f4l
Trnt ¥ torek 21. m«ja '^s
Tečaj XX*v1
IZHAJA VSAK DAN
«fe nedeljah la praznikih ah 5., ab paasdeijklli ah 9. *l«traj.
F^uiHne 5 te t. se prodajajo po 3 nvfl. (6 stot.) v mnogik
lotv.karnah v Trsta in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, ?oetojni, Sežani, Nabreiiui. St. Luciji, Tolminu, Ajdov--ilni, Dornborgu itd. Zastarele Štev. po 5 nir£. (10 stok) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE V širokosii 1 kolone. O ENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. .'-aartnico, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ^daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj* x pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek aprava ^t^mosti". — Plačuje se Izključne le upravi „Edinosti". Plačljivo ta tofljivo v Trstu.
NOST
Glasilo političnega društva „Edinost*4 za Primorsko.
,F edimmtši y$
NAROČNINA ZNAŠA
m etlo lato 24 K, pol leta a K, 3 mesec« O K; ma wmr
roŽfca brea dopoaiaa« naročata«, se aprava ne otlia Irniltu u uMJak* litu}« „HDIK03T: ' itaa« I M mU l«*a Krm S*?«, u pal lata Kron HO.
Tri Aapisi aaj s« poADjajo na uredništvo lista. Nefrasko-
vana pisma aa na sprejetima ta rakepisl aa nt vraSs^a. Ilaročnino, oglasa in reklamacije ja pošiljati na upravo liJA*.
UREDNIŠTVO : ailca Gierfi« Galatti 2« (lUradsl Iwajatalj im odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koMorcg Usta .Edinost". - Natisnila Tiskarna ▼pisana aadrnga z omejenim poroštvora v T ni.". T,V>c
Gricrgio GaiaSti it«v. 20. PeStiio-f*rvaitiritni račun Rev. 541-652. TELFFOfl it lt-57

O TD ^ A "M" T	O T? obstrukcijo, ker so bili vznevoljeni zarad-'
XX	V IMI ^UUIV. zavlačevanja te njih kulturne zahteve cd
Splošni položaj.
DUNAJ 20. (Izv.) Poslanska zbornica
strani vlade. Poslancu Folisu, ki je pričel z obstrukcijo, fe minister Heinold obljubil, da
je danes končala prvo branje burfgetnega • Poda vlada do 29. t. ra. definitivno rešitev
provizorija ter izročila predlogo proračunskemu odseku. Zadevna debata ni končala tako gladko, kakor so splošno domnevah in pričakovali. Pred vsem je dalmatinski poslanec D u l i b i č porabil priložnost za dveurni obstrukcijonistični govor, v katerem se je zopet obširno bavil s hrvatskim vpra
tega vpraSanja
Nepričakovano pa se je danes v par laraentu zvedelo, da je baron Heinold v včerajšnji avdiienci cesarju poročal <> rustn skem vseučilišču, dalje so v parlamentu zatrjevali, da cesar za fcinkoštne praznike izda lastnoročno pismo, v katerem se konstatira
šanjem ter slednjič izrecno poudarjal ob-'j nujnost rešitve rusiRske kulturne zahtev in
_ j___1__<1__J_xT*_t____¥ _ I	. I	.	on <.lni4! ->,1«/..	.. __nIL__X--.. Xn....
strukcijonistični značaj svojega nastopa.
Z obstrukcijo pa so zbornici grozfti tudi Italijani
Tekom današnjega dneva se je namreč izvedelo, da je rusinsko vseužflršfco vprašanje končno rešero. To fe tako razburilo in razvnelo Italijane, da so nameravali v proračunsk* debati oričeti z obstrcfccijo. Nji hova vseiKziliŠka predloga se sicer nahaja v odseku, je takorekoč zakonito konkretizirana, toda navelic ternu Italijani ninrsjo še nobenega upanja na skorajšnjo rešitev svoje vseučiliške zaeteve. V debati o proračunskem provizoriju niso mogli Ital^ant vkljub temu, da so imeii v govorniški iisti na S. mest« vpisarega srojega govornik«, priti do besede, ker fe predsednik proti njihovi vo^i popreje zaključil debata Predsednik pa le pri raključitvi napravil Etalo pogreško. Zaključil je debato vzlic temu, da so nekateri poslanci pri glasovanju -obsedeli. "Slednjič so. Italijani pegrabili za drugo orožje. Koncem seje so se vsi oglasili k stvarnim popravkom. Drug za 'drugim so rstajsl!, da protestiraj© proti „nasilju", ki se jim godi, in da urgi-rajo svojo zadevo.
V Zborničnih fculoarlh se poslanci z vćliko paznostjo sledili iz Ogrske prihaja jočim vestem. Na ogrskem pride tekom prihodnjih dni do politične katactrofe. Morda bo bivfi ogrski ministrski prtttsednik Štefan Tisza izvoljen za zborničnega predsednika mesto odstopfvŠega Navaya in z njfcn pride prava nasilna politika v «zrsko državno
se vladi nalaga, .da v najkrajšem času ukrene vse predpriprave za konečno ustanovitev ru^nske univerze, ki naj bi "se po 10 letih faktično otvorila
Ta vest je rap avila v vseh parSamen-tarnh krogih globok vtis. Rutinski poslance so kazali svoje zadovoljstvo. Rusini poudarjajo, da zahtevajo svojo univerzo v Lvov, kar pa je še odvisno od nad&ljnih 'pogaja;.} med njimi in Poljaki.
DUNAJ -20. (Izv ) Glede mestu rusinske univerze vladajo med Rusini in Poljaki še vekke diference. Poljaki hočejo ustvariti nekak junktim <med rusinsko univerzo in 1'šfeo i^eželnocborsko volilno reformo, katero Rastni obstruirajo. Med nekaterimi poljskimi siranfeimi je baje tudi tendenca, da se na Rikak način ne ustanovi rusinska unfcerza v Lvovu. Nekateri poljski krogi so prepričani, da se veČina Poljakov izreče za Lvov-navale vsem hujskarijam od shrani gotovih
poljskih šovinistov
Ugodna rešitev rusinskega vseučftlškega vpRišanja vje velike vsžnosti za slovanske narode, ker dokazuje, da če v i a d a' h o č e, tudi mor e.
Italijani f>rotesti?ajo.
Dm*sJ 20. <tzv.) Zarad', tako 'nepričakovanega preokrete v rusinskem vsccčiliškem vprašanju so postali danes Italijani nad ▼lađo sila vznejevoljeni in razburjeni. Hoteli so abstruirati bud^etni ^»rovirorij, pa ^e ^Im to ni posrečite). Šele koncem današnje seje so mogli dati Itaiijani duškž svojemu
matike. Za onemogočenje uzakonjenja zborničnega, vladi neljubega sklepa pa ima v ada na razpolago še gosposko zbornico, kjer bo skušala z vsem svojim vplivom onemogočiti sličen sklep. Sedanji položaj tega vprašanja kaže, da se bo službena pragmatika Je dolgo zavlačevala in negotov je dan, ko postane — zakon in ko bo rešeno to vetevažno socijalno politično vprašanje.
Strokovni izpiti 2elezalčarjev na Primorskem.
DUNAJ 20. (izv.) Kakor znane, morajo Kiezničarski uslužbenci nižjih kategorij pri tržaškem ravnateljstvu poSagati zadevni strokovni izpit v nemščini. 'Mnogim železničarjem na Primorskem, ki niso vešči nemškega •jezika, tieiajo ti izpiti sitnosti in preglavice in vsle£ nezadostnega znanja nemščine zao-staneio tudi v službenem napredovanju.
P<5» posredovanju poslanca pre f. M a n -d i ć a se je posrečilo doseči pri tržaškem ravnateljstvu nekatere znatne olajšave pri strokavnih izpitih začne železničarske uslužbence: nižjth kategorij, ki ciso popolnoma vešžL nemŠ^ne.
cev tiči v tem, da Nemci kolikor možno ojačijo centralizem.
Nadalje je posl. Dobernig poudarjal, da nasprotuje kot Nemec jugoslovanskim težnjam, nikakor pa ne more odobravati ma-djarsfrega nasilja na Hrvatskem.
Domobranski minister Fridrib Georgi in srednješolska mladina. LJUBLJANA 20. (Izv.) V soboto je bilo tekmovalno streljaijanje srednješolcev na vojaškem streljišču. Streljanju je piisostvoval tudi domobranski minister Georgi, ki je po končanem streljanju nagovoril dijake in se je med drugim izjavil:
„Piemenito navdušenje vseh prebivalcev Ljubljane v teh dneh, pokazati rrmadi in prihitelim strelcem gorskih polkov svoje simpatije, jamči, da tudi mladi strdci ne bodo v bodočnosti ravnali drugsče". Končno je še pristavil minister, d i druži strelni pouk v dissiplini in skupnem delu za skupni cilj ubožne in bogate, brez razlike narodnosti, s čemur se najbolj uresničuje rek našega sivega vladarja: „Z združenimi močmi I" Ako svoiemu navdušenju dć.ste duška na
Poslancu prof. 'Mandfču so merodajni eden ali drugi način, vedno pričate, da bijejo
Lukacs je baje odločej z rajsfcjneH s a i so protestirali - Gentili in^Ussai tudi šimi sredstvi rcvojevati definitivno rešitev* v italijankem jeciku — preti neaevadno čiitii bratnbnih predlog aH pa razbiti parlfmient Na vsak način pa iioče Lukacs de€eči že za letošnje vojaške nabore zvišs-nje rekrut-nega kontingema in to tudi protizatonitka ali vs*j izven cakoaftim potom.
