SSUK®
Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
Naročnina
stane I gld. na leto.
—$><$•—
Posamne številke po 5 kr.
““/RW k.
L'Y C E Ali
stev- 1W#>
Krščanski delavci, združite se!
V Ljubljani, 10. januvarija 1899.
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4.
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj 1
eatkiS
Letnik V.
Konsumna društva v zvezi s kmečkimi zadrugami.
Pri nas je na vseh konceh grozno zabavljanje proti konsumnim društvom. Podtikajo se jim postranski, posebno politični nameni in tako se zanosi razgovor o njih na pota, ki nimajo ž njimi nič opraviti. Tudi prijatelji zadružne organizacije se dajo često izvabiti nasprotnikom in v mislih, da hočejo zagovarjati dobro stvar, ji sami škodujejo. Med take prijatelje štejemo člankarja, ki je v »Slovencu« meseca decembra napisal članek o »konsumnih društvih«. Ta članek navaja dva vzroka vstanavljanju takih društev:
1.	Trgovci so v nekaterih krajih ljudi preveč odirali; 2. Ker bo imeli ljudi v svoji oblasti, so jih politično izrabljali.
To stališče se nam zdi malenkostno in naravnost napačno. Naš list stoji na stališču krščan8ko-socijalnih načel in brez hvale lahko rečemo, da je »pravičen soditi v vseh vprašanjih, ki se tičejo teh načel. To bo tudi izvrševal in sicer jedino zato, da se razjasnijo pojmi. Danes hočemo ob kratkem pojasniti vprašanje o konaumnih društvih, vzlasti v kolikor so združena s kmečkimi zadrugami.
1.	Konsumna društva so zakonito vBtanovljene zadruge. Vsak državljan ima pravico, da se poslužuje pravic, ki mu jih daje državni zakon, v svojo korist in v svoj napredek. Stvarnik je položil v srce vsacega človeka željo po spopoinenju, po zboljšanju v dušnem in telesnem oziru. Ta želja vodi prav za prav vse človeško življenje. Zato je popolnoma prav in dobro, da se človek loti vseh poštenih sredstev, ki so zmožna zboljšati mu njegovo duševno in tudi njegovo telesno stanje.
2.	Vse gospodarsko življenje je osnovano po liberalnem načelu svobodne konkurence. Ljudstvo ni odobravalo tega načela; proti njegovi volji se je uveljavilo. Doslej se je vedno izrabljalo to načelo v škodo delavskih stanov. Ce torej ljudstvo v svojo korist vpo-rabi tisto orožje, s katerim je bilo tolikokrat tepeno, se temu ne more nikdo čuditi. Drugače ni mogoče vstvariti rednih gospodarskih razmer, nego da se gospodarska moč vrne tistemu, ki je nravno še najbolj zdrav. Po načelu svobodne konkurence se odira ljudstvo ; zato se ima pa tudi pravico braniti po ravno tem načelu.
3.	Boj proti konsumnim društvom je umljiv brez ozira na politične stranke. Saj je prav za prav ravno liberalna stranka svoj čas najbolj negovala konsumna društva. Nemški liberalec drž. posl. Vrabec stoji še sedaj na čelu zvezi nemških konaumnih društev. Nasprotstvo proti tem društvom ima najpriproBtejši vzrok, ki je star, kolikor je staro človeštvo. Ta vzrok se glasi: »Vsak
kupec skuša čim najcenejše kupovati in vsak prodajavec skuša čim najdražje prodajati.« Te resnice ne prevrže nobeden in zato tudi nobeden ne odstrani natornega nasprotja med kupcem in prodajavcem. Ko bi se ljudje držali strogo nravnih načel, bi se to nasprotje znatno zmanjšalo, toda ne držč se jih.
4.	Konsumna društva, ki imajo samo namen svojim udom preskrbijo vati cenejše in boljše blago, imajo samo gospodarsk pomen in so samo zakonite oblike v gospodarskem življenju. Popolne niso; držč se jih hibe, kot vsacega druzega človeškega podjetja. Svoboden je pristop vanje. Komur niso všeč, pa naj jih pusti; če mu drago, naj se tudi bojuje proti njim, toda s poštenimi sredstvi in pravično: torej samo na gospodarskem polju. Tu naj dokazuje njihove napake, če jih kaj najde. Nikar naj pa ne vlači tega boja drugam, kamor ne spada.
5i Konsumna društva ne smejo imeti namena škodovati kakemu človeku, marveč samo koristiti svojim članom. S tem je res po sedanjih gospodarskih načelih združen gospodarski konkurenčni boj, a prezreti ne smemo, da je ta boj združen z vsakim gospodarskim podjetjem in pa da ta boj ne sme biti vodilo, marveč samo neodstranljiva posledica.
6.	Nam; ki stojimo na socijalnem stališču, pa ni v prvi vrsti merodajen strogo gospodarski pomen konsumnih društev in naravnost izjavljamo, da v kolikor se je bodisi v spisih ali v govorih po krščansko-socijalnih načelih, ki jih zastopamo, delalo za konsumna društva,*- se ni nikedar gospodarski boj vlačil v ospredje. Prelistajte ves »Glasnik«, oglejte si vse naše govore o ti zadevi in tega, kar ponižuje to gibanje v navadno konkurenčno borbo, ne boste našli v njih. A ko bi bili kedsj stali samo na tem stališču, potem brez ovinkov spravimo očitanje, da smo samo »diletantski šušmarji«. Ko bi si nasprotniki hoteli ogledati naš sestav, bi bili spoznali, da je njegova teorija globlja in višja in povspeli bi se bili morda do višine, da bi se nam bilo zdelo vredno znanstveno polemizovati ž njimi.
