St 267« Trst9 v pstek 26. septembra 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN «b »edeljab la praznikih ob 5., «b ponedeljkih ab 9. zjutraj. IS« »m IS ne Ste t. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) ▼ mnogih S«? bvks.ruah v Trsta in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, 8t. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarela Ster. po 5 nvč. (10 stot.) 9SLA8I SE RAČUNAJO HA MILIMETRE t Sirokosti 1 kelone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po i« st. nm. Za ogla.se v tekatn lista do 5 vrst 20 K, vsaka tadaijaa vrsta K iž. Mali ofpfrsi po 4 stot. beseda, naj« 3»?,"j pa 40 stot. Ogiase sprejema Inscratni oddelek oprava „B^inosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo la iožljivo v Trstu. £PINQST Glasilo političnega društva „Kdinoat" ra Primarsko. nV adimBtii jš m0it* NAROČNINA ZNAŠA s* celo lato a* K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na aa- rotbe bvaa dopoelane naročnina, se uprava ne ■a—1—a aa ■«4»uak« 1s«*aj* .^onroiTi" It4a* t n mu teto ktm t*a«, m hi Bm a eo. Tri depiai naj sa pošiljajo na urednittvo lista. Nefraak*- vana pisma aa aa •prajamaja la rakeplal a« ae vraftaj«. Naročnino, oglasa in reklamacija je poftiljati na upravo liato. UREDNIŠTVO: sUea Glarfls Galattl 20 (Naredal dem). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINI. Lastnik knnsorcij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, T«iaana zadrug« t omejenim poro&tvom v Trstu, ulloa * Oiorgio Galatti Štev. 20. Mtaa-hranllnllnJ ra*un Jtev. 841-652. TELEF0H It 11-57. Velesile In albanska vstaja. Albanska vstaja. DUNAJ 25. (hv.) V Evropi vladi radi albanske avanture vedno večje vznemirjenje in te se kaiejo nasprotja med velesilami. Tripleententa stoji na stal.šču, da sa morajo dati Srbiji popolnoma proste roke, da si zavarale svoje ozemlje, če treba tudi z ostrim nastopom proti novoustanovl eni avto-no t nI Albaniji. Nasprotno pa smatra tro zveza, da se Srbija Albanije same ne sme lotiti. Zlasti duoajski diplomatje stoje na tem stališču In današnja of cijozna nota, ki je Izšla zvečer, poudarja, da se mora protestirati proti vsakemu poskusu, da bi se delalo za sedanje nemire oziroma Izbruh albansko vst&je, odgovorno albansko provizorično vlado ali pa mlado albansko državo. Albanija da ni na vsej stvari čisto nič prizadeta, ona se v to sploh ne vmešava In bojni kile proti Srbiji nI Izšel Iz vrst merodajnih albanskih krogov. Namen najnovejšo dunajske politike je oči viden. Preprečiti hočejo srbske operacije na albanskem ozemlju samem in tako vzdrže vati ognjišče nemirov, ki bi se potem lahko ponavljali, kadar bi bilo pač treba. Srbija sama pozna svoje težavno stališče In se za*o dosedaj še skrbno ogiba izjaviti, da obstoji med Srbijo In Albanijo volno stanje. A če bo šlo tako naprej kakor dosedaj, je neizogibno dejstvo, da nastopi Srbija z največjo energijo in vso strog :stjo tudi proti Albaniji sami. Da Je Albanija S3ma tudi udeležena in sokriva sedanjih dogodkov, Je najbo J razvidno Iz tega, da Je ravno vojni minister albanski, Isa Boljetinac, voditelj v Srbiji razgrajafočlh albanskih roparjev. Dunajska politika Je Izzvala seveda v Bel-gradu velikansko ogorčenje in listi zvračajo očitno vso krivdo na Avstrijo in Italijo, češ, da sta nalašč povzročili sedanjo težko situacijo Na Dunaju Je danes silno neprijetno dirnil lnterwiew s srbskim poslanikom Bogi-čevičam, ki ga je priobčil berlinski „Lokal-anzelger". Poslanik Bogičevič Je izjavil, da je trdno prepričan, da Je albanske nemire aranžirala ntka tretja roka, tuja sita in da oboroženje Arnavtov to najbolj Jasno dokazuje. Prodiranje Albancev. BELGRAD 25. (Izv.) Albanci so po zavreiju Dibre pričeli takoj prodirati prosi Dibrl, Strugi, Klčevu la Djakovici. Neko srbsko stotnljo so bćjs Albanci pri tem pro diranju popolnoma uničili. Djakovica se na-htja v albanskih rokah. Čči 6 000 Albancev |e udrlo v ozemlje Č/nega Drina. Albanci so v padli tudi že v ozemlje Ljuma. Pri Prlzrenu (e prišlo do večjih spopadov s srbskimi četami, tekom katerih so se Srbi morali umakniti. Albanci so naskočili tudi Prizren, a so Srbi napad na mesto odbi|i. Djakovica v albanskih rokah. Naskoki na Prizren in Strugo. BELORAD 26. (Uv.) Srbske čete, ki so bile poklicane v torek pod orožje, so že na potu v uporno ozemlje in pridejo tjakaj že jutri V Belgradu se zatrjuje, da so vojaški krogi odločeni, da okupirajo ves albanski teritorij. Albanci so včeraj zavzeli tudi Djako-vleo. Mesto Prizren so dvakrat naskočili, a so bili obakrat odbiti. Močni albanski PODLISTEK. Prisega. Spisal OCTA VE FEUILLET. Mej tem, ko sta poveljnik in n|egova mati na potu domov drug drugemu izražala svo|e začudenje na Mariannlnem bistvu, je vprašala gospa Combaieu svojo nečakinjo v sladkoklslem tonu, da li smatra za primerno, da zaročenka jaha tete-a-tete s ptujim človekom ? .Ljuba teta," je odvrnila Marianne, „v prvo povel|nik de Frimeuse ni nikak ptujec za-me, v drugo ni to nikak tete-a-tete (razgovor na štiri oči), ker bo jezdni hlapec poleg, a v tretje, nisem več mlada deklica, ampak vdova, in kakor taka imam menda pravico, da jašem, s komur hočem." „In, ali se ne bojiš, da bo Oerard užaljen?" |e vprašala teta. ^ i »Ne,* |e odgovorila in odftia. ekspediciji v Albanijo« oddelki korakajo proti jugu, na Strugo. Po nekaterih poročilih se je posrečilo Albancem tudi Strugo zavzeti danes v naskoku. Maloštevilne srbske obmejne posadke se polagoma umikajo, ker so dobile iz Belgrada ukaz, da naj počakajo na ojačenje. KiČevo Se nt v albanskih rokah. BELORAD 25. (Izv.) Uradno se poroča: Vest, da se nahaja klčevo že v albanskih rokah, nI resnična. Pač pa so zasedli Albanci vas Mavrovo v bližini Klčeva. Glede Gallčnlka še nI uradno dognanot da bi ga Albanci zasedli In požgali. Povra ek PaSiča v Belgrad. BELORAD 25. (Izv.) Srbski ministrski predsednik Paš!č se vrne le tekom tega tedna v Belgrad. Srbija obtožuje Bolgarsko. BELORAD 25. (Izv.) Srbska vlada je liročila velesilam posebno noto, v kateri jih opozarja na dejstvo, da vodijo albanske upornike večjidel bolgarski oficirji. Radi tega prosi velesile, naj zastavijo ves svoj vpliv v SJIJi in preprečilo tako eklatantno kršecje mednarodnega prava. Zatrjuje se, da se pripravlja t adi t z v. macedonika bo'gćnka revolucionarna organizacij, da izzove nemire v Makedoniji. Odstop srbskega vojnega ministra Boža nov ića. BELORAD 25. (Izv.) V političnih krogih se zatr|u]e, da vojni minister Božanovlč v najkrajšem času odstopi, ker se je spri z generalnim štabom. Odpoklic angleške posadke iz Skadra? DUNAJ 25. (Izv.) Tu so se razširile vesti, da je angleška vlada cd 30 klicala svoje čete iz Skadra In Albanije. Vesti so bile z mrzlično naglico dementirane in označene kot neistinite, a ni izključeno, da Je le neka| resnice na njih. Ruski generalni konzulat v Albaniji. PETROORAD 25. (Izv.) Rusija Je sklenila, da ustanovi v Albaniji generalni konzulat. Bolgarska In Rusija. SOFIJA 25. (Kor.) „Agence telegraph?que Bulgare" izjavlja, da je vest „Novoje Vremje iz Carigrada, da Je neki bolgarski delegat v nekem Intetwiewu izjavil, da so za sedanji položaj Bolgarske odgovorni Sazonov, Da-nev in Macedonci, popolnoma Izmišljena. Noben bolgarski delegat nI nikdar podal take izjave. _ S. L. S. opusti obstrukcijo v Štajerskem deželnem zboru. MARIBOR 25. flzv.) Danes se |e vršila seja poslancev S. L. S. Dr. Korošec |e poročal o svoji konferenci s Sliirgkhoro, nakar je biio po daljšem posvetovanju sklenjeno, da se v principu pristane na kratko