PoStmna platana v gotovini Spedizione in abbonamento postale Štev. 1 V Ljubljani, v soboto, 1. januarja 1943-XXI 54828*** Ur 0.51 Xeto VIII. Izključna pooblaSSenka e» oglaševanj« ttalljanzkag« tn tujega Izvora Onione PubblleitS ItaUana S. &. Milana Uredntitvo Id optirn Kopitarjev« 6, Ljubljana Bedaztona Ammlnistraztonei Kopltarlev* &. Loblana Joucesslonari* aMlnaiva par to pubbllcltl 41 pravinienu Italiaa« ed es termi Halona PubbllelU Indiana S. L Milana Posrečeni nastopi osnih patrol v Sirti in Tuniziji Trije parniki s skupno 15.425 t. potopljeni na Atlantskem morju Italijansko uradno vojno poročilo št. 951 pravi: V Sir taki pokrajini in v Tuniziji posrečeni udarci osnih patrol, ki so dobilo ujetnike in zajelo vojne potrebščine. Sunki motoriziranih oklepnih nasprotnikovih oddelkov v libijski Sahari so bili strti po takojšnjem nastopu naše posadke v Gatrunu, v F e t z a n u pa so naše ogledniške edinice živnhno delovale. Nemška letala so med napadom na neko letališče v A l ž i r u na tleh uničila nekaj strojev, veliko drugih pa poškodovala. Nemški lovei so nad Tunizijo vrh tega v boju zbili dve letali vrste »Boston«. I*ri vhodu v luko B o n o so nemška letala napadla nnsprotnikov konvoj tor z velikimi bombami zadela dve srednji trgovski ladji. Oba parnika je mogoče imeti za izgubljena. Na Atlantskem morju je naša podmornica pod poveljstvom frogatneg« kapitana Lian-nazza 29. novembra potopila parnik »Argo« s 5500 tonami. Druga podmornica, ki ji poveljuje korvctni kapitan Karl Feccia di Cossato je 21. in 2fi. decembra potopila oborožena parnika »Queen Cit)« in »Dona Aurorav s skupno 9925 tonami. Hitlerjeva dnevna zapoved nemški vojski za leto 1943 »Leto 1943 bo morda hudo, a ne hujše od preteklih let, gotovo pa je eno: v tem boju ne bo nobene poravnave« Iljtlerjcv glavni stan, 2. januarja, s. Hitler je nemškim oboroženim silam dal naslednjo dnevno zapoved: »Vojaki! Tedaj ko sem vam poslal zadnji novoletni oklic, je naše bojišče na vzhodu zajela zima, ki je v svoji strahoti bila enaka naravni katastrofi Koliko ste morali trpeti vi, vojaki z vzhodnega bojišča, veste sami. Moje misli so v nočeh brez spanja bile pri vas. Da se je posrečilo preprečiti napoleonski polom, ki so nam ga hoteli zadati, je to zasluga vaše hrabrosti, vaše sposobnosti, vaše zvestobe in vaše trdnosti. Vi, o moji dragi bojevniki na vzhodu, ste v tej zimi rešili Nemčijo in vso Evropo, z vami pa naši zavezniški vojaki, ki se z ramo ob rami bore z nami. Medtem ko ste vi vztrajno in zagrizeno vzdržali v neskončnem boju zoper naravne sile in zoper sovražnikovo zvijačnost na evropskem vzhodnem bojišču, smo doma na žive in mrtve delali za obnovitev boja spomladi. V letu 1942 ste dosegli orjaške uspehe. Zaseden je bil Krim in očiščen sovražnika. Odstranjeni so bili nevarni sovražnikovi vrinki na šte- V letu 1942. so nemške oborožene sile potopile za 8,940.000 ton trgovskega brodovja Sovjetski napadi ob Tereku, v Stalingradu In velikem kolenu Dona spodleteli — živahni spopadi v Libiji in Tuniziji — Letalski napad na letališče pri Boni Hitlerjev glavni stan, 2. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Ob Tereku, v Stalingradu hi v velikem Do-novem kolenu so boljševikj nadaljevali svoje neuspešne napade, ki so jih spet veljali krvave izgube in 35 oklepnikov. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so nemške čete po obrambi proti ponovnim nasprotnikovim napadom prešle v protinapad in Sovjete vrgle iz raznih krajev in postojank ter uničile 13 oklepnikov. Južno od iimenskega jezera je nasprotnik ponovil svoje napade in nastopal z velikim številom oklepnikov. Vsi ti napadi so bili zavrnjeni, uničenih pa je bilo 8 oklepnikov. Od 21. na do 31. decembra so nemške edinice na vzhodnem bojišču uničile, zajele ali vrgle iz boja 742 sovjetskih oklepnikov. V Libiji in Tuniziji živahni nastopi nasprotujočih si napadalnih oddelkov. V Tuniziji so brza nemška bojna 'letala in lovci uničili šest nasprotnih letala na letališču pri Boni. Druga letala in dvoje trgovskih ladij je bilo poškodovanih severno od Bone. Strmoglavci so zadeli železniške naprave ter premikajoče se nasprotne čete. V noči na 1. januar je nemška podmornica v Sredozemskem morju severno od Cipra z dvema torpedoma potopila rušilca vrste »Jervis«. Včeraj so angleška letala metala zažiga'lne bombe po raznih krajih v zahodni Nemčiji. Prebivalstvo je imelo izgube. Eno večmotorno nasprotno letalo je bilo sestreljeno. Angleži so izgubili še drugo letalo nad obalami Rokav»ke-ga preliva. — Nemška bojna letata so podnevi bombardirala važne pomorske naprave ob južni angleški obali1. Kakor ie bilo objavljeno v posebnem vojnem poročilu, so nemške pomorske enote v raznih bojih poslednjih mesecev na vseh morjih potopile 31 nasprotnih trgovskih ladij s skupno (87.00 tonami. Ti uspehi doslej še niso bili objavljeni. Vojna mornarica je v decembru 1942 potopila 78 ladij s skupno 447.800 tonami: od teh so podmornice potopile 72 'ladij s skupno 431.300 tonami. Z uspehi nemških pomorskih enot, objavljenimi včeraj, je nemška mornarica v mesecu decembru potdpila vsega 109 ladij s 634.800 tonami. Pomorske enote so poškodovale 10 ladij, letalski oddelki pa 18. V decembru so podmornice in druge pomorske enote potopile naslednje vojne ladje: eno križarko, devet rušilcev, eno stražno ladjo, dve podmornici in eno ladjo za spremstvo. Letala pa so potopila enega rušilca in eno ogledniško ladjico. V letu 1942 so nemške oborožene siile potopile naslednje število angleških in ameriških ladij: Enote vojne mornarice: 1283 trgovskih ladij s skupno 7,995.000 tonami, 1208 od teh s 7.586.500 tonami so potopile podmornice. Letalski oddelki so potopili 167 trgovskih ladij s približno 985.000 tonami. Na ta način sta vojna mornarica in letalstvo v preteklem 'letu potopili vsega za 8,940.000 ton trgovskega brodovja. Vrh tega je vojna mornarica poškodovala 149 trgovskih ladij, letala pa so poškodovala 301 ladjo. Lahko se računa, da je del teh ladij izgubljen. Vojna morala Italije navzlic vsemu tudi v novem letu nedotaknjena Rim, 2. jan. s. Švedski list »Dagens Nyheter« objavlja dolg dopis svojega dopisnika iz Rima in v njem poudarja, da se morala italijanskega naroda zaradi grozeče nevarnosti letalskih napadov še utrjuje. Italijanska uradna poročila so kratko-besedna, pravi dopisnik. Govore o ogromni škodi, o pomembni škodi in navajajo Število mrtvih in ranjenih. Toda obvestila, ki jih Človek dobi od ljudi, izpopolnjujejo tisto, kar so povedala že uradna poročila. Prijatelji iz Torina, Genovo, Napolija in ralerma pišejo ali pa pripovedujejo o učinku bom-^diranja to se razširja po vseh krajih. Pripovedovanja potnikov si dostikrat nasprotujejo, kajti sleherni človek po svoje gleda na dogodke. Prava senzacija pa je, da se trenutno v Italijanih dogaja zanimiv duhovni preobrat. Pred dnevi, pravi dopisnik, sem se srečal z nekim neapeljskim profesorjem, ki je PJišel v Rim. Ta moz je na primer govoril o položaju svojega mesta precej kritično. Pač pa se je iz njegovih besed nedvoumno razbralo, da bombni napadi na Neapelj niso storili nič drugega, kakor da so prebivalstvo še bolj ojeklenili. Izostale' tudi niso manifestacijo sovraštva do nasprotnika. Tudi drugi švedski list >Svenska Dngbladet« je objavil Članek svojega rimskega dopisnika z dne 29. decembra. V njem pravi, da vst0pa Italija v leto 1943. s čisto zavestjo, da bo novo iet0 hudo in da bo zahtevalo največjo mero naporov in žrtev, toda obenem tudi s trdnim prepričanjem, da bo to leto odločilno za zgodovino. Od tod izvira trdna volja, da se napno vse vojne sile. Moderna vojna — nadaljuje dopisnik — je segla prav do osrčja Italije. Italijansko ljudstvo je izkušnjo prestalo. Navzlic bombam in razrušeniem, navzlic bolečini spričo izgube prostranih afriških predelov, kjer je Italija zaorala globoke brazde, pa je italijanska »norala ie nedotaknjena. Razprav« o položaju ka- Mv«da vpliv ntrodn« propagande, toda Imajo v v*em tnala] pioete In evobodne kriiike. To je jasen dokaz za prepričanje ljudstva, da gre v sedanji vojni za življenje in smrt naroda a, vsa bližnja stoletja. Nekatere tuje informacije o luhovneni stanju italijanskega ljudstva zblede spričo te današnje stvarnosti. Članek razlaga nato učinkovito delo, ki ga je izpeljal fašizem. vilnih točkah bojišča. Med bitko okoli Harkova je bila .odstranjena nevarnost na našem južnem boku in sovražnik docela raztepen. Nova, pretirana ofenziva mu je vzela še tisto, kar mu je ostalo od Ukrajine in od premogovnih ležišč v donski kotlini. Na tem