Leto XIV St. 7 Ravne na Koroškem, 1. aprila 1977 Referendum je uspel ni rpfarCa smo izvedli v železar-zaDnd • nc^urn> na katerem smo Uora,,6”1 sprejeli temeljne samo-rezult ® akte. Ker so podrobni razah s 0 udeležbi in glasovanju °bjavr8ni na razSlasnih deskah, zultate am° samo Srobe zbirne re- združff1 .sarnoupravni sporazum o se ip j v delovno organizacijo 343« , 4636 zaposlenih izreklo ^ ®li 75 odstotkov; je se ZS, s tem v zvezi ,Pounr= uresničevanju bistva šaših nalnVni^ sp^°.^n*k aktov. O na-hio dpi ? y lei smeri povzema-iih je ‘?vaianj tov. Ciglerja, ki sije za • kot Predsednik komika zadr,- lzvedbo ustavnih določil Syeta *Jern zasedanju delavskega Deio zarne. Pa6e1onsko del moramo spoštovati neodtujljivosti dohodka !avcev * vosti dohodka tako v okviru železarne !Z VSEBINE ^°!Poc?arski načrt za leto 1977 slej °ajlzPolniuiemo gospodar- Posb,a finančnih, rezultatov 1976 Vanfa železarne v letu de/i Zavzeto za združevanje VenJn sredstev v SOZD Sionske železarne VeifnJa delavcev: Naš prispe-drriost varčevanju in produk- host^ne izobraževalne skup- N(^ni?ne izboljšave je Jntervju: Zaprtost kraja O Uaine aprilske novice HakZatorji so si oddahnili kun? bodimo in ne hodimo na ljst ne prireditve Ški^nonili smo Društvo koro- Kekrlk°Vnikov Mi .^a°iia in šport adi fužinar kot tudi izven nje z odgovornim nastopom delegatov. Ne bomo smeli dovoljevati odtujevanje dohodka temeljnim organizacijam, zasebno lastniškega in skupinsko lastninskega prilaščanja družbenega dohodka v okviru temeljne organizacije ali železarne kot tudi izven nje. Dohodkovni odnosi, ki smo jih zasnovali, bodo morali zaživeti v najkrajšem času. Treba bo kritično pretehtati stanje in korake, ki so bili že storjeni na področju oblikovanja internih cen in spoštovati dogovorjena načela. Posebno pozornost bomo morali zlasti posvetiti oblikovanju meril za določanje deleža v skupno ustvarjenem prihodku temeljnih organizacij spremljajočih in skupnih dejavnosti, kot tudi pridobivanju dohodka delovnih skupnosti na podlagi svobodne menjave dela. Njihovo delo mora postati soodvisno od rezultatov dela v proizvodnji. Uspešna uveljavitev dohodkovnih odnosov je tudi zagotovilo za boljše gospodarjenje, za utrditev enakega položaja delavcev, ne glede na to, v kateri temeljni organizaciji ali delovni skupnosti delajo, kot tudi za združevanje dohodka v medsebojnih soodvisnostih in odgovornosti temeljnih organizacij. Narava proizvodnje, ekonomska, tehnična in tehnološka povezanost temeljnih organizacij v sestavu železarne zahteva nenehno združevanje dela in sredstev. Zavzemati se bomo morali, da bomo resnično dohodek in sredstva, s katerimi upravljamo v temeljnih organizacijah, združevali za skupne cilje in interese železarne in da se bomo tudi »odprli« navzven bolj kot doslej do OZD v sestavu Slovenskih železarn in drugih OZD, s katerimi imamo skupne gospodarske in druge interese. Pri tem bomo seveda zahtevali, da se spoštuje pravica do reproduciranja združenih sredstev, torej do njihove vrnitve ob nadomestilu ali brez njega, glede na interes, za katerega gre. Interes bomo morali skrbno preučiti s posebno analizo. Le na tej podlagi se bomo samoupravno odločali o združevanju sredstev in dohodka. Normativna dejavnost še daleč ni zaključena z akti, ki so v obravnavi. Za posamezna področja bomo morali sprejeti vrsto izvršilnih aktov (delovna razmerja, osebni dohodki in skupna poraba itd.), da bodo lahko temeljne organizacije celovito zaživele. Zlasti pomembno področje, ki ga bo treba kritično razčleniti, je sedanji Izdaja odbor za informiranje in kulturno dejavnost 2elezarne Ravne Ureja uredniški odbor: Jože Delalut. Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Maribor Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka sistem vrednotenja rezultatov dela in delitve po delu in rezultati dela ter poslovanja. Nekaj smo na tem področju že naredili. Treba pa bo izvršiti posamezne dopolnitve skladno z zakonom. Prav tako bcmo morali z ustreznimi oblikami stimulacije čimbolj razširiti oblike ustvarjalnosti pri delu. To naj bi tudi spodbudilo delavce v temeljnih organizacijah, da se bodo še bolj zavzemali za večanje produktivnosti dela, smotrno izkoriščanje delovnih sredstev in za racionalno razpolaganje z akumulacijo itd. Precejšnjo vlogo bodo imeli pri uresničevanju in urejanju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov kadri, ki zasedajo vodilna in druga strokovna mesta. Njihova konkretna angažiranost na vseh področjih dela in poslovanja v temeljnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih je tudi zagotovilo še za večji napre-rek železarne. Angažiranje teh delavcev mora postati tudi merilo njihove delovne uspešnosti in hkrati pogoj za nadaljnje opravljanje del in nalog oziroma za napredovanje na najbolj odgovorna dela ali naloge v železarni. Odpreti bomo morali vrata tudi strokovnjakom oziroma strokovnim kadrom z družboslovno usmeritvijo. Delovanje organizacije, zlasti samoupravne, terja strokovnost in nenehno raziskovalno aktivnost, kar pa bodo sposobni opravljati le strokovno usposobljeni kadri. Trnje Gospodarski načrt za loto 1977 Delavski sveti TOZD in DS v novi in DS DO v stari sestavi so v februarju in marcu sprejeli gospodarski načrt za leto 1977. Iz obširne vsebine v tem prispevku povzemamo glavne naloge in usmeritve. Za nami je že prvo leto srednjeročnega obdobja 1976—1980. Ze med letom smo ugotavljali, da ne izpolnjujemo nalog tako, kot smo si jih z načrtom zastavili, zaključni račun pa je te ugotovitve potrdil. Po poravnavi vseh dogovorjenih obveznosti nam nič ni ostalo za razširjeno reprodukcijo, zato tudi ne bomo mogli realizirati vseh, s srednjeročnim načrtom predvidenih investicij. V leto 1977 vstopamo tako že z zaostankom, ki ga letos še ne bomo mogli nadomestiti. Začrtanim nalogam se bomo sicer bolj približali, z boljšim gospodarjenjem pa si bomo lahko pripravili solidne osnove za razvoj v prihodnjih letih. Leto 1977 bo za naš kolektiv leto uveljavljanja zakona o združenem delu in reorganizacije na večje število TOZD in DSSS. V gospodarskem načrtu za leto 1977 so vse te spremembe upoštevane, pri načrtovanju dohodka in njegove delitve pa so bila uporabljena določila samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo. Takšen pristop k pripravi načrta je bil potreben predvsem zato, da bo med letom mogoče na osnovi dejanskih gibanj sproti preverjati, kako bodo nova določila vplivala na gospodarjenje novih samoupravnih organizacijskih enot. Vsi samoupravni sporazumi še niso sklenjeni in tudi vse zakonske spremembe še niso znane, zato je gospodarski načrt pripravljen samo na podlagi že sprejetih zakonov in dogovorov. To pa pomeni, da bo med letom lahko vplivala na rezultat poslovanja tudi dopolnitev zakonodaje, zlasti tistega dela, ki bo opredelil osnove, od katerih se bodo plačevale dogovorjene in zakonske obveznosti. Primerjava planskih podatkov z lanskoletnimi dosežki kaže, da bomo morali letos izdelati znatno več izdelkov kot lani s sorazmerno manjšimi stroški izdelave na enoto. Po zadnjih informacijah so cene nabavljenim surovinam v porastu, zato bomo dohodek lahko dosegali le z zniževanjem stroškov. Znižati moramo predvsem stroške, ki sta jih v preteklem letu povečevala visok izmeček in odpadek. Večje količine izdelkov pa bo mogoče izdelati samo z boljšim izkoriščanjem kapacitet in večjo produktivnostjo. S planom delovne organizacije za leto 1977 se obvezujemo, da bomo dosegli s poslovno politiko določene cilje in izpolnili naslednje planske naloge: Surovega jekla bomo izdelali 200.000 ton, tj. toliko, kot predvideva srednjeročni načrt razvoja. Količina je za 12,5% večja od lanskoletne proizvodnje jeklarne in le 3,3 %> večja, kot je bila izdelana že leta 1975. Razpoložljive kapacitete omogočajo načrtovano proizvodnjo, odvisna pa bo predvsem od konkretnih zahtev predelovalcev jekla. Skupne proizvodnje bomo izdelali 476.820 ton, kar je 17 % več kot lani in 5% več kot leto poprej. V primerjavi z načrtom razvoja bo skupna proizvodnja za 1,2 % manjša. Odmik nastaja predvsem zaradi spremenjene strukture proizvodnje. V lanskem letu so se začele zahteve kupcev spreminjati, zato smo morali asortiment naših izdelkov prilagoditi željam. Asortiment je bolj razdrobljen, tako da zaseda enaka količina izdelkov več kapacitet kot v preteklih letih. Načrt ne bo lahko dosegljiv, vendar ga je s prizadevanjem vseh zaposlenih mogoče izpolniti. Izdelkov za prodajo — blagovne proizvodnje — bomo izdelali 136.920 ton ali 16,5 “/o več kot lani in 3,0 % več kot leta 1975 ter 2,5 % več, kot predvideva srednjeročni načrt. Blagovna proizvodnja je sorazmerno večja zato, ker stopnja finalizacije v letošnjem letu ne bo tolikšna, kot je v razvojnem načrtu. Manj bomo izdelali valjanih palic (več gredic za prodajo), manj vzmeti in nožev ter več izdelkov, v katerih je vgrajen tudi nabavljen material (stiskalnice, vrtalno orodje itd.). Vrednost prodanega blaga — eksterna realizacija — bo znašala 2260 milijonov dinarjev ali 22% več kot lani. Primerjava vrednosti s podatki iz leta 1975 in srednjeročnim načrtom bi bila nerealna, ker so cene pri večjem delu izdelkov višje. Zaradi rasti cen surovinam so bile v letu 1975 in lani povečane cene metalurškim izdelkom, tem pa so se delno prilagajale tudi druge cene. Dejanski odstotek povečanja realizacije je zato manjši od navedenega. Realizacija tudi ni primerljiva s podatki v razvojnem programu, ker ti bazirajo (po navodilih) na cenah iz leta 1975. Izvozili bomo za 20 milijonov S blaga. Izvoz bo za 37,8 % večji kot lani in 73,2% večji kot leta 1975. S srednjeročnim načrtom smo sprejeli obveznost, da bomo izvozili za 17,2 milijona $ izdelkov. Neugodne tržne razmere doma in možnosti, ki se odpirajo predvsem za prodajo strojev in delov, so narekovale povečanje izvoza. V letu 1977 se bo zato v izvozu zlasti povečal delež TOZD strojev in delov, več pa bodo morale na tuje trge prodati tudi tiste TOZD, ki doma ne bodo našle ustreznih kupcev. Za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev bomo porabili 34 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bodo opravljena vsa vzdrževalna dela, predvidena z načrtom investicijskega vzdrževanja, ki ga je pripravila PD TOZD strojno gradbenega vzdrževanja skupaj z vodstvi TOZD. Amortizacije načrtujemo 257,8 mili j. dinarjev, kar je okoli 28 % več kot lani, vendar bo razpoložljivi del le za 10 milj. dinarjev ali 5 % višji kot lani. V celoti je planirana amortizacija večja zato, ker osnutki novih zakonov obresti od kreditov ne obravnavajo več kot pogodbenih obveznosti, tako da se bodo v bodoče plačevale iz sredstev, namenjenih za investicije. Za osvajanje novih proizvodov in raziskave je predvidenih 10 milij. dinarjev. Od tega bo predvidoma za naloge, ki jih bodo opravili izvajalci v delovni organizaciji, porabljenih 5,8 milijona dinarjev, 4,2 milijona dinarjev pa je planiranih za plačilo storitev, ki jih bodo opravili zunanji instituti in ustanove. Za izobraževanje in usposabljanje delavcev in štipendistov Železarne Ravne načrtujemo okoli 8 milijonov dinarjev. Od tega namenjamo neposredno ali posredno (združevanje sredstev) za štipendije za šolanje na poklicnih srednjih in visokih šolah ter fakultetah 5 milijonov dinarjev, za izobraževanje ob delu, funkcionalno izobraževanje in ostale stroške poklicnega izobraževanja pa bodo potrebni 3 milijoni dinarjev. S preteklimi in planiranimi naložbami v izobraževanje spreminjamo kvalifikacijsko strukturo v korist kadrov s končanimi poklicnimi šolami (kvalificirani delavci) ter srednjimi, višjimi in visokimi šolami. Z načrtom števila zaposlenih se TOZD in DS obvezujejo, da bodo planske naloge izvršili s 4680 zaposlenimi. Plan osebnih dohodkov je izdelan na osnovi zvezne in republiške resolucije, določil samoupravnega sporazuma, sindikalne liste in planov proizvodnje in prodaje ter načrtovanega dohodka in njegove razporeditve. Sporazum za vsako delovno organizacijo določa, kolikšni so lahko normalni OD. Za našo delovno organizacijo načrtujemo, da bodo ob predvidenem povečanju življenjskih stroškov letošnji OD za 14% višji od lanskih in da bodo čisti OD znašali 4970 dinarjev na zaposlenega mesečno. Takšne osebne dohodke pa bomo lahko izplačali le, če bomo dosegli planirane rezultate. osebno varstvo bomo porabili okrog 8 milijonov dinarjev, večji del, tj. 5,9 milijona dinarjev za nabavo sredstev za osebno varstvo, ostala sredstva pa za močnejšo hrano in higienske pijače, periodične zdravniške preglede, varstvene preglede in preizkuse objektov In delovnih priprav in drugo. Za družbeni standard načrtujemo iz čistega dohodka 28,5 milijona dinarjev ali okoli 6090 dinarjev na zaposlenega. Ta sredstva Meseca februarja je celotna delovna organizacija dosegla 95,5% planirane skupne proizvodnje ter presegla planirano blagovno proizvodnjo za 6,5%. Odpremljena količina izdelkov je bila za 0,7 % večja, kot jo predvideva načrt in prvič v zadnjih dvanajstih mesecih je bila presežena tudi planirana realizacija. Doseženo blagovno proizvodnjo je mogoče primerjati le s podatkom iz leta 1975, ko je bilo prav tako meseca februarja izdelanih 12.683 ton