a I Primorski dnevnik Proti komu, za koga in zakaj 1% IW ORUA se kdo še ni od-|W| ločil, kako naj voli, čeprav je prežet z naprednim in antifašističnim duhom, če je tako, ne more "iti nobene težave pri njegovi izbiri: glasovati mora proti staremu in novemu fašizmu, proti slehernemu ostanku faSistične miselnosti ter Proti povezovanju s tistimi, ki so tolerantni ter oportunistični do fašizma in tudi do preostalih usedlin fašistične rriiselnosti, med katere spada *Udi šovinizem. Kdor se torej ni še odločil, ZlA KOGA bo glasoval, mu kot Naprednemu in zavednemu Slovencu ne bo težko odločiti se, PROTI KOMU bo glasoval. Vsak neoddan glas praktično Pomeni dva glasova za proti-ijudske stranke in tiste stranke, ki so do njih tolerantne, ker na drugi strani odreče glas tistim strankam, ki se odločno borijo za poraz pro-tiljudskih sil, ki nasprotujejo slehernemu socialnemu napredku, podpirajo vojnohuj-Skaško politiko in odrekajo kakršno koli priznavanje pra-vlc, ki gredo nam Slovencem. Kako boš torej najučinkoviteje glasoval proti vsem tem silam? S tem, da oddaš svoj glas za tiste stranke, ki so dokazale in tudi sedaj dokazujejo, da so dosledne v svoji “orbi in politiki ne samo proti vsem nazadnjaškim !n fašističnim silam, temveč tudi "roti vsem preostalim usedli-"»m fašistične miselnosti, ki " še vedno opažamo tudi v nekaterih strankah, ki pravijo, da so demokratične. Iz vsega tega sledi, da bomo Slovenci najučinkoviteje glasovali proti fašizmu, proti vsem usedlinam fašistične miselnosti, proti šovinizmu in rasizmu le s tem, da bomo oddali glas eni ali drugi močni napredni delavski stranki, tj. &li socialistični ali komunistični. in s tem okrepili tiste si-e> na katere se bomo mogli nasloniti vsakikrat, ko bomo terjali našo pravico pri odgovornih oblasteh, s tem bomo rudi prispevali k povečanju Pritiska na tisto krščansko demokracijo, ki bi hotela imeti jnonopol nad oblastjo in de-uli pravico tako kakor boga-m ubogemu Lazarju, in ki nsm Slovencem krati ne samo 'ste pravice, ki nam jih j amila republiška ustava in de- DANES Ni{ posebno novega se ni zgn-r|*° včeraj na svetu, če izvzame-jno hudo eksplozijo, ki je nasta-i v balističnih laboratorijih Pen-Uvanije v ZDA. Pogrešajo tri lju-./• ‘oda eksplozija je popolnoma •učila ali hudo poškodovala kar uvesto poslopij, a deset kilome-VOv od kraja eksplozije so na Smh popokale šipe. Laboratorij Pripada ameriški mornarici, ki iz-ujuuje trdo gorivo za izstrelke Solaris«. v®eraj je ameriški podtaj-*k Harriman povedal, o čem sta u®, razgovarjala s Hruščovom. Re-je, da je Hruščov brez sleher-® dvoumnosti poudaril, da na-oerava Sovjetska zveza spoštovati 'nevski sporazum o Laosu ter da strinja s Kennedyjem, naj bi j.Adzorstvena komisija odšla v Do-no vrčev in tam nadzorovala iz-“Janje premirja. Harriman je re-la' t'a mu Je uspelo prikazati ?lvi°st govoric glede namenov tuni v t'aosu- Govorila sta seveda K.di o mnogih drugih vprašanjih, j/,Pa jih Harriman ni hotel na-i™ Glede samega položaja v aosu pa je predsednik vlade Su-Puma dejal, da so prenehali Von ad'* podpredsednik Sufanu-t*a Je povedal da so še pred-st eeajšnjim desničarske sile občil^''11'® neko mesto in povzro-sta -ve* *rtev ter poudaril da je ^*jVie še vedno resno, dokler bo d "plini vrčev s svojimi četami Va*™Čarski general Pumi Nosa- ne»°da P° drugi strani ni nobe-» dvoma, da so kubanski proti-i)d° • i°narji z vednostjo ZDA n-jigli bombo na Kubo, in sicer j a neko rafinerijo, toda brez j ev- Kljub temu je Castro, ki Mspel v ZSSR, pred svojim taja °m ‘zj»vil, da je napetost .d Kubo in ZDA popustila, le ui.*e ena novica iz ZDA, kjer JeniK ° 11 črnskih pastorjev obso-nn , na pet dni zapora in denarij globo, ker so prekršili odlok, ti PrePoveduje demonstracije pro-*Wul diskriminaciji. želni statut, temveč tudi tiste, ki se jih je še posebej obvezala spoštovati, ko je kot vladna stranka podpisala londonsko spomenico in njej priloženi posebni statut. iZa kandidate obeh delavskih strank bomo glasovali tem bolj upravičeno, ker so samo na listah teh dveh strank vključeni tudi kandidati slovenske narodnosti. Prav tako pa bomo glasovali za te stranke, ker smo Slovenci delovni ljudje — delavci, kmetje in izobraženci — tako kot so delovni ljudje vsi pripadniki in pristaši obeh delavskih strank, ki se v njih borijo enako za socialne kakor za narodnostne pravice, za pravice vseh zatiranih narodov in torej tudi za pravice narodnostnih manjšin, kar so dokazali že v pretekli zakonodajni dobi. Iz vsega, kar smo povedali, sledi torej kot prva dolžnost vseh slovenskih volivk in volivcev na Goriškem, da v nobenem primeru ne sledijo go-riški Slovenski demokratski zvezi, ki je pozvala svoje pristaše, naj oddajo glasove kandidatom Krščanske demokracije, ki ni hotela — kot je sama priznala — izpolniti niti svoje obljube, da bo obljubila Slovencem vsaj skledo leče. Iz v bistvu istih razlogov ne moremo kot dosledni borci za naše socialne in narodnostne pravice tržaškim volivkam in volivcem svetovati, naj svoje glasove oddajo za Skupno slovensko listo, ker ta lista se je namreč predstavila na volitvah kljub prepričanju voditeljev vseh štirih njenih skupin, da noben njen kandidat ne more biti izvoljen. To pa dokazuje, da je bil eden izmed važnih vzrokov nastopa SSL odjedanje glasov slovenskim kandidatom na listah o-beh delavskih strank. Točnost te ugotovitve potrjuje tudi pozitivno zadržanje Krščanske demokracije in cerkvenih o-blasti do samostojnega nastopa SSL v Trstu. Glede navodila SSL, naj njeni pristaši za senatne volitve oddajo bele glasovnice, pa ni potrebno nikogar prepričevati, da gre za pomanjkanje politične u-smeritve, kar je pač za vsakega političnega voditelja zelo slabo spričevalo. Iz vseh teh razlogov, je torej — ponavljamo — edino pravilno, da slovenske volivke in volivci tržaške, goriške in videmske pokrajine na današnjih in jutrišnjih volitvah oddajo svoje glasove poslanskim in senatnim kandidatom ene ali druge delavske stranke. Letošnje nagrade iz Prešernovega sklada LJUBLJANA, 27; — V Ljubljani so bile danes slovesno razdeljene nagrade iz Prešernovega sklada za najboljša dela na področju kulturnega in umetniškega delovanja. Ob navzočnosti zastopnikov kulturnega in družbenega življenja Slovenije, med katerimi so bili predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, rektor ljubljanske univerze dr. Maks šnuderl, predsednik okrajnega odbora Ljubljane Boris Mikoš in predsednik mestnega sveta Ljubljane inž. Marjan Tepina, so dobili nagrade: inž. arh. Branko Kocmut za uspešna dela sodobne arhitekture v Mariboru, inž. arh. Rudi Zupan za u-spešne arhitektonske rešitve samopostrežne restavracije in poslovne zgradbe dnevnika «Večer» v Mariboru; violinist Dejan Bravničar, za visoko kvalitetne reprodukcije violinskih koncertov v preteklem letu, sopranistka Vanda Gerlovič, članica Opere slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani za vlogo Elizabete v Verdijevi operi *Don Carlos», igralec Ali Raner za vlogo Magisa v Marceaujevi komediji «Jajce», filmski snemalec Janez Kališnik za fotografijo v filmu «Peščeni grad*, inž. arh. Sveta Jovanovič za scenografi jo v tLutru in premetenkl*, književnik Pavle Zidar za novelo «Kip z oltarja domovine», pesnik Lojze Krakar za zbirko pesmi «Cvet pelina*, slikar Marjan Pogačnik za svojo grafiko, slikar Janez Bernik za slikarsko in grafično delo, za katero je dobil tudi nagrado «Artur Leywe> na lanskoletni bienali v Benetkah in veliko na-grado na 3. mednarodni grafit-ni bienali v Tokiu. Italija V petek opolnoči je končno utihnila predvolilna propaganda, danes pa gredo volivci na volišča, da bi oddali svoj glas za tisto stranko, glede katere menijo, da bo najbolj uspešno zagovarjala njihove zahteve in tolmačila njihove težnje po boljšem življenju. Svojo državljansko dolžnost bodo volivci mogli opraviti tudi jutri do 14. ure. V zadnjem tednu predvolilne kampanje, je bila dejavnost vseh strank izredno razgibana, in zlasti močnejše stranki, ki imajo skoro neomejena finančna sredstva, so preplavile mesta z najrazličnejšimi letaki, bogato opremljenimi broiuricami in posebnimi izdajami svojih glasil, da bi prepričale volivce v dobroto svojega programa in politike. Izredna živahnost sedanje predvolilne kampanje nam priča, da gre pri sedanjih volitvah za važno odločitev, ker bodo izidi teh volitev narekovali politiko za nadaljnjih pet let. V bistvu gre namreč za to, ali se bo nadaljevala napredna politika vlade levega centra, ali pa bomo zajadrali spet v stare vode. 25. t.m. so pa vsej državi proslavili obletnico osvoboditve Ita- lije. Na veliki manifestaciji v Milanu je predsednik vsedržavnega sveta odpora senator Ferruccio Parri v svojem govoru poudaril med drugim, da je «treba nadaljevati z odporom, nekim določenim odporom, ker osvobodilna borba še ni končana». Laos ........................................ VOLITVE^ ZA OBNOVO POSLANSKE ZBORNICE IN SENATA 34 milijonov volivcev bo danes odločilo o politiki vlade za prihodnjih pet let Volišča bodo odprta tudi jutri od 7. do 14. ure - Prevladujejo ženske: za poslansko zbornico je 17.803.340 volivk in 16.395.376 volivcev, za senat pa 16.211.915 volivk in 14.770.467 volivcev - Poziv volivcem glasila PSI «Avanti!» in glasila KPI «VUnita» RIM, 27. — Jutri ob 8. url bo na razpolago po vsej državi 60.472 volišč, da bi 34.198.716 volilnih upravičencev moglo glasovati in s tem izreči svoje mnenje o dosedanji politiki vlade. Za senat je število volilnih upravičencev nižje, ker glasujejo za senat le osebe, ki so že dopolnile 25. leto starosti. Prevladujejo ženske: za poslansko zbornico je 17.803.340 volivk in 16 milijonov 395.376 volivcev; za senat pa je 16.211.915 volivk in 14.770.467 volivcev. Volišča bo------------------- do odprta tudi v ponedeljek od 7. do 14. ure, nakar se bo začelo štetje glasov. Prve podatke bodo'objavili po televiziji že v ponedeljek, dokončni izidi pa bodo znani šele v torek. Na sedanjih političnih volitvah bodo izvolili 630 poslancev in 315 senatorjev. Kandidatov za poslansko zbornico je 5.752 na 303 kandidatnih listah, kandidatov za senat pa je 1.727, razdeljenih na 137 skupin. Predvolina kampanja se Je zaključila sinoči opolnoči; med vso kampanjo ni prišlo do nobenega incidenta niti do kršitve javnega reda. Ministri, tajniki strank in vidnejše politične osebnosti bodo glasovali že jutri, le Gronchi in Covelli sta izjavila, da bosta glasovala v ponedeljek dopoldne. V Rimu bodo glasovali Piccioni, Andreotti, La Malfa, Pastore, Pol-chi, ' Togliatti, Nenni, Saragat, Michelini in Pacciardi. Taviani bo glasoval v Genovi, takoj nato pa se bo vrnil v Rim, da bi zasledoval na notranjem ministrstvu potek volitev. Trabucchi bo glasoval v Veroni, Rumor v Vicen-zi, Tremelloni v Milanu, Colom-bo v Potenzi, Gui v Padovi, Sul-lo v Avellinu, Bo v Genova Sestri, Russo v Savoni, Medici v Sassolu, Codacci Pisanelli v Lec-ceju, Macrelli v Ceseni, Jervoli-no v Neaplju, Bertinelli v Comu, Preti v Cosenzi, Bosco v Pi-gnataro Maggiore, Corbellini v Vimercateju, Moro v Bariju, Malagodi v Milanu in Reale v Anconi. Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» objavlja članek, ki ga pripisujejo Nenniju, in ki je posvečen volitvam. Sedanje volitve se po mnenju član-karja povezujejo tudi z referendumom 2. junija 1946, ko je šlo za to, da se odloči glede državne oblike, medtem ko gre pri sedanjih volitvah za to, da se odloči o »demokratični in socialni vsebini republiških institucija. Clankar nato pripominja, da se je v teh poslednjih letih delno napolnila praznina med državo in ljudstvom ter da bi se bila napolnila dokončno, če KD ne bi bila zavlekla, s svojo neodločnostjo, do februarja jani nove politične usmeritve in če bi se ta preizkušnja izvajala z večjo odločnostjo. «Toda dokaz veljavnosti te preizkušnje je v tem, da jo je predvolilna kampanja, tudi kljub njenim omejitvam, potrdila, in da niti desnica niti komunisti niso bili zmožni zoperstaviti ji alternativo, ki bi imela vsaj minimalno veljavnosti). Clankar zaključuje, da sedaj ne gre niti za preobrat v levo niti za levi center, ampak za vsebino preobrata v levo in levega centra; sedaj gre namreč za program, o-krog katerega se bo odvijala politika v prihodnjih petih letih. Jutrišnja številka glasila KPI «l’Unita» objavlja članek Maria Alicpte, v katerem se poudarja med drugim, da je predvolilna kampanja KPI postavila jasno pred volivce nujnost preobrata v levo in vsebino tega preobrata, hkrati pa da je nakazala tudi i Nadaljevanje na 2. strani) Stanje v Laosu se ni še popolnoma uredilo. Se vedno prihaja do spopadov, ki jih baje izzivajo desničarski oficirji pomešani med nevtraliste. Kakor je znano, sta Sovjetska zveza in Velika Britanija sopredsednici ženevske konference o Laosu in zaradi tega si v zadnjem času stalno posvetujeta. Sovjetski in britanski poslanik v Vientianu sta že nekajkrat odpotovala v Dolino vrčev skupno s predsednikom laoške vlade Suvano Fumo. Po dolgih posvetovanjih je bilo doseženo začasno premirje, ki pa je bilo pozneje nekajkrat prekršeno. Ameriška vlada pa je kljub svojim zatrjevanjem, da želi neodvisen in nevtralen Laos, poslala v Siamski zaliv številne enote svojega sedmega brodovja z velikim številom vojakov, da jih izkrca v Tailandiji in jih razmesti na meji z Laosom Na drugi strani pa je ameriški pomočnik državnega tajnika Harriman odšel te dni v Moskvo, kjer je imel daljši razgovor z Gromi-kom in s Hruščovom. Po dolgem razgovoru s Hruščovom so objavili kratko sporočilo, ki prani, da ameriška in sovjetska vlada v celoti podpirata sporazum o neodvisnem in nevtralnem Laosu in potrjujeta sporazum, do katerega je prišlo med Hruščovom m Ken-nedpjem na Dunaju. Govori se. da bo Harriman verjetno odšel tudi v Vientian. Kakor j„ znano, je predsednik laoške vlade Suvana Fuma že nekajkrat predlagal ukrepe za nevtralizacijo tudi prestolnice, kjer prevladujejo desničarske sile, ki jih vodi desničarski general Fumi Nosavan, ki je tudi glavni krivec za sedanje nerede v Dolini vrčev. Zgodilo se je namreč, da je desničarska policija zasedla radijsko postajo in druge vladne urade, da bi preprečila prizadevanja vlade za popolno spoštovanje sporazuma, ki je bil dosežen med tremi laoškimi princi. Moskovska «Pravda» je te dni objavila članek, v katerem pravi, da se opaža v Washingtonu velika dejavnost v zvezi z Laosom. List poudarja tudi, da so ameriška dejanja v nasprotju z njihovimi zatrjevanji, da hočejo sporazum. To kaže odhod ameriških ladij v Siamski zaliv, da bodo pripravljene na intervencijo v Laosu. List je mnenja, da hočejo Američani z zatrjevanji, da želijo nevtral-nost Laosa, samo prikriti svoje nrave namene, ki so v tem, da bi se Laos odpovedal nevtralnosti ter se podredil varuštvu ZDA. Važni obiski v Beogradu V Beogradu napovedujejo o maju živahno diplomatsko razgibanost. Petega maja bo prispel na uraden obisk v Beograd predsednik finske republike Kekkonen in bo ostal na obisku do 12. maja. Obiskal bo še nekaj industrijskih in turističnih krajev. Od osmega do desetega maja pa bo na nabilo zveznega izvršnega sveta v Beogradu glavni tajnik OZN U Tant, ki bo izmenjal misli o mednarodnem položaju in o vprašanjih v zvezi z dejavnostjo OZN. Dan pred prihodom Kekkonena pa bo prispel na uraden obisfc o Beograd ameriški državni tajnik Dean Rusk in bo s tem vrnil obisk Koče Popoviča lanskega maja v ZDA. Dean Rusk bo prispel n Beograd iz Novega Delhija in bo naslednjega dne nadaljeval (Nadaljevanje na 2. strani) Harriman zadovoljen z obiskom v Moskvi in upa na izboljšanje stanja v Laosu Danes bo odpotoval v London - Včeraj nov razgovor Suvane Fume s Sufartuvongom - Novi napadi desničarskih čet v Dolini vrčev MOSKVA, 27. — AmeriSki državni podtajnik Harriman, ki je imel včeraj daljSi razgovor s HruSčovom, bo jutri popoldne odpotoval iz Moskve v London, kjer bo prespal in bo nato nadaljeval pot v Washington. Zatrjuje se, da ni predviden noben nov razgovor med njim in HruSčovom. Danes je imel Harriman v Moskvi tiskovno konferenco, na kateri je med drugim izjavil: »Zadovoljen sem, da lahko izjavim, da je Hruščov brez sleherne dvoumnosti poudaril, da namerava Sovjetska zveza spoštovati ženevski sporazum o Laosu.» Izrazil je upanje, da bodo njegovi razgovori pripeljali do izboljšanja položaja v Laosu. Nato je Harriman dejal, da se tuai Kennedy, prav tako kakor Hruščov, strinja, da se mednarodni nadzorstveni komisiji omogoči odhod v Dolino vrčev, da nadzoruje izvajanje premirja. 1 tanski in sovjetski poslanik v Vientianu (kot predstavnika sopredsednikov ženevske konference) med seboj sodelujeta in si izmenjujeta informacije. Harriman je nadaljeval, da ne ve, kakšne praktične pobude bo dala Sovjetska zveza, \da Hruščov je poudaril, da bo Sovjetska zveza spo* štovala ženevske sporazume iz leta 1962, da se ohrani nevtralnost in neodvisnost Laosa. Dejal je, da je zadovoljen s tem izrecnim zagotovilom Hruščova glede sovjetskega stališča, ki je bilo določeno med sestankom Kennedyja in Hruščova na Dunaju leta 1961 ki je • Gromiko in Hruščov, je dodal in na ženevski konferenci, Harriman, sta sprejela načelo teh sledila, inšpekcij in se strinjata, da bri-1 Harriman je izrazil mnenje, da mu ................... Danska, Norveška in Švedska bodo ustanovile silo miru ki bo na razpolago OZN OSLO, 27. — Zunanji ministri Švedske, Danske Norveške in Fin. ske ter islandski poslanik so v skupni izjavi po posvetovanju, ki so ga imeli v Oslu, pozvali Južno Ariko, naj preneha svojo rasno politiko in naj sodeluje z OZN. V svoji izjavi poudarjajo, da imajo držrve članice OZN kolektivno odgovornost za finansiranje operacij za ohranitev miru. Ameriški državni podtajnik za mednarodne organizacije Richard Gardner je v zvezi s sklepom Danske, Norveške in Švedske, da ustanovijo silo tri tisoč mož, ki bo na razpolago OZN za operacije miru, izjavil, da bo ta sklep prispeval, da se izognemo »nevarni praznini, ki bi utegnila nastati pozneje v izrednih primerih zaradi zakasnitve pri ustanavljanju sil OZN# Dodal je, da uporabljanje sil posameznih držav, ki niso izvežbane za specifične naloge OZN, lahko negativno učinkuje na ugled Združenih narodov. Poudaril je, da bi morale države članice OZN slediti temu zgledu ter i-meti na razpolago posebne sile, ki bi jih OZN lahko uporabila v izrednih primerih za vzdrževanje miru. N?mšU mornarica opremljena z raketami NORDHOT.Z, 27. — Pri otvoritvi novega oporišča za mornariško letalstvo je zahodnonemški kontraadmiral Karl Adolf Zenker izjavil, da bodp v bližnji prihodnosti zgradili za nemško mornarico torpedne lovce, opremljene z raketami. Zvezno ministrstvo za obrambo je javilo, da bo zahodnonemška komisija mornariških častnikov in strokovnjakov -obiskala ZDA, kjer bo nadaljevala tehnične razgovore, ki so se začeli prve dni tega meseca v Bonnu in ki se tičejo načrtov za večstransko jedrsko silo NATO. Ministrstvo dodaja, da vojne ladje, ki jih mislijo zgraditi v Zahodni Nemčiji, ne bodo oborožene z raketami «Polaris», temveč ? raketami, s katerimi bi zadeli morebitne objekte na morju ali v zraku. Rusk v Ankari ANKARA, 27. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk, ki potuje v Karači. na zasedanje CENTO, je prispel z letalom v Ankaro, kjer bo ostal do jutri. V Ankari se bo razgovarjai s turškim zunanjim ministrom o ameriški pomoči Turčiji ta finansiranje turškega petletnega načrta Toda predvsem bodo. govorili o ustanovitvi jedrske sile NATO, o čemer se Je nedavno razgovarjai tudi Kennedyjev odposlanec Merchant. Nedvomno bosta ministra govorila tudi o položaju na' Sfednjbm vzhodu. Lacerda se bo umaknil iz politike RIO DE JANEIRO, 27. — Guverner brazilske države Guanabara Carlos Lacerda je včeraj sporočil, da se bo ob poteku mandata u-maknil iz aktivne politike, t. j. decembra prihodnjega leta. Lacerda je izjavil, da je naklonjen agrarni reformi, toda ne na tak način, da bi se menjala ustava ter da bi to »odprlo razpoko v zadnji obrambni črti proti komunistični infiltra- Gospodarski odnosi med Anglijo in FSRJ BEOGRAD, 27. — Danes je odpotoval na sedemdnevni obisk v Veliko Britanijo član zveznega izvršnega sveta Sergej Kraigher. Skupno s Kraigherjem je odpotoval tudi načelnik oddelka zveznega tajništva za zunanjo trgovino Petar Tomič. Kraigher vrača obisk britanskemu ministru za trgovino Erollu, ki je lani obiskal Jugoslavijo. V razgovorih o napredovanju gospodarskih odnosov bosta Kraigher in Eroll proučila gibanje blagovne izmenjave, možnosti industrijskega sodelovanja in povečanje turističnega prometa ter druga vprašanja s področja gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. je uspelo prikazati lažnost govoric glede namenov ZDA v Laosu. Po njegovem mnenju je važno, da ne ostane niti najmanjši nesporazum v Moskvi glede tega. Nato je Harriman izjavil, da sta s Hruščovom govorila o velikem številu vprašanj, toda samo o lao-škem vprašanju sta govorila temeljito in šlo je skoraj za prava pogajanja. • Glavni namen obiska v Kremlju, je izjavil Harriman, je bil poudariti korake, o katerih je ameriška vlada mnenja, da bi bili potrebni za vzpostavitev miru v Lacsu in da se zajamči trdnost laoške nevtralne vlade pod predsedstvom Suvane Fume.» Dejal je dalje, da so obtožbe o operacijah ameriških čet v Laosu brez podlage in da ameriško vojaško osebje v Laosu predstavljajo samo vojaški atašeji pri poslaništvu. Poudaril pa je, da sta tako Gromiko kakor Hruščov izjavila, da si sovjetska vlada ne osvaja teh obtožb, temveč se omejuje samo na poročanje vsega, na kar je bila opozorjena. Harriman je zanikal govorice, ki so bile sporočene Hruščovu in Gro-miku, da so v Laosu Cang-kajškove čete. Dejal je, da sta Gromiko in Hruščov omenila tudi premike ameriškega sedmega bro-dovja v Siamskem zalivu in ameriško vojaško dejavnost v Tajlan-dijj. S tem v zvezi je Harriman dejal, da so bili ameriški manevri na tem' področju določeni že pred nekaj tedni. Na vprašanje časnikarjev je Harriman izjavil, da ne more reči, ali Sovjetska zveza lahko nadzoruje dejavnost Kitajcev in severnih Vietnamcev, in je dodal: • Potrebno je počakati, da se bo vedelo za konkreten rezultat obveznosti, ki jih je prevzela Sovjetska zveza. Ne morem oceniti stopnje vpliva, ki ga Sovjetska zveza ima na Patet Lao, toda mislim, da je ta vpliv realen.* ^aifisJSEjp b mm a Laos — Dolina vrčev: Zapuščen otrok čaka, skupno z drugimi begunci, da ga odpeljejo s področja spopadov Predsednik laoške vlade Suvana Fuma je v spremstvu britanskega poslanika in prvega tajnika sovjetskega poslaništva ter predstavnikov mednarodne nadzorstvene komisije obiskal danes Kang Kaj, kjer se je sestal s Sufanuvongom in se je nato vrnil v Vientian. Ob povratku je izjavJi, da so prene-hali spopadi med nevtralisti in pripadniki Patet Laa na tamkajšnjem področju. Dodal je, da na-meiava Patet Lao predložiti ♦splošen načrt« za nadaljevanje koalicijske vlade. V Kang Kaju v Dolini vrčev je Sufanuvong po sestanku s Suvano Fumo_ obtožil zahodne države, da so poslale z letali vojaška ojačenja desničarski skupini v Dolini vrčev, preden je tjakaj prispela mednarodna nadzorstvena komisija. Sufanuvong je dalje dejal, da so desničarske sile včeraj obstreljevale z minometalci Ksjeng Huang in povzročile nekaj žrtev. Pripomnil je, da je stanje še vedno resno in da ni mogoč noben razgovor, dokler bodo v Dolini vrčev čete desničarskega generala Fumija No-savana. 