Vihar, ki diqa in grozi po O^rskeir,
zaključil vi proračunske debate. " Posl. ^u-gatto je tudi skuša! konstatirati, da It-jlijani niso Mi povabljeni na konference partsrnen-tarcih senijerjev ier je izjavK, da mora proti tekemu postopanju najodtočnejše protestiral, ker oe pri glasovanju -ni korektno
bo imel gotovo svoje posledice v avstrijski J potopilo, ker je-večina poslancev ob«-dela zbornici.	i na gvejih sedežih. <Italijani so čeleli, de bi v
Zanimiva so nadalje poročiia, ki prihs-| debate o proračunskem proviaoriju posegla jajo v zbornico o zdravstvenem^ stanju nrf- tudi dva itaiijenska poslanca.
-Skižbena pregmat&a za državne
ni >trskega predsednika ^rofa S t ii r g k h£. Ofcijelna poročila zatrjujejo, da je Siigfch-ovo zdravje čimdalje »dtnzadnem boljše, na
nastavljence.
DUNAJ 20. (Izv.) Jutri prične zbornica
drugi stran, pa govore, da n, upati, da bi	d bran e ^eie pragmatike. Velike
se grofSmrgkh že keclaj povrni v smo	stra^ skušajo doseči-tako naglo Cebato,
aktivno služoo. Kemoldov provizorij pa ver,-	da 5i bUa pr^gnisttka že p^-d^binkoštnimi
dar še za enkrat ostane in m v deglednem	^ v n tu^,n branju To
bo"nem«Pkabin°eIu	hpmnemb v je	? zeto neverjetf:0. če pa sluz-
krojii na Dunaju zatrdili, da se ukrenejo vsi potrebni koraki, da na tržažkem železniškem rarnateljsfcru upoštevajo po možnosti okol-noGt, da bodo v bodoče nemški nevešči psf morski železničarji polagali strokovni izpit v slovenskem aii hrvatskem jeziku.
Prof. Mandlč za Istro.
DUHAJ 20, (Izv.) V državnem zboru je Jtlanes vložil pr«i. Ma ndić nujni predlog >za podporo istrskim občinam Dekan?, Ma-rezige in Podgrad, ki sc bile občutno prizadete po zadnji toči.
Ogrska obstrukcija.
BUDIMPEŠTA 20. Danes je se v zbornici nadaljevala tehnična obstrukcija. Opozicija .je predlagala tajno sejo; vladna večina se je kompaktno odstranila z dvorane, tako da je onemogcčila sklepčnost tajne seje. Ob 3 je pričela iavna seja, na kateri je prišlo do-ostrih konfliktov med Justhovci j jurij Viljem Cumberland ponesrečil na in pristaši vladne stranke. Do skrajno bur-; svoji avtomobilski vožnji proti Kopenhagenu, nih prizorov je prglo koncem seje med Nezgoda se je dogodila pri vasi Nackel.
v tej deželi in v tem meslu samo cesarju zvesta srca'.
Po končanem govoru domobranskega ministra so zadoneh navdušeni živijo-kiici vladarju, med tem - o je godba gorskih polkov zaigrala cesarsko pesem.
Ministrska kriza v Srbiji.
BELGRAD 20. (Izv.) Pogajanja med staro- ia mladoradikalci v svrho sestave vladne koalicije se uspešno nadaljuj« jo. V političnih krogih že kolportirajo različne rai-nistrke liste. Sedanji ministrski predsednik in vnanji minister dr. Milovanovič naj bi takoj odstopil in Pasič naj bi zopet prevzel vodstvo srbskega kabineta, v katerega bi vstopili 3 mladoradikalci.
Angleški princ ponesrečil.
DUNAJ 21. (Izv.) Iz Gmundena prihajajo privatna poročila, da je baje angleški piinc
predsednikom Jankovichem in obstrukcijo-rcisti. Pri ztključitvi seje ob 4 popoldne je opozicija glasno kiicaia: „Tako je prav i Odgovor dobite jutri".
Učiteljsko g b*nje na Tirolskem.
MERAN 20. (Izv.) Napredno tirolsko učiteljstvo Je osnovalo učiteljsko Zvezo, ki ima namen se bojevćti proti klerikalnemu Demisija ^predsednika ogrske zbornice.' vplivu v ljudskem šolstvu.
BUDIMPEŠTA 20. Predsednik ogrske	železnica Aržana-Bugojno.
zbornice Navay t te podal svojo demisijo. 7mcn „ . . x . 'f * ,___X-1X
Zatrjujejo, da hoče vladna večina kandidirati 4	20' i!fv >. I^12e^frl, so. ^on5a11
bivšega ministrskega predsednika Štefana j ^^J30!6111 2eleznic ProSe
Tiszo za zbo-ničnega predsednika.
BUDIMPEŠTA 20. (Izv.) Člani vladne stranke so odločeni dovoliti, da traja ju-Tišnja seja ogrske zbornice potno v noč, samo da se omogoči izvolitev grofa Štefana T i s z e za predsednika ogrske poslanske !-zbornice.
1 Nemški poslanec Dobernig o trijalizmu.
CELOVEC 20. (Izv.) Na današnjem zbo-
Rusinsko vseučilišče.
DUNAJ 20. (Izv.) Kalror znane, so bf.a zadnje tedne dolgotrajna posvetovanja med Rusini in vlado ter Poljaki zaradi ustanovitve rusinsicega vseučilišča. V zednji seji poslanske zbornice so Rasini zagroziti z
PODLISTEK
ia Rdeče ^iše.
(Le chevalicr da Maison Rouge;. <£7
rtoman ia v francoske revožucije. — Spisal Aleksander Duma-s star.
„Da, ljubi otrok" je nadaljeval strojaj, „jaz sem; morda ste menili, da mc ni več
v Parizu; toda ne, ostal sem. Dan pozneje, ko sem zapustil dom, sem se zopet vrnil in našel kupček pepela. Vpraša! sem ..po Vas, nihče Vas ni bil videl. Iskal se:n Vas povsod, in mnogo Iruda me je stalo, da sem Vas našel. Priznavam, nisem verjel, da ste tu; toda slutil sem, in, kakor vidite, sem prišel sem. Glavna stvar je, da sem tu in da ste Vi tu. Kako se počuti ljubi Mau-rice ? V resnici, trdno sem prepričan, da ste mnogo trpeli. Vi, taka pristašica kraija, ste bili prisiljeni živeti pod streho tako fanatičnega republikanca."
„Moj Bogi" je šepetala Genevieva, „moj Bog, usmili se me."
„Sicer pa," je nadaljeval Dixmer in gledal naokoli, „sicer me tolaži, moja ljuba, da imate tu tako stanovanje in da ste. le malo trpeli vsled izgona, kakor S£ zdi.
beno pragrcaatiko zbornica sprejme v smislu odsekovih predlogov, potem stoje vprašanju še velika nasprotja nasproti in pragmatika še daigo ne bo rešena, kajti vlada principijelno nasprotuje odsekovemti stališču ter zahteva, da parlament kratkomalo sprejme od nje koncipirano predlogo službene prag-
Smrt poljskega pisatelja.
VARŠAVA 20. Včeraj je umri tu v 65. letu poljski pisatelj Aleksander G!owacki, znan pod psevdonimom Boleslav Pru3.
Ženska volilna pravica na Švedskem.
STOCKHOLM 20. Prva zborn?ca poslancev je zavrgla vladno predlogo o uvedbi ženske volilne pravice za parlament. D<uga ^rovanju tuk. nemškega političnega društva je j zbornica pa je predlogo sprejela. Začasno \ govoril med drugimi tud posl. Dobernig. ie ženska volilna pravica na Švedskem po-t Razpravljal je Nemcem za dolgo in Široko kopana, o trijaiizmu in njega pomenu za monarhijo. |	Avtomobilska nezgoda.
•; Dobernig je izjavi, da morajo Neme1, zlasti; PARIZ 20. Avstrijski podanik Ivan f alpski, najstrožje in z največjim zanimanjem iWerthe-mer in dva Lancoska rentierja, ■ zasledovati jugoslovansko vprašanje, ki je Rousset in G andjean, so napravili z avtomobilom zlet v pariško okolico V gozdu pri M t.-n u xu pa se je avtomobil prevrnil.
Odkar nam je pogorela hiša, sem se potepal oi:oli? kakor je nanesel slučaj; brez premoženja sem stanoval po kleteh, spal sem ca dnu ladij, tupatam tudi po kloakah, ki se izlivajo v Seino.
„Gospodi" |e vzkliknila Genevieva.
„Tu vidim iepo sadje; večkrat sem pogrešal sladkih reči in bil sem večkrat brez kosila."
Genevieva je ihteč zakrivala obraz s svojo roko.
„Pribogu, izgnanec se ne sprehaja po Parizu tako brezskrbno, kakor lepa, mlada ženska, in jaz nisem imel sreče, da bi poznal gorečega republikanca, ki bi me lahko skrival pred svetom."
„Gospod, gospod," je vzklikala Genevieva, imejte usmiljenje z menoj 1 S-j vidite, da umiram."
„Seveda vsled razburjenja, razumem ; bili ste zelo vznemirjeni radi mene; toda potolažite se, sedaj sem tukaj, vrnil sem se, .in ne ločiva se nikoli več, madama."