zasedanje deželnega zbora. Ta. sklep utemeljujejo klerikalci, ki so, kakor zoano, vstrajali dosedaj pri odločni obstrukcijf, s slabim gospodarskim položajem dežele in perečim učiteljskim vprašanjem. Dalje se zatrjuje, da se ob-s rakci j a ne opusti brez kompenzacij ki pa seveda ne bodo prevelike, ker Nemci v bistvu vstrajajo na svojem stališču. Sklep poslancev S. L. S. je silno presenetil. Brez dvoma je, da moral vplivati na Slovenski klub sam dr. Šusteršlč VII. Maurice Je zaključil pogovor z materjo tako-le : .Nisem imel prav, da sem smatral to ženo resno. Smatral sem jo za zelo krivo, ker sem domneval pri njej neko globino čutstev, neko moraiično zrelost; Iz kratka, smatral sem |o za odgovorno. Sedaj pa vidim, da ni. Nje kontenansa napram meni nam dokazuje Jasno, da niti razumevanja nima za to, kar je storila. Otrok |e, ki postopa nezavestno; mesto da se Jezimo, na) bi se smejali." Orcflnja ni sodila povsem tako, kakor nje sin; ker pa le bila Jako zadovoljna s tem, kaker so se zasukale stvari, in se je nekoliko pomirila, ni rekla nič. Ponoči pa je spala vprvlč, odkar Je nenadoma priSel nje sin, in nasledn|ega jutra |e gledala za nJim precej mirno, ko Je odhajal k sestanku z Marianne. Poveljnik Je dospel na dvorišče gradu nekaj minut po deseti uri, kjer Je jezdni hlapec držal ia uzdo dva o sedlana konja; Demisija Conrada pl. HOtzendorfa. BUDIMPEŠTA 15. (Izv.) Z avtentične strani se poroča, da |e šef generalnega štaba, Conrad pl. Htttzendorf, že podal ce sarju svojo demisijo, ki bo v najkrajšem času sprejeta. Nekatere vesti celo govore, da le cesar demisijo že sprejel in imenoval za Conradovega naslednika generala Teisz-tyanszkega. HrvaŠko vpraSanje. BUDIMPEŠTA 24. (Izv.) Ogrski ministrski svet Je Imel danes zvečer sejo, ki Je trajala Jako dolgo. Najpre| se je razpravljalo o vojaških zahtevah. Poudarjalo se )e, da se morajo nove vojaške zahteve omejiti na minimum, ki ne bo v nasprotju s finančnimi silami države. Olede L zv. hrvaškega vprašanja |e Izjavil gn f Tisza, da je stanje pogajanj, ki jih Je vodil deloma osebno, deloma pa s pomočlo komisarja Skerlecza In bivšega bana Raucha, jako povoljno, tako da bo ogrska vlada še tekom tega leta odpravila komisarfjat, imenovala bana in razpisala nove volitve. Istočasno bodo odpravl|ena tudi netatera gravamfna hrvaške politike. V političnih krogih se zatrjuje, da pride kol kandidat za bansko mesto v prvi vrsti v vpoStev, madjarontki hrvaški poslanec, Ladislav Jankovlč. Češka kriza« DUNAJ 25. (Izv.) Danes so bile končane konference Češkega cesarskega namestnika kneza Thuna z grofom aturgkhom in notranlim ministrom Heinoldom glede češke krize. Vlada povabi prihodnje dni voditelje čeških in nemik h strank k obnovitvi spravnih poga|an|. Kolera na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 25. (Kor.) Olasom poročil notranjega ministrstva se |e pojavilo na Ogrskem 15 novih slučajev kolere. Soproga ekskralja Manuela nevarno zbolela. MONAKOVO 25. (Izv.) Novoporočena žena portugalskega ekskralja Manuela, Avgusta Viktorija Hohenzollern, je nenadoma hudo zbolela in |e morala v bolnišnico. Kakor se zatrjuje, je bila infldrana od svo-(ega visokega soproga. Francija In Španija. PARIZ 25. (Kor.) Kral| Alfonz Je sprejel včeraj v svojem gradu v Sebastianu poročevalca »Ntw-York-Heralda* in mu na njegovo vprašanje, ka| misli o sedanjem gibanju za dosego špansko-francoske zveze, odgovoril sledeče: „Tekom 12 let, odkar sem vladar, mislim, da sem dovol| pokazal, kam so nagnjene moje simpatije. Nisem po zabil, da je ime Bourbon francosko. Neob hodno potrebno Je, da nastopata Francija in Španija v Maroku skupno, kar se mora zgoditi tudi za bodočnost". Razprava proti atentatorju Dojčiću. Dojčič obsojen na šestnajst let Ječe. ZAOREB 25. (Izv.) Danes ob 9 dopol dne se Je pričela razprava proti Štefanu Dojčću, ki je dne 18. avgusta t. 1. izvršil atentat na hrvaškega kraljevskega komisarja barona Skerlecza. Obtožbo zastopa državni pravdnik Mesari, Dojčića pa zagovarja odvetnik dr. Zvonimir Špantć. Obtožnica obsega 11 na stro|u pisanih strani. Državno pravdništvo toži Dajčfća hudodelstev razžaljen'a vel Čanstva in vladarskega doma, motenja javnega miru in poskušenega za vratnega umora. Obtožnica pravi med drugim: Dojčfč se je leta 1909. napotil v Ameriko. Nastanil se Je v skoro v isti čas Je prišla mlada vdova v tesno ob|emajoči jo Jahalni obleki, z dolgo vlečko, po stopnicah terase doli, ga pozdravila na lahno z jezdnim bičem in zaklicala: „Dobro (utro I" Potem se je povspela v sedlo. Jezdila sta, spremljana po slugi, po sme|oči se normansld krajini. Ukljub temu, da Jo Je Maurice smatral za površno, |e bil vendar pripravl|en na to, da se ne bo mogla vzdržati, da ne bi v prvih trenotkib, ko sta sama, namignila na njiju skrhnost, aH da ne bi vsa| skušala opravičiti svojo možitev. Pripravljen je bil na to in hotel je| odgovoriti na to hladno in brezbrižno ter sicer postopati žn|o kakor otrokom, kar je vendar bila prav za prav. Ali temu otroku se nI prav nič mudilo, da bi se dotikal stvari, ki so se ga tako blizu dotikale; nI kazal ne zadrege, ne zmedenosti. Veselo Je srkala va se vonj polja, cvet|at smukala |e živahno z bičem po plotih, ki so obrobovalipoti, gladila svojega konja in Je v vsem svojem bistvu kazala Kenoshu, kjer živi rjegova sestra Marija omožena Druganlć. V Kenoshu Je dobil delo v ondotni tvornici avtomobilov, kjer Jeost^l v službi do svojega odhoda Iz Amerike. V Kenoshu je Dojč'ć takoj ob svojem prihodu ustanovil hrv. delavsko pevsko društvo „Balkan", leta 1911. pa delatsko knjižnico In čitalnico. Pri vseh teh društvih je Do|č.ć opravljal posle tajnika. L. 1912. je povabil v Kenosh znana hrvaška ootn«ka In raziskovalca Štefana In Milana Seijana, da predavata o svojih potovanjih po Abesiniji in Južni Ameriki. Pil tej priliki |e imel pozdravni govor, v katerem je ostro napadal In žalil avstrijskega cesar a In vso vladarsko rodbino. Ves čas svo|ega bivanja v Ameriki, se Je trudil, da bi Izgladi! vsa nasprot|a med posamnimi hrvaškimi strankami v Ameriki. Ta trud je bil uspešen, ker se mu le posrečilo ustanoviti „Hrvat*kl savez' . V okviru te zveze seje izvolil odbor 4 članov, ki si Je nadel nalogo, da nabira prispevke za podporo hrvaškega opozicljonalnega časopisja. Kot član tega odbora je Dojčfć napisal za .Hrv. Zastavo" članek, ki je bil poln žaijenj vladarja in njegove hiše. Dojčfć se le 6 listopada 1912. odpeljal iz Amerike v Zagreb z namenom, da umori takratnega komisarja Čuvaja. V Z grtb je dospel 20. listopada. V Pcšti si |e kupil revolver s 6 patronamf. Ker ni Imel prilike ustreliti Čuvaja, Je odšel na svoj dom v Ludbreg. Ko ]e pa slišal, da je imenovan drugI komisar — baron Skerlecz —, Je takoj sklenil, da ga poskusi ustreliti na dan 18. avgusta. Tako je tudi storil. Atentat se ni, kakor fe znano, popclaoma posrečil. Ko Je bila prebrana obtožnica, |e DjJ-čfć izjavil, da se ne čuti krivega. Kar se tiče razžalitve Veličanstva, pravi, da le res pripravil oster gover, v katerem se nahajajo tudi besede, da Je cesar kršil avstrijsko ustavo, da pa teh besed pozneje nI govoril. Kar se tiče zbiranja denarja med ameriškimi Hrvati, pa pravi, da se pač zbira denar za važne narodne namene, nikakor pa ne v kake zločinske svrhe. Olede atentata samega pravi, da ga je izvršil tako, kakor to opisuje obtožnica In da |e izvršil atentat, ker ga je k temu silila vest. Na Hrvatskem nI mogoče vprfzoriti revolucije. Vem to dobro. Imamo skupno armado, ki bi revoluci|o v kali zadušila. Moj atentat