ogromnem prostoru, ki sega prav do Volge, stojite zdaj vi z bokom ob 'boku z zavezniškimi narodi. Naj so in naj bodo te bitke še tako hude in naj se včasih tudi morda utegne zdeti, da se tehtnica nagiba na sovražnikovo stran, konec koncev, in vi to veste bolje od vseh, da bo zmaga le naša. Medtem ko vi, o moji vojaki z vzhodnega bojišča, prelivate največ krvi ter z vami vsi moški in ženske iz organizacij, ki vam pomagajo, moški in ženske, ki morajo pogosto pograbili za puško, je pa nemški vojak tudi na drugih bojiščih docela izpolnil svojo dolžnost. Od norveškega severa do španske meje pričakujejo nemške divizije sovražnikovega napada. Toda, če bo ta napad prišel in kjer bo prišel, moramo domnevati le, da bo spodletel. Naj pride do napada kjer koli in kakor koli, vsi vemo. da bo odbit. Diepjje je v nekaj kratkih urah pokazal Angležem, da privede izkrcanje na evropski celini samo do bliskovitega uničenja. Medtem ko so naši vojaki z našimi zavezniki zlasti v severni Afriki prestajali junaške boje, so francoski izdajalski admirali prekršili premirje, prelomili slovesne obljube in častno besedo tudi z ozirom na lastnega državnega poglavarja ter skušali izročiti našim nasprotnikom francoski kolonialni imperij, ki smo ga mi, zmagovalci, Franciji pustili. V malo dneh je po sporazumu z Du-eejem zaseden še ostanek Francije, sredozemska obala Francije organizirana za skupno obrambo, francoska vojska in brodovje razo rože po, Tunis in Bizerta zasedena. Tako smo zasedli postojanko, ki je odločilnega pomena za vodstvo vojne v severni Afriki. Medtem ko vi, o moji vojaki, trdno držite ta bojišča, ki so tako daleč od Nemčije, varujete z zavezniki vred ne samo Evropo, temveč svojo domovino, nemško državo. Kolikor stori naša mornarica, je edinstveno v zgodovini. Podmornice ter površinske edinice uničujejo tolike množine nasprotnikovega trgovskega in vojnega brodovja, da ga nova izdelava niti približno ne more nadomestiti. Letalstvo izpolnjuje čudovite naloge, kakor ste sami priča. Vi vojaki iz vojske in SS, ki ste odvisni naravnost od mene, pa ste hrbtenica v tem velikanskem boju, kakor ste bili prej. Vaša hrabrost, vaša zvestoba, vaš čut za dolžnost, vaša trdnost so temelj za končno zmago. Zlasti grenadirji in lovci iz pehotnih ter oklepnih divizij vojske in edinic SS niste samo imeli največjih izgub, temveč ste tudi dopolnili največja junaštva. Ko v zatečku novega leta sprejemamo trden sklep, da se za nobeno ceno ne bomo umaknili pred sovražnikom, temveč da se bomo celo borili, dokler ne bo odločilna zmaga naša, delamo to zlasti v čast in spomin naših tovarišev, ki so dozdaj žrtvovali življenje za to zmago. Delamo pa to tudi z očmi, uprtimi na nemški narod, na njegovo sedanjost in na njegovo bodočnost. V številnih listih in javnih govorih je bilo povedano, kaj mislijo storiti naši sovražniki z našim ljudstvom. Kaj bi sovražnik storil z nami, če bi zmagal na vzhodu, veste sami. Kaj smo pa mi sklenili storiti z našimi sovražniki, bodo zvedeli sanni in čutili na lastni koži. Medtem lco se spominjamo vojakov, ki so padli na bojiščih, se spominjamo tudi hrabrosti domovine. Ta ni nevredna svojih vojakov. Vsi nasprotnikovi poskusi, njegovi blazni napadi na žene in otroke, na starinske spomenike in na mirne stanovanjske hiše niso omajali nemškega naroda. Nasprotno, napolnili so ga s tistim sovraštvom, ki je potrebno, da se tak boj nadaljuje z upanjem na uspeh. Mi tega sovraštva nismo poznali, zlasti ne z ozirom na naše zahodne sovražnike. Nismo zahtevali od njih nič, kar bi -jih bilo lahko zadelo ali žalilo. Nnsmo zahtevali nič ti- Dnevno povelje nemškega vrhovnega poveljnika letalskih sil Berlin, 2. jan. s. Maršal Goring je za novo leto 1943. izdal letalskim oddelkom naslednje dnevno povelje: »Vojaki letalske sile, moji tovariši! Stojimo ob začetku novega leta z isto gotovostjo zmage kakor prvi dan te velike borbe za svobodo in veličino nemškega rajha. Tisti, ki je vztrajal v Narviku, iztrgal sovražniku Kreto in pognal boljševiške sile od spodnje Volge in s Kavkaza, bo zmagal tudi v zadnji bitki. Vi, moji tovariši, ste se v velikih in hudih dneh preteklega leta v borbah v zraku in na zem- Berlin, 2. januarja, s. Vrhovni poveljnik nemške mornarice, veliki admiral Raeder, je nemški vojni mornarici ob priliki novega leta poslal naslednje sporočilo: »Veliko in trdo leto v nemški zgodovini je pri kraju. Ali bo naslednje leto še tree? Novo leto nas mora najti pripravljene za nova dejanja, z duhom obrnjenim k izgledu naših padlih tovarišev. Danes gledamo na veličastne dosežene zmage. Naša največja dolžnost je, da k lem zmagam pridružimo nove in še večje. Fiihrer nam je pokazal pot iz globokega prepada do novega preroda. Z isto Iji ob vsakem času in na slehernem bojišču iz'ka- 1 verjetnostjo, jx>gumom in gotovostjo mu danes ----- - sledimo na poti do zmage, ki jo hoče*”'-w hrabri vojaki. Naj živi naš Fiihrer! zali s čudovitim pogumom in kar največjim duhom vdanosti. Zato se vam jaz, kot vaš najvišji poveljnik in kot glasnik domovine v ponosu in z ginjenostjo zahvaljujem. Moja zahvala gre tudi vsem vojakom letalskih sil, ki niso imeli sreče, da bi preizkusili svoje moči proti sovražniku, marveč prav na tihem opravljajo svojo dolžnost na drugih mestih in se še urijo. Kaj bodočnost danes skriva, še ne vemo. Ena stvar pa je gotova: naposled bo sila nemškega in zavezniškega meča zagospodarila nad vsako usodo ter odprla našim ljudstvom lepši »vet. V duhu padlih junakov prisegamo, da se bo-5?u. k0!11* do poslednjega diha na naio večno Nem-»ljo. Ob aačetkn novege leta pozdravljamo s to »»te obljubo aaetave, nato veličastna namenja atrm^c. Nuj JSvi Adolf Hitler, naS vodnik!« GOring, maršal velikega nemškega rajha in vrhovni poveljnik nemških letalskih šil. Roosevelt se tolaži s podpisi Rim, 2. jan. s. Roosevelt je podal naslednjo izjavo: »Pred letom dni je 26 narodov podpisalo izjavo zavezniških narodov v Washing-tonu. Svetovni položaj je bil tedaj zares zelo težak. Vendar pa so se ti narodi združili v znamenju občega ideala, ki ga je najavila atlantska karta. Podpisali so dokazilo vere, po katerem z* bo treba boriti proti slehernemu vojaškemu nasilju, kršenju pogodb in preračunanemu zverinstvu z vsemi sredstvi in z vso' silo vseh teh narodov. Poslej je k tej zvezi pristopilo še troje drugih narodov.« slega, kar je njihovo. Naša želja je hila živeti v prijateljstvu z njimi. Ko sta nam Anglija in Francija napovedali vojno, so se naši vojaki junaško borili, pa vendar se .sovraštvo ni polastilo nemškega naroda. Ruševine naših starih stolnic, naših številnih mrtvih in ranjenih, žena in otrok, načrtni napadi na naše bolnišnice itd. pa so spremenili čustvovanje nemškega naroda. G. Roosevelt in g. Churchill sta Nemčijo naučila sovražiti. Danes nemško ljudstvo na poljih in po mestih zagrizeno dela v enem samem trdnem sklepu, namreč, da se mora ta vojna končati tako, da bo bližnja stoletja to vzelo sovražnikom Nemčije voljo za še kateri napad. Tn narodi, kj oo zvezali svojo usodo z usodo Nemčije, tudi stoje pred istim vprašanjem o življenju ie smrti. Joj Evropi, če naj bi judovsko bogataška zarota uspela! Evropa bi bila za zmeraj izgubljena! Toda v njej je naša domovina, za katero se borite vi. o moji vojaki. Leto 1943 bo morda hudo, toda zatrdno ne bo hujše od preteklih let. A če nam je Gospod daj moč, da smo premagali zimo leta 194t in 1942, bomo mogli premagati tudi to zimo, ki se je začela, in druge prihodnje mesece. Eno pa je gotovo: v tem boju ne bo nikdar poravnave. Evropa in ostali svet ne jx>trebujeta položaja, v katerem bi se judovsko bogataške hijene vsakih 20 ali 25 let mogle znova razdivjati zoper novi, mirni in zlasti socialni svet, temveč potrebujeta dolge dobe miru in nemotenega razvoja. Zlasti za Nemčijo so potrebni pogoji, da se razvije narodno-socialistična ljudska skupnost, ki je zunanji svet ne bo več ogražal. Če bosta Nemčija in ostala Evropa hkrn-tu imeli na razpolago svoj življenjski prostor ter temelje za zanesljivo prehrano in preskrbo s tistimi surovinami, brez katerih danes ni mogoče misliti na človeško omiko, tedaj vaše trpljenje, moji vojaki, ne bo zastonj, tedaj bodo mladi rodovi romali na grobove naših padlih tovarišev, d« se jim zahvalijo za prestane žrtve. Ker se borimo za te cilje, življenje in svobodo našega ljudstva, ne pa za zlato ali za trgovske posle, mislimo, da se lahko še enkrat obrnemo h Gospodu in ga prosimo, naj nam tudi v prihodnjem letu nakloni zmago, kakor jo je preteklih letih. V glavnem stanu, 1. januarja 1943. Adolf Hitler. Novoleini radijski oklic italijanski vojski v Grčiji Atene, 2. jan. s. General Geloso, vrhovni poveljnik italijanskih sil v Grčiji, je poslal četam navdušeno radijsko sporočilo, v katerim med drugim pravi: >V strnjenih vrstah, z dvignjenimi zastavami in orožjem, s pogledi in srci vedno bolj naperjenimi proti cilju pozdravljamo v letu, ki umira, in v letu, ki vstaja, zaton in obnovitev istega edinega, najvišjega gesla domovine: Vzdržati in boriti se, boriti se in vz.držati, dokler ne bomo zabili in potolkli sovražnikove moči in ošabnosti do končne zmage. General Geloso je končal z gorečimi'’voščili Italiji, Kralju in Cesarju, Duceju ter junaškim nemškim in japonskim tovarišem. Seja ministrskega odbora za preskrbo in ceno Rim, 2. januarja, e. Včeraj popoldne se je pod predsedstvom Duceja sestal medministrski odbor za vzporeditev preskrbe razdeljevanja in cen. Seja je bila ob 19 prekinjena in se bo nadaljevala danes ob 17.