin 19.09 DNEVNIK 3 19.35 Capri Blues 20.95 Šolska vzgoja: Vzgoja in dežele 20.40 Ključ branja 22.05 «Le maestre regine* - ple si, petje, glasba tajnega Vzhoda 22.35 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 - 15.30 TV v šoli TV koledar; Pariz: Sloven ščina; Angleščina: Risanka; Zgodovina: Mali program. 17.10 Pcročila 17.15 čebelko Hlaček, risanka 17.40 Jazz na ekranu 18.10 Obzornik 18.20 Jezik v javni»rabi: Upora ba lastnih imen v pisnem jeziku 18.30 Sodobna medicina: O inva lidsko - pokojninskem zavarovanju 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.:”' TV dnevnik 19.c, Vreme 20.00 C. Richter: Prebujajoča se dežela, zadnji del TV nadalj. 22.15 V znamenju 22.30 Nočni kino: Zahodni Indij-. ci (delovni nasl.), mavre- tanski film Koper 13.30 in 15.30 Odprta meja 16.00 Serijski film 17.00 Rezervirano za najmlajše: Avanti! Avanti! - tečaj italijanščine ' ' • Dokumentarna odaja 1 18.00 Ponovitev filma 19.30 Aktua'na tema 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče' in Dve mi nuti 20.30 Najbolj očarljiva predstava na svetu - dok. oddaja 22.00 TV D - Danes 22.30 -Serijski film 23.05 Baletni večer Ob kcncu TV D -, Danes Zagreb 18.25 Kronika občine Rijeka 20.00 Prva sobeta, zabavno - glasbena oddaja 20.50 Blakeovih sedem, serijski film ŠVICA 18.15 Mladinski program 18.a0 Napaka Molly - TV film 21.40 Koncert ansambla Abba TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 14.00,17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; pJO. Almanah; 12-let strategije napetosti v Italiji: 8.45 Glasbene skice; 9.30 Svet se vrti počasi: 10.10 Koncert; 1L8U Izbrani listi; 12.00 Na goriškem valu - Beležka: 13.20 četrtkova srečanja; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?: 14.30 »Veleumni plemič Don Kiliot iz Manče*; 15.09 Odtrgana kulisa. Film in filmska.glasba: 16.00 Cvetje hvaležno odklanjamo (ponovitev); 17.10 Slovenski komorni orkester iz Ljubljane; 18.00 Kulturni dogodki: 18.40 Zasebna slovenščina v 17. stoletju. KOPEP (Italiianski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček: 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami jek.;' 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 1L0O Kim, svet mladih; 11.32 Več kot ena pesem: 12.03 Glasba po željah: 15.00 Govori se danes; 15.10 Brez besed; 16.00 Kultura in družba; 16.10 Glasbena oddaja; 16.32 Crash; 16.55 Izletnik; 17.00 Zvezdni prali; 17.32 Petkov koncert. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25. 13.30. 14.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 0.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; .13,00 Pregled dogodkov; 13.05 Glasbena oddaja za mlade; 13.40 Svirac svi-ra, kolo igra; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni notes; 15 00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni relief; IS.TO'Naši zbori pojo; 16.30 Pri tnorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00. 17.00. 19.00 Poročila; 6.8 Glasbena kombinacija; 9.02 Radio tudi mi; 11.10 Dan za dnem; 11.35 Radijska zgodba; 12.03 Ulica Asiagb Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master: 14.28 šolska vzgoja: 15.03 Popoldanska srečanja; 16.00 D Paginone; 17.03 Bela Bartok in Italija: 18.05 Zvočna kombinacija; 18.28 Hipoteza; 19.30 Jazz glasba; 20.00 Jaz, To scanijii; 20.30 Vražji smeli; 21.03 Simfonični koncert. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00. 10.00. 11.00. 12.00. 14.00. 19.00 Poročila; 8.08 Z glasbo v dobgr dan: 8.B0 Glasbena pravljica; 8.40 Naši umetniki mladim poslušalcem!; 9.05 Z radiom na poti: 10.05 Rezervirano za . ..; 11.35 Znano in priljub ljeno: 12.10 Iz glasbene tradicije jug. narodov: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Priporočajo vam . . .; 13.50 Človek in zdrav-’ je; 14.05 Odmevi z Jadrana; 14.25 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Razgledi po slov. glasbeni literaturi; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci! ; 19.45 Minute z Alpskim kvintetom; 20.00 Uganite, pa vam za igramo . . .; 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Petkov glasbe ni mozaik. do^JL oktobra 18.000 Ifr po 1. novembru 23.000 lir vrednost zbirke po knjigarniških cenah lir Samo za prednaročnike Jadranskega koledarja Letošnja zbirki; JADRANSKI KOLEDAR - zbornik Simon Gregorčič POEZIJE 1882 Roman Firmani ZADNJA DOLINA v Aldo Rupel , ŠPORT MED SLOVENCI V ITALIJI Dr. Draga Černelč ALERGIJE kuponpopust 8.000 lir pri nakupu izdaj ZTT GORIŠKI DNEVNIK ; • *•:. v**«* -'«?? 4i*«^ • V 1» A J , « £/- r ; 1 ji* $,-— ------ ~Tr~ SLOVENSKO -STALNO. „ GLEDALIŠČE V TRSTU •.V', OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1981-82 PETI DEŽELNI KONGRES CGIL V AVDITORIJU V GORICI ‘vAC FERDO KOZAK «PUNCKA» Dramatična zgodba v petih slikah dogaja se v Ljubljani leta 1936 Režija: JOŽE BABIČ PREMIERA danes, 9. oktobra 1981, ob 20.30 — abonma red A premierski PONOVITVE jutri, 10. oktobra 1981, ob 20.30 — abonma red B — prva sobota po premieri v nedeljo, 11. oktobra 1981, ob 16.00 — abonma red C — prva nedelja po premieri Nadaljuje se vpisovanje abonmajev vsak dan od 10. do 12. ter od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265. Vse abonente prosimo, da pri blagajni Kulturnega doma dvig-izka nejo svoje izkaznice (od 9. do 14. in od 18. do 20. ure). Gledališča VERDI Jutri ob 18. uri v gledališču Verdi tretji in zaključni koncert ljudskega jesenskega simfoničnega cikla. Dirigiral bo Giuliano Silveri s sodelovanjem pianista Massima Gona. Na sporedu Schubertov Koncert v A-molu in Mahlerjeva Prva simfonija. Za koncert Silveri - Gon se nadaljuje prodaja še razpoložljivih vstopnic pri blagajni gledališča. ROSSETTI Gledališka sezona 1981/82: 10 predstav v abonmaju — Informacije in rezervacije pri raznih podjetjih, šolah, društvih in sindikatih. Popusti za delavce, študente in upokojence. Potrditev stalnih redov do 15. t.m. Informacije pri Teatru Sta-bile tel. 567-201/2/3 in pri glavni blagajni v Pasaži Protti. AVDITORIJ Danes ob 20.30 «Trst včeraj, danes, vedno». Poje, ob lastni spremljavi na klavir Umberto Lupi. Rezervacije pri glavni blagajni v Pasaži Protti. Kino Ariston 16.30 «This is Elvis*. Ritz 14.30 *Excalibur*. Eden 17.30 «La pelle*. Režija Eliana Cavani. M. Mastroianni, Ken Mar-shal, C. Cardinale. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattaeielo 15.00 »Storie di ordinaria follia*. O. Muti, B. Gazzara. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30 «Tarzan, l'uomo scim-mia*. Bo Derek. Cristallo 16.30 «Virus». M. E. New-ton, Frank Garfeeld. Aurora 16.00 «Ricomincio da tre* Massimo Troisi. Capital 17.00 «The blues brothers*. Moderno 15.30 «Papillon*. Dustin Hoffman, Steve McQueen. Mignon 16.00 «Profondo ros,so», prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Vibrazione sessuale*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Boom sensation*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Le avventure erotiche di Candy». Prepovedan mladini pod 18. letom. Radie 15.00 «Attenti a quelle due... ninfomanb. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 «Io sto con gli ippo-potami*. Terrence Hill, Bud Spencer. Ob 44. obletnici smrti moža se ga spominjajo žena Pavla in hčerke z družinami ter darujejo 10.000 lir za KD Lonjer - Katinara. f Čestitke Danes praznuje v Repnu rojstni dan OLGA VODOPIVEC. Vse naj boljše ji iz srca voščijo mož Vinko, sin Walter s Katjo in hči Danijela s Sergijem. Danes praznuje rojstni dan MAGDA ŠVARA iz Boljunca. Da bi bila srečna in vesela ter pridna doma in v šoli so želje mame, očka, sestre Nadje, none Sante in nonota Jožka. Izleti SPDT vabi vse planince, prijatelje in znance na vsakoletni tradicionalni «Dan planincev SPDT*, ki bo v nedeljo, 11. t.m. Zbirališče je na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 9.30. Od tu bo krenil planinski pohod do pod Pau-lega vrha pri proseški železniški postaji, kjer bo na travniku ob 14 uri planinska družabnost z igrami za otroke in odrasle. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabljeni vsi. Pot do travnika bo zaznamovana s ka žipoti. Združenje Union - Podlonjer javlja, da po zelo uspelem nedeljskem izletu ponovno priredi enodnevni izlet 18. t.m. v Hrastovlje z ogledpm fresk, nato skozi komaj dokončan predor pod Učko do Moščeničke Drage. Vpisovanje ob torkih in petkih od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 - telefon 732858 ali 64459. KD Primorsko Mačkolje priredi 18. t.m. enodnevni izlet v Begunje, Sv. Urh in Radovljico. Vpisuje Kri stina Štefančič vsak dhn od 17. do 19. ure do vključno 10. oktobra. Prosveta KD Lipa obvešča, da ima na razpolago abonmaje za letošnjo sezono Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Interesenti naj se zglasijo ob ponedeljkih in četrtkih od 21. do 21.30 v Bazoviškem domu. KD Rovte Kolonkovec priredi jutri ob 19.30 v društvenih prostorih v Ul. Monte Sernio št. 27, nastop pevskega zbora «Tina Modotti*. Izvajal bo narodne pesmi in odlomke znanih opernih arij. Maii oglasi telefon (040) 7946 72 Včeraj-danes Danes, PETEK, 9. oktobra ABRAHAM Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 17.31 — Dolžina dneva 11.18 — Luna vzide,-ob 15.49 in zatone ob 0.57 Jutri, SOBOTA, 10. oktobra DANIJEL Vreme včeraj: 'najvišja temperatu ra 23,3 stopinje, najnižja 17,9, ob 18. uri 20,5 stopinje, zračni tlak 1018,2 mb ustaljen, veter severovzhodnik 18 km na uro, vlaga 52 odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Tatiatla Bisbano. Alessio Polla, Gian Paolo De San-ti, Aron Kobec, Michele Pagot. UMRLI SO: 47-letni Umberto Mi-cheli, 55-letni Dante Galante, 38-let-ni Ezio Saincich, 54-letni Sergio Duše, 81-letna Rosina Cek vd. Bolter-sterin, 95 letna Aurelia Zwirn vd. Arrigoni, 74 letni Gildo Grando, 59-letni Bruno Lazzar, 74-letni Rodolfo Giovannini, 72-letni Eupremio Poli-creste, 78-letni Antonio Gavarello, 61-letni Egidio Noachig. DNEVNA SLUŽBA I.EKARN (od 8.30 do 20.3») Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19. (od 8,30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. OSMICO je na Hrvatih 36 (Boršt) odprl Bruno Hrvat. PRODAM fiat 128 coupe 1100 v dobrem stanju po ugodni ceni, tel. 040/743071. OSMICO je odprl Pepi Sancin - Šar-nek Dolina 112, toči pristno belo in črno vino. PRODAM lancia beta coupe 1600 letnik 1975. Telefon 040/227284. TENIS club Devin organizira teniški tečaj za otroke. Za informacije obrnite se na št. (040) 200-785 od 9. do 13. ure in od 14, do 19. ure. PRODAM dvostanovanjsko hišo potrebno popravila z 900 kv. m zemljišča dva km izven mesta. Telefon 040/822002. PRODAM avto alfa romeo 2000 ber lina v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefonirati 040/227222. KUPIM že rabljeno knjigo Monesi istologia - Piccin. Tel. 040/825246 18-LETNI fant z vozniškim dovoije njem dobi zaposlitev kbt mizarski vajenec. Telefon 040/54390 BAMBIČEVA olja- iz leta 1949 »Na juriš*, »Vojna vdova*, »Brezposelni* s poudarjenimi sencami pred metov izven vidnega polja slike, naj proti nagradi koprski lastniki slik prefotografirajo za njih avtorja. Bambič, Ul. delle Docce 12, 34128 Trst - telefon 040 / 572734. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu ima na razpolago v skladišču UT. Tra-sversale Est (Industrijska cona) -tel: 817325, prvovrstno črno in belo grozdje za vino. CALABRIA: SINDIKAT NAJ POSTANE NOSILEC DRUŽBENEGA IN DEMOKRATIČNEGA NAPREDKA 4 ^ . - 'Raaetavo je pripravil Slovenski etnografski riiuzej, do konca novembra - Drevi otvoritev Visoko je postavil obveznosti sindikata do narodnostnih pravic, kot izhaja iz; nedavne konference o vprašanjih slovenskih delavcev - Poudaril je nevarno ostrovanje v svetu in naglasil potrebo po mednarodni delavski solidarnosti ■v «Eden izmed razlogov, zaradi katerih ima avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina poseben statut, je prisotnost številne sloven-manjšine, zgodovinska prisot- nost, ki pogojuje politično, družbe no in gospodarsko življenje v deželi,* je dejal predsednik Arturo Calabria na petem deželnem kongresu CGIL, ki se je včeraj pričel v Gorici ob prisotnosti 350 delegatov zastopnikov 100 tisoč članov te najmočnejše sindikalne organizacije. «In naša naloga je, da na tem kongresu razpravljamo o idejnih a-spektih narodnega vprašanja, je nadaljeval. Neobhodno potrebno pa je, da razredni delavski sindikat v naši deželi, in ne samo en njegov del, sprejme to dejstvo in ga bolje u-pošteva kot v preteklosti. Ne toliko zaradi splošnih razlogov (globalna zakonska zaščita Slovencev v Italiji, za katero se borijo ustanove in politične sile in kjer sindikat ne more biti odsoten), ampak zato, da se italijanski državljani slovenskega jezika ne bodo čutili odrinjene, ker so to drugi odločili ali oni sami, ampak naj ravno nasprotno sodelujejo z enakimi pravicami in dolžnostmi, da bodo zavarovali svoje posebne narodnostne značilnosti, politične, družbene in gospodarske izbire te skupnosti na območju dežele, da bodo vsakodnevno aktivni v zastopniških telesih in nenazadnje tudi v sindikatu, Dosedanji deželni predsednik CG IL Calabria je nato omenil uspešne izkušnje sindikata v odnosu do Slovencev v Trstu in Gorici in nedavni shod v Trstu o problemu slovenskih delavcev na območju 35 obmejnih občin od Trsta do Trbiža, kjer manjšina živi Odtod tudi potoeba, da i-ma sindikalna organizacija do tega vprašanja enotno ravnanje. Calabria je dejal, da mora CGIL s svojimi pobudami znotraj svoje strukture na tem specifičnem področju dokazati, kakšna nai bo bodoča deželna družba. Opozoril je na pomanjkanje sindikalnih kadrov, na potrebo po uva-janiu slovenskega iezika in razde1 ie-vanje dvoiezičnih izkaznic na celotnem deželnem območju in ne samo v Trstu. Odprtje petega deželnega kongresa CGIL, v tem trenutku prav gotovo najpomembnejšega političnega dogodka v naši’deželi, so se udeležili številni predstavniki oblasti, strank in ustanov. Naj omenimo župana občine Gorica Scarana, predsednika deželnega sveta Collija, podpredsednika deželnega odbora De Carlija, pokrajinskega predsednika Cumpeto, tržiškega župana Bla.si-ga, deželna tajnika KPI in PSI Ros-settija in Brava. delegacije CISL in UIL, sindikata policijskih delavcev, delegacijo Zveze sindikatov Slovenije pod vodstvom podpredsednika Martina Mlinarja in delegacijo SK GZ na čelu s predsednikom Borisom Racetom. Deželni kongres je odprl goriški pokrajinski tajnik CGIL Pini, ki je pozdravil vse prisotne in po kratkih uvodnih besedah takoj povabil k mikrofonu deželnega tajnika Cala-brio. Le ta je v svojem več kot dveurnem govoru opredelil stališče sindikata do sedanjega trenutka v svetu in doma, do vprašanj vojne in miru, zaposlovanja in pravic organiziranega delavskega gibanja, da si izbere takšen razvojni družbeni model, v katerem bo kot soustvarjalec pomagal zgraditi boljšo družbo in si v njej zagotovil tudi svoj boljši materialni položaj. Calabria je uvodoma povedal, da bo po včerajšnjem plenarnem zasedanju danes kongres nadaljeval svoje delo v dveh komisijah (v prvi bo razpravljal o organizacijskih vprašanjih, v drugi pa o go- jo udeležbo delegatov v razpravi. Sklepe obeh komisij pa bodo prinesli na sobotno zaključno zasedanje. Uvodni del svojega poročila je Calabria posvetil mednarodnemu zaostrovanju, ki je doseglo zlasti za Sredozemlje nevarno stopnjo z u-morom egiptovskega predsednika Sadata. Spričo dejstva, da sedaj ni mogoče več zaupati nadzorstvu dveh velesil, da se preprečujejo težnje razvitih držav po neodvisnosti, ter družbeni in gospodarski razvoj držav v tretjem svetu, je dolžnost sindikata (kar je bilo zapisano tudi v tezah za bližnji 10. kongres CGIL) boriti se za novo mednarodno solidarnost, zlasti za nove odnose med delavskim razredom in demokratičnimi silami v industrijskih državah, z naprednimi silami in državami v razvoju. Potrebna je koordinacija med posameznimi državami in območji s premagovanjem nacionalnih obzorij, s preseganjem tradicionalnih ideoloških pregrad in meja taborov. Calabria je omenil realne nevarnosti, da oborožena tekma, lokalne vojne in terorizem razplamtijo ves svetovni požar. Ljudske množice pa ne potrebujejo vojne, je dejal Calabria, in . vojna ni sredstvo za zadovoljevanje njihovih življenjskih potreb in želja po napredku, Potem ko je. analiziral svetovi* gospodarsko krizo in udarce, ki jih prinaša delovnim ljudem, je zahteval drugačno gospodarsko ureditev sveta. V tem boju delavci ne smejo biti gledalci, ampak protagonisti ddr, gajanja. Zlasti velja to za delavce v naši, obmejni deželi, kjer je potrebno spodbujati sodelovanje, ki je z osimskim sporazumom dobilo nove razsežnosti. Pri tem je pomembna solidarnost, ki jo morajo delavski sindikati razviti s sosednjimi državami in zlasti še z Jugoslavijo. V posebnem poglavju je Calabria opredelil naloge delavcev v boju proti terorizmu, ki je sestavni del protidelavske in protidemokratične ofenzive, z.a cilj pa ima zaustavitev, političnega, gospodarskega in dfpž-benega napredka. Ko je govoril o položaju v Italiji (20 odstotna inflacija, splošna in še zlasti mladinska brezposelnost, novi vpisi v dopolnilno blagajno itd.), je Calabria dejal, da hoče kapitalizem krizo premagati tako, da prevzame'-nadzorstvo nad proizvodnim procesom, zlasti pa z. zmanjšanjem sindikalne avtonomije. Gospodarska desnica in finančni kapital zaostrujeta spopad med delom in kapitalom, napadata mehanizme, ki varujejo osebne dohodke in zlasti premično lestvico. Velik del svojega govora je posvetil značaju sindikata in njegovim poglavitnim ciljem: zavarovanju zaposlenosti; posegom za gospodarski vzpon in naložbe; zavarovanju osebnih dohodkov in kupne moči delavcev s stalnimi in nizkimi prejemki. Pri tem pa ni pozabil omeniti, da imajo gospodarji in konzervativne sile za cilj izolacijo CGIL in • po možnosti njeno razcepljenost na o-snovi domnevne strankarske pripadnosti. Predsedniško poročilo vsebuje nadalje ocene Spadolinijevih protiinflacijskih ukrepov, soočenje z delodajalci, obdobje delovnih pogodb itd. Poglobljeno pa je Calabria govoril o položaju v naši deželi, o njenem postopnem gospodarskem propadanju, o poudarjeni krizi tržaškega in goriškega gospodarstva ter na drugi strani c razvoju videmskega in por-denonskega področja v okviru drugega razvojnega skoka italijanske družbe, kar vse skupaj narekuje iskanje večjega ravnovesja med po- sameznimi teritoriji v naši deželi. Rešitev ni v številčnem, ampak kakovostnem razvoju industrijskega sistema. V tem okviru morajo važno vlogo opraviti znanstvene tehnične raziskave in razvoj industrijskega območja, kot jih predvidevajo osimski sporazumi, je dejal Calabria. Nato je obsodil odgovornosti vseh tistih, ki spričo hude gospodarske krize onemogočajo na občini in na pokrajini v Trstu sestavo reprezentativne večine realnih sil. Vse to omogoča obstajanje takšne Liste za Trst, ki na čelu z županom Cecovi-nijem preprečuje objavo dvojezičnega kataloga ob grafični razstavi ljubljanskih umetnikov v Trstu in se tako 36 let po osvoboditvi v Trstu še vedno uvaja zloglasna in žalostna zapoved: tu se govori italijansko. Svoje poročilo je Calabria sklenil s pozivom delavcem, naj strnejo svoje vrste okoli sindikata CGIL, da bo bolj upoštevan in da bo na enotni osnovi sposobnejši v špodarskem razvoju in delovnih pogodbah), da bi s tem omogočil več- Narediti korak po nogi... spreminjati stvari. Ta poziv je naslovil tudi v osebnem imenu, zakaj s tem kongresom zaključuje svoje ne kratko in ne lahko aktivno razdobje, v sindikatu, kot je dejal. Calabria namreč ne bo več kandidiral za deželnega tajnika Kongres se bo nadaljeval še danes in jutri. Nov sdež rajonske konzulte za mestno središče Rajonska konzulta za mestno središče ima nov sedež. Prostore • je dobila v občinski stavbi v Ulici 9. avgusta, ki so jo pred kratkim preuredili. Slovesnosti ob- odprtju novega sedeža so se poleg podžupana Del Bena udeležili še občinski odborniki Ciuffarin, Paulin, Baresi in Jakončič, predstavniki svetovalskih skupin ter predstavniki rajonskih svetov. v.. V GORIŠKEM MUZEJU V KROMBERKU Razstava skulptur ljudstev Akamba Makonde J* 4’ odprta pa bo Ob sicer bogati izbiri razstav domačih' • hkovnih umetnikov, -pomeni razstava skulptur ljudstev Akamba in Makonde, ki jo bodo drevi