„Oh, Vi me umorite i" je vzkliknila Ge-cevieva,
Dixmer jo je pogledal z groznim nasmehom.
„Umoriti nedolžno žensko! Oh, kaj govorite vendar? Skoro bi bili kmalu ob pamet vsled bridkosti, ki Vam jo je prizadevala moja odsotnost."	.
sedaj costalo za celo monarhijo skrajno resno. Rešitev tega vprašanja od strani Nem-
„Gospod," je vzkliknila Genevieva, sklenjenima rokama Vas prosim, da me raje umorite, nego da se mi tako neusmiljeno rogate. Ne, nisem nedolžna; da, zaslužila sem smrt, gospod. Umorite me, gospod, umerite me!"
„Priznavate torej, da zaslužite smrt?"
„Da, da."
„In da bi mirno pretrpeli, in bi se tako pokorili, ne vem, za kateri zločin, katerega se obdolžujete ?"
„Udarite, gospod; ne boste čuli vzklika iz mojih ust; in mesto da bi Vas preklinjala, bom blagoslavljala roko. ki me tepe."
„Ne, ne bom Vas tepel; toda, da j umrete, to je verjetno. Ali Vaša smrt ne bo sramotna, česar ste se lahko bali, temveč veličastna kakor najlepša smrt. Zahvalite se mi, gospa, kaznujem Vas s tem, da Vas storim neumrjočo."
„Kaj mislite početi?"
„Zasledovati morate cilj, po katerem smo stremili, ko smo bili prekinjeni na tej poti. Zase in zame umrete omadeževana, za druge pa kakor mučenica."
„O moj Bog, jaz še zblaznim, ko tako govorite z menoj. Kam me vodite, kam me .tirate ?"
„Najbrže v smrt"
„Dovolite mi, da .opravim molitev."
„H komu?"
„To Vas ne briga 1 S tem, da me [umorite, poplačam svojo krivdo in Vam nisem ničesar več dolžna."
„Dobro," je dejal Dixmer, „počakam Vas."
In odšel je v sosednjo sobo.
Genevieva je pokleknila pred Mauricevo sliko in se z obema rokama tiščala za srce, ki ji je hotelo počiti.
„Maurice," je dejala tiho, „odpusti mi. Nisem pričakovala, da bom srečna, toda sem, da te osrečim. Maurice, ugrabljam ti srečo, ki je bila tvoje življenje; odpusti mi svojo smrt, moj nad vse ljubljeni."
Iz svojih dolgih las je odstrigla koder, ga ovila okoli vijoličnega šopka, ki ga ji je zadnjič prinesel Maurice, ter ga položila pod ; sliko.
„No, ali ste pripravljeni?" je vprašal Dlxmer.
„Da!" je šepetala Genevieva.
„Oh, saj je še časa, madama", je odvrnil Dixmer; „meni se ne mudi! Sicer se Maurice kmalu vrne, in veselilo bi me, ako se mu bom mogel zahvaliti za gostoljubnost, ki Vam jo je izkazal!
Genevieva je vztrepetala ob strašni misli, da bi se njen ljubimec in njen soprog utegnila srečati.
Urno je vstala in dejala:
„Dobro je, pripravljena sem !a (Dalje.)
Stran II
„EDINOST" št. 141.
V Trstu, dne 21. waj* 191?
WeUheImer in Grandjean sta na licu ne-sieie obležala mrtva, Rousset je bil lahko ranjen.
It&Hjansko-turška vojna
Iz Turčije ignani Italijani.
CARIGRAD 20. Turška vlada je predložila nemškemu poslaništvu zaznamek 96 Italijanov, katere je sklenila izgnati iz turškega ozemlja. Med izgnanci se nahajajo: vicekonzul Lori, podesta dr. Monaro, inženir Denari in brata Castelli, trgovca iz Nogare.
CARIGRAD 20. Ministrski svet je sklenil izgnati vse italijanske podanike iz turškega ozemlja, izvzeti so le železniški uradniki, duhovniki in vdove. Izgnancem je dovoljen 14 dneven rok za ureditev njih privatnih razmer.
ATENE 20. (Izv.) Iz Smirne je bilo izgnan,h mnogo tisoč Italijanov in sicer večinoma delavcev in trgovcev, ki izgube vse svoje premoženje. Parnik avstrijskega Lloyda „Stiria" je pripeljal snoči 320 takih italijanskih izgnancev v grško pristanišče Pire}. V celem je bilo iz Smirne izgnanih okrog 1200 Italijanov.
Italijansko vojno brodovje v Egejske m morju.
ATENE 20. (Izv.) Italijansko brodovje kr'žari pred Kiosom in MitUenami. Oba otoka bo najbrže zasedlo.
CARIGRAD 20. (Izv.) Italijansko brodovje so videli včeraj pred Kiosom. V Smirni so slišali po noči živahno streljanje topov.
Turško brodovje.
RIM 20. (Izv.) Turško bojno brodovje se je postavilo pred Dardanele. Turki se ■adejajo, da italijansko brodovje ne bo več napadlo Dardane!.
Novi mirovni predlogi.
BERLIN 20. V dipioinatičnih krogih se peča;o sedaj veliko s predlogom nemškega poslanika v Atenah pl. Wangenhelma, ki priporoča Turčiji, da naj odstopi Tripolis šejku Senu50 7. Šejku naj se pa da obenem garancija, da nato s priklopitvijo Tripolisa k Italiji ne bo prav nič trpelo mohamedansko prebivalstvo zaradi mohamedanske vere. Na ta način bi bila Turčija desinteresovana in bi bilo mogoče doseči sporazum.
Boj na Ogrskem.
Ogrska kriza se je zopet poojstrila tako, da zadobiva značaj akutnosti. Vsa prizadevanja v svrho pomirjenja, ali vsaj v dosego premirja med vlado in njeno večino □a eni in opozicijo na drugi strani so ostala brezvspešna. Ako se ne zgodi v zadnji hip kak čudež, pričakovati je v ogrsko-hrvatski zbornici in v vsej politični javnosti velikih viharjev in pretresljivih dogodkov. Na obeh straneh mobilizirajo vse svoje moči. Politični poveljstvi na obeh straneh ukrepajo vse predpriprave za ta srditi boj radi — bram-bene predloge ? O ne I Brambeno vprašanje je b to pač vidni začetni znak za težfci in dolgotrajni boj med Budimpešto in Duna-jeci). V sedanjem velikem boju med vladno večiio in opozici-o na Ogrskem gre pa za ner;&j druzega, večega in za bodočnost Oj ske usodnega I Jnko primerno karakteri si::- o o vzrokih in ciljih tega boja podaja „Neue Freie Pres3e" v svojem nedeljskem uvodniku: Predsednik zbornice Navay polaga svojo, čast. Na njegovo mesto ima prti grcf Štefjn Tisza. A to pomenja vi-hakfe. Ves, tekom časa nabrani srd opozicije proti temu možu utegne izbruhnili že povodom njegove izvolitve predsednikom z jornice. Vse drugo, kar je v tej zbornici, postane postranska figura in resnična bori-telja bosta: Tisza in Justh. Doslej sta bila zakrita za zavesami strank, sedaj pa stopita v ospredje, da se borita — kakor v Ilijadi — mož proti možu. Aristokracija, podprla po izročilih stoletij, in pa demokracija se svojo vero v bodočnost, stavljata v boj svoje najbolje boritelje. Brambeni zakon stopa v ozadje, ker ima bojno orožje odločiti o nečem višem: ali naj se ohrani gospodstvo malega števila, ali naj zagospodujejo mnogoštevilni ? !
Mislimo, da je podal dunajski list dobro karakteristiko tega boja. Ali, v še bolje razume vanje bi mi ta boj označiii kakor bq med njimi, ki hočejo ohraniti volilni red s privilegiji za aristokracijo in židovsko plutokracijo, in med njimi, ki hočejo volilno pra -o demokratizirati in popularizirati. Grcf Sit fin Tisza je prvoboritelj onih redkih, ki si po svojem rojstvu, stari fevdalni tradiciji šn pa bogatstvu prisvajajo pravico, da vsiljujejo vsej deželi svojo voljo; vodja opozicije Justh pa bi hotel pripomoči volji Širokih mas do veljave.
Ni treba praviti, ka eri strani moramo mi Slovani v monarhiji želeti zmage. AH Tiszi ? Odgovor na to vprašanje nam daja že vsa dosedanja žalcstna usoda narodnosti na Ogrskem in daja nam ga mučenišivo Hrvatske 1 Boj za zrušenje Tiszine klike je boj proti starim brezsrčnim tlačiteljem In preganjalcem Slovanov na Ogrskem, proti nositeljem zločinskega zistema, ki duši v Hrvatski sleherni svobodni dih.