1. maja v SZ človek v vesolje? LONDON, 27. — .Dally Wor-ker» piše, da je ravnatelj astronomskega observatorija v Jodrell Banku Bernard Lovell izjavil, da bi utegnila Sovjetska zveza poslati prihodnji teden človeka v vesolje, da proslavi praznik 1. maja. Lovell je dodal, da je Luna v ugodnem položaju za tak poskus. Eksplozija v laboratorijih za raketno gorivo ALLEGANY, 27. — Zaradi eksplozije, ki je nastala v balističnih laboratorijih v Alleganyju v Pensilvaniji, pogrešajo tri ljudi, ranjenih pa jih je bilo deset' Laboratorij pripada ameriški mornarici in prideluje trdo gorivo, ki se uporablja kot pogonsko sredstvo za izstrelke «Polaris». Allegany je med najvažnejšimi centri za raziskovanja na področju trdih goriv. Dvesto poslopij, v katerih so laboratoriji in delavnice na površini 66 hektarov, je bilo popolnoma u-ničenih ali hudo poškodovanih. Se deset kilometrov od kraja eksplozije so na oknih popokale šipe. Plameni so švigali več ko sto metrov visoko in nad požarom se je dvignil velik oblak črnega dima v obliki gobe. Leta 1961 je prav v teh laboratorijih nastala eksplozija, ki je povzročila smrt devetih ljudi. BONN, 27. — Predsednik zahod-nonemške liberalne stranke dr. Mende je izjavil, da predvideva, da bo postal zvezni podkancler, ko bo Erhard letos jeseni esstavil novo vlado. Mende je dodal, da bo njegova stranka zahtevala v novi koaliicjski vladi šest ministrstev namesto sedanjih pet. Kakor je znano, je Mende odklonil vstop v Adenauerjevo vlado po volitvah leta 1961. (Nadaljevanje s 1. strani) pot v Washington. Domneva to, da bo Ruska sprejel tudi maršal Titu. Razen tega se pričakuje nov obisk predsednika ZAR Naserja, glede katerega pa ni bil datum še določen. Mnogo se govori tudi o obisku Hruščova v Beogradu, o katerem sta se dogovorila med Titovim obiskom v SZ. S tem v zvezi je Hruščov v nedavnem intervjuju italijanskemu časopisu «11 Gior-no» izjavil, da je z velikim zadovoljstvom sprejel Titovo vabilo, naj obišče Jugoslavijo, «našo prijateljico». »Vsak naš sestanek z jugoslovanskimi državniki, je pripomnil Hruščov, je nudil priložnost za proučitev vprašanj vzajemnega interesa in za okrepitev prijateljskih vezi med našima državama in našimi narodi. V okviru tega je treba gledati tudi na moj bližnji obisk v Jugoslaviji». Slepa ulica Pogajanja na ženevski konferenci se v zadnjem času sploh niso nikamor premaknila. Ena in druga stran ponavljata zopet in zopet vsaka svoje že tolikokrat izrečene argumente, tako da jih je slišati kakor zastarelo gramofonsko ploščo. Razgovori niso napredovali niti glede sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov in ............'"""................mu............................. FIDEL CASTRO NA OBISKU V SOVJETSKI ZVEZI Udeležil se bo prvomajske proslave v Moskvi Kubanski protest v Washingtoim zaradi bombnega napada na Havano Danes bo odpotovalo drugih 800 kontrarevolucionarjev iz Havane v ZDA MOSKVA, 27. — Agencija Tass je javila, da je predsednik kubanske vlade Fidel Castro prišel danes na prijateljski obisk v Sovjetsko zvezo. Prišel je davi z letalom v Murmansk. Jutri bo prispel z vlakom v Moskvo, kjer bo na Rdečem trgu veliko ljudsko zborovanje. Castro se bo v Moskvi udeležil prvomajskih proslav. Havanski radio je to novico sporočil sinoči ob 23.30 po krajevnem času. Dodal je, da se bo Castro med svojim bivanjem v Sovjetski zvezi razgovarjai z glavnimi sovjetskimi voditelji ter si bo ogledal zgodovinska, gospodarska in socialna središča. V njegovi odsotnosti bo prvomajski proslavi v Havani prisostvoval njegov brat Raoul, ki je minister za oborožene sile. Agencija Tass je v svojem »poročilu poudarila da je Fidel Castro prišel v Sovjetsko zvezo na vabil) Hruščova. Na letališču v Murmansku, kamor je prispel z letalom «Tu-114», so ga sprejeli podpredsednik vlade Mikojan, pomočnik zunanjega ministra Kuz-itJecOv, vrhovni poveljnik vojne mornarice admiral Gorškov in dru. ge uradne osebnosti. Nato so se odpeljali z vlakom v mesto Murmansk, od koder so odpotovali v Moskvo. Castra spremljata pomočnik ministra za oborožene sile Ser-gio Del Valle in sovjetski poslanik na Kubi Aleksejev, Ko je sovjetsao letalo «Tu-114» preletelo sovjetsko mejo, je Castro poslal Hruščovu dolgo brzojavko; »Pravkar smo preleteli sovjetsko mejo in ta trenutek nas je zelo ganil#, je poudaril Castro v brzojavki, »V tem trenutku čutimo globoko prijateljstvo in bratstvo med ljudstvom naših dveh držav. «Tu-114» je brez pristanka izvrstno preletelo pot med naši- iiiiMmiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimimiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiimiHiiiiiiHiifiiifMiiiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiimiiiimiifiiiiiiimiiiifiiHiiiiittfmiiiiiiiiiimiifiiii Rasistični sodniki v ZDA obsodili 11 črnskih pastorjev Obsodili so jih, kor so zahtevali odpravo rasne diskriminacije BIRMINGHAM, 27. — Sodnik okrajnega sodišča je obsodil pastorja Martina Lutherja Kinga in drugih deset črnskih pastorjev na pet dni zapora vsakega in na globo petdeset dolarjev pod obtožbo, da so prekršili odlok, ki prepoveduje demonstracije proti rasni diskriminaciji. Sodnik je pri tem poudaril, da obtoženci niso hoteli obljubiti,, da ne bodo ponovili podobnih demonstracij. Zagovornik pastorja Kinga je izjavil, da bo vlpžil priziv pred vrhovnim sodiščem Alabame, in če to ne bp dovolj, pred zveznim vrhovnim sodiščem. Človek najnevarnejša žival NEW YORK, 27. — Na' novi kletki v oddelku za opice v zoološkem vrtu v Bronxu (New York) je napis «Clovek je najnevarnejša žival na svetu#. Obiskovalec radovedno pogleda v odprtino in tedaj se v zrcalu prikaže njegov obraz in napis: «Kar vidiš, je najnevarnejša žival na svetu, edina od vseh živali, kar Jih do sedaj obstaja, ki lahko uniči (in to je že storila) celotna plemena živali. Sedaj ima tudi možnost, da uniči vse življenje na Zemlji.# Po arabskem svetu AMAN, 27. — Kralj Husein je sprejel danes glavnega tajnika A-rabske lige Hasuno. Razgovora, ki je trajal eno uro, je prisostvoval tudi jordanski zunanji minister Amin El Husein. Iz Bagdada javljajo, da je davi nad petsto jordanskih študentov zasedlo sedež tamkajšnjega jordanskega poslaništva. Študentje so razobesili zastavo ZAR s štirimi zvezdami (četrta zvezda za Jordanijo). ANKARA, 27. — Turško zunanje ministrstvo javlja, da so se med stiki turške vlade in vlade ZAR sporazumeli za vzpostavitev diplomatskih odnosov, ki so prekinjeni od leta 1961. Sporazumeli so se, da si bosta obe vladi v najkrajšem času izmenjali odpravnika poslov, dokler ne bosta ime- J or danski lualj novana poslanika v obeh prestolnicah. SANA, 27. — Jemenski radio javlja, da je bil Abdel Latif Dei-falah imenovan za predsednika jemenskega izvršnega sveta. To mesto je zavzemal do sedaj maršal Salal, ki je tudi predsednik republike. Y novi vladi je 22 članov. Ni bil pa imenovan naslednik prejšnjega državnega ministra za zadeve južnega Jemena, to je za emirate, ki jih Jemen zahteva kot sestavni del svojega ozemlja. Ali Sabri v Novem Delhiju NOVI DELHI, 27,- — Predsednik izvršnega sveta ZAR Ali Sabri, ki je prišel danes iz Pekinga v Novi Delhi, je imel danes daljši razgovor z Nehrujem o kitajsko-indijskem sporu. Domnevajo, da je Ali Sabri obrazložil Nehruju najnovejše kitajsko stališče glede tega. Ali Sabri je že ob prihodu v Kalkuto izjavil, da je po razgovorih s kitajskimi voditelji »bolj optimist kakor prej# glede možnosti rešitve kitajsko-indijskega spora. Odložene volitve v Argentini BUF.NOS AIRES, 27. • Volitve v nrgerjtini so bile odložene od 23. junija na 7. julija, toda datum za predajo oblasti je še vedno določen na 12. oktobra. Notranji minister je po posvetovanju z vsem' strankami sklenil odložitev štir.najst dni, ker se je zelo zavleklo delo o proučevanju »andidatur v zvezi z izrednimi določbami, ki veljajo za pero-niste. Domnevajo da bi vlada želela združitev Zahodu naklonjenih političnih skupin da ustvarijo e-notnj fronto proti peronistom in proti levici. ma dvema državama; sovjetski inženirji in tehniki so lahko ponosni nad tem#. Moskovski radio, ki je poročal o prihodu Castra v Murmansk, je javil, da ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Castro je govoril na velikem ljudskem zborovanju pred postajo v Murmansku, takoj zatem ko ga je pozdravil prvi tajnik krajevne sek-oije KP. Zahvalil se je sovjetskemu ljudstvu zaradi solidarnosti s kubanskim ljudstvom. Moskovski radio je javil, da je imel Castro iz Murmanska dolg telefonski pogovor s Hruščovom. Danes si je Castro ogledal ribiško pristanišče v Murmansku ter nato skupno z Mikojanom popotoval z ladjo zaliv Kola. Med tem kratkim obiskom si je ogledal tudi ledolomilec na jedrski pogon »Lenin#. V zvezi z včerajšnjim sporočilom, da je neko letalo odvrglo več bomb na predmestja Havane, je havanski radio javil naslednje: «Ob 22. uri 25 aprila je neko dvomotorno letalo, ki je prišlo s severa, letelo zelo nizko nad rafinerijo Nico Lopez v Havani in je odvrglo bombo, težko 45 kg ter nekaj posod z zažigalnim materialom vrste #napalm», ki niso eksplodirale. Letalo se je nato oddaljilo v isti smeri, od katere je prišlo. Pozneje so nekatere severnoameriške informacijske agencije poročale, da je neki Alexandev Rorke izjavil v VVashingConu, da je bil na omenjenem letalu. Dejstvo, da je letalo odpotovalo z ameriškega ozemlja in se je oddaljilo nekaznovano v isti smeri, in da ameriške oblasti niso nič storile, dokazuje, da ZDA ne morejo zanikati svoje odgovornosti za ta incident, ki bi v primeru uspeha povzročil smrt mnogo ljudi. Kubanska vlada je mnenja, da je ameriška vlada odgovorna za te piratske napade in za posledice, ki lahko nastanejo. Kubanska vlada pripravlja diplomatsko noto ter bo o tem obvestila tudi države članice Združenih narodov#. Kakor poročajo iz Miamija, namerava skupina kubanskih kontrarevolucionarjev, ki jim poveljuje neki bivši kubanski častnik, zahtevati od ameriške vlade in latinskoameriških držav uradno priznanje #bojujoče se stranke#, ki je »v vojnem stanju# proti Castrovemu režimu Danes je kubanska vlada javila, da bo ameriška ladja "American Surveyor», ki jo je najel ameriški Rdeči križ in ki je sedaj na Kubi, da izroči tovor blaga kot odškod- nino za napad na Kubo, odpotovala jutri in odpeljala v ZDA 800 kubanskih kontrarevolucionarjev, ki so sodelovali pri omenjenem napadu. Fidel Castro je med razgovorom s študenti, preden je odpotoval v Moskvo, izjavil, da je napetost med Kubo in ZDA popustila, toda Kubanci se ne smejo zanesti. Dodal je, da Kuba ne bi smela zgubiti nobene ugodne priložnosti za omilitev napetosti. Izjavil je tu. di, da na Kennedyja izvajajo močan pritisk njegovi politični nasprotniki. niti glede vseh drugih vprašanj, ki se tičejo razorožitve. Pa tudi o tako imenovanih vzporednih e* krepih z razorožitvijo se zadevi ni premaknila. Nedavno je bilo govora o tehničnih posvetovanjih za neposredno povezavo med Moskvo in Washingtonom po teleprinterju; toda tudi o tem se ne čuj* nič novega. Prejšnji teden sta ameriška britanska vlada dali pobudo za neposredno posvetovanje v Mo; skvi. Njuna poslanika v sooj’etsk* prestolnici sta imela daljši razgovor s Hruščovom. Govorili so o tem, kako naj bi se razgovori o prekinitvi jedrskih poskusov spra. vili iz slepe ulice. V tem okviru so nekateri ameriški listi zatrjevali, da sta poslanika predlagala glede inšpekcij skupno št*-vilo 30, ki naj bi se porazdelil* na dobo sedmih let. To pa so pozneje v Washingtonu zanikali. Sploh niso dali nobenih uradnih izja* o teh razgovorih, tako da se n* ve, kakšen rezultat so imeli. Verjetno bo prišlo do novega sestanka v Moskvi. Pred tem sestane kom Se je mnogo pisalo o motnosti, da bi sklicali sestanek zunanjih ministrov treh velesil, ali pa celo sestanek na vrhu. Vendar pa pravijo v Washingtonu, da s* o tem ne more govoriti, doklet ne pride do bolj otipljivih rezufr tatov med pogajanji. Kako pa naj bi do tega prišlo, spričo dejstva, da Zahod, niti za las ne popusti. Erhard K ljub močnemu odporu kana-lerja Adenauerja sta vodstvo de-mokristjanske parlamentarne sku* pine in zatem ta skupina določila sedanjega podkanclerja in ministra za gospodarstvo LudiviO* F.rharda za naslednika Adenauerja, ko bo ta jeseni odstopil. Adenauer se je do zadnjega ooril, da bi preprečil imenovanje Er-harda, vendar pa se je večin* izrekla proti njegovemu mnenju■ S tem imenovanjem se strin}* tudi liberalna stranka. Zaradi tega je že gotovo, da bo Bunde!-tag odobril imenovanje, ko bo Adenauer dokončno odstopil. Kancler Adenauer pa se ni št pomiril s tem imenovanjem in je v petek po televiziji ponovil, kar je. bil že izjavil takoj po imenovanju Erharda, da je ta is-vrsten ekonomist in izvrsten minister za gospodarstvo, da pa ni primeren za kanclerja. Adenauer je dodal, da je vedno pripravljen pomagati mu, -zato da bi se nadaljevala sedanja politika Kakor se vidi, je bistvo Adena- uer jevega odpora proti Erharda v dejstvu, da od njega pričakujejo kake spremembe v dosedanji zahodnonemški imobilistični politiki. Socialdemokrati pravijo, da bo izvolitev Erharda za kanclerja le prehodna, ker bodo 0 novem kanclerju povedali svojt mnenje volivci leta 1965. S tem v zvezi je značilen (la; nek pariškega lista -Nat ion- ki poudarja, da so zadnje volitvt pokazale, da se krščanska demokracija v Zahodni Evropi umika in da je prav mogoče, da bo Erhard samo prehodni kancler in jj • zelo možno, da pride leta 19šS na oblast socialdemokratska strart ka z Brandtom na čelu-. List »« javno opredeljuje za Brandta, 0 katerem pravi da -zavzema v gospodarstvu popolnoma drugačni stališča, kakor Erhard-, ki m * med drugim očita nagnjenost k temu, da «ima predvsem pred očmi interese širše atlantske skupnosti, ne pa skupnega evropskeg0 tržišča-. List dodaja, -da vse kože, da bi preuranjeni atlantizei* bolj koristil Američanom kakor pa Evropi-. ...........................aaiaaaaaiaaii.litin.aaaaiaaiaaaa.. aaiaiaiiiiaaiai aaain ... Pičli rezultati v prizadevanjih za svobodno trgovinsko področje med državami Latinske Amerike RIO DE JANEIRO, 27. — Bra-1 terih so se sporazumeli v Monte-zilski predsednik Goulart in čil- videu, in sicer zastran ustanovitve ski predsednik Alessandri sta spo- svobodne trgovinske cone. ročila, da je treba pospešiti uresničevanje načrta latinsko-ameri' ških držav o ustanovitvi svobodne trgovinske cone tega kontinenta. Na sestanku v Santiagu sta predsednika sporočila, da bosta zahtevala sestanek vseh držav na ravni zunanjih ministrov, da bi vnovič proučili možnosti za čim hitrejšo uveljavitev sklepov, o ka- lliiiiiiiiiiiimuiiimiiiiiamilimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sojenje enajstih nacističnih zločincev Pomorili so več kot 50.000 Judov KOBLENZ, 27. — Enajst nacističnih obtožencev se zagovarja žara-di pomora 50.000 Judov v Ruteni-ji. Glavni zločinec pa je 50-letni Georg Heuser, bivši stotnik «SS». Ta sodna razprava spada brez dvoma v najdaljše. V sedmih mesecih je bilo doslej 58 razprav, zaslišali pa so 154 prič. Prišlo je na dan, da je obtoženi zločinec Heuser osebno umoril več kot 200 ljudi, med katerimi tudi duhovnika iz Minska; prisostvoval je umoru več tisoč Judov. Ostali najbolj znani zločinci med obtoženci so; Rudolf Schlegel, Jakob Oswald, Friedrick Merbaeh, Wilhelm Kaul in drugi. Tudi oni so pomorili več tisoč Judov. Iz Berlina poročajo, da je u-pravno sodišče zavrnilo bivšemu esesovskemu generalu Welderman-nu prošnjo za pokojnino. General je bil leta 1942 policijski načelnik v Pragi med nacistično okupacijo. Star je 65 let in je bil član nacistične stranke od leta 1922. Istočasno pa je vrhovno sodišče v Čilu zavrnilo zahtevo o izročitvi vojnega zločinca, bivšega es-esovskega oficirja VValterja Rauf-fa, ki je obtožen, da je pomoril okrog 90.000 Judov, češ da čilski zakon nikogar ne preganja po preteku janja. 15 let od izvršitve de- Odnosi med ZAR in Veliko Britanijo LONDON, 27. — Angleški trgovinski minister Errol se je vrnil danes z obiska v Iraku, Libanonu, ZAR, Sudanu in v Libiji. V Kairu je imel razgovor z Naserjem. Errol je izjavil, da so se trgovinski odnosi med Veliko Britanijo in ZAR zelo izboljšali in da niso bili nikoli tako dobri kot sedaj od sueške krize dalje; dodal je, da je na vsem Srednjem vzhodu veliko povpraševanje po angleških industrijskih proizvodih In po nekaterih vrstah potro nega blaga. Najbolj zanimivo tržišče za angleške trgovce je po njegovem mnenju libijsko tržišče, ker ima ta država precej razpoložljivih sredstev, ki ji pritekajo od visokih odškodnin za izkoriščanje njenih petrolejskih ležišč, kar bo vplivalo na njen uvoz. Montevidejski sporazum, katerega podpisniki so največje južnoameriške države, med njimi Brazilija, Argentina, Bolivija, Čile, Mehika in Kolumbija, predvideva, naj bi uresničili svobodno cono v dvanajstih letih. Sporazum so podpisali leta 1960, veljati pa je začel v začetku leta 1961. Omenjene latinsko-ameriške države si namreč prizadevajo, da bi si spričo težav, na katere zadevajo v mednarodni blagovni menjavi z zahodnoevropskim skupnim trgom in z ZDA, olajšale svoj 'položaj, s tem da bi ustanovile svobodno trgovinsko cono. Te države nameravajo tako ohraniti svoje pozicije v mednarodni menjavi, ki se je zadnjih nekaj lej zmanjšala za skoraj polovico. Latinsko-ameriške države so bile udeležene pri svetovnem izvozu z vsega 8%. Mehiška vlada si prizadeva po spešiti izvajanje montevidejs^in sklepov. Ze doslej so znižali carine za približno 3000 proizvodov. Vsake tri leta bi se morale carinske tarife znižati za 25 odst. Mehika je že prvo leto sklenila, da bo carine za približno 300 proizvodov znižala povprečno za 27 odst. namestu g odst., kolikor predvideva sporazum iz Montevidea. Že prej pa so sporočili, da bodo pred lagali, naj bi pospešeno znižali carine za še 1100 proizvodov. Zaradi monokulturnosti nacionalnih gospodarstev tega področja in nudicionalne usmerjenosti njihovega izvoza ns tržišča zahodno-evropskdi držav in ZDA so zaprte gospodarske grupacije predvsem EGS naglo ogrozile izvoz iz Latinske Amerike s tem, da so določile visoke carine za uvoz kave, sladkorja, mesa, banan in kakava, ki sestavljajo 80 odst. celotnega izvoza s tega podfočja. Računajo, da so imele latinsko-ameriške države samo pri izvozu spričo teh visokih carin približno 300 milijonov dolarjev škode na leto. Toda prizadevanje latinskoameriških držav, da bi čim hitreje u-stvarile cono za svobodno trgovino, še ni dalo učinkovitih rezultatov prav zaradi slične strukture njihovih nacionalnih gospodarstev-To se kaže tudi v dejstvu, da odpade na medsebojno blagovn* menjavo samo približno 10 odstotkov celotne latinskoameriške trgovine. Članice te svobodne cone so izrekle zoper ustanovitev skupni11 zunanjih carinskih tarif do trenjih držav, da b: se tako ognile sleherni diskriminaciji svobodne menjave na svetu. Njihova usmerjenost na ameriško tržišče in n* tržišča Zahodne Evrope ter nez*' dosten gospodarski razvoj pa s18 elementa, ki resno ovirata hitrejše uresničenje načrta o ustanovitvi svobodne cone. Volitve (Nadaljevanje s 1. strani) * v nujnost, da se obsodi politik* KI) in razkrinka demagogija i>' btralcev in drugih desničarskih strank, ki so skušale izkoristit1 v svoj prid težkoče in nezadovoljstvo srednjih slojev, hkrati pa so jim skušale prikriti resni'-' ne vzroke teh težkoč. Alicata nadaljuje: •Program- ski smotri, ki jih KD postavil* za morebitno nadaljevanje poli' tiks levega centra — začenši * ponovno potrjenim pristankom' z novimi še težjimi političnim1' vojaškimi in finančnimi obvez*' mi, na .atlantsko’ zunanjo pol>' tiko hkrati z odkrito zahtev* po prevladujoči’ in .vodilni’ vi#’ gi KD v vsakršni vladni in pa1' lamentarni kombinaciji; ošah" nnst, ki jo kaže nasproti sv*1 jim tradicionalnim zaveznike-111 in ponižujoči pogoji, ki jih p*-stavlja socialistični stranki, d* bi ji priznala .koristno’ vlog* znotraj ,igre’ KD — so jaso* dokazali, da sistemu oblasti KP in .kontinuiteti’ njene politih* ni druge alternative od tiste, 1(1 sme- jo nakazali mi.» Ta alt*1' nativa obstaja v «moči in en*1' ni akciji delavskega razreda, d* lavcev, italijanske levice*. WIIIIAM SAR0YAN I tnbnieli) Gledališče v Zagrebu. V hrvatsld prestolnici se bo čez deset dni pričel veliki mednarodni festival sodobne glasbe, ki bo za dober teden pritegnil nase pozornost glasbenikov po vsem svetu ..............................................................................................................................niiiini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnmiiiiiMiiiuuimiiiiiiiiiiiiinnii..mi.....m,mn VELIKA MEDNARODNA GLASBENA PRIREDITEV Od 8. do 16. maja bo v Zagrebu cela vrsta koncertov, predstav, predavanj in razprav Prišli bodo glasbeni korpusi iz raznih držav od Moskve do San Francisca, številni skladatelji ter muzikologi - Na sporedu prireditev in tema razprav pa bo sodobna glasba Postavi se na vogal z dvema velikima oranžama. Ko pripelje kakšen avtomobil, se nasmej in dvigni oranži proti njemu. Ena o-ranža pet centov, tri deset, ducat pa za 35 centov. Smej se. Saj se lahko smeješ, mar ne, Luke? To je v tebi, da se lahko včasih smeješ, mar ne? je govoril stric Jack. Luke se je poskušal nasmejati, toda njegov stric ie napravil tako strašen izraz, da je takoj občutil »nepravi« nasmeh. Želel se je nasmejati glasno, tako kot se znajo nekateri ljudje. Toda ti ljudje niso bili prestrašeni in zbegani kot on. «Se nikoli v življenju r.isem videl tako resnega fanta«, je dejal stric. Spregovoril je samo zaradi •tega, da bi lahko videl dečkove oči in da bi se lahko z njim pogovarjal. «Luke, ne bodo kupovali oranž, če se ne nasmehneš. Ljudje želijo videti dečka, ki prodaja oranže z nasmehom«, mu je dejal stric. Poslušal je njegovo govorjenje in ga razumel, toda čutil je, da je tudi Jack zbegan. «Luke, ti se lahko včasih nasmeješ, mar ne?« je rekel stric Jack. «On že ne«, reče Jackova žena. «Ce bi ti ne bil strahopetec, bi oranže prodajal sam. Najbolje bi bilo, da odideš tja, kjer je tvoj brat. Mrtev, v zemlji«. Vzrok, da se je tako težko smejal, je bil prav v tem: način, kako je ta ženska ravnala z njegovim stricem Jackom. Kako je mogla pričakovati, da bi se smejal, ko je pa vedno govorila, da so ničvredni, da je vsa družina ničvredna. Jack je bil mlajši brat njegovega očeta in mu je bil podoben. Vedno je govorila, da je bolje, ker je njegov oče mrtev, saj ni znal prodajati blaga. Jacku je pogosto dejala: «To je Amerika. Moraš se znajti, moraš spoznati Jjudi in se truditi, da jim ugajaš«. Jack je odgovarjal: Truditi se, da jim ugajam? Kaj naj storim, da bi jim ugajal?