Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izikija celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Ček. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prana-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Pax Romana Fribourg, 29. julija. Pax romana, rimski mir, to ime se mi zdi, da je vzeto iz Vergila. Pomeni mir, ki sloni nn pravičnem redu, kakor ga je upostavil po krvavih državljanskih vojnah cesar Avgust. Ta cesar in njegova vladavina sta bili ideal krščanskemu srednjemu veku, kadar je pretresala Italijo divja borba med Velfi in Gibelini. Danes pred desetimi leti so lepo ime Pax romana dali mednarodni organizaciji katoliških vseuSiliščnikov, ki se je osnovala v Fribourgu. Bilo je kmalu po svetovni vojni, ko se je bilo krščansko občestvo Evrope izpremeuilo v čredo sovražnih plemen, ki so se med seboj z modernimi tehničnimi sredstvi pobijala, kakor da bi nikoli ne bilo na svetu dvetisočletue krščanske kulture. Osnovanje Pačiš romanae je bilo veliko dejstvo, ker je pomenilo, da so po evropskem klanju prvi našli med seboj duhovni kontakt v duhu Cerkve organizirani katoličani. Naloge, ki so si jih takrat na kategorični klic časa postavili katoliški akademiki vsega sveta, so seveda zelo obsežne in težke, tako da njihova realizacija zahteva ne samo novih metod dela, ampak tudi novega duha. Zakaj vse izkušnje po vojni kažejo, da katolicizem kot verska in kulturna sila kljub najdovršenejšim sredstvom organizacije in najmodernejšim metodam dela ne uspeva, ako se njegovi pristaši (če rabim to zelo neadekvatno ime) obenem ne prešinjajo z duhom temeljite obnove vsega življenja, ki zahteva, da se žrtvujejo očividno preživele nacionalne, socijalne in gospodarske forme in tradicije prošlo-sti pa da se začnejo načela krščanstva polagati naravnost v deviško zemljo. V tem smislu se mi zdi, da je Pax romana, ki danes združuje 40.000 akademikov vseh narodov, dozdaj pokazala največ umevanja sedanjega časa po svoji misijonski organizaciji, ki bi se morebiti komu lahko zdela šport, v resnici pa ni samo velikega znanstvenega pomena, da ne govorim o religijozni vrednosti tega pokreta, ampak daje preporodilnim silam katoličanstva priliko do najintenzivnejše in najobsežnejše delavnosti sploh: je torej, vsaj po mojem umevanju, izvrstna šola za razvoj socialnih in karitativnih zmožnosti mladega katoliškega inteligenta ter sa-moposebi umevno zelo razširja njegov pogled na vse človečanske probleme. V tem oziru je delovanje belgijske dijaške misijonske organizacije AUCAM pa tudi nemškega akademskega Missi-onsbunda«, naravnost velikopotezno. Seveda se ne sme tako delovanje akademika omejevati in zoževati na misijonsko polje kot tako razun za onega, ki se temu poklicu bodisi kot duhovnik ali lajik specijalno posveti, ampak mora v glavnem biti pedagogično sredstvo za pravilno ver-skokulturno in socialno delovanje mladega katoliškega rodu tudi v Evropi, ki je v marsikaterem oziru danes še bolj poganska nego Afrika ali Azija. Drugi posebni znak udejstvovanja katoliške inteligence v mednarodnem udruženju Pacis romanae je sodelovanje za okrepitev miru. Čeprav to pacifistično nastrojenje gre vzporedno z ženevskim in je prizadevanjem Društva narodov vseskozi prijazno, je vendar samostojno ukoreninjeno v klasičnem naravnem pravu, kakor so ga razvili mojstri stare in nove sholastike ter na tem polju nadaljuje zdravo tradicijo katoliške kulture; torej nikakor ni posnetek buržujskega pacifizma, kakor se večkrat sliši. Mir more biti samo rezultat, posledica, in sicer rezultat, posledica pravičnega družabnega reda: Pax est tranquillitas ordinis, kakor je dejal genijalni Avguštin. Iskanje tega reda spada zato med najvažnejše zadatke katoliške inteligence naše dobe. V tem oziru naj mi bo dovoljeno pripomniti, da ni zadosti, niti če se riše samo v velikih potezah pred očmi poslušalcev neko nebulozno srečno občestvo na podlagi srednjeveške solidarnosti stanov, ki živijo po etičnih načelih krščanstva — niti je veliko pomagano, če se Zapad obsoja v prah in pepel, ne vedoč, kaj bi se na njegovo mesto postavilo, ampak postalo je nujno potrebno, da začnemo katoliški razumniki delavstvu podajati