Tudi Justh Je Madjar. To vemo in se ne smemo varati. Justh je celo navdušen Madjar, ki gotovo hrepeni po veličini in slavi svojega plemena. Ali Justhu je treba priznavati obenem nekaj, Česar bi zastonj iskali v vrstah visoke aristokracije Tiszinega kalibra in proslule madjarske, ali pa slo-vansko-odpadniške gentry, tistega nižega, gospodarsko propalega plemstva, ki prostituira pol'tično življenje, ker Išče v njem vire za svojo ekzistenco, ki naj je obvarujejo pred grozečim polomom. Justh je pošten, jeden onih, ki si je tja preko madjarskega moralnega močvirja ohranil politično poštenje. To spričevalo mu je dal — kakor poroča slovaški „Slovenskij dnevnik" — tudi znani madjarski socijolog Oskar Jaszi, ki je sam velik političen poštenjak, naravnost fanatik resnice in pravice, radi česar odkrito, dosledno In brezpogojno obsoja vso politiko nasilstev proti narodnostim in še posebno tudi madjarski režim na Hrvatskem, ki mu prorokuje neizogiben polom na Škodo in sramoto Ogrske. Jaszi je tako-le karakterizira! Justha: Ni naiven, kakor mu očitajo njegovi nasprotniki. On je iskren, odkrit. Naiven je samo v toliko, v kolikor je naiven vsak iskren in pošten človek. Naši (madjarski) politični sleparji proglašajo za naivnega vsakega poštenega čiovekay nepri-stopnega korupciji in prevari11 Tudi mene (Ja^zi-ja namreč) so proglasili za naivnega teoretika!
Po spričevalu poštenjaka - socljologa Jaszi-ja si stoje torej v sedanjih bojih na Ogrskem drug proti drugemu: 'politični sleparji na eni in Iskreni In pošteni ljudje na drugI strani. Mi Slovani moramo želeti zmago tem poslednjim že iz railoga, ker boj s poštenim nasprotnikom ne ubija in ne zastruplja. A še veliko više nad tem je drugi razlog: gre tu za veliko idejo, za idejo demokratiziranja političnega življenja na Ogrskem. Tiszina k ika je nositeljica azi-jatskih tradicij na Ogrskem, demokratizacija pa bi ogrsko politično življenje primaknila bliža k evropskim običajem.
Uveljavljena volja njih, ki sami trpe, delajo in vsttarjajo, bi ustvarila gotovo vse drugačno razpoloženje nasproti naporom narodnosti po svobodi, nego pa vlada med njimi, ki jim je politika vprašanje ezistence, ki jih sovražtvo do druzih narodnosti — hrani 1
V velikem močvirju madjarske korupcije se ljudje Justhovih svojstev tem lepše pojave. In iz srca moramo želeti toliko v interesu slovanskih mučenikov kolikor tudi Madjarov samih, da bi v tem boju za demokratiziranje in proti tistemu velikemu in malemu plemstvu, ki se kakor parazit redi na deblu Javnega življenja, Justh ostal visoko vzravnan, z neupogljivim hrbtiščem in odklanjajoč vsak kompromis med minolostjo goljufij in korupcije in med vero demokracije v bodočnost.
Vsakako imamo Slovani dovolj razloga, da z napeto pozornostjo sledimo boju: Justh contra Tisza!
Nadomestna deželnozborka volitev v Puli.
Pula 19. maja. Pripravljalni odbor za predstoječo de-želnozborsko volitev je po večkratnih sejah sklenil, da se za to volitev proglasi kakoi kandidat g. dr. Matko L a g i n j a. Današnja seja, ki se je vršila cb 11. uri predpoludne, je imela le formalen značaj. Odločitev je padla že pred tremi dnevi. Bilo je neprimerno število kandidatov, ali zmagala je ideja — razuma. Dr. Matko Laginja uživa v vsej Istri veliko popularnost, a to ne samo v narodnih krogih. Nikdo doslej še ni užival toliko ugleda in spoštovanja tudi v vladnih in vojaških krogih.
Kakor znano, je dr. Laginja že član deželnega zbora in odstopi v slučaju izvolitve v Puli svoj sedanji mandat drugemu.
Ko je .Edinost" zadn'ikrat poročala o onem zaupnem sestanku, je dotična notica v izvestnih hrvatskih krogih napravila neugoden uiis, češ, da sestanek ni bil za javnost. In glej, Italijani so se zbali že tega sestanka. O ttm p;iča ne le javnost, ampak tudi novinstvo. Od časa poloma na občini so ti popolnoma brez glave in ostanki italijansko, liberalne stranke sploh ne vedo, kaj bi storili: ali naj postavijo kandidata ali ne?! Generali so v zaporih, denarja pa — ni. Socijalni demokratje pa so z zadnjim štrajkom doživeli tak poraz, da bržkone ne bodo kandidirali in tudi ne bodo glasovali ne za enega, ne za drugega. Kakor vse kaže, je torej hrvatski stranki zmaga zagotovljena. Zato pa: na delol
Domače vesti.
Bosenski deželni načelnik general Potiorek |e včeraj ob 6.30 dospel z brzo-viakom južne železnice v Trst. Tu je obiskal namestnika, princa Hohenlohe ter se ob 10.30 s parnikom „Dalmat* odpeljal v Metković.
Grški kralj Jurij dospe danes v strogem inkognitu z jahto »Amphitrite* v Trst, lod kjer se poda v Kodanj, k pogrebu dan-Iskega kralja Friderika VUl.
Junaštva socijalnih demokratov. Za
minolo nedeljo je sklicala krajna skupina zidarjev NDO javen shod v „Konsumnem društvu" na Kolonkovcu. Socijalni demokratje so nato sklicevali ves teden tajne sestanke in se pripravljali, dobro vedoči, da Je skupina zidarjev NDO v zadnjem času močno narastla in da bi jim shod v Kolonkovcu veliko škodoval, ker bi se zidarji, čim bi čuli resnico, pridružili organizaciji, ki je prava organizacija za slovensko delavstvo. Privlekli so na shod delavce vseh strok — železničarje, tiskarje, zidarje, čevljarje, prodajalce žganja, regnikole itd. torej vsi socijalni demokratje, ne samo zidarji, so bili alarmirani. Bali so se, da bi kolon-kovskl zidarji ne slišali resnice, zato so pa i sklenili razbiti shod, ali pa odvzeti predsedstvo. Ni čuda, da se jim ie to posrečilo, saj so apelirali in vabili vse svoje člane italijanske, slovenske in nemške narodnosti, med tem ko je vabila NDO na shod samo zidarje in so tudi samo zidarji prišli. Ko je tajnik NDO Brandner, pozdravivši navzoče, hotel naznaniti, da se g. dr. Rybar shoda ne more udeležiti, ker je bolan, je med socijalisti nastal velik krik; grozili so in dvigali pesti, tako, da govornik ni mogel niti opravičiti odsotnosti državnega poslanca. Na to je govoril soc. dem. Regent, ki ne more stvarno govoriti in dokazovati, ampak samo hujskati in spravljati osebnosti na dan. Sicer se je že večkrat pohvalil, aa zna grško in latinsko, da je poet, pisatelj in bogve še kaj, in tudi pri tej priliki se je postavil na noge, da zna bolje slovensko govoriti, nego pa vsi gospodje v „Narodnem domu" in NDO. Prizadeva si ta zviti mož, da govori prav solzno, hoče biti navdušen in misli, da govori iz srca! In ravno to siljenje je tako antipatično. Možiček je obrekoval dr. Rybara, „Edinost", dr. Mandića, dr. Kisovca, prof. Mandića, Brandnerja in sploh vse, ki razkrinkujeio te čudne branitelje slovenskega delavca. Prav jokal je, ko se je spomnil prijateljev, ki jih je imel in ki so mu vsi pokazali hrbet, ker je protinaroden in odobrava Puecherjeve nastope proti šolam Ciril-Metodove družbe, ker se nahaja v družbi onih, ki slovensko delavstvo le izkoriščajo v svoje strankarske in politične namene. Ko je končal in je Brandner zahteval besedo, je Regent, sluteč, da njega in socijalno demokracijo pokaže v pravi luči — je takoj velel predsedniku : Brand-nerju se ne sme dati besede! Ko pa je Brandner stopil na mizo ter odločno protestiral proti temu, ker je shod javen in se mora podeliti vsakemu besedo, se je zapodila proti njemu nahujskana družba, ga vrgla zmize na tla in ga suvala s pestmi in nogami. Da ga niso pristaši NDO osvobodili in branili, bi ga bili suroveži gotovo hudo poškodovali, kajti bili so na to pripravljeni, to je bil njih namen. Sicer pa je dobil Brandner vseeno precejšnje poškodbe po nogah. —
To so socijalni demokrati! In taki ljudje si še upajo govoriti, da se bojujejo za povzdigo slovenskega delavstva. Ti ljudje naj bi bili zastopniki delavstva naše krvi, slovenskega delavstva!! Ne! Njim gre le zato, da ustrezajo italijanskim sodrugom, ki pa so samo po imenu socijalni demokratje, v resnici so pa najhujši nacionalisti !
Zidarji! Videli ste, kakšnih sredstev se poslužujejo! Trpeli ste mnogo radi njih. Zato se vendar enkrat spametujte! Ne bodite v zapreko razvoju slovenskega delavstva, ampak pristopite V3i do zadnjega k „Narodni delavski organizaciji", ki jej je namen, d* brani pred nasprotniki vas, slovenski zidarji, kakor vse druge»slovenske delavce.
Lagati ne zna- Kakor je čitateljem znano, je za 12. t. m. sklical Jože Kopač železnlčarski shod v Kanalu, katerega se pa po priznanju njegovega zaupnika v Kanalu ni udeležil iz g~>'ega strahu pred zastopnikom centrale ZJŽ. iz Trsta. — Za sodruga Kopača, ki sam kriči po progi, da zastopa svetovne ideje, je bil to hud poper, katerega ni mogel mirno preboleti. Radi tega je pograbil za pero, zbral vso svojo modrost in odgovoril v svojem „Železničarju" od 15. t. m., da se ni mogel udeležiti shoda v Kanalu radi tega, ker je v soboto lit. m. prišel iz Dalmacije in bi bil moral isti dan prisostvovati občnemu zboru „Vzajemnosti" v Nabrežini.