7.	Nam je pri vsem zadružnem gibanju in tudi pri konsumnih društvih merodajen socijalno-izobraževalni pomen. Prav na kratko zapišemo tu dve glavni stvari, ki sta v tem smislu spojeni s konsumnimi društvi:
a)	Po konsumnih društvih, kot se vodijo pri nas, se ljudstvo navaja na gospodarsko knjigovodstvo. Naš čas zahteva nujno, da se naučč tudi delavski stanovi gospodarsko živeti s svinčnikom v roki. Vsi agrarci brez izjeme štejejo med vzroke, zakaj propada kmečki stan, tudi ta vzrok, da kmetje
ne vodijo točnih računov v svojem gospodarstvu. Pri naših konsumnih društvih 86 vsako skupilo vsakemu članu zapisuje v posebno knjižico. Koncem leta ima pred seboj točno sliko, koliko izda za razne življenjske potrebe. Ta slika govori bolje, nego sto opominov k varčnemu gospodarstvu. Po nji še-le spozna, kje mu je mogoče kaj privarčevati, spozna pa tudi, da mu je varčnosti treba. Ta vspeh se je pri mnogih gospodarjih in gospodinjah že zdaj pokazal. Ob tem dejstvu se sesede v nič očitanje, da se v konsumnih društvih, ki načelno redno ne dajejo drugače razven proti gotovi plači, goji zapravljanje. V tem oziru se očita zlasti popivanje v konsumnih društvih. Vprašanje, je-li v konsumnih društvih kaže imeti lastne pivnice, je samo zase. Mi tukaj naravnost izjavljamo, da se nam zde vzroki, ki temu ugovarjajo, zelo tehtni in s svojega Btališča bi ne točili solza, če se v tem konsumna društva izpremenč, dasi na drugi strani na preziramo socijalnega pomena, če se daje priložnost ljudem jednega mišljenja pri čašici vina ob nedeljah se kaj pogovoriti.
b)	Socijalni pomen konsumnih društev je prva stvar. Po njih se zanaša misel združevanja med ljudstvo. Ta misel pa je po naši sodbi jedino rešivna. V načelnem boju med liberalnim induvalizmom, t. j. načelom, da bodi v gospodarskem oziru vsak sam za-se in med socijalizmom, stojimo — kotsvedoči naše ime — na strani socijalizma. Socijalisti smo: produkcijo in kroženje blaga morajo po naši sodbi imeti v rokah gospodarski organizmi, zadruge. Zadružno gibanje mora postati jedina pravna oblika proizvajanju in kroženju blaga, v kolikor to ne nasprotuje pravicam zasebne lasti. Zasebna last mora imeti v zadrugah svoje meje, pa tudi svojo oporo.
c)	Organizovanje nižjega ljudstva je pa nemogoče, če ne vidijo ljudje brž vidnih vspehov združevanja. Denimo semkaj vzgled: Kmetijske družbe gotovo mnogo dobrega storč. A oprijemljejo se jih le nekateri — izobraženejši, gospodarsko trdnejši kmetje. Zboljšanje zemljišč z umetnimi gnojili, obdelovanje s stroji, povzdiga sadjereje in živinoreje je pa manjšim in srednjim kmetičem menda pač tako potrebna kot večjim. Po konsumnega društva ugodnostih privabljeni, se naučč tudi najmanjši skupnega duha in s tem upanja boljših časov in želje po napredku. V tem tiči zasnutek nove boljše dobe za vse delavske stanove. Gotovo je s tem združena tudi vedno večja politična izobrazba, vedno krepkejša samozavest, ki pa ne sme imeti samo strankarskega značaja, marveč splošno politično okrepljenje ljudstva v boju za njegove narodne, politične in gospodarske pravice. Tako se pripravlja, da se sedanje ža-

lostne politične razmere kedaj preustrojč, da □a mestu centralnega parlamenta nastopi po avtonomiškem načelu vrejeno zastopstvo narodov, stanov in upravnh skupin. Druge poti ne poznamo.
() Zato pa ne smejo ostati konsumna društva samo pri prodaji kave in sladkorja, marveč morajo biti embrijonalen pričetek zadružnega gibanja V zvezi s kmečkimi zadrugami so se pričele pri nas kon-sumne organizacije, da se s tem dobi Širša podlaga, da se privabijo vsi, vzlasti tisti, ki skupne pomoči najbolj potrebujejo in ki bi zanjo ostali topi, če bi se pečala samo z večjimi stvarmi. Poleg konsumnih opravil pa nase zadruge že sedaj opravljajo višje posle: skupno se kupujejo umetna gnojila, skupno se naročajo stroji, skupno se prodajajo razni pridelki. Iz tega se bo pa sama po sebi razvila tudi zadružna produkcija, povzdiga obstoječih obrtov, vstanovitve novih, sčasoma tudi večjih obrtnih podjetij. Kdor hoče nepristransko opazovati delovanje naSih zadrug, bo videl, da so bile spočete s temi velikimi smermi in da se jim tudi dosledno bližajo.
d)	Ta misel, ki se je pri nas prestavila iz teorije, ki so jo proučavali nekateri naSi možje v živo prakso, ni samo naSa. Tako se organizujejo zlasti Švicarski in francoski kmetje.
V svobodni Švici je nad 80 kmečkih zadrug v zvezi s konsumnimi društvi. Na Francoskem je 1700 kmečkih strokovnih društev, ki imajo deset velikih zvez (Cooperatives Agricoles). Skupno kupujejo gnojila, zboljšujejo zemljo, imajo skupne mlekarne, pekarije, mline, tvor-mce za konserve in skupno prodajajo svoje izdelke. Pri svojem shodu 1. 1896 so v Parizu sklenila ta društva, da morajo gojiti tudi namene konsumnih društev. Vzroki so jim ravno tisti, ki smo jih mi navedli.*) Ta sklep je rodil že mnogo sadov n. pr. v La Rochelle, Lyonu, Di|onu, Avignonu, Torrelle-u itd.