izdelkov za so predvidena za regrese za dopuste in ostale izdatke iz sklad3 skupne porabe ter vključujejo tudi del za stanovanjsko izgrad' njo, ki pa se bo lahko uporabil šele po zaključnem računu za leto 1977. Skupnih prihodkov je za delovno organizacijo planiranih 2561 milijonov dinarjev. Ti prihodki bodo razdeljeni *>a' 1. materialne stroške 63,2 '/• 2. amortizacijo: a) po predp. minim. . stopnjah 6,2 '/• b) nad predp. min. . stopnjami 3,9°'' skupaj 10,1*/' 3. pogodbene, zakonske in samoupravno . dogovorjene obveznosti 7,1 '• 4. osebne dohodke . in prejemke 16,3 5. sredstva za sklade 3,3 Planirana sredstva za sklad® znašajo 85,2 milijona dinarjev i® so manjša, kot so predvidena 5 srednjeročnim načrtom. Čeprav cene surovinam rastejo zaenkrat ne moremo pričakovat* višjih cen za naše izdelke. Zat° podražitve, ki jih dobavitelji niso uveljavili, v načrtu niso up0" števane. Kljub temu pa je pred' viden ostanek dohodka za sklade sorazmerno nizek. Zato, da bi S3 dosegli in morda presegli, bora0 morali prodajati predvsem tistOt kar znamo dobro delati ali drU' gače povedano, izdelke, za kat«' re nam tržišče prizna dobro del® skozi ceno, ki ne pokriva said° stroškov, temveč nam omogo2* tudi ustvarjanje sredstev 23 sklade. Delili bomo lahko samo tist°’ kar bomo ustvarili. S srednjero^' nim programom načrtujemo 23 razvoj velika sredstva, in sic®r za nadaljnjo izgradnjo delovO® organizacije in nadomestitev teb' nično zastarelih naprav. Tud osebna poraba bo morala biti vs®l takšna kot v preteklih letih. Na' črtovane naloge bomo lahko ure®' ničili le, če bomo z delom ustvd' rili potrebna sredstva, letni S°' spodarski načrt pa bo usmerF naša prizadevanja. prodajo (letos 12.150 t), vendar i bil takrat asortiment izdelk® manj zahteven, kot je sedaj. Februarski dosežki so spodbud' ni, saj je mogoče pričakovati, « bo v normalnih mesecih (febru3f' ja je imela četrta izmena mal" delovnih dni) tudi načrt skup® proizvodnje dosežen. Vse delovne enote načrta dosegle in predvsem tiste, ki delujejo metalurške izdelke, b®, zaostajajo. Podatki o proizvod®! in prodaji so naslednji: Kako izpolnjujemo gospodarski načrt % doseganja Proizvodnj a v jeklarni jeklolivarni valjarni kovačnici jeklo vleku ebratu strojev in delov nožet*1 industrijskih strojev pnevmatskih ggtanii ^kuPaj delovna^” 2£SanizaCjja mesečnega načrta skupne eksterne proiz- realiza-vodnje cije kumulativ. načrta skupne eksterne proiz- realiza-vodnje cije 98,4 98,6 — 75,9 92,8 75,6 85,1 92,5 104,8 96,7 105,1 94,4 109,7 97,2 109,9 107,5 101,5 81,8 82,9 123,9 98,9 97,2 83,9 148,3 74,5 110,4 63,9 64,6 84,5 91,7 99,3 82,5 87,3 80,3 82,5 100,0 132,3 90,9 110,8 95,5 100.2 96,6 94,7 lanirani skupni proizvodnji so j: nalb°lj približale jeklarna, va-TRr?a in kovačnica, dosegel jo je ohr i PresegH pa so jo jeklovlek, dno+ -?tr?jev in delov in obrat in-lal jskjk nožev. Slednji je izde-več compound gredic, znatno VnHza°staja za načrtovano proiz-onjo nožev in orodja. nj, a Zljnanje kupce je bilo izdela-hač t'Jelkov, kot predvideva ga . > Predelovalci v delovni or-na lzaciji pa zaradi pomanjkanja Val (vzmetarna) niso potrebo-PriKiPlaniranih količin vložka. Pdzno 650 t izdelkov ni bilo od- Ocena finančnih rezultatov Poslovanja železarne v 1.1976 skn6- n* delovni kolektiv je imel Sl* vse leto 1976 vpogled v po-uspehe posameznih TOZD 5)- delovne organizacije. V vsaki le„ dki Fužinarja so izhajale pojem °*ndl člankov o gospodar-ftiarP- Podrobnejše mesečne infor-t0 • o poslovnih rezultatih. Zadelo 3 *a članek predvsem namen aat1Pdj kolektiv seznaniti s fi-m6r- lrrk rezultati, ki so v končni Wi0draz ce'ot;ne poslovnosti v 1976. Preden lizi se lotimo verbalne ana- ig^g Poslovnih rezultatov v letu rne Poglejmo nekaj najpo-i2V(. . oejših podatkov. Načrt pro-V VjjPl.e elektro jekla za leto 1976 Z gg qP| 200.000 t je bil realiziran tv6 0 Predvsem zaradi odloči-Usta d.a srno za okoli 5,5 meseca 401 elektro obločno peč. pom-dkreP je bil potreben zaradi iaPjkanja naročil v TOZD me- skupna prnl n blagovna proizv. P»*n 1976 1976 real.1976 odpre tr 1976 real.1976 1976 real. 1976 1976 real.1976 1975 plan 1976 1975 plan 1976 1975 plan 1976 88.9 91.9 8o.7 92.9 69.4 95.3 . 86.9 91.1 84.0 94.7 87.1 87.7 69.1 95.7 87.a 91.5 83.6 94.5 86.4 87.4 68.5 loS.S 85.7 91.1 92.8 lol.8 86.0 89.4 66.2 110.2 lo7.7 98.4 99.5 99.6 lo2.2 Ho.9 96.6 74.9 80.0 >«•« §^aE'“ns..k* 78.0 92.4 132.0 74.9 . 74.4 87.8 8o.5 98.3 112.9 75.5 72.7 75.9 87.4 115.5 132.8 118.5 91.7 81.1 81.8 I08.I 108.5 117.5 117.6 ld7.4 112.5 142.5 110.8 111.9 58.8_________- 92^8 797P Podatkov bralca posebej opozarjamo na dosoganje poprečnih cen, izkazanih v indeksih , ki ne predsta-0 Povečanje cen, temveč spremenjeno strukturo proizvodnje in prodaje v prid kvalitetnejšim izdelkom. TOZD celotni dohodek stroški dohodek samoupr. .spor. ♦ ob\*>z. ostanek mio. din real.76 plan 76 mio.din real.76 plan 76 mio.din real.76 plan 76 mio. din real.76 plan 76 ctin' real.76 plan 76 METAL- PROIZV. 1.4o5.3 88.5 1.324.9 89.5 8o.4 78.6 67.3 13.1 MEHANSKA OBDEL. Slo.7 95.2 493.1 93.8 17.6 63.7 17.5 0.1 TOVARNA REZAL-OROD- 64.1 87.4 6o.5 89.0 3.6 7o.2 3.0 0.6 DELOVNE SKUPNOSTI 129.9 18o.4 129.9 lo4.9 DELOVNA ORGAN1ZA CIJA 2.II0.0 92.9 2.oo8.4 93.1 I0I.6 75.3 88.0 13.6 K navedenim številčnim podatkom je treba pojasniti le to , da je v ostanku 13.6 mio din zajet znesek za pokrivanje sindikalne liste, potrebe individualne stanovanjske izgradnje, toplovodnega omrežja, razne dotacije itd. praktično vse,kar finansiramo' iz sklada skupne porabe. premljenih, zato je procent preseganja planirane blagovne proizvodnje večji kot procent preseganja planirane eksterne realizacije. Delovne enote, ki načrta niso dosegle, zaostajajo zaradi pomanjkanja primernih naročil. To še posebej velja za jeklolivarno, obrat industrijskih nožev in vzmetarno. Strokovne službe iščejo vse možnosti za povečanje prodaje teh izdelkov, zato pričakujemo, da se bo v prihodnjih mesecih tudi v naštetih obratih rezultat izboljšal. 2.1. talurške proizvodnje. Prav zaradi pomanjkanja naročil in tonažno slabe strukture naročil so tudi TOZD metalurške proizvodnje izvršile plan količinske proizvodnje s 85,0 %. Nekoliko boljše so plan količinske proizvodnje izvršile TOZD mehanske obdelave z 90,8 %. Tudi TOZD TRO je le z 79,3 % realizirala količinski plan. Delovna organizacija je tako izvršila plan s 85,2 0/0 in v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1975 90,7 «/0. Iz teh osnovnih podatkov o količini proizvodnje sledijo ostali poslovni uspehi, kot sledi iz naslednje tabele rezultatov izraženih v indeksih med doseženimi rezultati v letu 1976—1975 (prvi stolpec) ter med doseženimi in planskimi rezultati v letu 1976 (drugi stolpec). Glej tabele! Dodatni podatki 1. Porast zalog v letu 1976 za 119,4 mio din ali za 23%. 2. Zmanjšanje terjatev do kupcev za 320,7 mio din. 3. Zmanjšanje terjatev do dobaviteljev za 69,7 mio din 4. Izplačani neto osebni dohodki v letu 1976 in indeks povečanja proti letu 1975: — metalurška proizvodnja 4550,37 din ali 115,3 %; — TOZD mehanske obdelave 4180,79 din ali 114,1%; — TOZD TRO 3907,01 din ali 110,7 %; — tehnični sektor in delovna skupnost 4368,32 din ali 117,7%; — delovna organizacija 4362,91 din ali 115,8%. Realizacija osebnih dohodkov proti planiranim je bila z 99,2%. 5. Porabljenih in angažiranih sredstev skupne porabe je bilo v letu 1976 128,2 mio din. 6. Delovna organizacija je v letu 1976 razpolagala z 215,8 mio din amortizacije, ki jo je porabila in angažirala za modernizacijo proizvodnje. 7. Končno naj še omenimo to, da delovna organizacija proizvaja z delovnimi sredstvi, ki knjižno izkazujejo le eno tretjino nabavne vrednosti, kar pomeni, da bomo morali v bodoče posvetiti posebno skrb modernizaciji proizvodnega procesa. Zato ni slučaj, da smo si v srednjeročnem obdobju zastavili obširne rekonstrukcije in modernizacijo naših proizvodnih kapacitet, za katere strokovne službe intenzivno pripravljajo potrebne strokovne elaborate. Zaključek Gospodarjenje, predvsem pa izkazovanje poslovnih rezultatov v letu 1976 pomeni bistveno spremembo proti preteklemu obdobju. Zakon o združenem delu, zakon o ugotavljanju celotnega dohodka in dohodka po plačani realizaciji, zakon o zavarovanju plačil, zakon o amortizaciji osnovnih sredstev, sprejeti samoupravni sporazumi in drugi vzporedni predpisi, ki urejajo obračunavanje in izkazovanje celotnega dohodka ter njegovih elementov, prinašajo novo kvaliteto v gospodarski sistem. Ker to pomeni odstopanje od starega sistema, pomeni istočasno, da je treba biti zelo previden pri vzporejanju kazalcev gospodarjenja proti preteklemu obdobju, ker bi bilo mogoče napačno sklepanje o uspešnosti dela delavcev v združenem delu. Zato je potrebno poslovne rezultate preveriti na podlagi količinskih in vrednostnih podatkov o proizvodnji, produktivnosti, stroškov itd. Ugotavljanje uspešnosti ali neuspešnosti poslovanja na podlagi ugotovljenega celotnega dohodka in njegove delitve bi predstavljalo preveč enostransko gledanje na rezultate. Če s temi predpostavkami vstopimo v verbalno analizo uspešnosti poslovanja železarne v preteklem obdobju, lahko ugotovimo relativno slabše poslovne uspehe, kot so bili v preteklem obdobju in proti začrtanim rezultatom. Izostanek dohodka proti planiranemu se v glavnem nanaša na nedoseganje količinske proizvodnje, delno pa tudi na dejstvo, da so v lanskem letu porasle cene Pripravljeno za odpremo reprodukcijskega materiala in drugi stroški, medtem ko so cene izdelkov ostale na nivoju leta 1975. Ostanek dohodka po odbitju vseh stroškov pa je tako obremenjen z obveznostmi po samoupravnih sporazumih in zakonskih predpisih, da je skoraj v celoti razporejen v te namene. Ostanek po pokritju obveznosti po samoupravnih sporazumih ne bo zadostoval za pokritje potreb sindikalne liste, potreb dotacij, individualne stanovanjske izgradnje, prispevke za toplovodno ogrevanje itd. To pa istočasno tudi pomeni, da iz ostanka ne bo mogoče odvajati sredstev za razširjeno reprodukcijo. Ob tem moramo upoštevati, da je razlika med pospešeno in minimalno amortizacijo postala nebistvena in da znesek pospešene amortizacije ne zagotavlja posebej pospešenega razvoja. To dejstvo je prisotno še tem bolj, ker delovna organizacija posluje z delovnimi sredstvi, ki so praktično že odpisana. Relativno neugoden finančni rezultat železarne v letu 1976 bo povzročil neprijetne situacije ne samo v letu 1977, temveč se bo odrazil tudi v daljšem obdobju. Predvsem smo v zadnjih dveh letih, posebej pa še v letu 1976 (iz sredstev leta 1975), zgradili visok družbeni standard, na katerega smo se navadili in tak tempo bi želeli zadržati tudi v bodoče. Pri tem mislimo predvsem na izgradnjo stanovanjskega fonda in toplovodnega omrežja ter športno rekreacijskih objektov. Takega tempa razvoja ne bo mogoče zagotoviti nekaj časa. Delovni ljudje železarne in kraja pa smo prav na to najbolj občutljivi, ker nam to pomeni neposredno dvig ali padec osebnega in družbenega standarda. Drugi moment, ki je s stališča poslovnosti najpomembnejši, pa je nadaljnji razvoj železarne, od katerega bo odvisen tudi bodoči razvoj družbenega standarda. Poslovni in finančni rezultati za leto 1976 niso garant za posebej uspešen razvoj železarne v bodoče na bazi lastnih sredstev. Srednjeročni razvojni program železarne predvideva znatna sredstva v vlaganje za modernizacijo proizvodnje. Ta program bo železarna morala realizirati, da bo zmogla izboljšati kvaliteto izdelkov in povečati predviden obseg proizvodnje in zagotoviti predvideni osebni in družbeni standard ter akumulativnost delovne organizacije. Kljub pozitivnim startnim osnovam, ki jih ima delovna organizacija v organizaciji, kvaliteti izdelkov, relativno dobri kvalifikacijski strukturi zaposlenih, z vključevanjem v gospodarstvo doma in na tujem, integracijsko povezavo s slovenskimi železarnami itd., bo treba v naslednjih letih posvetiti še večjo pozornost osnovnim produkcijskim faktorjem. Spremljanje in analiza stroškov bosta morala postati vsakodnevni spremljevalec pri poslovnih odločitvah, od sklepanja pogodb za nabavo materiala, izvedbo storitev do potnih in reprezentančnih stroškov. Likvidnost delovne organizacije je bila skozi vse leto zadovoljiva, tako da ni bilo težav s plačevanjem obveznosti. Zaradi zmanjšane akumulativ-nosti, zmanjšanega obsega realizacije, povečanja zalog, povečanja osebnih dohodkov, izplačila družbenih obveznosti itd., je tudi likvidnost padla. Zato bo treba pod vzeti prav na teh področjih odločne ukrepe, da se likvidnost ne bo zmanjševala in da bomo zadržali elemente investicijske sposobnosti. Edo Javornik, dipl. oec. Bolj zavzeto za združevanje dela in sredstev v SOZD slovenske železarne 16. marca je bila na Ravnah skupna seja sveta ZK in KO sindikata Slovenskih železarn z naslednjim dnevnim redom: — poročilo o delu po novembrski seji sveta ZK S2, — uveljavljanje zakona o združenem delu v SOZD SZ s predlogi za konkretizacijo samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD SZ, — informacija o povezovanju SOZD S2 z organizacijami blagovnega prometa. Objavljamo uvodno poročilo generalnega direktorja Gregorja Klančnika, sklepe pa bomo priobčili, ko bodo oblikovani. Uredništvo Družbenopolitične organizacije, zlasti svet ZK S2 in svet sindikata SZ, so ves čas pobudnik in pospeševalec procesa ustavne preobrazbe samoupravnih odnosov v SOZD S2. 