- Smrtna kazen za poneverbe z živilskimi nakaznicami na Dunaju Berlin, 2. jan. s. Ravnatelj preskrbovalnega urada na Dunaju in neka njegova uradnica sta izkoristila svoj silužbeni položaj ter si izstavila veliko število nakaznic na izmišljena imena. Tako sta si nabrala velike količine živil. Posebno sodišče na Dunaju je oba obsodilo na smrt. Vesli 2. januarja Po popolnem razkroju francoskega imperija se zdaj tudi angleški imperij bliža popolnemu razkosanju in pogubi. Angleži so izgubili Hongkong, Malajo, Birmanijo in Singapoo-re- Vrh tega se jim je odtrgala Avstralija, Združene države pa prežijo na vsako priliko, da angleškemu cesarstvu ugrabijo kos za kosom, piše nemški list »Abend Zeitung«. Ni prav, da govorimo o evropski trdnjavi, pra- vi pisec zanimivega članka v »Miinchener Neueste Nachrichten«. Mi nismo samo trdnjava, mi smo celina. Notranji red bo za vedno odpravil vsa nesoglasja ter strnil vse majhne narode v veliko silo, ki ji je zma- J;a zagotovljena. sednik finske republike Ryti je za novo leto objavil poslanico, v kateri se je spomnil vseh velikih žrtev in naporov finskih vojakov ter se posebej poklonil velikemu delu, ki so ga v teh težkih časih opravili delavci in poljedelci. Po Giraudovein povelju sv v Severni Afriki zaprli ie 12 oaeb, ki naj bi bile v aveai z Dar la novim umorom. T« vort j« vzbudila vallko poiornoat po v**ai *v«t*. Turški zunanji tniniater je govoril pnkt skupino ljudske stranke o zadnjih mednarodnih dogodkih, ki so ee odigrali v zadnjih 1$ dtoffc, Človeška in božja bilanca v letu 1942 Besede ljubljanskega škofa ob zatonu starega leta Ljubljana, 2. januarja. Ljubljanski Škof dr. Gregorij Rožman je imel v četrtek ,na Silvestrovo, v stolnici govor, iz katerega posnemamo nekaj misli: Bilnnre ob koncu tega leta bodo večinoma neugodne, nekatere prav "porazne. Bilanca naše .škofije je, človeško gledana, nadvse žalostna. I Letos bomo govorili o ubitih, ki so padli zaradi lastne krivde. Strahotna bilanc«? In krivda? Kje jc. kdo jo nosi? Neposredne krivce ali bolje izvrševalce lahko vemo. A če globlje preiskujemo, kie je prav/n prav zadnja krivdo, kdo jo nosi? Mnogi' očitajo Cerkvi, da je kriva, da nosi odgovornost papež, škof. duhovniki — češ nič ne naredijo, podpirajo tiste, ki krivice delajo, stiskajo in uničujejo — saj moramo ob tem Vero zgubiti, Cerkvi hrbet obrniti. Taki očitki v zgodovini niso nobena novost. Vsi taki, ki se za naiuke in opomine Cerkve deset- in desetletja niso nič zmenili, iščejo kinivdo v Cerkvi, ker jih ni zavarovala pred krivicami, katerih so somi krivi prav zaradi tega, ker Cerkev niso poslušali. Če jc Cerkev prej kaj rekla, so ji očitali, da «c vmešava v zadeve, ki jc nič ne brigajo — zdaj. ko jih je zadela posledica neposlušnosti, očitajo, da se premalo vmešava. Vendar poglejmo nekoliko globlje, kje je krivda. Ko sem razmišljal o naši žalostni letošnji bilanci, se mi jc vrinila misel na neko drugo bilanco, ki smo jo mogli brati prod nekaj leti — bilanco, ki so jo sestavili zdravniki. In je mnogo strahotnejša kot leto-nja — pa je šel ves narod mimo nje. da se niti zn trenutek ni ustavil, ni zamislil. To je bila bilanca umorov nefojenih v enem letu. Strašna številka: 20.000 priimeimv, ki se dajo bolj ali mani točno ugotoviti, najmanj 10.000 primerov pa še prišteti, ki se ugotoviti niso dali. Torej najmanj 30.000 umorov letno! In vsako leto je bilo hujše — število teh žrtev večje. 600.000 umorov v 20 letih, ki jih kje narod v miru preživel. Sto razlogov so ljudje imeli, da so te umore zagovarjali, opravičevali in jih naravnost slavili kot najpametnejšo pridobitev modernega časa, kot znak visokega razvoja človeštva, ki zna celo rojstva racionalizirati. Tn vendar je vsak teh umorov vnebovnijoč creh, ki kakor kini nedolžnega Abela vpije k Bogu po maščevanju! Greh, večji kot kateri koli umor v tem letu. ker je umor najnedolžnejšeen bitja, ki ga je St ravni k skril v varno skrivališče pod materino srce. v katerem je vž.gal silno ljubezen do skrivnostnega sadu, ki v (materi zori dotlej, da je snosoben za samostojno življenje. Predrarri v Gospodu! Pomislimo: Kaj pa, 7i Bog molčal na vse te vnebovpijoče umore pre-Inklih stoletij in bi se njegova pravičnost ne izkazala — vsaj deloma — potem bi mogji začeti dvomiti o Bogu. Zdaj pa ne, to kar doživljamo, nas še bolj utrjuje v veri v Boga, neskončno pravičnega, kateremu ne uide nobena krivda, noben greh in prej ali slej vsakega krivca v roke dobi. Če pa pogledamo — kolikor je mogoče — v božjo bilanco letošnjega leta, vidimo pa cistfl drugo sliko: manj žalostno, naravnost tolažilno. Če so tisti, ki so nasilne smrti umrli v lem letu, znali svojo smrt izrabiti v zadoščenje za svoje grehe, če so se skesali, vdali v božje roke in smrt prejeli kakor desni razbojnik na križu niso končno in večno pozabljeni, kar moremo tudi mi nekoliko vedeti. Torej tudi letos Tebe Boga hvalim«! Še drugo strun letošnje bilance poglejmo: Morda že več stoletij nismo toliko molili —* po; božnost prvih petkov smo končali — in še zdaj ji zvesti ostali. Res. presv. Srcu Jezusovemu smo po močeh dajali zadoščenje zase in za ves narod. Molitev rožnega venca — zlasti po družinah — se je obnovila, vzljubili smo to molitev znova, želja fatimske Marije nam je zn to močna vzpodbuda. v„ Smisel za pokoro se je med nanu udomačila. Zopet začenjamo spoznavati velik pomen pokore, da sft je ne strašimo, ampak nam je kar ljub gost če, zlasti da pomanjkanje tega in onega izrabimo v duhu pokore, zase in za druge S. S. VAN DINE: Vabilo k pobožnosti peterih prvih sobot, je našlo mogočen odmev v Vaših srcih in upam, da bomo tudi dobro pripravljeni na posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu, če nam to Bog doživeti da. Vse to je tako lepo, vsebuje toliko milosti, da imamo vzrokov dovolj, tudi letos se z vsem srcem Bogu zahvaliti — ob sklepu leta. Ali smo že zadosti naredili? Ali smemo zdaj že pričakovati takojinjo rešenje vsega, kar nas tare in tlači? Mislim, da še ne! Kako to da ne? 1. Prvič, ker je Se preveč greha med nami. So duše, ki jim vse trpljenje tega leta ni odprlo oči ne omehčalo srca. Zagrizle so se v trpko brez-boštvo, izhod iz tegob in boljšo bodočnost pričakujejo od družbe, ki bo brez vere, brez Boga. So ljudje, ki z neko trmasto zlovoljnostjo nalašč grešijo in z novimi grehi skušajo ubiti v sebi glas vesti, ki se še tupatam oglaša. So ljudje, ki so ob vseh preizkušnjah, s katerimi nas Bog opominja in k sebi vabi, še vedno povsem nebrižni, indiferentni za božje postave in božje resnice — kakor da za nje niso dane, kakor da jih Bog ni ustvaril, da Njemu služijo in se tako zveličajo. So ljudje, ki v veri omahujejo, dvomijo, Bogu za-merjajo, ker drugače vodi svet, kakor pa si sami zamišljajo. — Otrok, ki s svojo majhno pestjo po mamici bije, ko ga zasluženo kaznuje, da bi ga večjega zla obvarovala. Tako je pri nas — ko nam je vendar Bog toliko milosti naklonil, toliko dobrot skazoval ves čas, tudi letos navzlic naši nespametnosti in naši nehvaležnosti. Če na 'Ljubljano mislim, mi prihajajo na misel Gospodove besede, ki jih je govoril* na račun nehvaležnih med svoje domovine. Branim se te misli, pa se mi vedno znova vsiluje, ker me je teh besed groza: »Gorje ti, Korozain, gorje ti Besraida! Zakaj če bi se bilo v Tiru in Sidonu godilo, kar se je v vama, b! bila zdavnaj sedela v raševini in pepelu in se spokorila. Vendar Tiru in Sidonu bo na sodbi lažje ko Vama. In ti, Kaiar-naum, do neba povzdignjen, do pekla se boš pogreznil (Sk 10, 13. 14). 