« Ona se je pa vedno razjezila: «Ti bedak! Ce bi ne imela tega o-troka v trebuhu, bi šla delat v tovarno in bi te vzdrževala kot otroka«. Jack je vedno zahteval od Lukeja, naj se smeje. «V redu, v redu, v redu! Deset zabojčkov oranž, niti enega penija pri hiši in ničesar za pod zob. Naj jaz stojim na ulici in ponujam oranže? Bolje bi bilo, če bi bil mrtev!« je rekel Jack. Nihče na svetu ni bil otožnejši ,od Lukeja. Obvladoval se je, da ' Se bi zajokal. Razen tega je bila Jackova žena jezna kot še nikoli prej. Ni jokala otožno, temveč besno, spominjajoč pri tčm Jacka na vse, kar je doživela z njim, in na dete v njenem trebuhu, ki bo kmalu prišlo na svet. «Zakaj? Kaj bo dobrega na svetu od enega bedaka več«, je rekla. Na tleh je bil zaboj z oranžami. Vzela je dve in jokaje kričala: «Ni ognja v peči, mrzlo je, Vsi zmrzujemo. Hiša bi morala biti polna vonja po mesu. Tako, jej! Jej svoje oranže! Jej jih do smrti!» je kričala in jokala, jokala. Jack je bil preveč otožen, da bi |ahko spregovoril. Videti je bil jezen. In njemu, Lukeju, So go-Vorili, naj se smeje. Jackova že-na je kar naprej hodila iz sobe v sobo. Jokala je in govorila o tro-ku, ki ga ima v svojem trebuhu. Predplačilo je mogoče plačati v celoti ali v mesečnih obrokih. Zbirka se lahko naroči v Ko je nehala jokati, je rekla: «Pelji ga zdaj do vogala, mogoče bo dobil kaj denarja!* Ker Jaok ni dvignil niti glave, je zakričala: (oPelji ga do vogala! Zahtevaj od njega, naj se smeje. Moramo jesti!« «Kaj je dobrega v tem, da živiš, ko je vse tako slabo, ko nihče ne ve, kaj bi delal? Kaj je dobrega v tem, da hodiš v šolo in se učiš aritmetiko, bereš pesmi in barvaš jajca? Kaj je dobrega v tem, da sediš v hladni sobi do odhoda v posteljo? V tem, da poslušal Jacka in njegovo ženo, kako se prepirata Da greš spat, jočeš, se zbudiš, gledaš žalostno nebo, čutiš mraz, drhtiš in ješ za kosilo oranže namesto kruha?« Jack je skočil in pričel kričati na ženo. Rekel, je, da bo ubil njo in sebe. Takrat je pričela še bolj jokati, razpela je svojo obleko, tako da je bila gola do pasu. «Prav, boljše, da smo vsi mrtvi, ubiti«. Toda Jack jo je objel in odšel z njo v drugo sobo. Slišati je bilo, kako joče in mu govori, da je otrok velik, velik otrok... Stal je v kotu, vse to se je zgodilo tako hitro, da niti ni občutil utrujenosti, bil pa je zelo utrujen in lačen.... «Kaj je dobrega v tem, da živiš, če si sam na svetu, brez matere, brez očeta, brez vsakogar, ki bi te ljubil?« Jack je kmalu prišel iz sobe in se poskušal nasmejati. «Vsa neumnost, Luke, je v tem, da držiš dve veliki oranži v rokah, mahaš z njima, ko pripeljejo avtomobili in se smeješ. V eni uri boš prodal zabojček o-ranž, Luke«, je govoril Jack. ((Smejal se bom«, je rekel. ((Tako je«, je potrdil stric. Jack je vzel zabojček z oranžami s tal in odšel proti zunanjim vratom. Na ulici je bilo zelo žalostno, Jack je nesel zabojček z oranžami, Luke pa je korakal ob njem in poslušal, kako mu govori, naj se smeje. Na drevesih ni bilo listja, ulica je bila žalostna in vse je bilo tako smešno. Oranžni vonj je bil svež in prijeten. Oranže so bile videti tako lepe, da je bilo prav to smešno. Bile so lepe, čeprav sta bila oba žalostna. Prišla sta do vogala. Jack je postavil zabojček na pločnik. «Bolje je, da je deček sam«, je menil. »Jaz grem domov«. «Ne bojiš se, mar ne, Luke? Pred mrakom se bom vrnil. Se dve uri je do večera. Samo vesel bodi in smej se ljudem!* — ((Smejal se bom«, je rek^l. Jack je stopal hitro po ulici. Skoraj tekel je. Luke je izbral dve največji oranži. Držal ju je v desni roki, levo roko pa je dvignil nad glavo. «Kaj je dobrega v tem, da držiš dve veliki oranži v roki, da dvigneš roko nad glavo in da se smeješ ljudem, ki se vozijo z avtomobili?« Zdelo se mu je, da je preteklo mnogo časa, preden je opazil prvi avtomobil. Videl je tudi Človeka, ki je sedel za volanom. Na zadnjem sedežu pa je bila gospa z dvema otrokoma. Ko so bili že čisto blizu njega, se je močno nasmejal in pomahnil z oranžami. Ker se mu je zdelo, da se ne (Nadaljevanje na 5. strani) TRŽAŠKI KNJIGARNI Predlanskim so v Zagrebu u-stanovili nov festival za sodobno glasbo z naslovom »Muzički Biennale Zagreb«: široko zasnovane prireditve z udeležbo številnih jugoslovanskih in tujih izvajavskih ansamblov in skladateljev so takoj pritegnile nase pozornost glasbenega sveta. Od 8. do 16. maja letos se bojo vrstile prireditve drugega Zagrebškega glasbenega Biennala z izredno gostim koledarjem in s presenetljivo bogatim sporedom, V devetih dneh si bojo namreč sledili — po tri, štiri ali celo pet na dan, vsega jih je 34! —* koncerti, predstave, predvajanja eksperimentalne glasbe, predavanja in javne razprave o problematiki sodobne glasbe. Sodelovali 1 bojo ansambli, solisti, skladatelji in muzikologi iz vse Evrope in Amerike: med gosti naj omenimo Simfonijski orkester Moskovske državne filharmonije z dirigentom Kirilom Kondrašinom, soliste, zbor in orkester državne opere iz Hamburga, baletno skupino «Bancer’s Workshop» iz San Francisca, komorni orkester Krakovske Filharmonije, francoski pihalni kvintet iz Pariza, Service de la Recherche Francoske radiotelevizije iz Pariza in-Studio di Fo-nologia Italijanske radiotelevizije iz Milana; med prisotnimi skladatelji bo Igor Stravinski, ki bo dirigiral koncert lastnih skladb; prisotni bojo tudi Wi-told Lutoslavvski, Karlheinz Stockhausen, Luigi Nono, John Cage in drugi pomembni predstavniki novejše glasbe, ki bojo sodelovali pri festivalu, bodisi kot dirigenti, bodisi kot predavatelji. Redka našteta imena že pričajo o široki zasnovi tega festivala. Ta namreč noče biti namenjen le tej ali oni izmed danes veljavnih ali modnih struj, temveč jih hoče vse zaobseči in posredovati ter tako nuditi obi-skovavcu festivala kar se da popoln prerez čez vse struje in načine, ki jim današnji skladatelji sledijo. V festivalskem programu je odkazano častno mesto Albanu Bergu in Igorju Stravinskemu. Poleg obeh Bergovih oper — «Wozzeok» in «Lulu» — ter dveh oper Stravinskega — «Pot raz-vratneža« in pred kratkim dokončani »Potop* — so na spo- redu še komorna dela prvega in simfonične skladbe drugega. A na sporedu so še konservativno usmerjeni Šostakovič, Britten, Francaix, impresionisti De-bussy, Ravel in Szymanowski, klasiki sodobne glasbe Bartok, Hindemith, Honegger, dodekafo-nisti starejšega rodu Webern, Dallapiccola, zmerni predstavnik mladega rodu Henze, med naprednejšimi pa predstavniki vseh narodov od Evropejcev in Američanov tja do Japoncev: vsega okoli sto skladateljev. Poleg že naštetih oper bojo izvajavski ansambli hamburške, zagrebške in beograjske opere predstavljali Brittnov «Sen poletne noči«, Dallapiccolovega • Jetnika* in »Igravca* Prokofjeva; balet hrvatskega narodnega gledališča pa bo prikazal celovečerni balet «Heloti» Ivana Brkanoviča in štiri krajše balete hrvatskih skladateljev, od kate- rih bojo trije doživeli praizvedbo: Fribčev «Demon zlate ulice«, Gostuškega »Remi« in Kirigino-va ((Srečanja«. Četrto delo je ((Dvojnik« Milka Kelemena. Ob teh treh baletih bo še sedemnajst drugih simfoničnih in komornih del doživelo praizvedbo: vodstvo Biennala jih je naročilo skladateljem, da s tako velikim številom novosti še poveča zanimivost festivala. Tuji skladatelji, ki so sprejeli vabilo, so Lutoslawski, Penderecki, Nono Stockhausen, Nilsson in Wolff, ob njih so še Hrvatje Horvat, Papandopulo, Malec, Cipra in Sakač, Srb Ristič ter Slovenci Petrič, Krek in Merku. Zelo zanimivo bo tudi slediti prikazom sodobnega ustvarjanja pri nekaterih narodih: tako bojo dr. Dragotin Cvetko, Dušan Plavša in Milko Kelemen prikazali današnjo jugoslovansko glasbo, Witold Lutoslavvski poljsko, John Cage ameriško, Ivan Martinov sovjetsko, dr. Vaclav Kuče-ra češko in Luigi Nono italijansko: najimenitnejši udeleženci festivala pa bojo sodelovali pri javnem polemičnem razgovoru o smereh sodobne glasbe v svetu. To je komaj zgoščen prikaz festivalskega sporeda. Vendar bo ob samem festivalu še nekaj vzporednih dogodkov, ki bojo v znatni meri prispevali k širokemu kulturnemu pomenu tega zagrebškega praznika sodobne umetnosti: pod pokroviteljstvom UNESCO bo Mednarodni glasbeni center z Dunaja organiziral mednarodni seminar ((Skladatelj in tehnična sredstva«, založbe bojo organizirale mednarodno razstavo glasbenih izdaj in publikacij, likovne galerije mesta Zagreb pa bojo priredile razstave s skupnim naslovom «Nove težnje II — Slikarstvo, skulptura 63». Udeležba številnih glasbenih kritikov z vsega sveta bo zagotovila zagrebškemu Biennalu širok odmev v dnevnem in strokovnem tisku. Za devet dni se bo torej pozornost vsega glasbenega sveta osredotočila na Zagreb: danes ko le ugibamo o odmevih in dosežkih, o presenečenjih in razočaranjih. Gotovi pa smo lahko, da bo tako široko in bogato zasnovan festival ponudil vse to, da bo sprožil velik odmev, da bo občinstvu in ljubiteljem zelo koristil, da se laže razgledajo po današnji situaciji in da to primerjajo z dosežki vse moderne glasbe od Debussyja naprej; a še v največji meri bo festival koristil skladateljem samim; vsakdo bo namreč prikazal svoje najnovejše dosežke pred kolegi in kritiki vsega sveta, pri debatah bo imel priložnost, da brani svoje ideje in da jih primerja z idejami in deli kolegov. Pri festivalu se bo laže prepričal o veljavnosti lastne poti ali bo spoznal, da se mora še razvijati in izpopolnjevati. Po Zagrebu bomo lahko razpravljali, iskali zaključke: danes moramo zbrati vse energije, da bomo lahko vestno poslušali do osem ur glasbe na dan in da bomo ostali čas uporabljali za razprave s kolegi iz vsega sveta. PAVLE MERKU’ "'■iiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuK Slikar Jože Horvat-Jaki ni le eden izmed najbolj plodovitih slovenskih slikarjev, temveč je tudi zelo vsestranski. Poslika, kar mu pride pod roko: primeren kamen, ki ga | je našel v Savinji, ali pa krožnik, kot kaže gornja slika iMiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii Samo do konca meseca lahko še naročite PO SUBSKRIPCIJSKI CENI Zbrana dela Iva Andri ca v desetih knjigah. (Pozneje bodo knjige znatno dražje.) Državna založba Slovenije bo Andrideva dela izdala do konca septembra. Prve tri knjige bodo izšle do konca maja, naslednje štiri do konca junija, ostale tri pa do konca septembra. O pesniku in o skladatelju »Pelin rože" Golarjeve pesmi so take, da jih glasbeniki radi komponirajo in pevci radi prepevajo. Nje-govi teksti — pravijo eni in drugi — so pevni, zelo pevni! Golarjeva šegava, vedra besedila komponisti zlahka spravijo v ®ckirice. Med prvimi slovenskimi skladatelji, ki so začeli komponirati Golarjeve tekste, je bil Plodoviti slovenski skladatelj “Mil Adamič. Ta je uglasbil Kakih tisoč skladb, od tega na Goljeva besedila kar štirideset Pesmi. . Prav rad je komponiral Golarjeva besedila tudi skladatelj Pe-‘er Jereb, ki je vse svoje kompozicije najprej prepel s svo-jjm zborom »Lipo*. Skladatelj ^eter Jereb je živel dolgo vrsto !et v Litiji. Tu je služboval kot ?očinski tajnik. Za glasbo petje ln komponiranje je ves gorel. Peter Jereb je uglasbil precej Golarjevih tekstov. Najbolj se uveljavil s svojo skladbo 'Pelin roža*. Besedilo je napi-sal Cvetko Golar. To skladbo podamo doma in v tujini. V času M>rovne konference — kmalu po *Pftčani drugi svetovni vojni | se je odpravil v Pariz pevski zbor Jugoslovanske armije, ki ga je vodil skladatelj Rado Simoniti. Med drugim so imeli na pariškem koncertu tudi Jerebovo skladbo »Pelin roža*. Kakor mi je pozneje pripovedoval u-deleženec te turneje tenorist Andrej Jarc, je zborov napovedovalec Jerman najavil Golarjevo »Pelin roža* tudi v francoskem prevodu »La rose absint*. Dodal pa je še: Pesem umirajočega partizana. (Tako je pevski zbor preuredil pesem za nastop v Parizu in po evropski turneji, ki je sledila koncertom v Parizu.) Golarjeva pesem in Jerebova skladba sta publiko zmeraj najbolj razvnela. Navdušila jih je melodija, pa tudi solistični baritonski vložek. Ta pesem je navdušila tudi predstavnike radijskih postaj, ki so bili navzoči na takratnih koncertnih nastopih v Parizu in v drugih mestih. Pevski zbor je to skladbo večkrat posnel na plošče tako v Parizu in v drugih mestih. Rado Simoniti je po končani turneji, ko je bil že v Ljubljani, prejel večkrat brzojavko iz kakega večjega evropskega mesta in so ga z njo obvestili, naj posluša to ali ono radijsko postajo in Golar-Jere-bovo pesem in skladbo »Pelin roža*. Golarjevo, pesem »Pelin roža* so zapeli člani Slovenskega okteta tudi na pogrebu skladatelja Petra Jereba — tako lepo in z vsem doživetjem in občutki, da so pretresli tedaj nas vse, ki smo bili na Jerebovem pogrebu v Litiji. Menda je niso nikoli podali tako dovršeno. Baritonski vložek Toneta Petrovčiča je zvenel v srce in je mnogim izvabil solze v oči... Ta ali oni bo morda vprašal, če sta se oba moža: pesnik Golar in skladatelj Jereb poznala. Naj povem, da sta se seznanila ob neki priliki prav pri meni, ko me je pesnik Golar obiskal v Litiji. Takrat je imel opravke v Ljubljani. Pripeljal se je iz Ljutomera, kjer se je naselil že leta 1924. O svojem prihodu me je Cvetko že nekaj dni poprej obvestil, zato sem ga pričakal na železniški postaji. Odšla sva proti mojemu domu. Med pomenkom sva se spomnila skladatelja Jereba in nato smo še njega povabili k nam. Tedaj sta se oba moža prvič srečala in spoznala. Seveda sem bil vesel, da sta si pesnik in glasbenik prvič segla v roko baš! pri meni. Ta dogodek sem ohranil tudi na fotografski plošči. V spomin na to srečanje mi je Golar zapisal svojo pesem »Pelin roža* v rokopisu, pa tudi skladatelj Jereb mi je »vrgel* svoje note za to skladbo na papir. 2e od nekdaj sem rad zbiral rokopisne zapiske naših književnikov in glasbenikov. Zal, da ta dragoceni zgodovinski spominek ni ostal dolgo pri hiši. Nekaj let zatem je izbruhnila druga svetovna vojna in nemški okupator me je aretiral takoj ob vdoru in zaprl med prvimi talci v Begunje — v maju leta 1941. Vso mojo knjižnico je odnesel in deloma uničil. Po osvoboditvi mi je Cvetko Golar spet ponovno napisal besedilo popularne pesmi »Pelin roža*, ki se glasi takole: PELIN ROZA Fantil, pelin roža, cvetje grenko, jojme, to na vojski bo veselo! Ljubico dobiš okroglo, tenko, gromko njeno grlo bo grmelo. Fantič, sto zvezd zlatih ti zasije, jojme, cvetje iz srca ti vzklije — pesem te zaziblje v mile sanje, kjer utihne jok in vzdihovanje. Ob neki priložnosti sem zapisal v časopisnem članku, da sta doslej največkrat uporabila Golarjeve tekste za kompozicije Emil Adamič in Peter Jereb. Kmalu po izidu tega zapiska me je srečal novomeški rojak glasbenik Danilo Bučar. Med pogovorom me je vprašal hudomušno, koga štejem za najbolj marljivega skladatelja Golarjevih pesmi. Brž sem mu odgovoril, da Adamiča in Jereba. Ljubeznivo se mi je nasmehnil in povedal: »Menda sem pa le jaz uporabil doslej največ Golarjevih pesmi za uglasbitev.* Res sem se začudil in prijatelj Danilo je dodal, da ima gotovo on rekord, saj je doslej skomponiral več kakor 40 Golarjevih pesmi, dočim jih ima Jereb le kakih dvajset in Emil Adamič okrog štirideset. Seveda sem mu dal prav rad priznanje za njegovo plodno komponiranje Golarjevih tekstov. Golarjeve tekste pa so uporabili za kompozicijo tudi drugi slovenski skladatelji. Naj o-menim tu še marljivega mariborskega komponista Heribert.a Svetela. Svetel je uglasbil besedila za soliste, duete, pa tudi za ženske in mešane zbore. Nekatere zborovske skladbe imajo tudi solistične vložke, tako /a ženski in moški glas. Vse skladbe so izredno melodiozne. Nekatere Svetelove skladbe poživlja tudi živahna klavirska spremljava. Tako živi zdaj Golarjeva poezija dvojno življenje: v knjigi in v skladbah mnogih naših skladateljev. JOŽE ŽUPANČIČ ŠE 0 LEPI PRIREDITVI Zelo visoka povprečna raven (Po gostovanju slušateljev beograjske Glasbene akademije) Srečanje z osmimi slušatelji Glasbene akademije iz Beograda nam je pričalo o storilnosti te visoke glasbene šole; to toliko bolj, ko smo izvedeli od enega izmed profesorjev, ki so jih spremljali, da niso v Trst pripeljali boljše med najboljšimi, temveč da nam bo koncert nudil veren pogled čez resnično stanje, nekakšen iiv izsek, ki lahko priča o povprečni ravni šole. Ugotovili smo lahko takoj, da je ta povprečna raven zelo visoka, kar se tiče tehnične sposobnosti slušateljev: to je bilo lastno vsem ne glede na njihovo umetniško nadarjenost. In to priča o uspešnih študijskih metodah in o resnih prizadevanjih v mestu, ki nima še za sabo tako dolgotrajne tradicije in tako preizkušenih šol, s kakršnimi razpolagata Zagreb in Ljubljana. Toliko večje so torej zasluge in toliko bolj razveseljivi dosežki, Mimogrede se lahko spomnimo opozorila dekana prof. Miloševiča, da je beograjska Glasbena akademija praznovala letos petindvajsetletnico ustanovitve. Poleg visoke tehnične storilnosti je bila lastna vsem slušateljem enako pozorna skrb pri oblikovanju zvoka: to je sicer v veliki meri odvisno od same tehnične sposobnosti, a pri tem igra pomembno vlogo tudi o-sebna občutljivost posameznih solistov: pri pihalcih in violinistih smo lahko uživali v polni meri pozorno oblikovan zvok, pianiste je pa pri tem motil zelo slab klavir, ki je pravzaprav sproti onemogočal njihove očitne napore in je celo pomanjkljivo odgovarjal njihovi brezhibni tehnični igri. Do tu mora vsak slušatelj v polni meri slediti napotkom šole. Za njihove umetniške dosežke pa je šola odgovorna le, kolikor zna vzgajati in usmerjati naravno nadarjenost. Kjer te ni, je ne more šola privzgojiti. Toda velika je odgovornost šole, da jo pravilno usmeri tam, kjer je po naravi in da pomaga študentu do dognanega umetniškega izraza, do uravnovešenega tolmačenja in da mu izostri o-kus, to je čut za lepoto. Ce to šola doseže, nam lahko zadostuje čuti nekaj glasbenih stavkov, da se o tem prepričamo. In to se nam je zgodilo pri večini beograjskih slušateljev. Predvsem pa velja,to za pevko Julijano Anasta*Hevičevo: to je zrela umetnica, ki razpolaga z zelo prijetnim in dobro izšolanim glasom in ki umeje posredovati glasbo z veliko naravnostjo in prepričevalnostjo; njena dikcija je odlična — pela je v treh jezikih enako vzorno; skratka; to je popolna umetnica, ki lahko nastopi svojo samostojno solistično kariero in ji ni težko napovedati svetlo bodočnost. O vsem tem smo se prepričali že, ko je zapela baročno arijo; v romantični ariji in sodobni pesmi je bila enako živa in prepričljiva in to seveda še dopolnjuje njeno popolnost. Tudi mnogi drugi slušatelji so na dobri poti, ki pripelje do tako svetlih umetniških dosežkov: flavtistka Marija Grasselli nam je bila všeč zaradi natančnosti m odločnosti, s katero je posredovala stavek iz Mozartovega koncerta, in je pri tem pokazala velik smisel za oblikovanje glasbenega stavka s potrebno pažnjo za kvaliteto zvoka, za dinamiko in za agogiko. Violinist Aleksander Stajič se nam je prikupil s toplim in polnim glasom, ki ga zna izvabiti violini, ter z uravnovešeno, muzi. kalno živo interpretacijo. Klarinetist Božidar Radovič doseže na svojem glasbilu zelo pestre barvne odtenke, igra s temperamentom in toplino. Pianist I-van Petkovič posreduje z veliko zrelostjo poetičnost tako občutljivih in tehnično izredno zahtevnih strani, kakršne so pesnitve iz Ravelovega Gaspard de la Nuit. Eri teh slušateljih, ponavljamo, smo se z veliko lahkoto prepričali o njihovi u-metniški osebnosti in zrelosti. Za ostala dva pianista nam je mnogo teže Izreči kakršnokoli mnenje: preslab je bil klavir, na katerem so igrali, da bi se lahko sprostili, in premalo smo jih slišali, da bi se mogli prepričati o njihovih vrlinah. Za violi, nistko Fern Raskovič pa lahko govorimo le o dobri tehniki in o zelo lepem zvoku: njene u-metniške zrelosti ni moči presoditi po skladbi tako dvomljive vrednosti, kakršne so Sara-satejeve: o da, to so hvaležne skladbe, po katerih violinisti, tudi zelo slavni, radi sežejo, ker jim dajejo možnosti, da pokažejo, koliko zmorejo, in da lahko lepo pojejo: toda po njihovi izvedbi — če nismo slišali umetniško vrednih in povednih del — ne moremo soditi o umetniški zrelosti izvajavca. Zaradi njihove tehnične vrednosti so sicer tudi take skladbe primerne za študij, vendar z njimi ne bo šola vzgajala okusa svojih slušateljev, temveč jih bo, nasprotno, izpostavljala nevarnosti, da se rajši oprimejo hvaležnih, tudi če slabih del, ker tako laže izsilijo občinstvu navdušenje. Toda prisotnost te skladbe v sporedu je bila prav tista izjema, ki — po široko uporabljenem reku — potrjuje pravilo: pravilo namreč, ki ga razberemo po ostalem sporedu, da študirajo na beograjski Glasbeni a-kademiji le zelo vredne skladbe. Mimo del velikih mojstrov smo slišali tudi tri srbska dela: temperamentno in ritmično odločno »Fesem orla* Miloja Milojeviča enega izmed najpomembnejših predstavnikov srbske moderne, ter dve deli mlajših skladateljev. »Sonata in 4 Re za violino in klavir* Vojislava Kostiča je povedno in oblikovno dognano delo; »Sonata brevis za klarinet in klavir*. Zlatana Vaude je duhovita, lepo artikulirana skladba s prijetnimi kontrasti. Da so nas seznanili s tremi tako dobrimi deli srbskih skladateljev, smo gostom hvaležni. PAVLE MERKU’ NAPAKE URBANISTIČNEGA UREJEVANJA Pred kratkim je zrastla pri svetilniku, pod ovinkom Prose-ške ceste, dvonadstropna stanovanjska hiša, ki je uničila edinstven razled z razgledišča pod svetilnikom na Barkovlje in Mi-ramar. Zanimivo je, da je ta predel zaščiten in do zahtevajo uradi Zavoda za spomeniško varstvo natančne študije pejsaža okoli vsake nove stavbe, ki mora biti priložen načrtom za stavbo samo. Gradbeno dovoljenje je torej v veliki meri odvisno od skladng prilagojenosti stav- be terenu (in, seveda, od njene obdelave in uporabljenih materialov). Geometer, ki je načrtu botroval, kaže pač malo smisla za ustvarjanje del kakih vizualnih vrednosti in za valorizacijo pokrajine Ta primer pa meče tudi kaj slabo luč na tiste, ki so odgovorni za izdajo gradbenih dovoljenj, kar bi moralo biti vsekakor predmet treznejše presoje in vse prej kot površnih odločitev. Dr. arch. D. JAGODIC "H.........................t. "^rn / r^uiLS: reče MARAvt/O&T P&aTt PREPADU SMRT/...., ilLgf 7'e kmalu TtagktatB/ si/o V.g33 govra^n/Zca............ * ■ a^c^PRB ^ . «M>/ UMARMLol totcABL Nm YMoqal sem ga. Mi/mu V 44; Al£/ Posr/m VOLK Mt je J \ /// Povedal /M v / • - ^ fcV. 1^0/ t/A44/-(pmvZELA , \kaNxf£*ncA L iiiiii Z4KESA SE POLAGOMA ODGRINJA... Na Festivalu slovenske popevke bo nastopilo 14 pevk in pevcev Priprave za ta festival so v barkovljanskem prosvetnem društvu v polnem teku •Disonanca* — pardon, to je naslov pesmi, ki jo poje Nora Potila Je bomba. Ne strašite se, dragi bralci. Nobene zveze ni z atomskimi razstrelitvami. Ne Rusi, niti Amerikanci niso pri tem nič krivi. Kakšna bomba pa Je to? se boste vprašali. To je vest, ki Jo je pred več kot mesec dni, prvi objavil »Primorski dnevnik*, poročali pa so tudi drugi slovenski časopisi in celo radio, da se pripravlja festival slovenskih popevk. Vsakdo, ki gTe mimo barkov-ljanskega prosvetnega društva, bo trikrat na teden slišal doneči glas trobent. Vaje in vaje. Vsak drugi dan or-kestraši z vsemi močmi svojih pljuč pihajo v svoje inštrumente in vadijo, vadijo in spet vadijo nove, originalne napeve. Pri mikrofonu se vrstijo mladi pevci in pevke in skušajo s svojim glasom nadkriliti doneči odmev petih pozavn. Takoj nato se o-glasijo trobente, katerim se-kundirajo saksofoni. Mario Sancin se na vse kriplje trudi, da bi vskladil šestnajst pihajočih ljudi. Saj res, pozabil sem povedati, da je njegov trud precejšnji. Ni kar tako lahko, osvojiti skladnost. Orkestraši so se zbrali z vseh vetrov. Prihajajo iz Boljunca, Križa, Proseka, Skednja, Bar-kovelj in eden celo iz Tržiča, še nikoli niso igrali skupaj, spoznali so se le pred kratkim. Zato pa Mario Sancin dirigira in stalno ponavlja: »Prosim, od osmega takta dalje: tri, štiri!* ali pa «Od začetka do refrena, pazite, saksofon tu izstopa, moramo ga slišati!* Potem da znak in ta, ta, tara.... Pri mizi. sedi Aleksander Vodopivec in posluša svoje aranžmaje. Fantje in dekleta so mu predložili cel kup slovenskih originalnih besedil. Doslej jih je aranžiral že dvanajst, predvideva pa, da bo za ta prvi Festival slovenske popevke pripravil kar dvajset pesmi. Delo teče izpod rok. čeprav z nekaterimi težavami, ker je treba marsikateri verz skrčiti ali prilagoditi glasbenim pravilom sedmerih not. Neutrudljivi pobudnik in organizator tega festivala Stanko Birsa pa leta iz kota v kot in skrbi, da gre vse kot po olju. že dolge tri mesece ga lahko dobiš pri vsaki vaji. Poleg tega ima vse polno drugih skrbi. Poskusiti bo treba orkester v večji dvorani, barko vi Janški prostori so premajhni, zato bodo odslej vaje v stavbi na stadionu »Prvi maj*. Prizadeva si preskrbeti vsem orkestrašem enotno o- Tano Korda — »zlata trobentica* Veljaven od 28. aprila do 4. maja r?s s" Gfh) ts J vosi nav OVEN (od 21. 3. do 4.) Skoraj ves teden boste zelo veseli in polni igrivosti, tako da boste navdušili tudi vso svojo okolico. Zato bodo tudi drugi prijazni z vami in imeli boste obilo uspehov. Ta teden je tudi zelo naklonjen za zaljubljence in novoporočence. Srečen petek. -----v BIK (od 21. 4. do f \ 20. 5.) Pustite ob I em0PA ] strani stare zamere l/- N J in zagrenjenost ter \- J ne prepuščajte se žalosti in melanholiji. Vse vaše okolje vam bo namreč posvečalo pažnjo in vam bo naklonjeno. Ogibajte se opravljanja, sicer boste užalili nekatere prijatelje. Srečna dneva torek in sreda. DVOJČKA (od 21.5. do 20. 6.) Uspelo vam bo razširiti krog svojih prijateljev in zaradi svoje spretnosti boste imeli obilo uspehov. Za zaljubljence bo »vreme spremenljivo*, ker bo vmes ljubosumje. Družinska vprašanja rešujte mimo in z razumevanjem. Srečna sreda. -—- RAK (od 21. 6. do / f N \ 22. 7.) Ta teden se [ j boste predajali čr- \ J nogledosti in boste V ' J slabe volje. Zato ne '----- zapirajte se v hišo, temveč pojdite med prijatelje, ki vam bodo kazali razumevanje. Primerna so tudi kratka potovanja. Ne bodite preveč zaupljivi. Srečna četrtek in petek. ---^ LEV (od 23. 7. do f \ 22. 8.) Vaš osebni ( ) položaj Je zelo ugo- l rj * J den. Imeli boste ve-\ y lik uspeh s prijate-------- lji in znanci ter boste srečali tudi osebe, ki bodo lahko ugodno vplivale na vaše bodoče življenje. Tudi v poslovnem življenju boste imeli uspehe. Srečna dneva petek in sobota. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Srečali boste simpatične ljudi ter po dolgem času zopet videli drage prijatelje. Mogoče boste tudi potovali, ali dobili razne obiske. Prevevalo vas bo veliko veselje. .Neko tajno čustvo vam bo razburkalo domišljijo in vaše obnašanje bo ugajalo ljubljeni osebi. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ta teden boste prebrodili neki negotov položaj in pojasnili neki nesporazum. S svojim obnašanjem si boste pridobili obilo simpatije. Neprijetno presenečenje pa vas čaka na gospodarskem področju. Zato bodite podjetni in vztrajni v svojih načrtih. ŠKORPIJON (od 24. 11.) Doži-precej na-ker boste razburkan položaj in boste tudi nekoliko ljubosumni na ljubljeno osebo. Obvladajte svoja čustva in vse se bo poravnalo. Srečali boste neko osebo, zaradi česar se bo obrnil tok vašega življenja. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Položaj je ugoden in marsikdo bo uresničil dolgotrajne želje, drugi pa bodo srečali ljubljeno osebo, šli boste tudi na izlet, na katerem se boste dogovorili o načrtih za prihodnje poletje. S svojo prisrčnostjo se boste prikupili vsem. -----v KOZOROG (od 22. .T v\ 12. do 20. 1.) Za- I_____jk \ bredli boste v po- \ loža j, ki vam ne \f y bo pogodu. V ne-> kem srečanju bo nastal nesporazum, ki ga boste predvsem zakrivili sami z neprimernim obnašanjem. Zato skušajte razumeti tudi druge. Srečna dneva četrtek in petek, neugodna nedelja. VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Teden bo zelo zanimiv: čaka vas prijetno srečanje, ki vam bo dvignilo «moralo». Srečali boste ljudi, ki jih niste že dolgo videli. Stvari bodo gladko potekale, če se boste znali prilagoditi in boste tudi nekoliko popustili. Srečna sobota. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Čakajo vas / ->4 1 simpatične urice v ’Jgrmd) prijetni družbi. U-/ poštevajte nasvete o-seb, ki so vam ljube, in pokažite najlepšo plat svojega značaja, predvsem pa bodite veseli in optimisti. Ta teden boste imeli uspeh tudi pri .svojem delu, samo ne bodite nervozni. bleko in ima tudi zelo važen opravek: zbira namreč darila, s katerimi bo nagrajena najboljša popevka, avtor in seveda tudi pevec ali pevka. Doslej sta poklonili po en pokal tiskarna »Oraphis* in tvrdka Jurija štavarja. Z raznih strani pa prihajajo nova darila in tudi «Primorski dnevnik* je obljubil svoje. Po eno svojo umetniško sliko sta obljubila slikarja dr. Hla-vaty in Jaki in še in še. Priprave za ta prvi festival so torej v polnem teku. In zastavil sem še dve vprašanji Stanku Birsi. Koliko pevcev bo nastopilo in kdaj naj naši bralci pohitijo z rezervacijo sedežev, da ne bodo zamudili prilike, ki, u-pam, ne bo edinstvena, prihiteti na ta Festival slovenskih popevk. Odgovoril je, da bo nastopilo kar štirinajst pevcev in pevk iz vrst naših mladih deklet in fantov, ki jim je pri srcu vsaka zvrst lahke glasbe od tanga in twista, do naj no- vejšega madisona in bosse nove. Tisti pa, ki se zanimajo za to prireditev, naj že od jutri dalje začnejo shranjevati de-narčke za vstopnico, ker bo kmalu čas, ko jo bo treba kupiti, verjetno že konec maja Sancin se je potil, še bolj pa trobentači in kontrabas. Ko sem zapuščal dvorano je Vodopivec dajal tempo pevki, pri klavirju se je Bogateč igral s tipkami. Vse to mahanje, pihanje, brenkanje, igranje in donenje inštrumentov mnogo obeta. Pa tudi pesmi in melodiozni glasovi pevk in pevcev dado upati, da bo Festival slovenske popevke izredna prireditev. Torej dragi bralci, že od jutri dalje nekaj cigaret in morda kakšno kavico manj. Vstopnica ne bo draga, vendar... nikoli se ne ve. Zanimanje za festival je veliko in ne smemo izključiti možnosti, da se bodo vstopnice preprodajale na... črni borzi. LOJZE ABRAM Sancin dirigira, orkestraši se potijo, saksofonisti pa se pridno vadijo. V dvorani kar odmeva od mogočnih zvokov trobent, pozavn, kontrabasa, vibrafona in klavirja. Vse to vam kažeta gornji sliki, od katerih vidimo na prvi ves orkester, na drugi pa saksofoniste. ..."""""""""""""""H"..............................................mn.....lunin...................................n....................... ZANIMIVI PABERKI O KAKTEJAH Mehiškemu «campesiuu» je tečna hrana paščavca pa reši gotove smrti od žeje Kdo ne pozna kakteje! Saj je ta vedno zelena rastlina, najrazličnejših oblik in polna u-strih in trdih bodic, ena najbolj priljubljenih rastlin, ki jo gojimo v stanovanju. Kakteja se razlikuje od drugih sobnih rastlin i po obliki 1 po lastnostih. Značilno za kakteje je, da nimajo listov. Namesto njih imajo bodice. A glavni del te rastline je steblo. Nekatere kakteje so trebušaste, druge okrogle, so pa tudi podobne stebrom ali pa tudi debelim, različno oblikovanim listom. Sicer pa, kdo bi mogel našteti vse najrazličnejše oblike, ki jih 'Ima5^lsfiilkt^je! A stebla kaktej so zelo sočna in mesnata. Ako steblo‘Kikteje prerežemo, vidimo, da je meso znotraj podobno gobi, prepojeni z vodo. Kak. teja ima torej tako steblo zato, da v njem zbira in hrani vodo. Po navadi pravimo, da so, bodisi ljudje ali živali, rejeni, debeli in okrogli zato, ker imajo vsega v izobilju, kčr jim pač ne manjka ne jedi ne pijače. Toda pri rastlinah, zlasti pa pri kaktejah, ni tako. Domovina kaktej je puščava. Zanimivo je, da rasejo nailepše kakteje na svetu, največje in najbolj mesnate, prav v najbolj pustih in najbolj nerodovitnih puščavah tropične Amerike. V mehiških puščavah, kjer je voda redkejša in dragocenejša od zlata, kjer je vse leto silna vročina, ki je skoraj ni moč prenašati, in ki skoraj niti dihati ne pusti. A kakteje so prav zato tako «debele», mesnate ;n polne vode, ker rasejo v puščavi. Morda se zdi tako trditev malo verjetna, a je resnična. V puščavi nač nobeno bitje ne more pričakovati ne pogostega ne obilnega dežja. Zato so se kakteje temu prilagodile in hranijo še tako neznatno vlago, ki jo dobijo. Dež je v mehiških puščavah v resnici velika redkost. Zelo redko pada, kako leto morda le enkrat ali dvakrat, a so tudi leta, ko nikoli ne dežuje. Zato kakteja zbira vodo v steblu in io skrbno hrani. In pran zaradi tega tudi nima kakteja listov. Ce bi namreč kakteje imele liste kot vse druge rastline, bi tudi lista zaloga vode, čeprav bi bila še tako obilnaj kaj kmalu izhlapela. Da more kakteja tam obstati, pa je tudi drugače opremljena za neusmiljen boj za življenje v puščavi. Da bi si nabrala čim več vode, steguje svoje korenine na vse strani. Tudi do 25 metrov daleč. Vendar pa njene korenine ne rasejo v globino, temveč se širijo le malo pod površjem zemlje. Koliko bolje bi ji bilo in laž", če bi mogla seči z glavno koreniko navpično tako globoko kot zmore to druga puščavska rastbna — tamariska, ki prodre celo do 30 metrov globoko! A tudi tako je kos vsem težavam, ki jih je vse polno v puščavi. Tudi na ta način lahko zbere v svojem steblu stotine litrov vode, kar ji zadošča, da brez težav vzdrži brez vode celih šest let. Mehiški Indijanci, kot tudi oni v Južni Ameriki, že od nekdaj poznajo kakteje zaradi njih zmožnosti zbiranja in hranjenja vode. To njih lastnost znajo temeljito izkoristiti. Kolikokrat si je že marsikdo rešil življenje, ko je bil od žeje že popolnoma onemogel, a je še v času prispel do kakteje! Zato nazivno puščavski prebivalci te bodičaste velikane — puščavski ’ vodnjak. Kakteje, ki rasejo v puščavi, so v resnici pravi orjaki. Med mehiškimi Indijanci posebno čislana kakteja je visnaga (Ecbi-nocactus visnaga). Nje steblo ima jajčasto obliko, je do 3 metre visoko in meri v premeru tudi do poldrugi meter, tehta pa ne-redkokrat več kot tisoč kilogramov. Meso te orjaške kakteje je zelo sočno in se odlikuje po po-sebpo prijetnem okusu. Lahko si mislimo, da se z lahkoto more z eno samo visnago odžejati in nasititi obenem, precejšnja množica ljudi. Indijanci odsekajo z nožem najprej vrh kakteje, nato pa izrežejo sredico. V vdoibi-ni se takoj nabere voda, ki jo Indijanci z..veUkjm .užjtkom popijejo. Kdor pa ne zna pri tem prav ravnati, se mu kaj iahko zgodi, da umrje od žeje, kljub tako obilnemu vrelcu. Nekatere vrste kaktej pa vsebujejo strupene snovi, k: so včasih za človeka lahko zelo nevarne. Domačini takoj, že od zunaj, poznajo, katera kakteja je izsušena in ne vsebuje krepčilne tekočine. Zato se s tako kaktejo niti ne trudijo, temveč gredo kar mimo nje. Nekatere vrste kaktej dajejo tudi sadeže, ki pa za prehrano puščavskih prebivalcev nimajo kdove kako velike vrednosti. Pač pa uporabljajo te sadeže, po-dobne figam, za dodatke k raznim sadnim mezgam in sokovom. Ponekod izdelujejo iz teh sadežev tudi sadni sir, Queso de Tuna. Iz soka pa pripravljajo dve vrsti opojne alkoholne pijače, pulko in tekilo. Revnemu mehiškemu kočarju so kakteje prava rešitev, saj je nemalokdaj edino, kar si more brez skrbi privoščiti. Mehiški *campesinos», kot imenujejo tam kočarje, uživa steblo nekaterih vrst kaktej namesto mesa, druge vrste kaktej si pripravi kot solato, a tudi sadeži nekaterih kaktej so zanj nadvse okusni, ter so mu prijetno dopolnilo v prehrani. So pa tudi neke vrste kaktej, katerih stebla se dajo predelati v vlakna in iz njih izdelujejo vrvi, obuvalo in celo zelo trpežne in uporabne preproge. Na nopalbvi kakteji v Srednji in Južni Ameriki pa živi škrlatna uš, ki je »surovina? za koše-niljko ali košeniljO. To 'je rdeče barvilo, karotin, ki^ga izdfr lujejo iz posušenih samic škrlatne uši, in ga uporabljajo za barvanje jedil in pijač, ker je neškodljivo, a tudi1 za barvanje tkanin, pri mikroskopičnih analizah, za izdelovanje akvarelnih barv in pod. Kot je kakteja v Mehiki vsestransko uporabna in koristna rastlina, pa je postala v Avstraliji in v južni Afriki pravcata kuga. Zlasti v Avstraliji, kjer se je razrasla na površini kakih 20 milijonov kvadratnih kilometrov, kjer Uničuje vse nasade in plantaže raznih kulturnih rastlin. Baje je tega kriva žena nekega angleškega guvernerja, ki je prinesla s seboj v Queensland nekaj navadnih kaktej. Toda tam so začele nenavadno bohotno rasti. Kaj kmalu so postale tako velike, da jih ni bilo več moč imeti v hiši. Odnesli so jih nekam daleč od naselja in — dve leti pozneje jih je 1 okoli že toliko, da so zadušile vse druge rastline. Razrasle so se tja daleč proti jugu in nič jih ni moglo ustaviti pri njih »pohodu*. Prodrle so v gozdove, prerasle plantaže, ceste, naselja. Ko so brez uspeha poskušali že vse mogoče, da bi zatrli to škodljivo rastlino ali pa vsaj ustavili njeno škodljivi delovanje, so nastopili bratje Hen-derson. Prinesli so namreč iz Amerike nekaj stotin jajčec škrlatne uči in kaj kmalu se je u-stavil »zmagoviti pohod* kaktej, gretje Henderson so namreč takoj ugotovili kaj je vzrok tako naglega širjenja kaktej v Avstraliji: Vsf so namreč bile popolnoma zdrave, brez najmanjšega sovražnika. Res je sicer, da se še do danes ni posrečilo docela uničiti škodljivo širjenje kaktej v Avstraliji, in po-i trošijo v ta namen ogromne vsote, vendar pa sedaj ne povzročajo več take škode. Pri nas kakteje niso nevarne. Ljubitelji rastlin se zelo tru-1 dijo, da bi z njimi okrasili svoje domove in višek uspeha je tedaj.' ko kakteja požene cvet. Včasih mora gojitelj čakati nanj tudi več let, a ko ga nazadnje dočaka, je njegov užitek zelo kratkotrajen. En sam dan ži-, vi cvet kakteje, najdalj tri dni. Ih potem je treba čakati na naslednji cvet dolga leta. Kako to, da cvete kakteja tako malo časa? Tako je pač tildi v njeni domovini, v puščavi. Sele tedaj xzcveti kakteja, ko začne blagodejni dež namakati žejno puščavo. A to je tako poredko... Mrve in drobiž i f«*M»*i*iMM*f»«ai**«lf88*l*M***«t*«*a****f*aa«*u*ia*aa**Mi*M**t*tM*i*o*«i*Ma**M*a*******M***a* •••*•••••»••■••••••••••••• .................................................. **■»*■•»■■ »•■*•*»■«••»*■»••*«•**»••• iaaBaaaaaaaaaMaaaaaaia*aaaaaaaaaaaa*aiaaaMai*aaaaaaaiaaBaa*iaBiaaBaa*iaaaia*aaaaaMia*aaitaaaiiaaaaaaMa aaaaaaa.. ■* r OLITVE so danes pri nas, pa tudi pri sosedih v Av-'fo V strijl volijo. Ml izbiramo poslance in senatorje, oni pa se odločajo, kdo bo poglavar njih države. Tam so bolj hudi kot pri nas, tam moraš na volišče. Kdor ne bo volil in se ne bo mogel zadovoljivo opravičiti, ga bodo kaznovali. Kdo bo napisal opravičilo? A VTOMOBILA ne sme pri nas voziti kdorkoli, v Belgiji ★ ?a pa lahko vozi vsakdo, samo imeti ga mora. Ima pa sedaj tudi Belgija pomisleke. Minister za promet kani, predlagati skupščini, da se odloči in da izda zakon, da mora tudi v Belgiji imeti vsakdo izpit in dovoljenje, če hoče voziti avto. Belgija je še edina država v Evropi, ki ne dela nobenih ovir za vožnjo z avtomobilom, pa ni bilo kljub temu slišati, da bi kak Belgijec na naših cestah bil vzrok kaki nesreči. 1\T B8REC na cestah zaradi vse večjega prometa je vsak >T i 1 dan več. V Avstraliji, Zapadni Nemčiji, Kanadi in ZDA umre povprečno 30 moških na 100.000 zaradi prometnih nezgod. Najmanj na Norveškem, samo 10 na 100.000. T NDIJA je svet zase. Sahduji so v Indiji sveti možje. K J. Dolge valovite lase nosijo in dolga valovita brada krasi njih svetniško lice. Odeti so v bele halje. Vlada je ukazala, da mora vsak pravi sahdu imeti vedno pri sebi izkaznico, kjer je uradno potrjeno, da Je svetnik. Svet je pokvarjen in hudoben Mnogo zločincev in nepridipravov se je obleklo in nosilo kot sahduji in je pod svetniško krinko uganjalo zločine in pregrešna dejanja. REH je, kakor uči mnogo ver, napraviti samomor. >T tjr Kamikadze so bili v zadnji vojni letalci-samomorilcL Za blagor domovine so se zaleteli, če je bilo potrebno, v sovražnike. Uničilo se je letalo in oni sami so bili v trenutku mrliči. Tak bivši kamikadze, vojščak-letalec, je te dni šel v Padovi v samostan. GLASI po časopisih so kaj pametna in koristna uved-r v/ ba. če bi rad kaj kupil, daš mali oglas: rad bi kaj prodal, pa zopet daš v časopis mali oglas. Se že Jedo najde, da se domenita. Kako bi se sicer našla. Salamensko težko, že nekaj tednov prinašajo časopisi v Londonu kaj čuden oglas. Neki inštitut nujno potrebuje in kupuje v vseh količinah stenice, bolhe in trakulje. Potrebno mu je tudi okostje povodnega konja iz Nila. Ta inštitut nabavlja živali znanstvenim ustanovam, predvsem pa biološkim, medicinskim in veterinarskim zavodom. t-i ARAONI so bili pred tisočletji vladarji v Egiptu. Njih ☆ J? podložniki, ki so jih neki zelo ljubili, so jih slovesno pokopali in jim pripravili v grobovih razkošna posmrtna bivališča. Te razkošno, bogato opremljene grobnice, so bile vedno privlačna točka ljudi. Tudi učenjake so grobnice faraonov vedno zanimale. Neki ameriški profesor je odkril v nubijski puščavi zopet tak grob nekega faraona, ki tam počiva kot mumija že okoli 2300 let. To bo največje faraonsko odkritje po grobnici Tutankamena. t~w APOR je hiša, kjer imajo zaprte ljudi. Preiskovalni za- ★ /j por pa je zapor, kjer so zaprti ljudje, katerim pre- iskujejo njih preteklost in če so naredili tisto hude dejanje ali ne, za katero jih sumijo. V mestu Stuttgart v Nemčiji so zgradili preiskovalni zapor, ki je bolj hotel kot zapor. Urejen je baje tako, da se iz njega ne bo dalo bežati, niti se sporazumevati iz sobe v sobo s trkanjem po zidu. Stal je malenkost, samo 3700 milijonov naših lir. T? SAN FRANčisČU, pravzaprav na otoku Alcatraz, V imajo znamenito kaznilnico, kjer sedijo najsposob- nejši zločinci Amerike. Nesposobni so bili le takrat, ko so se dali prijeti. Kaznilnico Alcatraz pa mislijo opustiti, Belijo si glave, kaj bi z njo. Tudi to mnenje se čuje, naj bi kaznilnico spremenili v hotel in dali turistom možnost, da bi mogli spati v celicah znamenitih gangsterjev, goljufov, razbojnikov, nasilnežev in podobnih cvetk severnoameriške družbe. Baje bi postal Alcatraz turistična privlačnost in zlata jama dohodkov. V O KOF je visok cerkveni dostojanstvenik. Na katoliške-★ S ga škofa v Aberdeenu na Škotskem pritiskajo, da bi odpustil svojo gospodinjo, ki se je ločila od protestantskega np«t,orja in prišla v službo k monsignorju. Zadevo bo sedaj odločila najvišja cerkvena oblast, škof pa izjavlja, da se ne bo odrekel izkušeni gospodinji. A VTOKLUBE imajo skoro vse države. Avtoklubi skrbe >T za koristi svojih članov, zavzemajo se zanje po po- trebi, oskrbujejo jih z gorivom po ugodnejši ceni, po potrebi jim dajejo tudi koristne in pametne nasvete. Zadnje, kar Je Avtoklub Francije sporočil svojim članom: «čuvajte se živali, ki se gredo napajat, varujte pa se tudi ljudi, ki so se že napojili!* jpisp : rJ,trPuAtdb sr\ : i , tSt—^ i L TEDEN Opolnoči med petkom in soboto se je uradno zaključila volilna kampanja in mesto je spet dobilo svoj normalni zunanji videz, če izvzamemo seveda poplavo volilnih plakatov |n manifestov ter transparentov, ki še vedno pričajo o tem, da bomo danes in jutri oddajali svoj glas za izvolitev predstavnikov v senat in v poslansko zbornico. Vzporedno s kampanjo so se zaključevale tudi tehnične priprave za izvedbo volitev. Izvedena je bila zadnja revizija volilnih seznamov, izdana poslednja navodila volivcem in pojasnjeno je bilo predsednikom in tajnikom volišč kaj je njihova dolžnost. Včeraj so tudi uredili in postavili pod stražo sedeže volišč. Sedaj je vse nared in manjka samo še glas volivcev. Med volilno kampanjo je Prispel za svojo stranko v Trst tudi minister Preti, ki se je ob tej priložnosti sestal tudi s Predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja fn še z n.iimi zadržal na delovnem kosilu. Predstavniki SGZ so ministra podrobno seznanili z aktualnimi gospodarskimi vprašanji, ki zadevajo trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo in s predlogi ter stališči SGZ v tej zvezi. Minister je med drugim zagotovil, da bo podprl u-Pravičene zahteve SGZ po pravičnem zastopstvu v raznih Ustanovah. ObčinsKi svetovalci PSI v spremstvu pokrajinskega svetovalca in tajnika Kmečke zveze inž. Pečenka pa so se zglasili pri podžupanju prof. Cum-batu v zvezi z načrtom za zgraditev ljudskih stanovanj na Področju pod Kolonkovcem pri Sv. Magdaleni pod Rovtami. Svetovalci so proti izvedbi tega načrta izročili podžupanu Posebno spomenico in podžupan je zagotovil svoje posredovanje. . Na državni praznik 25. amila so bile tudi v Trstu številne spominske svečanosti v počastitev žrtev odporniškega gibanja. Predstavniki oblasti in Partizanskih združenj so Določili vence k spomenikom v Rižarni, na openskem strelišču, v ui. Ghega, pri Sv. Justu, Nabrežini itd. Tržaška trgovinska zbornica je objavila podatke o pristaniškem prometu v marcu. Iz teh podatkov Je razvidno, da je šlo v marcu skozi pristanišče 1.288.692 ton blaga in da se je promet v primerjavi s prejšnjimi meseci nekoliko zvišal. v tržiški ladjedelnici so v četrtek splavili 36.000-tonsko tovorno ladjo «Sandalion», včeraj pa so v ladjedelnici Sv. Justa splavili ribiško ladjo za l°v na odprtem morju «Aspa t.» Sindikalna dejavnost je zabeležila dve stavki. V sredo so stavkali uslužbenci zavarovalcih ustanov, v petek pa delavstvo tovarne «Cotonificio San Giusto*. Naše kulturno življenje je zabeležilo izreden umetniški dogodek, ki ga je predstavlja-lo gostovanje slušateljev beograjske Glasbene akademije v Avditoriju. Pred polno dvorano so gostje potrdili ugled šolo. njeni predstavniki pa so tubi navezali stike s tržaškim Konservatorijem in tudi zaradi ?ega je bilo njihovo gostovanj? 