odprli v Goriškem muzeju v gradu Kromberk, vsekakor prijetno novost in osvežitev. Razstavo, ki bo na ogled do konca novembra, je pripravil dr. Boris Kuhar, ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja, ki je razstavljene skulpture (oki;og 100 po številu), tudi osebno zbral na svojih potovanjih po deželah vzhodne Afrike, pred dobrimi desetimi leti. Umetnost plemena Akambe je v Evropi razmeroma še slabo poznana in menda je razstava, ki jo je pripravil Slovenski etnografski muzej prva predstavitev bogate in zanimive likovne ustvarjalnosti tega afriškega ljudstva. Nekoliko bolj znano in tudi bolj cenjeno je likovno ustvarjanje ljudstva Makonde. «To je umetnost skrivnostne simbolike, ki ima sicer močne korenine :v tradiciji, toda to'ni več tradicionalna umetnost*, piše dr. Kuhar v predstavitvi razstave. V zadnjih desetletjih je kiparstvo doživelo silovit razvoj in vzpon, tako da ga lahko že imenujemo sodobno umetnost Makonde: Razstavo bodo odprli drevi ob 18. uri. V SPILIMBERGU SESTALA SE BO V DUBROVNIKU Priprave na zasedanje mešane karnisi je za vodno gospodarstvo Razpravljali bodo o varstvu kontinentalnih rek, zajezitvah na Soči in raketni obrambi pred točo Mešana italijansko-jugoslovanska komisija za vodno gospodarstvo, ustanovljena z osimskim sporazumom, bo 20. in 21. oktobra v Dubrovniku nadaljevala pogovore o vprašanjih skupnega interesa, ki zadevajo nadzorstvo nad vodami, ki tečejo čez mejo. Italijanski del te komisije, se je prejšnji dan sestal v Rimu ob prisotnosti župana Scarana in pokra- od omenjenega zneska le okrog 6 do 7 tisoč, Sama ugotovitev višine dohodka izpred dveh let pa ne zadostuje', saj morajo tisti, ki ne nameravajo plačati «prispevka» za nakup zdravila, skozi pravcati birokratski postopek. Menda so že na razpolago posebni obrazci, kjer. zavarovanci, na lastno odgovornost izjavijo, da nji- miv koncert skupine Dead Kenne- jinskega, predsednika Cumpete. Be- hov dohodek ni presegal v ministr- Če iščeš politika, ga pogostoma težko najdež. Posebno iz določenih političnih sredin. Prejšnji večer smo se pogovarjali, v goriškem «transatlanticu» o enem delu življenja politikov, zastopnikov raznovrstnih upravnih oblasti, o ljudeh, ki neverjetno veliko potujejo. Uradno, se razume. Za javni denar. Z letalom. Stanujejo v najboljših hotelih. čestokrat za denar ustanove, ki jo predstavljajo, včasih tudi za denar gostiteljev, organizatorjev srečanj, shodov, seminarjev, posve- LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel. 226J65; Ončine: tel 211001; Prosek: tel 225 141: Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel 209 1 97; Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tol 732 627, predpraznična od 14. do 21 ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68 441. SLOVENSKI KULTURNI KLUB priredi jutri, 10. t.m., ob 20. uri v Peterlinovi dvorani na sedežu kluba v Ul. Donizetti 3 PROSLAVO 25-LETNICE KLUBA Spored: nastop Tržaškega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Tomaža Simčiča, literarni prispevki nekdanjih in sedanjih »klubovcev* (izbor in predstavitev Zora Tavčar-Rebula) glasbeni nastop Davida Kreblja in Ro"bija Štormana s kitaro in ba-njom ter glasbeni nastop Marka Ferija, govor predsednice kluba Silvije Callin, pozdravi bivših «klubovcev» Po sporedu družahnost z zakusko — GROZDJE Z A VINO — /IjHhSUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni. 1 . __ , m n r-% a 1 cr * ■ . * V *v V nedeljo dopoldne se bodo na skupščini zbrali člani goriške sekcije republikanske stranke. Dnevni red obsega, poleg poročila dosedanjega tajnika ter finančnega poročila tudi izvolitev novega vodstva in drugih organov. Skupščina bo ob 9.30, v prvem, oziroma ob 10. uri, v drugem sklicanju. Reforma zdravstva? Kako je pravzaprav z doplačilom ob nabavi nekaterih vrst zdravil, v smislu vladnega dekreta o varčevanju na področju zdravstva? Resnici na ljubo je treba zapisati, da stvari še niso povsem jasne in da najbrž pravega (in dokončnega) tolmačenja restriktivne norme še ni. Eno pa je gotovo. Novi ukrep dodatno (ne glede na finančno breki ga mora posameznik pla- me, čati) zavira izvajanje reforme zdravstva, posebej pa hitro in u-činkovito nudenje uslug, z.a katere, nekdo v večji, nekdo v manjši meri, že plačujemo. Višje doplačilo za zdravila naj bi plačate osebe, ki so v letu 1979 imele preko 5.280.000 lir dohodka. V takem položaju .je po splošnih ocenah večina prebivalstva v naši pokrajini, saj naj bi bilo otseb z dohodkom nižjim 1 V tečaje 150 ur. za prjdpbite\t di-. plonie o opravljenem obvezjagin šolanju, se je prijavilo nad 25ft ašeb, kar dokazuje, da je ta oblika izobraževanja potrebna in koristna. Pouk se bo pričel, kakor so nam povedali na šolskem skrbništvu., že v ponedeljek. 12. t.m Prva lekcija bo namenjena bolj organizacijskim zadevam, saj se morajo tečajniki in učitelji pomeniti, kako bodo skupaj in predvsem dobro »vozili* tja do meseca junija. Ob razpisu tečaja ie bilo število prijav bolj skromno, pred zapadlostjo roka pa se je. stanje bistveno popravilo. Tako bo tečaj v Loč-niku obiskovalo kar 118 oseb, v Tržiču 80, v Gradišču 19 in v Kk-minu 16. Tečaj 150 ur je bil razpisan tudi v Pierisn;' verfc|a^':v# še • menda prijavile • ie tri tošette. kar pa je odločno premalo, da bi ustanovili en razred. Tako v tem kraju letos ne bo tečaja Dopolnilno izobraževanje poteka — letos že drugič — tudi v slovenščini. V slovenski tečaj, ki se bo vodil na šoli Ivan Trinko v Gorici. se je doslej prijavilo 26 oseb, v glavnem žensk, ki se bodo v ponedeljek, ob 18. uri zbrale na prvo lekcijo. Pouk bo. tako kakor že tudi lani. v prostorih nižje srednje šole Ivan Trinko, v Ulici Alviano. Odprli jo bodo 17. t.m. Razstava o življenju in delu na TržišRem Skupina mladih raziskovalcev iz Tržiča pripravlja, pod vodstvom univerzitetnega profesorja Furia Bianca, zanimivo razstavo o življenju in delu na tržiškem območju od 15. do 19. stoletja. Razstavo bodo odprli 17. t.m. v dvorani Roma v Tržiču ter bo na ogled do 8. novembra letos. /(Raziskovalci, so posegli na različ na področja družbenega življenja v zadnjih štiristo letih. Tako bodo skušali prikazati razvoj kmetijske dejavnosti, predvsem kar zadeva zemljiško lastniško ureditev, sklepanje agrarnili pogodb, prometne povezave po kopnem in morju, pravne običaje itd. tržiškega območji. Ob odprtju razstave bo govoril profesor Franco Della Peru- ta, ki poučuje na državnem vse učilišču v Milanu. • Društvo ljubiteljev peš hoje GMG bo v nedeljo sodelovalo na prireditvi, ki jos .prireja društvo Ikarus v Trstu, ki pripravlja množičen pohod na treh različno dolgih progah. Udeleženci se bodo, tako kakor po navadi, zbrali ob 7 30 pred občinskim stadionom na Rojcah. Restavrirali so orgle iz začetka 16. stoletja Priznanja za zasluge na delu Tudi letos bodo podelili prizntf n ja za Zasluge na delu «5tella a! . merito del lavbro*. Rok za vložitev predlogov' zapade 301 novembra le-. tos, predlpge, ki jih lahko sestavijo podjetjži,' sindikalne organizacije. t kmetijska nadzorništva, kakor tudi delavci, oziroma kmetje sami, j? treba poslati na deželno nadzorništvo za delo v Trstu, Ul. sv. Fran- . čiška 29, skupaj z dokazili o dr*. ■/ žavljanstvu in drugimi listinami/’ Priznanja namreč lahko prejme/) samo italijanski državljani. Pred* loge, ki so bili vloženi lani, ne bo-' do upoštevali. . ,. Izleti \ Slovensko planinsko društvo prire-;di v nedeljo, 11. oktobra, izlet - po1 'hod v Goriška Brda in dalje do Sv« Gendarce. Zbirališče ob 6.45 na železniški postaji v Novi Gorici. Odhod z vlakom ob 7. uri. Izlet vodi Bernard Bratož. Razstave ■ V deželnem avditoriju v Gorici j® do 16. oktobra odprta retrospektivna razstava del priznanega goriške ga slikarja Rudolfa Sakside. Razna obvestila Na pobudo ARCI Filmski popoldnevi v Gradišču se je Na pobudo združenja ARCI v Gradišču pričel ciklus nedeljskih filmskih popoldnevov, ki bo trajal do 20. decembra. Filme vrtijo v kinodvorani Eden, celoten ciklus pa zajema dvanajst filmov. V nedeljo je bil na sporedu Cassavete-sov film Assassinio di un allibra-tore cinese. medtem ko bodo v nedeljo, H. oktobra, predvajali Fass binderjev SelvavTna di nasso. Predstave so ob 18. in 20. uri. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana, tel. 44-387. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO V Novi Gorici bo jutri, 10., id nedeljo, 11. oktobra, srečanje pre* živelih internirancev zloglasnega ta* borišča v Auscinvitzu. Zbirno mf ste bo v Park hotelu v Novi Gorici. Ob 17. uri bo zborovanje v Kultu!' nem domu, zaključni del srečanj* pa bo v nedeljo dopoldne. Sekcija VZP1 - ANP1 in prosvetno ter športno društvo Vipava na Pečk vabita jutri, 10. oktobra, ob 20. uri na sestanek za izvolitev odbor* 'za postavitev spomenika padlim bor-ccm. Seja bo v prostorih pri kota*-kališču. Priporoča se polnoštevilna udeležba. -Kino t.orrca VERDI 18.00—22.00 »Per favore, <#. cupati di Ameba*. R. Montagna*1 in B. Bouchet. Prepovedan mladi' ni pod 14. letom. f CORSO 18.00—20.00 «Port bronx». J; Broling in K. Gorman. Barvo* film. VITTOR1A 17.00-22.00 »Le facci« della morte*. Prepovedan mladitd pod 18. letom. Iršič EXCELS10R 18.00-22.00 »Virus*. PRINCIPE 18.0(1-22.00 »Le faccie della morte*. Aoivj (.orica i« okolica SOČA 18.00-20.00 »Asi neba*. Ante-riški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Korleoiie* Italijanski film. DESKLE 19.30 »človek z Bogarto* vim obrazom*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Gld' sto, Korzo Italija, tel. 84443. ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠARKA POKAL PRVAKOV SQUIBB GLADKO ZMAGAL Skromna peterka iz Tirane ni nudila resnejšega odpora - Marzorati dosegel največ košev (22) Squibb — Partizani Tirana 82:54 (45:34) SQUIBB: Innocentin 2, Bargna 2, Cattini 10, Flcwers 14, Cappelletti 2, Masolo 10, Marzorati 22, Kupec 13, Bariviera 7. SODNIKA: Petrovič (Jug.) in Szecs (Madž.) PM: Squibb 14:20: Partizani 8:13 CANTU’ — Rezultat srečanja med Squibbom in skromno albansko peterko ni bil nikdar v dvomu. Že v 2. min. so Italijani voditi z 20:7, v 16. min. pa kar z 41:24. Proti koncu prvega polčasa so gostje razliko sicer zmanjšali in v začetku drugega polčasa so se celo približali na 47:40, ko pa so domačini zaigrali nekoliko odločneje (čeprav brez Flovversa, ki je imel že štiri osebne napake in je ostal na klopi), je bilo jasno, da je vrednost med ekipama prevelika. O srečanju samem tako ni kaj dosti povedati. Squibb je le na trenutke zaigrala v prvenstvenem ritmu, k čemur pa je gotovo ni prisilil nasprotnik. Albanska peterka namreč igra zastarelo košarko, poleg tega pa so tudi njeni strelci na komaj sprejemljivi ravni. Edinole Tre-bicka, ki je tudi dosegel 16 točk, je bil za razred boljši od tovarišev in je na trenutke pokazal tudi zadovoljivo igro. AVTOMOBILIZEM RALLY SANREMO Moutonova še povečala vodstvo pred Rohrlom SANREMO — Francozinja Michel-le Mouton, ki na audiju 4 tekmuje skupaj z Italijanko Fabrizio Pons, lo ob koncu tretje etape avtomobilskega rallyja Sanremo še povečala svojo prednost pred drugouvrščenim Rohrlom (porsche 911 SC), ki njora sedaj nadoknaditi zaostanek 323”. Na tretje mesto se je prebil ^atanen (ford escort), ki ga od Rohrla loči le ena sekunda. Sledijo Toivongn (sumbean lotus) po 6'14”, Pond (datsun) 8'20”, Luky (opel *scona) 9’17”, Tony (opel ascona) ®’28”, Alen (fiat 131 abarth) 12'48”. Start četrte etape (Siena - Sanremo za skupnih 875 km) je bil včeraj popoldne. Po osmih posebnih preizkušnjah po makadamu, se bo rally nadaljeval po asfaltiranih ce-*tah, kar bo morda prineslo tudi spremembe na vrhu skupne lestvice. Audi 4 namreč na asfaltu ni tako uspešen kot ostala vozila. Četrta e-tapa se bo zaključila danes zjutraj nekaj po 10. uri v Sanremu. Pred zaključkom redakcije smo prejeli vest, da se je moral umakniti eden najnevarnejših tekmecev Moutonove, Nemec Rohrl, ki je nedaleč od Montalcine v Toskani poškodoval svoj porsche 911 SC. NOGOMET Udinese še išče okrepitev VIDEM — Poleg srednjega napadalca De Giorgisa, ki je včeraj opravil svoj prvi trening; bosta U-dinese morda okrepila še vezni i-gralec Bacchin (Bari) in branilec Galparoli (Brescia). Kaj bolj točnega o novih nakupih pa bo povedal predsednik Lamberto Mazza na jutrišnji tiskovni konferenci v Vidmu. Na šahovskem SP v Meranu np l • v • ludi včeraj prekinitev Viktor Korčnoj MERAN — «Črni» Viktor Korčnoj je sinoči kuvertiral 41. potezo partije šahovskega svetovnega prvenstva. Korčnoj se je odločil za prekinitev po dolgem premišljevanju. Po mnenju prisotnih šahovskih izvedencev ima trenutno Karpov prednost. Prekinjeno partijo bosta oba nasprotnika nadaljevala danes ob 17. uri. JADRANJE 13. JESENSKI POKAL V TRSTU LETOS SPET VELIKA UDELEŽBA Do sinoči se je za to regato, ki jo organizira SV Baroola-Grignano, prijavilo že skoraj 300 jadralcev V nedeljo, 11. oktobra, bo ob 9. uri pred barkovljanskim portičem start regate za -Jesenski pokal*, ki jo že 13. leto zaporedoma prireja jadralni klub Barcola-Grignano. Lani se je prijavilo skoraj 350 jadrnic z več kot 1000 jadralci. Poseben čar daje regati, poleg množičnosti, navadno tudi zelo močna burja, ko .je že nastop sam deživetje in zmaga. Vsakdo tudi najskromnejši jadralec si lahko izbere nasprotnika, ki bi ga želel premagati. Med množico nedeljskih jadralcev .je pa mnogo bivših in sedanjih državnih in evropskih prvakov, tekmovalcev, ki so zastopali svojo državo na olimpijskih igrah. Najbolj množične so kategorije, ki zajemajo iadrnice od 7 do 9,50 metra; tu je konkurenca najostrejša. Lani je prvo mesto zasedla jadrnica Rupe, katere posadka je prišla na regato iz Nemčije. Prisotnost jugoslovanskih ja- NOGOMET ZA TEKMO JUGOSLA V1JA-ITALIJA Tudi Bul jan med 18 kandidati Miljanič v glavnem potrdil vse nogometaše, ki so uspešno igrali v Kopen-kagnu ■ Tudi Toplak objavil seznam kandidatov za mlajšo reprezentanco Jugoslovanski zvezni trener Miljan Miljanič je včeraj objavil seznam kandidatov za državno reprezentanco, ki bo v soboto, 17. oktobra v Beogradu igrala kvalifikacijsko srečanje za SP proti Italiji. Kot je bilo pričakovati, je Miljanič potrdil nogometaše, ki so tako uspešno igrali v Kopenhagnu, kjer so zasluženo premagali Dansko «Plavi» pa tokrat ne bedo mogli računati na Jerkoviča, ki je zaposlen z zuriškifn klubom. V reprezentanco pa se zopet vrača Ivan Bu-ljan (član Cosmosa), ki bo za jugoslovansko reprezentanco velika o-krepitev. Miljanič je zbral naslednjih 18 nogometašev. VRATARJA: Pantelič (Bordeaux, Svilar (Liege) BRANILCI: Krmpotič (C. Zvezda), Hrstič (Rijeka), Buljan (Cosmos), Stojkovič (Partizan), Zajec (Dinamo), Zoran Vujovič (Hajduk), Gudelj (Hajduk) VEZNI IGRALCI: Jetrovič (C. zvezda)" Sliškovič (Hajduk), Šurjak ^ drugem letošnjem nastopu je la svoje navijače, saj je doživeli Krasova enajsterica hudo razočara-doživela enega svojih najtežjih porazov do-s'ej: Dnini« je namreč nasul v mrežo nekrivega Paulina kar pol ducatov golov. V nedeljo bodo Kraševci igrali doma proti Roianese-K ki je v dosedanjih treh nastopih prejel 17 zadetkov, kar daje u-Pati, da se bodo Kraševci pred domačim občinstvom le odkupili za pekoč poraz proti Domiu (Pariš St. Germains), Šljivo (Nica), Jerolimov (Rijeka) NAPADALCI: Halilhcdžič (Nantes), Zlatko Vujovič (Hajduk), Pasič (Sarajevo) Šestič (C. zvezda). V petek, 16. oktobra pa se bosta v Beogradu spoprijeli reprezentanci Jugoslavije in Italije, v okviru evropskega prvenstva «under 21». Jugoslovanski zvezni trener Ivan Toplak je za to srečanje izbral na-slednie nogometaše VRATARJA: Pudar (Hajduk) in Omerovič (S’oboda) BRANILCI: Elsner (Olimpija) Ha-džibegič (Sarajevo), Z. Cvetkovič (Dinamo), B. Djurovski (C. zvezda), Jankovič (C. zvezda) VEZNI IGRALCI: B Bošnjak (O-limpija), Živkovič (Partizan), Mlinarič (Dinamo), Baždarevič (Že-ljezničar) NAPADALCI: Deverič (Dinamo), Z Marič (Vojvodina), Majstorovič (Beograd), Krkič (Beograd), Markovič (Beograd), Aleksič (Rad-nički) Po mnenju, , jugoslovanskih strokovnjakov Toplak razpolaga z dokaj močnimi nogometaši in lahko sestavi želo dobro enajsterico. Siena Inter 0:6 SIENA — V prijateljskem nogometnem srečanju je včeraj Inter premagal tretjeligaša Sieno s 6:0 (3:0), Strelci: Allobelli 2, Bagni, Prohaska, Pasinato in Bini. NA MLADINSKEM EP Poraz Italijanov tudi v tretjem kolu MELBOURNE - Italija je tudi v tretji in zadnji kvalifikacijski tekmi svetovnega mladinskega nogometnega prvenstva v Avstraliji doživela poraz. Fantje so sicer igrali dobro, toda zapravili so preveč ugodnih priložnosti za gol. Usodni gol, ki jim je prinesel poraz, Romunom pa zmago, je padel v 55. min. iz enajstmetrovke. Izidi 3. kola so bili taki: A SKUPINA Urugvaj - Qatar 1:0 Poljska - ZDA 4:0 LESTVICA Urugvaj 6; Qatar 3; Poljska 2; ZDA 1 B SKUPINA Brazilija - Južna Koreja 3:0 Romunija - Italija 1:0 LESTVICA Brazilija in Romunija 5; Južna Koreja 2; Italija 0 3:3 4:2 C SKUPINA Egipt - Mehika ZRN - Španija LESTVICA ZRN in Egipt 4; Mehika in Španija 2 D SKUPINA Argentina - Kamerun 1:0 Anglija - Avstralija 1:1 LESTVICA Anglija in Avstralija 4; Argentina 3; Kamerun 1 dralcev .je iz leta v leto številnejša. V nedeljo bo gotovo na startu Zule in Trinajstico, ki je lani zasedel prvo mesto v četrtem razredu in pa brata Štraus, večletna jugoslovanska prvaka v klasi 470. Najavil se je tudi Dušan Puh, nekdanji jugoslovanski prvak v razredu LH. Prisotnih bo tudi mnogo zamejskih Slovencev, saj je samo Čupa prijavila kakih 10 jadrnic. Tako bodo na startu Kajtimar. Maja, Ona, Jura, Teloh in druge. Organizatorji so do sinoči prejeli že 285 prijav, računajo na. da jih bo do jutri zvečer, ko bodo sprejemanje prijav zaključili, več kot 350. KOLESARSTVO Trofeja Baracchi BERGAMO — Letošnja tradicionalna mednarodna kolesarska dirka dvojic za «Trofejo Baracchb bo na sporedu 24. oktobra, potekala pa bo na novi progi Pontedera - Piša. Trenutno je že znana sestava nekaterih dvojic. Tako bo npr. Moser tekmoval skupno z Norvežanom Knud-senom, Saronni s Švicarjem Gisiger-jem itd. Letošnja proga tega tekmovanja za profesionalce (na kronometer) bo merila 95 km. TENIS TURNIR V BARCELONI Panatta izločil Barazzattija BARCELONA — Italijan Adriano Panatta se je uvrstil v četrtfinale mednarodnega teniškega turnirja v Barceloni. V osmini finala je Panatta premagal svojega rojaka Cor-rada Barazzuttija. V četrtfinale sta se uvrstila tudi glavna favorita za končno zmago; Čehoslovak Lendl in Argentinec Guillermo Vilas. IZIDI OSMINE FINALA Panatta (It.) Gimenez (Šp.) 6:1, 6:1 Noah (Fr.) - Gildemeister (Čile) 6:4, 7:5 Decembra finale Davisovega pokala NEW YORK — Ameriška teniška zveza je sporočila, da bo finale Davisovega pokala med ZDA in Argentino od 11. do 13. decembra v Cincinnatiju. NOGOMEf ODSEK ZA OTROŠKO TELOVADBO PRI ŠK KRAS Z e tri leta dokaj plodnega delovanja V prejšnji sezoni vadilo približno 100 otrok Italijanski pokal NEAPELJ — Napoli in Catanza-ro sta se domenila za datuma srečanj. ki ju bosta odigrala v okviru italijanskega nogometnega pokala. Prva tekma. Catanzaro - Napoli, bo na sporedu v nedeljo, 15. novembra, povratno srečanje pa v nedeljo, 6. decembra. Oba dneva bo v italijanskem državnem prvenstvu premor. ...................................................................... Letos poteka dvajset let, odkar so v Zgoniku ustanovili ŠK Kras. Krožek so ustanovili fantje in dekleta, ki so že takrat slutili potrebo po športnem udejstvovanju. Odtlej društvo aktivno deluje in vadi vsestranske panoge od nogometa, namiznega tenisa, odbojke, rekreacije, balinanja do otroške telovadbe. Sprva je društvo delovalo samo na območju zgoniške občine, pred nekaj leti pa so delovanje razširili tudi na repentabrsko občino. Odsek za otroško telovadbo deluje že tri leta, odkar so izučili prve vaditeljice za to panogo. Odtlej se trudijo, da bi se odsek čimbolj razširil in vključil v svojo sredo čim več mladih. Trenutno vadijo otroško telovadbo v telovadnici osnovne šole v Saležu in v prostorih osnovne šole v Velikem Rep-nu. Razpolagajo s šestimi vadite- Barazzutti (It.) 6:4, 6:3 Lendl (ČSSR) -Orantes (šp.) 6:1, 6:2 Vilas (Arg.) -Gomez (Ekv.) 6:3, 7:6 Taroczy (Madž.) -Damiani (Urugv ) 6:4, 7:6 Rebolledo (Čile) -Pecci (Par.) 6:0, 6:3 Dibbs (ZDA) -Složil (ČSSR) 6:0, 6:2 Šmid (ČSSR) -- Mencgliin operiran PAVIA — Dino Meneghin, 31 let, kapetan italijanske državne košarkarske reprezentance in novi član milanskega Billyja, je včeraj uspešno prestal operacijo meniskusa. Meneghin pa se bo moral zdraviti najmanj 45 dni. Naj omenimo, da je zanj Billy odštel kar 400 milijonov lir. Meneghin pa se je poškodoval med neko predprvenstveno prijateljsko tekmo. Spored dirk v formuli ena PARIZ — Medtem ko manjka le ena dirka do konca letošnje sezone v formuli ena, na kateri pa se bo vse odločalo (vodečega Reu- SPORED • 23. februar: velika nagrada Južne Afrike v Kyalamiju • 7. marec: velika nagrada Argentine v Buenos Airesu • 21. marca: velika nagrada Brazilije v Riu De Janeiru • 4. aprila: velika nagrada ZDA (zahod) v Long Beachu • 25. aprila: velika nagrada San Marina v Imoli • 9. maja: velika nagrada Belgije v Zolderju • 23. maja: velika nagrada Monaka v Montecarlu • 6. junija: velika nagrada ZDA v Detroitu • 13. junija: velika nagrada Kanade v Montrealu • 18. julija: velika nagrada Velike Britanije v Brands Hatchu temanna lahko še vedno prehitita • 25. julija: velika nagrada Fran-Piquet in Laffite), je včeraj izvrš- cije v Le Castelletu ni odbor mednarodne avtomobil- • 8. avgusta: velika nagrada ZR ske zveze že izdal koledar dirk za Nemčije v Hochenheimu prihodnjo sezono, v kateri je po • 22. avgusta: velika nagrada Švi-dveletni odsotnosti ponovno napo- ce v Digioneju vedal svoj povratek na avtomobilske steze nekdanji svetovni prvak, Avstrijec Niki Lauda. Sam koledar predvideva šestnajst dirk. v rezervi pa bosta dirki v Avstr ji (kier se ubadalo s precejšnjimi finančnimi težavami) in v Avstraliji, • 29. avgusta: velika nagrada Nizozemske v Zandvortu • 12. septembra: velika nagrada Italije v Monzi • 16. oktobra: velika nagrada ZDA v Las Vegasu V rezervi bosta veliki nagradi Avstrije in Avstralije NAMIZNI TENIS TEDENSKI PREGLED ŽENSKE A LIGE Miličeva presenetila s svojo igro Njen povratek v ekipo je bistveno okrepil Krasove vrste - Prvo kolo brez presenečenj V soboto je startaio žensko namiznoteniško prvenstvo A-iige, ki ni v prvem zavrtljaju prineslo nobenega presenečenja. Državne prvakinje Fiat (Bari) so v postavi Bevilacqua in Strino brez težav gladko odpravile bocenski Recoaro, čeprav je večno mlada Santifaller-jeva, ki bo čez leto dni imela net križev, proti Bevilacqui tesno klonila z 2:1 v setih (in s 26:24 v tretjem nizu). Z istim izidom je na gostovanju v sardinski prestolnici slavila zmago tudi ekipa iz S. Espidia al Mare. Še najbolj izenačeno in negotovo do zadnjega je bilo srečan.je v Rep-nu. kjer je Krasovim dekletom (po zelo razburljivem razpletu dogodkov) le uspelo ugnati trdoživo dvojico iz Livorna. Kar pa .je najbolj razveseljivo, je dejstvo, da Kras lahko letos računa ne le na mladi Doljakovo in Sedmakovo, ki sta si lani priborili odlično tret .je mesto, temveč predvsem tudi na presenet- JUTRI START JUGOSLOVANSKEGA KOŠARKARSKEGA PRVOLIGAŠKEGA PRVENSTVA V BORBI ZA DRŽAVNI NASLOV VEČ KANDIDATOV Jutri se bo pričelo jugoslovansko °šarkarsko prvenstvo. Prvič bodo tudi v Jugoslaviji u-Bdli sistem «play-offs» in pričako-ati je. da bo zato zanimanje za rvenstvene nastope še večje. Do pa bo liga že itak izenačena, ihko domnevamo po nastopih v ju-°slovanskem pokalu, v katerem so e na vseh tekmah bili ostri boji. a nameček pa je še odpadla Crve-a zvezda, ki sodi v sam vrh ju-°slovanske košarke. Izločila pa jo 1 Jugoplastika, ki bo letos nastopi-1 v I B ligi. In verjetno bo prav Mitska ekipa letos v prt>enstvu od-Ifala eno vodilnih vlog. V moštvo *? se namreč vrnili vsi najboljši, 1 toni niso igrali, ker so odsluže-nli vojaški rok. še zlasti pa se je '°znal nastop večkratnega repre-enlanta Željka Jerkova, tako da (jdi Jugoplastika letos ne samo za "avnega favorita v l B ligi, tem ** lahko poseže po visokem me ‘“(udi t; €play offs». j ‘cer pa, p0 mnenju večine jugo javanskih strokovnjakov, imata tu 1 let°s največ možnosti za osvoji-ev naslova beograjski Partizan in 'agrebška Cibona. Partizan je izgubil svojega naj boljšega košarkarja, Dragana Kiča- noviča, ki je prestopil v vrste Sca-volinija iz Pesara. Za beograjsko moštvo je to nedvomno velika izguba, vseeno pa je Partizan ostal zelo močan, saj bo letos zanj zopet igral Dražen Dalipagič. Zagrebška Cibona se je letos oja čila z mladim Čuturo, ki je bil na evropskem mladinskem prvenstvu v Celju proglašen za najboljšega posameznika. Cibona, ki je lani o-svojila drugo mesto, je ohranila lansko postavo in s Čuturo bi se morala tudi letos boriti za državni naslov, V borbo za državni naslov pa bi lahko upravičeno posegla tudi Za dar, ki ima odlično moštvo, in beograjska Crvena zvezda, ki se je letos ojačila z Žižičem. «Neugoden nasprotnik» za vse utegne biti tudi ljubljanska Iskra Olimpija, ki raz polaga z odličnim bekovskim parom (Vilfan - Brodnik). če bo borba za državni naslov ostra, nič manj težak boj ne bodo bila društva v borbi za obstanek. V vseh tekmah je pričakovati o-gorčen boj za točke in verjetno bomo letos priča doslej najbolj izenačenemu prvenstvu. Mirko Novosel Dosedanji prvaki 1945 - JNA; 1946 - Crvena zvezda; 1947 - Crvena zvezda; 1948 Crvena zvezda; .1949 - Crvena zvezda; 1950 - Crvena zvezda; 1951 - Crvena zvezda; 1952 - Crvena zvezda; 1953 Crvena zvezda; 1954 • Crvena zvezda: 1955 - Crvena zvezda; 1956 - Procter; 1957 - Olimpija; 1958 - OKK Beograd; 1959 - Olimpija; 1960 - O Željku Jerkov bo po končanem vojaškem roku zopet igral v Jugopla-stikinih vrstah. Splitsko moštvo bo letos igralo v 1-B ligi KK Beograd; 1961 - Olimpija; 1962 -Olimpija; 1963 - OKK Beograd; 1964 - OKK Beograd; 1965 - Zadar; 1966 - Olimpija; 1967 - Zadar; 1968 Za dar; 1969 - Crvena zvezda; 1970 Olimpija; 1971 - Jugoplastika; 1972 Crvena zvezda; 1973 - Radnički 1974 - Zadar; 1975 - Zadar; 1976 Partizan; 1977 - Jugoplastika; 1978 Bosna: 1979 - Partizan; 1980 - Bos na; 1981 • Partizan. Najboljši strelci zadnjih deset let 1970 - Plečaš (Lokomotiva); 1971 -Mišovič (Borac); 1972 - Mišovid (Borac); 1973 - Šolman (Jugoplasti ka); 1974 - Mišovid (Borac); 1975 -Pledaš (Lokomotiva); 1976 - Kiča-novid (Partizan); 1977 - Dalipagič (Partizan); 1978 - Kičanovid (Partizan); 1979 - Kičanovid (Partizan); 1980 - Skroče (Zadar); 1981 - Skro-če (Zadar). 1. kolo (jutri, 10. t.m.) Sloboda - Cibona C. zvezda - Radnički LMK Budučnost - Šibenka Bosna - Zadar Borac - Iskra Partizan - Rabotnlčld Ijivo agresivno Sonjo Miličevo, ki je po eni sezoni prisilnega počitka takoj našla pravi ritem in povsem nadigrala državno prvakinjo Cergol. Po dobrem začetku bi se morala Krasova zmagovita pot nadaljevati tudi v drugem kolu. ko prihaja v goste ekipa iz Cagliari.ja ki velja za najšibkejšega prvoligaša. Zelo Sedmakova spet v reprezentanci Krasova igralka Damjana Sedmak, ki je letos prestopila med članice, bo v nedeljo odpotovala v Mestre na priprave z italijansko državno reprezentanco, ki bo od 16. do 18. t.m. mstopila na mednarodnem prvenstvu Italije. Obeta se res kakovostna konkurenca, saj bodo razen Kitajske sodelovale vse svetovne namiznoteniške velesile. Italija bo nastopila s tremi ekipami in kot smo omenili je na spisku devetih igralk tudi Sedmakova, ki bo imela tako še eno priložnost, da si nabere mednarodnih izkušenj in si utrdi mesto v reprezentanci. Tokrat niso poklicali Do-ljakove, ker je bila poleti zaposlena skoraj mesec dni z reprezentanco, ki je nastopila na evropskem prvenstvu in je še vedno precej utrujena. Dol jakova bo to izkoristila za nastop na mladinskem turnirju v Bologni. B. S. najboljši italijanski rezultat v teku na dve milji. Razdaljo je pretekel v času 8’34"2, prejšnji rekord (8’ 35”4) je pripadal Zarconeju. ki ga je postavil leta 1979 v Furmii. SMUČANJE Nova disciplina v svetovnem pokalu MILAN — V svetovnem smučarskem pokalu bodo letos uvedli «su-perveleslalom«, novo disciplino, ki je nekje med smukom in sedanjim veleslalomom. V tej disciplini ie predvidena ena sama vožnja. Mednarodna smučarska komisija ie sklenila, da bodo prvi »superveleslalom* opravili 10 decembra v Madonni di Campiglio in bo poskusnega značaja. Smučar.i' bodo morali prevoziti progo veleslaloma in slaloma. MLADINSKE IGRE V ITALIJANSKI PRESTOLNICI Danes začetek drugega dela RIM — Včeraj je bil dan počitka v Rimu, kjer so v teku finalni boji letošnjih mladinskih iger Prvi del te velike mladinske športne manifestacije se je namreč zaključil in včeraj je bila v 49 rimskih hotelih, kjer so nastanjeni tekmovalci. velika zmešnjava in še večji dren. 5.087 tekmovalcev in tekmovalk se je namreč vračalo po o-pravljenih tekmovanji domov, dru gih 4,693 pa je prijavilo v Rim, kjer bo v teh dneh na sporedu še 24 panog. V prvem delu tekmovanja .je bila izmed italijanskih dežel najuspešnejša Lombardija, ki je osvojila kar 14 kolajn, od teh 7 zlatih. Z uspešnim nastopom se lahko pohvali tudi Furlanija - Julijska krajina, ki je tudi dobila vsa tri odličja: zlato, srebrno in bronasto. Lep uspeh je dosegla na teh mladinskih igrah borovka Sara U-marli ki je preskočila 150 cm visoko letvico in se je s tem rezultatom uvrstila v finalni de; skoka v višino, enako kot tudi druga Tržačanka Bertocchijeva. ljicami, ki vsako poletje obiskujejo izpopolnjevalne tečaje v Mozirju v Sloveniji. Prejšnjo sezono je vadilo približno 100 otrok. Čeprav je bilo število vpisanih zadovoljivo, se vsi dobro zavedajo, da je po vaseh še pie-več otrok, ki niso vključeni v nobeno društvo. Zato je cilj ŠK Kras združevati in pritegniti v odsek čim več otrok. Vsi se zavedajo, tako trenerji, vaditelji, učitelji in s.arši, da je šport pomembna prvina zdravja, vzgoje in izobraževanja. Vsi se p i-zadevajo, da bi mladina šport vzljubila in da bi mu posvečala del pio-stega časa tudi v poznejših letih. Z rednim telesnim vadenjem pa prispevajo pomemben delež k vzgoji zdravega, razvitega, mnogostran-sko sposobnega in za družbo koristnega človeka. Dan, ko vstopi otrok v obvezno osnovno šolo, pomeni zanj prelomnico: vse dotlej se je svobodno igral, zdaj pa mora v razred, mora sedeti, poslušati, učiti se, pisati naloge. Dolgotrajno sedenje v šolskih klopeh zavira razvoj notranjih