2. Ni še zadosti molitve.in pokore, ker je treba še kesanja za preteklost in spreobrnjenja za bodočnost. Lucija — bivša fatimska pastirica — je lani napisala na povelje škofa še razne doslej nepoznane strani videnj. Med drugim pravi: »Zagotavljam, da molitve in pokore, ki so se vršile na Portugalskem še niso potolažile božje pravičnosti, ker jih ni spremljalo kesanje in poboljšanje.« (Gli occhi che videro la Madonna 85.) Č6 tam na Portugalskem premalo, koliko manj je to, kar smo mi doslej storili, zlasti poboljšanja še ni takšnega, kakršnega Bog zahteva. Več, več je treba, bolj odkrito in bolj resno. Ne smemo predrzno zaupati — ker Bog ni avtomat: če to moliš, pa boš dobil, boš rešen. Bog zahteva spremembo mišljenja in obrnitev življa po njegovih zapovedih. Ce to storimo, smemo zaupati (sicer*ne), da se bo nam vse v dobra obrnilo v končno večno dobro. Prositi hočemo brezmadežno Srce Marijino, da nam posreduje milost resničnega kesanja in pravega poboljšanja. S tem sklepom začnimo novo leto, staro pa zaključimo s ponižno zahvalo. Amen. EIAR — Radio Ljubljana Sobota, 2. januarja. 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Otoroženih bil v slovenščini — 13.«7 Lahka glasba od včeraj in danes — orkester vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Glasba za godalni orkester — 14.45 Simfonična glasba — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Nove plošče Cetra — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov — Poročili v slovenščini — 20.45 Filmska glasba — 21.40 Skupino madrigalistov »Citta di Milano« vodi dirigent Castellazzi — 22 Lahko glasbo vodi dirigent Petralia — V odmoru: Predavanje v slovenščini — 22.45 Poročila v italijanščini. Današnji številki našega lista so priložene položnice! Vljudno prosimo cenj. naročnikls, da se jih Higovolijo čim prej po-služiti! Uprava »Slov. doma« Prof. Anion Oven — umorjen Pred meseci smo poročali, da so partizani v Beli krajini odpeljati v gozd tudi prot. A. Ovna, za katerim je [lu/.neje sied izginila Zdaj pa jo prišlo sporočilo od vaške stražd v Semiču, da so našli njegovo truplo na Brezovi rebri. Z doina so ga odvedli partizani 13. maja, ubili pa 19, maja. fecle zdaj, pred božičnimi prazniki, so našli njegovo truplo in ga pokopali v Semiču, Na truplu so odkrili znake strahovitega m učen.la in zdravniška komisija je ugotovila sleueče: obe- nogi in obe roki je imel zlomljeni, desno roko celo dvakrat, dalje ,ie imel zlomljeno hrbtenico ter razbito levo stran lobanje. Del !eve noge ie bil zgrizen od lisic, ker je bilo truplo površno zagrebeno. Prof. Oven je bil agilen, idealen slovenski kulturni delavec. Nikdar in nikjer ni iskal sebičnih ciljev, temveč le koristi naroda in ljudstva. Bil je Živahne, vedre narave, do vsakogar dobrodušen in prijazen, a v delu nesebičen in žilnv. Sovraštva ni poznal; nasprotno, njegovo toplo srce je bilo za vsakogar, kdor je bil pošten in narodu zvest. Svojim dijakom pa je bil ljubezniv svetovalec in pravi tovariš. Ti ga bodo močno pogrešali. Tn lega človeka so partizani ubili! Vprašamo: Čemu? Kaj jim je storil? Kaj bi vprašali, Čemu, saj so ravno pošteni, idealni ljudje komunistom napoti, prav take hočejo iztrebiti iz našega naroda. A jih ne bodo, kajti vprav njegova mu teniška smrt daje ljudem nove pobude za še večjo vztrajnosti v borbi. — Vse zdravo se bo še obramba naroda, tam pa strup in sovraštvo. Kdo bo močnejši? Ti, za kwrm stoji s'rnjeno slovensko ljudstvo, ali ont. k' jih ’ scientitici. oei cuniche e ooi uso analitico - Prodotti chimici d’uso mdustria/e Sintetični kemični proizvodi - Bio loški oreoarat' - Zdravnne soecis 'itete - Proizvod1 za raoioiogno Sterilizirane soo/me za m/ekci/e Kemično čist/ oroizvodi za znan stvene ' a bor at or i/e klinike ir analize * Kemičn proizvodi za oorabo v moustru' ARI0 ERBA S.A.MIIAN0 J&umoStni tekač jjiiiimi. ^iwn«gFSi:{Rlu.mm*- »Gospodična,« jc čislo mirno dejal niče. »mi "ne smemo pripisovati ikine posebne važnosti sanjarijam j ,lx>ge lady Mae: Vi veste, »Omenila sem to snoči |>ri večerji. 1 'tvar me je vse popoldne vznemirjala n ' odkritosrčno povem, znč>u’tila sem -M>trebo, da komu to povem.« »Je kdo kaj pripomnil k temu?« »I.c stric mi je rekel, da bi bilo 'obro, če ne bi izgubljala preveč časa t hdv Mae. in da je ona strašno črno-ledu. Gospod Pardee je bil istega mnenj* kakor stric, vendar pa je v voji dobrosrčnosti vprašal, če ne bi ' Ho morda le mogoče lady Mac na .ak nučin pomagati.« »Kuj pa gospod Arnesson?« »Eh, Sigurd nikdar nobene stvari •ie vzaime resno. Smejal se je mojim »sedam, kakor da bi Slo za kakšno lilo. pripomnil pa je, da bi bilo res -kod«, že bi Drucker padel z zidu, Kriminalni »oman preden bi končal s proučevanjem tiste svoje znanstvene teorije.« »Alj vam jo znano, če je gospod Arnesson zdaj doma?« je vprašal Vanče. »Ne vem. Mislim, da se pred kosi- , lom ne Ik> vrnil z vseučilišča. Če ho-' čete iti k nam domov, I ali ko govorite j s stricem, jaz ostanem tu, d« spravim hišo mnlo*v red.« j Čez nekaj minut smo odšli zaslišat profesorja Dillarda, ki je bil v knjižnici. XIX. poglavje. Rdeča beležnica. Sobota, 16. aprila, opoldne. Ko nas je profesor zagledal, ni mogel skriti svojega vznemirjenja in nezadovoljstva nad našimi prihodom. I »Vedel sem, tla boste prišli, Mark-liam.« je dejal naglo, še preden je kdo od nas spregovoril. »Nima pomena, da bi p‘reve6 modrovali. Druckerjeve gin rti ni treba pripisovati nesrečnemu naključju. Priznam, da svoj čas nisem verjel fantastičnim govoricam, ki so se 'razširile o Rabinovi i n Spriggovi .smrti. Ta tretji zločin izključuje vsak Idvom. Priznati moram ne samo to, da 52 je med vsemi tremi umori neka zveza.1 teimveč, da so tudi plod ene in iste po- j bude.« »Takšnih misli smo tudi mi,« je odgovoril Markham, ki je sedel nasproti j profesorju. »Uganka, ki sij^o se pred j njo znašli, jc strašna. Ali veste, da je I snoči umrla tudi gospa Druckerjeva za srčno kapjo, in sicer skoraj isto-j časno, kakor je bil umorjen njen j sin?« 1 Videti je bilo, da sc je profesor za trenutek zamislil. »Če moram že izraziti svoje mnenje,« je dejal končno, »bi vam pove- ! dal, da je smrt uboge gospe prišla kakor po nekakšni božji previdnosti. Res jc bolje, da gospa ni preživela svojega sina...« Dvignil je glavo in pogledal Markhama naravnost v obraz, »fe čim sam vam lalvko na uslugo?« »Zelo verjetno ste bili vi razen morilca zadnji, ki je videl Druckerja še živega. Ali nam lahko poveste vse, kar vam je znanega?« Profesor je prikimal. »Drucker je prišel k nam po večerji. okrog osmih. Ko je tu naletel j na Pardoeja, ki je pri nas večerjal, se | je zdelo, da je bil nekam slabe volje, nekoliko tudi po krivdi gospoda Ar-nessoiva. ki ga je prijel v roke zaradi njegove sitnosti... Ko mi je Drucker povedni, da jc prišel k meni z namenom. da bi govorila o nekem važnem vprašanju iz fizike, sem predlagal, da bi šla v purk na sprehod.« I »Na sprehod, ki ni trajal dolgo,« je pripomnil Markham. | »Da, res je bil bolj kratek. Prišla sva peš do tistega mesta, kjer je Dru cker, kolikor mi je znano, malo pozneje postal žrtev zločinske roke. Tam sva se ustavita približno za pol ure, nakar je prišel za nama Pardee ter se ustavil, da bi sc z nama razgovarjal-A Drucker je bil tako kratek v svojih odgovorih, da se je Pardeeju zazdelo, da 1)0 bolje, če naju pusti sama in se vrne. Ko sva bila z Druekerjem spet sama, setm predlagal, da bi «e povrnila k najini |>rejšnji raznravi. Toda Drucker, ki je bil videti zelo razburjen in nesposoben za kakšno temeljito razpravljanje, celo meni tu pa tam ni prizanesel s kakšno jezno opazko. Legla je rahla megla in že me je začelo trgati po nogah. Takoj sem prekinil razgovor, pozdravil Druckerja, za pustil samega ter se vrnil domov* »Sto o dogodku Arnessonu kaj povedali?« »Ne. ker ga nisem našel, ko sem se vrnil domov. Mislim, da je bil že v postelji.« Ko smo se kmalu nato že poslavljali, je Vanče vprašal, kakor da mu ie slučajno prišlo na misel: »Ali vam ie znano, kje ie navadno ključ od železnih mrežastih vrat. skozi katera je prehod med obema hišama?« »Nikdar nisem tega spraševal,« je odvrnil profesor že kar neknini ostro. Nato pa ie spet nadaljeval z. mirnim glasom: »Spominjam se. da sem pa videl obešenega na žebelj pri vratih l dvorane za sestanke« I Kmalu nato smo že bili Pji Par' ! deeju. Sprejel na« je hladno in ostal pri oknu še potem, ko smo že vsi se- deli. Očitno je bilo, da Vanceja nič kaj rad} ne vidi. »Morda so vam že povedali, gospod Pardee,« jc začel Markham, »da je snoči ob desetih, nekaj trenutkov po vašem razgovoru z njim, gospod Drucker padel čez zid v parku?« »O nesrečj sem bil obveščen davi.