2e v fazi oblikovanja osnutka zakona o združenem delu je vodstvo družbenopolitičnih organizacij maja 1975 izdalo oceno delovanja in uresničevanja ustave v SOZD S2, ki je bila verificirana v vseh delovnih organizacijah. S tem dokumentom so bila dana osnovna izhodišča za pripravo novega samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD S2, katerih tudi po sprejetju zakona o združenem delu ni bilo treba spreminjati, temveč le prilagoditi. Zakasnitev sprejemanja sistemskih zakonov in spremljajočih predpisov je vplivala tudi na tempo samoupravnega preobraževa-nja SOZD S2. Posebna komisija za uresničevanje ustave delavskega sveta SZ, ki je bila ustanovljena 30. 9. 1975, je na začetku svoje aktivnosti prednost dajala samoupravni preobrazbi v DO S2, ba-vila pa se je predvsem s problemom koordiniranega ustanavljanja TOZD in DSSS v DO, zlasti v železarnah Jesenice in Ravne, kjer je ta proces potekal pospešeno. Sedaj, ko je to opravilo v sklepni fazi, na žalost lahko ugotovimo, da je iskanje skupnega imenovalca le delno uspelo. Zaradi močnih lokalnih vplivov in avtonomnega posega subjektivnih sil se uveljavljata dve različni izhodišči, za kateri bo šele prihodnost odgovorila, katero je uspešnejše. Izkušnje, ki smo jih dobili, bi morale biti koristne pri samoupravni preobrazbi v drugih delovnih organizacijah. Sočasno z oblikovanjem samoupravne preobrazbe v delovnih organizacijah S2 se je oblikovalo tudi samoupravno presnavljanje v SOZD S2. V ta namen je bilo v Podvinu 14. in 15. 10. 1976 dvodnevno posvetovanje družbenopo- litičnih, samoupravnih in poslovodnih delavcev, na katerem so bile odprte dileme in izoblikovana temeljna izhodišča za nov samoupravni sporazum. Glavna pozornost je bila naravnana na razvijanje dohodkovnih odnosov. Na razširjeni seji sveta ZK S2 dne 12. 11. 1976 na Teharjih so bila temeljna izhodišča za oblikovanje delovnega osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju v S2 ponovno obravnavana. Dileme, ki so bile na tem sestanku prisotne, so pokazale, da izdelovanje za samoupravno uveljavljanje SOZD usodnega dokumenta ni le naloga družbenopolitičnih, temveč v prvi vrsti strokovnih delavcev. Na tem sestanku sem zato dobil neposredno nalogo, da na podlagi sprejetih izhodišč izdelam osnutek koncepta, ki naj bi bil podlaga delovnemu osnutku novega sporazuma o združevanju v S2. Prispevek ,Na poti dohodkovnih odnosov' z ugotovitvijo rezultatov dela v preteklosti, stanja v sedanjosti in z zasnovo za samoupravno krepitev ter prilagojevanje SOZD S2 z zakonom o združenem delu v prihodnosti sem izdelal do konca novembra. Ta prispevek je bil objavljen v treh glavnih tovarniških glasilih: 2elezarju, Štorskem železarju in Koroškem fužinarju, kopije prispevka pa so bile poslane v vse DO S2. Prispevek ,Na poti dohodkovnih odnosov', s katerim je bil seznanjen širok krog delavcev S2, je napovedal osnovne konture novega samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD S2. Po informacijah, ki so prispele, je bil ta koncept združevanja dela in sredstev v S2 ugodno sprejet, niso pa prispele nobene take pripombe, ki bi novemu predlogu združevanja dela in sredstev posredovale spremenjene rešitve ali nove samoupravne razsežnosti. To je pospešilo izdelovanje delovnega osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju v S2. Komisija za uresničevanje ustave S2 je na seji dne 24. 1. 1977 obravnavala delovni osnutek dokumenta o združevanju dela ter sredstev v S2. Ta dokument je zatem bil obravnavan v poslovodnih ter samoupravnih organih SOZD S2 in na seji delavskega sveta S2 dne 9. 2. 1977 sprejet kot osnova za javno razpravo ter kot priloga jeseniškega Zelezarja razmnožen. Izven SOZD S2 prihajajo pripombe, da pot oblikovanja samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD S2 ni pravilna. Razlog za te pomisleke je verjetno v pomanjkanju informacij, ka- ko je delovni osnutek nastajal' Ugotoviti pa je vendar treba dej' stvo, da pobud in zahtev, kaj vse mora konstituiranje SOZD SZ P° novem zakonu o združenem deW vsebovati in vključevati, iz DO D* prispelo dosti. Enostavno povedano: zainteresiranost za kreativne sodelovanje pri oblikovanju dokumenta o združevanju dela i® sredstev v S2 je v DO premajhna-Razlog je v iskanju lastnih rešite' v DO, angažiranju z načrtovanje® poslovanja za leto 1977, izdelovanjem sklepnih dokumentov za loto 1976, sodelovanju v lokalu® družbenopolitičnih skupnostih ir‘ raznih SIS. Ugotoviti pa je venela1 treba, da nas čas še ni prehitel i11 da imamo še dosti možnosti z* oblikovanje takega predloga sporazuma, ki bo jasno opredeli* združevanje dela in sredstev tf način učinkovitega delovanj* SOZD S2 kot sistema združene?* dela. Razprava, ki teče v delovnih organizacijah, bo sigurno prispevala koristne predloge za spremembo in izpopolnitev osnutka o združevanju v SOZD SZ. Predvsem družbenopolitičnih delavcev le treba pričakovati konkretne P®' pombe na slabosti v preteklosti ® dodatne zahteve, kaj naj se v p®' hodnosti v interesu optimalne?* vodenja proizvodnega proces* združi v SOZD SZ. Uspešne bo® predvsem tiste pobude in zahtev* ki bodo prispele iz DO. Samoupravni sporazum o združevanju v Slovenske železarne P ni bil edina aktivnost na področij preobrazbe naših samoupravi"1 odnosov in prilagojevanja z zali® nom o združenem delu. Po ®?J vembrski seji sveta ZK SZ so b® oblikovani še naslednji dol®1' men ti: — predlog samoupravnega sp® razuma o temeljih načrta razvoj poslovne skupnosti izdelave E predelave jekla za obdobje do 1980. Ta dokument je bil izd* lan v SOZD S2, verificiran . OZD in v poslovnem odboru *? za jeklo ter bil kot priloga jese" škega Zelezarja 27. 1. 1977 r&* množen. Podpis je predviden ” 25. 3. 1977; • i< — pravilnik o združevanju . nalaganju sredstev v SOZD Ta, za dohodkovno soodvis®®, pomembni dokument, ki je izjjJ ljanka iz sporazuma o temelj,, srednjeročnega načrta SZ, 1 25. 2. 1977 v Lescah sprejel d lavski svet S2 in pomeni pom0®}-ben korak pri uveljavljanju S O' SZ zlasti na področju pospešeV, , nja selektivnosti in učinkovit0 < razvoja. Dohodkovni sam® j odnosi so o-- u upravni ekonomski pojem, K',, 1 družbenopolitično osvojen, o® u čunsko pa še ni dognan. Ni *** j naključje, da praktičnih prim01,, 2 objektivnega ugotavljanja de' (■ dohodka v vseh fazah proizv-O1 ,d®* ga postopka še ne zasledimo. TU* zamenjava kreditnih z dohodk®, nimi odnosi se še ni utrdila, *® iz dveh razlogov: ,01 g — ker zahteva preobrat V V selnosti, da se samoupravi!3., lahko uveljavlja le v visoki i® C1J1, — ker nimamo modela in SPV^ g bude, da bi se OZD odločal0^ ti skupne naložbe po dohodkov® sistemu. < SOZD S2 orje ledino. Uved®. sistem, ki spodbuja združeV* con. a redstev, varuje realno vrednost njenih sredstev, preprečuje Psovanje dohodka in zagotavlja cmkovitost naložb. Uvedba sistema o združevanju in nalaganju redstev pomeni konkretno uve-OTfaje dohodkovne soodvisno-kar bo vplivalo na kakovost-? sPrerne'mbe na vseh področjih zaruzevanja dela v SOZD SZ. Načrt dela storitvene aktivnosti a tretji, na ravni SOZD združe-1 ,nja dela in sredstev v SZ za ° 1977 že vsebuje kvantitetne nih*11 ’ ^ so učinek kakovost-int sPrememb. Bilančni potencial *rne banke se bo povzpel na milijonov din ali za 33%. To p m vse; delovanje interne ban-. 'se J?o usmerilo na dolgoročno ,j"r?čje in s skupnimi naložbami dohrZen-^ *n 3z drugih virov pri-r ienih sredstev neposredno balo dohodkovne odnose. st^Ževanie in nalaganje sred-nie ,vPiivai° tudi na planira-Y Proizvodnje in zlasti razvoja. inuPr je brez posredovanja rerne banke nobena DO SZ ne [ nalo?Kg*a izpeljati investicijskih ; obr *° 3)3 P°meni predhodno ' njevVnaV°’ se3ekcioniranje, oce- i t0v aaie in odobravanje projek-■ voh v,. aj evan j e razvoja proiz-I bre^6] .torei ne bo več stvar do- > nja ’ temveč pogoj investirali no 1 bo vplivalo na pomemb- ii n;r deleža SZ v družbenem pla-nio in na enotno uresničeva-n3a Petletnega načrta. > dovnf-08.6^611301 ne smemo biti za-ii kovn ^azviti bo treba dohod-l ku • °dnose v skupnem prihod-i- sdohk s. tem povečati interes in r met n v'^ notranji blagovni pro-J temop . ev skupnega prihodka je i' c>aliz^ e3tc>nomski pogoj za spelje ac’30 Proizvodnje, odpravljanj.. Prekrivanja proizvodnega vlofprarna’ delitev dohodka po sti jnnern delu, večje ekonomično- Produktivnosti poslovanja. i^tiavijanje SOZD SZ je od- v‘sno °d spleta dejavnikov: zdruiP0ten.ia v TOZD in DO za S02d n;*e in srec^stev v delaVpr*Pravljen°sti strokovnih Posi0vev-. da zaradi optimiziranja clruiH an-,a del funkcij združijo z mi DO v SOZD, ___ družbenopolitične aktivnosti, Pr? i^fk°vitosti skupnih služb pr’ Vanju združenega dela. StetPfi^d moramo, da so vsi na-ip Upi , rii vplivali na uspešnost tate ig)^, ®DZD SZ. Boljše rezultatu • dosežemo samo s podela in111 *nteresa za združevanje Do, , ;sredstev na ravni SOZD v PobU(ja . so njihove pripombe, fperrjbjjeltl zahteve najbolj po- Svet Postonpi, , nai bi v DO pospešil ?akoriu aonstituiranja SOZD po udi P.,.° združenem delu. Spod-laJ zbiranje: ^riP°mb na dosedanje delo, 11 dela itj^diofinv za združevanje 2 sredstev v prihodnje, ^ ^niziraInov za samoupravno or-ild ^ n°st SOZD, ^ °dnosov?a razv°3 dohodkov- I ^ So ^ pripombe in predlo-\d' ‘ver> n »? Pravilen in konstruk-b?sPlob iJn izboljševanja stanja ,lf svet Zlt0 tudi v SOZD SZ. .n!1 aaj u- ,a ZK in KO sindikata z svojih DO do nasled- nje razširjene seje sveta ZK SZ 16. 3. pripravili naslednje gradivo: Kateri so vzroki za premajhne uspehe SOZD SZ v preteklosti? — premajhna učinkovitost organizacije skupnih služb in kateri sektorji so najbolj zatajili, — nezavzetost poslovodnih in strokovnih organov SZ. Na katerih področjih je usklajevalno-strokovno delo bilo najmanj uspešno, — premajhna budnost in revolucionarna prisotnost sveta ZK in sveta sindikata SOZD SZ. Odgovori na ta vprašanja bodo napotilo, kaj je za večjo učinkovitost treba storiti v prihodnje. V ta namen naj bi iz delovnih organizacij SZ dobili naslednje predloge: — Katero delo ali funkcije naj bi združevali na ravni SOZD? — Katera, kakšna in s kakšnimi pogoji naj bi se združevala sredstva? — Ali naj se poveča vizualna enotnost DO v SOZD SZ na področju prospektov, pisemskega papirja, vizitk, reklamnih oglasov in razpisov? — Kako bi v SOZD razvili dohodkovne odnose v udeležbi in delitvi dohodka ter skupnega prihodka? — Kakšno spodbujanje zunanjetrgovinskega prometa bi v SOZD privedlo do najboljših rezultatov v devizni bilanci? — Kakšne službe bi se v skupnih službah SZ morale razviti na področjih: planiranja, razvoja, fi- MNENJA DELAVCEV: nanc, komerciale, samoupravljanja in splošnih zadev? — Kakšno vlogo naj bi v interesu večje učinkovitosti SOZD odigrali strokovni delavci iz DO SZ? Ali naj tudi v prihodnje tvorijo svoje odbore in teame? Ce, za katera področja: planiranje, razvoj, finance, komerciala, jeklarstvo, metalurška predelava, kovinska predelava, energetika, vzdrževanje, kadri, promet in drugo. — Ali naj DO v republiških in zveznih asociacijah, državni administraciji in SIS nastopajo samo prek SOZD SZ? To bi pomenilo, da bo npr. odnos do združenja jugoslovanskih železarn tekel v celoti prek SOZD tako pri dajanju statističnih podatkov, plačilu prispevkov kot pri delu v organih. Podoben bi bil odnos tudi do republiške skupščine in gospodarske zbornice ter samoupravnih interesnih skupnosti. Izvoljeni delegati bi se obvezno sestajali in usklajeno zastopali SZ. To pa bi pomenilo oblikovanje delegatskega sistema ne le v samoupravnih organih SZ, temveč tudi za koordinirano delo navzven. Delegati raznih skupščin in organov bi po takem predlogu morali konstruktivno sodelovati v tistih organih SOZD, ki obdelujejo njihovo problematiko. To je le nekaj vprašanj, ki naj bi olajšala izdelovanje pripomb in predlogov za združevanje dela in sredstev v SOZD SZ v prihodnje. Prepričan sem, da bodo razmišljanja v širšem krogu rodila najboljše rešitve. Naš prispevek k varčevanju in produktivnosti Brez dobrega varčevanja in produktivnosti dela si ne moremo zamisliti dobrih delovnih uspehov. Kljub temu pa se dogaja, da prav pri varčevanju popušča- mo. Kot smo ugotovili iz pogovo- ra z našimi delavci, nam je pogosto malo mar za drage materiale, katere smo morali plačati vsi. Pa prepustimo besedo delavcem o tem, kaj menijo o varčevanju in produktivnosti zadnje čase v železarni. Jože Slemnik, rezkalec: »Lahko rečem, da smo zadnje čase nekoliko zanemarili varčevanje v našem obratu v mehanični. Kot dolgoletni delavec rezkalec lahko pri svojem stroju precej prispevam k dobri produktivnosti dela in k varčevanju. Vendar zadnje čase opažam, da na mojem delovnem mestu tehnološki postopki niso usklajeni s tempom dela. Zato ni čudno, da se dogajajo tudi nesmiselne stvari. Kje je logika, da moramo vse prevečkrat snemati in nameščati rezkalno orodje, ki ne ustreza delu, ki ga narekuje nepredvideni tehnološki postopek? V bodoče bodo morali naši tehnologi le biti bolj seznanjeni oziroma bolj povezani z delovodji v proizvodni dvorani in delavci. Delo v mehanični zahteva dve izmeni. Prav rado pa se zgodi, da na popoldanski izmeni ni vse tako, kot bi moralo biti. Delavci, ki smo za stroji v popoldanski izmeni, ne moremo kljub svoji volji ustvariti tistega, kar bi lahko, če bi bila žerjavo-vodska služba bolje organizirana. Ker pa ni, moramo vse prepogosto ustavljati stroje in čakati na milost tistega, ki upravlja žerjav. Jože Slemnik Franc Paradiž Smo pa res odvisni od pomoči žerjava, saj moramo obdelovati večinoma težke kose, pri katerih nam lahko pomaga le dvig žerjava. Take in podobne stvari nas spremljajo, imajo pa za posledico, da ne ustvarimo tistega, kar bi sicer lahko. Zadnje čase tudi opažamo, da pri nas kljub sončnim dnevom gorijo vse luči po hali. Vendar tako ni samo v našem obratu, temveč povsod. Ce vse to seštejemo, bomo dobili porazen podatek, koliko toka gre po nepotrebnem v nič. Mislim, da lahko že tu pričnemo varčevati vsi zaposleni v železarni, in sem prepričan, da bomo precej privarčevali.