'zredno pomembno. V petek opolnoči se je tudi v Soriški pokrajini zaključila Javna volilna kampanja. V zadnjem tednu je prav gotovo do-Segla višek s številnimi zborovanji, ki so jih stranke v velikem številu prirejale tako v mestih, kakor tudi v vaseh. Pozornost volivcev so si prizadevale obrniti zlasti z lepaki, letaki in transparenti. Sedanja volilna kampanja je pokazala, aa imata delavski stranki (komunisti in socialisti) najbolj jVeste volivce, ki se v velikem številu udeležujejo volilnih "Oorovanj. Ni mogoče kaj takš-Cega trditi o krščanski demo-druciji, ki skoraj ni uspela organizirati javnega zborovanja, katerem bi bilo kaj več poslušalcev. Tudi predvajanje Propagandnih filmov ni želo jakega uspeha kot so si ga nadejali organizatorji. Govorčki psi in KPI so v predvolil-obdobju še bolj podčrtali jjrivice, ki nam jih prizadeva krščanska demokracija, stranka na oblasti. Vedno znova so Poudarjali potrebo izglasovanja zakonov, ki bodo zajamčili naš neoviran narodni obstoj in razvoj. Dokler oblast ne bo izdala takšnih zakonov, toliko asa Je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, glasovati za ne av&ki stranki, ki imata najeli razčiščen odnos do slo-ehske manjšine in ki narod-fj° enakopravnost pojmujeta udi v praksi s kandidiranjem .Jovenskih zastopnikov na svo-J*h kandidatnih listah. Tudi letošnja proslava dne-a osvoboditve, 25. aprila, je - "Jekla v znamenju širokega ..^ljudskega spoštovanja pad-za svobodo. Italijanske in ^ovenske napredne organiza-v!Je Partizanov so položile šte-«ri?e vence na grobišča ter k -P°menikom padlih. Osrednja Antonija Kralj n.i ■ d ^Zarodova» svečanost je bila na glavnem pokopališču v Gorici, kjer so delegacije API, ANPI, SKGZ in MI skupaj položile vence in se z enominutnim moikom oddolžile spominu tistih, ki jim je sovražna krogla pretrgala mlado življenje. Na zadnji seji upravnega odbora IACP so sklenili izdelati nov načrt za stanovanjske gradnje, ki bo upošteval potrebe po novih stanovanjih (nove stanovanjske hiše, naj bodo modernejše zgrajene kot doslej) ter vzdrževati že dograjene zgradbe. Kljub izrednemu pospešenemu tempu stanovanjske izgradnje pa živi v goriški pokrajini v barakah še 287 družin. Da bi čim oblj omilili stanovanjsko krizo, so sklenili nakupiti zazidalne površine v večjih mestih naše pokrajine ter potrošiti za nove gradnje še 1,6 milijarde lir. Kmetje na Tržaškem! Sami najbolje veste, kdo se je zavzemal za vaše pravice in kdo brani vaše koristi. Verjetno ste te dni dobili tudi pismo demokristjanske organizacije «Federazione colti-vatori diretti«, ki vas vabi, da glasujete za to stranko in njenega kandidata Bologno. Zelo znajo biti prijazni in vas nagovarjajo v slovenščini, toda samo zdaj, ko bi radi dobili vaše glasove. V težkih urah jih ni zraven. Molčijo, ko so v nevarnosti vaši življenjski interesi. Niso dvignili svoj glas in se ne potegujejo za vas, ko gre za ceno mleka, za pravično zastopstvo slovenskih kmetov v raznih ustanovah, za razne odškodnine, za razlaščevanje zemljišč. Pomnite! Prijatelja spoznaš v stiski in potrebi! OB MEDNARODNI CVETLIČNI RAZSTAVI V TRSTU Pot in vodo v Mokolane! Na pobočju hriba pod Kontovelom in Križem so na razpolago velike površine zemljišč - Izredno ugodni pogoji za cvetličarstvo - Velik gospodarski pomen V članku ^Cvetličarstvo na Tržaškem bi se lahko še lepo razvilo*, ki smo ga objavili na tem mestu preteklo nedeljo, smo omenili, da je treba najti nove sončne predele, Kjer so ugodni pogoji za cvetlidai-stvo. Pripomnili smo, da imamo take predele na pr. zlasti na pobočju pod Koutcveiom in Križem, kjer bi lahko pridobili približno od 30 do 40 ha površine izredno ugodnih zemljišč za cvetličarstvo. Temu predelu pravijo domačini ♦Mo-kolani*. Prvi pogoj, da bi ta predel lahko uporabili za cvetličarstvo, je izgradnja 2 ali 3 km dolge poti. Kakor je znano, so načrti že izdelani. Pred leti se je za uresničitev te zamisli zavzela, po posredovanju strokovnih organizacij naših kmetov in Kmetijskega nadzorni-štva, pokrajinska uprava. Odobreni so bili načrti in potrebna vsota, toda nadzorne oblasti jih niso hotele potrditi, češ da ne bi bilo potem dovolj sredstev za vzdrževanje poti. Tako opravičilo je neutemeljeno. Verjetno na pristojnem mestu niso razumeli vloge in važnosti, ki bi jo ta pot imela. Kdor pozna tisti kraj, dobro ve, da je tam krasna, sončna lega, verjetno najbolj sončna in v zavetju na vsem Tržaškem. V najhujši zimi je tu za nekaj stopinj bolj toplo kot pri samem morju. Naši predniki so pred leti in leti z velikimi napori in trudom tu uredili «paštne» in gojili trte, ki dajo najboljše vino. Toda časi se spreminjajo. Vinogradništvo propada, ker je vedno manj delovne sile, tudi v mnogo bolj dostopnih krajih. V «Mokolanih» je nekaj strmih stez, vse je treba prenašati na ramenih. Nič čudnega torej, da je vedno več zapuščenih «paštnov» in da jih zarašča robida. Niti misliti, da bi se vinogradništvo na tem področju lahko ohranilo. Ogromna škoda pa bi bila, če bi ta zemljišča zanemarili, in sicer prav zaradi izredno ugodnih pogojev za razvoj cvetličarstva. V kratkem bi se podvojila površina zemljišč za cvetličarstvo na Tržaškem, kar bi pomenilo, da bi se v primernem razdobju podvojila tudi proizvodnja. Znano je, da je naše mesto velik potrošnik cvetja, ki ga v dobri meri mora še uvažati iz oddaljenih krajev. Zakaj torej ne bi ukrenili vse potrebno, da se domače cvetličarstvo razvija? Pri tem je treba upoštevati še nekatere druge činitelje. Prav na Proseku in Konto-velu se je že pred leti začelo lepo razvijati cvetličarstvo. V teh vaseh je vedno več domačinov, in to mladih ljudi, ki gojijo cvetlice. Ta panoga privlačuje mladino in je bolj donosna, kakor na. pr. živinoreja. Prepričani smo, da bi se še marsikateri domačin lotil tega dela, oziroma bi razširil svojo dejavnost, če bi bila uresničena možnost razvoja cvetličarstva v «Mokolanih». Kakor smo že poudarili, je prvi pogoj za to, pot, ki bi Jo lahko zgradili s podporo iz sklada Zelenega načrta, in sicer v višini 80 odst. To lahko napravi občina, ali pa konzorcij zainteresiranih kmetov, ki se lahko združijo le v ta namen, da z državno podporo zgradijo pot. Ovir za izgradnjo te poti torej ne bi smelo biti. Važno je predvsem, da se zgane občina, ali pa da se tega vprašanja lotijo sami domačini, lastniki zemljišč v «Moko-lanih*. To bi bil prvi korak za cvetličarstvo, obenem pa bi se valorizirale vse parcele v tem kraju, od koder je krasen razgled na morje. Medtem ko bi pripravljali zemljišča za cvetlice, odkrite in pokrite grede, pa bi morale pristojne oblasti poskrbeti za napeljavo vode, ki je za cvetličarstvo nujno potrebna. Tudi za to ne bi smelo biti nepremostljivih ovir, saj ne bi šlo za velike razdalje, koristi za cvetličarje in splošno gospodarstvo pa bi kmalu poplačale stroške. S tem opozarjamo pristojne oblasti na to važno vprašanje, obenem pa poudarjamo, da bi bilo zelo koristno, če bi se tudi prizadeti domačini o tem pogovorili in dogovorili za skupen nastop na pristojnem mestu. MACKOVLJE Vreme nam je zdaj kolikor toliko naklonjeno, vendar ni še tako kot bi ob .tem času moralo biti. Zdaj cvetejo breskve, češnje in hruške, ki še precej dobro obetajo, čeprav bo pridelek pozen. Žalosten pa je pogled ma oljke, ki jih je ožgal hud mraz in so rjave. Po nasvetu strokovnjakov jih bomo morali ob pravem času obrezati in jim pognojiti, da si bodo lahko opomogle. Vsekakor pa bomo letos zelo prizadeti, ker bo malo, ali skoraj nič oljčnega pridelka. TREBČE Naše korenine ............................................................................................................................... Po dokončani osnovni šoli so ga starši poslali na gimnazijo v Gorico, toda učenje je moral prekiniti zaradi vojne, ki ga je zanesla v begunstvo. V begunstvu blizu Moravske meje je obiskoval meščansko šolo in se tam dobro naučil nemščine, tako da je nato lahko nekaj let obiskoval gimnazijo na Dunaju. Po končani vojni mu je oče hudo zbolel in si je moral najti sp fmmrnmmmmi -IM mm mm in 11 Hišni štev. 61 v Trebčah pravijo domačini «Pri Zarodovih*. To je dom Antonije rojene in omožene Kralj, kraške žene iz rodovnika onih naših korenin, ki so neposredno in posredno, a spričo svoje skromnosti vedno pretežno neopaženo izcejale svoje zdrave sokove v prid naši borbi in skupnosti, a še vedno ostale pri krepkem zdravju duše v zdravem telesu. Ko sem jo te dni obiskal in pripomnil, da imanlo na Krasu Cesarje, Kralje, Kneze, škofe in podobne plemenitke, mi je takoj nanizala nekaj zanimivih podatkov. «A Trebče so prava «kra-ljevska* vas in če ostanete v njej se kraljevskega naziva le težko iznebite. Trebčanski Kralji so se razmnožili iz zemlja-kov-poljedelcev in živinorejcev, ki so zaradi težkih razmer vedno bolj škilili proti Trstu, se oddaljevali od «grunta» in postopno polnili vas kot delavci. Trebčani so močno navezani n* svojo grudo in svoj krov. Zaradi tega ni čudno, če so se (radi delovanja in delitve domov) hišne številke v dobrem pol-stoletju namnožile za kakšno stotico (od okrog 100 na 200)». In vzdevek Zarodovi? ♦Tod so gojili vinsko trto, črno sorto z imenom rašara; lastnik rašare je pokrival vsako dvorišče. To okusno vino je bilo za domačo potrebo in večkrat tudi za gostilno. Grozdje mojega očeta so vaščani vedno hvalili, češ, da ima lep zarod. Tako se je hiše oprijel vzdevek ♦Zarodovi*. Tako je, vidite, svet tukaj nekdaj živel. A na vsakem hišnem pragu je bilo napisano «Išči si kruh*. Tudi meni je bilo tako določeno. Od pomladi do jeseni sem garala doma — na mali kmetiji, ko pa sem končala šolo (moj učitelj je bil Anton Požar iz Rojana), sem pozimi služila v mestu, da sem pomagala hiši. Ce bi danes rekla, da je bila moja mladost le težko m mučno delo, a vendarle lepa, bogata in polna prijetnih doživljajev, bi to razumeli le starejši. Današnja mla- dina ne razume nas, a mi ne razumemo nje. Ne da bi na dolgo govorila o tem, rečem le to: Cim večje blagostanje, tem manjše zadovoljstvo. Zakaj tako, si ne znam razlagati*. Antonija Kralj je duševno izredno prožna, bistrih oči in tenkega sluha ter zna prisluhniti utripu življenja. Vse življenje ena sama ostra borba za obstoj, a še vedno tolikšna čvrstina! ♦Omožila sem se 1901», pravi ona, «mož je bil pol £met, pol kamnosek, ki pa je leta 1945 umrl. Imela sem 13 otrok, od teh je še 5 živih. Dva sta bila v partizanih, eden je padel kot po-ročnik-avijatičar, drugi Je v Kopru. (Ni povedala, da je ta sin ♦Petek* znana osebnost, tr zelo priljubljen in spoštovan funkcionar) . Razen dveh sinov in dveh hčerk imam šest vnukov enega pravnuka; mislim pa da bom kmalu praprababica*. To je že bolj redek primer, in to tudi zato, ker bo Antonija Zarodova 8. maja imela 81 let. Zima jo je malo razrešetala, a že samo aprilsko sonce ji je poklonilo prejšnjo čitost in zanimanje za te in one dogodke, kar redno zajema iz našega tiska, predvsem i? «Primorskega». Iskreno ji želimo čim prijetnejše življenje, polno zdravja in dobre volje. gK. IVAN Frančiška Božič «Bežajeva^ Pri Sv. Ivanu, in sicer pri Božičih, je te dni praznovala svoj, 91. rojstni dan Frančiška Božič roj. Ferluga, po domače Bežajeva. Slavljenka se je rodila 23.IV. 1872 pri Sv. Ivanu. Bila je hči manderjerske družine, hodila je v slovensko šolo in še mlada je morala začeti z delom, da je pomagala številni družini, ker je ležalo vse breme na materi, ki je ostala še z majhnimi otroki vdova. Ker so imeli vrtove, je Francka nosila vsak dan zelenjavo in cvetje v mesto. Spoznala Je nato svojega bodočega moža, domačina in zidarja Ivana Božiča, po domače ♦Vančka* ter se z njim poročila leta 1905. Rodilo se jima je dvoje otrok, in sicer sin in hčerka, ki sta živa in stanujeta oba pri Sv. Ivanu. Moža je zgubila pred približno 20 leti. Od tedaj dalje živi skupno s svojimi otroki. Bežajeva nona je zavedna Slovenka ter se je v svojih mladih letih vedno udeleževala vseh slovenskih prireditev v sveto-ivanski narodni noši, ki jo še danes skrbno hrani, rada pa jo posodi kakšni mlajši, če ve, da ji služi za kakšno prireditev. Čeprav je dosegla tako visoko starost, je še vedno čila in zdrava ter opravlja vsa gospodinjska dela, posebno pa kuhanje. Rada čita vse časopise, ter jo zanima vse, kar se dogaja po svetu. Čestitkam njenih otrok ter sorodnikov in prijateljev se pridružuje tudi naše uredništvo ter ji želi, da bi dočakala v zdravju in v krogu svojih še dosti let. DOBERDOB Josip Lakovič Pred nekaj tedni je naš rojak iz Doberdoba Josip Lakovič po 43 letih vestnega dela dobil zasluženo upokojitev. Nje* govi delovni tovariši iz ladjedelnice v Tržiču, kjer je bil u-služben kot namestnik šefa administracije, so ob tej priliki njemu na čast v neki znani tržiški gostilni priredili zakusko ter so mu poklonili primerno darilo. To je bil ponoven dokaz, kako je bil Lakovič priljubljen pri svojih kolegih in drugih delavcih. Ker je v svojih mladih letih sam občutil revščino, je vsakomur rad pomagal in je marsikomu poskrbel zaposlitev v ladjedelnici. Zaradi svoje nadarjenosti in marljivosti Je napredoval od navadnega delavca do tako odgovorne službe in upravi. Rodil se je iz revne družine. DOLINA delo v tržiški ladjedelnici, kjer je dva meseca delal kot težak, nato pa so mu poverili odgovorno mesto pri upravi. Poročil se je z zavedno Slovenko po poreklu iz Dola, ki mu je povila tri sinove in kot skrbna gospodinja pomagala, da sta si uredila nov dom v Tržiču. Najstarejši, sin je zdaj šef tehničnega urada v neki tovarni v Varese, mlajši je tehnik v Milanu, najmlajši pa dokončuje študije za inženirja. Tudi izven svoje službe je bil naš Lakovič vedno marljiv. V Doberdobu je bil več let tajnik Kmečke posojilnice, podžupan in delegat RK, udejstvoval se je v športu in je še vedno član glavnega odbora sindikalne organizacije v tržiških ladjedelnicah. Vsi, ki ga poznajo, ga visoko cenijo zaradi njegovega značaja in razgledanosti ter mu želijo, da bi po tako dolgi delovni dobi še mnogo let srečno, vedno čil in zdrav, preživel v krogu svojih dragih, čestitkam in voščilom našemu zavednemu rojaku se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika. Priprave za praznik pod mlajem Dolinski fantje nesejo veliko smreko za drog r.i.V: Naši fantje in dekleta se vneto pripravljajo na tradicionalni praznik pod mlajem, ki vsako plakati. Že pred dnevi so iz Lipice pripeljali veliko smreko, ki so jo olupili in ogladili. Izbrali so si tudi košato češnjo, ki jo bodo posekali in pritrdili na visok smrekov drog. Toda o izbrani češnji ne sme nihče vedeti, razen tistih, ki so za to delo določeni. Dekleta bodo poskrbela za kolače in pomaranče. Godba vadi, pripravljajo se tudi kvintet, Dario in Darko ter domači vinogradniki. Kakor že nekaj let sem, bo namreč ob tej priliki tudi razstava s pokušnjo domar čih vin. Praznik se bo začel v nedeljo 5 maja. V soboto zvečer bodo postavili mlaj in okrasili plesišče, ples pod mlajem bo v nedeljo od 18. do 24. ure; v ponedeljek pa od 20. do 24. ura. V torek ob mraku bo zaključek in bodo mlaj podrli v veliko veselje vaške dece, ki bo obirala pomaranče in kolače. V primeru slabega vremena, bo praznik naslednjo nedeljo. Sodelovala bosta dolinska godba in dolinski kvintet, pela pa bosta Dario in Darko. Za tiste ,ki nimajo svojega vozila, bo avtobusna zveza z mestom do 24. ure. Tudi gostilničarji se seveda pripravljajo, da bodo lahko postregli vsem gostom. leto privabi lepo število domačih in tujih gostov. Po vseh o-koliških vaseh so že nalepljeni PROSEK bi jih odstranili, pa bi lahko razširili pot po vasi in bi pridobili tudi na higieni. Izletniki in ruševine NABREŽINA Se nedavno je občina asfaltirala vaške poti po stari vasi, ki so bile v zelo slabem stanju, in ker smo v rebri, močno izpostavljene nalivom. Menili smo, da bo te urejene poti vzdržale dolgo dobo. žal pa ni tako. Cestišče se naglo kruši in nastajajo manjše ali večje vdr-tine, tako da morajo motorna vozila voziti zelo oprezno. To naglo luščenje cestišča pomeni, da ni bilo delo dobro izvršeno, oziroma, da se ustrezno gradivo ni uporabljalo v predpisanem razmerju. To krušenje cestišča bo kaj kmalu onesposobilo poti in čimbolj bo občina s popravo odlašala, tem večji bodo izdatki. Za velikonočne praznike, posebno pa na velikonočni ponedeljek, smo imeli lep obisk izletnikov iz mesta. Mnogi so šli tudi v jamo pri Briščiklh in so se ob pravratku ustavili pri nas. Vse gostilne so bile polne domačih in tujih gostov, zlasti pa društvena gostilna, kjer so jim postregli s kraškim pršutom, pristno domačo kapljico in žolco, ki je kar izginila. Tudi na cvetno nedeljo je prišlo mnogo Tržačanov, ki jih je izvabilo na izlet lepo vreme in niso mogli prehvaliti domačega pristnega vina v društveni gostilni. Marsikdo si je nakupil vina v steklenicah in ga odpeljal domov, z vinom v steklenicah, ki imajo etiketo, za katero je napravil osnutek prof. Černigoj, si je zadružna gostilna pridobila lep ugled. Društvena gostilna v naši vasi je bila ustanovljena že leta 1905. Pred leti, k0 je bilo več vinogradnikov in več vina, so vaški gostilničarji kupovali vino drugje, ali doma po zelo nizki ceni. Tako so se domači vinogradniki večkrat znašli v težavah in so ustanovili svole društvo, ki je večkrat marsikoga rešilo iz zagate. Zdaj tega problema ni. Vinogradi polagoma izginjajo in vinskega pridelka je vedno manj, vendar ima-jo zdaj vinogradniki zagotovljeno, da bodo svoj pridelek prodali po primerni ceni. potrošniki pa dobijo pošteno domače vino. Omenimo naj še ruševine v notranjosti vasi, ki kvarijo zunanjost vasi in so nevarne za pešce, zlasti pa za otroke, ki se po teh ruševinah plazijo. mimilltllllll|||||||||||t|||f|||||||;;;i,:;mi|t||||||||||||| Nasmeh (Nadaljevanje s 3. strani) Mnenja smo, da bi se občinski delegat moral posanimati za to zadevo pri občinski upravi. Ruševine nikomur ne služijo, če PESEK Medtem ko je v Bregu vse zeleno in so že odcvetelo breskve in hruške, k nam šele prihaja pomlad po dolgi zimi, kakršne ne pomnimo že dolgo let. Začeli so prihajati tudi prvi izletniki iz mesta, ki se ustavljajo ob borovem gozdu, od koder je lep razgled na morje, ali pa pridejo v vas. Velikega prometa še ni. Po cesti, ki gre skozi našo vasico in pelje iz Trsta na Reko pa se bo kmalu začel velik naval zlasti inozemskih vozil. Precej prometa je bilo za velikonočne praznike. Pravijo, da bo v letošnji poletni sezoni še večji cestni promet za Jugoslavijo in iz Jugoslavije. Na jugoslovanski strani zdaj delajo na vso paro, da bi do 1. maja dokončali z gradnjo in ureditvijo poslopja ter drugih naprav za obmejno službo. KRIŽANKA bodo ustavili, je šel bliže k cesti. Videi je njihove obraze in se malo nasmehnil. Bolj se ni mogel, ker so se mu utrudila lica. Niso se ustavili. «Kaj je dobrega v tem, da stojiš na vogalu in poskušaš prodati oranže bogatim ljudem, ki te samo prežimo gledajo?« Bogati jedo in se smejejo, reveži ne jedo, vedno se prepirajo in hočejo drug drugega ubiti. Pripeljal je še en avtomobil. Luke je dvignil roko in se nasmehnil. Avtomobil je odbrzel, človek za volanom pa ga ni niti pogledal. «Ti lahko jedo oranže. Lahko jih jedo po kruhu in mesu*. Spet se je približal avtomobil. Nasmejal se je in dvignil roko. Ljudje so ga samo pogledali in to je bilo vse. Ko bi se bili vsaj nasmejali, bi ne bilo tako težko, zdaj je pa bilo strašno. Pripeljalo je še mnogo avtomobilov. Luke je sedel in se prenehal smejati. Niso hoteli oranž in ni jim ugajalo, da se smeje. Pričelo se je mračiti, zaradi njega Pa je lahko prišel tudi konec sveta. Zdelo se mu je, da se je rodil samo zaradi tega, da stoji na vogalu, se smeje in ponuja o-ranže do konca sveta. Vse je črno in prazno. Stoji in se smeje tako dolgo, da ga ne zabolijo lic*. Jezi se na ljudi, ker mu nasmeha niti ne vrnejo. Zaradi njega lah-ho propade ves svet, Jack lahko umre, njegova žena lahko umre, izginejo lahko vse ulice in vse hiše in vsi ljudje, nikjer ni treba nikogar niti enega človeka niti ene prazne ulice niti enega temnega okna niti enih zaprtih vrat — ker niso hoteli kupiti oranž in se niso hoteli nasmehniti. _ •—m* m "" ■« m n ■ ■ ■ m m ■ a 1 p m m ■ __ - mmm m— 1 mmm VODORAVNO: 1 čistilna naprava — preprosto orožje s tetivo — spričevalo, potrdilo, 2. prepisovanje — gonjač mul, 3. industrijsko mesto južno od Moskve — pokrajina v srednji Italiji, 4. zemeljska smola — tujski promet, 5. z žitom posejana njiva — stokovnjak za lepo-tnostna vprašanja, 6. skupina čebel — veznik — operna pesem, spev, 7. oficirska šola — glavna reka v Armeniji, 8. osebni zaimek — hr-vatski skladatelj iz dobe ilirizma (Vatroslav) — avtomobilska oznaka reškega okraja, 9. črna gosta tekočina — vražni obesek pri primitivnih narodih. NAVPIČNO: A. ornament — oblasta bakterija, B. kraj v Zgornji Savski dolini, od koder je najkrajši dostop na Triglav, C. zvijačni Grk iz Finžgarjevega romana «Pod svobodnim soncem«, D. oblizovanje, E. stara površinska mera — pod v stanovanju, F. Ime hrva- škega realista Kovačiča — beograjski tednik, G. začetnici slovenske pesnice — pismena naloga, H. prednji del voza — rimski zgodovinar .(«Germania»), I. pesnik slovenske moderne — žensko ime, J. žensko pokrivalo — okrajšava za »sledeči«, K. sibirski veletok — vodne živali, L. izumrlo govedo — Mascagnijeva opera, M. izpah glasu v slovnici, N. ostanek dima v dimniku — glavno mesto Gane, O. nosilna gred — moški potomec. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. serija — skeptik, 2. Trubar — patronat, 3. rabinat — Reed — ro, 4. Atia — oda — padar, 5. ton — brnenje — rti, 6. F(ran) S(aleški) — orientalka — j, 7. Otoman — telička, 8. Rečan — Danec —■ Oka, 9. dnina — slana — nos. KMETJE. VRTNARJI Za viako vašo potrebo te obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST. Ul. Milano 18 te LE F. 35*169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico naeto nalno in angleško umetna in erganska gnolila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za 1'ržaško, Goriško in Beneško Slovenijo: sv©* tovno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice «AGfUA» PfimoFikrdnevnllp Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.8, najnižja 14 9, ob 19. url 13.2; zračni tiaik 101H.5 raste, vlage M) odst., veter severozahodnik 2 lem, nebo jasno, morje mimo. temperatura morja 10.