Francosko kmečko gibanje goji vrh imenovanih 8tvarij tudi te-le: 1. skupno produkcijo blaga, ki je kmet potrebuje;
2.	vvaja nove obrti med ljudstvu; 3. snuje posojilnice; 4. snuje zavarovalnice za živino, proti nezgodam, proti toči in ognju in za življenje; 5. vstanavlja mirovna sodišča in ljudske pisarne; 6. posreduje delavce in posle; 7. skrbi za dobro berilo in za pošteno zabavo.— Mi gremo za ravno tistimi cilji.
S tem zavrSujemo svoj članek. Pojasnili smo na kratko, kar smo se namenili in sodimo, da smo pripomogli k pravemu umevanju naSega gospodarskega združevanja. ^
Zasebna last in nje socijalni pomen.
I. Dokazi 'za zasebno last.
Različna mnenja vladajo glede zasebne lastnine in nje socijalnega pomena. Socijalni demokratje kričč: »Lastnina je tatvina«, trdijo, da je zasebna lastnina vzrok današnji bedi, in jo hočejo kot tako odpraviti. Njim nasproti pa uče sv. oče Leon XIII. v okrožnici »Rerum no varum« govoreč o rešitvi delavskega vprašanja: »Glavna stvar pa je, da se zasebna lastnina ohrani in z zakoni zavaruje.« Kdo ima torej prav ? Jeden pravi, da je zasebna last tatvina, in jo hoče odpraviti, drugi trdi, da je kratkomalo potrebna, in pozivlje državno oblast, naj jo brani z vsemi mogočimi sred-
*) Prim. govor duševnega voditelja francoskih kmečkih društev grofa de Rocquigny »Le mouvement syndical dans 1' Agriculture (Paris Guillamin et Cie 1897.).
8tvi. Poglejmo v zgodovino I Ako je zasebna last tatvina, potem je moral jedenkrat vladati pozitivni komunizem, in zasebni lastniki so prišli po krivici in sili do svojega imetja. — Toda zgodovina molči o komunizmu in nam govori samo o zasebni lastnini, ali isto vsaj supponira. Najstarejši zgodovinski vir je sveto pismo, kar priznavajo tudi oni, ki tajč njegov nadnaravni značaj. In kaj nam pripoveduje isto koj na prvih straneh? Poslušajte: »Abel je bil ovčar, Kajn pa kmet. Prigodilo se je pa čez veliko dnij, da je Kajn Gospodu prinesel darov od sadu zemlje; tudi Abel je daroval prvencev svoje črede in njih masti.« (Gen. 4, 2—4.) — Prvence svoje črede je daroval Abel, torej črede niso bile skupne. Tudi posest zemljišča se že tukaj supponira. Kajn je bil kmet in je obdeloval zemljo; ali mislite, da bi bil Kajn mirno gledal, če bi bil prišel Abel s svojo čredo na njegove njive, ko je bilo ravno žito v zelenji, in bi bil vse popasel ? Jaz mislim, da bi mu že od daleč zavpil: »O Abel, tako pa ne bo šlo, če sva prav brata; tukaj je zdaj moje, ženi svojo čredo kam drugam, saj je dovolj paše.« Kakor tukaj, tako se razvidi iz mnogih drugih mest svetega pisma, in sicer popolnoma jasno, da je bila pri Judih v navadi zasebna lastnina. Da pri Egipčanih zemljišče ni bilo skupno, imamo zgodovinsko poročilo iz časa kralja Senefru (Soris), ki je ustanovitelj četrte dinastije, in je vladal kakih 3000 let pr. Kr. Ohranila se je namreč iz te dobe plošča, na katero je zapisal kraljevi uradnik »Amten«, da „je svoja zemljišča deloma podedoval od prednikov, deloma mu jih je kralj podaril.« Podobna poročila imamo od drugih najstarejših narodov, Babiloncev, Asircev itd., novejših narodov mi niti navajati ni treba. Povsod se govori o zasebni lastnini kot postavni in pravični napravi; izjeme so tako majhne in provzročene po posebnih razmerah, da se nikdo ne more nanje sklicevati. Kar so pa vsi narodi vselej in povsod smatrali upravičenim, ne more biti krivično, ne more biti tatvina.
Drugi dokaz za opravičenost zasebne lasti je krščansko modroslovje od nekdaj že iskalo in našlo v volji Boga kot stvarnika in urejevalca vseh Btvari in sklepalo tako-le: Gotovo je, da je previdnost božja človeku dala pravice, katere so mu neobhodno potrebne za ohranjanje in spopolnjenje v družbi. Med te pravice pa spada brezdvomno tudi pravica do zasebne lasti, toraj je človek tudi to pravico dobil od Boga.
Druga trditev, da je namreč lastninska pravica res neobhodno potrebna za ohranjanje in spopolnjenje človeške družbe, je predmet tej razpravici. Da jo dokažem, hočem najprvo opisati razmerje zasebne lasti do človeške narave v obče, in potem z ozirom na to pokazati nje pomen za posameznika, za družino in za družbo.