« Njegov obraz je postajal čedalje bolj bled. »Žalostni dogodek...« Zbegano I je pogledal Markhharaa in nadaljeval: '»Ali ste govordi kaj z gospodam profesorjem? Z Druekerjem sta bila skupaj • ••« , ... . , »Razume sc, da smo govorili.« ,|e odvrnil Vanče. »Povedpt nam je, da med vama z Druckcrjptn snoči ni bilo preveč dobrega razpoloženja ...« Pardee je počasf prišel k pisalni mizi in sedel v naslonjač. >Re« je Ne vem. iz kakšnih razlogov Drucker JO ni bilo nič kaj všeč, da me je na^ei pri Dillardovib. in nje kaj ni bil pri vo'ii- fl« bi skrival svoje nerazpolflženje. Izid je bil ta, da je, v kratkem nastalo mučno razpoloženje, tako dn je slednjič profesor Dillard sinatrul za umestno, da Druckerja povede s seboj ven. »Če se ne motim, se potem, ko sta oa« dva odšla, tudi vi niste več dolgo zadržali v hiši.« je malomarno pripom-' ni! Vaince. ; »Res je. Čez četrt ure sem tudi jaz ♦ dšel na sprehod. Nazaj grede doinov tiem jo ubral po stezi, ki vodi po ri-|rlauen\ nasipu, da bi čimorei prišel na Drive. In prav na tistem obzidju sem naletel na Druckerja, ki se je razgovarjal z gospodom profesorjem. ML m D I Ljubljana 19. Zdaj mu čarovnik izroči leseno sekiro in mu razloži naloženo delo: » S tole sekiro indraš ge danes ta pragozd posekati; drevesa oklesti, debla in plohe zvali tja na gozdni rob, štorovje izkoplji in ga zmeči na kupe, na nje vrzi še okleščeno vejevje in poklesti ter vse sežgi. Požganico prekoplji v krčevino in vanjo posej ozimno rž, ki mora biti višja od mene ter že cveteti, ko pridem zvečer pogledat! — Ce tega ne izvršiš si ob glavo !« In čarovnik ročno izgine v pragozdu. 20. Mladi grofic ni bil dela vajen, saj ni še nikdar v svojem življenju nič delal; od mladih nog je brezskrbno živel na domačem gradu na skali; zato ni niti pravočasno opazil lesene sekire... Ko jo je pa zdaj držal v rokah, je bil čarovnik že izginil, ki bi mu jo naj zamenjal za pravo sekiro, žago in motiko. Kljub temu zamahne po prvem deblu; seveda, že pri prvem zamahu e jo lesena sekira prelomila in zdrobila. Junaški odpor vaške straže na Kanarskem na Blokah V borbi je padle okrog 100 partizanov in dva člana vaške straže Napad se je popolnoma ponesrečil, kajti partizani niso mogli odpeljati niti svojega plena Ljubljana, 2. januarja. Nov hud poraz je »partizanska vojska« doživela spet dan pred božičnim praznikom, praznikom ljubezni in miru, katerega partizani kljub ljubezenskim besedam duhovnih posinovljencev in glasnikov ljubezni niso obhajali v miru, saj so prav te dni ropali po osamljenih vaseh in napadali branilce kmetskih domov. Na Runarskem pri—Blokah pa so zadeli na trd oreh. Njihov »koncentrirani« napad, pri katerem so sodelovali vsi..partizanski »fcajaljoiiiš is.. Loga, Lužarij, Jazbin in Travne gore, se je klavrno končal, kajti rezultat »junaške« borbe je bil — 6 voz mrtvih partizanov. Ze 22. decembra so straže vaške oborožene skupine naletele na partizanske patrole in jih pregnale. Dne 23. decembra ob 9 zvečer pa je padel s stolpa alarmni strel. Vas in fantje so bili pripravljeni, da se hranijo pred napadajočimi partizani, ki so se približali z vseh strani soseski. Fantje so se močno utaborili. Okoli vasi so napeljali žico, obrambo pa ojačili z bunkerjem. Prvi partizanski napad, pri katerem so partizani uporabljali tudi zažigalne bombe, je bil zelo hud, tako da so se fantje morali umakniti iz bunkerja in iz hiše, kjer so pripravili prvo obrambo. Po enourni borbi so partizani zasedli bunker in eno hišo, na kateri so takoj odkrili streho in na njej namestili strojnice. Te seveda niso mogle služiti, kajti komaj so se pri njih. pojavili »tovariši«, so že obležali mrtvi. Zato so se partizani umaknili, hišo pa takoj zažgali. Druge partizanske skupine so medtem začelo napadali vas, zlaslj cerkev, v katero so se umaknili vaščani. Fantje so hiteli v stolp, da bi branili vas. Pod cerkvena vrata, ki so jih partizani polili z bencinom, so hoteli nastaviti mino. To namero pa so jim fantje preprečili. Kadar se je partizan približal vratom, je dotiil — plačilo. Ko je na istem mestu pri tem delu padlo več partizanov, ki so jih kar za noge od vlekli izpred cerkve, so partizani poskusili s strojnicami. Toda tudi to jim ni uspelo. Po hudem ognju se je približala cerkvi večja partizanska skupina. Tedaj so zapele iz fantovskih rok l>ombe in po- bile večje število partizanov. Le nekaterim se je umik posrečil. Tretja skupina je napadala Zakrajškovo hišo. Nanjo so vrgli partizani 7 tromblonskih bomb ter zlili nekaj litrov bencina. Hiša je že začela goreti, toda prvi ogenj so kmalu pogasili. Popolnoma pa je bila uničena streha. Po tem napadu so parjjzgni nehali s streljanjem s strojnicami ter so str—omejili samo na to, da so nosili okoli hiše slamo ter dračje, da bi zažgali hišo, v katero se je umaknila druga skupina fantov. Okrog polnoči je nastopil parhzanski strojniški odred. Fantje so imeli prvo žrtev v osebi junaškega Marinčka Stanka, katerega je zadela partizanska krogla. Po nesreči je obležal mrtev tudi Ponikvar Jože, ki se je sam poškodoval pri metanju bomb in podlegel poškodbam. Fantje kljub hudemu partizanskemu ognju in žrtvam niso popuščali. Strojnice so regljale, puške pokale, fantje pa niso niti najmanj mislili na vdajo. Kolikor bolj se je svitalo, toliko bolj se je položaj zboljševal v korist vaške straže. Kdor se je le približal hiši, jo padel. Partizani pa tudi niso odnehali. Bilo je že 8 zjutraj. Skupina v stolpu je že skušala napraviti izpad, katerega pa so partizani zavrnili. Ob pol 10 se je pričela prva skupina s plenom umikati iz vasi. Umik so krile partizanske zaščitne straže in nekaj strojnic. Te so fantje blokirali s strojniškim ognjem iz zvonikaa, da so bili partizani prisiljeni pustiti voz zaklanih . prašičev (štirinožnih). Vaščani so se kar oddahnili. Partizani so imeli pri tem napadu okrog 100 mrtvih. Dva voza mrtvecev so partizani odpeljali skozi vas Benete, štiri vozove mrtvih skozi Ravne, šest mrtvecev so nesli proti Kotlju (to so bili bržkone kakšni poveljniki), šest pa jih je obležalo na položaju pri ograji, med njimi eden s tremi zvezdami, in pa krvnik. Tako so junaški fantje z Runaskega branili svoje domove in družine. Tudi v najbolj kritičnem času borbe ni bilo med njimi malodušja, zato naj partizani in njihovi duhovni priganjači vedo, da vsa navodila IOOF in KPB ne bodo prav nič zalegla. Obvestila Mali gospodar — Žcgoza objavljata: Krmila delimo po Novem letu, na 14 dni, v dveh skupinah in po že določenem abecednem redu vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek popoldne od 2 do 5. Prvi teden prejmejo krmila prva skupina, ki ima v mesnih knjižicah datume od 7. do 12. decembra. Drugi teden prejme krmila (Luga skupina, ki ima v mesnih knjižicah datume od 14. do 19. decembra. V to skupino spadajo tudi zamudniki s poznejšimi datumi. Krmil ne prfejmejo oni člani, ki niso popisali svojih živali in oddali rejskih razVidnic. Članarina za društvo v letu 1943, znaša 25 lir in jo je treba poravnati v mesecu januarju. Obvestila Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljala od sobote od 20 do ponedeljka^ do S zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, FMcteršnikova ulic« štev. 15. Deško vzgajališfe na Selu priredi v nedeljo 3. januarja ob 3 pojioldne za svoje prijatelje novoletno proslavo z igro /Ljubezen vse odpusti.«. Prvi koncert v novem koledarskem letu 1943 bo komornega značaja, katerega bo izvajala umetniška dvojica: pianist prof Anton Trost in violinist Jan ftlais. Oba visoko siKvšmv.ina umetnika tvorila umetniško skupino pod imenom Ljubljanski komorni duo in kot taka staino prirejata komorne večere nnjvišje umetniške vrednosti. Ta koncert bo v petek 8 t. m. ob I*1 v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. »Trije kralji«, propali Gregu. Juren in Tinac prekašajo po svoji grobosti vse. Ko pa začno ko-ledovati z nabožno pesmijo, srečajo veliko milost — sveto Družino. V njihovih srcih zavlada božični mir. Očiščeni odidejo na pot, na drugi svet To prelejK) božično legendo l>o uprizoril Rokodelski oder v nedeljo 3. innuarja ob pol &. Hišnim posestnikom. Vse hišne in zemljiške posestnike opominjamo, da morajo po mestnem cestnem redu, ki je v veljavi, o pravem času skidati sneg s hodnika ali pešpota ob vsei dolžini posestva. Če zaradi snega polzi ali se napravi poledica, morajo hodnik takoj pci6uti s peskom, pepelom ah žaganjem. Snaženje in posipanje mora biti opravljeno do 7 zjutraj, po potrebi je pa treba spraviti sneg s hodnikov ali jih posuti tudi večkrat na dan. Odtočne kadunje in kanalske mreže morajo biti proste za odtok vode Sneg, ki se vsuje raz. strehe, morajo hišni gospodarji na 6voje stroške pustiti odpeljati s ceste na odkazane prostore, ki so bili pred kratkim objavljeni Kr. Kvestura bo lete« zelo strogo nadzorovala snaženje hodnikov in spravljanje snega, zato nai se pa lastniki posestev o pravem ča6u pobrigajo za izpolnitev predpisov. f.fubljattsko gledališče Dra a: Sobota, 2. januarja ob 17.30: »Učiteljica«. Izven. fene od 12 lir navzdol. Nedelja, 5. januarja ob 15: »Gradbenik Sol-nes«. Izven. Ponedeliek. 