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 28. april, Živam Sonce vzide ot 5.00 in zatone ob 19.06. Dolžina dneva 14.06. Luna vzide ob 8.45 in zatone ob 0.33 Jutri. PONEDELJEK, 29. aprila Marina DANES OB 8. URI ZJUTRAJ SE ODPREJO VOLIŠČA Slovenci: glasulte za delavski stranki edini braniteljici vaših pravic in koristi V tržaški pokrajini: 396 volilnih sedežev, 2.059 skrutinatorjev 233.526 volivcev za poslansko zbornico in 215.590 za senat Priprave za volitve v poslan, »ko zbornico in v senat se na našem področju povsem mirno odvijajo. Včeraj ob 16. uri so pričeli urejati volišča, prevzemati volilni material, med katerim so zlasti važne glasovnice, saj mora volilna komisija glasovnice ne samo prešteti, temveč vsako pose bej pregledati, da na njej ni ni-kakih znakov, napak ali drugih nepravilnosti. Skupno bo v naši pokrajini 396 volilnih sedežev, na katerih bo i-melo delo okoli 800 predsednikov in tajnikov, 2.059 skrutinatorjev in okoli 1.500 predstavnikov list. Sedeže bo stražilo okoli 1009 policistov in orožnikov. Na sedežih šestih volilnih uradov (kolikor je občin na našem področju) je še vedno 4.500 volilnih potrdil, ki jih volivci niso dvignili. Od tega odpade 500 na osebe, ki jih niso mogli najti, in okoli 1.300 na volivce, ki stalno prebivajo v tujini. V tržaški pokrajini je vpisanih v volilne sezname skupno 233.528 volivcev za poslansko zbornico, od katerih 106.203 moške in 127.323 žensk. Za senat pa je vpisanih 215.590 volivcev, od katerih 96.891 moških in 118.699 žensk. Na celotnem področju dežele Furlanija-Julijska krajina pa je 881673 volivcev, od katerih 419.683 moških in 461.990 žensk. Na voliščih tržaške občine bo volilo tudi okoli 4.000 pripadnikov oboroženih sil, ki so vpisani v drugih občinah in okoli 300 mornarjev. Na zadnjih političnih volitvah je bil v Trstu odstotek belih in neveljavnih glasovnic zelo nizek, saj je bilo neveljavnih 1.977 glasovnic, belih pa 1.962 in torej skupno IjS odst. vseh oddanih glasovnic. V videmski pokrajini je bilo 6.601 neveljavna in 6.834 be-fih glasovnic ali 2,8 odst., v go-riški pokrajini pa 722 odnosno 1.660 ali 2,5 odst V naslednjem navajamo za volivce še nekaj navodil, napotkov in informacij poleg onih, ki jih objavljamo posebej v okvirju in ki se nanašajo izključno na dolžnosti volivca na volišču samem. Volilna potrdila Brez volilnega potrdila volivec ne more voliti. Oni, ki so volilno potrdilo izgubili ali uničili, odnosno oni, ki ga niso prejeli na dom, morajo potrdilo osebno dvigniti na pristojnem pbčinskem vo* lilnem uradu. V tržaški občini je ta urad v novi stekleni občinski palači, za staro občinsko palačo, Largo Gra-natieri, prvo nadstropje. V ostalih občinah so volilni uradi v občinskih poslopjih. Vsi občinski volilni uradi bodo odprti danes v nedeljo 28. apži-la nepretrgoma od 6. do 22. ure ih jutri v ponedeljek 29. aprila nepretrgoma od 6. do 14. ure. Urnik volitev Volitve se bodo pričele danes okoli 8. ure zjutraj in za danes zaključile ob 22. uri. V ponedeljek se bodo pričele zjutraj ob 7. uri in dokončno zaključile ob 14. uri. Opozarjamo volivce in volivke, da se volitve nepreklicno zaključijo v ponedeljek točno ob 14. uri in oni, ki zamudi na volišče tudi samo eno minuto, ne more več oddati glasu in tako izpolniti svoje državljanske dolžnosti. m PwPl Bolni volivci Volivci, ki ne morejo sami voliti, odnosno ont, ki potrebujejo pomoč (slepci, amputiranci, bolni za paralizo in podobno) naj se obrnejo v tržaški občini na oddelek za zdravstvo in higieno (občinska palača), v okoliških predelih pa na občinske zdravnike, da jim bodo izdali potrebna potrdila. Avtobusi za skrulinalorje Tržaško županstvo je organiziralo prevoz članov volilnih sede žev izven mesta. Prevoz je bil razdeljen na štiri skupine: 1. volišča 94 — 213 — 214 — 283 — 284 — 285 — 291 — 292 — 293 — 298 — 321 — 322 — 335; 2. volišča 70 — 286 — 287 — 288 — 289 — 318 — 319 — 320 — 330 — 338 — 341 — 342 — 344; 3. volišče 290 (Gr- ljan); 4. volišča 9 — 205 — 211 — 212 — 296 — 297 — 300 — 333 — 350 — 351. Vozila bodo imela odhodno po-stajo v Ulici Giustiniano (nasproti liceja «Dante») s sledečim voznim redom; danes, 27. aprila ob 5. uri; jutri, 29. aprila ob 6. uri, Za povratek v mesto po zaključenem štetju glasov bodo prizadeti lahko telefonirali za vozilo na št. 31-121 (notr. 534), ali pa na št 64682. Obvestilo bolniške blagajne kmetov Vodstvo pokrajinske vzajemne bolniške blagajne kmetov obve-šča svoje zavarovance,, da bo pri-zadetim povrnilo stroške, ki so jih imeli za zdravniško oskrbo med zadnjo stavko zdravnikov. Kdor zaradi omenjene stavke ni mogel imeti oskrbe specialistov, ta katero je dobil prej dovoljenje, bo lahko dobil prispevek, če bo omenjeni blagajni poslal potrdilo, ki ga ni mogel izkoristiti ter potrdilo o plačilu honorarja specialistu. Za splošne zdravniške preglede je dovolj potrdilo zdrav, nika, ki ima konvencijo z blagajno. Na potrdilih mora biti navede, na vsota, ime in priimek zavarovanca, datum pregleda in vrsta pregleda (na pr. pregled v ambulanti, na domu itd.). Prošnje je treba predložiti najkasneje do 15. maja. Nov ravnatelj železnic Za ravnatelja deželnega oddelka železnic je bil imenovan inž. Giuseppe Gullo, ki nastopi službo namesto upokojenega inž. Giannona. Novi funkcionar, ki mu je 57 let, je prišel iz Neaplja, kjer je vodil prometni oddelek železnic. V službo k železnicam je stopil leta 1931. Novi ravnatelj je že stopil v stik z uslužbenci železnic, včeraj pa je obiskal predsednika pokrajine De-liseja. Novo vodstvo obrtnikov Vodstveni svet združenja obrtnikov je izvolil Ostilia Sprugnolija za predsednika namesto Giorgia Val-marina. Za podpredsednika pa so izvolili Virgilia Turrinija. V odboru so še Suban, Budanl, Piazza NAVODILA VOLIVCEM 1. Preden odide volivec na volišče, naj se že doma prepriča, če ima osebno izkaznico ali kak drug osebni dokument s sliko, izdan od oblasti (propustnico, potni list, šofersko legitimacijo (patentin), orožni list ali podobno) in volilno potrdilo. 2. i Predsednik volišča bo vsem volivcem izročil glasov- nico modro-sive barve za glasovanje v poslansko zbornico. Glasuje se tako, da se prekriža znak izbrane stranke. Volivec lahko odda tudi tri preferenčne glasove in to tako, da napiše ali zaporedno številko kandidata na volilnem seznamu ali pa njegov priimek. Predsednik volišča bo volivcem, starim nad 25 let, izročil tudi glasovnico rumene barve za glas za senat. Za senat se ne oddajajo preference, ker je ime kandidata že natisnjeno na glasovnici. Zato za volitve v senat (rumena glasovnica) volivec samo prekriža znak izbrane stranke. 3. Ko je volivec izvršil v kabini celotno volilno operacijo, zalepi glasovnico (odnosno obe glasovnici, če voli tudi za senat) in jo vrne predsedniku volišča. Volivec mora paziti, da ne bo pustil na glasovnicah kakih madežev, od šminke ali podobnih. Gledališča GLEDALIŠČE VERDI V torek ob 21. url tretji simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Pletra Argenta in s sodelovanjem pianista Joerga Domusa. Na programu so skladbe Piizzetit/ija Beethovna In HaSaturjana. AVDITORIJ Danes ob 17. uri zadnja /ponovitev Brechtove drame «Ciovefc je človek*. in Segantl. •■■IM ................mn ....................iiiiiiiiiii,Hlinim,mi, iiiiiiiimiillliiiiiiiiiiiiiHlliiiinmiimiiiiiiiiiiiiiiiiliiuillliimmMiliiiillllliil...................................... TROJNA SVEČANOST V LADJEDELNICI SV. JUSTA Odobritev SklcpOV krajevnih ustanov Splavitev ribiške ladje za lov na odprtem morju Po splavitvi so postavili gredlja še za dve podobni ribiški ladji V ladjedelnici Sv. Justa je bila včeraj dopoldne trojna svečanost: srečno so splavili v morje ribiško ladjo za lov na odprtem mor-ju «Aspa I.» in nato postavili na splavišča gredlja dveh podobnih ribiških ladij. Ladjo »Aspa I.» so splavili ob 10.30, ko je botrica Franca D’Ale-sio, hčerka prokuratorja družbe ASPA iz Sassarija, ki je ladjo na-ročila, presekala vrvico s tradicionalno stekletiičo 'Safrtjjte&.jdš. ' I Nova ribiška ladja je dolga ’59 m, široka 9- m,1 ‘iti' Vis6ka! 4:75 iti. Opremljena bo z motorjem, ki bo razvijal 1250 konjskih sil in ji o-mogočal brzino 13 milj na uro. Ribiška ladja bo imela 600 ton in je podobna številnim ladjam, ki so jih izdelali v ladjedelnici Sv. Justa. Takoj po splavitvi so postavili gredelj ladje, ki ima konstrukcij, sko številko 70 in ki jo grade za isto družbo in nato gredelj ladje, ki ima konstrukcijsko številko 71 ih ki jo grade za družbo «Arma-sar* iz Cagliarija. Ta družba je naročila dve ladji za ribolov na odprtem morju in prvo so priče, li graditi včeraj. • Tržaška federacija PSDI sporoča, da je minister Preti poslal telegram, v katerem ponavlja svojo obvezo, da se bo zanimal za tržaška vprašanja. V telegramu minister izrecno omenja razgovore, ki Jih je imel v preteklih dneh s predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja in ponovno zagotavlja, da bo skrbel, da bo nova vlada levega centra ta vprašanja pozitivno proučila. Odložitev doplačila pokrajinskih prispevkov n policistov bivše ZVU Zakladno ministrstvo je odredilo, naj se na novo določi način doplačila prispevkov pokojninskega zavarovanja civilnih policistov bivše ZVU, ki se niso izrekli za zavarovanje pri INPS, od 26. oktobra 1954 do 19. julija 1961. Socialne prispevke za ta leta bodo zaračunali na podlagi plač, ki so Jih dobivali prizadeti, pri čemer pa ne bodo računali raznih doklad. Zakladno ministrstvo je že ukazalo, da se prekine odtegovanje pokojninskih prispevkov, dokler ne bodo na novo ugotovili, koliko morajo uslužbenci plačati na podlagi novih kriterijev, ki so precej ugodnejši za prizadeto osebje od prejšnjih. Nadalje so določili, da pritiče uslužbencem bivše ZVU, ki so bili dodeljeni deželnemu uradu za delo, posebna nagrada, ki je predpisana po zakonu. mu........................................m........ PROMETNA NEZGODA PM PREDORU BAIAM0NT1 Z motorjem v obcestni pločnik: vozač in sopotnik hudo ranjena Oba delavca z Opčin »o sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo - Policija raziskuje vzroke nesreče Huda prometna nesreča se je zgodila včeraj zjutraj nekaj minut pred 7. uro zjutraj na začetku Ul. Salata, ki pelje od predora Baiamonti do Trga Baiamonti. 24-letnl delavec Gino Sincovich z Opčin — Ul. delTHermada 30 se je tedaj peljal z motorjem TS 27255 na delo. Na drugem sedežu je bil njegov delovni tovariš, 48-let-ni Libero Degrassi z Opčin — Fog-gioreale del Carso 1106. Delavca sta pravkar prišla lz predora ter zavila na levo proti Trgu Baiamonti. Iz neznanih razlogov (morda zaradi prevelike hitrosti, ali pa zaradi nenadnega sunka vetra) je zaneslo motor popolnoma na desno. Motorist je namreč izgubil oblast nad vozilom, ki je z veliko silo trčilo ob pločnik ter se prevrnilo. Potnika sta seveda padla na asfalt, pri čemer sta se hudo pobila. Prvi 16 opazil nesrečo neki mladenič, ki je bil v bližnjem baru. Ta je takoj telefoniral na RK ter karabinjerjem na Istrski ulici. Takoj nato je skušal pomagati, kolikor se Je pač dalo, ponesrečencema. Oba so takoj prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so Ju sprejeli s pridržano prognozo. Sin-covicha so sprejeli na 2. kirurški oddelek, kjer so mu zdravniki u-gotovili krvavitev iz obeh ušes ter možganski pretres. Že na sprejemnem oddelku je bilo jasno, da je bil Sincovich v skoraj popolnoma nezavestnem stanju. Posrečilo se mu je samo, da je povedal, da je motor upravljal on, nato pa ni spregovoril niti besedice več. Tudi Degrassija so sprejeli na isti oddelek. Njegovo stanje Je prav tako resno, saj sl je verjetno zla-mil zatilnik. Karabinjerji lz Istrske ulice so skrbno pregledali kraj nesreče ln so nato odpeljali pokvarjeni motor na svojo postajo. Na kraju nesreče niso ugotovili najmanjšega znaka zaviranja. Zaradi prevelike hitrosti se je predvčerajšnjim zvečer okoli 10. ure prevrnil z motorjem 18-letni Giuseppe Cattaruzza iz Ul. della Ginnastica 29. Pri padcu se je mladenič pobil po raznih delih telesa. Na srečo pa bo ozdravel v sedmih dneh. Cattaruzza se Je peljal po Ul. delTEremo navzdol. Ker je skušal varčevati z bencinsko mešanico, se je peljal ’ v prostem teku. Zaradi tega je vozilo doseglo tako veliko hitrost, da je mladenič nenadoma izgubil oblast nad njim ter se zrušil na tla. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji iz Istrske ulice, ki so Cattaruzza prepeljali v splošno bolnišnico. Smrtne posledice padca na delu Včeraj zjutraj ob treh je v splošni bolnišnici umrl 53-letni delavec Emerico Pavic iz Ul. Belli 6. Kot se naši čitatelji gotovo še dobro spominjajo, so Pavica prepeljali v splošno bolnišnico 8. tm. Zdravniki so mu tedaj ugotovili udarec na levi strani trebuha, hud kolaps ter verjetne nevarne poškodbe na vranfei. Njegovi svojci so povedali, da se je moški poškodoval na delu v Tržaški ko-nopljarni. Ko je šel-po nekem'oddelku, se je spotaknil ter se je s spodnjim delom telesa udaril ob neki stroj. Čeprav ga je v tistem trenutku močno zabolelo, ni mislil, da bi bile poškodbe resnejšega značaja. Opravljal je še naprej svoje delo, toda 8. tm. zvečer mu je doma nenadoma postalo slabo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa mu zdravniki niso mogli več pomagati. Lažni vodič oropal turistko Neznan jugoslovanski begunec je predvčerajšnjim popoldne okoli 15. ure oropal Jugoslovansko turistko Vuklco Danilov por. Danilov. Zlikovec je srečal žensko blizu Trga Ponterosso. Ponudil ji je, da jo bo popeljal v neko trgovino, kjer bo lahko kupila blago po najbolj konkurenčnih cenah. Danilova je nasedla na limanice ter sledila svojemu spremljevalcu, ki pa jo je popeljal k Sv. Soboti. V bližini begunskega taborišča je begunec nenadoma pokazal svoje pravo lice. Bliskovito je iztrgal ženski Iz rok najlonsko torbico ter jo ucvrl po hribu navzgor. Danilova ga je sicer skušala zasledovati, toda zaman. Ni ji preostalo drugega kot prijaviti agentom pri Sv. Soboti, da ji je ropar odnesel 65.000 lir. Policisti so pregledali ves tamošnji predel, toda brez vsakršnega uspeha. Pokrajinski upravni odbor Je odobril razne upravne sklepe krajevnih ustanov. Za tržaško obči* no je odobril najetje 5 milijonov posojila pri Tržaški hranilnici, ki bodo služili za obrezovanje 250 dreves; tri sklepe o plačilu 2 milijona 642.000 lir stanarine za družine, ki so jih prisilno izselili iz nevarnih hiš; sklep o plačilu doklade »una tantum* občinskim upojencem itd. Za pokrajino je odbor odobril sklep o raztegnitvi predpisov zakona št. 79 od 11.2. 1963 na pokrajinske uslužbence. Posebna številka «Rivista della Citta di Trieste* PfitibdnjV iUdih i.b‘ lžšiš posebt na številka »Rivista della Citta di TMeste*, ki jo izdaja tržaška občina. Številka bo posvečena avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina. Članke za to številko so napisale osebnosti, ki načelujejo javnim upravam in raznim gospodarskim in drugim ustanovam Članke so napisali: župan dr. Franzil: »Trst, glavno mesto dežele*; pokrajinski predsednik dr. Delise: »Gospodarsko-socialno načrtovanje v Furlaniji-Julijski krajini*; bivši generalni tajnik trgovinske zbornice dr. Addobbati: • Finančna avtonomija dežele*; predsednik rotacijskega sklada prof. Martinelli: »Državni pri- spevki v korist gospodarstva dežele Furlanije-Julijske krajine*; deželni skrbnik za javna dela inž. Rinetti: »Deželno skrbništvo za javna dela za Furlanijo-Julijsko krajino*; predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi: »Pristaniška ustanova, deželni instrument evropskega gospodarstva*; pooblaščeni upravitelj »Autovie Venete* inž. Visintin: »Načrt za avtostrade v deželi Furlaniji-Julijski krajini*; funkcionar železniške uprave v Trstu inž. Spaccini: »Železnice v deželi — Kar je bilo napravljenega in kar je v načrtu*; predsednik ustanove ronskega letališča inž._ Bartoli: »Ronško deželno letališče* ; načelnik urada za šolstvo vladnega komisariata prof. Udina: »Tržaška univerza v novi deželi Furlanija-Julijska krajina*; prof. Sciolis: »Tradicija lirike v Trstu*; predsednik ustanove Tržaškega stalnega gledališča dr. Venier: »Tržaško stalno gledališče, središče kulture naše dežele*; predsednik tržaškega velesejma Suttora: »Tržaški mednarodni velesejem in gospodarski razvoj dežele*. Poleg tega bo v reviji objavljen tekst posebnega statuta avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. • Pokrajinska uprava sporoča, da se bo prihodnji teden zopet začel pouk v ženski tehniški, šoli, ker bo do takrat v celoti na razpolago poslopje na Trgu Oberdan. V PROSTORIH POMORSKE POSTAJE Na 10. cvetlični razstavi vsak dan mnogo obiskovalcev V torek na ladji «Dionea» krst nove vrste bele vrtnice - Predvajanje filmov v okviru mednarodnega festivala filmov o cvetlicah Deseta mednarodna razstava cvetlic bo letos gotovo dosegla rekordno število obiskov. Tudi ob delavnikih Obiskuje razstavo zlasti v poznih popoldanskih in večernih urah sorazmerno mnogo ljudi. Razstava je letos zelo lepo urejena, zlasti kar. se .tiče vrtnih gred Ena glavnih prireditev, 1 ki Je postala že tradicionalna za razsta. vo, bo v torek, ko bodo krstili novo vrsto bele vrtnice. Krst bo letos na motorni ladji NA OPČINAH Danes ob 15. uri zgodovinski film v technicolorju ŠANSON E» ZA POMLAD iii Dober okus v trgovini s čevlji Eleganca III Zmerne cene ALTA MODA 1 TRST, UL. G. GALLINA 3 V NEDELJO 5. in v PONEDELJEK 6. MAJA i:::!:::;:: S i PLES pod mlajem v Dolini Darovi in prispevki Ob sedmi obletnici smrti pok, A-malije Jelerčič daruje hčerka Marija 600 lir za Dijaško Matico. Dr. VRTOVEC JOŽE (jr.) specialist za ustne in zobne bolezni asistent na zobodravniški univerzitetni kliniki V P A D OV I Trst, Ul. Mercadante 1/1 vogal Ul. Carducci - Ul. Milano Telefon 68-349 .........................................................................................................iiiihui......................... ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. aprila se je v Trstu rodi-, lo 12 otrok, umrlo Pa je 11 oseb,', UMRLI SO: 82-1 etn a Maria Colll-ni vd. Lorenzi, 95-letna Gi.useppa MOrdihi vd. Sacohi, dva dni stara E-lema Degrassi, 69-letni Stefane Lorenzi, 64-letna Ida Maurd por. Valop-pl, 73-letna Maria Cercruenioh .por, Cameli, 52-letni Emerico Pavic, 86-letni Luiei Štrukelj, 84-letna Maria UrslMh vd. Vogrtg, 73-letna Virginia Derossl por. Hulovetz, 54-letna Feli-cita VanlgJio por Hemala. OKLICI: mehanik Arsento Depase in gospodinja Licia Paliaga, kurir Vittorio Scocchi in delavka Luciana Zeriali, agent CP Sabino Alvino in šivilja Irma Dello Russo, agent CP Mario De Cecio in gospodinja Anna Galblatl, uradnik Corrado Russo in uradnica Maria Luisa Tommasl, ba-rist Livio Valerio Im prodajalka Silvana Vettcre, zidar Bruno Marehesi im frizerka Idilia Mercandel, Invalid Včeraj-danes NOVO UREJENI ATELJE... «F0T0GRAFIA» EGON ... ZA VAŠO POROKO dokumente itd. TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) Tel. 93-295 Nevio Čepar In gospodinja Serena Alelto,’ električar Gianfranco Pastro-vlčchio in natakarica Anha Maria Sincoviicb, uradnik Fabio Pumis ln gospodinja Carmela Scarafilo, kurir Piergiorgio Corazza iu gospodinja Alba Pascollm, inštalater Franco Luciani in uradnica Maria Silvia Co-stamzo, dninar Vittorio Rus Idi in frizerka Eilvira Fellsatti, trg. predstavnik Alfeo Furlan in gospodinja Na-dia Astolfi, uradnik Arrnando Buo-nocore in frizerka Laura Feriuga, prodajalec Giuseppe Nardin in gospodinja Ada Ros, trgovec Luciano Romoli in delavka Aurella Letizza, pleskar Pietr0 Della Schiava ln delavka Silvana Scabar, uradnik Ser-gio Kosmaah In gospodinja Luciana Tramontlni, telefonist Silvano Med-vej in delavka Nevia Hrovatin, delavec Bruno Apollonio Im baristka Maria Jerman, delavec Silvano Del-losto in gospodinja Fiorina Cristan-te, dninar Vittorio Vidari in krznar-ka Anna C imeli no, učitelj Mario Manfio in učiteljica Marcella Battig, računovodja Brun0 Angelini in učiteljica Fiorella Martmi, uradnik Franco Godenlgo in uradnica Maria Pia Bocchi, krojač Angelo Dl Natale In delavka Diana Marcusa, uradnik ■/..,' . ■,-■. ■ . , , i Francesco Zlagale In gospodinja Oli-vla Dehernardi,'uradnik Mario Verdi in gospodinja Marina Vidmar, sprevodnik Paolo Rebulla in gospodinja Lina Zaninl, legalni prokurator Salvatore Aleffi in gospodinja Silvana Viturelli, urar Mario Bruch in delavka Graziella Colli, delavec Paolo Sgubin in šivilja Daniela Mahnič, trgovec Luciano Deglovamni in gospodinja Aristea Ragazzo, šofer Riociottl Antonazzo In gospodinja Chiara Sfrcgola, skladiščnik Mauro Di Nubila im delavka Anna Maria Tessitore, mehanik Serglo Sain in študentka Nives Starc, delavec Ser-gio Malusa ln prodajalka Sergla Tur-co, železničar Francesco Mistelili in gospodinja Edda D’Eri, uradnik Vln-renzo Slrugo im gospodinja Celestina Corel!!, delavec Pietro Rossetti in šivilja Carla Panizza, karabinjer Giuseppe Musto in gospodinja Rosana Firrlnciell. računovodja Pompeo Glor-gis in gospodinja Maria Mantani, u-radnlk Arrieo Iasbez in študentka Vanna Vedaldi, tesar Vladlmiro Gre-gori in služkinja Utovanna Rlcnter, mehanik Mario Batlch lo gospodinja Angela Seravalle, inštalater Renato Cok-Pettirosso in šivilja Glanna Švara, mizar Rino Coslovlch In nataka- rica Guerrlna Cassini, strugar liano Valerino im gospodinja Celestina Cecchinl, inženir Enz0 Guli In m knji-govodkinja Anna Maria Tornelll, strojni kapitan Adriano Balestra in študentka Laura Dolenz. LEKARNE ODPRTE DANES Beuussi, Ul. Cavana 11; Croce Ver-de, Ul. Settefontane 39; Plcciola, Ul. Oriani '2; Pizzul-Cignola, Korzo Ita-lia 14; Ravasimi, Trg Libertk 6; Al-la Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Vatmaura 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlPAlabarda, Istrska ul. 7; de Lel. tenburg, Trg S. Glovamu 5; Ai Due Mori, Trg Unita 4: Prendlni, Ul. Ti-ziano Vecellio 24 Potovalni in turistični urad «A UR0RA» Trst - Ulica Cicerone št. 4 Telefon 29-243 OBVEŠČA vse cenj. čitatelje Primorskega dnevnika, da bo konec meseca junija priredil izredno zanimiv izlet «PO ZELENI ŠTAJERSKI* Podrobnosti o izletu bodo objavljene v prvomajski številki Primorskega dnevnika. LOTERIJA BARI 78 48 42 72 88 CAiGLIAFU 67 29 56 87 55 FLORENCA 49 57 58 11 62 GENOVA U 78 52 73 54 MILAN 89 16 58 33 90 NEAPELJ 10 13 71 22 76 PALERMO 23 63 89 12 38 RIM 68 45 83 82 33 TURIN 79 31 84 16 33 BENETKE 15 46 49 72 14 ENALOTTO 2 2 X 12 1 122 1 1 X KVOTE: 12 točk — 11.172.000 lir, 11 točk — 223.400 lir, 10 točk — 18.500 lir. G0MMA PLASTICA Ulica deiristria 8. tel 50-054 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA A. BIHSA Vam nudi vse mšne potrebščine torbe igrače, lutke, plastiko * pode ■ imitacija parketov Vse pu konkurenčnih cenam Prosvetno društvo »Andrej Cok* z Dpčin priredi 12 maja t.l. enodnevni Izlet v Velenje. Vpisovanje pri Draščkovib. Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi 19 maja 11, enodnevni izlet v Ljubljano Iri Kamniško Bistrico Vpisovanje na sedežu vsak Večer Od 20.30 do 22. ure ln v nedeljo od 10. do 12. ure. rHijj,.iiwiiwi PK| VAŠIH NAKUPIH ooiščte trgu-vino «MAGLIABELLA» na Korzu Garibaldi u (Barriera) ieksj kurakov od avtobusne postaje Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN nogavic in perila za ženske, moške n. otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postreženi oosie v vašem itziku Pri nakupu dobite primerno darilo PRI MAGAZZINU FELICE — Trst. Ulica Carducci 41 DOBITE: ženske, moške id otroške dežne olaSCe, bunde, hlače, lopiče In srajce najboljših vrst In znamk do nalnižjih cenah plastika za pokhivanje podov višina 2 metla Po 500 lir Kv meter; terinoplastičrn podi ploščice «Stlion». plastične preproge, zagotovljena namestitev brezplačni predračuni Zanl. majte se pri elTALPLAST* Trst Tr« Ospedale 6, tel §5-919 ČEVLJAR se išče v Ul. Damiamo Chiesa št. 12 (Sv. Ivan). ZAMENJAM TRISOBNO stanovanje na Reki z enakim ali večjim v Kopru ali v bližini. Informacije na tel. 23845 na Reki, POZORI UGOONA PRILOŽNOST! — Odstopimo veliko zalogo enolitrskili steklenic modrega črnila eUnlversala za nalivna peresa — na tisoče žepnih denarnic različnih barv in vrst — na tisoče nalivnih peres — vse v vrednosti približno 900.9)0 lir za 150.000 lir, ali zamenjamo z drugim blagom. Pišite na naslov: Tipogratia-Cartoleria BERNARDI, Trst, via Mazzini 44. IŠČEMO ZENSKO za hišno delo — enkrat tedensko ali Po dogovoru Telefonirati na številko 92-589 od 8 30 do 12.30. ISCEM od 15—20-letno začetnico ali praktično za trgovino sadja. Gerdoi, Ulica Udine št 32 ZAH VALA Toplo se zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali ter počastili spomin našega dragega FRIDERIKA (Rikota) KOMARJA Posebna zahvala č. g. župniku za tolažilne besede, pevskemu zboru, ing. Canaruttu in delovnim tovarišem za požrtvovalnost. Bazovica, 28. IV. 1963. Družina KOMAR Prfmorslcrffiviuk E* D.A.T. A. Trst, Ul. K Severo št. 5 b — Tel. 31893 nudi priznane akumulatorje (baterije) S« A* F« A • in vse elektroavto predmete ln nadomestna dele Novi lastnik LISJAK ( L I S 1 A N I ) se vljudno priporoča predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 15. uri East-mancolor film: IL DIAVOLO ALLE 4 (Hudič ob 4) Igrajo: Spencer Tracy, Frank Sinatra, Kerwin Mathevvs, Jean Pierre Aumont V ponedeljek 29. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: IL DIAVOLO ALLE 4 (Hudič ob 4) KINO «1RIS» PROSEK predvaja danes 28. t.m. z začetkom ob 16. uri barvni cinemascope film «L’ASSEDI0 Dl SIRACUSA* (Arhi med) (Obleganje Sirakuze) Igrajo: Rossano Brazzi — Sylvia Koscina — Tina Louise Oglejte si ta film, ki je najbolj zanimiva zgodba vseh časov KINO ROSANDRA BOLJUNEC predvaja danes 28. t. m. dva filma z začetkom ob 17. uri: kolo- ■“' ” 4 PIŠTOLE VELOCI (4 hitre pištole) Igrajo: James Graig, Martha Vickers, Edgar Buchanan “ ” “ FANTASIE Dl CHAHLOT (Charlotov e fantazije) v raznih prizorih — vrtnarja, oderuha, ponočnjaka, drsalca in ubežnika igra Charlie Chaplin SE ZADNJA VOLILNA ZBOROVANJA V GORIŠKI POKRAJINI Samo zastopniki delavskih strank so se zavzemali za pravice Slovencev Zborovanje PSI v Štandrožu in KPI prod tovarnami v Tržiču Najstarejša volivka ima 96 let ■ Potrdila za spremljevalce bolnikov Po zaključku volilne propagande v petek opolnoči je tudi v Gorici zavladalo značilno zatišje po mestnih ulicah. V jutranjih urah so mestni pometači čistili ulice in odstranjevali še zadnje od številnih letakov, ki so jih do 24. ure trosili propagandisti vseh strank po ulicah, zlasti v mestnem središču. PSI je za slovenske volivce priredila zborovanje v Standrežu v petek ob 20. uri v prosvetni dvorani, ki je bila za to priliko vljudnostno odstopljena. Zbranim domačinom sta govorila občinski svetovalec v Gorici dr. Peter Sancin in pokrajinski svetovalec ter kandidat za poslansko zbornico Ivan Marinčič. Govornika sta najprej polemizirala z goriškimi liparji, ki so se brezpogojno vdinjali krščanski demokraciji, čeprav ta stranka, ki je bila vso povojno dobo na vladi, do danes ni pripravila ustreznih manjšinskih zakonov za slovensko narodno manjšino, kot jih predvideva čl. 6. ustave. Ce je bilo kaj storjenega v zadnjem času, je to zasluga socialistov, ki so v okviru odprtja na levo prisilili demokristjane, da je prišlo vsaj do nekega zasilnega šolskega zakona za Slovence na Tržaškem in Goriškem. Isto velja tudi za deželo Furlanija-Jul. krajina, ki je bila po 16 letih odlašanja končno izvedena na izrecno zahtevo socialistov. Pa tudi tu so demokristjani zavrnili v deželnem statutu točne manjšinske zakone, ki so jih predlagali socialisti, ter se omejili le na medle določbe čl, 3. Goriški liparji pa si upajo kljub temu trditi, da je treba glasovati za demokristjanskega kandidata, KINO PROSEK -KONTO VE L predvaja' danes 28. t. m. z začetkom ob 16. uri film: KIRK DOUGLAS LAURENCE OLIVIER JEAN SIMMONS CHARLES LAUGHTON PETER USTINOV JOHN GAVIN >MfcTA<\/£ ' T0NY CURTIS via ; 1 ‘N ANTONINO TtCHNICOLOR®-SUPER TECHNIRAMA 70® OeiPTTIVO P4NAVI5I0N oicr.ia.itoue UNIVCRSSl INTERNATIONAL ker da so demokristjani največji • zaščitniki. Slovencev. Omenila sta tudi predvolilne obiske demokristjanskih občinskih upraviteljev iz Gorice po slovenskih predmestjih, kjer so delili obljube glede bodočih javnih del. Ob vsakih volitvah delijo le obljube, ker je izvedenih del zelo malo ali nič, in dr. Sancin je v tem pogledu navedel več konkretnih primerov iz Standreža. Govornika sta zaključila svoj govor z ugotovitvijo, da bo le okrepitev PSI omogočila nadaljevanje politike levega centra, ki je v 10 mesecih prinesla državi več koristnih zakonov, kot prej v 10 letih, ter poudarila pravilen odnos PSI do naše narodne manjšine, ker daje med drugim slovenskim volivcem možnost, da volijo slovenskega kandidata, za svoje pravice in za splošen napredek. KPI je zaključila svoj« zborovanje po slovenskih vaseh na dan osvoboditve dne 25. aprila v Doberdobu. V petek pa je priredila še zadnja zborovanja v Gorici, po furlanskih občinah, posebno pa v Tržiču. Pred CRDA je govoril G. Pajetta, pred SOLVAY Raffaele Franco, pred Krenterjem pa Pelle-grini Govorniki so poudarili potrebo po spoštovanju delavskih pravic ter izvajanju socialnih zakonov za delovno ljudstvo. Zvečer je bilo na Trgu republike v Tržiču zaključno zborovanje, na katerem sta govorila Pellegrini in Franco. V petek zvečer so bila v Gorici še zadnja zborovanja KD, PSD1 in MSI. Začela so se skoraj vsa istočasno, in sicer okoli 21. ure. Za KD sta v kino dvorani Verdi govorila oba kandidata Martina in Vallauri, za PSDI je v Ljudskem domu govoril kandidat Cec-cherini, na Trgu Cesare Battisti pa misovska kandidata Pascoli in Vitturi. * * * Medtem so danes zjutraj ob 7«30 odprli tudi v Gorici vrata 56 volišč, na katerih bo 31.230 volivcev s svojim glasovanjem pripomoglo, k določitvi smernic za državno politiko v prihodnjih petih letih. Med temi volivci tudi tokrat pre-vleduj,gjo ženske, ki jih je 17.132, moških pa samo 14.098. Tudi glede starosti imajo prvenstvo ženske, saj ima najstarejša volivka, grofica Elti Enrica kar 96 let ter stanuje v Ul. Pitteri 10. Samo eno teto manj ima Filomena Defiori iz Ul. Trento. Občinski zdravstveni urad v Gorici, Ul. Mazzini 7, tel. 52-51 int. 42, bo ves čas trajanja volitev danes in jutri izdajal potrdila za spremljevalce tistih bolnikov, ki sami pe iporejij v kabino, da jim pomagajo voliti. Urnik trgovin za 1. maj Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da bo na podla-gi odloka goričkega prefekta v torek 30. t.m. in v sredo 1. maja ob priliki delavskega praznika v veljavi za trgovine naslednji ur-nik; TOREK, 30. aprila: Vse trgovine lahko ostanejo zvečer odprte pol ure več. Mesnice bodo odprte od 6.30 do 12.30 in od 16. do 20, ure. Pekarne in mlekarne bodo prodajale kruh in mleko tudi za naslednji dan. SREDA, 1. maja: Vsi trgovski obrati, vključno mesnice, pekarne in mlekarne, trgovine s sad-jem in zelenjavo ter cvetličarne bodo ves dan zaprti. VOLITVE NOTRANJE KOMISIJE V SAFOG FIOM - CGIL je okrepila svoj položaj v tovarni Ker sta dve sindikalni organizaciji prejeli enako število glasov, volilna komisija še ni razsodila, kateri naj pripada eno mesto v komisiji V goriški livarni SAFOG so bi. ie v tem tednu volitve za obnovo notranje komisije. Volilni rezultati so že znani, vendar jih volilna komisija niti sindikalne organizacije še niso uradno objavile, ker je še vedno sporno mesto enega člana notranje komisije. Sindikalni organizaciji U1L in CISNAL •ta prejeli med delavci vsaka po 39 glasov in zato komisija še ni določila, katera organizacija od teh dveh bo zastopana v notranji komisiji. Za zaupanje delavcev se je potegovalo pet list: FIOM-CG1L. CI- iiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiHiifiliiittiitiMiiitiiniiiiiiitiiiiiiitiiitiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiMiiititiiiiitiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiifiiiiiiiitiiiiiifiiiit SMRTNA NCSRCČA V IDR A VŠČINI Šofer je zavozil s ceste in treščil z glavo v drevo Prebil si je lobanjo in ostal na mestu mrtev V petek popoldne je prišlo pri Starem mlinu blizu Zdravščine do prometne nesreče, pri kateri je izgubil življenje 53-letni šofer iz Zdravščine Deziderij Vižintin. Okrog 15. ure popoldne se je vračal Vižintin s svojim avtom Fiat 500 iz Zagraja proti domu. Ko je prišel do kraja Stari mlin, je iz nepojasnjenih vzrokov zavozil s ceste. Avto se je zakotalil po nasipu prekopa INTES ter se ustavil fik na robu. Močan surjek je šoferja zagnal ven in z vso silo je treščil v deblo bližnje akacije. Udarec je bil tako silen, da ie mož ostal na mestu mrtev, ker si je prebil lobanjo in hudo poškodoval hrbtenico. Med tistimi, ki so prvi prihiteli na pomoč je bil župan iz Zagraja Enzo Furlani. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji. Kmalu je prišla tudi sodna policija, ki je ugotovila smrt in dala dovoljenje za pogreb nesrečnega moža. godbe so sklenili, da bodo nadaljevali pogajanja dne 7. maja. Dosegli so že sporazum za povišek dosedanje tarife, za povišek za nedeljsko delo, določili so božično nagrado in razne druge izboljšave. Odobrili so tudi plačilno lestvico za vajence. , Vse dosežene izboljšave stopijo v veljavo s 1. aprilom 1963. stvu; tako so ga v Parizu ocenili kot najboljši jugoslovanski vojni film. Predstave so ob 17J0 in ob 20. uri. Pogajanja za plače gostinskih uslužbencev Sindikalna organizacija CISL sporoča, da so se včeraj nadaljevala na pokrajinskem uradu za delo pogajanja za obnovo in spremembe pokrajinske dopolnilne pogodbe za gostinske uslužbence. Po sporazumu glede prvega dela po-iiililimiiilmiiiiii!iifiii!iiiii,m„,l„l,l„l„,l,il,ii,„llmllll,ltlm|ll|llmllllllllilt)l||„mill|l||||||||mf|m||aJ NA PREDLOG ZBORNICE ZA GOSPODARSTVO 3. maja v Novi Sorici sestanek za avtomobilsko cesto do Ljubljane Sestanka se bodo udeležili strokovnjaki obeh gospodarskih organov Radio Trst A 8.00 Koledar; 9.30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske pesmi o svatbi; 10.00 Maša nato Orkester Christian; 11.15 Oddaja na najmlajše; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.30 Glasba po že-1 ljah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba Po željah; 14.45 Tambu raški ansambli; 15.10 Portret v miniaturi; 15.30 Popoldanski koncert; 16.45 Da-lida in Paul Anka; 17.00 Za smeh in dobro voljo; 17.30 Plesna čajanka; 18.30 Obisk v naši diskoteki; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Glas- • ba s filmskih trakov; 20.00 Šport; 20.30 Solisti z orkestri; 21.00 Iz slovenske folklore; 21.30 Sodobna simfonična glasba; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Večerni ples; 23.00 Polifon-ska vokalna glasba. 9.30 Kmetijska oddaja: 12.00 Danes na športnih igriščih; 14.00 El čampa non. Koper 6.00 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.40 pou~e in Valčki; 9.00 Reportaža; 9.15 Zabavni Zvoki; 9.45 Zensai zbor; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 11.00 Popotovanje po Srbiji; 11.15 Orkester RTV Ljubljana; 11.30 Zborovsko petje; 12.00 in 12.50 Glasba po Željah; 12.37 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; 15.50 Domače Pesmi; 16.00 Športna nedelja: 19.10 Glasbena medigra; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL, NEDEUA, 28. APRILA 1963 la turna«; 21.00 Radijska križanka; 22.00 Luči ln sence. II. program 7.45 Jutranja glasna; 9.00 Oddaja za ženske; 10.00 Glasbeni leteči krožnik; 10.35 Pomlad, je...; 11.35 Pevci; 12.10 plošče tedna; 13.40 Glasbeno-revijskl program; 14.30 Teden aktualnosti po svetu; 15.00 «Radio-squadra»; 15.45 Glasbena prizma; 16.15 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši Izbranci; 19.50 Srečanje med notami; 21.00 Športna nedelja; 21.35 Evropa poje. III. program 17.05 Španska ih francoska glasba; 17.25 Dvodejanika Johna Barto-ria: «La corona vuO'ta»; 19.00 Tartinijev Koncert za violončelo ln godala; 19.15 Nemška kultura; 19.30 Vsakovečernl koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Haydnov Kvartet, opus 2; 21.20 Moličre-Martln: »Monsler de Pourcea ugnac«. Slovenija 6.00 Dobro jutro; 6.30 Napotki za turiste; 8.00 Trdina: Peter In Pavel; 8.31 Inozemski mladinski zbori; 8.46 Glasbeni drobiž; 9.05 Pesem, glasba nr, Hitra popravila in prodaja TV aparatov pralnih strojev elektrogospodinjskih predmetov Nacionalni program I 'Ka.dio- TR EVI SAN 6.30 Vreme na Hal. morjih; 8.20 Ital. pesmi ln plesi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.00 Skladbe za orKester; 11.25 Roditeljski krožek; 14.00 Simfonična glasba; 14.30 In 15.15 V nedeljo skupaj; 16.30 Prenos nogometne tekme; 17.30 Simfonični koncert; 18.50 Plesna glasba; 19.15 Športni dnevnik; 20.25 Vilki« WlHlam Collins: »La pietra del- Trst, Via S. NicolO 21, tel. 24-018 t Popravila: Via Dell« Milizie 3, telefon štev. ^opra\ tlilizie 3, 1 v. 76-276 I in. lepe želje; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Matineja pihalnega orkestra; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Godala v ritmu; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Obvestila; 1 13.30 Za naSo vas; 14.00 Koncert pri 'vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Orkester BWly Vsughn; 15.30 Melodije in smeh; 16.00 Humo- reska tedna; 16.20 Priljubljene viže; 17.05 Športno popoldne; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izberite melodijo; 21.00 Naši skladatelji: Anton Lajovic; 22.15 Skupni program JRT; 23.05 Zabavni orkestri. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.30 Nabožna oddaja; 16.00 Neposredni prenos športnega dogodka; 17,30 Oddaja za najmlajše; 18.30 TV igra: »Poročni prstan«; 19.00 Dnevnik; 19.15 Registriran športni dogodek; 20.15 Spori; 2.0.30 Dnevnik- 21.05 Verdijeva »Traviata«; 23.25' Sportina nedelja in dnevnik. DRUGI KANAL 18.00 Caterina Valente; 19.20 Nova mesta na svetu: Brasilia; 20.15 Roto-cailcihi im poltrona; 21.05 Dnevnik; 21.15 .Peppino Gire41a’| 22.20 Šport, Ponedeljek, 2». aprila 19(3 29.30 Dnevnik; 21.05 Televizijski tednik; 22.05 Komika; 22.35 Simfonični koncert; 23.15 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05 Dnevnik; 21.15 Dvodejanka Gilberta Cesbrona: «E' mezzanotte, dr. Schvveltzer«; 23.15 Šport. Jug. televizija 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Oddaja iz serije Veter; 11.00 Spoznavajmo svet poklicev; 17.00 Prenos športnega dogodka; 20.00 TV dnevnik; 20.45 Propagandna oddaja; 21.00 Potepuh — italijanski film; 22.30 Poročila. Ponedeljek, 29. aprila 1963 17.00 TV v šoli: »Atomsko žarče-r.Je»; 18.30 Poročila; 18.35 »Mič — muzikant«, zgodba za otrok«; 19.00 Dokumentarni film; 19.15 Volilni sistem In organizacija oblasti; 19.30 TV obzornik; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Tedenski športni pregled; 20.45 Ben Jonson: »Molčeča žena«; 22.00 Poročila ln šahovski komentar. - Na podlagi razgovorov v Ljubljani aprila 1961. leta ter zadnjega sestanka med zastopniki gospodarskih organizmov Slovenije in goriške pokrajine je Zbornica za gospodarstvo iz Slovenije predlagala na podlagi želja izrednega komisarja trgovinske zbornice dr. Pelisa ter generalnega tajnika dr. r______________________ _. __________ „„„„„„ ................tniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..............111111111............................................iiiiiiiiiiiintiiiiiii.n v V Standrežu si gradijo odbojkarsko igrišče Canduttija naj pristojni zbornici skličeta sestanek strokovnjakov, da proučijo vprašanje izgradnje avtomobilske ceste Palmanova • Gorica • Nova Gorica - Ljubljana. Sestanek delegacij obeh trgovinskih zbornic bo v Novi Gorici v petek 3. maja. Obvestilo trgovske bolniške blagajne Predsedstvo pokrajinske bolniške blagajne za trgovce sporoča, da bodo njeni uradi zaprti v ponedeljek 29. t.m. ves dan, ker so vsi njeni uslužbenci zaposleni na voliščih. Bližnji izleti SPD V petek zvečer je imel odbor Slovenskega planinskega društva sejo, na kateri so se odborniki pogovorili o tekočih zadevah druš-tva. Ob tej priliki so odobrili tu di sprejem petih novih članov, '»ar je vsekakor lep prirastek in znak življenjske sile te'orgaiiza-cije. Pri razpravljanju o bodočih izletih je bilo sklenjeno, da bo v nedeljo 5. maja celodnevni izlet z lastnimi sredstvi na Matajur ali Kuk. Vpisovanje se vrši v trgovini Peter Čermelj na Komu, kjer dobijo prizadeti tudi vsa po-drobnejša pojasnila. Za praznik 23. maja pa bo SPD organiziralo popoldanski družinski avtobusni izlet čez Grgar-Ze-leni hrib-Most na Soči do Tolmi-na z obiskom zanimivih Tolminskih korit. Jugoslov. film «Kozara» te dni v Novi Gorici V torek, 30. t.m. bodo vrteli v kino dvoranah v Solkanu, Šempetru in tSoči‘ v Novi Gorici znani jugoslovanski film iz narodnoosvobodilne borbe »Kozara*. V Novi Gorisi ga bodo prikazovali tudi v sredo prvega maja. Ta film prikazuje na povsem svojstven in pretresljiv način epopejo partizan skih borcev med osvobodilno borbo na planini Kozara. Film so zelo ugodno ocenili tudi v inozem- Skupina požrtvovalnih mladincev iz Standreža krepko vihti krampe, da bi čimprej zgradila igrišče za odbojko Preporod v štandreškem prosvetnem delu je prinesel razveseljive pobude tudi na športnem področju. Najprej so ustanovili namiznoteniški oddelek ter zbrali v dvoranici, okoli zelene mize, kar lepo število mlajših in starejših mladincev, ki so že dvakrat s kar zadovoljivim uspehom sodelovali na turnirju v namiznem tenisu. Nekaj mladincev pa se tudi močno ogreva za odbojko. Nekateri že trenirajo skupno z dijaki .iz Dijaškega doma. Ker pa bi radi imeli samostojno igrišče, kjer bi bilo dovolj prostora za vadbo in za tekmovanja, so sklenili z udarniškim delom razširiti betonsko ploskev pri Konzumni gostilni. Pred dnevi je skupina požrtvovalnih mladincev zavihala rokave in pričela z izkopavanjem zgornje zemeljske plasti, da bi betonsko ploskev primerno razširili. Z delom so začeli v zgodnjih jutranjih urah ter tja do poldne izkopali kar precej ku- bikov. Ker pa udeležba pri tem delu ni bila tolikšna, kot se je sklepalo na podlagi obljub prejšnji večer, bodo morali izkopavanju posvetiti še en dan. Prepričani smo, da izražamo mnenje odbora, pa tudi vseh tistih mladih fantov, ki so prišli na udarniško delo, naj se priključijo še drugi, da bi čimprej ploskev dogradili. Športniki so namreč precej nestrpni in bi radi začeli s treningi, ker je že sestavljen koledar tekmovanj njihove ekipe. Dve nezgcdi v podgorski predilnici Včeraj popoldne ob 16.15 je prišel po pomoč v goriško civilno bolnišnico 30-letni Giuseppe Mi-chelussi iz Gorice, Ul. Gibeili 5, ki se je pri delu v podgorski predilnici ranil na palcu leve roke. SL, UIL, CISNAL in odpadniki CISNAL, ki so predložili svojo listo z imenom CSAI. Se na vo-l.tvah leta 1962 so bili kandidati CSAi na listi CISNAL. Volilni upravičenci so bili 604 (leta 1962 pa 612; v oklepajih so navedeni podatki za leto 1962); glasovalo je 541 delavcev (531), ki so oddali 530 veljavnih glasov (489) in 4 bele glasovnice (leta 1162 je bilo 30 belih glasovnic, ki so v glavnem pripadale UIL, ker ni utegnila v pravem času zbrati Kandidatov in se zato ni udeleži, la volitev). Neveljavnih glasovnic je bilo 7 (12). FiOM-OGIL je prejela 295 glasov (267), CISL 139 (148), UIL 39 (ni imela kandidatne liste), CISNAL 39 (74), CSAI 18 (lani ni nastopila). V notranji komisiji, ki jo bodo sestavljali delavci, bodo od šestih mest pripadala FIOM 3 (3), CISL 2 (2), en prostor pa še ni zaseden in bo pripadal ali UIL ali CIS. NAL. Med uradniki je prejela CISL 50 glasov in en sedež, UIL pa 48 glasov. Policija aretirala avtomobilskega tatu Pred nekaj dnevi okrog 1. po polnoči je prišlo v bližini otroškega igrišča v Ul. I. Brass do trčenja dveh avtomobilov. Alfo Romeo je vozil trgovski potnik 47-letni Umberto Leali iz Cervi-gnana, ki je uslužben pri pražar-ni za kavo S. Giusto. Drugi avto je bil Fiat 600, ki je že pred trče- -...— —— na i"**• -" i--«.«. Jc .... n«, iniu, ki je ze prea trce- V bolnišnici so mu nudili prvo j njem sumljivo kretal z ene strani pomoč in ga poslali domov s pro- j ceste na drugo gnozo okrevanja v 6 dneh. | Leali, ki je ostal le malo po- Uro pozneje pa se je zatekel j škodovan, je takoj po trčenju v bolnišnico 21-letni Ilino Colella skočil iz svojega avtomobila, da iz Ul. I. Brass 34, ki se je prav tako ranil na delu v podgorski predilnici, in sicer na desni nogi. Tudi njemu so zdravniki nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Ozdravel bo v petih dneh. Ženska padla po stopnicah Včeraj zjutraj ob 6.45 so pripeljali v goriško bolnišnico 83-letno Adalgiso ,Mflr.inkayich, iz Gorice, Trg C* Ypur.lt,., ,6. Zenica je malo prej padla, po .stopnicah na domu ter si pri tem zlomila levo roko in dobila še druge poškodbe, zaradi katerih so jo pridržali za 40 dni na zdravljenju. bi pogledal, kako je z vozačem drugega avtomobila, na njegovo nemajhno začudenj« pa je*iz Fiata 600 skočil neznanec, in ne da bi kaj rekel izginil v temi. Leali je vso zadevo javil policiji, ki je začela poizvedovati za neznancem. Ugotovili so, da je Fiat 600 last nekega Onorja Brandolina, ki je nekaj ur prej pustil svoje vozilo na Kornu, ko je šel v bar • Sergio« na skodelico kave. V tistem času mu je bil ukraden av-to. Policiji pa se j« pozneje posrečilo izslediti tatu, ki je 27-letni Mario Jakopich iz Gorice, kjer stanuje v •kazermetah« in ki ga je policija iskala še za druge prekrške. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 21. do 27. aprila se je v goriški občini rodilo 21 otrok, umrlo je 15 oseb, porok je bilo 10 in oklicev 5. ROJSTVA: Claudio Gasparini, Marco Blasig, Igor Černič, Vincen-zo Falmiero, Concetta Locurto, Paolo Grusovin, Marco Di Lenar-do, Marco Venica, Cinzia Venica, Stefano Tofful, Franco Casco, Angelo Franco, Ester Serasmo, Cario Pironic, Rosseila Rizzato, Fabrizio Zotti, Franco Digiusto, Roberto Vi-sintin, Giorgio Musulin, mrtvorojena Annamaria Erzetti, Graziano Delneri. SMRTI: gospodinja 51-letna Laura Bellide, uradnik 58-letni Giordano Castellan, gospodinja 67-let-na Clara Benko, vd. Comandinl, gospodinja 55-letna Aliče Fanin, por. Demonte, 72-letni Giovanni Sain, upokojenka 84-letna Caterina Stranich, vd. Mezzari, upokojenec 66-letni Guglielmo Canta-rutti, upokojenec 66-letni Pietro Zilli, upokojenec 59-letni Eugenio Avian, upokojenec 66-letni Ivan Kranjc, prodajalec časopisov 59-letni Cario Felser, 5 dni star Vin-cenzo Palmiero, gospodinja 70-let-na Maria Valent, vd. Federici, gospodinja 67-letna Anna Beneduce, por. Mazzarella, upokojenec 63-letni Luigi Crobe. POROKE; učitelj Giorgio Della-go in gospodinja Maria Missero, geolog Luciano Tomadin in učiteljica Franca Longa, črkostavec Jurij Špacapan in Giovanna Lau-renti, šofer Paolo Lassig in šivilja Alma Villini, dninar Pietro Mlkli in gospodinja Gisella Zorn, geometer Vasco Reni in uradnica Bruna Scarbolo, traktorist Ado Giomini in slaščičarka Daniela Bortolotti, finančni stražnik Franco Manno in gospodinja Marisa Caneva, delavec Emilio Brisco in delavka Nadja Sfiligoj, bolničar Eliseo Demarchi in frizerka Annamaria Brezavšček. OKLICI: uradnik Paolo Oblassia in gospodinja Liliana Somaglia, prvi delavec Giuseppe Prati in gospodinja Carmen Vorisi, mehanik Ezio Vidoz in gospodinja Ed-da Sellan, karabinjer Giuseppe Musto in gospodinja Kosaria Fir-rincieli, uradnik Renato Oppieri in gospodinja Gabriella Plessini. v Gorici VERDI. 14.30; »Universo di notte«. Italijanski barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 14.00: «Una sposa per due«, S. Dee ln B. Darln. Ameriški barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 15.00: »Sherlocko... in-vestlgatore sciocco«. J. Lewis in M. Questel. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.00: «Oro per 1 Ce-sari», j. Hunter in M. Demon-geot. Italijanski barvni film. Zad-Rj* predstava ob 21.30. v Tržiču NAZIONALE. 14 00: «Giulio Cesare il conquistatore delle Gallie«, C. Mithchel, R. Battaglia in D. Wilms. Barvni film. EXCEI.SIOK. 14.00: »Rodaggio ma-trimoniale«, T. Franclosa, Jum Hutton in Jane Fonda. AZZURRO. 14.00: «Tot6 contro 1 quattro», Peppino De Filippo, Nino Taranto in Aldo Fabrizi. PRINCIPE. 14.00. «La smania ad* dosso«, Vittorio Gassman, Ge-rard Blain in Annette Stroiberg. v Ronkah ***?■ “T^ras il magnifico«, Ton* Curtis m Yul Brynner. kino v Novi Gorici «Soča» Nova Gorica. 28. aprila: ita-lijanski barvni film «Sedem iz-zivov«. 30. aprila in 1. maja: jugoslovanski film iz NOB »Kozara«. »Svoboda« Šempeter. 28. aprila- »I-vanovo otroštvo«. 29. ln 30. apri-la «Kozara». 1. maja: francoski film »Slabe žene«. »Solkan« Nova Gorica. 28. aprila: italijanski barvni film »Sedem 1*. 3T?nDapriia: ^slovanski film iz NOB «Kozara». 1. maja: »Prigode Huckieberry Finna«. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od-prta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel št.. 26. tel 33-49 TEMPERATURA včeraj Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 26,7 stopinje ob 16. uri, najnižjo 10 stopinj ob 6. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 50 odstotkov. ZAHVALA Številnim znancem in prijateljem, ki so spremili na zadnji poti na-šo drago Karolino Tomšič roj. Cotič se najiskreneje zahvaljujemo. ANDREJ TOMŠIČ z družino Sovodnje, 23. aprila 1963. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvo-vali, nam bili ob strani in nas podpirali v bridki izgubi našega moža, očeta in starega očeta Ivana Kranjca (Nutiča) se prav lepo zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem vencev Ib cvetja ter vsem, ki so ga spremili k njegovemu poslednjemu počitku. Žalujoči žena, hčerka ln ostali sorodniki Rubije, 28. aprila 1963. Mladinska ekipa Bora Današnja nagrada je velikega pomena Na račun COIHH rešitev Triesline? ★ Več sprememb v moštvu ★ V odsotnosti MerkuzeFrige-ri «stopper» ★ Porro (namesto Trevisana) na zvezi Mlada ekipa Bora f p™.f na odbojkarskem turnirju za vstop v C ligo V TRSTU MAJA IN JUNIJA Trije mednarodni košarkarski turnirji Enal cluh Pallacanestro bo maja in junija organiziral trt mednarodne košarkarske turnirje, od katerih bos'a dva za moške pe-torke m eden z a ženske. Prvi za trofejo «FIDES» bo 4. in 5. maja na igrišču železničarskega športnega kluba na Miramarskem dre. voredu, Za turnir so potrdili udeležbo Zeljezničar iz Karlovca, sedanji evropski prvaki ameriških oboroženih sil IJSAF Eagles iz Aviana, FIDES iz Roseta, katero bodo ojačili s tremi igralci Igni-sa in tržaški Hausbrandt, ki bo prav tako nastopal z ojačeno postavo. Drugi turnir bo za ženske ekipe 30. in 31. maja. Tekmovanje, ki ga Enal Cltrt Pallacanestro or. ganizira skupno z avtonomno u-stnnoro za letnvičarstvo in turi-zem, bo na Gradu. Zmagovalni ekipi bodo podarili sSpomladan-ski pokalu. Na turnir so povabili ekine Jesenic, ki je zmagala lani, dalje dunajskega Vfiener Šport Cluba, Enal Club Pallacanestro in Acegata, Tretji turnir bo 1. in 2. junija prav tako na Gradu in sicer za trofejo sGrada sv. Justa«. Na tem turnirju bo'do nastopile ekipe KK Lokomotive iz Zagreba, letošnjega italijanskega prvaka Simmenthala, moštvo marsejske univerze SMUČ in Hausbrandta, ki se bo za to priliko ojačil z igralci Philca in Don Bosca. Odbojkarji SZ Bor so v polnem tekmovalnem razmahu. Tako ženska kot moška ekipa nimata resnejših nasprotnikov in obe še-storici se bosta po vsej verjetnosti uvrstili v kvalifikacijski turnir za vstop v višjo ligo. Vodstvo združenja pa ne sme računati samo na svoje že standardne igralce in je zato sklenilo. da vpiše mlado moštvo na promocijsko prvenstvo. To prvenstvo je razdeljeno v tri pokrajinske skupine in to v goričko, tržaško in videmsko, pb zaključku tega dela prvenstva pa bo finalni obračun v Vidtnu. Ekipa, ki se bo v furlanskem glavnem mestu povzpela do prvega mesta, $i bo pridobila pravico do nastopa na prihodnjem deželnem prvenstvu C lige. V tržaški izločilni skupini bodo poleg drugega moštva Bora nastopile še naslednje šestonce : Lega Nazionale, Invicta, CRDA Triestina bi znala izrabiti u- godnosti, ki jih je nudil aprilski razpored tekem. Največjo po-iomijadO je zabeležila v Lucci, kjer je šla prehitro na kolena, medtem ko so navijači pričakovali od Tržačanov nastop s častnim rezultatom. S tem porazom v tekmi z zadnjo enajstorico lestvice B lige se je Triestina nevarno približala robu propada: še nekaj napak in Tržačani se bodo znašli tam, kjer so bili lani. To bi bil višek in upamo, da do tega ne bo prišlo. Razočaranje bi bilo namreč preveliko. Iskati napake poraza v Lucci je nesmiselno in koristno obenem. Nesmiselno je pač zvoniti po toči, koristno pa v kolikor se da na podlagi napak priti do zaključka, da je moštvo potrebno številnih zamenjav. Trevisan in Santelli sta že plačala za neodgovorno igro v Lucci: oba bosta ostala ha tribunah, njuni mesti pa do trener poveril drugima. Da bi se Tržačani čimbolje pripravili za današnjo, brez dvoma Že že ne odločilno pa vsaj za lestvico zelo važno tekmo, jih je vodstvo poslalo v S. Daniele del Friuliv Trening je potekal v miru in igralci se bodo vrnili na stadion š precejšnjo dozo upanja na uspešen rezultat. 2al bo manjkal Merkuza, ki je sicer klinično okreval, a telesno še ni sposoben za igro, med katero bo treba dati iz sebe vse razpoložljive sile. Vedeti moramo, da prihaja v goste Como, ki je bil na boljšem kot Triestina, a se je znašel v nerodnem položaju zaradi odvzema treh točk. Gostje bodo hoteli te nadoknaditi, kar se Tržačani dobro zavedajo zato morajo spraviti na igrišče najboljšo postavo. Trener je bil zaradi odsotnosti Merkuze precej v škripcih a problem je rešil s Fri-gerijem ki bo igral «stopperja», medtem ko bo njegovo mesto prevzel Brach. Obrambna in krilska !:! ::: vrsta bosta torej kakor sledi: Mez- zi, Brach, Vitali, Dalio, Frigeri, Sadar. V napadu se bosta zopet predstavila občinstvu Porro in Ri-sos, zaradi česar bodo prednjo pe-torko sestavljali Mantovani, Porro, Vit, Secchi in Risos. Risos (namesto Santelli ja) na krilu | na stadionu 1 «Prvi maj* I UDELEŽENCEM PRVOMAJSKEGA IZLETA SZ BOR Urnik odhoda avtobusa: Ob 3.50 —■ Rojan (bencinska črpalka) 4.00 — Oberdankov trg (pred stavbo radia) 4.10 — Rotonda pri Bo-ketu 4.20 — Katinara (zadnja postaja avtobusa 25) Povr-*ek v Trst približno ob 22.30. * * • V primeru kakih sprememb, jih bomo javili v naši torkovi številki. in VIS, v gorički pa SZ Dom, Ricreatorio AUDAX in drugo moštvo Olimpije. Z veseljem opažamo, da se je pojavila ob odbojkarski mreži tretja slovenska ekipa. Poleg Bora in Olimpije imamo v naši sredi še ekipo gojencev slovenskega dijaškega doma v Gorici. Voščimo tej ekipi, da bi pod strokovnim vodstvom Jožefa Ce-ja dosegla to, kar je že uspelo obema slovenskima predstavnikoma: uvrstiti se v C ligo. , Vrnimo se sedaj k mladincem Bora. Srnje drese bodo branili Starec, OOmbač, Lakovič, Uršič, Hreščak, Spacal, Dolhar, Fučka, Plesničar in Morpurgo. Po lanskem nešportnem odstopu, zaradi neresnosti nekaterih igralcev, je letošnja ekipa trdno zaverovana v svoje moči in bo skušala doseči čimboljši uspeh. Povpreč-Tja starost, efeipe je 16 let. Vsi že dobro obvladajo prstno tehniko in tudi tolčenje, čeprav se jim opaža začetniška trema na mreži: boje se namreč udariti po žogi iz strahu, da bi zgrešili. Prvo tekmo bodo Borovi «upi» igrali na domačem igrišču pri Sv. Ivanu proti močni Legi Nazionale. To bo odločilno srečanje za vrh lestvice. Upajmo, da bodo ljubitelji odbojke in navijači Bora prihiteli 1. maja, ko bo prvi zavrtljaj na stadion «Prvi maj«, in bodrili k uspehu Borove mladince. it ARETTA Izmed elegantnimi urami švicarske marke je najcenejša ☆ ARETTA ultra thin TURIZEM HOTEL »JELOVICA* - BLED - TEL. 316 HOTEL „SLON" LJUBLJANA Titova 10, tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, ki Jih nu. dlmo v kletni restavraciji, kjer sl lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom ln večerjo lz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače ln tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih ln mednarodnem artističnem programu. Sprejemamo rezervacije za manjše In večje družbe. Telefon 20-641-44. BLED vabi Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno potniškimi ladjami redno vla Zahodna Afrika (Kljeka Tako- progo Jadran-Južna Amerika — Split, Napoll, Genova. Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, T: radi, Tema, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko, ZDA — Zahodna obala sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od S004 do 10.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja (Splošna plovbai Piran, Zupančičeva ullca 24, In na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran Telexi: 035—22, 035—23 Telefoni: 72-170 do 72-177 Prejšnji četrtek na Proseku Boris Košuta pred Miličem zmagovalec turnirja v namiznem tenisu Tudi v Trebčah prebujenje namiznoteniških igralcev NOGOMET DANES B BOLOGN A-FIORENTIN A JUVENTUS-INTER L. R. VTCENZA-TORINQ mantova-cAtania MILAN-GENOA NAPOU-MODENA PALERMO-ATALANTA SAMPDORlA-RClVfA SPAL-VENEZIA Športni odsek prosvetnega društva prosek-Kontovel je tudi letos organiziral svoj tradicionalni namiznoteniški turnir, katerega so se udeležili vsi najboljši slovenski pingpongaši s Tržaškega. Turnir, ki je bil odigran v četrtek 25 t. m., je vsestransko lepo uspel. Udeležilo se je tudi nekaj novincev, ki so pokazali precej smisla za to športno panogo, a jim seveda primanjkuje resni trening. Med temi moramo omeniti predvsem Širco, 2uziča in Pertata. Od starejših igralcev, ki se ne udejstvujejo več v tej panogi, pa moramo pohvaliti Bogatca, Ukmarja in Cibica. Kot je bilo pričakovati, so se do polfinala prebili Boris Košuta Tomšič, Milič Boris in Milič Drago. ki nastopa za Telve in je od prejšnjih nastopov pokazal velik napredek. Medtem ko je v prvem polfinalnem srečanju Milič Boris s precejšnjo lahkoto odpravil Miliča Draga, je bil izid srečanja med Košuto in Tomšičem zelo negotov. Sele v odločilnem setu je Košuti uspelo potrditi svojo premoč in si nabrati 5 točk prednosti, ki jih je obdržal do konca. Največje zanimanje je naravno vladalo za_finalno tekmo med Bo-risem Miličem in Borisom Košuto. Kljub navijanju za domačina je Košuta v prvem setu gladko prišel do niza. Sele v drugi igri je Miliču uspelo resno kljubovati nasprotniku, ki je moral napeti vse sile, da si je z minimalno raz- lil.— n n i BARI-FOGGIA 11NCEDIT BRESCIA-S. MONZA CAGLIARI-PRO PATRI A CGSEN ZA-LUCCHESE LA ZIO-U DINESE LECCO-PADOV A MESSINA-PARMA SAMBENEDflTT .-C ATAN ŽARO TRIESTINA-fcOMO . ' * ' VERONA-ALESSANDRIA liko osvojil set. Turnirju je prisostvovalo veliko število gledalcev, kar se pri nas, na žalost, dogaja zelo poredkoma. IZIDI Milič B.-Frosinelli 2:0; Seghina-Sirca 1:0; Cuk-Ukmar 0:2; Cibic-Milič D. 0:2; Tomšiš-Bogatec 2:0; Zužič-Posega 2:0; Pertot-Košuta 1:2; Ukmar-Milič D. 0:2; Košuta-Zužič 2:0; Milič B.-Sirca 2:0. POLFINALE Košuta-Tomsič 2:1 (22:20, 19:21, 21:16) Milič B.-Milič D. 2:0 (21:13, 21:17) FINALE Košuta-Milič B. 2:0 (21:13, 21:19) LESTVICA 1. KOŠUTA BORIS 2. Milič Boris 3. Tomšič * * * Tudi v Trebčah sp nekateri mladinci dali pobudo za organizacijo tekme v namiznem tenisu. Za prve nasprotnike so si zbrali Ske-denjce, pa čeprav so vedeli, da so za njih še premočni. Skedenjoi so res premagali Trebence 8:1. Vsi domačini so pokazali zelo dobro voljo in predvsem razveselivo podlago, kar daje upati, da se ne bodo ustavili pri prvem srečanju. Za domačine so nastopili Kralj, ki je dosegel edino zmago, Škabar in Cuk. V sredini mesta ob centralnem parkiu nudi svojim obiskovalcem: 100 sob, prvorazredno udobje in usluge. Nova vrtna restavracija, zimska in poletna, s premično kopalnico, z bazenom In vodometi — prvovrstno domačo in tujo hrano ln pijačo ter z najvišjo ravnijo postrežbe mudi izreden užitek vsakemu našemu gostu - Aperitiv -bar - Dvorane za počitek - Obed-nica In dvorana za bankete sta CENJENIM GOSTOM VSAK TRENUTEK NA RAZPOLAGO - Gorica nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusi od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti. Hotel TRIGLAV Koper Telef. 16 - Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. - Priporočamo svoje o-brate Giusterno z olimpijskim bazenom in restavracijo «Riža-na», s specialitetami, postrvi in rečnimi raki GRAND HOTEL TOPLICE BLED Telef. 222, 223, 224 odprto celo leto, lastno kopališče s čolni, termalno kopališče. Pred in po sezoni znižane cene PARC HOTEL ■ BLED Telef. 284, 338 - 200 ležišč, restavracija, kavama, nočni bar, plesna dvorana «Kazino» - Penzion za mladinske grupe a 1610 dinarjev skozi celo sezono. Hotel «KRIM» - Bled Telef. 415 in 419 - Se tako zahtevnim gostom postrežemo z domačimi in tujimi jedmi — Izbor pristnih vin — Udobno opremljene sobe. Hotel BELLEVUE LJUBLJANA priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo — Terasa — Vrt HOTEL PALAČE PORTOROŽ priporoča svojim gostom termalne morske kopeli v novih termah D A £> V NOVA GORICA, Vf I Ali A nudi udobne so- HOTEL cenah? Prvorazredna kuhinja - flOPTCA Ples v četrtek, vt/l soboto in nedeljo GRAND HOTEL UNION LJUBLJANA, Miklošičeva št. 1 Tel. 20-750, 21-742 Nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah ter se priporoča za cenjeni obisk HOTEL «VIPAVA» v vipavi se priporoča OBIŠČITE NAJLEP5E PODZEMSKO ČUDO NA SVETU POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 16. in 18. uri. Izredni obiski po dogovoru z upravo «TAP» TURISTIČNA AGENCIJA PRIMORSKE Poslovnega združenja gostinskih in turističnih podjetij okraja Koper, priporoča svoje a g e n c i j e in menjalnice v Kopru, Sežani, Kozini, Škofijah, Hrvatinih, Izoli, Portorožu, Piranu in hoteli na Primorskem V13 a. solženicin EN DAN IVANA, DENISOVICA ln res, v taborišču je novost. Dva znana ovaduha so zjutraj zaklali v posteljah. In vrhu tega tudi nedolžnega nesrečnika, najbrž so zamenjali prostor ali kaj? Eden izmed ovaduhov pa je sam zbežal na poveljstvo, v BUR, tam so ga skrili v kamnitem zaporu, čudno.... To se ni dogajalo v krajih prisilne preselitve. In tukaj tudi ne.... Nenadoma je zatulila sirena. Sprva ni zatulila z vso močjo, oglasila se je hripavo, ko da mora očistiti grlo. Opoldne! Prenehajte, kosilo! Eh, zamudili smo: že zdavnaj bi morali oditi v menzo in zasesti prostore. Na gradbišču je enajst brigad, v menzi pa je prostora le za dve. , Brigadirja se ni. Pavle nas je naglo ošinil s pogledom in odločil. »Suhov in Gopčik — z menoj! Kilgas, ko pošljem k vam Gopčika, stecite z brigado! > Njihove prostore krog peči so takoj zasedli, obkolili so jo in vsi hitijo, da bi Jo objeli kakor žensko. »Le, končano, je!» vzklikajo fantje. «Prižgite!» 2daj zro drug v drugega: kdo bo prižgal? In nihče si ne prižge, morda nimajo tobaka, morda ga skrivajo, vsekakor ga nočejo pokazati. Odšli so s Pavlom. Gopčik poskakuje zadaj kakor zajček. »Topleje je postalo,» je takoj pripomnil Suhov. »Osemnajst stopinj hladneje ne bo. Pravo vreme za zidanje.* Pogledali so zidake iz žlindre, fantje so jih že mnogo zmetali na podstavek, pa tudi višje, v nadstropje, kjer bodo delali. Suhov Je mežikaje pogledal še sonce, zaradi kapetanovega ukaza! Na odprtem zemljišču, kjer ni zaprek, piha veter in grize. Ne pozabite, da je januar! Kuhinja na gradbišču — je koliba, zbita iz lesa krog peči, pa obložena z zarjavelo pločevino da bi zamašili luknje. Koliba je znotraj pregrajena v kuhinjo in Jedilnico. Ne kuhinja ne jedilnica nimata poda Zemljo so steptali in takšna je ostala — povsod so krtine in jame. Vso kuhinjo pa predstavlja štirioglata peč z vgrajenim kotlom. I V kuhinji dela dvojica, kuhar in higienik. Zjutraj, ko zapuščajo taborišče, dobi kuhar v veliki taboriščni kuhinji kašo. Za osebo dobi verjetno petdeset gramov, za brigado kilogram za gradbišče nekaj manj kot pud Kuhar vreče s kašo ne nosi tri kilometre, temveč najde nekoga in mu jo naloži. Raje da obrok več, kot da bi tovoril ln se krivil pod bremenom. Kuhar tudi ne nosi vode in drv ter nalaga v peči, temveč najde pomočnike in prisklednike: tudi tem da tujo porcijo, ne zdi se mu škoda. Za hrano v Jedilnici nosijo menažke iz taborišča (če jo pustiš na gradbišču jo ponoči odnesejo svobodnjaki). Le petdeset menažk nosijo pa jih tukaj perejo (tudi ta, ki nosi menažke, dobi poseben obrok). Da bi ljudje ne raznašali menažk iz jedilnice, stražari nekdo pri vratih — naj pazi nanje. Toda čeprav stražari, jih odnašajo, mar ga zmotijo ali mu zatisnejo oči? Na gradbišču je treba določiti še človeka, ki pobira umazane menažke in jih spet odnaša v kuhinjo. In tudi ta dobi poseben obrok. Pa še kdo drugi. In kaj počenja kuhar: v kotel meče kašo in sol pa deli mast — v kotel in sebi (težaki ne dobijo dobre masti, slaba je vsa — v kotlu. Zato je taboriščnikom všeč, če v skladišču delijo slabšo mast). In še tole: kašo meša šele, ko vre. Higienik se ne briga zanjo niti toliko kot kuhar; sedi in gleda. Ko je kaša kuhana, jo takoj dobi higienik; jej in se nasiti. Tudi kuhar1 se naje. Potem pride še dežurni brigadir, vsak dan drugi — pa poskuša — preveriti hoče, če je takšna kaša za težake. Dežurni brigadir prejme dvojni obrok. Potem sledi sirena. Brigadirji stopajo v vrsto in kuhar jim daje skozi okence menažke. Dno je komaj prekrito s kašico in bog varuj, da bi poskušal vprašati ali preveriti. Po tebi bo, če odpreš usta. Nad glavo žvižga stepni veter, poleti suh, pozimi leden. Že od nekdaj v tej stepi in nič raslo, kje šele med štirimi bodečimi žicami. Kruh raste le v pekarni, oves zori v skladišču. In čeprav bi se pretegnil pri delu ali omahnil, iz te zemlje ni kaj dobiti in vsakdo prejme le tisto, kar določi poveljnik. Pa tudi tega ne dobiš — zaradi kuharjev, prisklednikov in ovaduhov. Tudi tukaj kradejo, v taborišču kradejo in predvsem kradejo v skladišču. In ti, ki kradejo, niso skromni. Ti pa garaj in jemlji, kar ti dajo. In izgini od okenca. Velika riba žre malo. V jedilnico so prišli Pavle, Suhov in Gopčik, vendar je polna — toliko hrbtov je pred njimi, da ni videti miz in klopi Nekateri jedo sede, večinoma kar stoje. Dvainosemdeseta bri gada, ki je brez ognja pol dneva kopala jame, je takoj po tuljenju zasedla prostore. In tudi po jedi se noče umakniti, kje naj bi se ogrela? Drugi jih psujejo, vendar jim je tega malo mar, tukaj je bolje kot v mrazu. Pavle in Suhov sta se pridrenjala s komolci. Prišla sta v pravem trenutku: pravkar prejema hrano neka brigada in pomočniki brigadirja stojijo zraven okenca. To pomeni, da bodo tudi drugi vsak trenutek tu. »Menažke, menažke!* kliče kuhar skozi okence in že Jib podajajo, tudi Suhov jih zbira in daje kuharju, ne zato, da bi dobil več kaše, temveč zaradi naglice. Onkraj pregraje perejo nekateri menažke, prav tako za kašo. Pomočnik brigadirja, ki stoji pred Pavlom, je začel prejemati hrano in Pavle je zaklical prek glav; «Gopčik!» »Da!* se je zaslišalo do vrat. Tako tenak glas ima, kakor jagenjček. «Pokliči brigado!* Takoj je stekel. Poglavitna reč je, da je kaša danes dobra — najboljše vrste, ovsena. Takšne ni mnogokrat. Običajno dobijo kitajsko travico ali ječmen. Pri ovseni kaši pa nasiti človeka razkuhano zrnce, to je najdragocenejše. Suhov je v življenju mnogokrat dajal konjem oves, vendar mu nikdar ni padlo v glavo, da bo nekoč lz srca hrepenel po prgišču tega ovsa! «Menažke, menažke!* kličejo skozi okence. Na vrsti je stočetrta. Prednji brigadir je dobil dvojni obrok, »brigadirsko porcijo*, in odšel od okenca. Porcijo je dobil prav tako na račun težakov, vendar se nihče ne upira. Sleherni brigadir prejme toliko — porcijo poje sam ali pa jo da pomočniku. Tjurin daje svoj obrok Pavlu. Sul>ov ima le eno nalogo: pridrenjal se je do mize, odrinil dva zaspanca, lepo poprosil enega od težakov in očistil del mize za dvanajst menažk. Ce se bodo stisnili drug k drugemu, jih bo na drugem nadstropju šest, spodaj še dve, pri Pavlu je treba čakati na menažke, jih jemati, ponavljati številke in paziti, da tujci ne poberejo obrokov z mize. Prav tako jih je treba varovati, da bi jih kdo ne dregnil z laktom in prevrnil. Ljudje lezejo s klopi, drugi sedajo in jedo. Pozorno je treba gledati; morda jedo Iz svoje, morda škilijo v tujo. (Nadaljevanje sledi) imcnNUTVO' TRST - UL MONTECCH1 6-II TELEFON 93-808 IN 94-8:«- Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: (JliCa S. Pelllco MI, Tel 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - I’el št 37-338 - NAROČNINA: mesnina 650 lir - Vnaprej: Četrt- t t iRnn lir oolletna 3500 lir celoletna 6400 Ur - FLRJ v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din letno 1920 din, polletno 960 din, Četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun- Založništvo trž»tkega liska Trst 11 5374 - Za FLRJ: ADII, DZS, Ljubljana, letna ibuu ur.■ pv 21-928 tekoči račun Dri Narodni banki v Ljubljani 600 14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov. Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. - Maii oglas 30 Ur beseda. - Vsi oglas: se naročajo pri upravi. - irjeva uUca i-i. teiei. ««>. ™ y Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst Stritarjeva