človek, kakoršen je izšel iz roke Stvarnika, je bil popolen ; njegov um je bil jasen, da je spoznal bistvo vseh stvari na zemlji, volja je bila nagnjena k dobremu; telo je bilo krepko in zdravo, delo ga ni utrudilo, temveč mu je služilo v zabavo in veselje. Sicer pa tudi ni bilo treba veliko delati, kajti zemlja je takorekoč sama od sebe dajala tisočeren sad. To je bila zlata doba človeštva. Ako bi bila ta ostala trajna, ne bila bi se nikdar uvedla zasebna lastnina, kajti ljudje bi bili bolj sadovoljni in srečni, če bi bilo vse skupno; komunizem je namreč sam na sebi veliko popolnejši kot zasebna lastnina. Toda vsled Adamovega greha se je zgodila velika sprememba na slabo. Zemlja popred
blagoslovljena in plodovita, rodi sedaj sama od sebe le trnje in osat, dobre sadove pa mora človek takorekoč izsiliti iz nje, ker jih daje le za ceno trdega dela. Pa tudi človek se je izpremenil. Bistri um mu je otemnel, volja popred tako krepka je zgubila svojo moč, postala je sebična in se začela nagibati k slabemu, telo je postalo slabotno in leno, delo utrudljivo, in zasebna korist je bila odslej pri večini Ijudij jedini nagon, ki jih je priganjal k delu.
Vprašam vas, bi li zamogel pri takih razmerah še dalje obstati komunizem? Gotovo ne; človeški naravi je bilo treba zdravila, in Božja previdnost ji je dala isto v zasebni lastnini. Ta premaga človekovo lenobo s tem, da mu obeta dobiček, zadosti njegovi sebičnosti, ker mu d& priložnost, da se trudi za samega sebe, in mu odvzame bližnjo priložnost prepira in nesloge. In reči smemo, da je zasebna lastnina v nekem oziru ravno tako zdravilo za bolno človeštvo, kakor je bila živalska koža, s katero je Bog človeka po grehu oblekel. Shajalo bi se lahko brez zasebne lasti, če bi bili ljudje popolni, in se v resnici tudi shaja tam, kjer dospejo do velike popolnosti. Vzgled so nam prvi kristijani in redovniki vseh časov. V velikanski množini se pa ljudje ne povspnejo tako visoko, temveč so vdani strastem in hudim nagnjenjem, zato je komunizem kot splošna in trajna naprava dandanes neizpeljiv. Trebalo bi izpremeniti človeško napravo, to pa ni mogoče, kajti »če izženeš naravo z burkljamt, vendar ti bo še nazaj pritekla«; kakor so rekli že stari Rimljani.
II. Komunizem je neizpeljiv.
Neizpeljiv bi bil komunizem pri sedanjem stanji človeške narave z ozirom na posameznika, kajti mogel bi se vpeljati le potem, ko se je odpravila svoboda in prostost posameznika, ki je po besedah Leona XIII. naj večja naravna dobrota.
Prostost pred vsem obstoji v tem, da zamere človek svojevoljno odločevati, kako si bo uravnal svoje življenje gledč na delo, hrano, obleko, stanovanje itd. Kdor tega ne sme storiti in mora pripustiti, da mu oblastva take stvari predpisujejo, ta je suženj, če mu tudi socijalisti pravijo »svoboden sodrug«. — Pri zasebni lastnini je to prosto ; v nobenem zakoniku ne najdete postave, kdaj in koliko naj kdo jč, kako obleko naj ima, kaj naj dela itd.
Priznamo sicer, da je vsled neugodnih razmer tudi dandanes človek večkrat h kaki stvari takorekoč prisiljen, da mu je moralno nemogoče kaj drugega si izbrati, n. pr. delavec išče dela, povsod je že povprašal, pa so ga kar po vrsti odstavljali; zdaj stoji pred zadnjim delodajalcem; ta mu d& delo. Zdaj mora on to VBprejeti, ako noče lakote trpeti; tu je njegova prostost jako majhna. Vendar se pa on tudi v tem slučaju čuti prostega moža, ker stoji kot kontrahent nasproti svojemu gospodarju. Principijelno ima svobodo, siliti ga tudi v tem slučaju nihče ne more. Vkljub temu pa, da ima pri zasebni lasti vsak glede imenovanih stvarij prostost, vendar lahko vlada v družbi najlepši red; le zasebna lastnina je, ki more to dvoje zasebno prostost in družabni red, zjediniti. V socijalizmu je oboje skupaj nemogoče, treba se je odločiti ali za zasebno prostost, potem ne bo nobenega reda, ali pa za družabni red, in potem bo treba zatreti zasebno prostost in samostojnost. Vzemimo, da se je večina odločila za prostost: »Vse je skupno, vsak naj dela, kolikor se mu zdi primerno, in vsak naj
vživa, kakor hoče!« Kak nered bi nastal! Delo bi vse zaostalo, kajti prostovoljno in brez ozira na oseben dobiček nihče ne dela. Bilo bi tudi neumno, kajti pridelek bi bil skupen in vsak drugi bi imel ravno toliko pravice do njega, kot tisti, ki se je trudil. Kaj pa še-le prostost v uživanju 1 Vsak bo hotel imeti največ in najboljše, in tepli se bodo za koSček kruha kakor psi, kadar jim vržeš kos mesa, Primera je trivijalna, toda resnična! S prostostjo se torej ne bo dalo izhajati pri skupnem imetji, nastala bi trajna revolucija. Treba bo vrediti delo in uživanje z zakoni. Treba bo vsakemu posameznemu reči: »Ti bos delal tolitco ur na dan, pri tem delu, in bos za plačilo smel toliko užiti; ako ne boS delal prostovoljno, te bomo prisilili.« Človeška prostost glede dela, uživanja, izbiranja stanu se bo morala zatreti, drugače je komunizem nemogoč. Da bi bilo pa tako suženjsko stanje količkaj znosno, bi morali v resnici vsi jednako veliko delati in jednako veliko vživati. Kaj takega bi bilo pa le mogoče, ako bi bili vsi izvoljeni uradniki, ki bi delitev vodili, pametni, pravični in popolnoma nepristranski možje, ki bi res nepristransko delili delo in plačilo, zahteve, katere se v širšem obsegu pač nikdar ne bodo vresničile. In vendar mora priti brez njih v komunistični državi do samosilstva in uradniškega tiranstva, kakorSnega ne pomni zgodovina. Zasebna prostost, ekonomična samostojnost in premnogo druzih ugoduostij, ki so v zvezi s tema, je mogoče le tedaj, če obstoji zasebna lastnina.