Ker ima Kopač tako pičlo število organiziranih železničarjev, da bi ne bilo niti 5°/0 železničarjev čitalo njegovega praznega izgovora, je čutil potrebo, da se tudi v „Zarji" po robu postavi in tako svojo ča-titljivo osebico popolnoma opere. Toda Jože Kopač je ostal In je še vedno tisti, kakor je bil pred 15 leti. Druzega se ni na njem spremenilo kakor to, da je postal starejši in s starostjo, kar je samo ob sebi umevno, »udi grozno pozabljiv. Dne 18. t. m. je napisal v „Zarji" nekaj o neki oslovski baha-riji in da se radi tega ni mogel udeležiti železničarskega shoda v Kanalu, ker je imel zeno za smrt bolno In se je moral takoj potem, ko mu je žena okrevala, v Dalmacijo odpeljati.
Torej po „Železničarju" je prišel Kopač 11. t. m. iz Dalmacije, a kakor piše „Zarja",
se je Šele odpeljal 12. t. m. v Dalmacijo. Kedal torej laže?
Jože, Jože, od 15. do 18. majnika I je samo 3 dni in vendar nisi dvakrat enako pisal o eni in isti stvari. Po kranjsko se to pravi lagati.
Srečna stranka, ki ima take brihtne politike v svoji sredi. Vsi tisti pa, ki imajo ovsene, koruzne in ajdove možgane, morajo zlasti pred teboj pod klop. Ako pa Jože Kopač ravno želi, mu pa tudi lahko povem, kje se je nahajal v nedeljo, dne 12. t. m., to je takrat, ko se je po njem napovedani shod vršil v Kanalu.	Ivan Jaklič.
Mizarska dela za stavbo šola dr. Sv. C. In M. pri Sv. Jakobu. Družba sv. Cir. in Met. razpisuje mizarska dela za notranjo opravo za novo šolsko stavbo v Trstu. Interesenti naj se zglase v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani „Narodni dom", ob delavnikih od 4. do 6. popoldne, kjer dobe potrebno pojasnilo glede števila in velikosti posameznih objektov. Na pismene oglase se bodo dajala tudi pismena pojasnila. Oferti se imajo položiti v družbeni pisarni vsaj do 26. maja. — Vadij znaša 10% ^r ga ima isti, ki mu bo izročeno delo, položiti v pisarni družbe sv. C. in M. v 3 dneh po prevzetju dela.
Vodstvo družbe sv. C. In M. v LJubljani 18. 5. 1912.
Jugoslovanski kongres. Odbor političnega društva „Edinost"* je prejel od dalmatinskega dež. glavarja, drž. poslanca in predsednica dalm. kluba V i c k a l v č e-vl ća sledeče pismo :
Dunaj, 18. 5. 1912.
Ugledni odbor!
Vaše velecenjeno pismo, ki poudarja primernost, da bi se v Trstu obdržaval sestanek Jugoslovanov v svrho posvetovanja o skupnih višjih interesih, je došlo v moje roke šele pred par dnevi; ker me ni našlo tukaj, pa je bilo poslano v Zader, kjer me tudi ni naš!o, dokler mi ni bila zopet poslano na Dunaj. Zato je pismo ostalo dose-daj brez odgovora.
Poslanci n Dalmatinske ga kluba* priznavajo, da bi skupno posvetovanje o skupnih interesih moglo biti koristno in da bi biio primerno, prirediti v Trstu sestanek, ako bi vse skupine pristale na to.
Izvolite sprejeti izraz mojega odličnega spoštovanja	udani
I v č e v i ć.
Kaj vse prenašajo kranjski Slovenci! Poročajo nam: Minulo nedeljo popoludne je šla večja družba tržaških izletniRov skrzi vas Gorenja Braniča (pedobčina Er-zelj) in so videli pri tem, da snuml^e nek človek z zida krajevno tablo. Tržačam so se ustavili in vprašali, kaj to pomenja? V pojasnilo so dobili odgovor, da je okr. glavarstvo v Postojni naložilo županu, da mora odstraniti samoslovensko tablo in jo nadomestiti z dvojezično. Trž ičanl so nato začeii protestirati in klicati, da je to škandal, če se na tak način postopa s Slovenci na njih lastni zemlji. Nabralo se je takoj polno vaščanov, ki so dajali Tržačanom prav; samo neki mož je menil: Kaj hočete, če je župan dobil od okr. glavarja tak uftaz, ga mora tudi izvršiti. No, konečno so Tržačani dosegli, da je tabla ostala na svojem me tu. Za koliko časa, to je seveda drugo vprašanje.	* * *
Tako naše poročilo. Temu nasproti moremo mi ugotoviti, da določanje jezika krajevnih tabel spada edino le v kompe-tenco občin in nima okrajno glavarstvo pri tem absolutno nikake pravice do utikanja. Zato tudi vidimo, da imajo naše občine v Istri edino-Ie slovenske, oziroma hrvatske krajevne table in ne prihaja kakemu okr. glavarju niti od deječ na misel, da bi se spotikal nad tem. Tudi na Koroškem na pr. dosedaj še nismo čuli, da bi bil kak okr. glavar naročil temu ali onemu nemškutar-sfeemu županu slovenske občine, da mora izključno nemške napise nadomestiti z dvojezičnimi. A kaj bi rekel šele župan kake Gornještajerske občine, ako bi mu okrajni glavar naročil, da mora odstraniti nemške krajevne table in jih nadomestiti s sloven-sko-nemškimi! Bržkone bi rekli takemu okr. glavarju, da je znorel! Le na Kranjskem si smejo nemški birokratje dovoljevati vse, kar jim pada v glavo. Mi res ne vemo, ali naj bi bolj občudovali predrznost okrajnega glavarja, ki se upa izdajati take proti iako-nlte ukaze, ali pa pohlevnost župana, ki jih izvršuje! Sicer se je pa, če se prav spominjamo, svoj čas že Kranski deželni odbor potegnil za samoslovenske krajevne table. Zato bi bilo želeti, da bi ljubljanski listi občine poučili, da imajo le one same, in ne okrajni glavarji, pravico, določati jezik krajevnih tabel.
Vojna ladija „Žara" Je dospela včeraj v Trst s kadeti ces. in kr. vojne mornarice, ki se nahajajo na učnem potovanju.
sko
SOKOL
blago, sukna
ca gospode m dame, loduo tu mu<lno blago priporoča
KAREL KOGIaN. : : tovarna sukna : :
v Humpolcu (Čeftko). : : Uzorci franko. : :
Hočete imeti dobro obleko in po ceni? Annantio Levi, s&ss
Trstu, dne 21. »aja 1912.
»EDINOSTc St. 141.
Stran 111.
Barkovljatiska društva, pevsko dru- kolesa nad 10 m globoko v spodaj ležeče štvo „Adrija", podružnica C. M. D. in od- i lesno skladišče. Mladič je pri tem dobil
■mu i—min«
stk „Sokola", so priredila v nedeljo v barkovljanskem „Narodnem domu" veselico ? korist ubožni slovenski šolski mladini barkovljanski, in reči moramo, da je ta veselica uspela v vsakem oziru kar najboljše. Lepi dan in gotovo tudi blagi namen prireditve ]e privabil v prijazne prostore „Narodnega doma" toliko občinstva, da je primanjkovalo prostora in prirejajoča društva so poskrbela, da vsemu temu mnogobroj-nemu občinstvu ni manjkalo zabave.
Glavni del sporeda je bil na ramah pevskega društva „Adrije", ki je i s svojim mešanim i moškim zborom, okteti in solisti pokazalo, kako vneto in resno goji lepo
mnogo ran, med temi nekatere nevarne. Spravili so ga v bolnišnico.
Petindvajset kazni ima že na hrbtu 39Ietni Ivan Rački, ki je rodom Tržačan, pristojen pa v Delnice na Hrvatskem. V Trstu je v zadnjem času prenočaval v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzi. Leta 1900 ga je izgnala politična oblast pozneje pa je bil obsojen pri tržaškem deželnem sodišču' na 16 mesecev ječe zaradi razžaljenja veličanstva in nedovoljenega povratka. Bil je' po dosluženi kazni izgnan iz vseh dežel, ki so zastopane v dunajskem državnem zboru.'
Včeraj zvečer ob poli 12 pa je bil, Rački aretiran v ul. Barriera vecchia, ker:
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
w PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITAL1A
TRST - VIA MALCANTON - TRST
£
pesem. Podrobnejše ne bomo ocenjevali po- ga Je neki stražnik spoznal. Rački se je z sameznih toček, rečemo naj le v splošnem, vso močjo uprl stražniku in ga poleg tega da je društvo lahko ponosno na svoj na-1 začel zmerjati na vse mogoče načine. Bilo predek in da fcasluži odkritega priznanja je treba več stražnikov, da so ga ukrotili, za svoj res hvalevredni nastop. Tupatam bi Ko so ga pripeljali na glavno policijo, se je bili želeli pri nekaterih točkah morda neko-;na hodniku pred sobo inšpekcijskega urad-liko živahnejšega tempa, v ostalem pa, ka- ! nika zopet izrazil žaljivo o osebi vladarja, kor rečeno: vsa čast pevcem in pevovodji. Račkega so prepeljali v preiskovalni zapor
Z dvema baritonskima solotočkama je deželnega sodišča, aastopil kot ljub gost g. G e r g i č In do- j Koledar in vreme. — Danes: Fe-segel žnjim lep uspeh. Z izredno prisrčnostjo Iiks, spoznavalec — Jutri: Julija, devica. j oa je pozdravilo občinstvo na odru g.coj Temperatura včeraj ob 12. opoldne; Jan ovo, ki je žela za svoje ljubko petje -f 200 C°. — Vreme včeraj: Toplo.