pa je bil izraz splošne ljudske volje. Tudi nad Čuvajem sem hotel izvršiti atentat. Trikrat sem ga že pripravil. V Budimpešti se mi le posrečilo priti Cuva{u prav blizo, že sem prijel za samokres, v zadnjem trenotku pa mi |e vpadel pogum. Ne čutim se krivega. Vfdel sem, da moj atentat ne more imeti praktičnih posledic, ker pride za komisarjem zopet drug. Smatram pa, da so pri nas atentati kot sredstvo političnega boja že skoraj potrebni. Zaslišani so bili nato kot priče stražniki, ki so Dojč ča aretirali. Veselost |e vzbujalo, da je vsak stražnik trdil, da je bil on prvi, ki je Dojčića aretiral. Ob 12 fe bila obravnava prekinjena ter se nadaljuje ob 3 popoldne. Iz aktov, ki so bili prečitanl na koncu dokazilnega postopanja, lihaja, da je bil Dojčtć na Hrvaškem brez posla. Državni pravdnik Je Iz tega sklepal, da Je bil med tem časom v zvezi z interesiranimi hrvaškimi krogi, ki so ga podpirali. Očital je obtožencu, da je korespondlral s hrvaškimi političnimi faktorji pod tajno adreso. Dcjifć Je Izjavil na te oSitke, di ni bil nikdar v zvezi s hrvaškimi politiki v domovini. Javno nI hotel nastopati, ker se je bal, da bi ga oblasti aretirale radi kake malenkosti. Na popoldanski razpravi so se vi šili neko notranjo zadovoljnost. Zadovoljna je bila ; s čem, radi česa ? Nu, ta otrok le bil — Maurice ni slutil tega nt U od daleč — ta otrok (e bil — ženska, ki je dobro vedela, kaj je storila, kaj dela in ka| je hotela. Igrala je nevarno igro, ali (r?a peteza jej Je vspela in sedaj Je bila notri v sredi neznanega, nevernega; polna strasti se (e vrgla nctrl In sede-j bi bila mogla vriskati... Naenkrat, mej galopom, ki ga Je začela Je ustavila. Maurice |o |e vprašal: »Kaj Je ^ „O nič, malenkost, pozabila sem... bodite tako dobri in pozovite sfugo I" Namignil Je hlapcu in ona |e velela : Dobri Fran, povrniti se moraš l Na svoji pisalni mizi sem pustila dre pismi, ki morati oditi z vlakom ob dvanalstl url. Hiti In pridi potem za nama v gozdič/ Sluga je od|ezdil in Marianne |e [ah8la nekoliko trenotkov molče na strani poveljnika. Naenkrat pa se Je zasukala nasproti njemu In |e vprašala: „AU se hudu|ete name?" (Dalje.) o trun H. EDINOS1" št. 267 V Trstu, dne 2$ septembra 1913 Kje govori. Državni pravdnlk Je vstrajal, di gre' (u za komplot, čeravno obtoženec to zanika. Zahteval je najstrožjo kazen. Obtoženec Dojčić Je faotel govoriti dafje časa. A ko Je začel razpravljati o razmerah na Ruskem, mu |e predsednik odvzel besedo. Zagovornik dr. Španlč je zahteval naj milejšo kazen, ker da Je Dojčićevo dejanje izviralo iz altrulstlčaih momenjov. To kaže že ambijoz-nost in njegov značaj. Po eaournem posvetovanju |e proglasil predsednik razsodbo: Dojčić Je kriv razžal|enja Veličanstva, kaljenja javnega miru in poskuŠfinega umora ia se obsoja zato na 16 let težke ječe. Predno so obtoženca odpeljali, se Je obrnil k pnsluialcem in zaklical: .Živela Hrvatska! Živela svoboda hrvaškega naroda I" Nato k sodnikom: „Za meno) prlde|o drugi. It Amerike bodo priSli in dokončali moje delo"! Dojčića so nato odpel|a1lv Ječo. Prijavil ]e vzklic in ničnostno pritožbo. Ostra obsodba Je vzbudila v Zagrebu velikansko senzacijo. _ je ovira rešitvi avstrijskega problema?I Letos Je bila prestolnica naše dtžive kraj raz lih svetovnih kongresov. Zada)! pa so se sestaU na Dana ju nemški naravoslovci in zdravniki. Razprave na takem kongresu naj služijo menda edino le najplemenitejiemu namenu: vedi in človekoljubju 1 Po kombinaciji naravoslovja in zdravništva sta že ostrozačrtana smer in svrha takega sestanka: naravoslovna in specijalno kemična veda ■aj služi zdravniku na izvrševanju njegovega eminentno, da, izključno človekoljubnega poklical Kajti, zdravnik ne poznaj prijatelja in sovražnika, ne dajaf se voditi od simpa tij, ali antipatij, ampak izvršuj svojo saraarl-tansko nalogo, kamor in h komur so te pozvali: z isto vnemo, isto skrbjo, isto ljubeznijo in isto znanstveno vestnostjo ! 1 Že po naravi takih sestankov, po živ« ijenski nalogi njih, ki so se sestali, in po ciljih, ki jih zasledujejo, morajo biti taki sestanki — tako poreče vsak treze i in misleč človek — daleč proč od vsake politike. Posebno in specijalno Še, če se vrše na Dunaju in če so se sestali tudi Inozemci, kar velja ravno za kongres naravoslovcev in zdravnikov. Res |e, da je bil ta kongres „nemški", ali tudi možje, ki prihajajo iz rajha. so — vsaj za danes še — v naši državi Inozemci, istotako kakor Angleži, Francozi, Rusi, Italijani- itd. Pa nista samo značaj in svrha sestanka, ki imponirata u deležnikom strogo izogibanje vsaki ekskurziji na polju politike, vsemu, kar je v zvezi s političnim vrvenjem ; aupak zahteva to tudi na|elementarneja taktnost. To sicer povsod, ali nikjer v toliki meri, kakor pri nas, v ljubi Avstriji, z nje kompliciranimi narodnostnimi razmerami/ kjer je pač gotovo, da vsak zvjk iz politične ali narodnostne strune, mora zadeti neljubo na eni ^ ! drugI strani, mora žaliti in izzivati ne-h> "etne odmeve. Vsako, in bilo tudi naj-leje aludiranje na politične dogodke In dne boje, mora torej s sestanka učenja-In zdravnikuv-inozemcev — in to z aja doli, ki |e središče države, torej wh narodov, pomenjati neizogibno ne le izneverjenje značaju in svrhi sestanka, ampak tudi debelo kršenje dolžnega takta in grdo zlorabljanje gostoljubja. Gost, ki zlorabila gostoljubje v to, da meče plamene v hišo, ki ga Je prijazno sprejela, Je najogabne|ša pojava, ki vzbuja gnus in ogorčenje. Nu, priznavamo radi, da udeležniki kongresa naravoslovcev in zdravnikov na Dunaju niscr zagrešili take nespodobnosti. Vedli so se taktno in korektno, kakor dru gače ni pričakovati od atrani mož, ki niso le natrpani z učenostjo, ampak so tudi ljudje vsestranske naobrazbe, mcžje kulture in socijalne olike. Z?t? pa je tisto proslulo nemško dunajsko časopisje zagrešilo take nespodobnosti v tem hujši meri: izrabljalo je na nesramen način tudi ta sestanek v nemško-hegemoni stlške in nacijonalao-umazane svrhe. Vzemimo le najbolj tipično reprezentan-tinjo tega samogoltnega nemštva, ki v boju za gospodstvo ne pozna nobenih me| in nikaklh obzirov: „Neue Freie Presse*. V članku, kjer Je pozdravljala večkrat Imenovani kongres, slavi prave orgije nemškega furorja. Če kak Pollauf na kakem shodu nemških srdifežev — kakor smo omenjali včeraj 31 V „d in na-r krvi — reklamira Dunaj samo za Nemce, če ga ponižuje v prestolnico samo nemškega ozemlja in ga s tem degraduje v nekako provincijalno mesto velike Germanije, če tak-Ie nemški srditež proglaša nemške državljane za pari|o, ki nima nobenega prava, najmanje pa do prestolnice države: je to sicer drzno preziranje postanka, zgodovine in sestave te države, nje podlag, njenega položaja in nje zakonov, tore| drzno falsificiranje resnice; ali na vse zadnje je to pri ljudeh, ki sta jim sovraštvo rodna megalomanija privzgojena, — vsaj umi ji vol Ali nesramnost nad vso nesramnostjo je, ako Nemcf tudi tako priliko, kakršna je bil kongres naravoslovcev, zlorabljajo v svoje narodno clfgarhfčne namene in v žaHenie drugih narodov države! Tudi po članku v „Neue Freie Presse« bi morali kongresisti misliti, da so prišli v obiske v kako nemško provincijo z nemškim Dunajem kakor prestolnico. Vse |e tu nemfiko: Dunaj, vse znanstveno snovanje je nemško, veda |e v Avstriji samo nemška, medicina nemška, vzllc zgodovinski resnici, da so tudi slovanski učenjaki s slovansko krvjo in slovanskim mišljenjem poveličevali slavo dunajske univerze, ali če hočemo tako reči: dunajske vede, ki |o seda| predstavljalo