organov, prevečkrat pa je krivec za slabo telesno držo. Posledice obveznega sedenja so za zdravje in razvoj otrok negativne, ker šolski režim nasprotuje naravi o-trok in njihovim potrebam, zato je za dečke in deklice te dobe redna telesna vzgoja tem bolj potrebna. Otroci morajo telovaditi in se igrati vsak dan; ker pa imajo v šoli odmer j snih pouku telesne vzgoje premalo ur, naj se vključijo v športna društva. Redna vadba je pogoj za najboljši razvoj. Da bi se še bolj prepričali o učinkovitosti in važnosti telovadbe v predšolskem in šolskem obdobju, vas vabimo na predavanje univerzitetnega prof. Igorja Maliča iz Ljubljane, ki bo v prihodnjih dneh v prostorih krožka v Zgoniku. Točen datum predavanja bomo naknadno sporočili. Vsekakor redna vadba otroške telovadbe se bo pričela prihodnje dni. Urnike bomo objavili pravočasno. Vpisovanje za otroke iz zgoniške občine je pri vaditeljici Nevenki Škrlj, Salež, 35 (tel. 229-393), za otroke iz repentabrske občine pa pri vaditeljici Sonji Lazar, Veliki Repen, 132 (tel. 227-229). N. š. NOGOMET «UNDER 20» Zmaga Brežanov Stock — Breg 0:3 (0:0) BREG: Korošec, Tul, Succi (Trit-ta), Savron, Grizonič, Gregori, Žerjal, Kofol, Russi (Dapporto), Mon-do, Kraljič. Rezerva Mikolj. Brežani so v gosteh visoko premagali ekipo Stocka. Brežani so pokazali zelo lepo igro, požrtvovalno so se borili in ustvarjali lepe skupne akcije. Treba pa je pohvaliti vse igralee. V p.p. so Brežani vseskozi napadali, domačini pa so odgovarjali z neorganiziranimi protinapadi. V d.p. so Brežani odločneje napadali in so tako dosegli kar tri gole. (0:0) NAJMLAJŠI Cosfalunga — Breg 2:1 STRELEC za Breg: Barut BREG: De Grassi, Silvano Ole-nik, Cicotti, Ciachi, Žerjal, Godina, Biagi, Tul, Valter Olenik, Sancin, Barut. REZERVE: Kerstič in Šturman V četrtem kolu prvenstva najmlajših je Breg nezasluženo izgubil v gosteh proti ekipi Costalunge. «Plavi» so zapravili kar dve izredne priložnosti za gol, zato bi bil verjetno remi pravičnejši. Poleg tega so Brežani igrali še v okrnjeni postavi Naj omenimo, da imajo «plavi» v tem prvenstvu velike težave glede postave. F. Korošec iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiRiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiia zanimiv pa bo dvoboj v Livornu, kamor prihaja v goste državni prvak Siad Bari. IZIDI 1. KOLA Kras - Budassi 3:2, Fiat - Recoaro 5:0, Cagliari - Waltercass 0:5. LESTVICA Waltercass S. Espidia al Mare, Fiat Bari in Kras 2: Budassi Livorno, Recoaro Bočen in Cagliari 0. Prihodnje kolo (10. in 11. t.m.): Kras - Cagliari, Budassi - Fiat in Waltercass - Recoaro. B S. ATLETIKA Nov italijanski rekord v teku na 2 milji PIACENZA — Na občinskem stadionu v Piacenzi je 23-letni Alberto Cova iz Milana včeraj dosegel ODBOJKA ZE KONEC TEGA TEDNA Start v mladinskih prvenstvih Predvsem v ženski konkurenci ie zastopstvo slovenskih ekip številno Kot vsako leto se prične nova odbojkarska sezona s prvim septembrom. To pa je samo uradni začetek, ker se tekmovanja pričnejo precej kasneje. Razna prvenstva se najprej pričnejo pri mlajših kategorijah. že ta konec tedna se bo pričel prvenstveni ples pri mladincih, mladinkah, deklicah in dečkih (to je mlajših mladincih). Prvenstvo mladink in mladincev je razdeljeno za društva, ki nastopajo s prvimi ekipami v A, B in C ligi ter druge, ki nastopajo v nižjih. Ostala prvenstva pa so enotna za vse. Pri mladinkah bosta v skupini A igrala Sokol in Bor, in sicer v skupini A skupaj s Torriano, Oma Za-nardo in Libertas Fiat Comolli iz Gorice. V skupini B so: CS Prata, Libertas Pordenon, Pav Videm in Libertas Itas Fiume Veneto. Dve skupini sta tudi pri ostalih društvih za mladinke. Skupina A ima tri zastopnike: Breg, Inter in Kontovel; B pa: Volly club, Slogo, Nuova PT in Vivai Busč. Pri mladincih je skupno osem še-sterk — lige A, B in C. V skupini A bodo poleg Bora še Intrepida iz Mariana, Solaris in Volley club iz Trsta. V skupini B so: Volley Bali iz Vidma, Apies Fiume Veneto, AS Kennedy iz Feletta Umberta ter Pav Natisonia iz Št. Ivana ob Nadiži. Pri mladincih so v nižjih ligah samo tri šesterke: Nuova Pallavolo iz našega mesta ter dve ekipi In-terja, pri dečkih pa: Club Altura, Pallavolo Rozzol ter spet Inter A in B. Pri deklicah, oziroma mlajših mladinkah letnika 1965 in mlajših je tudi letos premoč naših ekip o-čitna. V skupini A so: Oma A, Vol-ley club, Kontovel in Bor, v skupini B: Sloga, Sokol, Breg in Oma B. Med skupno 39 šesterkami, kolikor jih bo nastopilo v raznih ligah, je 11 slovenskih. Slovenskih zastopnikov ni samo pri mladincih nižjih lig ter dečkih. Naša društva so v premoči pri deklicah. To pomeni, da z ženskim naraščajem tudi v sezoni 1981 - 82 ne bo nobenih težav. Upati je le, da bodo naši mladi odbojkarji in še posebej odbojkarice dosegle enak uspeh kot v pretekli sezoni. To bi bilo za našo odbojko prav gotovo zelo dober uspeh. OBVESTILA s. ..v, :\iš. ■. . . .v .j SD Mladina obvešča, da se bo rekreacijska telovadba pričela 15. oktob.a. O podrobnostih bomo zainteresirane pravočasno obvestili. • * ♦ ŠK Kras sporoča, da se je začelo vasovanje za tečaj otroške telovadbe. O-troci iz repentabrske občine naj se prijavijo Sonji Lazar. Repen 132, tel. 227 229, otroci iz zgonUke občine pa Nevenki Škrlj, Salež 35, tel. 229 393. « * • ŠZ Bor košarkarski odsek sporoča, da so treningi ekipe ka* delov (letnika 1965 in 1966) vsak dan od 19.00 do 20.30 na odprtem Igrišču stadiona «1. maj*. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel, (040) 79 48 72 (4 lini|e) Podružnico Gorico, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnina Mesečno 7 000 lir — celoletna 84 000 V SFRJ številko 5,50 din, ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 80,00. letno 800.00 din, zo organizaciie in podietjo mesečno 100.00, letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 cADIT* DZS 61000 U|utljar>« Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš 43 min) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300 sozoiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 ur beseua. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlonije-Juliiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Član italijanskefej-j zveze časopisnih |r||! 7*»ln>nikr.i4 FIEG 9. oktobra 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vese* Izdajal in tiska I f ZTT 1 Trst V ŽARIŠČIH NAPETOST7 - Piše Pavel Stranj Klobčič narodov, jezikov in ver Plima narodnostnega vrenja na Bližnjem vzhodu narašča. Po «od kritju* struj znotraj islamske vere, manjšin znotra j iracske drža ve, obstoja armenskega in kurd skega naroda, kaže da je sedaj na vrsti, za pozornejše bralce dnevnikov in manj površne gledalce televizijskih poročil, še en nov «vozel» narodnosti, ver in jezikov: afgansko-pakistansko ob- močje tega najbližjega žarišča napetosti. Ti »vozli* niso nastali včeraj; dejstvo je, da jih uradna politika ni priznavala, oziroma upošteva la, ker je lahko shajala brez njili, ker je hotela shajati brez upoštevanja teh razlik znotraj posameznih držav ali območij Bistveno novost je pomenilo prizna nje Palestincev, kot samostojne narodne enote znotraj širšega a rabskega okvira. To je le zadnja novost, izvor sedanjega doga J&nja, pa je treba iskati nekoliko bolj daleč v preteklosti. Narodne preporode na Bližnjem vzhodu so sprožile kolonialne sile, ko so vzpodbujale to ali ono sestavino »starih* držav, kakršno je bilo na primer turško otomansko cesarslvo do prve svetovne vojne, tla uveljavi svojo raznolikost, bodisi, da je bila verskega, narodnostnega ali jezikovnega značaja. Poudarjanje teh razlik je pospeševalo razkroj «starih» držav; kolonialistične sile, pa so si pri zelenih mizah že v naprej delile kolač. V vseh teh državah (Turčiji. Perziji, Indiji...) je neka manjšina držala oblast (podobno kot Nemci v stari avstro-ogrski drža vi). Ko je bilo zasejano seme narodne zavesti, to ni delovalo le med nekdanjimi tlačenimi skupi nami, gmpak je prijelo tudi med .bivšo vladajočo skupino. Razvoj se ni ustavil; tako so tudi velesi le morale svoje vmešavanje pri- LAMA IN BENVEMJIO NA KONGRESU CISL Odkrito primerjanje stališč v sindikatih 0 razlikah glede draginjske dokLJe 'n «so-lidarnostnega sklada» naj odloča delavstvo 1.Turki,2Hjrdi, 3,Baktiari, 4,Turkmeni, 5.etnično me-šanoozemlje,6.Balučl, 7.Pakhtun, 8.Raima,9.Uzbeki, lO.Tažiki,11.Hazara, 12,Nuristani,13.Pamir,14.Kirgizi, 15.Mengal, 16.Bugti,17. Mari, 18,Sindhi. nu glavni etnični skupnosti, Perzijcem, le v verski ali v kulturni razliki bi težko razumeli bistvo. Navadno imajo vse etnične zahteve svojo gospodarsko-družbeno osnovo. Turkmeni v Korasanu, na severu Irana, se borijo za drugačno, nefevdalno. razdelitev zemlje, narodnostna zveza krepi njihovo zahtevo. V Arabistanu, na jugu, se z narodnostno problematiko prepleta vprašanje delitve dohodkov, ki jih dajejo ležišča petroleja in odnos med stalno naseljenim arabskim prebivalstvom in nomadi, ki motijo oz. zavlačujejo proces modernizacije, ki ga kličejo petrolejski dohodki. Turki v Azerbaidžanu živijo v najbolj razvitem predelu Irana, iz njih je izhajala večina vojakov in tehnikov šaliove uprave; pristopili so k revolucionarnemu gibanju, ko je prevladalo mnenje, da ne’ bedo izgubili pridobljenih prednosti, lagajati novim razmeram in upo Njihovi sosedje, Kurdi, pa se bo- bfaval i 1 i /'in 1 • o ttmiih \ j' : ' li Lil števali učinke Iran. na primer, ki ima najstarejšo državno tradicijo med islamskimi državami je morda še najbolj šibek v smislu notranje povezave. če bi pa iskali razloge za nasprotja, ki zoperstavljajo po samezne narodne manjšine v Ira- svojih prejšnjih rijo,‘ da bi jim bil omogočen družbenogospodarski preporod, kar je izVbdljiVo le, če se-jih obravnava, kot narodno celoto. Podobne razlike in interese bi lahko navajali za sosednje pokrajine v Siriji, kjer je na oblasti tako zvana alauitska skupina iz istoimenske obmorske pokrajine. a tudi in še bolj v Afganistanu, kjer se šest osvobodilnih gibanj ločuje po raznih krajevnih, etnič nih in verskih izvornih značilnostih. Danes je v večini primerov težko primerno uskladiti razmerje med