Mnenje gosp. dr.a H. Tonin-a,
glavnega zdravnika v ital. bolnišnici Umberto I , Kahira
"ž*
G. J. SERRAVALLO
Trst.
%
Pogostoma uporabljam črez 12 let Železnato Klna-vino Serravallo (Vino dl China Ferruginoso Serravallo) v svoji praksi In v italijanski bolnišnici Umberto I.; jaz moram z vso vestnostjo in iz srca podpričatl, da je vino Serravallo tonično In Izborno v vsakem oziru In da je ne samo radi s\oje okusnostl In uspešnosti, ampak tudi, ker vsebuje gotovo količino alkohola.
KAHIRA, 25. I. 1911.	Dr. H. TONIN.
Vremenska napoved za Primorsko: Neizpremenjeno. Zmerni vetrovi.
burno odobravanje. Poklonjena sta ji bila
dva lepa šopka.
Ko je ženski zbor odpel H. Volaričevo
„Divjo rožico", sta bila podeljena dva krasna	EzpPCSd
šooka vrlima AdriiaČicama g.ci ZoriRaž-	« * * a si____
m o v i in g.ej RafaeiiKrošeijnovi Obsojeni agenti Austro-Amenkane.
v priznanje za njih toliko požrtvovalno so-! Pred nekaj leti so agentje Austro-Ame-delovanje v korist društva.	rikane z raznimi obljubami tudi mnogo naprave viharje smeha je vzbujala nato	ših ljudi iz Istre, bližnje okolice in Krasa enodejanka „Medved snubač", v ka-	izvabili in pregovorili, da so se izselili. Ob-teri so nastopili člani našega tržaškega gle-	ljubovali so jim vse zlate gradove in mno-dališča: g.ca Janova in gg. Rajner, Pod-	go istrskih kmetov, ki niso imeli denarja, da krajšek in Požar, katerim je treba priznati,	bi se izselili, so se zadolžili vsled tega na ; da so izborno izvršiii svojo nalogo. Vrzeli	beraško palico. Proti raznim agentom „Au-med posameznimi točkami sporeda je izpol-	stro Amerikane" se je konečno nabralo to-" nii g. Martelanc z igro na glasovirju.	liko materijala, da je državno pravdništvo Po končanem sporedu se je razvila ob	proti Omeru Cosulichu in Emiliji Tomšiču srečdovu in drugih takih zabavnih stvareh	dvignilo obtožbo radi goljufije, oderuštva in j prav vesela zabava, in mestno občinstvo je	nagovarjanja k izseljevanju, proti Antonu; le obžalovalo, da je vse prehitro prišel čas,	Medvedu, Ivanu Tomšiču k izseljevanju. Mi-, ko je bilo treba vloviti „zadnji tramvaj",	nuli teden se je proti obtožencem vršila ka- ■ Pohvalno naj omenimo tudi gostilniško po-	ženska razprava, ki je trajala štiri dni; v strežbo, za šalo pa morda tudi to, da so	soboto je bila proglašena razsodba, s ka-Barkovljani res pravi tički, kaiti udomačili	tero sta bila Omer Cosulich Emilij Tomšič so ce<o divje zverine; imeii smo namreč	oproščena goljufije in oderuštva, a obsojena priliko pokusiti izboren „volčji" sir. Vse-	radi nagovarjanja k iseljevanju: Omer Co-j kakor pa bi bilo želeti, da si gostiina nabavi	sulich na šest tednov in Emilij Tomšič na; vsaj za take prilike nekoliko več oprave,	tri tedne strogega zapora. Anten Medved: miz In stolov, kajti v nedeljo marsikdo ni	Je bil obsojen na pet dni strogega zapora, mogel dobiti prostora pri mizi.	dočim je bil Ivan Tomšič oproščen.
Prireditev je uspela, kaker smo že rekli, j	,.v w
gotovo v vsakem oziru ksr najbolje in pre-1 POTOtllO SOOISCO. pričani smo, da bo pomagala marsikateremu	. se {e MCeIo nQ zasedanje
ubogemu otroku do prepotrebne obleke;	J ^ ^ do kQnca ^
pokazala pa ,e obenem da imajo t zaški hodnJ 1 meseca. Za porotnike to gotovo Slovenci, zlasti pa naši vrli Barkovljani res £ 8 stvar fa ^ je tfeb |a za_ svoje srce na pravem mestu, da radi in	>	g . * { re's ve„kih žftev
mnogo žrtvujejo za svoj mili slovenski narod. Tq je Jmenil pred /ačetkom včerašnje prve
j, !, . . .	i i i.i t obravnave tudi predsednik deželnega sodišča,
Na blejsko jezero napravi izlet Trg. deželnosodnPt svetnik Milovčič v svojem
izobraževalno društvo" v nedeljo, dne 2b.	__
mejnika. Odhod ob 7 30 zmtra, £»vbkond: ^^abeležitMe mdi treba zn.filni dego-Prihod naia ob 11 zvečer Cene: član-,	i , , porotnikov, ot-llsi!
(m n,,h družine) pla£a]o K 7 za a in na- ^ Ka el B remayer z nemškim .hler«, zal (za vsako osebo), nečlani K 10 72 Ker P	oredsednik vprašal, ali ne zna
moramo na|dal,e do 22t .m vedet, število ital,jaRfk0'? B«rgmay<r jeodgovarlal vedno
ffl izleta, ^iemudama pri ali %,ie blagainisu -Tr fsko-obrtne	C
vremenu.a'le ,'et. So* 'oglasi"	E"1' B"t0"iU' b"a
udeležencev	i	obtežena ropa.
K slavnosti razvitja zastave šentja-) Predsedoval je viš dež^ sod. svetnik kobške Čitalnice dne 2. junija so se nadalje Milovčic, votanta sta Ma dtz. sod svetnik priglasila sledeča br. društva:	| Pachor in sodnik dr Pollanz ; obtožbo ie,
12 L'pa, Bazovica, dep. z zastavo. 13.: zastopal dez. oravdnik Zencovich. Regaglia; Samo, Brtoki, korp. 14. Slava, sv. M. Ie branil dr. Glachin, Bertolija pa dr. Pm-; Magd. sp. korp. z zastavo. 15. Gaj, Bane, cherle ^
korp. 16. Hnjdrih, Prosek, korp. z zastavo, j Obtožnica izvaja da sta se Regaglia in-
17.	Nabrežina iz Nabrežine, dep. z zastavo. Bertoli v noči med 12. in 13. decembrom 1
18.	Sv. Ivanski cerk. pevski zbor, korp. 19. 1. pridružila v kavarni Montefiore v ul Bralno pevsko društvo „Prešeren", Boljunec, Ponte v Trstu nekemu Josipu Vecchietu, ki dej z zastavo	sedel z ne!co zensko v kavarni, in mu je
' ' Izlet gostilničarjev v Postojno dne Regaglia že v kavarni parkrat poskusil od-. 30. raamika 1912. Naznanja se izletnikom, vzeti denarnico. Okrog dveh ponočije od- ; da stane vožnja za 30 oseb skupno brzo- šel Vecchiet domov, in ko je prišel do svo-vlakom 716 K iz Gorice v Postojno tja in jega stanovanja v ul. delle Scuole israeliti-nazaj K 8 80 za osebo in za izletnike istim che št. 3., sta se mu obtoženca zopet pn-briovlakom iz Nabrežine iz Postojno tja in družila. Bertoli ga je objel z rokami, da se nazrij za 30 oseb skupno kron 5 60 za ni mogel ganiti, medtem pa mu je Regaglia 0 eb0	vzel iz žepa denarnico, v kateri je imel dva'
Prijave, zneskom K 12-80 iz Gorice in bankovca po 20 K in 32 vinarjev. K 9 60 iz Nabrežine spremajo do 24 maj31 Vecchiet je začel klicati na pomoč in 1912 sledeči poverjeniki: Anton Mikuž Sv. stražnik, ki se je odzval temu klicu, je are-Lucija ob Soči, Ivan Štraus Podbrdo, Ivan tiral obtoženca Regaglio, pri katerem so na-Sapla Šturje Ajdovščina, Josip Grbec Sežana, Sli oropani denar. Kmalu potem je bil are-
Voznopoštne^1 pošiljat ve za c. kr. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE.
postne urdde v Turčiji se vsled odpretja Dražba, ki se bo vršila jutri v sredo od Dardanel zopet normalno pošiljajo.	9—11 pr®dp.