svetovnim učenjakom kakor paradnega vranca, izključno nemškega genija. Ta izbruh nemškega furorja in vse druge prezirajoče in mrzeče nadutosti pa zaključuje .Neue Freie Presse" tako-le popolnoma po intonaciji dra. Pollaufa na shodu, kjer je nemška srditost uganjala s?o]e orgije, tako-le: »Ljudstvo odreševalna sila nemškega naravoslovja |e osvobodila in oplodila tudi Avstrijo. Ona nosi tudi vse državno in gospodarsko življenje, tudi naši bojlzasvo-bodo imajo v nemški vedi močno pomočnico...... Nemško glavno mesto pozdravlja nemške naravoslovce in zdravnike !u Torej vse nemško! Zemlja, nje glavno mesto, vse duševno snovanje v Avstriji od abecedne šole do najvišjih abstraktnih, socijalnih in gospodarskih ved — vse Je delo nemškega duha, pri katerem nimajo drugi narodi niti najmanjšega deleža I Take ekscese, ki naravnost Izzivajo psihijatra in patologa na raziskovanje, je zagreŠalo nemško dunajsko novinstvo povodom kongresa naravoslovcev In zdravnikov na Dunaju. S pristno nemškim napuhom žalijo in brisk'rajo avstrijske narode: Vi niste nič, vi nimate nič, vi ste intelektualno tako nizko, da vam ne gre nikaka beseda v tej državi! Mi smo gospodje in gospodarji in to — hočemo tudi ostati ! In sedaj prihajamo z žalostnim in za avstrijske narode in za državo samo usodnim dejstvom, da so ti Nemci — brez vsakega pravnega čuta, brez vsake inteligence srca, brez vsakega smisla in čuta za m rno življenje in kulturno tekmovanje z drugimi — v resnici gospodaril in go-s pod je v tej državi! Pred njimi se klanja vse, cd visokih do najnižjih, vsi državni faktorji, pred nemškimi grožnjami se trese vse — neki nemški poslanec je nekoč zaklical v parlamentu, da se morajo pred njimi tresti celo šipe na cesarskem dvcru, — njihovim zahtevam je vse na uslugo, po teh zahtevah ureja država vso svojo notranjo in zunanjo polit k >, in drugim narodom se reže duševni in telesni kruh po merilu, ki ga določa nemška oiigarhična srditost. Kar se jim ne klanja, to mora v prah do — veleizdajnfških procesov. Malo da ni zločin že to, da Slovani v Avstriji sploh še žive. Krivi smo, ker smo živi J Takov Je položaj slovanskih narodov pod nemško peto 1 Je-li čudo potem, da se Je |el krčiti tisti fond tradicionalnega slovanskega navdušenja za to državo, ki se je nekdaj zdel enostavno nelzčrpan. Se je zvestoba tu, ali državniki naj gledajo, da se ne začne rušiti tudi to glavno jamstvo za obstanek in bodočnost državel Nemci absolutni gospodami v državi v tem dejstvu je ovira rešitve^ avstrijskega problema 1 In kaj mora priti brez te rešitve?! Videant consules! Slovenski veleUm iz davne dobe. ' . V zgodovini medicinske vede se ime nuje na Častnem mestu ime zdravnika in učenjaka, ki je živel na Dunaju okrog I. 1750. Bil je to Mark Anton P i e n c c i z, „ein Wiener Arzt". Marsikateri jugoslovanski medlcinec je pa upravičeno slutil, da tiče za tem slavnim imenom naš slovenski ali hrvatski roj? k. Plenccizevi spisi In nauki so se izgubili, oziroma pozabili, in njegova slava je (e izginila pred mlajšimi učenjaki novejše dobe. Seda| pa jo zboruje na Dunaju nemški naravoslovci in zdravniki in na tem kongresu [e nastopil neki dr. I. Fischer, ki je marljivo preiskal Plencclzevo življenje in delovanje ter otel njegovo slavo pozabl|en]u. Zbranim nemškim učenjakom vsega sveta je razkril dr. Fischer, da |e Plencciz bil pravi veleum, gotovo eden največjih svoje dobe. Že okoli 1. 1750. je Plencciz objavil študije o živem kontaglju, namreč o organskem bitju povzročevalcev bolezni In učil vsa ona pravila, na katerih sloni dandanašnja moderna bakterl|ologi|a. V Plenccize-vih naukih se nahaja že zakon o specifičnosti raznih bakterij, potem način njih raz-našanja in razmnoževanja. Tudi je Plencciz prvi. tedaj mnogo pred slavnim Pasteurjem učil. da je vrenje in gnojenje povzročeno po živih kaleh. Nočemo se spuščati v podrobnosti njegovih naukov ii bakte:ijologlje, o katerih se težko da razpravljali v okviru političnega lista ; za nas zadostuje, da so upoznali učenjaki na duna|skem kongresu, cfa je bil Plencciz res veleum, Čigar slava ostane ne-omafna. Da se izpozna pomen Pienccicevich naukov, katerih sodobniki niso smatrali za resne, omenjamo, da le sto let za Pencclzem neki Ž*d, I^nac Filip Sammehvelss, tudi na Dunaju, kot predhodnik slavnega LUterJa in Pasteuria učil Iste nauke o povzročevalcih boleznih, a so ga zaradi teh naukov tako preganjali, da Je revež zblaznel. Pr«d par leti pa so mu postavili hvaležni Midjari, ker je bil Semmelweiss iz Budimpešte do ma, vilik spomenik, češ: bii je to največji aelzpoznani madjarski in svetovni učenjak. lito pa, In še več, kar je učil proslavljeni Semmelweiss, je že 100 let poprej proglasil kot znanstveni nauk Mark Anton PJenčiC, ki je bil rojen leta 1705. v Solkanu pri Gorici in umrl leta 1786. kot piofesor na Dunaju. Tako se smemo tudi mi Slovenci ponašati z znamenitim solkanskim rojakom Pienčlčem, kakor se ponaša sedaj ž njim dua|ska fakulteta, ki ima povod postavljati s tedaj, kedar Jej to slavo pribore Slovani, kakor so to: Rok!tansky, Albert, S toda in sedaj tudi naš slovenski rojak Plenčič! Kazalo bi, da bi goriški Slovenci se zanimali za življenje in delovanle tega slavnega svojega rojaka in pojasnili še marsikaj, kar je ostalo doseda| še neznano. K zadevi telovadnice Sokola v Trstu. Ker se čule glede odpovedi telovadbe pri Sikolu v Trstu več pritožb in mnen| k temel Ijo na nepoznanju razmer v telovadnici tega Sokola, prinašamo v pojasnilo Čla nek, ki ga je priobčil včerajšnji „Vestnik Tržaške sokolske župe*: „Telovadnica Sjkola v "IVstu, ki se na haja v Narodnem domu, menda že iz svojega začetka ni odgovarjala zahtevam, katerim mora zadc ščsvatl prostor, kjer naj se goji telesna vzgoja*). V zadnjih letih se Je mnogo prizadevalo, ugoditi tem zahtevam s popravlfanjem telovadnice, toda prostor Je ostal vendar brez dnevne svetlobe, brez oken In z neznosnim zrakom. Vaditeljski zbor Je upal še vedno na Izboljšanje, kakor tudi ca to, da se morda najde kak prlmvrnelši prostor kjer naj dobi potrebno streho Sokol v Trstu, ki se |e ravno v zadnllh letih začel lejo razvijati i n dosegel dosedij največje število telovadcev, telovadk In naraščaja. To pa je še bolj povečalo potrebo zračne telovadnice, ko Je postalo po zadnjih ponesrečenih popra vilih v telovadnici Narodnega doma naravnost neznosno. Pred dobri.n mesecem Je odbor Sokola v Trstu prosil slovenski dtiarrl zavod „Trgovsko-obrtao zadrugo", naj ma odstopi v najem prostore, ki jih |e nameraval ta zavod preurediti v svo.em poslopju (ul. Stadion) za šolsko telovadnico. Sokol bi dal šoli tudi orod|e na razpolago. B!U smo v pogajanju, toda Trgovsko-obrtaa zadruga J* baje že oddala omenjeni prostor nekemu italijanskemu najemniku, ki odškoduje zadrugo z mnogo večjo najemnino, kakor bi jo bila dobila za telovadnico. Na ta način je Sokol v Tr*tu izgubil za dogledni čas poslednje upanje, da pride iz sedanjih slab k prostorov v boljše. Vaditeljski zbor je torei z odborovlm dovoljenjem odpovedal zanapre| telovadbo vseh oddelkov v s 1 e d tega, ker si ne upa prevzeti odgovornostizazdrav-e telovadečega članstva, ter Je mnenja, da ne sme vzdrževati telovadbe v takih prostorih, kjer je izključena mogočnost doseganja tistegatelesnegaraz-voja in zdravja, kateremu Je namenjena sokolska telovadba, t e m v eč o b s t o j a r a v n o nasprotna nevarnost. — Vsakemu sokolskemu društvu je telovadnica eksistenčno vprašanje, in Sokol v Trstu danes še ne ve, kakšen bo sedanji odgovoi nanje. Zaenkrat so odšli