« Franc Paradiž, topilec v jeklarni I.: »Delo topilca spremljajo zunanji vplivi, ki so včasih prav zaskrbljujoči. Poglejmo malo nazaj, ko so se v naši železarni kar vrstile eksplozije v elektro obločnih agregatih. Marsikateri je takrat prvega krivca iskal v topilnici. Danes pa vemo vsi, da lahko že malo zaledenela rafuda povzroči v agregatu pravo razdejanje. Sicer pa je res, da lahko mi topilci precej pripomoremo na drugih straneh k varčevanju. Tu predvsem mislim prisebnost na delovnem mestu. Največ lahko privarčujemo pri porabi elektrod in pri reprodukcijskem materialu. Seveda pa lahko največ k temu v našem obratu dajo svoj delež delavci na pripravi vložka. Sicer pa me nekaj že dolgo moti. Pred dobrimi osmimi leti smo dobili v naš obrat čisto novo sušilno peč, ki je žal obratovala samo en mesec. Kolikor vem, smo morali zanjo odšteti kar precej denarja. Povedati moram, da je takšnih in podobnih primerov v naši železarni še precej. Pri vsem tem pa se lahko vprašam: kdo si je za tako velik denar že pred leti v jeklarni I. postavil svoj spomenik? Da pa se nam ne bodo v bodoče še dogajale takšne in podobne stvari, bodo morali svojo vlogo med prvimi odigrati komunisti pa tudi mi nekomunisti, ki bomo pač stremeli po čim boljšem varčevanju in čuvanju naših dolgoletnih pridobitev. Da pa bomo vse to dosegli, bo treba izboljšati delovno disciplino.« Pavel Krivograd, vodja montaže strojev: »Varčevati, lahko rečem, ne znamo. Ne vem, zakaj je zadnje Pavel Krivograd čase tako. Mislim, da so naši delavci zelo znani in cenjeni, da pa pri varčevanju ni pohvalnih rezultatov. Ze vsa leta nam manjka lastniški občutek za družbeno premoženje. Kaj rado se zgodi, da ne znamo s »tujo« lastnino, če lahko tako rečem, ravnati kot s svojo. Za primer naj navedem samo potrošni material. Dovolj je, da pogledamo v posode za smeti, kjer je na kupe neporabljene čistilne volne. Mislim, da se tu prične to naše razmetavanje. Kot dolgoletni vodja pri montaži strojev tudi opažam, kako se nepravilno in neodgovorno ravna z raznimi orodji. Mogoče lahko primerjamo vrednost orodja z našim dohodkom. Tu bi lahko izračunali, koliko denarja izgubimo prav zaradi tega. Vse prepogosti lomi orodja in še druge stvari nam pobirajo denar, ki bi ga sicer lahko na drugi strani vložili spet v nekaj drugega. Vse to, kar s>em naštel, je le delček v velikem kupu, ki je povezan z varčevanjem. Osebno pa me moti najbolj to, da vselej, kadar sem dežurni v tovarni, vidim po obratih, da po nepotrebnem gorijo luči, da teče iz polomljenih pip topla in mrzla voda. Kljub večkratnim opozorilom se take stvari še do danes niso odstranile. Vse to nam dovolj jasno pove, da pri nas nimamo pravega občutka za varčevanje.« Ivan Žunko Ivan Žunko, delovodja v jeklarni I: »Če hočemo govoriti o varčevanju v železarni, moramo najprej začeti pri vhodni kontroli. Ta sprejema ves reprodukcijski material, ki ga potrebujemo mi v jeklarni. Če spusti v železarno pokvarjen ali nekvaliteten reprodukcijski material, se ta potem pojavi v proizvodnji, kar ima velike posledice (izmeček vložka itn.). Prav zato mi topilci menimo, da nam lahko pri dobri izdelavi vložka pomaga prav vhodna kontrola. Sicer pa moram reči, da naši delavci v jeklarni premalo pazijo na razne materiale, ki se potrebujejo za dodajanje k vložkom. Mislim, da bo treba veliko storiti pri zavesti delavcev, če bomo hoteli, da bodo naši zaključni računi razveseljivi. Tu mislim, da se bo moral sleherni samoupravljalec zavedati, da upravlja s stvarmi, ki so mu bile zaupane, ne pa da nekateri delajo, kot da jim je malo mar, češ saj ni moje. Pred nami so torej težke naloge, ki jih bomo morali reševati vsi, od direktorja do delavca v Livni jami. Sam si pa želim, da bi vsi delavci v jeklarni delali vestno in čim več privarčevali, kar se nedvomno v takem obratu, kot je jeklarna, da.« Koloman Vrečič, obratovodja kovačnice: »Kako znamo v železarni varčevati, če hočemo? Rekli bi, da zmerno. Vsi, ki smo že dovolj ča- Koloman Vrečič sa zaposleni, vemo, da napori v tem smislu stalno tečejo že več let. Ob sprejemanju vsakoletnih gospodarskih načrtov takoj izdelamo tudi akcijske programe za doseganje zastavljenih nalog. Glavna naloga v tej akciji je zmeraj vsestransko varčevanje. Varčevanje pa je lahko bolj ali manj uspešno ali, kot temu pravimo, predpisi, kjer se uspešnost varčevanja dokazuje s kazalci in dobrimi rezultati gospodarjenja. Močna inflacija, česte spremembe v zakonodaji, skratka, nestabilni pogoji gospodarjenja prinašajo v napore in prizadevanja ljudi pri varčevanju malodušje in nejevoljo. Temu pa se moramo vsi upreti, saj pravzaprav zahtevajo še večjo angažiranost pri varčevanju, da bi se gospodarstvo stabiliziralo. Zaradi tega so pri nas vodstva enot, obratov in sektor- jev zadolžena, da izdelajo ukrepe, ki bodo zagotovili izvedbo akcij za varčevanje in s tem boljše gospodarjenje. Poleg tega pomagajo tudi občasne akcije, ki so nujne ob pomanjkanju ene ali druge vrste energije ali reproma-teriala. Kje najbolj razmetavamo? Mislim, da najbolj od kruha v jedilnici do pisarniškega papirja. Kdo bo mislil, da sem malenkosten, da ne vidim večjih stvari, ki odkupijo tone kruha ali papirja. Eno in drugo je važno. Stroj ali naprava, ki smo jo kupili, ne dela. Nekvaliteten repromaterial ni bil reklamiran, ne vem iz kakšnih vzrokov. Zgrešene investicije in še in še bi se dalo naštevati. Nekdo si lahko privošči to, drugi pa ne. Vse to pa si privoščimo, ker pač ni osebna last ali stvari ne poznamo, jim nismo dorasli ali celo namerno to delamo. Za vse se najde tehten zagovor od tistega, ki je zavrgel le zagrizen kos kruha, do odgovornega za investicije, ki se je ne po njegovi krivdi zavlekla v nedogled. Pri vsem tem pa je treba paziti na eno: kdor dela, mu večkrat tudi kaj spodleti. Najbolj pa razmetavamo s časom. Že prej sem omenil, da je varčevanje uspešno, če se opira na neki standard ali pa, če je predpisano. Delovni čas imamo točno določen in predpisan z zakonom ... Ne držimo pa se prihoda na delo ne predpisanih odhodov, da o neopravičenih odhodih od dela ne govorimo. So primerni, največ jih je pred prosto soboto ali nedeljo, ko ljudje tudi po več ur (nisem se zmotil) prezgodaj zapuščajo delovno mesto in tudi tovarno. To pa je nepošteno do tistih, ki se držijo svojega reda.« Peter Rane, brusilec v hali industrijskih nožev: »Mislim, da je pri vsakem delu, ki ga opravljamo, možno varčevanje. Tudi na svojem delovnem mestu lahko sam precej Peter Rane privarčujem, če sem pri delu do' volj pazljiv in priseben. Pa P0" glejmo potek mojega dela. Vat' čevanje se prične že pri namešča' nju brusilne plošče na stroj. I* majhna nepazljivost pri montaž1 zadostuje, da se dokaj draga p}°' šča stre. Pri tem pa se lahko j®* in moj sodelavec, ki dela v bliž*' ni, tudi težko poškodujeva, saj s® brusilna plošča razleti na v’e majhnih kosov. Ce sem pazljM obvarujem sebe in sodelavca P®' škodbe in plošča odsluži svoj® obratovalne ure. Vem, da tako 111 povsod po tovarni. Precej je d®' lavcev, ki samo gledajo, da j'11" mine osem ur. Mislim, da bon)® končno le morali opustiti tiste stalne obljube, ki si jih zadaj an1® vsakič ob sprejemanju letne# plana, da bomo morali le bolj d®' lati. Je pa že tako, da zmeraj ‘ rečemo, da bo čisto drugače, W pa je leto naokoli, do tega ne Prl' de. Zato ni čudno, da so rezult® našega varčevanja precej slabi' F. Rotar NAČELA IN GESLA — Hitrost proizvodnega procesa vpliva na obračanje 1 kapitala, s tem pa na oblikovanje dohodka. — »Pravi človek na pravo delovno mesto ter prava i informacija ob pravem času na pravem mestu« naj velja 1 tudi za našo delovno organizacijo. — Cena transportnega procesa lahko odločilno vpliva i na lastno ceno proizvoda in na konkurenčnost podjetja. — Prevoze na velike razdalje po kopnem prepustimo j j železnici, ker so s tem manjši stroški prevoza, obenem pa razbremenimo naše že tako preobremenjene ceste. — Poleg količine živega in opredmetenega dela vpliva \ ' na spremembo lastne cene tudi vrednotenje tega dela. i — Naravna izraba je pri osnovnih sredstvih, ki niso v uporabi, običajno večja kot pri tistih, ki so v uporabi. — S trošenjem osnovnih sredstev se povečujejo stroški za investicijsko vzdrževanje in je treba osnovna sredstva s pospešeno amortizacijo amortizirati že v krajši < 1 dobi. — Investicijski dinar, ustvarjen z amortizacijo, je ce- i nejši kot investicijski dinar iz poslovnega sklada, ki je 1 t obremenjen z obrestmi na poslovni sklad. — »Ce je nekoč tako bilo, je tudi sedaj dobro,« je mi- 1 selnost konservativnih ljudi. J — Pravilna razmestitev naprav vpliva tudi na zmanj- a šanje administrativnega in posrednega dela. — Pridnega delavca je treba nagraditi, slabega pa kaz- ^ novati, ker se drugače zmanjšuje motiviranost za delo. J. A. I VI Železarne Ravne RAVNE Velja tudi za tiste, malo starejše va 1977 leto široke družbene akcije za arnost in izboljšanje človekovega okolja, soč 'l3’ k? se t*0 skozi vse leto razrasla v ti-j,. a_kcij po vsej domovini, pa ima samo en J> ki se glasi: angažirati vse sile v združe-r 111 delu in v vsej družbi za ohranitev na-usVn«^ *n z ^el°m pridobljenih vrednot, da bi HJasneje zavarovali človekovo življenjsko in Plovno okolje. Cj.*ndustrializacija, urbanizacija, moderniza-Ja prometa, splošna tehnizacija in kemizaci-n ,s° značilni pojavi napredka in preobrazbe za-; i c*ružbe, za katerimi pa se kažejo tudi ne-haž učinki in posledice. Takšni so ones-zevanje jn deloma zastrupljanje naravnih 2 °v> surovin, hrane, vode, onesnaževanje in in h-Up^anie zraka’ zanemarjanje delovnega Padk'Va^nega °^°lja ler onesnaževanje z od- n P£oti vsem tem negativnim pojavom, ki jim ka .vnak lahko dodamo še zastrupljanje zra-lj ,s. trdimi delci, se moramo vsi samouprav-bo Cl za^eh takoj in učinkovito boriti. To naj n v.^aša zavestna celoletna akcija v okviru li„,.lh TOZD, kajti v naši samoupravni socia-je \ ureditvi je treba izhajati s stališča, da dejanje prostora in okolja neločljiv del sti C6Sa družbene reprodukcije in odgovorno-ski Vsek občanov, organiziranih v krajevnih v Phostih, družbenopolitičnih skupnostih ter 0r delavcev, organiziranih v samoupravnih sanizacijah in skupnostih. ludje, ki so raziskovali ogroženost člove-»di 6ga okolia v na^l občini, so prišli do v n*8noze«, da ogroženost človekovega okolja nai?rl.avu ni več ogroženost, temveč je primer tara.uiše degradacije in da Ravne prav tako 2r J0 trije akutni primeri — onesnaženost »dia VOC*e in deponije odpadnih snovi. Ce tej jo vga°2i<< dodamo še vse stroške, ki nastane-Zad Posledica neurejenega okolja, tako za-Zacj.Pravljenja ljudi in okolja, slabe organi-Pravr c*e*a’ slabitve fizične in psihične pri-host za delo, zmanjšanje produktiv- hiov* čiščenje vode, tehnoloških proble- . ’ KOt Rn k-rtrntHia irtH nntpm lahlrn samn «e'h’ r 0t so korozija ipd., potem lahko samo erl0l.0 i ugotavljamo, kako nujno je potrebna ha akcija vseh delovnih ljudi in občanov. toda8 br°bleme moramo začeti reševati takoj, se jPhstopoma in načrtno, kajti v pogojih, ko fer]T0ra reševati problematika, ki je nakopi-halo’ P0* skupnega odločanja in izvajanja Ijiv g hajbolj zadovoljiva in najprej uresnič-vidji' ^ vsem tem pa ne smemo pozabiti na rjje 5> kt se imenuje — solidarnost. Ta ne po-itia„l Vselej združevanja sredstev, da bi po-8ah tam, kjer teh ni, temveč je to v prvi Naše delo naloge v mesecu aprilu tfS^P°membnejše * °0 ZSMS 2R: ~~~ Sodelovanje pri akciji — dnevi mladine H^^haliza dela v OO ZSMS Železarne 00 ^kuPna seja predsedstev OO ZSMS in KS akcii ZR s temo »Organiziranost, delo, *Jci« ho.