4. januarja: Zaprto. Torek, 5. januarja ob 17.30: »Oče«. Red A. Opera: Sobota. 2. jan. ob 17: »Sestra Angelika«. 7. simfonija. Premiera. Red premierski. Nedelja, 3. januarja ob 11: »Angel z avtom«. Mladinska opereta. Tzven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Ob 16: »La Boheme«. Izven. Ponedeljek, 4. januarje: Zaprto. Torek, 5. januarja ob 16: »Sestra Angelica«. 7. simfonija. Izven. ROKODELSKI ODER Nedelja, 8. januarja ob pol 5 jx>p.< »Trije kralji«. Sreda, 6. januarja ob 8 popoldne' »Trije kralji,. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni* Petrarkov« 12-1, desno. Ljubljančani so silvestrovali v velikem številu Ljubljana, 2. januarja. Nestrpno so ljudje kot vsa leta doslej zaradi posebnih želja pričakali novega leta dan. Silvestrovo, dan, ko se 6taro leto poslavlja od nas, in ko stopamo v nov čas, si pač po 6tari navadi voščimo: 6rečno. Silvestrovali pa 6ino po stari navadi. O polnoči, ko je odbila ura dvanajst 60 si 6egli v roke in po stari navadi trčili s kozarci. Do zadnjega trenutka so ljudje zvečer izrabili 6vobodne minute F>o mestnih gostinskih lokalih, kjer je bilo sila živahno, da si težko dobil prost sedež. Staro leto se je jx>slovilo od nas, z njim pa tudi dnevi, ki smo jih doživeli. Mnogo dogodkov bo šlo v pozabljenje, mnogokaj pa bomo ohranili v 6potninu na leto 1942; mnogi se ga bodo spominjali z žalostjo, drugi pa spet z veseljem. S Silvestrovo nočjo 6e je časovno kolo zavrtelo in zdaj že pravimo, da je vse »bilo«, kar 6e je dogodilo lanskega leta. Za eno leto smo 6tarejši, za eno izkušenejši, in če hočemo, tudi za eno leto bližje grobu. Čas beži, tako nezadržno gre svojo pot. Vsaki stvari najde človek sredstvo, da jo zadrži. da jo V6aj do nek? mere zavre, le čas je tisti, ki 6e mu tudi največja sila ne more postaviti po robu. Ce ne drugače, pa ljudje vsaj na 6tarega leta dan pozabijo na brige in težave. Proč skrbi, si pravijo, sedejo h kozarcu dobrega vina, kaj dobrega prigriznejo in v prijetni družbi pokramljajo. Tudi letošnji Silvester smo praznovali v tem znamenju. Vse ostalo Silvestrovanje, razen do policijske ure po gostinskih obratih, 6e je odigravalo v zasebnih stanovanjih. Novo leto! Koliko tihih želja tiči v človekovem 6rcu, kol'ko načrtov za letošnje leto. Bog ve, ali se bodo vs^j do polovice izpolnili, šteti smo začeli nove dni letošnjga leta, nove kt naj bi nam prinesli mnogo sreče in božjega blagoslova, pa ljubega zdravja! Predsedstvo občinskega sindikata poljedelskih delavcev v Ljubljani vabi vse poljedelske delavce, hlapce, dekle in dninarje, da se udeleže delavskega sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. januarja 1943 ob 2 popoldne v tajništvu poljedelskega oddelka Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti 22, I. nadstropje, soba št. 7. Na sestanku se bo objasnil predlog nove kolektivne pogodbe za poljedelsko delavstvo in je zato v interesu delavcev 6amih, da 6e sestanka udeleže. — Predsedstvo sindikata. Olimpijski stadion »a drsanje v Garmischu bodo odprli z.a božične praznike. 2(5 decembra bosta na ledeni ploskvi odigrala veliko hokejsko tekmo dva najboljša nemška hokejska kluba Ries-sersee in Wiener SC. Isti dan bo izvajal par Baierovih umotno drsanje. 27. t. m., torej dan pozneje, bodo isti program ponovili. Državni prvak Riessersee bo imel že tretji dan novega leta spet na ledeni ploskvi za nasprotnika berlinski klub Rot \Veiss. V ospredju vseh navedenih nastopov pa bo drsalni spored, ki ga bosta izvajali sestri Pausinovl. A. imiNFRT: DVE SIROTI 43 Ubogi šepavec je v 6ebi začutil plamen ljubezni in sebičnost, ki jo je ta ljubezen zanetila v njegovem srcu. Sicer rtič več ne bo videl Luize, nič več ne bo slišal njenega sladkega glasu, toda vedel je, da deklica ne bo več tako nesrečna, kajti njeno življenje ne bo več ena sama nepretrgana veriga 6mrtnih nevarnosti, ki bi jo zadele, ako bi ostala v Frochardovi hiši. Ko je zagledal brata, ki je zastavil pot obema deklicama, je začutil, da se je v njegovem slabotnem telesu jvojavila orjačka moč. Sedaj ga ni bilo več strah. Nad tem naglim jiosegoin je bil Jakob sprva osupel, potem pa je zasadil 6voje strašne oči v pokvečenega brata in ga premeril z groznim, pikrim pogledom. »Kaj, ti 6e misliš vtikati v moje stvari, izvržek? Rad bi mi kljuboval...?« »V prazno 6treljaš, ako misliš kaj doseči z grožnjami. Nič več se te ne bojim! Ti 6i močan, toda si podlež, ker groziš ženskam. Ti misliš, da bom vedno podlo|pn tvoji volji? Motiš se! Zapomni si, da sem tudi jaz Frocltardov 6in in rečem ti, da te bom zdrobil, če boš še naprej zaustavljal pot tema gospodičnama in ju ne boš pustil oditi.* Ves se je spremenil. Boril se je za rešitev 6voje ljubljenke in uprl 6e je jarmu jiodložnosti, ki ju je moral dolga leta prenašati na ljubo bratu. Potegnil je iz malhe dolg žepni nož, ki je bil zelo oster in se z njim postavil proti bratu. Toda 6tarejši Frochard se ni dal zmotiti. Kri ie zalila njegove oči in brez ozira na starko, ki ju je hotela ločiti, je tudi sani potegnil nož. in se vrgel na šepavca. Udarec je zadel Petra v roko, da je začel krvaveti, toda zdelo se je, da je brusač oprezen. Izognil se je drugemu udarcu in skoro podzavestno sprožil svojo roko naprej in nož, ki ga je bil držal v roki, se je zapičil v bratova prea. Jakob je telebnil na tla, ne da bi spravil iz sebe en 6am glas. [ Krvav curek je brizgnil iz rane iti poškropi! Petra. Revež je stopil proti vratom, jih odprl in dal Henriki znak, .naj odide. I _ Luiza je doumela vse, kar se je zgodilo. Ko je prispela pred svojega rešitelja, mu je s sladkim glasom rekla: I »In vi, Peter?* In v tem zaskrbljenem vprašanju je Peter našel zadoščenje in plačilo za vse, kar j« bil storil za rešitev slepega de-jkleta. Henrika ga je vprašala, kaj bo z njim. Peter je 6klonil glavo. Potem pa je z zmedenimi očmi jx>-gledal na krvav nož, ki ga je še imel v rokah, in odvrnil: »Jaz... jaz bom počakal na 6odbo!« XIII. Ko sla bili dekleti zunaj na ce6ti sa-nii, je Luiza V6a v skrbeh vprašala, kaj . bo s Petrom, ki jo je zmerom branil in je zagrešil umor, da bi rešil njo, sedaj P® • ■ • »Ce bi ga hoteli obsoditi«, je edgo- ’ Henrika, »in bi me jioklicali za \orila Henrika, »in bi me jx> — ( pričo, bom pri Bogu prisegla, da se je le branil.« Te besede so slejio deklico nekoliko pomirile. »Kam pa greva, sestrica?« »Greva k človeku, ki ti želi dobro.« Toda jaz poznam le nekoga... neko gosjio, ki mi je nekoč na 6topnicah pred ‘ cerkvijo dala novec in mi rekla, naj molim zanjo.« »Se mar ne spominjaš nekega zdravnika .. .* »Ah, da, toda... toda potem, ko me je pogledal, je govoril s Frochardovo, ki mi je rekla, da ni nobene nade več, da ‘ bi se mi p>ovrnil vid.* »Nalagala te je... Takoj greva k zdravniku Hebertu. ki mi je 6am naročil, naj te pripeljem k njemu.* Ko 6ta že dolgo pešačili in sjaraševali ljudi o poti, s‘a končno prispeli do zdravnikove hiše. Takoj ju je sprejel in Henrika mu Je pripovedovala, kaj vse se je bilo dogodilo v I rzu* ardin! hiši, kakor tudi o tem, da je mlajši Frochard umoril svojega starejšega brata Jakoba. luiza je prosila zdravnika, naj reši mladeniča. Zagotovil ji je, da bo storil vse, kar bo v njegovih močeh. »Sedaj bosta ostali pri meni kot gosta vse dotlej, dokler ne bom našel za vaju primerno oskrbo. Zapuščam vaju, ker moram takoj v tisto hišo.