ciničnim, verskim in pokrajinskim značajem neke skupnosti. Egipt se želi uveljaviti predvsem kot samostojna država in zalo postavlja islamski in arabski značaj nekoliko v stran; Palestinci nujno poudarjajo svoj arabski iz vor in svojo navezanost na skupno usodo arabskega naioda; v afganskem odporništvu je verski element dobil že visoko narodnostno vrednost, zlasti ker se. s tem odporništvo še bolj loči od uradne vlade, ki ne priznava islamskih izhodišč; za Kurde je pomemben skupni kulturno-etnič-no-jezikovni izvor, ker bi le ta bil zanesljiva osnova v perspektivi neke samostojne državne e-note. Ob vsem tem je ’slam k del. zgodovinska in ideološka sestavina narodnega vprašanja na območju Bližnjega vzhoda. Ko se hoče izenačiti versko z narodnostno pripadnostjo so napetosti neizbežne. Krhanje današnjega iranskega režima je dokaz te nevzdr-žnosti. RIM — Na kongresu bolj katoliško uglašenega sindikata CISL. ki ga je predvčerajšnjim odprl generalni tajnik Carniti z ostro kritično oceno vladnih izbir v gospodarski politiki in s potrditvijo znanih stališč CISL o polodstotnih odbitkih na plačah za «solidarnostni sklad* za naložbe na Jugu. delni okrnitvi draginjske doklade in skrajšanju delovnega časa, je vladalo včeraj veliko pričakovanje za nastopa najpomembnejših gostov, tajnika največjega sindikata (CGIL) Lame in najmanjšega (UIL) Benvenuta. Luciano Lama se je brez obotavljanja odzval vabilu po odkritem primerjali ju stališč. V svojem po segu je zato izhajal iz različnih gledanj, ki ločujejo stališča treh sindikatov glede sredstev, za premagovanje inflacije in ozdravitev gospodarstva, ki sta enotni smoter zveze CGIL CISL - UIL. Glede »so-lidarnostnega sklada*.je izrazil dvome v njegovo učinkovitost kot- sred stvo za demokratizacijo gospodarstva. ki jo je treba nasprotno zasledovati s sindikalnim nadzorstvom nad naložbami in načrtovanjem. CGIL nasprotuje tudi omejevanju draginjske doklade, ker bi to prizadelo najrevnejše sloje in ostaja mnenja, da je mogoč dogovor o zajezitvi inflacije na ravni IG odstot sov na osnovi blažjih zahtev pri obnavljanju delovnih pogodb. To da teli razlik ni treba dramatizirati. je zaključil Lama, ampak je treba nujno sklicati široko posvetovanje z delovnimi ljudmi, katerim je treba prepustili izbiro med raz ličnimi stališči. Njegov govor, ki ga je sklenil s pozivom k premošča nju nesoglasij, je spremljalo več kot 1.000 delegatov precej hladno, buren aplavz se je razlegel šele, ko ga je Carniti prisrčno objel. Precej toplejši je bil odnos publike na poseg tajnika UIL Benvenuta, ki je ponovil svoj predlog glede »sporazuma o posvetovanju* med enotno sindikalno zvezo in demokra-ličnimi strankami, ki naj primerjajo svoja Stališča rie na ideoloških načelih, ampak na konkretnih izbi- rah. V tem okviru naj bi sindikalno gibanje izvajalo svojo avtonomno vlogo za ustvarjanje reformističnega družbenega bloka, ki naj premakne italijanski politični sistem iz mrtvila. V ostalem je Benvenuto v bistvu soglašal s Carnitijevim poročilom in poudaril, da mora sindikat zaostriti pobudo v odnosu do vlade in delodajalcev. Tudi tajnik UIL se je zavzel za čimprejšnje po svetovanje z delavstvom glede sredstev za zajezitev inflacije, a je pozval CGIL naj prej bolje opredel svoje predloge. RIM — Iz letnega proračuna finančnega ministrstva naj bi »izginila* kar ena milijarda lir. ne da bi odgovorni funkcionarji in sam minister znali opravičiti skrivnostnega primanjkljaja. To je v parlamen tarni interpelaciji včeraj zatrdil ra dikalec Crivellini, Slovo od župana Petrosellija Na tisoče Rimljanov sc je včeraj z mimohodom v rimski občinski palači poslovilo od župana Petroselli-ja. Med prvimi, ki so prišli počastiti njegov spomin je bil predsednik republike Pertini. Pogreb Petrosellija bo danes popoldne v Rimu (Telefoto AP) tHtlllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllUIIIIHIIIIIIMIIIIllllllllllllllMIIIMIIIIIinilllllflllllllMIIIIIIIIItlllllllUIIIIIIIIIMIIIirillllllllllllltllltIfllllllllllltItlllllllllllllIMfllllllllllMIMIIia NOVI ZAPLET V ARABSKO-EVROPSKEM DOGOVARJANJU ZARADI SADAT0VE SMRTI ODLOŽILI SREČANJE ZUNANJIH MINISTROV EGS IN ARABSKE LIGE Zahodna Evropa se bo ponovno izognila skupnemu odgovoru o bližnjevzhodnem vprašanju (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ - Ena prvih političnih posledic torkovega atentata na egiptovskega predsednika Anvarja el Sadata za globalne odnose med zahodnoevropsko deseterico in arabskimi drijavanji je , dokončna odložitev srečanja zunanjih ministrov članic EGS in Arabske lige na prihodnje leto. Po mnenju uradnih za; hodhoevropskih krogov «dvamatieni dogodki v Egiptu zahtevajo čas za premislek*, kar časovni okvir za PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI KAKO IZRAVNATI UVOZ Z IZVOZOM Nekateri predlogi odbora za razvoj industrije pri medobčinski gospodarski zbornici KOPER — »Razvadili smo zahod ni trg», so menili na današnji seji člani odbora za razvoj industrije pri medobčinski gospodarski zbor niči v Kopru, ko so obravnavali vključevanje industrije Slovenskega primorja in Krasa v mednarodno menjavo dela. »Vseskozi smo daja li prednost uvozu, če smo hoteli neko tuje podjetje prepričati, da bi k njim izvozili kolikor smo od njih uvažali, smo praviloma vedno naleteli na hud odpor*, so dejali. Kakšne korake torej ubrati, da bomo začeli uvoz izravnavati z izvozom? To vprašanje je za obalno kraško regijo še kako pomembno, saj sodi med tiste jugoslovanske regije, ki največ izvažajo. V tej regiji so ob polletju povečali prihodek na tujem tržišču za 62,2 od stotka (v Sloveniji za 52.2 odstotka). Delež prihodka na tujem tržišču je pomenil tej regiji 18 odstotkov prihodka (delež prihodka na tujem tržišču Slovenije pa je bil 7 od stotkov). V regiji so ugotovili, da izvoz storitev krepko presega uvoz le teh. Slabše pa kaže industriji, saj ta več uvaža kot izvaža. Ka ko spremeniti to porušeno ravno težje? Nekaj nalog si je zadal tudi o men.ieni odbor pri medobčinski go-s|x>darski zbornici, ki bo odslej skrbneje spremljal in preučeval odnose in razmere na področju med narodne menjave dela v regiji. Med drugim pa so člani odbora predlagali nekaj usmeritev, ki bi pomagale uravnavati razkorak med u vozom in izvozom. Tiste delovne organizacije, ki so se že sedaj u veljavile v mednarodni delitvi de la, se bodo morale še bolj zavzeti in dopolniti oziroma razširiti količino tistega blaga, ki ga že sedaj sprejema tuji trg. Predvideti bi morali tudi ooločene naložbe, ki bi pomagale uresničevati to nalogo. Vse delovne organizacije naj bi čimveč surovin kupile doma ali pa vsaj na klirinškem področju. Razbiti je potrebno poveličevanje u voznih služb, ki so bile doslej v delovnih organizacijah bolje nagrajene za pravzaprav lažje delo, kot ga imajo izvozne službe. Prav te izvozne službe je treba v vseh organizacijah združenega dela okre piti tako strokovno kot tudi številčno z novimi sposobnimi delavci. Zapostavljanje izvoznih služb je prav tako eden od dokazov, kako malo mar je bilo marsikateri organizaciji združenega dela za povečevanje deviznega dohodka. Prav tako bi bilo nujno, da bi se delov ne organizacije povezovale s tistimi podjetji, ki se ukvarjajo izključ no z uvozom in izvozom (na pri mer koprski Adria Commerce in sežanski Jadran), saj so ta podjetja specializirana za delo na področju mednarodne menjave dela in lahko zato veliko pripomorejo k izenače vanju uvoza z izvozom. Prav s pomočjo teh izvozno - uvoznih podjetij bi bilo moč v mednarodno menjavo dela vključiti tudi vrsto manjših delovnih organizacij in obrtnikov, kar so doslej tudi na Koprskem zanemarjali. Prav tako so predlagali, da bi na ravni republike izdelali natančno in kvalitetno oceno potreb zunanje ga trga. na osnovi česar bi lahko dolgoročno preusmerili razvojne programe posameznih organizacij združenega dela, ki so sedaj povsem neučinkovite. Vse te usmeritve so nastale na podlagi ugotovitev in podatkov, ki so jih zbrali v štiridesetih delovnih organizacijah obalno-kraške regije. Podatki kažejo, da bodo delovne organiza cije te regije za približno 17 od stotkov presegle načrtovan izvd* in za 10 odstotkov znižale uvoz v letošnjem letu. To je seveda lahko prav spodbuden podatek. Lahko pa je le plod nerealnega načrtovania. Vsekakor. pa v Kopru dobro vedo, da imajo še veliko neizkoriščenih možnosti, B. Š. Gradnja Sadatove grobnice Pri Kairu, nedaleč od kraja atentata, že gradijo grobnico za umorjenega predsednika Sadata. V soboto Inido Sadata pokopali pri spomeniku neznanemu vojaku, njegovo truplo pa bodo prenesli v novo grobnico takoj ko jo bodo dogradili (Telefoto AP) srečanje šefov diplomacij, na katerem bi prvič v zgodovini arabsko -zahodnoevropskega dogovarjanja razpravljali tudi o političnih pro blemih, predvsem o Bližnjem vzhodu, prestavlja na še nedoločeni termin v prihodnjem letu. Takšen razplet sestanka, ki so ga na lanskem pripravljalnem sreča nju v Luksemburgu prvotno začrtali za letošnji junij, nato odložili žara di «vakuma», ki so ga v zahodni Evropi povzročile volitve v Franciji in na Nizozemskem ter priprave na britansko predsedništvo v ministrskem svetu, končno pa se je pokazalo, da bo omizje zunanjih mi nistrov težko sklicati pred novem brom ali decembrom, je pravzaprav pričakovan. Atentat na Anvarja el Sadata pa je zahodni Evropi omogo čil premor, v katerem naj bi ugotovila, ali bo egiptovska zunanjepoli tična usmeritev doživela spremembe ali pa bo Horni Mubarak nadaljeval Sadatovo strategijo, pri kateri je tudi sam aktivno sodeloval. Arabsko - zahodnoevropsko dogo varjanje. ki ima že dolgo zgedovi no, a še je doslej vselej omejevalo izključno na gospodarske teme. dokler lani v Luksemburgu ni prišlo do odločilnega »preboja*, ko so predstavniki Arabske lige, sklicujoč se na "beneške* deklaracijo EGS, ki utemeljuje «bližnjevzhodno iniciativo* evropske skupnosti, postavili na mizo tudi politične probleme in dosegli, da so jih vključili v okvirni dnevni red ministrskega zasedanja. Za zahodno Evropo je takšen pre mik v dialogu z Arabsko ligo pomenil novo preizkušnjo, kajti izključitev Egipta iz arabske