^^odclovanje na Titovi štafeti ter »Prežihu 77<< Kulturni večer z zamejskimi Slovenci Kresovanje ob 27. aprilu — dnevu OF številna športna tekmovanja vrsti pot k racionalizaciji, k načrtnosti, združevanju sredstev za pristopno in zato učinkovitejše razreševanje določenih nalog. Solidarnost je lahko le izraz razvitega delovanja vseh socialističnih samoupravnih sil proti vsem stvarem, ki so negativne za našo skupnost. Vsi ljudje smo soodgovorni za stanje v okolju, zato se moramo takoj in z vso odločnostjo posvetiti problemu, ki se tiče predvsem nas samih. To je — zanemarjanje delovnega in bivalnega okolja ter onesnaženje z odpadki! Rečna in potočna obrežja so postala razsta-viščni prostor za vse mogoče odvržene konzerve, vrečke, cunje, avtomobilske gume itd. Po vsakem prirejenem pikniku imamo v naravi eno smetišče več! Vsak potok je postal brezplačna pralnica avtomobilov! Skoraj vsaka zelenica v naseljih je postala nogometno igrišče! Še in še bi lahko naštevali. Kaj res ni v interesu nas vseh občanov in samouprav-Ijalcev, da zaščitimo naša naravna bogastva, da zaščitimo in ohranimo naravo tako, kakršna je bila?! Da bi akcija kar najbolj uspela, da bi v njej sodelovali res vsi delovni ljudje, je tudi tu potreben tisti najosnovnejši pogoj dobrega samoupravljanja, ki mu pravimo — informiranost. Od vseh kompetentnih služb, ki delajo na varovanju in zaščiti človekovega okolja v okviru srednjeročnega plana razvoja naše občine, moramo zahtevati sistematično in konstruktivno informiranje občanov ne le o incidentih in nezaželenih pojavih, temveč tudi o uspešnih tehnoloških rešitvah, o odkrivanju primernih sredstev za borbo proti onesnaževanju, o vseh akcijah, stroških, skratka o vsem, kar se dogaja v tej, za nas zelo pomembni dejavnosti. Samo tako bomo lahko preprečili ozke in pristranske poglede na to problematiko in prispevali k osveščanju vseh dejavnikov okolja in njihovih odgovornosti. Ena prav tako važnih nalog, ki obravnavajo posamezna področja dejavnosti borbe proti onesnaževanju okolja je tudi ta, da mora biti vzgoja za varstvo okolja sestavni del vzgoje mlade generacije. Odnos do okolja odraža odnos do človeka. Zato je v procesu oblikovanja človekove zavesti pomemben dejavnik vzgoj-noizobraževalno delo. V uresničevanju druž-benovzgojnih ciljev, predvsem v oblikovanju celovite osebnosti moramo zagotoviti tudi aktiven odnos do naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja. S pomočjo takšne vzgoje in načrtnega izobraževanja se lahko bogati pojmovanje in ravnanje naših mladincev. Podpirati se morajo izvenšolske dejavnosti mladine, kot so taborništvo, planinarjenje, usposabljanje za splošni ljudski odpor (SLO), telesna kultura in rekreacija, umetniške, kulturne, naravovarstvene in druge dejavnosti. Naj si za konec sposodim besede, ki jih je nekje zapisal zborovodja pevskega zbora »Vres«, in jih namenil pesmi ter jih v letu borbe za varstvo dobrin in vrednot človekovega okolja posvetil naravi. Naj bodo te čudovite besede zaveza za nas: »Čuvajmo in ljubimo jo kot najdražje, ohranimo jo našim najmlajšim za vir moči in rasti!« Bojan Lesjak, kontrola kakovosti M 'ti m Sonja Sedar, 6. a, »Solzice«, linorez !redavZ§?Voru z mladimi, ki so se udeležili tl, da ,atV? *n seminarja, je bilo moč razbrali0 izr °bili Ysi zelo zadovoljni. Prav tako pa bražgva • ^e*j°, da se na takšnih oblikah izo-h'udjtinaia še srečamo. Vsi pa se moramo polj > sai 3 bomo pritegnili čim širši krog mla-e in J- na^ samoupravni sistem zahteva do-razgledane delavce — samoupravljalce! M. F. MLADIFUŽINAR XIV. DIVIZIJE Mladi Korošci na pohodu osnovne šole je bil miting, ki so se ga med drugimi udeležili tudi sekretar OK ZKS Slovenj Gradec, komisar pohoda Franc Japelj, predstavniki štaba teritorialne obrambe, tamkajšnji mladinci pa so pripravili kratek recital. Drugi dan smo krenili na Graško goro — goro jurišev, kjer je bila osrednja proslava. Udeležencem je spregovoril tovariš Tone Vid-mar-Luka, znan borec in nekaj časa tudi komandant štirinajste. Obudil je spomine na boje v teh krajih in poudaril veliko požrtvovalnost in tovarištvo borcev te slavne enote. Za njim je spregovoril predsednik RK ZSMS tovariš Ljubo Jasnič, ki je dal velik poudarek ustanovnemu kongresu KPS na Čebinah. Sporočilo s Čebin pa je bilo tudi vodnik v pripravah na vstajo in začetek revolucije v obdobju graditve temeljev ljudske oblasti, pri urejanju odnosov med narodi in narodnostmi Jugoslavije, pa tudi v boju zoper vse, ki so nam skušali vzeti s krvjo priborjeno svobodo. Današnji čas pa terja, da novi rodovi delavskih in kmečkih množic ter inteligence uveljavljajo izročilo KP s Čebin v današnjih razmerah samoupravno socialistično organiziranega življenja. Tovariš Ljubo je orisal tudi lik največjega sina narodov Jugoslavije — Tita, njegovo vlogo, ki jo je imel v zgodovini delavskega razreda. Na koncu so dijaki srednje ekonomske šole iz Slovenjega Gradca izvedli krajši kulturni program. Tako kot nekdaj borcev nista zlomila mraz ne sneg, tako tudi pohodnih enot mladih močno sneženje in neurje ni prestrašilo. Omenim naj še, da je med pohodom komisija za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Slovenj Gradec izdala glasilo »Glas svobode«; list s tem imenom je namreč izhajal oziroma ga je tiskala partizanska tiskarna Sova v Mislinjskem jarku jeseni 1944. Pohod je za nami in mladi smo se razhajali bogatejši za mnogo novih spoznanj in trajnejših prijateljstev. In ne nazadnje, ta pohod postaja iz leta v leto kvalitetnejši, iz leta v leto se ga udeležuje več mladih. To pa je hkrati tudi dokaz več, da mladi nadaljujemo s svetlimi tradicijami in pridobitvami NOB, hkrati pa je tudi najlepše priznanje in poklon, ki so ga mladi dali legendarni XIV. diviziji. Silvo Jaš, jeklolivarna Portret mladinke Bojana Verdinek, predsednica OO ZSMS Kotlje. Uradno je bila izvoljena na programsko volilni konferenci preteklo jesen, vendar je zaradi neaktivnosti prejšnjega predsednika to funkcijo že dalj časa opravljala. Pod nje- Bojana Verdinek nim vodstvom je delo v mladinski organizaciji precej zaživelo. K sodelovanju so pritegnili večino hotuljskih mladincev, uredili so mladinsko sobo in izvedli že lepo število akcij. O svojem delu pravi: »Na začetku je bilo kot povsod precej problemov, saj je bila OO ZSMS Kotlje precej razbita, čeprav je formalno obstajala. Sestavili smo program, ki je postal odraz naših želja in teženj in zato ga tudi uspešno uresničujemo. Predvsem se posvečamo športu in informiranju. Izvedli smo več športnih tekmovanj na nivoju OO, udeležujemo se pa tudi tistih, ki jih organizirajo druge OO ali pri OK ZSMS Ravne. Novembra smo izdali prvo številko glasila ,Mladi Hotuljec1, ki je bila posvečena Prežihovemu prazniku. Delo je steklo in mladi smo dobili veselje do dela. Udeležujemo se debatnih in literarnih večerov pa delovnih akcij in kulturnih prireditev, ob praznikih večkrat pripravimo recitale. Uspešno sodelujemo z vaško skupnostjo in drugimi DPO v našem kraju.« Bojana je tudi sekretarka konference mladih v krajevni skupnosti in je predlagana za njenega bodočega predsednika. Čeprav ji časa večkrat zmanjka — obiskuje namreč tretji letnik gimnazije na Ravnah — pa uspešno dela tudi v centru za obveščanje in propagando, pa še stalna dopisnica Mladine je. Mladinci iz Kotelj so s svojo predsednico in njenim delom zadovoljni, zato ji pri tem tudi veliko pomagajo. Marjana Volmajer Ljubezen tudi do navadnih stvari V marsikdaj okrutnem vsakdanu, hitrem tempu življenja, večni tekmi s časom za nečim, kar se ne more dohiteti s telesom, ampak z duhom, postajamo ujetniki proizvodov lastnega razuma. V zunanji manifestaciji telesa, sicer navidez zdravega organizma ostane duševnost nekako povožena in prepuščena času. Tudi mi v svoji novi tekmi za lažnimi vrednotami večno gledamo času v hrbet in to, ker se zanesemo na svojo površnost, da pri delu niti ne poskušamo odkriti tiste notranje moči, ki je močnejša od kateregakoli ti. časovnega stroja. Tisti, ki so poraženi v tej žalostni tekmi in se hudujejo na lastno nemoč, v resnici niso niti poskušali prodreti v globino tistega, kar jih veže s številnimi stvarmi okrog sebe, ampak so se podredili lastnemu telesu, zakopali globoko vase, okovali so se v močan oklep vsakdanjosti. V eni od teh nesigurnih atmosfer duha lahko ustvarjalec s čudežno močjo dvigne navadne, pozabljene, odvržene, zapuščene stvari in nam jih okrutno meče pred oči. Pusti jih, da ležijo v praznini, na ničemer in le-te budijo v nas ponovno ljubezen do neznatnih, a dragih predmetov. Kako zgubljeno deluje vžigalica, zgorela, a ne vsa, vržena na tla, in sedaj je naenkrat pred nami drugačna. Kolikokrat smo že odvrgli vžigalico, jo gledali, kako leži na tleh, zapuščena, sama prepuščena uničenju in v nas se nikoli ni porodila ideja, da je to v resnici svet stvari v malem, ki prav zaradi tega, ker so navadne, vsakdanje, tvorijo del nas, našega življenja. Tak pogled na preproste stvari nas reši utrujenosti vsakdana, osvobaja nas lastnega strahu pred časom in nam daje novo življenjsko moč. V. G. Dnevi mladine na Ravnah Akcijo »dnevi mladine« organizirajo občinske konference ZSMS, center za obveščanje in propagando pri republiški konferenci ZSMS in uredništvo Mladine. V lanskem letu in v začetku letošnjega je bila izvedena že v nekaterih OK ZSMS, o čemer je sproti obveščal tednik Mladina in je bila med mladimi ugodno sprejeta. Njeni glavni nameni so predvsem afirmacija dela mladih, njihovih problemov in težav v določenih delovnih in življenjskih sre- dinah. S tem lahko uredništvo Mladine zaznava probleme tam, kjer se ti porajajo in prek našega osrednjega glasila obvesti o tem širok krog mladih po Sloveniji. Tako postaja stik tednika z mladimi bolj življenjski in Mladina lahko res postane glasilo slehernega člana ZSMS. Dneve mladine povezuje akcija »mladi novinar«, kjer se mladi informatorji usposabljamo za pisanje. Uredništvo Mladine sodeluje mentorsko in s tem širi mrežo dopisnikov. (Akcija je celoletna in nagradna, več o njej piše v Mladini!) V naši občini bodo »dnevi mladine« potekali od 15. do 24. aprila. Center za obveščanje in propagando (COP) pri OK ZSMS Ravne je že izdal njihov osnovni koncept in večjih sprememb ne pričakujemo več. Trubar je bil prvi, V zgodovini naše književnosti je veliko umetnikov, ki so nadaljevali delo Primoža Trubarja. Njihova peresa so oblikovala enkratne in neponovljive ideje in misli. Mnogi so ustvarjali v ozkem in neprimernem družbenopolitičnem okolju, ki je dostikrat omejevalo napredne, revolucionarne misli. Njihova naloga je bila težka. Nekateri so svoj cilj dosegli tako, kot so želeli, svobodno. Mnogi pa so pod vplivom takratnih družbenih razmer krenili iz začrtane poti, zapadli pod vpliv na-zadnjaštva. Tako so nastajala protislovja in »literarni boji«, ki jih ima naša zgodovina literature precej. 2e če se površno ozremo v preteklost, v tiste prve trenutke prebujanja naših narodov, lahko ugotovimo, da so naš narod vodili in poskušali usmerjati na pravo pot mnogi esteti. Nekaterim je to uspelo, drugim manj. Nedvomno je vpliv njihovih misli prisoten še danes, saj smo jim dolžniki v marsičem. Kaj bi bilo brez Trubarja, Prešerna, Cankarja ...? Bi lahko danes pisali in govorili slovenski jezik, jezik zatiranih narodov, združenih v boju za skupen cilj? Bi lahko spoznali, kako lahko nekdo tako globoko prodre v lik matere, ji postavi enkraten spomenik s svojimi deli? Bi lahko še kdo na tako nepozabljiv način upodobil otroka, mater, siromaka, kot je to storil Cankar? Razmišljati o tem, kako bi bilo brez Prešerna, pa je nesmiselno. Vsi ti umetniki so si že takrat zamišljali današnjo ureditev družbe. Spoznali so, da bo potreben še marsikateri boj naših narodov, preden bodo nastopili kot složna, Sicer pa je tu nekaj drobcev iz delovnega programa: javna tribuna na temo onesnaževanja okolja, ustni časopis na temo — kultura, okrogla miza o mladih v kmetijstvu (na te akcije bomo povabili tudi goste, da se bomo o problemih lahko res vsestransko pogovorili)i spremljanje Titove štafete, odkritje Prežihovega spominskega obeležja, Prežihovina ??i delovna akcija brigadirjve-veteranov v občini, obisk ene od OO ZSMS v Železarni Ravne, KS OO ZSMS ZR, gimnazije, pa še precej drugih bomo izvedli. Vabim vas, da se udeležite te svojevrstne akcije in ji pripomorete do čim večje kvali' tete ter hkrati izpolnite njen glavni namen —' spoznati življenje in probleme mladih! Marjana Volmajer Prešeren je edini enakopravna celota, združena v boju za svobodo. Vsa umetniška dela so bila le lučke v ta-kretni temi slovenske literature oziroma zgodovine. Vendar pa je bil njihov sij dovolj mo* čan, da so našemu narodu nakazale pravo pot v svobodo in enakopravnost. Prve pisane knji' ge v slovenščini so nastajale izpod Trubarjevega peresa, Cankar je spoznal, da je našemu narodu potrebna tudi nacionalna, družbena svoboda — ne le kulturna. Kot je takratna družba zavračala vse napredno, je zavračala celo ideje mnogih umetnikov, jih požigala, Prešeren pa je bil edini, ki je vse te napredne misli: kulturne, družbenopolitične, povezal 'j enkratno celoto, jih še izpopolnil in poda* svetu z upanjem, da jih bo razumel. Od tega genialnega duha svojega časa je naš narod dobil nekaj neprecenljivega. Nakazal nam )e pravilno pot, ki naj vodi v svobodo, mir, solidarnost. V številnih pesmih je želel narodu razložiti, kakšen je pomen besede »solidarnost«. Odstranjeval je mnoge zapreke, ki ®° bile na poti razvoja. Zato je bil v takratne# nazadnjaškem svetu večkrat zatiran, njegov® dela celo požgana — vendar ni odnehal. Tud1 sam je želel, da slovenski narod ne bi kloni). Dokazal je, kakšna je moč sloge, solidarnost1' Čeprav je bil razočaran nad takratno družb®, nad