--b j Terjatve za svoto 700 kron, zlata ve-
Tržaška mala kronika, režica in prstani, več kilogramov usnja za
_ podplate in oskarskega usnja in chevreax. Trst* 18. maja. L_L_-_i-
Zopet ozdravel. Trgovec Levi, ki je Ljudje šibkih živcev le malokdaj
bil, kakor znano, dne 21. m. m. z nožem	vedo, kam naj se obrnejo. Učenjaki trdijo,
napaden v svojem skladišču v ul. Stazlone,	da je elektrika najboljše zdravilo in sicer
je po 28dnevnem bivanju v bolnišnici ozdra-	galvanski tok. Kdor se hoče poučiti o tem
vel toliko, da je mogel zapustiti bolnišnico,	naj naroČi 80 strani broječo lepo upremljeno
Velika nesreča. Včeraj ob 5 zjutraj	knjigo o zdravljenju z elektriko. Priloži naj
se je 23!etni brivec Umberto Steckar iz	10 vivarski znamki, sicer je brezplačna. Za
Zidra v družbi dveh prijateljev vrnčal na	ženske posebna izdaja Naslov: E!ektro-Vi-
kolesu z nekega zieta. Na skedenjskem	taiizer, zdrav institut, Bidimpešta XI. The-
klancu je na nekem ovinku Stecker padel s	resieuring 7, mezzanin 171.
Čevlji birmaiB.ce in botre
barvani in črti najraznovrstnejš h krojev in kož, ličnega dela, iz najboljšega blaga, ter trpežni čevlji za delo se dobs v prodajalnah
Čevljarske zadruge V Mirnu pri Gorici
v TRSTU, Via B*rriera vccciiia 38 in Via dei Rettori j, v GOiilCi, na Starem trgu 1. — V SPLITU, ul. Star. su<la 314.
V zalegah vedno sveže biago.
- - Čevljarnica - -
Leonardo Renna
Trst, ul. dells Acque 4. Velika izbera moških, ženskih
in otroških čevljev. Sprejemajo se naročila in i o^ra^jia po zmernih cf neb
Dr. Peciiik
£rst> via S Catenna stev. i
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in špecijalist za kožne ir. - - vodne (spolne) bolezni : 11 */» — 1 ■ ■ ~
Pristna brnsba suftnn
1 rdrerek 10	kron 1 odrezek 15 kron
1 od rezek 17	kron 1 odrezek 20 kron
pomladna in poletna sezona 1912, Odrezek 3*10 m dolg ' 1 cdrezek 7 kron za kompl. trosko obi.
(eaknja, telovnik, hlače) + + + samo + + +
Odrezek za salonsko obleko 20 kron, hakor tud povrAnike, tur, lodne, pvilene kamgoTire itd. po=ilja jjo tov. cenah realka in solidra, dobro znana zaloga sukna
siesel - ImUof - Brunn (Brno).
Vzorci gratis in franko.
Ueodnosti privatnih odjemaletv, narečevati sukna naravnost pri tvrdki Siegel - Imhof na to arniškero mestu so velike stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzoira, pazljiva postrežba tndi mal h nar Čil v svežem blagu.
Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki.
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače gamaše, čepice iz čiste volne, rokovice.
Steklenice Helios, več dni gorke in
mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice.
Za člane šprrtnih in planinskih društev j^T POSEBNE CENE. ^fl
Športna trgouina JtruKel
nlica S. AntoBio 12 (nasproti Kred. p s.opjo)
MJm BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, clica San Jrancesco 9'^Issisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet na ok^lh. Na željo se menjajo pasovi in zmetJ. Jamči za papolno dela ia se ne bo|l ktnkurenon.
Poskusite FI- Cnlnfin« ki je naj-
CiOVO KAVO »Octlllllll flnejS* in najzdravejšl kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajainicah. oooo
\a obroke!
rM
zaiog^ izdelanih oblek
Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in de?ke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika Jzbera volnenega blaga. Najzmeruejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Autoraatico\
Telefon št. 251, Rim. II._
O rsi
3* C/5
JL £ *£■ 5*
< S
Is
- A
S ®
25.2

Zdravilno pivo dvojnega kvasa Vsi zdravniki ga priporočajo.
S^TfffC A j&l Odlikovano na I ■ ^ 8 ELl M Hi 5 7 razstavah. : |
Glavna zaloga v Tratu^l^^aldlriv^St^^^^^^l^^^^^^^^j^
L Odlikovano na : 7 razstavah.:
Naznanilo. - ]fa 3(orsu št. 13, prvo naslr.
je začela razprodaja partije
krasnih oblek za dame, jopičev, vestalij, priponov
spodnjih kril in hlač itd.
■i s 50 % znižanja mm
Čas razprodaje : od 8. do 12. in od 2. do 7
pop.
Stran IV.
„EDINOST" št. 141.
V Trstu, dne 21, maja 1912.
ran tudi BertoJi, ki le tudi izgnan iz Trsta ia	bregu, so zapazili šele, da Simončiča ni
se je vrnil v Trst brez denarja.	iz morja. Eden iz ene trojice je takoj skočil
Državno pravdništvo toži torej 24!et-	zopet 'v morje in čez nekoliko trenotkov nega ključavničarja Lufgia Regaglio, pristoj- se mu je res posrečilo zgrabiti Simončiča
nega v Bobbio v Italiji, in 24letnega kotlarja	in ga privleči na suho. Toda vsi poskusi, Elija Bertoliia, Tržačana, zaradi zločina ropa da bi ga spravili zopet k življenju, so bili v smislu §§ 190 in 194 k. z., Bertolija pa brezuspešni. Siromak je bil že izdihnil.
poleg tega tudi zaradi prestopka nedovoljenega povratka.
Obtoženec Regaglia je priznal, da si je prilastil Vecchetovlh K 40 32, toda zanikal je, da bi bil to storil s silo in da bi mu bil to pomagal Bertoli. Zatrjeval je, da je vzel Vecchietu denar iz žepa, ko je ta spal v hišni veži.
Obtoženec Bertoli Je tudi zatrjeval, da ni držal Veccheta, ker je to popolnoma nemogoče, ker ga je še bolela leva roka, ki si jo je pred kratkim zlomil. Priznal pa je, da sta se zmenila z Regagllom, da vzameta Vecchietu denar. V Trst se je povrnil, ker ima tu svoje stariše.
Kot priča zaslišani 61 letni mešetar Josip Vecchlet je izpovedal v smislu obtožnice
Došli zdravnik je mogel le konstatirati na-stopivšo smrt. Simončič je bil rodom Slovenec iz Maribora. Služil je prvo leto. Zapustil je stariše in zaročenko z enim otrokom.	_
Vttti a Gtoršške.
Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici uljudno naznanja gg. dirkačem, da se že lahko priglasijo k cestni dirki, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo Gorica Miren-Gorica 10 kilometrov v štirih oddelkih. Vsa darila cestnih dirk spremlja v ta namen izdelani diplom. Darila se razdele po končanih dirkah. Vršila se bo tudi polževa dirka in srečkanje. Žrebanje bo ob 8 zvečer. Prijave in \e potrdil, da ga je eden držal, drugi pa dirkačev sprejema predsednik društva F. mu vzel denar iz žepa Ni pa mogel, kon- Batjel Stolna ulica 4. Vloga k vsaki dirki frontiran z obtožencema, povedati, kateri ga za društvenike 1 krona, za nečlane 2 kroni, je držal. Izjavil je, da obema odpušča. Na prijave brez vlog se ne ozira.
Zaslišana sta bila nato še stražnik in ---———-
redarski nadzornik, ki sta aretirala obtoženca, |	MALA POSTA.
na kar je sodni dvor dal porotnikom sle-1 N. B. G o r i c a. Vašega pisma nismo
deča vprašanja:	dobili in zato nismo mogli uvrstiti Vašega
I.	glavno vprašanje: ali sta obtoženca oglasa. Blagovolile prihodnjič nasloviti pismo 2akiivila s svojim dejanjem zločin ropa? na inseratni oddelek našega listu.
II.	Glavno vprašanje: ali je obtoženec Gosp. D. S. Pula. — I. V. L j u b-Beitoli kriv nedovoljenega povratka?	Ijana. — I. B. Pr o s e k. — F. R. D u-
Za slučaj, da bi porotniki zanikali prvo t o v I j e. Vaših pisem tudi nfsmo prejeli,
glavno vprašanje: ali sta si obtoženca pri-	Pritožite se na pošti.
lastila v svojo korist znesek K 40 32 iz po- K m e č k a H r a n i 1 n i c a in p o s o-
sesti Josipa Vecchieta brez njegovega dovo-	jilnicav Herpeljah. — Vaše objave
ljenja? (Prestopek tatvine.)	od 15. t. m. nismo prejeli, a drugo Vaše
Po govorih državnega pravdnika in	pismo in reklamacijo dobili smo šele danes,
obeh branitelje v so porotniki po tričetrtur-	ponedeljek 20. t. m. ob 3. popoldne. Nismo
nem posvetovanju zanikali prvo glavno	torej mogli uvrstiti Vaše objave v današnji
vprašanje z 11 ne proti 1 da, drugo glavno	Številki.	Inseratni oddelek,
vprašanje v zadevi Bertolija potrdili z 10
I« BI
iUristide Gualoo - Trni
via S. Servoto 2. — Telefon 329, Rom. VI.
Odllkouana tovarna ( svetinjo ) ceui In cementnih plošč, teracou In umetnega Komna.
• • • •
§ t • •
Sprejema vsakovrstno delo t cementu.	CVne zmerue, delo točno.
,da" proti 2 „ne", toda S pristavkom „za-	llftpnrs njenega v trgovini ie^vin, se»sprejme
.adi rodbinskih zvez", dodatno vprašanje	'J^S, SmSETISSb.™^
pa so potrdili za Regaglio z 10 „da" proti £—--. v v ,- ,,—— .