Naša organizacija.
Ržiše pri Zagorji. Rudeči prapor 5. nov. piSe. Slov. 31. okt. (in »Gl.« 15. nov.) je obelodanil dolg članek o nekaki slavni zmagi klerikalcev pri zadnjih obč. volitvah, in kakor navadno, se naslanja tudi tukaj prav po »krSčanski« na laž. Zmaga! S švindlom se lahko zmaga, ampak laž ima kratke noge, in menda bode tudi klerikalnega veselja v Ržiši kmalu konte. Gospod Škerjanec se je to pot prezgodaj smejal. Ržiše Se nimajo »katoliškega« župana. Če polovica vohlcev ne ve, kdaj je volitev (pa so vsi vedeli, predno je bila naznanjena) če se pobere cel sveženj pooblastil, in se potem voli po oni nemški »eins, zwei, drei, Geschwindigkeit ist keine Hexerei«, je že mogoče, da se dobi večino. A da ne postanete prav preveč objestni, vam naznanimo, da smo podali vsklic proti tej volitvi in morda se še enkrat vidimo. Natolcevanje o Cobalovi agitaciji je v dotičnem članku popolnoma neumestno. Gospoda ne sme misliti, da smo mi taki butci, da res ne bi znali sami nič ukreniti. Nasprotno vam dokažemo, ako se razpišejo nove volitve, kar se bode bržkone zgodilo. (Tu bi Se le pogoreli,) Torej — na svidenje, Ržifiki zavedni kmetje.« — Žal, da se ne vidimo; kajti kljub temu, da je bilo v rekurzu navedenih osem navideznih nepra-vilnostij, so volitve od deželne vlade potrjene, ker je županstvo z lahkoto spodbilo vsklic. Pri seji za sklep letnih računov bodo zadnjič sedeli Štirje »zavedni mokraški« kmetje, in 12 t. m. bo dvanajst »katoliških« mož volilo »katoliškega« župana. Kdo se zadnji smeje? RžiSka, in ž njo sosednja KotredeSka, St. Lam-bertska m Trojanska občina so tudi odposlale peticijo za vseučilišče in nadsodišce v Ljubljani. Slavni Zagorski obč. odbor pa je bil zoper to, d&8i v njem sedi osem vsaj po imenu Slovencev. Pač pa bo pri isti seji razun predlagatelja peticij vsi izvolili nemega župana Morscherja za častnega občana. Ta je bil 2. dec. tudi odlikovan s svetinjo m zlatim križcem; RžiSki, Zagorski in St. Lam-ber8ki kmetje so si ustanovili prepotrebno kmetijsko podružnico, kteri se obeta lep razvoj — V kratkem odpošljejo na deželni odbor tudi odposlanstvo, ki bo zahtevalo, da se vendar enkrat začne graditi prepotrebna cesta za Savo, ker iz Zsgorja mores sedaj z vozom eamo do vrh Trojan. Bog živi za-
vedne in za gospodarski napredek tako vnete može! V nedeljo dne 1. januvarja je bila od-borova seja naSe bratovske skladnice. In na dnevnem redu je bil: 1. konsum pri bratovski 8kladnici, 2. neki onemogel delavec, ki ima penzijo, pa dela sedaj na Pruskem, in 3 naš zdravnik. Naš že od 1889. leta sem priljubljeni g. ravnatelj bi rad dosegel, da bi odbor sklenil pogodbo, da bi imeli konsum pri bratovski skladnici še tako v najemu, kakor ga imajo sedaj, da bi plačevali 200 gl. najemnine in bi potem delavec ne imel nič govoriti, kar bi pa bilo komsumnih prebitkov, posredoval bi pa sam g. ravnatelj po lastni previdnosti, seveda v korist delavcev, kar pa od tega gospoda ne moremo pričakovati, ga preveč poznamo, ker vsega gorja 1889. leta je bil kriv le on in sedaj gremo rakovo pot. Ko je bil pri nas g. Drascb, je imel nekako bolj usmiljeno srce za nas delavce; koliko se je dalo podpore vsak mesec, in če se je videlo, da je delavec zabredel v dolg, da ne bode mogel živeža plačati, se mu je dolg od 8 do 10 gl. odpustil; ali sedaj ni tega več. če se zadolži, kar pri taki plači ni nič novega, se povsod naznani, da se takemu delavcu ne sme več dajati. Zato pa tudi naSi odborniki bratovske skladnice niso bili zato, da bi se zopet za 10 let pogodba sklenila. Drugič so se posvetovali zavoljo nekega delavca, ki se je prehladil in je dolgo časa bolehal in potem mu je priSlo v roko tako, da se mu je jela sušiti. Ko je nato več let opravljal lahko službo zavirača, prejel je penzijo. Ker pa je njegov sin Sel na Prusko, je tudi oče Sel za njim, in zdaj je na Pruskem pri lahkem delu nastopil službo in zaradi tega mu hočejo penzijo, ali bolj prav ta malenkosten dar odvzeti, in tretjič se je Slo za novega zdravnika. G. ravnatelj bi rad, da bi sprejeli zdravnika, katerega on priporoča, namreč dr. Marcija, zeta sedajnega zdravnika Morscherja in sicer pod tem pogojem, da bi se mu dalo 2600 goldinarjev na leto in Se vsako leto povrh 200 goldinarjev, da bi si zdravnik napravljal nekak penzijski fond iz delavskih žuljev. Dalje hoče imeti Se vsako leto Stirnajst dni do tri tedne odpusta, da bi lahko šel na počitnice, za tisti čas bi morala skrbeti bratovska skladnica za namestnika in ga še posebej plačati, če bi pa se ustanovila lekarna, kar bi bilo neobhodno potrebno, pa zahteva 2000 gl. kakor jih ima sedajni, ko sam skrbi za zdravila. Omenjamo, da 800 gl. dobi Zagorski zdravnik tudi od dežele. NaSi odborniki so se tudi temu uprli in hočejo, da naj se služba zdravnika razpise in kdor se bode zglasil pod primernimi pogoji in bode imel srce za delavca, naj se mu odda. Gospod ravnatelj pa pravi, da zdravnik Morscber odstopi le pod tem pogojem, ako vzamemo njegovega zeta na njegovo mesto. Sicer pa bi bilo nedostojno ga kar tako odriniti. Delaj kot živina 1 Plačuj! Takrat pa molči, uboga para delavec, kedar se gre za tvojo korist. To se hoče od nas. Ako pa drugače mislimo in govorimo, smo pa presiti, nezadovoljni puntarji. Delavci! Z združenimi močmi 1 Ne udajmo sel Zahtevajmo naša prava!