prijatelji, je ustvarjal dalje. Prav v ten okoliščinah so nastajala enkratna dela. 2elel je, da bi ga kasnejši rod razumel in cenil. U®' nes ga poveličujemo, cenimo, razumemo. • - Ali bomo tudi mi nadaljevali delo Trubar)®' misli Prešerna in drugih prek mnogih naspr°' tij, ki nam bodo na poti do cilja? Ali so nam vsi ti umetniki dali dovolj, d® bomo to nalogo lahko opravili vsaj podobo® kot oni? Ivica PepevniK PRVOAPRILSKA Prvi april. To je dan, ko budno poslušajmo radio, TV! Saj vse, kar govore — resnica je! Seveda le ta dan! Ta dan obiski se vrste — Ta igralec, pevka in ta in ta, skratka, elita vsa! Ta dan prireditev je cel kup — otvoritve šol, vrtcev, ustanov se vrste, da o mladinskih klubih ne govorimo! Ta dan imamo mladi vse — prošnje vse v prvo rešene so — saj PRVI APRIL JE! V. O- Uredniški odbor sestavljajo Jože * Marjana Volmajer, Rudi Mlinar, Franjo VL klavc, Silvo Jaš, Drago Vrstovšek ter V1 : Gregor, ki je odgovorna tudi za vsebino I"1 j dega fužinarja. I * * * < ££ 1 Obveščamo vse mladince, da naj v bod° oddajajo prispevke v mladinsko sobo. fOapuuaoLjijL p^stJuuuriLiaL Aleš Cigale, 6. a, »Srečanje«, linorez Posebne izobraževalne skupnosti I. UVOD V Sloveniji že nekaj časa razpravljamo o preobrazbi vzgoje in izobraževanja, ker je ugotovljeno, fla to pomembno družbeno podaje ne izpolnjuje vseh družbe-nih pričakovanj. Sedanji sistem Jfagoje in izobraževanja zato ni •hogel odpraviti neenakih možno-f i izobraževanja otrok niti veli-osipa na vseh stopnjah šola-nia. Izobraževanje prav tako ni edilo potrebam družbe, temveč je mreža šol razvijala mimo eh do stopnje, ko absolventi nekaterih poklicev ne dobijo več ustrezne zaposlitve. Seveda bi bilo narobe, če bi za ,_se’ kar je slabega v vzgoji in ,;°°raže vanju, krivili šole, pri «n pa prezrli, da šole pravzaprav ,vajajo družbenovzgojno-izobra-avalno politiko. Ta pa očitno ni zadosti dolgoročna niti ni Poštevala specifičnosti posamez-. « obdobij družbenega razvoja, eiik del krivde za sedanji iz-arazbeni produkt nosi tudi gozdarstvo, ki ni načrtovalo ka-°vskih potreb. V to, dokaj nevezano področje, sedaj posega ® ustavi zasnovana preobrazba j *»°je in izobraževanja, ki pa po ko . sP°dbudnih začetkih neka-miruje. Temu so v veliki meri rok prostorske in kadrovske i^nosti za prehod na usmerjeno im €vanje k°t tudi premajhen je 6^S delavcev šol za integraci-^jje i bodo preobrazbi nujno sle- II- Posebne izobraževalne skupnosti 1. Splošno sti °Sebne izobraževalne skupno-dela° °^bka neposredne menjave ja 3 med temeljnimi organizaci-aoi 1 združenega dela in vzgoj-as °ara^evalnimi ustanovami j^merjengg3 izobraževanja. Pri ihte 3V* ^e*a nast°Pa kot osnovni tavr68 .omenjenih področij ugo-Potr K j® kupnih izobraževalnih PotrK *n interesov. Taka skupna {rtn .in interes sta gotovo na-za .Varije poklicnih potreb TOZD Se ,^as> na podlagi katerih ^°lslf vp*s v ^°'e ‘n razvoj ne e mreže. Sedaj menjava dela dj £nteka usklajeno tudi po krivdne ki svoje potrebe še ve- d°bjena^rtujej0 ie za krajše ob- t)rejeza sindikatov Slovenije je bo D 'as°m prevzela nalogo, da ja y oS.arn°zna proizvodna področje, in* ji, ki kadre zaposluje-Vi*'lhi .resno povezala z izobraže-Poki;01* ustanovami na stopnji šol ,vne .š°le, štiriletnih srednjih Ustn-p- višjih ter visokih šol — lag; jJen° izobraževanje. Na pod-Proi7, ga za sedaj predlaga za PosoK j .o Področje naših TOZD Za 31 izobraževalni skupnosti &redp.ietalurSijo in za kovinsko ^ovalno industrijo. Zbor '^a °d skupnosti bo imela jo "Porabnikov, ki ga sestavlja-*bor , egati delegacij TOZD, in dele„ ^ajalcev, ki ga sestavljajo Usta^a delegacij izobraževalnih 'Zobi-^y s Področja usmerjenega razevanja. 2. Skupnost metalurgije bo omogočila sporazumno oblikovanje politike razvoja usmerjenega izobraževanja metalurške industrije skladno z razvojno politiko te industrijske panoge. V skupnosti bodo združeni vsi, ki načrtujejo kadre in vse izobraževalne organizacije kot izvajalci izobraževanja. V skupnosti bodo združena sredstva za financiranje dejavnosti izobraževalnih organizacij in za širitev prostorskih možnosti. Poleg metalurških TOZD Slovenskih železarn bodo člani skupnosti kot uporabniki še TGA Kidričevo, Cinkarna Celje, Impol Slovenska Bistrica, Mariborska livarna, Rudniki svinca in topilnica Mežica ter druge delovne organizacije ali nekatere njihove TOZD. Skupnost bi tako sestavljalo 28 delovnih organizacij oziroma TOZD. TOZD metalurške proizvodnje bi v posebni izobraževalni skupnosti zastopala dva delegata. V zboru izvajalcev skupnosti bi bili deli šolskih centrov Jesenice, Store, Ravne, tehniška šola Ljubljana, fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana ter Metalurški inštitut Ljubljana. V skupnosti bi sodil le tisti del SC Ravne, ki izučuje metalurške poklice — valjavec, žičar, kalupar, metalurški delovodja, metalurški tehnik. 3. Skupnost za kovinsko predelovalno industrijo je po številu članov enega in drugega zbora zelo široka ter presega metalurško skupnost. TOZD mehanske obdelave, ki se združuje v omenjeno kovinsko-predelovalno skupnost, je obenem nosilec nalog konference delegacij, ki bo v skupščino delegirala za celotno koroško območje po tri delegate. V to skupnost se kot izvajalec vključuje tudi tisti del SC Ravne, ki izobražuje kovinarske poklice, med katere sodijo tudi poklicni žarilec, kalilec in kovač. 4. Osnovna funkcija in naloga skupnosti je — kot smo že omenili —■ oblikovanje in določanje politike usmerjenega izobraževanja v skladu z razvojno politiko metalurške oziroma kovinsko-pre-delovalne industrije. Politika se bo oblikovala v skupščini skupnosti. Drugi organi pa so še izvršni odbor, samoupravno razsodišče in odbor samoupravnega nadzora. Naj omenimo nekaj nalog, ki jih bosta skupnosti morali načeti: — družbena potrditev veljavnost) funkcionalnega izobraževanja in izpopolnjevanja, — integracija sedanjih številnih šol v strokovno pomembne centre, — strokovna pomoč za ugotavljanje kadrovskih potreb, — planiranje mreže šol, — sodelovanje pri načrtnem poklicnem usmerjanju. 5. Skupnosti bosta financirani iz sredstev, ki jih sedaj delovne organizacije omenjenih industrijskih panog že združujejo pri republiški izobraževalni skupnosti ter bi za sedanji obseg izobraževanja zadoščala. Dodatna sredstva bodo potrebna, če bo prišlo do razširjenega vpisa ali do izobraževanja novih poklicev. Nekaj več sredstev pa bo verjetno terjalo administrativno, tehnično in finančno poslovanje skupnosti. Iniciativni odbor, ki je pripravljal skupnosti, se za sedaj ni odločil, da bi združevali sredstva tudi za interno in funkcionalno izobraževanje ter za izobraževanje ob delu. To področje je za sedaj specifično ter je pri posameznih članicah različno razvito in povezano le z rahlimi skupnimi interesi. Financiranje izobraževanja ob delu bi se torej še vedno vršilo direktno v smeri TOZD — izobraževalna organizacija in ne prek izobraževalne skupnosti. III. IZOBRAŽEVALNA PROBLEMATIKA v Železarni 2e več let vemo, da zanimanje za metalurške poklice vseh vrst in stopenj pada ter da je zlasti kritično pri poklicih širokega profila talilec, valjavec, kalupar in kovač. Med mladino že nekaj let zapored tudi ni zanimanja za poklic talilec in kalupar ozkega profila. Menimo, da tudi posebna izobraževalna skupnost razmer ne bo mogla občutneje spremeniti, ker so pogojene s splošnimi interesi mladine in njihovih staršev, katerim je v glavnem cilj šolanje na štiriletnih srednjih šolah. Pojav je s širšega družbenega stališča gotovo pozitiven ter industriji narekuje uvajanje sodobne tehnologije, v kateri bo tehnik prevzel delo delavca ob stroju, napravi in podobno. Perspektivno je torej uvajanje nove tehnologije, zato splošna kritika poklicnih odločitev mladine ne pelje k razrešitvi sedanjih kadrovskih razmer, temveč vključevanje tehnika v proizvodno delo. V nasprotnem primeru bo razkorak med poklicnimi odločitvami in potrebami še večji. Saj vemo, da se okoli 70 %> generacije po končani osnovni šoli vključuje v štiriletne srednje šole. Podoben pojav je tudi pri izobraževanju ob delu. Ali ni s kadrovskega in proizvodnega stališča že zdavnaj jasno, da tehnik, ki ni tehnolog ali delovodja, sodi k zahtevnejšemu in sodobnemu stroju in ne k izpisovanju materialnih kartic in podobno? Poglejmo še, kakšno je stanje na področju štipendiranja v železarni. Za metalurške poklice se izobražuje 87 štipendistov in izrednih slušateljev, kar pomeni 4,8 °/o od zaposlenih delavcev v TOZD metalurške proizvodnje. Kovinarjev-strojnikov se šola 302 štipendista in delavca ali 21 %> od zaposlenih v TOZD mehanske obdelave in SGS ter službah, ki omenjene stroke zaposlujejo. Šole, ki izobražujejo omenjene poklice, se za sedaj še niso povezale v posebne izobraževalne skupnosti. Menimo, da nekaterih družboslovnih poklicev niti ni mogoče zajeti samo v eni skupnosti, saj jih srečamo v vseh industrijskih panogah. Šole, ki izobražujejo poklice elektro stroke, pa se bodo prav gotovo povezale v posebno izobraževalno skupnost. Na kratko lahko ocenimo, da bo interesno povezovanje šol in industrijskih panog, ki kadre zaposlujejo, razrešilo marsikatero sedanjo dilemo in problem. Med področjema se bo spletla interesna vez, zato bo načrtovanje kadrov na eni in načrtovanje zmogljivosti šol in poklicna pestrost na drugi strani v medsebojni odvisnosti. Ali bo to res tako, je v prvi vrsti odvisno od združenega dela, ki danes žal ne ve, kaj bo potrebovalo jutri. Poklicne želje mladine in potrebe gospodarstva pa bo nedvomno tudi v bodoče težko usklajevati. Milan Zafošnik O ZNAČAJU Značaj je tisto, kar imate, kadar vas nihče ne gleda. Siegfried Lowitz * * * Značaj nekoga spoznamo šele, ko nam postane nadrejeni. E. M. Remarque * * * Denar kvari samo značaj, ki je že pokvarjen. Edgar Paure Naši uporovni materiali Tehnične Normirec v pripravi dela mehanskih obratov Srečko Smolar in kontrolor v orodjarni Leopold Kobolt sta rekonstruirala krčilno orodje za krčenje vijakov za vzmeti, steznih vijakov in vijakov za ročaje vrtalnih kladiv. Na eni prejšnjih sej odbora za oceno investicijskih projektov, izume in racionalizacije jima je bila dodeljena akontacija 3278,15 din. Po enoletni uporabi predelanega krčilnega orodja v proizvodnji znaša prihranek, dosežen z izboljšavo, 125.777,91 din. Na tej osnovi je bila avtorjema dodeljena končna prva odškodnina 5644,45 din, od katere se odšteje že izplačana akontacija. Pri medsebojni delitvi sta udeležena Smolar s 60 in Kobolt s 40 odstotki. Lanser v pripravi dela mehanskih obratov Stanko Strmčnik je izdelal napravo za odrezovanje okroglih industrijskih nožev. Tudi njemu je bila že dodeljena akontacija 4979 din. Po enoletni uporabi znaša prihranek, dosežen z izboljšavo, 281.448,15 din. Na tej osnovi mu je bila dodeljena prva odškodnina 14.606,35 din, od katere se odšteje že izplačana akontacija. Vodja težke proge Franc Lončar in vodja proizvodnje metalurških obratov Jože Zunec sta zmanjšala specifično porabo valjev na težki progi. Odškodnino za prvo leto uporabe izboljšave sta že dobila izplačano. V drugem in tretjem letu je znašal poprečni letni prihranek, dosežen z izboljšavo, 162.180 din. Na tej osnovi je bila avtorjema dodeljena druga odškodnina 2638 din, ki si jo delita na polovico. Avtorji Stanko Jamer, Franc Cehner in Jurij Glavica so zmanjšali porabo brusruih plošč na cen-tromaskinih v čistilnici valjarne. Prihranek so dosegli tako, da so brusne plošče dimenzije 610 X X76X305 zamenjali s ploščami 610X76X203. Temu ustrezno so morali predelati prirobnice za vpenjanje plošč. V prvem letu uporabe plošč z manjšo luknjo je bilo prihranjenih 111.404,32 din. Na tej osnovi je bila avtorjem dodeljena prva odškodnina 2114,05 din, pri kateri so udeleženi Jamer s 60 in druga dva avtorja s po 20 odstotki. Delavci iz energetskega obrata Dušan Brankovič, Vinko Gostenčnik in Maks Serafini so izdelali nov izpihovalnik saj na parnih in vročevodnih kotlih. Doma izdelan izpihovalnik je cenejši in bolje vrši svojo funkcijo od nabavljenega. Do sedaj so bili zamenjani štirje izpihovalniki in na tej osnovi je bila dodeljena avtorjem akontacija 2166,09 din, ki si jo dele na tri enake dele. Končna odškodnina se dodeli avtorjem po zamenjavi vseh 20 izpahovalni-kov, kolikor jih je na vseh parnih in vročevodnih kotlih. Ta zamenjava se bo predvidoma izvršila v juniju letošnjega leta. Ključavničarja pri konstrukcijah v obratu delov in strojev Stanislav Kobovc in Štefan Grebenc sta izboljšala konstrukcijo kon-zolnega dvigala 700 kp. Pri nosilnem stebru sta izločila vmesni del in tako pocenila izdelavo enega dvigala za 5164,32 din. Na osnovi doslej izdelanih šestih dvigal jima je odbor dodelil akontacijo izboljšave 1799,30 din, ki si jo delita na polovico. Vodja obdelovalnice I v obratu delov in strojev Jože Osenjak je racionaliziral tehnologijo mehanske obdelave valjev načrt št. 100-720. Izdelal je pripravo za vrtanje lukenj in rezanje navojev na čelih valja. Ta operacija se je predtem opravljala na prezasedenem horizontalnem rezkal-no-vrtalnem stroju, sedaj pa se opravlja obenem z rezkanjem utorov zagozd na rezkalnem stroju. Na ta način se je pocenila izdelava enega valja za 858,72 din. Na osnovi števila doslej izdelanih valjev je bila avtorju dodeljena akontacija 3.716,85 din. NAS INTERVJU: Zaprtost kraja Za naš intervju smo tokrat izbrali Milana Čurina, predsednika krajevne skupnosti Cma na Koroškem, da bi nam odgovoril na nekatera vprašanja, s katerimi se srečuje njihova krajevna skupnost. Obiskali smo ga v Crni na sedežu gozdarskega obrata, kjer je direktor, in ga poprosil za kratek razgovor. Kako gledajo vaši krajani na uspehe, ki ste jih zabeležili s pomočjo samoprispevka? Izglasovanje krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Crna je naletelo med krajani na odobravanje. Postavljeni program je bil napravljen v tesnem sodelovanju z vsemi krajani. Načrt izgradnje komunalnih objektov, vlaganje v kulturne in telesnokul-turne objekte ter objekte družbenega standarda je bil tako zasnovan, da je vsak občan videl v izvršitvi rešitev svojih vsakodnevnih problemov in želja. Obstajala je le ena bojazen, da nam ne bo uspelo zbrati vseh sredstev, ki so bila potrebna za izvedbo programa. S samoprispevkom v KS Crna bomo do junija 1979. 