čisto konkreten sistem na krščanski etiki zasnovanega družabnega reda. V tem oziru tudi Pax romnnn ni še daleč prišla. Katoliki moramo spoznati, da smo še preveč obremenjeni od tradicije, ki nam je v nekem pretiranem spiritualizmu privzgojila preveliko indiferenco ali neutrnlnost napram vprašanjem ekonomskega, krušnega, čisto zemeljskega značaja. Tega se moramo iznebiti, ne da bi seveda zapadli materi-jalizmu, če hočemo biti vpoštevani kot faktor pri oblikovanju bodočega socijalnega in gospodarskega reda. Tudi živi, neposredni in, da tako rečem, o r ga nični kontakt katoliškega študenta z delavskim proletarijatom, kakor ga zlasti tako krepko zabičuje P. Martindale S. J., po mojem mnenju najbolj širokopotezni član Družbe Jezusove v XX. stoletju in eden najbolj uglednih sodelavcev Pacis romanae, še ni dosežen v toliki meri, kakor je potreba; mora se pa priznati, da postaja živejši in živejši. Keferenti Pacis romanae so na pravkar minulem zasedanju v Fribourgu tudi zelo obravnavali nacijonalno vprašanje, odklanjali nacionalizem, pojmovan kot ideja rase ali kot ideja vsemogoče države, in dekan literarne fakultete na varšavski univerzi, llalecki, je jako originalno plediral za nov tip univerze, ki naj podaja in utrjuje nek univerzalizem nazorov, etosa in mednarodne kulture po vzorcu srednjeveške univer-sitas litterarum. Je pa velik minus organizacije Pacis romanne, da je v njej dosedaj vse Dremalo Grdo omalovaževanje Poljske Pri zadnjih konferencah se je govorilo o reviziji nemške vzhodne meje Zakaj se Poljska, ki je velesila, ni povabila v London in Pariz? Varšava, julija 1931. Za časa londonske konference so francoski listi raznesli ve6t, da je angleška vlada imela resen namen načeti vprašanje revizije mirovnih pogodb, posebno, kar se tiče nemških želja na vzhodni meji. Do tega ni prišlo, tako so poročali listi, ker je francoska vlada za ta načrt pravočasno zvedela in na konferenci zavzela stališče, ki ni dovolilo angl. diplomaciji uresničiti svoje žaljive in zle namene. Takšno postopanje bi res ne bilo lojalno že iz stališča francoske vlade kaj šele "z ozirom na Poljsko. Čudno je vsekakor, da so se mogle vršiti tako važne konference zaporedoma v Londonu, v Parizu in v Berlinu in da nobenemu državniku ni prišlo na um, da je poljska republika s svojimi 30 milijoni prebivalci velesila, ki jc ravnotako življensko interesirana na usodi Nemčije, kakor ostale velesile v Evropi. Ce je bilo res, jc angleška vlada imela namero otvoriti debato o vzhodnih mejah Nemčije in če jc res, da je nemški državni kancler v svojem razgovoru z francoskim predsednikom vlade namignil na »poljski hodnike, potem bi bila elementarna dolžnost državnikov, da takoj pokličejo na konferenco tudi poljskega zastopnika, če ga že prej niso marali j>ozvati iz razloga, da so reparacije in od Hooverja predlagani moratorij vprašanje, ki se tiče samo Nemčijo in njenih upnikov. Današnji krakovski »Kurier« je v nekem dopisu, ki ga je sprejel iz Berlina, ponovno sprožil to delikatno vprašanje. Njegov dopisnik zatrjuje, da jc na podlagi informacij, ki mu jih jc dalo angleško veleposlaništvo v Berlinu, Mac Donald, angleški predsednik vlado, ob priliki svojega berlinskega obiska jasno povedal nemškim državnikom, da je skrajni čas zato, da se pritegue tudi Poljska k pogajanjem o denarni pomoči za Nemčijo. Ta predlog, da je bil storjen v odgovor na trditev nemških ministrov, da niso mogli sprejeti francoskih političnih garancij, ker Nemčija nc more in ne sme mirno pristati na obstoječe meje na vzhodu. Tudi grndbo nove križarke je nemški državni kancler utemeljeval z razlogom, da Nemčija neobhodno potrebuje križarko, da si varuje pomorsko zvezo med zapadno in vzhodno Prusijo, katero loči ravno »poljski hodnik«. Ako bi tega hodnika ne bilo, oziroma ako bi bilo mogoče olajšati prestop iz Nemčije v vzhodno Prusijo in ga osvoboditi od poljske kontrole, bi nova križarka bila nepotrebna. Dr. Briining naj bi bil celo namignil svojemu angleškemu tovarišu, da brezpogojno sprejme francoske politične garancije, ako se trnjevo vzhodno vprašanje reši na korist Nemčijo. Nato je angleški minister odgovoril v kratkih besedah, dn ne more o