organizacije po egiptovsko - izraelskem mirovnem sporazumu je že poprej oteževala stike med EGS in arabskimi državami in v Bruslju so še odlo čili za «paralelizem*, torej za se stanke z Arabsko ligo brez. Egipta ter dvostransko dogovarjanje s, Kai rcm. Vpeljava političnih tem. ki zadevajo Egipt, pa je v takšnem ozračju za zahodnoevropske kroge pomenila ,še dodatna obremenitev. A predstavniki Arabske lige šo bili na luksemburških pripravah odločni in politična vprašanja, predvsem bliž-njevzhodni klobčič, so vključili v načrt dnevnega reda. Že prvi meseci letošnjega leta pa so pokazali, da bo razpravo o Bližnjem vzhodu težko izpeljati, kajti bližnjevzhodna »iniciativa* skupnega trga je obtičala v slepi ulici zaradi zahodnoevropskega čakanja na predstavitev nove ameriške strategije do Bližnjega vzhoda, poleg tega pa so vodilna vlogo y. Arabski ligi prevzeli predstavniki Palestinske osvobodilne organizacije, s katerimi so v EGS že med pripravami 04 britansko predsednikovanje manj jasno sodelovali kot poletje poprej, ko je luksemburški zunanji minister Gastcn Thorn s turnejo po Bližnjem vzhodu sprožil »iniciativo*. Da pa bi vendarle dali vtis napredka v dogovarjanju, v Bruslju u gotavljajo, da je zahodnoevropska skupnost pripravljena na ministrsko srečanje, češ da je pripravila (.dovolj projektov* za ekonomski del dialoga. A na drugi strani kaže. da tudi priprave na gospodarsko sodelovanje ne gredo povsem po maslu. Na sestanku izvedencev, ki pripravljajo konvencijo o zaščiti investicij, je namreč prišlo do razlik med zahodnoevropskimi težnjami in arabskimi stališči, člahice EGS se niso strinjale z zahtevo arabskih sogovornic, da naj obojestransko načelo zaščite investicij zajame ne lt direktne naložbe (ki tvorijo večino zahodnoevropskih investicij v arabskih državah), pač pa tudi denarne depozite (ki prevladujejo med a-rabskimi naložbami v zahodni Evropi). Poteza Irana, da iz ameriških bank umakne depozite iz šahov ib časov in zapleti, ki so tedaj nastali, je zahodni Evropi pač dala misliti. BOŽO MASANOVIČ • «Za svoje življenje...» (Nadaljevanje s 4. strani) gi. Sedaj imamo organizirano društvo. Kar se pa tiče tekmovanj, so rezultati naslednji: lani sem osvojil državni naslov v lokostrel-. stvu v dvojicah, pokrajinski naslov v puški, tretje mesto v pištoli, četrto mesto v atletskem pentatlonu, letos pa sem na državnem prvenstvu v Veletriu pri Rimu dobil srebro v metu diska, šesto v krogli, četrto v kopju, sedmo v pentatlonu. Pred dnevi pa sem se' vrnil z državnega prvenstva v streljanju v Tivoliju pri Rimu. kjer sem osvojil državni naslov v streljanju s puško in četrto mesto v streljanju s pištolo, ijcleležil sem tudi jugoslovanskih'"državnih prvenstev v invalidskem športu in osvojil no kaj bronastih' in srebrnih odličij*.* Prijeten, vzpodbuden razgovor 1 s Križmančičem pa se. je končal ■ z nekoliko manj prijetnimi ligo levitvami., Križmančič je med drugim, rčkel: Se dve aretaciji zaradi ugrabitve De Andre-Ghezzi OLBIA — Preiskava o ugrabitvi znanih italijanskih pevcev Fabrizia De Andreja in Dori Ghezzi se je končala z aretacijo desetih oseb. Včeraj so karabinjerji namreč aretirali še 4G-letnega trgovca in komunističnega odbornika v občini O-rune (Sassari) Salvatoreja Marra sa ter njegovega zeta Pietrina Ghe-ra. Marras naj bi bil ideator ugra bitve, Ghera pa blagajnik. Pevca sta bila v rokah ugrabiteljev od 27. avgusta 1979 do 21. decembra istega leta. De Andrejev oče je za njuno svobodo plačal 500 milijonov lir odkupnine. ŠANGHAJ - Predsednica it ali jan ske poslanske zbornice Nilde Jotti je včeraj končala v Šanghaju svoj 10 dnevni obisk v LR Kitajski, ka-mor je prispela na povabilo kitaj ske ljudske skupščine. PO TRDITVAH OBRAMBNEGA MINISTRSTVA V NAIROBIJU , 7 , ■ • •• - ' ■ Angoli grozi nov vdor južnoafriških čet Državni voditelji so na srečanju Commonivealtha zaostrili svoje stališče do južnoafriškega režima pa tudi do ZDA (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) , NAIROBI — Čeprav so v Pretorii pred dnevi ponovno izjavili, da so se njihove sile dokončno umaknile z angolskega Juga, pa se zdi, da je v zraku obvisela nevarnost nove večje agresije. Angolsko obrambno ministrstvo je v svojem uradnem komunikeju v Luandi objavilo, da skušajo južnoafriške sile zavzeti tri mestni v pokra jini Kunene na jugu dežele, to je prestolnico Ngivo ter Mongua in Xangongo. Ta tri mesta so bila močno razrir šena že pred dobrim mesecem, med doslej največjo ju žnoafriško invazijo na angolskem Jugu. Kot pravi komunike angolskega obrambnega ministr stva. so južnoafriške sile. ki se vse doslej še niso um a k nile prek namibijske meje, zavzele glavno cesto, ki pelje proti mestu Kangongu. in nadzorujejo strateški mosl čez reko Cunene. Agresorji naj bi ogrožali mesto Mongua in pripravljali množični napad na glavno mesto pokra jine Kunene. Ngivo. zatrjujejo v Luandi. Tako se očitno potrjujejo domneve, ki jili je bilo med zadnjo invazijo slišati v Luandi, da želijo južnoafriške sile za stalno zavzeti širok pas ozemlja severno od, na mibijske meje in ustvariti v njem'tamponsko cono!-Med to invazijo, ki se. je začela 23. javgdsta jn je • v; njej sodelovalo kakih 15.000 vojakov rasističnega režima, sku paj s tanki, letali in helikopterji, 'so zavzeti kakiji 90:000 kvadratnih kilometrov ozemlja na angolskem Jugu, vključ- no' z desetino večjih krajev na tem območju. Srditi, spo padi z angolsko vojsko so terjali blizu tisoč mrtvih, nad 130.000 tamkajšnjih prebivalcev pa je ostalo brez strehe nad glavo. Rasistični režim v Pretorii je pod težo obsodb medna rodne javnosti napovedal popoln umik svojih sil z an golskega Juga. Toda čeprav, so v Pretorii minuli mesec že večkrat uradno objavili, dd so se njihove sile do končno umaknile, pa je angolska vlada vse doslej opo zarjala. da je večji del ozemlja na jugu dežele še napre. okupiran. Pred slabima dvema tednoma je kenijski vo ditelj Daniel Arap Moi. ki je predsednik OAE omenil, da je angolski Jug še vedno zaseden in pozval vse afriške države, naj pomagajo Angoli v prizadevanjih, da izžene agresorje. Tudi na pravkar končanem vrhunskem srečanju Commonivealtha v avstralskem Melbournu je 41 navzočih voditeljev terjalo takojšen umik južnoafriških sil iz An gole, medtem ko je predsednik OAE Moi znova omenil, da so afriške države pripravljene poslati v Angolo svoje sile, da bi pomagale izgnati agresorje. Kenijski voditelj je, hkrati omenil, da mu .je' ameriški predsednik Reagan, med njunim nedavnim srečanjem v Beli hiši, obljubil, da bo izvedel učinkovit pritisk na Južno Afriko, da ne bo več vdirala pa jug Angole. Opaziti je bilo. da sp navzoči voditelji na vrhunskem srečanju 'Commonivealtha še zaostrili svoje stališče do južnoafriškega rasističnega režima, pa tudi do zahodnih držav, v prvi vrsti ZDA, ki so.jim očitali, da posredno spodbujajo/agresivno dejavnost Pretorie do sosednjih neodvisnih afriških držav. Zambijski predsednik Kauuda je izrazil zaskrbljenost nad razmerami na afriškem Jugu in opozoril, da bo v primeru, če ne bodo takoj podvzeli odločnih ukrepov, »francoska revolucija izgledala kot piknik . . .» Kenijski voditelj Moi pa se je zavzel za takojšnje (»polne sankcije proti Južni Afriki. Vrhunsko srečanje Commonivealtha se je končalo s sklepom o «popolnem in učinkovitem uresničevanju embarga na prodajo orožja Južni Afriki*. Po vsej priliki je ravno ta ostra obsodba, ki jo je bil doživel na vrhunskem srečanju Commonivealtha v Melbournu, tudi spodbudila rasistični režim v Pretorii k temu, da se je odločil za sedanjo novo agresijo na angolskem Jugu. To pa bi lahko pomenilo, da se utegnejo razmere na tem koncu črne celine še bolj zaostriti. An golska vlada je med zadnjo invazijo že opozorila na to, da se bo pripravljena ravnati v skladu s členom 51 ustanovne listine OZN. ki dopušča »kolektivno obrambo* pred tujo agresijo, to je, da lahko pokliče na pomoč »prijateljske države*, v prvi vrsti Kubo, ZSSR in NDR, s katerimi je bila sklenila obrambne sporazume, pa tudi afriške države, ki so ji že obljubile vojaško pomoč. TIT DOBERŠEK »Letos je mednarodno leto invalidov in je bilo glede tega tudi nekaj storjenega. Po,-mestih se od letos Zaznamujejo parkirni prostori za vozila invalidov, v nekaterih hišah in pasažah so ui e-dili prehode za vozičke. Vendar je to vse premalo, kajti leto invalida mine, invalid pa oslane. In tu bi rad opozoril na problem stopnic. Arhitekti jih postavijo ze kar v pritljičju > in ne pomislijo ha nas. In prav te stopnice so tiste, ki nam otežujejo pot do raznih javnih ustanov. In tudi preozka dvigala so problem. Saj niti v Gregorčičevo dvorano na predavanja ne morem in stopnice v Kulturnem domu! Niti tu niso mislili na nas, kot nikoli ne mislijo. na stare ljudi, na nosečnice itd. Še zelo dolga bo pot do socialne zrelosti človeka, da nas' bodo sprejemali kot vsestransko enakopravne člane družbe. Pomilovalni ali celo zasmehljivi pogled'te' prizadene veliko bolj kot - kakršenkoli udarec. Gledajo te. a ti ne pomagajo. Predvsem le ne sprejemajo.* Pogovor se je zaključeval ob TV prenosu mednarodne kolesarske dirke. In ko smo se poslovili in odhajali proti domu .-.smo ugotovili, da človeka pravzaprav nikdar he spoznaš do dna, predvsem (ia ne njegovih možnosti reakcije na tako luide nesreče. •Spoznali smo, cja si za svoje živ; Ijenje pravzaprav v marsičem malone sam odgovoren, saj ga laliko oblikuješ iz stekla, ki se zdrobi ob prvem trčenju, ali pa iz jekla, ki bo zdržal tudi hude udarce in bo ob njih še glasneje pelo. V oboroženem spopadu karabinjerji ubili bežečega mladeniča CUNED — V bližini Cunea so karabinjerji v oboroženem spopadu u-strelili mladeniča, ki se ni ustavil pred cestnim blokom. Z vso paro je vozil naprej, a po nekaj motrili je izgubil nadzorstvo nad svojim avtom. Takrat je potegnil na dan revolver in štirikrat streljal proti karabinjerjem, ki so mu sledili. Karabinjerji so odgovorili na ogenj in ga ubili. Verjetno gre za kriminalca, saj je pri sebi imel ukradeno osebno izkaznico, v drugem avtu pa je za njim vozil neki stari znanec policije, katerega so karabinjerji priprli.