1. zbrali okrog 5,500.000 din, ostalih 8 milijonov 500.000 din, ki jih potrebujemo za izvedbo programa, zbiramo od samoupravnih interesnih skupnosti občine Ravne, raznih ustanovljenih skladov in organizacij združenega dela. V letu 1975 in 1976 smo z izvajanjem našega programa povsem na tekočem. Celo prehitevamo ga. Tako smo v celoti dokončali razširitev pokopališča, zgradili novo mrliško vežo in adaptirali staro, za kar smo porabili 1,770.000 din. Dokončana je tudi izgradnja TV pretvornikov za prvi in drugi TV program. Stala je okrog 800.000 dinarjev. Na področju asfaltiranja krajevnih cest in ulic smo v letu 1976 položili 11.000 m2 asfalta, kar nas velja okrog 1,300.000 din. Iz tega sledi, da smo od 1. 6. 1975 (pričetek uvedbe samoprispevka) pa do 31. 12. 1976 koristno in načrtno uporabili 3,870.000 din. Od krajanov po stopnji 1,5 ®/o prispevka pa smo zbrali 1,750.000 din. Vsekakor s tako hitro in uspešno akcijo reševanja postavljenih načrtov moramo biti in smo zadovoljni. Delovodja brusilnice Štefan Kamnik je izdelal nov brusilni stroj za čelno brušenje rezkarjev, razrezovanje dolgih nožev in izrezovanje utorov na nožih. Stroj je posebej prilagojen potrebam obrata industrijskih nožev in je zelo učinkovit. Pred tem je bilo potrebno orodja in dolge nože transportirati v centralno brusil-nico na brušenje oz. razrez. Vse to je bilo zvezano s stroški transporta in gnečo v že tako tesni brusilnici. Ekonomskega učinka pri tej izboljšavi ni bilo moč ugotoviti, ker za navedene delovne operacije ni predpisanih normativov niti ne obstaja evidenca o stroških. Upoštevajoč dejstvo, da je konstrukcija stroja zelo izvirna in stroj uspešno služi potrebam obrata, je odbor nagradil avtorja z enkratno odškodnino 12.000 dinarjev. k. F. je nevzdržna V letu 1977 bomo zgradili za Crno in Podpeco novi vodovod, za kar imamo že zbrana in zagotovljena sredstva v višini 3,400.000 dinarjev. Pričeli bomo tudi z modernizacijo krajevne ceste v Podpeco, za kar potrebujemo okrog 1,000.000 din. Polovico teh sredstev imamo zbranih, za zbiranje druge polovice pa ravno sedaj potekajo živahne razprave. Modernizacija ostalih cest in ulic je v teku, kar se tiče zbiranja dokumentacije in načrtov. Milan Čurin V programu imamo tudi izgradnjo vrtca in dveh učilnic v Žerjavu in kulturnega doma v Crni. Ta dva objekta zahtevata naj večja sredstva in jih mi sami nikakor ne moremo rešiti. Zato je izgradnja v predvidenem času močno odvisna od zbiranja sredstev v občinskem skladu za gradnjo objektov družbenega standarda, od vzgojno-varstvene ustanove občine Ravne, republiške kulturne skupnosti itd. Moram pa povedati, da tudi na realizaciji teh dveh gradenj močno in zainteresirano delamo predvsem pri zbiranju dokumentacije in načrtov. Uspehi zbiranja sredstev s pomočjo krajevnega samoprispevka so vidni, veliki, zato sem prepričan, da bo taka oblika samouprave v naši krajevni skupnosti traj- na in daljša in sigurno ne bo končana s potekom mandata prvega samoprispevka v Crni na Koroškem. . Kakšno je sodelovanje vaš* krajevne skupnosti s TOZD? Sodelovanje krajevne skupnosti Crna s temeljnimi organizacijam1 združenega dela na našem P°“' ročju je zelo dobro, polno razumevanja in želja po reševanj11 skupnih problemov. Težava je le v tem, da imamo na področju na* še KS le 5 TOZD, in to 3 od OZD Rudniki Mežica in 2 TOZD oo OZD »LESNA«, gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec. Ob* OZD sta v zadnjih letih v zel® velikih gospodarskih težavah poslujeta na robu rentabilnosti! zato ne dobivamo niti tistih sredstev, ki jih po sklenjenem sam®' upravnem sporazumu ti kolektiv namenjajo za potrebe poslovanj3 krajevne skupnosti. Kljub temu pa le rešujemo krajevne problem* s področja komunale, pa čepraj' počasneje in z večjimi težavam« kot bi jih lahko, če bi sredstva bJ' la zagotovljena in bi dotekal3 redno. Kaj menite o sistemu financira' nja krajevnih skupnosti v občim Ravne? Financiranje krajevnih skupn0' sti v naši občini še zmeraj ni za-dovolj ivo rešeno. Menim v td® pogledu, ker obseg del in odg0" vomost v samoupravnem sistem®1 ki ga je krajevna skupnost pl** vzela, mnogo hitreje narašča, k® naraščajo redna sredstva, ki J1® dobivamo iz proračuna občin®; Delno ta izpad nadomeščamo 3 dotacijami iz raznih občinski® skladov. Glavni viri za pokriva' nje pa bi naj bili dohodki na p®“' lagi sklenjenih samoupravnih d®' govorov med TOZD in KS, kar P3 izostaja zaradi znanih dejstev,J? sem jih navedel v prejšnjem <**' govoru. Zaradi tega je v naši h® vedno prisotna akcija za zbiranj potrebnih sredstev, ki nas pa P" drugi strani vedno priganja, ®, zaradi tega moramo biti aktiva iznajdljivi in tudi gospodarni. činski proračun bi moral zagot® viti zadostna sredstva za redno n' nanciranje KS, to je za pl®*j uslužbencev in pokrivanje matfj rialnih stroškov, vse drugo pa že s skupnimi močmi reševali zadovoljstvo vseh krajanov kot® In na koncu še želje Črnjan®* za bodoče delo? ,0 Zel j in načrtov za bodoče d®jj je toliko, da jih ne bomo nik® vseh uresničili. Vendar pa jeD kaj poglavitnih in tako Perujj$ da jih moram postaviti v ospredj —■ Želimo si, da bi imeli zrak, zato si želimo, da bi Ruda , Mežica takoj zgradil pri topila1 v Žerjavu čistilne naprave, obratovanja teh naprav pa zrnati^ šal proizvodnjo, da nam ne uiti še zadnjega zelenja okrog Cm®'( — Da bi dobili modernizira® cesto po dolini proti Ravnam . prevozno cesto iz Crne prek St. ’ da do Velenja. Zaprtost kraja > nevzdržna in duši vsakršen t spodarski razvoj. -j — Želimo si nova delovna J® sta predvsem za ženske, lahko di izven področja KS, ker ati stranska zaposlitev ne zagotava normalnega standarda našim k* janom. Lahko bi še našteval, vend^ smatram, da je to že toliko, da . dovolj za premislek vsem, ki lahko kakorkoli pomagajo. F. R®^ 77 DRUŠTEV BREZ KNJIGOVODSTVA? nazaj in se spomniti nekaterih bodo tudi delovno akcijo briga-prav tako pomembnih in uspešnih dirjev veteranov. Zakon o knjigovodstvu predpi-™Je, da morajo poleg organizacij aruzenega dela voditi knjigo-odstvo tudi vse druge družbene Pravne osebe, ki uporabljajo druž-d«na ®re<^s'tva- To pomeni, da bo-0 v bodoče morala imeti urejeno 0r°Jn? knjigovodstvo vsa društva, ganizacije, klubi in druge aso-. aciJe' skratka vsi, ki kakorkoli Porabljajo družbena sredstva ali rugače rečeno vsi, ki imajo "Pravka z denarjem. Enako velja ip. ,obrtnike, razen če je njihov promet manjši od 250.000 din. še ,^tev'lke ne dosežejo, lahko ^alje vodijo enostavno knji- za?jai pomenijo nove zakonske ra? -k6 v sedanji situaciji pri vsej dnil?ana *n ^ir°ki društveni in fini’ dejavnosti v ob- °bčini Ravne je registriranih na , društev. To so šport- štva •VS*Ca’ gasilska društva, dru-pjj ^validov, društvo za varstvo druStm druga humanitarna ženia t?^er razna strokovna zdru-skim' e2 lega so po krajevnih p0lj?.aosl*h še krajevne družbeno-blae - e organizacije, katerih nrei -ne *n Poslovanje vodijo in cj0 blagajniki amaterji, ki so Vorict a^ vodili enostavno knjigo-njih j’ kakšen način vodenja za bjem n‘ predstavljal večjih pro-nifi kljub nekaterim poostre-zau ikonskim ukrepom. Novi — n Pa terja od njih mnogo več Posti, dela in znanja iz snnc„bpa terJa od njih mnogo več jr?s°bnost: b0^vodstva. Zgodilo se bo, da °Pust i na sedanj*b blagajnikov in *a svoje prostovoljno delo ali 0_ m, sPravila svoja društva terepag?nizac‘ie v položaj, iz ka-bo kljub vsemu treba naj- ti rešitev. Dejstvo je, da ti blagajniki svojega dela, kakršno naj bi bilo v bodoče, ne bodo več zmogli niti časovno niti strokovno. Zakon zahteva zelo ažurno delo, vodenje pravilnih knjigo vodstvenih listin in poslovnih knjig, zahteva periodične in zaključni račun, ob koncu leta inventuro itd. Vemo pa, da zaradi zahtevnega dela v knjigovodstvu tarnajo celo izkušeni in usposobljeni knjigovodje. Poleg tega so tudi kazenske določbe dokaj ostre. Nova situacija vsekakor terja ustrezne rešitve. Ena od možnih je ta, da v občini pristopimo k enotni strokovni knjigovodski službi, ki bo opravljala usluge za vsa našteta društva, organizacije in združenja. Zakon dopušča tako rešitev. Čeprav večkrat slišimo kritike in obtožbe, da se nekatere službe močno krepijo in s tem seveda obremenjujejo gospodarstvo, je to nuja in drugega izhoda ni. Resnica je, da se režija krepi, vendar zaradi vse večjih zahtev in potreb po režijskem delu in zaradi samega načina urejanja družbenih zadev. Sicer pa je to v svetu splošen pojav, saj avtomatizacija vse manj potrebuje ljudi v direktni proizvodnji in vse več v spremljajočih strokovnih in režijskih službah. Priprave na tako skupno knjigovodstvo bodo terjale nekaj časa zaradi svoje organizacijske oblike in vsebine same. Problem ni tako enostaven, zato se ga bomo morali lotiti takoj, saj bi v nasprotnem primeru lahko nastala nepopravljiva družbena in politična škoda. K. R. Organizatorji so si oddahnili dijsk a je tudi druga javna ra-itl da °^da-ia Spoznavajmo svet Šiiu us °yino> sicer z dosti slab-ie 0 Pehom kot prejšnja, vendar sati. n J ^Ijub temu treba zapilo 0 Prvi oddaji, ki je bila kri-danih Ceniena zaradi preveč pro-N &knl0pnic' smo že pisali in P>li, ria Pn° z organizatorji oblju-» harJ?0C*0 pr‘ naslednji oddaji arodn odpravljene. Res. V ^ sobo^m domu v Mežici, kjer je ;ekaia !?’.5- marca ob 20. uri po-heki;lred‘tev> je bilo prodanih 113 živrJ,- st°jišf- Odziv krajanov V dvor?lsne Piakate, ki so vabili raZjneri.no’ je bil Pač v pravem ®aj si ii i kapaciteto dvorane, . °koli ..dajo od blizu ogledalo s! je na ;Tlsto ljudi. (Prvo oddajo ^ahoV) Vnah ogledalo nad 700 restiičnoiZatorskih napak tokrat , jbrž r,!111 bdo, je pa nekaj, kar , tudi motno samo mene, tem-► dvoratl. Pfkaj drugih gledalcev .ff, da presenetilo me je nam-iJa*a s srednja skupina, Joži3 Vehovar 2., mlajša skupina, 41ca Taks 3. Sankanje Moški: Evgen Korinšek 5., Tomi Zdovc 8., Franc Štinjek 9. Zenske: Marija Sagernik 2., Anica Pšeničnik 5., Majda Bav-če 6. Smučarski tek. Tekmovali so samo moški, ki so bili razdeljeni v dve starostni skupini: do 35 in nad 35 let. Pri starejših tekmovalcih je osvojil šesto mesto generalni direktor združenega dela Slovenskih železarn in s tem premagal večino mnogo mlajših tekmovalcev. Naš najboljše uvrščeni Ivan Kranjčan pa se je uvrstil na sedmo mesto. Pri mlajših tekmovalcih je bil Egon Karpač enajsti, Milan Dretnik pa dvanajsti. S to prireditvijo so slovenski železarji dokazali, da so lahko delavske »olimpiade« uspešne po udeležbi in športnih rezultatih ob minimalnih stroških. Plavanje Na Reki je bilo državno prvenstvo za starejše pionirje. V ekipni konkurenci so plavalci Fužinarja osvojili naslov državnih prvakov s 133 točkami pred favorizirano Crveno zvezdo, ki je zaostala za 2 točki. Največ točk so zbrala dekleta, ki so bila prva v štafetah 4 X 100 m mešano in 4 X 100 m kravl. Pri posameznicah je Majda Rodič nastopila štirikrat in štirikrat zmagala. Na 200 m mešano je dosegla nov državni rekord. Pri fantih je izstopal Dimiter Vočko, ki je zmagal v treh disciplinah in dosegel na 100 m delfin nov državni rekord. V Beogradu so 12. in 13. marca tekmovali mladinci in mladinke v ekipni konkurenci za naslov najboljših v državi. Značilnost prvenstva je bila izenačena borba Crvene zvezde in Fužinarja za naslov prvaka. Vseh ostalih 16 ekip je kakovostno močno zaostajalo. Šele zadnja disciplina — štafeta mladincev — je navrgla Cr-veni zvezdi minimalno prednost, da je osvojila naslov državnega prvaka s 133 točkami, drugi je bil Fužinar, ki je zbral 129,5 točke, tretji Rudar — 85 točk, četrti Triglav 67 točk itd. Uspeh Fužinarja je vsekakor velik. Ce pa analiziramo dve primerjavi med plavalci Zvezde in Fužinarja, pa še večji: za Crveno zvezdo je nastopilo 34 tekmovalcev, za Fužinarja pa samo deset. Točke pa prinašajo tudi slabši tekmovalci, ki se uvrstijo do šestega mesta. Druga primerjava pa so osvojene kolajne posameznikov, ki so močno v prid plavalni ekipi Fužinarja. Crvena zvezda: 4 zlate, 2 srebrni in 5 bronastih, Fužinar: 7 zlatih, 5 srebrnih in 3 bronaste. Te ugotovitve nam povedo, da imamo izjemno kvalitetne posameznike in premajhno bazo plavalcev ali pa tudi