* Najel je kočijo in se pripeljal na cesto Lourcine pred Frochardino bajto p* av tedaj, ko 6ta vstop-slc v kočico dva stražnika, da bi ugotovila dejansko stanje. Peter je stal v kotu in s jy»lblazniml očmi buljil v truplo svojega brata, katero je držala v naročju mati. Starka je stiskala k sebi mrliča, ga klicala z vsemi sladkimi priimki in zraven pretakala solze, ki 60 kapale na mrzlo m bledo obličje mrtvega sina. Nesrečnica 6i ni mogla misliti, da bi bil njen Jakob mrtev, mrtev on, najlepši fant vsega Pariza, njeno veselje in njen joonos! Komaj je vstopil, je zdravnik odšel proti truplu, odstranil starko in začel Cregledovati mrliča. Jakob Frochard je il umorjen! Tako je dejal jiolicajem. Umorjen?! Starka je zijala v zdravnika s krvavimi in brezbrižnimi očmi. Njen Jakob ubit! In zdravnik, ki jo je pogledal v oči ji je zašepetal, da 6i je Jakob Frochard sam končal življenje. In starka je pono-j vila besede, ki jih je slišala Peter, ki je stal v kotu, je razumel ! zdravnikove besede, toda njegov pogled ni kazal nobenega veselja nad to zgrešeno obrambo. Bilo mu je vaega malo je dejal Petru, da ga čez dva, tri dni pričakuje v 6voji hiši, potem pa je potegnil iz žepa nekaj denarja in mu ga dal, toda mladenič je dejal, da bo na- slednji dan spet začel delati. Frochardova, ki je od daleč zapazila blesk srebra v zdravnikovi roki, se je kot roparica vrgla nadenj, da bi ga pograbila, toda njen pogled ie obvisel na sinovem truplu in tedaj 6e je vrgla k vznožju in zajokala. Zdravnik je jaozdravil Petra, položil novec na mizo in odšel. Frochardova se je dvignila. Zagleda-' ‘ IH mar. Policaja sta prenesla truplo na slam-njačo, jx>tem pa odšla. Zdravnik Hebert la det.ar. ga vzela in odšli v smer proti najbližji gostilnici. Vrnila se je z dvema steklenicama žganja. Eno je po 6tari navadi skrila pod slamnjačo, drugo j>a je odprla in jo prinesla k ustom. Hotela* je poplaknit1 svojo bol. Ko je naredila nekaj krepkih jiožirkov, se je vrgla na sinovo truplo in še vedno tiščala v rokah steklenico. Peter io je slišal, da je nekaj mrmrala, mislila je, da moli, toda kmalu je dognal, da ie brbrala neko jx>pevko, ki je bila Jakobu najbolj všeč, tisto popevko, ki jo je pokojnik najrajši ; pel, kadar je bi! v družbi svojih prijateljev. Ko je potegnila še nekaj srkljajev, se je starka zgrudila na tla in takoj zaspala. Peter je sedel V60 noč na stopnicah, ki so vodile proti izbi, ki je bila jvrazna. Luize ni bilo več tu! Nič več ne bo govorila 6ltpa deklica z njim. Jutro ga je a, oči pa 60 vorila 6l*pa deklica z njim. Ju našlo budnega in pretresenega, ga skelele, ker je preveč jokal. Srečni vzhodnjaki, ki ste tako mirne krvi! Lahko bi nam jo nekoliko posodili, vsaj v novem letu Evropejec po navadi kaj hitro izgubi 6vojo mirno kri, čim pride kam v vzhodne dežele. »Kakšna dežela je vendar to!«, se čudi. »In ti ljudje! Nekaj nemogočega!« Po navadi si kaj kmalu nakoplje mnogo sovražnikov, zlasti še, ker misli, da takšnega njegovega zabavljanja nihče ne razume. A v vzhodnih deželah ljudje razumejo vse jezike ali vsaj slutijo, kaj kdo hoče povedati Tujec potem morda misli, da človek ne more imeti v sebi nobenega ponosa, če ni tako oblečen, kakor je na zahodu navada. In to je druga velika zmota! Vzhodnjak, ki vidi, da ga kdo hoče gledati bolj zviška, začuti v dno duše sovraštvo do tega tujca, čeprav je morda še tako plemenite krvi. Nam najbližji vzhodnjaki so muslimani. Potrpežljivi so, prebrisani in tihi, dokler jih kdo le preveč ne razjezi in ga ne začne obsipavati 6 kletvinami. Arabec je pravi modrijan. Pa ga presodite po teli-le izrekih: »Za materine oči je opica prav takšna kot gazela.« »Kameleon ne zapusti drevesa, če v bližini ne vidi kje kakšnega drugega.« »Priložnosti gredo mimo, kakor gredo mimo oblaki.« »Noga te nese, kamor te žene tvoje hrepenenje.' »Ce sta na krovu dva kapitana, se ladja hitro potopi.« »Miš, ki se zanaša na eno samo luknjo, se kina ki vjame.« »Samo čas zabijaš, če kuješ mrzlo železo.« * Vzhodnjak je silno previden, in če ga kaj vprašate. mu nobena reč ni bolj zoprna, kakor če mora odgovoriti nikalno. Nekoč 6e je zgodilo, da so štiri ljudi nekje povabili na kosilo. Povabilo so sprejeli z velikim navdušenjem in veseljem, na kosilo pa ni bilo nikogar. Ko je pozneje gospodar, ki jih je povabil, enega teh »upornih gostov« srečal in ga vljudno vprašal, zakaj ni prišel na kosilo, mu je ta čisto odkritosrčno povedal, da so bili on in njegovi trije tovariši za tisti jian že povabljeni nekain drugam in da so njegovo' povabilo sprejeli samo zato, da ga ne bi užalili. * Na svojem 6vetlem jopiču 6ein nekje staknil madež in sem vprašal strežnika v hotelu za svet, kako bi tisti madež odstranil. »Kje bi človek dobil kakšno sredstvo za odstranjevanje madežev na obleki?«, sem ga vprašal. Dejal je, da pozna neko zelo uspešno sredstvo in mi je zagotovil, da se bo v osmin dneh moja želja izpolnila. Čez osem dni se je možakar vrnil z mojim jopičem, na katerem pa se je tisti madež poznal se prav tako kakor prej. »Kaj mi nisi obljubi, da boš jopič očistil?«, sem se začudil. »Da, jopič že«, je odvrnil mirno, a madeža na noben način nisem mogel odstraniti. V restavraciji. »Poslušajte, strežnik, je tale narezek jagnjetine kaj prida?« je vprašal gost in pri tem pokazal na jedilni list. »Odličen, gospod; naravnost izboren.« »Potem mi ga pa prinesite.« »Žalibog, gospod, ga ni več.« • Ktu®Npk evropski zdravnik je zdravil sin« neke kmetice. Čez nekaj dni mu je kmetica prišla povedat, da se otrok že dobro počuti in da zdravniku zato ni treba več hoditi k njemu. Spet je poteklo nekaj časa in zdravnik je čisto slučajno spet prišel k tisti kmetici. Začudil se je, kako to, da ne vidi nikjer njenega sina. »Umrl je, gospod doktor,« mu je odvrnila žena, »že takoj po tistem, ko ste bili zadnjikrat pri njem.« »Zakaj pa mi tega niste povedali?« »Da bi vas ne spravila v slabo voljo.« 0 čisto enakem primeru so mi pripovedovali na Kitajskem. # Bilo je leta 1914, ko je Turčija šla v vojno na strani zaveznikov. Pred Aleksandreto se je tedaj nenadno pojavila francoska križarka in začela silovito obstreljevati sedež nemškega konzulata, ki ga je lahko dobro razločila, ker je na njem vihrala nemška zastava. Ko se je konzul, ki so je bil s svojo ženo mudil nekje zunaj na potovanju, vrnil v mesto, je srečal turškega drago-mana in ga vprašal, če je kaj novega. »Pa *es ni prav nič posebnega,« je mimo odvrnil Turek. »Le vaš konzulat so med tem malo znižali.« * Ko smo že pri konzulatih, naj povem še tole zanimivo zgodbo'. Na nek tuj konzulat so prišli policisti ter hoteli prijeti in odvesti konzulovo kuharico, ker ni plačala globe, na katero je bila obsojena zaradi nekega prestopka. Dokaj je bilo vika in krika, in kuharica je vpila na policiste, da ne bo prav nič plačala, ker da ni nikdar zagrešila kakšnega prestopka. Zahtevala je od njih, naj ji pokažejo črno na belem, če res iščejo prav njo. In tedaj se je izkazalo, da so policisti prišli na napačni naslov. Šlo ni za kuharico, ki je služila na tistem konzulatu, pač pa za kuharico pri nekem drug-em konzulu, ki je imel svoj sedež v nekaj ur oddaljenem mestu. »Saj imate res prav,« ji je odvrnil eden tistih policistov, »pa vseeno. Bodite vi ali ona druga, kuharici sta obe, in konzula sc bosta med seboj pač lahko sama pomenila.« Nekdo iz iste dežele na vzhodu je nesel k čevljarju svoje raztrgane čevlje, da bi mu jih poddelal. Sam mu je tudi dal templance. Ker pa so bili izredno močivi, se je mož bal, da mu jih čevljar ne bi zamenjal. Zato se je nanje podpisal. Ko mu je čevljar prinesel popravljene čevlje nazaj, tistega podpisa na podplatih ni bilo nikjer. »Seveda je bil na njih vaš podpis,« se je zagovarjal čevljar. »Ker pa sem mislil, da bi bila za gospoda, kakršen ste vi, slaba šala, če bi nosil svoj podpis na podplatih, sem ga izbrisal.« Moj prijatelj je nesel najboljšemu krojaču v tistem kraju blago, da bi mu naredil obleko. Ko je bila obleka narejena in je mož hlače pomeril, je videl, da mu segajo skoraj do podpazduhe. »Za božjo voljo, mar mislite, da bom v takšnih hlačah hodil okrog!« ga je nahrulil. A krojač je mirno odgovoril: »Preveč blaga ste kupili, ko sie vendar tako majhne postave. Škoda pa se mi je zdelo, da bi tako krasno blago preveč rezal.« V nekem podeželskem mestu se je mladi tujec, ki so ga bili ob njegovem prihodu zastopniki krajevnih oblasti zelo lepo sprejeli, že čez dober mesec šel pritoževat k županu, zakaj mu ljudje vedno bolj dajejo razumeti, da nc smejo več zahajati k njemu. »Saj ste mi bili vendar dejali, da bom lahko čisto svobodno govoril s komur koli,« mu je tožil. »To še zdaj rečem,« je odgovoril župan. »Od ljudstva je odvisno, če se drže prepovedi, govoriti z vami, ali ne.