bratje telovadci po sosednjih najbližjih društvih k telovadbi, istotako vaditeljski lbor (člani in članice), orodje pa se Je posodilo novcu stanom l enemu Sokolu pri Sv. Jakobu ter se mu s t:m omogočila telovadba*. Ker pa so nekateri mnenja, da bi bila telovadnica, ki Je bita dobra še včeraj, dobra tudi danes, pripomin|amo k temu, da omenjena telovadnica ni bila dobra še nikoli, ia bi bilo prej grajati, da nismo tega koraka storili že pred leti in ne šele sedaj; drugič pa se je moglo v tem prostoru Izhajati, dokler Je bilo število telovadečega čianitva in naraščala manjše. Kakor hitro pa Je tako narastlo, kakor Je bil to sluča| lani in letos, se čuti slabo3t lokala tem občutneje in vaditeljski zbor ni vedel drugega boljšega izhoda, kakor tega, ki se ga Je poslužU. Domače vesti. O dru. Pettarinu smo ra! povedali svojo v predvčerajšnjem članku. „Gorica" in „Soča4* potr|ata, da je dr. Pettarin zaprosil za vpokojenje radi novega kurza, ki zavlada v deželnem zboru goriškem. Tudi soglašata oba goriška 11 ti v tem, da je bit dr. Peitarln Jako sposoben deželni uradnik, pola delavnosti, energije in Inicijative Temu ne oporekamo tudi ml. Vendar pozdravljamo njegov odhod z zrd^volj-štvom, kajti označene svoje vrline je uveljavljal v smereh, ki so bile pog-ibne za naš aared na Goriškem. Sij je znana stvar, da Je sposobnost sovražnika veliko nevarnejša, nego pa na|večja zagriženest brez sposobnosti. Spominjamo se le pokojnega PaJerja. Kako gladkega in neoporečno korektnega se je znal kazati napram enim, ki so bU močnejši od njega, kako neoporečen Avstrijec Je zcal biti naoram Dunaju ! ia vendar |e več koristil Jtaifjanskemu radikalizmu na Gjriikem nego bi moglo na stotine drug,h fanatikov. Zakaj? Zato, ker Je bil mož velikih sposobnosti, bistrega vldd ob določanju taktike ia v izbiranju sredstev i.i poti. Nič manje nevaren nam ne bi bil sposobni dr. Pettarin, če ne bi bile nastale spremembe, ki so prekrižale njegove načrte ia ga sklonile, da odhaja v pokoj. - „Gorica" oprosti, ako nje pripombe, o vpokojltvi *) Že v poročilih občnih zborov iz let 1906. in 1908. čitamo sledeče: „ ... če se že govori o slabosti telovadnih uspehov Tržaškega Sokola, te -daj se mora priznati, da je bilo res mučno telovaditi ob tako slabem zrakn v telovadnici". (Slovenski Sokol 1906. str. 56). — „omenja še (namreč br. dr. Slavik), da telovadnica, katero nam je preskrbela slavna Tržaška posojilnica in hranilnica, v katero smo stavili vsi velike rade, ne ustreza svojemu namenu iz zdravstvenih ozirov. Prihodnjemu odboru bodi glavna skrb, pridobiti drnštvu zdravo, zračno in vsem modernim zahtevam ustrezaj očo telovadnico v sredini mesta". (Slovenski Sokol 1908. str. 87.) pa naj nam dobrohrtao tu še posebej reagiramo na s katerim Je pospremila vest dra Pettfrrina. PIŠe namreč: „Dr. Pettarin |e bil Jako spreten, skozlnskoz zmožen in neumorno deiaven uradnik, da malo takih. Daje kot Italijan, kot italijansko-deželni poslanec in deželni odbornik obračal glavno svojo skrb na italijanski del naše dežele, temu se ne more nobeden pameten človek čuditi, ker Je to tudi popolnoma naravn o". Oiirom na te pripombe v »Gorici" velja pač tisti pregovor: kdor dobro razlikuje, prav tolmači Italijanu. Pettarinu ne bo res zamerjal nobeden pameten človek da mu je bilo srce na strani sopiemeajakov. Samo napis „OSRAM" jamči za pristnost nerazbitnih „Osram žičnih žarnic" ki nžlvajo svetovno Ime, Pri nakupu naj se pazi, da nosi vsaka pristna Osram žična žarnica na steklenem balonu ujedkan napis OSRAM". Pristne „Osram" žične žarnice prihranijo TO0/, toka ter dajejo briljantno, belo enakomerno luč, ter imajo skoraj nerazbitno žieo. Dobiva se v Trsti pri tvrdki R. DITMAR, Gebrttder Brnnner d. d. TRST, Piasza ■ " del Ponterosso štev. 1. ===== V Trstu, dne 26 septembra 1913. .EDINOST" fit. 267 8tran D3 Deželnemu uradni ku Pettarinu pa smo z vso pravico zamerjali nfegovo pristranost na Škodo slovenske večine v Kakor privatnik bodi, kar hočeš, )veu funkcionar ne smeš biti ne niti te ne sme zavajati v krivičnost rodna pripadnost. D;. Pettarln pa Je ikar in Italijan tudi na poslovanju s uradnika.' smo mu zamerjali in ni biio — na-!e roanf naravno fe bilo, da |e bil i dtželni uradnik ob enem tudi poslanec; a najnenaravneje je bilo, tudi deželni odbornik. Torej ob -an deželne uprave in čian korpo-n kako vpliven član I —, ki naj [o deželno upravo, oziroma posto-organov 1 Deželni poslanec dr. i odbornik na) bi bil pozival na odgovor — uradnika Pettarinal Ne, to ni bil naravno 1 To je bila anomalija, ki bi |ej težko našli vrstnice. — V interesu javne uprave, torej v interesu dežele in nje prebivalstva nI dopuščeno tako razmerje 1 Pa brez zamere I P. n. gospodje trgovci! Podpisano „Trgovsko izobraževalno društvo0 Vas opozarja na uradni razpis v .Edinosti* glede vpisovan|a vajencev v Slovensko obrtno-nadaljevalno šolo. Tam stoji, da so primorani po odtoku c. kr. ministrstva z dne 9. avgusta 1912 št. 24. 993 tudi vsi trgovski vajenci hoditi v obrtoo-nadaljevalno šolo, kjer se bodo poučevali v posebnem oddelku. Naše društvo je nameravalo za trgovske vajeace otvoriti strokovno Šolo iz last nih sredstev. Taka šola bi pa bila silno draga in nazadnje bi morali naši učeč d vendarle še napraviti izpit na „Obrtni nadaljevalni šoli", da bi si pridobili šolsko od pustnlco, brez katere se jim praviloma n e s m e izdati učno Izpričevalo. Najboljše bo tedaj, da bomo kakor pekovski gospjdaiji prispevali za imenovano šolo tudi mi primeren znesek, da bomo smeli imenovati v odbor te šole zastopnika, ki bo zagovarjal naše In naših vajencev interese. Za sedaj Vas pa poživljamo, da vpišete svoje vajence v Obrtno nadaljevalno Šolo, da se s tem odzovete § 100 obrtnega reda, po katerem mora vsakdo pošiljati svojega vajenca v šolo. Vpisuje se vsaki dan v ulici Stadion št. 21 I. Trgovci tovariši I poživljamo Vas v imenu kulture In naše boljše bodočnosti, da se našemu klicu odzovete, da odprete svojemu naraščaju pot do razvoja in s tem dokažete smisel do napredka. Za .Trgovsko izobraževalno društvo" v Trstu Član odbora Predsednik Stanko Detela, I. r. Vek, Plesnlčar, I. r. I, sestanek slovenskih tehnikov v Ljubljani. Ob veliki udeležbi se je vršil v dneh 20. in 21. kinavca t. 1. I sestanek slovenskih tehnihov v Ljubljani. Sestanek Je priredilo „Akademlčno društvo slovens&ih tehnikov na Dunaju" s sodelovanjem društva „Kras* na Dunaju, „Kluba slovenskih tehnikov v Pragi", „Kluba slovenskih tehnikov v Gradcu", in curlških slovenskih tehnikov. — Razveseljivo je predvsem dejstvo, da je prišlo mnogo zunacj h udeležencev — kar fe dokaz, da je vladalo veliko zanimanje za to prireditev. V soboto 20. t. m. dopoldne so odšii udeležnikl v opekarno V idi c & Komp. na Viču, kjer |im je vodstvo in lastništvo tvrdke, predvsem to varnar g. O g o r e l e c, na najl|ubeznivejši način razkazslo zelo zanimivi tovarniški obrat, ki |e eden največjih te vrste na slovanskem Jugu. Po ogledu tovarae je tvrdka nadvse gostoljubno pogostila posetnike. Popoldne |e v mali dvorani Mestnega doma ing. Janko Mačkovšek na podlagi tozadevnih načrtov, ki Jih je v to svrho iz dobrohotne prijaznosti prepustil g. mes ni stavbni svetnik ing. Matko Prelovšek, razložil bistvo regulačnih del v Ljubljanici Končno je tudi razložil načrte novih ljubljanskih mostov. Na to so odšli tehniki, okrog 50 po številu, pod vodstvom ing. J. Mačkovška v strugo Ljubljanice, kjer Jih |e spre|el imenom stavbnega vodstva za osuši-tev barja g. ing. Orel in jim ra&kazal zanimiva regulačna dela. Zvečer je predaval ob veliki udeležbi tovariš cand. chem. Srečko Ferjančič (Curib, Švica) „O entropiji in koncu sveta". Predavanja je biio znanstveno in je pričalo o veliki vnemi, s katero je preučeval predavatelj omenjeno temo skozi dve leti. V nedeljo 21. t. m. dopoldne se je vršilo v mali dvorani mest □ega doma zborovanje slovenskih tehnikov. — Zborovanje so počastili z udeležbo podpredsednik „Društva inženirjev v Ljubljani", g. ing. T u r k, urednik tehn. strokovne revije „Vijesti*, g. iag. Qu-s t i n č i č, nadalje gg. ing. F 1 s c h e r in ing. Mačkovšek, ing. D o m i c e I j in ing. Tavčar. — Na zborovanju |e bilo najzočih okrog 50 slovenskih tehnikov; veliko je bilo med temi zunanjih tovarišev — prišli so celo tovariši iz Trsta, Gerilke in Štajerske. Opazili pa nismo precej ljubljan- skih tehnikov, ki so se odtegnili v teh dneh vsakemu stiku s tovariši; veČini te vrste tehnikov primanjkuje pač čuta stanovske zavesti. O važnih sk!epih tega zborovanja bomo poročali. —ak.— Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu opozarja vse gg. gimn. profesorje, ki žele imeti izvode za svojo šolsko uporabo, nsj se takoj priglasijo za dotične zvezke. Knjige se bodo potem skupno poslale do-t'čnemu ravnateljstvu, katero je prošnjo potrdilo. Slovensko planinsko druStvo naznanja, da Je zatvorilo do sedaj le sledeče planinske koče: Vodnikovo kočo na Velempolju, Triglavski dom na Kredarici, OroŽnovo kočo pod Orno prstjo, Kamniško kočo na Kam* nlškem sedlu ter kočo na V-:!V slanini. Odprte in še vedno kr> :ei- oskrbovane pa so še sledeče postolare : Aljažev dom v Vratih, Zlatorog ob Bohinjskem je zeru, Kadilnikova koča na Golici ter Bistriška koča. Turisti torej, ki bi želeli Se to sezono preživeti nekaj lepih dni v naših planinah, naj izrabijo sedanjo lepo priliko svežega jesenskega vremena in posetljoto ali ono izmed navedenih še odprtih planinskih postojank ter se s tem jesensMn izletom oškodujejo la poplavijo, kar Jim je pokvarila slaba letošnja poletna sezona. V vednost slovenskim cbrtnlkom in trgovcem! Vpisovanje v „Slovensko obrtno-nadaljevalno šolo v Trstu" se vrši d?nes in vse ostale dni meseca septembra od 6 do 8 zvečer v prostorih „Slovenske trgovske Soie", ulica Stadion 21. 1. Vpisnina znaSa 2 K. Vajenci moralo prinesti s seboj Šolsko izpustnico oziroma zadnji „Izkaz obrtne nadaljevalne Sole*. Redni pouk se prične 1. oktobra. Mučilna krvavnica, ki mori bolnika fizično in duševno, ter mu greni življenje, se zdravi najlažje potom Sax!echneneve naravne kisle vode HUNYADI JANOS. Tega pravega prijatelja ne morejo pogrešati vsi oni, ki so vezani na sedeči način življenja, med temi v prvi vrsti profesorji, učenjaki, doktorji, uradniki, pisatelji itd. Posebno v slučajih krvavnice nudi HU-NYADI JANOS gotovo pomoč, tembolj pa, ker zdravi istočasno hipohondrijo ter pomnožuje slast do jedi. Dobi se povsod. Tržaška mala kronika. Trst, 25. septembra. Čast, komur čast! V zadnjem času se pritožuje ves italijanski svet, kako neusmiljeno izganja tržaška policija renjikole iz Trsta, renjikole, ki so sami „galantuoimeni". Razni Barzilai, Barzlnlji in drugi taki Pitakl bljujejo ogenj in žveplo na avstrijske oblasti, da jim državno pravdnlStvo komaj sproti ko&flsclra vse njihove izbruhe silne ogorčenosti nad „krivicami", ki se gode renilkolskim poštenjakom, ki morajo čez mejo Barzini |e povedal pred par dnevi nekaj tako „groznih" slučajev; zato mu priporočamo tudi sledečega. Anten Nava, rodom iz Novare, pristojen pa v Šesto San Giovannl pri Milanu, star 33 let, krolač, Je prišel v Trst 20. t. m. Iskat dela. Predsnočnjim, torej komaj tri dni po njegovem prihodu v Trst, pa je uiel neki gospod tega ren]ikolskega angelsko čistega Alojzija v cerkvi Marije Dev. Pomočnice, kjer je hotel prisiliti neko komaj desetletno dekletce k nesramnim dajanjem, ki jih ne moremo imenovati. Nesramnega pohotneža so seveda aretirali in po prestani kazni ga pošljejo čez mejo. Radovedni smo, ali se tudi za tega; „galantuomo" zavzame italijansko časnpisje; tukajšnje kamoraStvo |e namreč že storilo, svojo dolžnost, kajti „Piccolo", ki Ima to-. liko prostora za vsak preglasni slovenski klic na ulici in op suje takega,grešaika kot kakega roparskega morilca, le do molči o tem renjlkolskem nesramnežu. Čast, komur čast I \ Iz policijskega poročila. Snoči ob 8*45 Je brezposelni 451etoi premogar Gregor Portuna, rodom iz Kranja, hotel na vsaki način priti v urad zavarovalne dražbe „Assi-curazionl Generali" v ul. Carradori štev. 8. Vratar Josip Fantini mu le pravil, da ob tako pozni uri ni mogoče v urad, ali vse to ni nič pomagalo. Fortuna le hotel noter, a ker ga je vratar odgan|aU Je vzel iz žepa nož In mu začel groziti ž njim. Vratar ie vled tega šel klicat redarja, Fortuna pa z nožem za njim. Ko ga Je redar hotel aretirati, se mu |e ustavljal na vso moč, da so morali priti še štirje redarji, da so mu biti kos in ga spravili v luknjo. — Ivan Golia, star 29 let, Iz Pule, bivši kočijaž, sedaj pa natakar, stanujoč v DVORANA ZA SODN£ DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila v soboto, dne 27. t. m„ od 9—12 predpoldne; Chiffonier, umivalnik, postelje. Šival ii stroj, nočna omarica, velika množina čevljev za gospođe, gospe In otroke. SOLIMO: la : ELEBANTNg i 9f #»• ZMIRNtH CVttAM ' RAFAELE ITAUA i IT - VIA MALCANTON - THSV Mnenje g. ces. svetnika drn. 8. DEGRČ - Dunaj. Goap. J. SERRAVALLO Trat. Potrjujem z veseljem, da sem rabil Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino dt Chlna Ferruglnoso Serravallo) toliko za svoje lastne otroke, kolikor v privatni praksi, In da sem Imel vedno Izvrstne vspehe. Priporočal je bom pri vsaki priliki. DUNAJ, 17. maja 1912. Dr. W. DEGRČ.. mm Potna agencija v inozemstvu wm išče aa takojšnji nastop dva uradnika M taspiMa in tolmača, ■ znanjem nemškega, hrvaškega in slovenskega jeaika v govoru ia pisavi. Predstaviti se je OSEBNO 8 SPRIČEVALI v Trsta: nedelja in pon-deljek 28. in 29. sept. v HOTELU EUROPA. - Javiti se je pri vratarja. Anton Mahne, trgovec Dr. Korsano Priporoča si. občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga Trst, ulica dell'lstria št 4 s podružnico na Greti v hiši goap. Gombača in Frluge št. 275. Vsakovrstna vina in likerji v steklenicah Blago vedno sveže. Postrežba na dom. Prodaja na drobno in na debelo. Specijalist za sifllitične in kožne bolezni se je povrnil in Ima svoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,1. (P&lazzo DUna) Za cerkvijo Sv. Antona novega Sprejema ori 12. do I. in od 6do 7% pop ženske od 5 do 6 popoldne Prva slovenska infe-lov&lnica mostnih, žl-viflskib in drugih tehtnic za trgavino In oi rt, stavbno In umetna ključavničarstvo IVAN REBEK Celje, Poljska ulica 14 priporoča svoje tehtnica. Cealkl narupoUg* brtzpUčno In fraiit«. NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Casertna St. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečene!, sta-ŠČice. mrzle pijače, kakor tudi vino in likerji. Uljudno se priporoča ALOJZIJ GULJ, (prej na trgu Caserma). Kje se dobi ? pravi M sladkor 401. sladkejil od belega ? ? ? Pri GH olica s. Sili tt 8. Dr. Pečnik Dr. PBTSCHNIOO tat, vb S. Citatu »n. i rmSk mm aotraaje (sploine) bolsasl in 2—3 In lpadjatist n teta* Is (spala*) bolazalt 11*1—1 Ii7-n IVO KROŠEL, Trst, uL delle Poste (naslednik M. SALAR1NI) »te 5- I _ 1 99Alla citta di Londra^ Velika zaloga izgotovljenih oblek navadne In najfinejše, za gospode in dečke. Zimske obleke, površniki in suknje. MoJerna avtorizovana lastna kro«pčnlca Izvršuje eleganten in moderen kroj po nizkih cenah. Paroplovna družba D. Tripcovich & Ci , Trst In nazaj. — Prevo2 v treh urah. ODHOD iz TRSTA vsak dan ob 8 zjutraj. ODHOD iz BENETEK ob delavnikih ob 2 popoldne — in tudi: ODHOD iz TRSTA vsako soboto ob 2 pop. in vsako nedeljo ob 4 popoldne. ODHOD iz BENETEK vsako nedeljo ob 8 zj. in ob 8 z v. in vsak ponedeljek ob 8 zj. NB. Povratek je možen tudi z nočnimi Liovdovimi parniki. nedeljsko izletna vožnja iT&^cSSt cenah za sledeče vožnje: iz Trsta v nedeljo ob 8 zj. in povratek Iz Benetek v nedeljo ob 8 zv., v ponedeljek ob 8 zj., ob 2 pop. in opolnoči. — Povratek opolnoči z Lloydovim parnikom. = Iz Trsta v JaKip - Riio - Neapelj. = ODHOD iz TRSTA vsako sredo ob 7.15 zjutraj; iz JAKINA vsako sredo ob 9 zv. Prevoz čez morje iz Trsta v Jakin ali obratno v 9 urah. Poleg tega: Iz TRSTA v JAKIN: vsako soboto ob 4 popoldne. Iz JAKINA v TRST vsak ponedeljek ob 4 popoldne. Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu, Piazza della Borsa 12 in nienih raznih zastopstvih v Trstu in zunaj. hm, ■i prldržmi* Upw».n>« T —»«!■ »ro»«tn>y. o»r»»Uni i trgovci, pebi i dase#e nasedaj vsepatfo* aajDoUS Mva. Harodildu, postreže po konkoreiM Priporočam ^ J Jv SOBAH, T«, 1 tam Hi Stran IV, •i EDINOBT" št. 267. V Trstu, dne 26. septembra 1913; — Ohol Kako pa |e to mogoče, sodrug Mihevc, da ste vkl|ub temu slovenski pesnik? Vsaj v »Naših zapiskih ste to pokazali, n. pr. v pesmi »MoJa družica*. Sicer pa se sodrug Mihevc s svojo .nemščino" nima nič ksj ponašati. Te vrstice smo napisali samo zato, da se bodo različni Mihevd spametili ter začeli slovenščino spoštovati in braniti do* mače delavstvo pred reojikoli, kajti v nasprotnem slučaju jim vsa agitacija, da bi pridobili škedenjsko delavstvo na svojo stran, prav nič ne bo pomagala. Torej upoštevajte naše nauke in vaša ;stranka se še reši — smrti. To vam svetu|emo, ker smo usmiljeni. _ Vesti iz Goriške. Cerkljanska podružnica Slov. plan. društva naznanja, da bo oskrbovala svojo kočo na Pcreznu (1632) ob nedeljah, tudi izven sezone cb ugodnem vremenu, do konca oktobra. Na zborovanju NDO v Volčjldragl, ki se je vršilo preteklo nedeljo, je tov. Perko, predsednik goriške podružnice NDO, poročal o potrebi podružnice Narodne delavske organizacije za Votčjodrago, kar so zborovale! vzeli naznan|e. Izvoljen je bil tudi pripravljalni odbor podružnice, in sicer: Jožef Nardln, predsednik, Anton Martetanc, podpredsednik, Ivan Spacapan, tajnik, Vincenc Nemec, tajniški namestnik. Ivan ArČon in Josip Milel, odbornika. — V kratkem se bo vršil shod; kdaj, objavimo pravočasno v »Edinosti". Vesti iz Istre. Iz Podgrada* — Dne 18. t m. se je vršil tu sestanek zaupnikov »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri". Sestanka se je udeležilo okoli 50 mož. Od političnega društva pa so prišli gg. dr. Dinko Trinajstić, državni poslanec Matko Mandfč in deželni posl. dr. Brnčič. Predsednik, g. dr. Trinajstić je obrazložil namen sestanka, gg. poslanca M a n d i ć in dr. Brnčič pa sta podala poročilo o delovanju, odnosno nedelovanju državnega in deželnega zbora. Poročilo gg. poslancev |e že znano iz poročila o sestanku v Dekanih ter ga ne bodemo ponavljali. Zatem se je oglasil za besedo notar Šorli, ki je ožigosal brezbrižnost okraj nega glavarstva v Voloskem—Opatiji za tukajšnji okraj. — Gospodje od glavarstva imajo preveč posla z reprezentacijo v svetovnem kopališču Opatiji. Kako naj bi se po'em brigaj za tako reven okraj, kakor je naš, kjer so slabe ceste, kraji gorati in podnebje ni ravno ugodno za razvajene gospode v obmorskem kopališču. Omenjal je tudi, da se nahaja sicer v Sežani kmetijski potovalni učitelj. Čigar delokrog sega tudi v naš okraj, da pa je njegov delokrog tako obširen, da |e skoro nemogoče, da bi kedaj r!Šel v ta okraj predavat In kmete učit. zkušn|a v zadnjih letih je dovolj dokazala, da je to res. Predlagal |e vsled tega reso-ladjo, v kateri se poživljajo gg. poslanci, da delujejo na to, da se ustanovi v Podgradu ekspozitura okrajnega glavarstva, zraven tega pa tudi mesti kmeti|skega potovalnega učitelja in živino-zdravnika. Nato je mons. Rogač predlagal za gg. poslance zaupnico, zlasti tudi glede njihovega vstopa v državnozborski hrvatsko-slovenski klub. Ugovora nI bilo. G. 1 v a n č i č iz Javorja se ]e pritoževal, da kmetje niso bili posebej vabl|eni na sestanek. O. predsednik mu Je pojasnil da so imeli zaupniki nalog vabiti vsakogar k sestanku. Prihodnji govornik, g. župni upravitelj Hrašovec, je doma s Kranjskega in tam vzgojen. Videlo se je iz njegovega govora da ni vzrastel v narodnih bojih, kajti sicer ne bi bil tako omalovažujoče omenjal pridobitev političnega društva na šolskem polju. Ostali del govora ni spadal k stvari, kakor je gosp. predsednik sam konšta-tlral. „ Notar S o r 11 je nato omenil, da v naši deželi strankarstvo ni na mestu, i n d & se ne damo zavesti vanje. Pozival je gg; poslance, da delajo na to, da se odstranijo nesoglasja v kastavski občini aH bolje rečeno — sestanek, saj je ude- i gtede črte nameravane in že izmer|ene ležba vedno tako pičla, da bi jim moralo ceste Podgrad—Račlce —Mune-Zejane— že veselje poiti. Toda nel Trudijo se in ži- Zvoneče—Jurdani, da se bo moglo čimprej vijo v iluzijah, da delavstvo plavžev vendar i pričeti z gradnjo te ceste In da bo imelo prihrumi v njihov tabor. !po slabih letinah toli prizadeto prebival - Na omenjenih sestankih socijalno de-jstvo tukajšnjega okraja tudi doma kaj za-mokratični govorniki branijo reojikole in služka. napadajo slovensko narodno delavstvo, ki j G. poslanec M a n d I č je pojasnil ne-le tukaj doma. Sodrug Mihevc pa ka| rad soglasja, ki vladajo v kastavski občini nemškutari. Večkrat se Je že dogodilo, da ! glede te ceste in cbljubil svojo polno je začel govoriti nemško, češ, morda |e pomoč, da se z gradnjo ceste prične kdo navzoč, ki ni vešč slovenskega jezika; čimpre|. nadalle utemeljuje svoje nemške govore s: Končno je g. kaplan H r e š č a k pred tem, da nI popolnoma zmožen slovenščine, lagal v sprejetje enako resolucijo, kakor je ul. Tiz'ano Veccelilo št. 9, (e bil snočl ob 8 aretiran v gostilni ,,Argus" v ul. Riborgo, vsled ovadbe prostitutke Lucije Sacdrin, db |ei je lani, ko je bil v njeni sobi, ukradel zUto uro, broško in prstan ter 40 K v de Larjh, vsega skupaj vrednosti 87 K. — Anton Trampuš, stanujoč v ul. Pic-c rdi št. 16, Je pred tremi leti izročil nekemu Ivanu Horvatu neke listine In znesek 10 K za kolek, da bi mu napravil prošnjo zi sprejem v tržaško občinsko zavezo. Horvata pa odtedaj ni bilo več na izpregled. Včeraj pa je le Trampui naletel nanj in ga dal takoj aretirati. Slovensko gledališče v Trstu. Gledališka sezona začne v nedeljo, dne 28. t. m. s prekrasno Tucićevo dramo »GOLGOTA.