Socijalne zadeve.
Nekaj o zagorskih rudarjih. (Podkraj pri Zagorju) — I. Ko je bil pri naSem rudniku, leta 1889. tako imenovani Strajk, se je pri Weinbergerju sklenila nekaka rudarska pogodba v pričo g. okrajnega glavarja, ravnateljstva, občinskih mož m naših rudarjev; naredil se je zapisnik, ki se je glasil nekako tako le: 1 Delavci naj bodo prosti dela ob nedeljah skozi celo leto, na praznik sv. dne, na Velikonoč in o BinkoStih. 2. Delavcem se za dvanajst odstotkov poviša plača. 3. Gledalo se bo na to, da bode rudar pri svojem delu z manjšim trudom in ne v taki vročini napravljal premog. Zal pa, da smo šli vedno rakovo pot, pritiskalo se je na delavce, akord so vsak mesec predstojnikove škarje strigle dvakrat, toliko da se dalje več ne d&, in tistih dvanajst procentov je izginilo in potem je sledila zvijača, kako v nedeljo nas spraviti na delo, kar se jim pa v veliko naSe veselje
ni posrečilo; delavci so se bili temu uprli. In predstojnik je obljubil tistemu, kdor bode v nedeljo na delu, eno krono nagrade precej ko pride z dela, pa tudi to ni pomagalo delodajalcu, iz tega je razvidno, da Se držć rudarji na dan Gospodov, in da si nekoliko odpočijejo v nedeljo. Eu čas se je dajala taista krona, a ko so videli, da s tem delavca ne bodo pridobili, je tudi to prenehalo. V koliko Se držč na ta zapisnik, tudi ne smemo zamolčati. Stara navada pri naSem rudniku je, da ima delavec, ki mora v nedeljo ali v praznik delati (čuvaji, tesarji) pol drugi Siht. Ima pol Sihta za sv. mašo. če so pa v praznik vsi delali, je bil pa en sam Siht. In ni dolgo od tega, ko so bili delavci prosti od dela in nekaj jih je bilo na delu, pa se je preglednik skliceval na ta zapisnik, nedelje so vaše pa trije prazniki, drugo je pa naše, in bil je samo en Siht. V tem se vidi, da za njih korist je Se dober zapisnik, za rudarje je pa dvanajst procsntov izginilo. Po naših jamah je pa tako, kakor bi jih mislili pustiti. Le na to se pritiska, da bi več premoga Slo ven iz jame, da bi se pa vpraSalo, ali bode mogoče potem varno delati, zato se ne brigajo dosti. Če bode pa prišel gosp. komisar, se pa navadno pelja, koder je zložnejši, da ne vidi delavskih potreb. Navadno pustijo, da je vse stisneno, da se že več skozi ne pride. Delavec ti pa vlači les po vseh štirih po vodi in po blatu, po enih krajih po štirideset metrov daleč zastonj; niti eden krajcer se ne plača od tega, pa ravno tukaj se pride največ v nevarnost. Ni dolgo, ko je delavca les ujel, da ne bo nič več za delo, družino pa ima veliko, kako bo živel? Trudijo se pa včasih štirje delavci pri lesu. pa vsak teden dvakrat ali pa Se večkrat, pa ni še zadosti, da bi ga vlačil; Se premetati ga mora štiri do petkrat, predno je na pravem mestu. Nazadnje se pa vpraSa: »Kaj si delal? ai bil len! Te bodem moral od dela odpustiti!« Le vsako delo naj bi se pregledalo, in dal naj bi se akord od vsakega dela v njegovih (delavčevih) osmih urah, tako kakor se gre, pa ne bode treba pregledniku sporočati, da delavci prekmalo gredo domov od dela, bode pa vsak rad delal in se trudil, ko bo vedel zakaj? Sedaj je akord le od premoga, ko ima podjetnik dobiček; drugega dela je pa dve tretjini več, pa delamo zastonj. Zato je pa naša misel: ta akord odstraniti, ali pa naj se d& akord od vsakega dela, ki ga mora rudar premakniti, da ne bode akord le priganjač. Kar preglednik ukaže, se mora storiti, če se pa vpraSa, koliko bodem imel od tega dela, pa pravi, saj to si moral storiti. Toliko je pa še vsak delavec pameten, da mora, če se za pravico potegniti ne upa.