premalo denarja, da bi na takšna pomembna tekmovanja pošiljali več plavalcev, če so izpolnili »limite«. Na tem prvenstvu so imeli največ uspehov: štafeta mladink v disciplini 4 X 100 m mešano, ki je v postavi Polona Levar, Meta Levar, Maja Rodič in Meta Kolmančič osvojila naslov državnih prvakinj in dosegla nov državni mladinski rekord. Štafeti mladincev (4 X 100 m mešano) in mladink (4 X 100 m kravl) pa sta osvojili drugi mesti. Pri posameznicah je ponovno dominirala Maja Rodič, ki je nastopila štirikrat in osvojila štiri prva mesta, s tem da je disciplino 100 m prsno preplavala v času novega državnega rekorda za pionirke in mladinke. Pri fantih je bil Drago Kos dvakrat prvi na 100 in 200 m hrbtno. Tomaž Rodič pa je na 100 in 200 m prsno priplaval dve srebrni medalji. Tudi Miran Kos je bil na 100 m hrbtno drugi. Bronaste kolajne so osvojili: Polona Levar na 800 m kravl, Miran Kos na 200 m hrbtno in Dimiter Vočko na 200 m delfin. Ob uspehih plavalcev v državnem merilu smo vsi veseli in ponosni na ta naš izredni športni kolektiv. Malokdo pa ve, da bo moralo priti do precejšnjih sprememb v načinu dela z naj mlaj Šimi plavalci, če bodo še v bodoče hoteli obdržati stik s samim vrhom jugoslovanskega plavanja. Uspehe žanjejo pri članih, mladincih in starejših pionirjih, katere že več let zelo uspešno tre- nira prof. Henrik Medvešek. Pri naj mlajših generacijah pa je razen zelo redkih izjem kvaliteta tako slaba, da so celo v slovenskem merilu v ozadju. Ob sodobnem procesu treniranja lahko še tako dober trener uspešno dela le z določenim številom tekmovalcev. Zato tudi Medvešek ne more vzgajati tudi najmlajših. Vsi pa vemo, da morajo ravno te vaditi kvalitetni plavalni strokovnjaki, da bodo zaželeni cilji doseženi. O tem bodo morali razmisliti in ukrepati odgovorni funkcionarji pri plavalnem klubu in športnem društvu Fužinar ter pri ZTKO Ravne. Težavna, zahtevna in dolgotrajna je pot napredka in vzpona proti vrhu. Padec kvalitete v perspektivnem smislu pa lahko preprečimo le z ustreznimi korajki navzgor: plavalni klub potrebuje še enega profesionalnega trenerja! Namizni tenis Člani Fužinarja so v prvenstvenem dvoboju republiške lige premagali Lendavo s 5 :4 in si zagotovili obstanek v ligi. Točke so priigrali po dve Jamšek in Pavič ter eno Šater. Na tretjem pozivnem republiškem turnirju za mladinke je nastopilo 14 posameznic. Prvo mesto je osvojila Jana Ačko pred Čade-ževo iz Ljubljane. Tretja je bila Logarjeva. Prijetno presenečenje je peto mesto Trbižanove. Na drugem selekcijskem turnirju vzhodne Slovenije za mladince je bil Pavič drugi, Šater tretji in Giinter peti. Na Ravnah je bil namiznoteniški troboj mladinskih reprezentanc Hrvatske, BIH in Slovenije. Pri mladincih so po pričakovanju zmagali predstavniki Slovenije pred Hrvatsko, Slovenijo II in BIH. Pri dekletih je bila prva Hrvatska pred Slovenijo I in II ter BIH. V konkurenci posameznic je imela največ uspeha Ačko-va, ki je v četrtfinalu premagala predstavnico Hrvatske Košeletovo z 2 :1, nato pa izgubila v polfinalu s kasnejšo zmagovalko Ani-čičevo z 2 :0. Smučanje Na Krvavcu so tekmovali najboljši pionirji v republiškem selekcijskem razredu v veleslalomu. Miran Stefanovič je bil tretji, Jasmina Lednik šesta in Korenova osma. Na Ošvenu in v Črni je bilo meddruštveno tekmovanje pio- Bo blok uspel? Sam a osnovi predloga obratovodje obrata delov in strojev in 9. člena jav,?uPravnega sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah SZ ob-nasledndib°r 23 oceno investicUskih projektov, izume in racionalizacije RAZPIS de]?f.zp'suje se naloga za povečanje produktivnosti pri mehanski ob-Pahe j del°v za stiskalnice. Razpis se nanaša na glave, mize, stebre, obdpimize izmetal pri stiskalnicah DE 250, DE 315 in DE 500, ki se uJejo na horizontalnih rezkalno vrtalnih strojih VD 200 in HP 100. ga ho dveh strojih je ozko grlo in kljub pogonu novega sovjetske-hel nzontalno rezkalno vrtalnega stroja ne bo mogoče obdelati vseh let0gnZa naročene stiskalnice. Če bomo hoteli izvršiti vsa naročila v drgjjg m letu, bomo morali iskati zunanje usluge, kar pa je znatno s svoV° Yabimo vse delavce, zlasti tiste v neposredni proizvodnji, da V(Jiki)ilm' predlogi omogočijo povečanje produktivnosti pri obdelavi 11 delov za stiskalnice na horizontalnih rezkalno vrtalnih strojih. Na Potila pri dajanju predlogov so naslednja: ^ boljši izkoristek delovnega časa, ^ sPrememba režimov obdelav, Uvajanje oziroma izdelava dodatnih orodij in priprav, ^ spremembe sistemov kontrole, ^ zamenjava vrstnega reda obdelave posameznih kosov, . konstrukcijske spremembe, ^ania sPremembe kakovosti v smeri pocenitve izdelkov oziroma skraj-^ Sasov obdelave, Sredstvaenos °Perac‘i na mani zasedena oziroma cenejša delovna J V zrnanjšanje izpadov. *ahtevj|redl08'h oziroma rešitvah morajo biti zagotovljene naslednje ^ funkcionalnost izdelkov mora ostati nespremenjena, ^ kakovost mora zadovoljevati, ZaS°tovljena mora biti varnost pri delu, r°h»a „ Pl°atacija osnovnih sredstev in orodja mora biti pravilna ozi-r ^ g°spodarna, *aPje)0rnog°čeno mora biti tekoče vzdrževanje strojev (čiščenje, ma- kjer ^oge je potrebno dostavljati pripravi dela mehanskih obratov, J >. ^sak dolžni preučiti in sprejemljive uvesti v proizvodnjo. ; aZUm„ UsPežno uveden predlog bo nagrajen po samoupravnem spo-sPodariu° ‘zumih in tehničnih izboljšavah SZ glede na doseženo go-1 sko korist. Železarna Ravne Odbor za oceno investicijskih projektov, izume in racionalizacije Prvi sneg za Mojco nirjev in cicibanov. Zmagovalci so postali: pri cicibankah Mirjam Videmšek, pri cicibanih Dušan Žagar, pri ml. pionirkah Irena Jeseničnik, pri ml. pionirjih Boris Maklin, pri st. pionirkah Jasmina Lednik in pri st. pionirjih Miran Stefanovič in Janko Pisar. Na Soriški planini so tekmovali pionirji selekcijskega razreda v veleslalomu. Na tem tekmovanju je osvojil Miran Stefanovič odlično drugo mesto med slovenskimi izbranci. Odbojka V Ljubljani je bil ob dnevu žena ženski turnir, na katerem je zmagal Fužinar, ki je v predtekmovanju premagal Merkurja iz Gorice in v finalu Ljubljano z 2 :0. V prvi tekmi spomladanskega dela tekmovanja v drugi zvezni ligi so člani Fužinar j a premagali Enotnost iz Ljubljane s 3:0. Manj športne sreče so imeli na gostovanju v Sisku proti Metalcu. V pomembni tekmi za osvojitev prvega mesta so bili poraženi s 3:1. Članska ekipa Fužinarja lahko osvoji prvo mesto le ob ugodnem razpletu tekmovanja, če bodo tudi ostale ekipe premagale tako Metalac in Karlovac. V republiški ligi je bilo prvo kolo spomladanskega dela. Pri moških sta vodilni ekipi Mežica in Mislinja zmagali v gosteh: prva proti Polskavi s 3 :1 in druga na Jesenicah prav tako s 3 :1. Zenske Fužinarja so brez težav odpravile Krko iz Novega mesta s 3 :0. Na regijskem prvenstvu pionirskih selekcij sta ekipi fantov in deklet naše občine premagali vrstnike občine Slovenj Gradec. Nogomet Člani Fužinarja so v prijateljskem srečanju premagali Radlje s 3 :2. Zadetke so dosegli Pečovnik, Razdevšek in Vauče. Na Prevaljah so gostje iz Pliberka premagali domači Korotan s 4 :3. Rokomet Mladinci so imeli finalni turnir za prvenstvo vzhodne Slovenije. Zmagali so igralci Fužinarja pred Kovinarjem iz Maribora, Slovenj Gradcem in Šoštanjem. Kegljanje V Ajdovščini je nastopilo 56 kegljavk iz 15 klubov na turnirju za dan žena. Tretje mesto je osvojila Lečnikova s 420 keglji, peta pa je bila Harnoldova, ki je podrla 404 keglje. S. F. REKREACIJA V TOZD TRO Smučanje V TRO imamo zelo živahno športno dejavnost. Veliko delavcev se udeležuje raznih rekreacijskih tekmovanj, zato je sindikat TRO organiziral smučarski tečaj za začetnike. Prijavilo se je 8 interesentk. Ne vem, ali so se moški ustrašili tako velikega števila nežnega spola ali pa jih je bilo celo sram. Pet tečajnic še nikoli ni stalo na smučeh, vendar so se nanje kar hitro privadile. Učile so se na smučiščih pri Klemenu. Ker so dobro napredovale, smo s smučanjem nadaljevali čez teden dni na Pungartu. Sprva je bilo bolj težko na vlečnici, a ko so se dekleta nanjo navadila, kar niso hotela odnehati. Vse so bile zelo vesele, ker jim je sindikat omogočil ta tečaj. Dejale so, da se bodo tudi drugo leto prijavile v nadaljevalni tečaj, če bo le mogoče. Obenem vabijo vse ljubitelje belega športa, da se jim pridružijo ! »Naj vas ne bo sram — za učenje nisi nikoli prestar!« Kegljanje V TRO se je bil troboj v kegljanju med obrati pilarna, mehanična in uprava. Tekmovanje je potekalo pri Lečniku na Ravnah. Ker je bilo tekmovalcev veliko, je trajalo kar tri srede in vse do konca se ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Kegljalo je 57 moških in 20 žensk. Tekmovalni pogoji so bili naslednji: vsak obrat je lahko imel, kolikor je bilo mogoče tekmovalcev in tekmovalk. Kegljalo se je po 50 lučajev — 25 na polno in 25 na čiščenje. Štelo se je le prvih 10 pri moških in prve 4 pri ženskah. Ekipni rezultati: 1. pilama 2391, 2. uprava in skupne službe 2355, 3. obrat rezalnega orodja 2354. Posamezniki — moški: 1. Adolf Čepelnik 220, 2. Jože Golob 217, 3. Ivan Banko 212 (vsi pilarna). Ženske: 1. Tatjana Rožič 186 (uprava), 2. Marija Poročnik 182 (pilarna), 3. Ivanka Sablar 173 (pilarna). H. C. ŠAH Dejavnost šahovskega kluba Fužinar se je ponovno razmahnila. Najbolj popularni so redni mesečni hitropotezni turnirji, ki jih navadno igramo zadnjo nedeljo v mesecu dopoldne. Zaradi dela v izmenah je ta čas najprimernejši. Sicer pa se tudi med tednom, predvsem ob četrtkih, igrajo manjši trening turnirji in igre za rekreacijo. Na rednem turnirju za januar so bili najuspešnejši: J. Jesenek, J. Žunec, Erjavc, Kolar itd. V februarju pa je na podobnem tekmovanju nastopilo 12 šahistov. Vrstni red je bil naslednji: Kolar 9, Zunec, Ristič, Jesenek 7,5, Pesjak in Uršič 5,5, Prevorčič, Vrečič in Grzina 5, Bertalanič 4,5, Tušek in Rotovnik 2 točki. Tudi letos bodo najboljši udeleženci mesečnih prvenstev točko-vani, in sicer: prvo 5, drugo 4, tretje 2 in četrto mesto 1 točko. Tisti, ki bo z vseh prvenstev zbral največ točk, bo osvojil prvenstvo Fužinarja za leto 1977. Inž. Jože Žunec je priredil po šahovskih klubih v koroški regiji tekmovanja v reševanju šahovskih problemov. Na Ravnah je na takšnem tekmovanju bil najuspešnejši Prevorčič. Najuspešnejši reševalci so bili nagrajeni s problemsko in drugo literaturo. Smoter teh tekmovanj je, da se v naši regiji vzbudi večje zanimanje za to zvrst šahovske dejavnosti. jo LATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA ’ - Uvir\j j w >> i/wvJ FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA NAŠE ZNAMKE — VRTNO CVETJE Tradicionalna izdaja z motivi rastlinskega sveta Jugoslavije je prišla v prodajo 8. marca. To je serija šestih znamk, na katerih je prikazano vrtno cvetje. Na prvi znamki za 1,50 dinarja v nakladi milijon je prikazana roža plamenka, ki izvira iz Severne Amerike. Prišteva se med naj-lepše vrtno cvetje, ki cvete celo poletje. Pisana lilija je prikazana na znamki za 3,40 dinarja. Izvira iz Daljnega vzhoda, cvete julija in avgusta. Znamka, na kateri je prikazan ta cvet, je natisnjena prav tako v milijon izvodih. Fuksija je prikazana na znamki za 4,90 dinarja. Izvira iz Daljnega vzhoda. Cvete v maju in juniju. Naklada je milijon znamk. Znamka za 6 dinarjev je četrta v seriji, natisnjena v nakladi 750 tisoč. Na njej je prikazana cinija. Cvet, ki izvira iz Mehike, cvete od konca junija do prvih mrazov. Tudi žametnica izvira iz Mehike. Prikazana je na znamki za osem dinarjev, ki je natisnjena v 525 tisoč izvodih. Cvete od julija do konca jeseni. Na znamki za 10 dinarjev je prikazana navadna pelargonija, doma v Južni Afriki. Naklada je 250 tisoč, s čimer je tudi celotna serija omejena na toliko kompletov. Izbiro motivov je preskrbel dr. Budisav Totič, profesor v Beogradu, likovna izdelava pa je delo ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in oh ta Jožeta Jamnika se iskreno h' hvaljujemo vsem sodelavcem, h sedom, znancem in prijateljem, j? so ga pospremili na zadnji P°? Hvala godbi na pihala, g. župP' ku, prisrčna hvala sodelavcem i! kovačnice za darovani venec ^ denarno pomoč. Žalujoči: žena Franck? otroci Zofka, Jožica, ka, Trezika, Ančka, J* že, Mira, Branko, SiBj Dragica in drugo soro® stvo ZAHVALA ^ Ob boleči in nenadomestljivi*? gubi našega najdražjega si'1, brata, svaka in strica Maksa W nika se iskreno zahvaljuješ kaplanu ravenske župnije in vi* torju Levovniku za ganljive Pf sede pri odprtem grobu. ToP zahvala tudi vsem, ki ste mu Y klonili vence in cvetje. Žalujoče sorodsi SLIKOVNA KRIŽAN^ vf metal, saharin, slap, aki, k^r 'UH? REŠITEV: sat, Oto, han, RV, bon, vitel, Irena, amoh San, icek, A, KA, Ross, LijLj izotopi, jarem, minolov, amater, Bakir, Golte, Ana, let, Arij, Aco. i Fotografije za to številko , prispevali Silvo Jaš, F. Ervin Wlodyga, oddelek za fLj pagando in informacijska siv* Perspektiva slikarja Andreja Milenkovih Znamke je natisnila nizozemsk® firma »Joh. Enschede en Zonen* večbarvni ofset tehniki, pole P8 so po devet znamk. Kot običajno bodo na dan izdal* te serije prišli v prodajo tudi W ložnostni ovitki, uporabljeni P? bodo tudi priložnostni poštni z oznako »prvi dan«. f'®