« Vstopnice se dobe na dnevni blagajni, kjer se tudi sprejema naročila za abonomeat. Društvene vesti. Trgovsko Izobraževalno društvo bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 12. oktobra t. f. Opozarjamo člane že danes, da se ga udeleže v polnem številu. Na dnevnem redu bodo poleg izpremembe pravil, še druge za trgovce in obrtnike sploh Jako važne točke. Žito poživljamo trgovsce, obrtnike in interesfrance, ki Še niso člani, da prijavijo svoj pristop k našemu društvu ev. bodoči organizaciji. Odbor magdalenske podružnice CMD |e moral radi raznih okoliščin preložiti svo| koncert na poznejši čas. Isti odbor vljudno vabi vse starše ozir. očeta ali mater, katerih otroci zahajajo v otroški vrtec pri Sv. Mar. Magd. Zgornji, na zelo važno posvetovarje, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 5. oktobra t. I. ob 3*30 pop. v otroškem vrfcu. Zveza Jugoslovanskih železničarjev priporoča vsem odbornikom in namestnikom, da se nocojšnje seje gotovo udeleže, ker so na dnevnem redu zelo važne zadeve. Ruski Kružok. Nocoj ob 7*30 zvečer odborova seja. Bivše člane našega društva poživljamo, da se zopet udeleŽu|ejo nadaljevalnih naših tečajev. On!, ki se žele do-debra naučiti slovenščine oz. hrvaščine, imajo sedaj prav lepo priliko za to. Koliko je še pri nas ljudi, ki se sicer čutijo Slovenci, a jezika našega ne znajo dovolj. Pa tudi k ruščini in češčlni naltopleje vabimo. Učne ure zvečer. Učnina 4 K mesečno. Nar. delavska organizacija Pevski zbor NDO. — Ker namerava NDO v Trstu ustanoviti pevski zbor, prosimo vse one, ki ima|o veselje do petja, da se zglasifo danes v petek, ob 7 zvečer v prostorih NDO, ulica Sv. Frančiška št. 2. Skupina delavcev v plavžih. Jutri v soboto ob 7 zvečer shed delavcev prve partije v prostorih »Gospodarskega društva" v Skednju, ^ delavce tržaškega tehničnega zavoda pri Sv. Andreju priredi NDO jutri, v soboto, ob 7 30 zvečer shod v dvorani .Delavskega kons. društva" pri Sv. Jakobu. Tovariši, poskrbite s pridno agitacijo za obilno udeležbo. Društveni ples In plesne vaje NDO. Odbor NDO naznanja, da se bo vršil cd zanaprej v društveni dvorani NDO društveni ples, in sicer vsako nedeljo od 4 pop. do 9 zvečer. Plesna sezona se otvori že to nedeljo, 28. t. m. Nadalje se bodo vršile vsaki ponedeljek, četrtek in soboto plesne va|e od 7*30 do 9*30. Lesno delavstvo vseh strok. »Zveza jugoslovanskih lesnih delavcev" sklicu|e ia nedeljo, 28. t. m. javen shod, ki se vrši v dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška 2 z dnevnim redom: »Sedanje neznosne razmere lesnega delavstva." Deželni odbor NDO Ima v soboto, dne 27. t. m. ob 7 30 zvečer izredno od-borovo sejo, h kateri so vabljeni tudi zastopniki osrednjega izvrševalnega odbora. Socijalni demokratje so menda že povsod pogoreli, zato se v zadnjem času radii ca delavstvo škeden]sklh plavžev. V Skednju imajo skoraj vsako soboto shod, E bila sprejeta ra ostalih sestankih. Ta re ioluc:|a j s čiisteljem mEdrnosti* že znana — Vse predlagane resolucije so hi'e sprejete soglasno in z odobravanjem. Izvolili sc se tudi že upniški odbori za vsako občino posebej. _ Priporoča *e slavnemu občinstvu trgovina jestvin V e k o s 1 a v Plesničar-ja ulica Giulia štev. 29. Postrežba točna in solidna. □nn MALI OGLASI MALI OGLASI m raćaaafo ee 4 rt*. h«—do. Maitaa tisku« aakrat ve«. Ma)«atijia piM^Mu 40 *Ul Plača M tak »i ImritHM ad«a*ka [......... ■ ■■■'■ ■ M MU Mil 11-ir MT» iririiTriruTriririR U „PIKA bakarnah štev. 10 je isftla. Razširjajte in kupujte jo po tc- (2043) Sprejme se del Vento 6t. 3. otroka na o*irbo. — Uena po dogovoru. — Bračič Fran, Via 2165 Zahtevajte iikaz sreči in vrednostnih papirjev, kater« ee prodajajo ra oaa'e mesečne obroke pri „Narodni posojilnici in hranilnici4 v Trstu, Via Nuova itev. 13, II. nadstr. Dobite ga »astonj in poStnine prosto. 2161 Čevljarski mojster SK: * se priporoča glavnemu ob- S167 Stella Štev. 2 (Btlvedere) Cinstvu. Odda soba dvema dijakoma. — Androna 5B Romsgna 2, pr tličje. 2166 Prodajo se vinski sodi. — Trgovina Gre-gorig, ul Olmo 3._2164 Trgovci in gostilničarji pozor! Drnajske in kranjake klobase, l krono 12 komadov edino pri Ivanu 8 u b a n, Buffet, S. 8ebastiano itev. 6__2160 Trgovski pomočnik mestu ali na deželi. Ponudbe pod „Mladenič" poStno-ležeče. Kozina. _ Vsled družinskih razmer ::: se proda v Gorici, Campo Santo 45, lepa enou&d-stropna h da c vr.om Pojasnila pismeno ali t aebno pri poStnem uradu v Bazovici. 2159 No e+annuanin in hwno 86 8PreJme di Ha SuftllUVdlljtl jaka ali pa čednega mladeniča. — Boichetto 40, polunada ropje, levj. (2162 Antona Jerkiča naalov: Trst, ul. delle Poste 10; Gorica, Gospo« ka 4444 Fotografa ulica 7. Manufakturna trgovina mestno palačo. Velika zaloga partijskega blaga, iz goto^ljene obleke, žensko in mo&ko perilo, otroške oblečice, perkal, nogavice itd. Izredno nizke cene. 2C97 do 8 zjutraj do 4 popolre {s kosilom) se išče. Naslov: Via Loigi Ga Ivi ni 1, pritiČje (nad ljudskim vrtom). 2177 Postrežnica Hišo ▼ Bojanu (Vernielis) 405 prod*m. Cena ugodna. — Starec Drag., Prosek. 2101 c dobro domačo brano dobe gospodje v bližini Narodnega doma. Naslov pove Ineer. oddelek Edinost'. 2141 Stanovanje dve btanovanji, eno z sobo in vmvmvkuhinjo, drugo z dvema so bama in kuhinjo. — PerSič, Sv. Ivan 1063, na proti tovarne Girarde:U. _ 21*9 qq jetrne in krvave, do-wui«*ww ••■•»JSd mačfga izdelka, se dobijo v s boto in nedeljo v restavraciji „Bonvecchiati4* ulica G: ega 17. ^154 Oddasta se ZobotchniCiii ambulatorij Univ. zdrava fc* Dr, Makso Barrv Ermanno Schultze. 1. tehnik. Trti* ulica Caserma itev. 17, D. nadsi Posebni zavod za umetne zobe brez usta« plošče. Plombiranje z zlatom, platinom ia porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrtv Banje krivo rastočih zob. Zmerne cene Sprejema od 9 do i in od 3 do I popoL „Ohrtirjsko društvo" pri Sv. Ani tik tramvajske proge - Akademieni slikar priporoča slav. občinstvu svojo znano GOSTILNO kjer «e toči izvrstno belo in črno vino ter ::: DREHEKJE>0 PIVO, Izvrstna domača kuhinja. Priporoča se za obilen obisk VODSTVO. Zdravljenje krvi! Č.J nTMert evatu (MlUeflorl) Cisti kil tat J« Izvrstno sredstvo proti onln •Inčajem, pate v itmcB, kttor proti alabcnu prenavljanja ta fc—onHilam — Je4aa oaot za zdravljenje Kana I K Ur M dobiva v odlikovani lokami PRAXMARER - „Al DUE MORI" Trat (BMtes hlis) — Tele«. 177. poštlfatvo M Izvrta jejo takoj ia tranko ako M dopoiljekron 1-10. s Josip Uučetif podueuje risanje irr slikarstvo v svojem atelierju v 1 Trstu, uliea Belpoggio 3a (Hiša nova). Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobroznano trgovino jestvin Antonija MiheliS v Trstu, ul. Rojan št. 8 FRAN SLUGA. : NADOMESTILO KAVA KAVA f E R L odlikovan z zlato kolaj 10 na mednarod-i polje delsko obrtni razstavi v RImu 1913. naravno pečeni čisti bob s finim okusom ia j tko izdaten v uporabi Kron i'9 8 kilogram. Poštne pošiljko 5 kilogramov po povzetju franko v vsej Avstro - Ogrski. ! The Caffee Sur Export! Trat I/ 233. —a—«a Iščejo se zastopniki. ANTON 8KERL ■ TRST mabanlk, zaprisežen Izvedenec. Trf Cvto GeMeal itev 10—11, Tet 1734 fartmraft vualk tovarn avtomok£i«v, motokoisc tfcd« Oensrslsl tovarne avtomobilov „Ford*. Zaloga avtomobilov, motokolea itd. tfapsfyavs ia saloga električnih avonfckov jr. Edaja rrunofoaoT, ksenofonov ln fonorrafo*. Ofs pri prm v as to tanje piva. Laatna deUvnics ■S popravljanja ti valnih strojev, kolea, motokolea itd. — Velika uloga pripadkov. SM7. — BTOCK mro eoossns |Murtteaita», inu u posodo ro Postno poJllJRo 3 ks netto pristnega Mfllinooefla sirupa pošilja franko proti povzetju za K S 60 c. kr. dvorni dobavatelj ::Ch PICCOLI:: V LJUBLJANI. Peiiljatev tudi v sodčkih po K MQ kg \u v atereluir. steklenica* v zaar|lh po 25 stekhnio a K 1 40. Trgovina jestvin in delikates CELESTE FURLANl trst, via Bel ve dere it. 5 7 Prodaja vedno sveže testenine ii Ilirske Bistrice ter is drugih sunanjih tovarn. Vino in likeri v steklenicah. Postrežba na dom Raspofiiija se pakete od 5 kg naprej : kave, olja i. dr HINKO BRAUNIČAR, vodja trgovine. 1 Umetno - fotogrntični 1 a^r;; uteljž ss^g | (pritličje) -- pri Sv. Jakoba -- (pritličje* £3 m m m B o u I»»r*uje Ti'.ko fol"grafl£tio dp| , kakor lai'. ruglrd«, pot: «Ur, no- traejoti lokalov, porcelca*k« |<1 ti* n T«bk o ttp tu e ■i