Več rudarjev
v imenu združenih delavcev.
U.
Zagorski delavci so v prošlem mesecu izročili po posebni deputaciji poljedelskemu ministerstvu to-le proSnjo, ki sama za-se dovolj jasno pojasnuj e nekaj zelo žalostnih njihovih razmer:
Visoko c. k. poljedelsko ministerstvo!
Udano podpisana delavska deputacija prosi za sledečo prenaredbo pravil bratovske skladnice rudnika v Zagorju za Savo, katera so bila od c. k. rudniškega glavarstva dne 23. julija 1897 St. 1970 s pravnovezno veljavo izdana.
1.	Zvišanje pokojnine od 100 na 180 gld. na leto in sicer na službenostarostne razrede kakor sledi:
Za 3 letno službo gld. 100-—			
» 10		»	» 120—
» 17	»	»	» 135—
» 24	»	»	» 150—
» 31	»	»	» 165—
» 38	»	»	» 180—
Za proračun naj se vzame bilanca leta 1897 in naj se na podlagi te bilance zračuni primankljej, katerega na polovico delavci, polovico pa trbovljska družba v 80 letnih anuitetah poplača.
Trbovljska družba, katera na leto čez pol milijona dobička naredi in katera tudi v pen* zijsko blagajno naših sosednjih rudokopov anuitete plačuje, da imajo ondotni delavci do 20 gld. pokojnine, bode teh par tisočakov, katere bo imela v našo blagajno v dosego pred imenovane pokojnine plačati, lahko pogrešala. Družba naj si položaj penzijoniranih delavcev pred oči stavi, katerih večina mora po 35 do 40 letnem trudapolnem delu za beraško palico prijeti, ker 8 gld. zadostuje komaj za stanovanje in kurjavo 1 Kmet zapodi navadno takega siromaka z besedami »prosi tam. kjer si delal«, tedaj kdo naj ga podpira?
2.	Prosimo, naj bi se čas karence od 5 na 3 leta znižal in sicer iz tega vzroka, ker se večkrat pripeti, da posebno premogarji, kateri morajo pri vročini do petindvajset stopinj, drugi zopet do kolen v mrzli vodi delati, kmalo jetični postanejo in predno 5 letno delavsko dobo dosežejo, umrjejo in tako njih udove in otroci ob pokojnino pridejo.
3.	Je naša prošnja, naj se rezervni deleži do 60 gld. na zahtevanje takoj na roko izplačajo, ker bo s tem delavcu prilika dana se s tem denarjem k drugemu rudniku, kjer so boljši plače, preseliti. Da bi si mogel delavec pri našem srednjem zaslužku od 28 gld., od katerih mora pa še v bratovsko skl. bolniško blagajno, za olje in stanovanje kakih gld. 5'60 plačati, tedaj od ostanka gld. 22 40 za popotovanje kaj prihraniti, ni niti misliti, posebno pa od očetov, kateri imajo družino, in katerih več po celo leto komaj za zgoraj povedane troške in hrano zasluži, tedaj celo leto denarja ne vidi. Dokaz temu so plačilni listi in plačilna knjiga. Pridrževanje rezervnih deležev do enega leta je tedaj le na korist rudokopa, ker se s tem delavcu vzame pomoč, da bi se, če se še tako izkorišča, mogel k drugemu rudniku preseliti. V tem ko visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo prosimo, da bi naše prošnje ne zavrglo in naj bi v pomir-ljivost naših obupanih bratov se na vse mogoče pripomočke oziralo, ostanemo z odličnim spoštovanjem udani.
menj hude Slovani, ki so med bojem zapustili po svojem velikem delu »avlo«. — Prav so imeli, ker to je tirjala — taktika. — Tako torej vidiš, dragi čitatelj, kako zna varovati svoje svete tradicije — učena mladež, pri čemur jo navdušuje tudi misel, da ji sicer poleg samih knjig brez vseh druzih eksperimentov zastane mlada kri in oslabi nje fizična moč. Kajti to je gotovo bila vspešna — telovadba. — Kakor je različno časopisje, tako različna je bila o tem spopadu tudi javna kritika, a meni se je najbolj dopadla misel ru-deče »Arbeiterce«, ki jo je izrazila v stavku: »Jedem Narren seine Kappe.«
Taki in enaki prizori sicer niso danes v XIX. Btoletju, ko se sučejo le uma svitli meči, nič nenavadnega, posebno Tebi ne, dragi bralec, ki se gotovo še spominjaš, kako je po »Narodovem« poročilu tekla nekoč kri pri »Hafnerju« in kako so zopet drugič frčali stoli in vrčki pri »Putrihu«, toda tam ste se bili in tolkli surovi klerikalni analfabetje, da govorim zopet po »Narodu«, to pa je bil aka-demičen pretep in sicer pretep med nemškimi kulturonosci in olikanimi židi. Toliko Tebi v tolažbo — Narodu v premislek! — Da so pri takih bojih posebno hrabri i oni golobradi fantiči, ki so spomladi v tistih čudnih kapah letali po Ljubljani, na kar se pa naše ljudstvo ni moglo nikakor navaditi in jim je konečno menda za vselej izbilo iz glave misel na tako uniformo, to menda še povedati ni treba.
Marsikaj mi je še na jeziku. Toda za danes bodi dovolj. Mislim, dragi Glasnik, da ostaneva prijatelja še nadalje in da si dopoveva drugič, tretjič itd., kar si pri najinem prvem sestanku ne moreva razodeti radi pomanjkanja časa in — prostora. — Vas pa, gospod urednik, pozdravlja z bratskim pozdravom Vaš mladi prijatelj	A. C.