« M Zakaj »črno« morje? Po čem je, črno mori« dobilo svoje ime? Odgovor je nagel in zanesljivo pravilen: Po motni, temni barvi 6vojih voda, ki so zato takšne, ker vsebujejo v primeri z drugimi morji na svetu zelo malo soli. V Črnem morju je troje vodnih plasti, ki leže druga na drugi. Vrhnjo pla6t, ki sega k naj kakšnih petnajst metrov v globino, tvori 6koro izključno le rečna voda. Plast, ki leži pod njo, je prav maio 6lana in jo tvori voda, ki priteka v Črno morje spomladi, ko 6e v Rusiji tali led in nastajajo velike povodnji. Tretja, spodnja plast vode v Črnem morju, vsebuje zelo malo kisika, nasprotno pa ima zelo visok odstotek žveplovodika, ki ga proizvajajo neštete bakterije, edina , živa bitia, ki žive v črnomorskih globinah. Tam ni kakšnih morskih pošasti, pa tudi ribe 60 zelo redke. Omenjene tri vodne plasti dajejo temu morju svojstveno, nekam čudno temno barvo in vprav temu Črno morje dolguje svoje ime. Naročajte Slovenski dom! alceta eU vsem cen' * Vi **£ srečno Sovo leto t športni drobiž SK Bratislava bo te dni odšla na krajšo nogometno turnejo po Nemčiji. Eno tekmo bodo odigrali tudi v Berlinu proti Blauweissu, 3. januarja pa v Dresdenu proti DSG. V španski letalski jadralni šoli Huescu je bilo v tem letu 20.000 startov z jadralnimi letali. Dosežena sta bila tudi dva nova državna rekorda. Nemški in slovaški hokejski igralci se bodo že v februarju pomerili v revanžni tekmi. Borba bo v Berlinu. Slovaki bodo skušali popraviti svoj nedavni poraz, ki so ga doživeli v Bratislavi. Sofijsko moštvo v bosketbullu je nastopilo v Bratislavi, a so ga domačini odpravili s 24:39. Za 85 letnico odkar so ustanovili v Zagrebu športni klub Concordio so za letošnji božič priredili lep nogometni turnir. Glavna tekma je bila med hrvatskim državnim prvakom Concordio in močnim dunajskim moštvom FAC-a, ki je bilo okrepljeno z nekaterimi igralci Admire. Po lepi in napeti borbi so zmagali domačini z 1:3 (0:0). Gledalci so bili zelo zadovoljni. Smuške tekme nn Gorenjskem. Razen številnih smučarskih tečajev, razen prvenstva Koroške v alpski in norveški kombinaciji, bodo letošnjo zimo na Gorenjskem izvedli tudi prvenstvo Go- renjske v norveški kombinaciji. Spored je lakle: 1. januarja bodo velike skakalne tekme v Planici; 3. januarja skoki v Tržiču, istega dne bo tudi izvedeno prvenstvo Gorenjske v norveški kombinaciji in v skokih v Boh. Bistrici; 24. januarja bo veleslalom in tek na progi 4 krat 8 km na Bledu; od 27. do 31. januarja bo okrožno prvenstvo v Kranjski gori; 7. februarja tek v Kranju in skoki v Škofji Loki; 27. februarja slalom pri Celovški koči; 7. marca spet skoki v Planici; 14. marca veleslalom na Kočni in končno 11. aprila Triglavski smuk. Bogat in lep spored, kjer bodo Gorenjci spet lahko pokazali svoje zmožnosti. V Garmischu so za božič imeli lep spored v hokeju na ledu Praško hokejsko moštvo je prvi dan premagalo nemškega državnega prvaka Ris-sersee s 3:1, v revanžni tekmi pa je bi) rezultat 4:1 za Rissersee. Drugi dan je gledalo tekmo 10 tisoč gledalcev. Italijanska teniška zveza je tudi za letošnje leto objavila ranglisto svojih najboljših igralcev. Prvenstvena lestvica pa se od lanskega leta ni dosti spremenila. Na čelu moške skupine vidimo Francesca Romanonija, pri ženskah pa Annelieso Bossijevo. V ostalem pa je vrstni red najboljših tale: Romanoni, Cucelli, Marcel del Bello. Bossi, Rado, Quintavallo, Sado, Scotti in Taoni Pri ženskah pa: Bossijeva, Wally San Donnino, Lucla Manfredi, Ida Quintavalle, Garivachi in Alliata. Illl | \ leiom s a v d HUDICEVii * r y ? * BADAR (LA MAKE A D DIABLE) - Poslovenil K. N. vvvvvvvvvv f 11 Germain je bil vesel, da ni več slišala njegovih zadnjih besed. Spoznal je, da niso bile modre. Obrnil ji je hrbet, da bi se raztresel in bi mu Sle misli drugam. Zaman se je trudil. Ni mogel ne zaspati ne misliti na kaj drugega. Samo tisto mu je hodilo na mar, o čemer je bil pravkar govoril. Dvajsetkrat je obhodil ogenj, oddaljeval se je, se vračal. Nazadnje je čutil, da je tako razgret, kot da bi se najedel smodnika. Naslonil se je ob drevo, ki je viirovalo oba otroka, in ju gledal, kako spita. »Kako neki, da nikoli nisem opazil,« je mislil, »da je ta Marička najlepše dekle v vasi!... Rdečih lit ravno nima, ampak ima zdravo polt kakor šipkova roža! Kakšna ljubka U6teca ima in kako ljubezniv nosek I... Ni velika za svojo starost, ampak je čvrsta kakor prepelica in lahka kakor ščinkavec!... Ne vem, kako da pri nas tako obrajtajo velike* in močne, rdečelične ženske... Moja je bila rajši drobna in bledična, pa mi je bila nad vse všeč... Ta tukaj je kaj nežna, pa ni zato nič manj čedna, in lepa je na pogled kakor bel kozličl... Pa še kako milo in iskreno gleda! Kako ji lahko bereš njeno dobro srce v očeh, čeprav ima zaprte in spi! Nič ji ni mar, malo jo briga, če živi še zanaprej v revščini in gleduje, koliko utegne biti ura, ji je predlagal, naj bi nadalje- stiski, hodi v borni obleki in strada dva ali tri mesece na leto, j vali i>ot. samo da bo nekoč zadovoljila svoje srce in dobila moža, ki ji bo | »Čez dve uri,« je rekel, »se bo zaradi bližnjega jutra tako po godu... Saj ima prav. Jaz bi storil isto, če bi bil na njenem shladilo, da ne bomo več vzdržali navzlic našemu ognju... Zdaj mestu... Pa tudi tako, če bi mogel ravnati jx> svoji volji, bi si vsaj vidiva, kod hodiva, in bova že naletela na kakšno hišo. kjer izbral dekle, kakršno bi bilo meni všeč, ne pa, da rinem v zakon, ki mi ne obeta nič prijetnega.. .« Čim bolj je poskušal Germain modrovati in se pomirjevati, tem manj mu je uspevalo. Prestopil se je in stopil kakih dvajset korakov od oaidod ter se izgubil v megli. Potem pa se je nena- nam bodo odprli, ali vsaj na kakšen skedenj, kjer bomo lahko pod streho prebili preostali del noči.« Marička ni ugovarjala. In čeprav je bila še hudo zaspana, se je vendar pripravila, da pojde z Germainom. Germain je vzdignil svojega sina v naročje, ne da bi ga pre- doma znašel na kolenih pri svoji speči tovarišiji. Nekoč je hotel budil. Hotel je, naj se stisne Marija k njemu, da bi se zavila v celo poljubiti Petrčka, ki je z eno ročico objemal Marijin vrat, pa se je pri lem skoraj zmotil. Marija, ki je čutila na ustnicah kot ogenj vročo sapo, se je j>rebudvla in ga preplašeno pogledala, ker sploh ni razumela, kaj se v njem godi. »Nisem vaju videl, uboga revčka!« je rekel Germain in se brž umaknil. »Skoraj sem padel preko vaju in vaju pohodili« Marička je bila tako nepokvarjena, da mu je verjela, in je spet zaspala. Germain pa se je pomaknil na ono stran ognja in je prisegel Bogu, da se ne bo premaknil, dokler se sama ne prebudi. Držal je besedo, a le s težavo. Mislil je, da se mu bo zmešalo. Naj>osled se je megla proti polnoči razpršila in Germain je lahko videl zvezde, ki so se svetlikale 6kozi drevje. Tudi luna se je iznebila meglic, ki so jo pokrivale, in je začela trositi demante po rosni travi. Debla hrastov so ostajala v veličastni terni. Nekoliko dalje pa so se zdela bela debla brez kakor vrsta duhov v svojih Bistra je pa celo bolj, kakor je bila moja uboga Katarina. Kar je j belih ogrinjalih. Ogenj se je zrcalil v bajarju. Žabe so se ga bile res. ie res Z njo bi človeku ne bilo dolgčas... Vesela je, modra ! že privadile in so začele pomalem z drobnim in plašnim regljanjem. 1«, delavna' ljubezniva in zabavna. Res ne vem, kaj naj bi si človek Okorne veje starih dreves, polne bledega omelja so se raztezale ivolišeca želel« I in se križale kakor velike, koščene roke nad glavami naših po- »Pa kaj meni vse to?« je nadaljeval Germain in poskušal gler potnikov. Bil je lep kraj, ampak tako zapuščen in tako žalosten, dati drogam »Moj tast bi mo niti ne poslušal ne in vsa rodbina da je Germain, ki se je naveličal trpeti, začel prepevati in metati njegov plašč, ker ni marala vzeti ogrinjalke, ki je bil vanjo zavit Petrček. Germain se je bil za hip raztresel in razvedril. Ko pa je zdaj začutil deklico tako tesno ob sebi, ga je začela zapuščati pamet. Dva- ali trikrat je nenadoma hitro stopil naprej in jo pustil, da je hodila sama. Ko pa je videl, da ga s težavo dohaja, jo je počakal, jo šiloma ptfignil k sebi in jo tako tesno stisnil, da jo je presenetilo in se ji je celo za malo zazdelo, ne da bi si upala kaj reči. Ker nista vedela, od kod sta krenila, tudi nista vedela, kam gresta. Tako sta prehodila še enkrat ves gozd, dospela spet k zapuščeni gol ja vi, se vrnila, se dolgo vrtila in Bodila in nazadnje zapazila neko svetlobo med vejevjem. »Dobro! Tam je hiša,« je rekel Germain* »in ljudje so že pokonci, ker že svetijo. Pa ne, da bila že toliko ura?« Pa ni bila hiša, bil je le njihov taborni ogenj, ki sta ga bila pri odhodu zagrnila, pa je v sapi spet zagorel... Dve uri sta hodila, da sta prišla spet tja, od koder Sta bila odšla. IX. Pod milim nebom. »Zdaj mi je pa zadosti!« je rekel Germain in udaril z nogo ob tla. »Uročeno nam je, ni drugače mogoče, in šele ob dnevu i—» a~.ii- - Hrxtniki Mlrfcci livamft — HokopUoT m n«(aM — *So»o«U do«« tiha)« ob ob