2 „ne", za Bertolija6 pa 11 „da- proti	LetOVIŠČarjem ? Padri&httSSZ
1 „ne-.	eob in 1 kuhinja ; vrt in toda Brojenca. Vprašali
Na zahtevo dr. Pincherle, kateri je so- pri županu v Padrićah It. 15 p Bazovica.
1095
dišče ugodilo, so porotniki ponovno odšli v	Snha z eno* postajo se odda takoj ra 12 kron
posvetovalnico in potem izrekli, da oni	f™* me8ečno- Dllca Miramar st 7, IV. nad.
d^tavek zaradi rodbinskih zvez- spada k	|u.n|tai sta dve httd z dobro obdela
„10 da\ Branitelju tudi ta odgovor ni bil	Na gjrouaj rimi vrti v bližini Bojana. Na-
všeč in je zahteval Še enkrat natančnejšega slov pn inseratnem oddelku Edinosti.___ 1101
odgovora, a sodiSCe |e to zahtevo od-	pr|)da gg ma,a „jfc l^Gon-
Nalole sodišče proglasilo razsodbo	Tj'AfS&ŠV&Z*.
pO kateri se kaznuje Regaglia zaradi	vodo NbbIov za pojasnila : Fondamenta Frefetura
prestopka tatvine z enim tednom zapora, i>63i, Maneata Venezii._____1002
Bet toli pa zaradi istega prestopka in pre-	p.p rj«
stopita nedovoljenega povratka z dvema	rrilu"
se takoj dvorec (vila) radi odpotovanja* Naslov pri ins. oddelku Edinosti. 1000
tednoma strogega zapora.
Odda
se lepa meblirana soba z dvemi posteljami in s hrano. Ulica Belvedere 12, pritličje,
S12
Društveno vesti«	p
Pevsko društvo „Trst". Danes vaja Js, r^^f
. lo i vti s Košuta St. 1, Prošek, za mezki zbor ob 8. zvečer. Novi pevci ---
dobrodošli. - Jutri tamburaška vaja^ Se- Modeme Spalne SObe '
1 nnHrt rlm^f	ftinrrrin (tolloid	...... __.T	»
se eenežet pri Prošeku 12000 □ mt. tik velike ceste. Pi Javila doja Jernej
1030
Po najvišjem pooblaščenju ces.
in kr. apostolskega Veličanstva
Izredna c. kr. državna loterija
v dobrodelne namene c. kr. domobranstva in orožništva
TA DEVAKHA LOTERIJA, edina v Avstriji zakonito dovoljena. vneb .-Je 21.146 dobitkov
v gotovini v »kupni svoti 625.000 Kron.
Glavni dobitek: 200.000 K.
Žrebanje se bo vršilo javno 4. julija 1912.	Srečka stane 4 krone.
Srečke ee dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III. Vcrdere Z. llanitstrns^e 7, v loterijskih koli kturah, tobakarnah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in žele?ni?kih uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupovalce srečk brezplačno. Srečke se pošiljajo po5;nine presto.
Od c. kr. loterijske dlreKdle sg»
za loterije)

„RmetKa hranilnica In posojilnica"
v Herpeljah
(regištrovana zadruga z neomejeno zav« zo) vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 26. maja 1912.
ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih v Herpeljah.
DNEVNI BED:
1.	Poročilo načeUtva in nadzorstva.
2.	čitanje revizijskega poročila.
3.	Odobritev račun, zaključka za 1. 1911.
4.	Volitev načelatva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vr&i se po< ure kasneje na ietem n.estu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo vljavno sklepal ne gede na Število Davzo< i h udov.
Načelstvo.
Mizarska delavnica
francesco Kramcr
Trst, via Mirsrnar št. 21.
IzvrSujejo se vsakovrstna mizarska dela in se jamči za točno izgotovitev po umetniških pravilih. Najzmernejse cene
Nova pekarna 11 sjadfiifiari y Tram
A. iIERIČ - Trst
ul. Commerciale 328 (Pendice d i Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenei in konfektura. — Likerji in raznovrstno vino ----- v steklenicah. - - — -
EIlsihs Scheidler
- zobotehnik .
aobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 In od 3—6. 575 Trst, Plazza C. G <lilt»iil St II.
gw Zaloga obuvala
■■■■ in i&fttn« deittioioft saaa
PAVEL V^SI^TINI
Trst uL Giosue Carducci 31.
, A Vs	I
Velik* izberb molkih in tensku čevijev - l'o-pia.e r.t- izvr&ujbjo tuč-no >n b< lidno
1ZP j c ±mm\b cenah
vsakovrstno > mizarsko
lUfž : „Del. DOdp. društvo" Oiorglo OallaUi delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Kelvtdere 2", 20. i (Nar. dom) Z ozirom na nastop na ogel Torquato Ta*sj.	55«
društva šentjakobske
SSMŠŠ®
(\'ar. dom) slavnosti bralnega „C t: (n ce* 2. junija se prosi polnoŠtevilne
udeležbe.
O borova s ja »Učiteljskega društva*,
se vrsi danes v torek o .ie 21. majav društvi nt *ut>i.
Moški zbor „Drar^fiSnega društva". Danes ob 8. zveč. r pevska vaja sa moški z^cr.
Siov. del. izobr. društvo vabi vse odbi »n-ke na nocojšnjo ct b rovo sejo ob 8 zvečer.
Mzht. del« organizacija.
—	Pripravljalni odbor skupine delavcev škedc rjskih« plavže v ik!.cs;e za d£.nes ob 7. zvečer sv-^anek v nGospcdar^kem društvu-v Siced.iju. D..5VJ1! ted \ažen, zato naj nihče ne manjka!
skupina mestne plinarne NDO skl-cu;e za danes dva sestanka. Prvi se viši ob 5.30, drugi pa ob 9. zvečer v gostilni „Kosič" pri sv. Jakobu.
—	Odbor krajne skupine zidarjev NDO slicu'e za jutri v sredo ob 6.30 zv. odborovo
—	Kralna skupina zidarjev NDO sklicuje za četrtek ob 6.30 zvečer sestanek v prostorih NDO v ulici Sv. Frančiška štev. 2.
Moč In življenje

Vesti \z Istre.
Vojak utonil. Iz Pule: Dae 17. t. m. so se štirje vojaki 4. trdDjavskega polka kopali v morju in sjctr pri trdnjavi Veru-della. Imena vojakov so: Simončič, Humar, Furlan ia Bratinar. Po kopanju so seli na rob brega pri morju. Ker pa je pihal jak veter, je bilo morje močno razburkano, tako, da so valovi dosezali višino do 3 metrov. Naenkrat je pridrvil tak val, ki je potegnil vse štiri v morje. Trije, ki so znali plavati, so se srečno rešili, četrti pa, ki ni bil vešč plavanju, se je pogreznil in nI prišel več na površje. Ko so bili oni trije zopet na
- pomeni a upo-• raba rednega, galvaničaega toka za oŠib j jeni orgai.j-em. Učeni in I zdravniški strokovnjaki snglaSsjo Že daaes v tem, ia imamo v
gfilvan čui elektriki sred-•tvo s katerim s h ko pobijamo Hp O-LU
ži.čnošibtoat
revmatične b. lečiae. nev-ralcijo. cer-orna mote nja preba e, ne«, ečnest, gin - oboi, vsakovrstno šibk^Kt, ma'okrvnost in razne ženske bol'zni. Ali hočete sp< z-n^iti to zelo zanimivo pravilno metodo? Na že1 j o Vam ptšljeoao proti poSiljatvi detetvinar-ke zutrnko
f&šr^ gratis in franko "^fci
ilcstrirano knjigo, brez vsake obveznosti,
tu VI nam b. ste gotovo hvaieini ta to zelo zanimivo Čti^o in za dratrocene na a tte; ki jih vsebuje knjiga.
Elektro - Vitalizer, zdrav, zaveti
Budimpešta, Yl. Terei-iOnt 7, Iszzuli 171. Ordin. ure ob dt lavnikih od 10.—1. in id 3—6, ob delavnikih in prazn. od 11.—i.
— Kupon za brezplačno knjigo — Elektro - Vitalizer. zdrav, zavod
Budimpešta, VI, Ttrćz-kSrut 7. Hezzanin 171.
Prosim, da mi pošljete gratis in franko knjigo o mod. elektroterapiji (zraven 10 vin. znamka)
-'"k .'•V
e ■ w
O priliki birme?!
Velik izbor zlatih, srebrnih in kovinastih tir. Zla'e verižice, ovratni okrn-ki. obeski, uhani, prstani, zapestnice itd. itd. Solidna postrežba. Vse po absolutno konkurenčnih oeash pri
BOGOMIL PIMO » »-.,rn TSST
uilna vincenro Belimi 13 (raaorotl c«rirv«j »v. *v. Ant na)
: 60.000 kron
blaga, deloma poškodovanega, se proda
RADI
po najnižjih cenah
v maiiufakt. trgovlaia
KARL ANDREJČIČ
v Trstu, ulica Malcanton štev. 10-12
IME . . NASLOV
Poslužite se prilike.
Čevliarnica »Alla Sartorella" - Trst
w	»^r^m-	m »»-mi nooii It.m »»»»ti junto o»m) ■	-
Velika izbera vsakovrstnih če* Ijev
za moike, ženske In otrok«. Blago Izvrstno In	CENE ZMERNE.