Drobtine.
Kako se godi delavcem na Muti 1 V umetelnem mlinu g. I. Winklerja se ravna z delavci kakor z živino. Nedelja se ne posvečuje. Kjer pa Bogu odrekajo dolžno češčenje, tam tudi delavcu ne privoščijo, kar mu gre. V omenjenem mlinu mora vsak delati celih 24 ur. 0 naslednjih 24. urah bo reče, da je mlinar prost, pa vendar mora najmanj štiri ure zopet delati. Kdo bi se čudil, ako delavec pri takem težavnem in dolgotrajnem delu opeša? V nedeljo, dnč 8. grudna je v tamošnjem mlinu nekemu delavcu odtrgalo roko. Kdo je temu kriv? Najbrž to, ker se predolgo dela, da delavec ves utrujen ne more biti več dovolj pozoren. Dajte delavcem krščanske prostosti in posvečujte praznike! Prijatelj delavcev.
Pismo z Dunaja.*)
(Konec.)
In prav taka usoda je zadela nedavno mlado židovsko zavezo »Libanonija«. Zastonj so se v ijutem boji branili junaški potomci Semovi, podleči so morali premoči »Senerer-jevih soldatov«. — Izvoljen narod je bil potolčen, a sklenil se je maščevati na račun Slovanov. Manever ni bil slab in ribarili bi bili v kalnem, ko bi se jim ne bil ponesrečil. Položenje se je v pravem času razjasnilo v sramoto razkrinkanim židom, ki v tem slučaju za svoje intrige pač res niso zaslužili druzega kot — palic. — Posledica je bil boj, ne boj, mesarsko klanje. Junaško so udnle trde batine Votanovih čestilcev po židovskih hrbtiščih, dokler nrno saksebi razgnali sovražni stranki — sluge in slavna »pikelhauba«. — Hude
antisemite pokazali so se pri tej priliki Nemci,
.... ......
*) Zakasnjeno.
Delovanje „Čebelice"
od 15. julija do konca decembra Nabralo se je:		1898.
Julija			8 95
Avgusta			13 95
Septembra			12 30
Oktobra			4685
Novembra			4735
DecemDra			48 85
Skupaj .	. gld.	17825
Vloženih je v mestno hranilnico:
Hran. knjiga štv. 24210. .	gld.	8200
,	*	a 25188. .	n	30-00
n	n	n 25268. .	n	20-00
a	a	a 25369. .	n	20-00
a	a	a 25370 . .	n	1000
a	a	„ 25494. .	77	10-00
Izplačala se je hm. knjiž. št. 20	n	1-00
V blagajni je 31. dec. 1898	»	5-25
Toraj skupaj kakor zgoraj:	gld.	178-25
Darovi:
»Glasniku« v podporo so darovali: Mil. g. dr. Ant. Jeglič, knez in škof, 4 gld,,. Lambert Einspieler, drž. poslanec v Celovcu, 5 gld., č. g. F. Špendal, župnik v Tržiču, 1 gld., č. g. Jos. Novak, kapetan v Metliki, 50 kr., g. Fr. Horvat, delovodja v Radečah, 50 kr., g. Jos. Svigel, kapelan v Senožečah, 1 gld., g. Tom. Kajdiž, dež. poslanec, Moravče, 1 gld., g. I. Podboj, župnik v Planini, 1 gld., gospod I Karlin, župnik v Smledniku, 1 gld., g. Ivan Brgant, mizar v Prulah, 1 gld.
Slov. kat. del. društvu:
G. 1. Bizjan, župnik na Brdu, 1 gld.
Za zastavo slov. kršč. soc. Zveze:
G. I. Jeršič, župnik, 1 gld.
Bog plačaj stotero!
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu, zlasti gospodom trgovcom uljudno naznaniti, da Mena otvoril v Ljubljani
zavod za snaženje w stanovanj in oken.
Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likaDje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, istotako tudi javne zavode in urade.
Čestita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožef Maček, prodajalnica tobaka, Mestni trg št. 6.
V obilni obisk se priporoča
Peter Matelič,
Martinova cesta št. 81.
VABILO
na
I. REDNI OBČNI ZBOR
Slov. delay, stavbenega društva
reglstr. zadruge z neomej. zavezo
kateri se bo vršil
v nedeljo, 29. januvarja 1899, ob 10. uri dop.
v dvorani Katoliškega doma, Turjaški trg št. 1.
*
VSPORED:
1.	Nagovor načelnikov.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4.	Odobritev računskega sklepa za leto 1898.
5.	Volitev 2 odbornikov ravnateljstva, 2 kon-
trolorjev, 3 pregledovalcev računov in 5 udov razsodišča.
6.	Določitev visokosti svote rezervnega zaklada
za 5 let (§ 47. društvenih pravil).
7.	Slučajni nasveti.
Opomba. Kdor želi staviti na občnem zboru kak predlog, ga mora 14 dnij pred zborovanjem ravnateljstvu v pregled predložiti.
Ravnateljstvo.

1
1
S
I
<5
-i
»
Kneippova | sladila kava,’ g
S
JUora, <mawc4t meat
i* Ista tem hprlčm ftvrslna prime* k bokov! tevK^ 'jj, Pri živčnih, srenih, ielodecnlh baletnih, prt pomanjkanji*-; st krvi etc. zdravniško priporočana. — NajprJIjobljenejaai *>' I4**
. oskavlna pijača v atotlaočera rodovinah, kacs-zs /
-t . +v ■	•'
c/^ćTcTćTcTcTS'cTS^cTcTčTčTtrcTćTćTćTo^
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«