tem razpravljati v odsotnosti poljskega delegata. Na zunanjem ministrstvu v Varšavi so informiranj, da je vzhodna meja igrala veliko vlogo na vseh treh zadnjih konferencah in so tudi z vso resnostjo in z vso gotovostjo pričakovali, da se jih povabi. Javna tajnost je, da bi bila Poljska takšno vabilo z zadoščenjem sprejela. Povabila ni bilo. Nikdo ne ve zakaj. Zato tudi ni čuda, da sc je polotila poljske javnosti gnjev nad omalcževa-njem, katerega Poljska kot interesirana država in kot slovanska velesila ni zaslužila. Treba ho še mnogo resnih prizadevanj poljskih državnikov in tudi prijateljic 1'oljske, predno bodo padli vsi predsodki in da bo Poljska uvaževala v evropski politiki v razmerju z veličino in s številom svojega prebivalstva, kajti na žalost odločujeta še vedno ti dve dejstvi v mednarodni politiki in ne, kakor bi moralo hiti, pravica. Iz v Rim Francoski državniki pojdejo v Ilaliio — Pred sporazumom med Francijo in Italijo stabilizacijo njenega notranjega položaja. Francija želi, da bi Poljska po svojem režimu uživala povsod zaupanje, da bi mogla igrati vlogo odločilnega faktorja na vzhodu Evrope. Francija želi, da bi Poljska bila notranje soKdna, ker le lo more utrditi njen ugled na zunaj. Briand bolan Rim, 31. julija. Fašistični listi prinašajo sledečo vest: Sedaj je gotovo, da bo prvi pomembni mednarodni sestanek po posetu Mac Donalda in Ilendersona v Berlinu j>oset, ki ga bosta napravila Briining in Curtius v Rimu. Datum tega potovanja se do sedaj še ni določil, vendar pa je zelo verjetno, da bosta prišla nemška državnika v Rim še pred 9. avgustom, ko je v Nemčiji napovedana nova demonstracija »Stahlhelma«. Na vsak način bosta dr. Briining in dr. Curtius prišla v Rim preje, nego bosta Laval in Briand obiskala Berlin. Rim, 31. jul. ž. »Lavoro Fascista« piše v svoji današnji številki, da je prihod francoskih ministrov v Italijo zagotovljen. Ta obisk francoskih ministrov dovaja list v zvezo z intervencijo in delom ameriškega državnega tajnika Stimsona, ki jc prišel v Evropo s posebno misijo, da odstrani spor med Francijo in Italijo, ker je od tega odvisna splošna mednarodna razorožitvena konferenca, ki se bo vršita leta 1932. Ce ne pride do predhodnega sporazuma med Francijo in Italijo, ni niti misliti, da hi sc na tej konferenci lahko reševali bolj komplicirani problemi. Takoj pri prihodu Stimsona v Italijo je dal Grandi izjavo o mirovni politiki fašistične Italije. Ravno tako je tudi Mussolini izjavil, da je Italija ]>ripravljena omejiti se v oboroževanju. To Mussolinijevo izjavo so v celoti prinesli inozemski časopisi, medtem, ko so fašistični listi njegovo izjavo le registrirali, posebno pa še izpustili oni del izjave Mussolinija, v kateri pravi, da hi Italija bila pripravljena zmanjšati svojo vojsko na 10.000 pušk. »Lavoro Fascista« piše v nekem članku iz Pariza, da bo francoska vlada razpravljala o tem vprašanju in da se lahko pričakuje, da ho v najkrajšem času rešen francosko-i alijanski pomorski spor. »Lavoro Fascista« pripominja, la se morajo informacije iz Londona sprejeti z vso rezervo, ker se v zadnjem času niso vršila nobena direktna pogajanja med Parizom in Rimom. List piše, da so preccj značilni članki francoskih levičarskih listov, ki so bili vsled tega vznemirjeni in vsled teg3 sklepa, da so izgledi za rešitev spora med Francijo in Italijo postali precej aktualni. Varšava, 31. julija. Z ozirom na dovršeno izplačilo prve ralc francoskega posojila 350 milijonov frankov se bo železniška proga Djedgosecz— Gdimjc začela gradili še letos, »Rzespospolita« objavlja brzojavko iz Pariza, v katerem je rečeno, da je Francija pripravljena dovolili Poljski novo posojilo pod ugodnimi pogoji, ako se Poljska obveže, da izvede gotove reforme, ki so potrebne za Pariz, 31. jul. mora po naročilih manj za en mesec tg. Zunanji minister Briand svojih zdravnikov oditi naj-na dopust. Odpotoval bo že danes dopoldne na svoje posestvo Cofherelle in bo moral tam absolutno mirovati. Verjetno je. da Briand prvič po dolgih letih ne bo sodeloval na soptemberskem zasedanju D. N. v Ženevi. Tudi ni mogoče misliti ua to, da bi Briand sedaj potoval v Berlin. Sedanji dopust Brianda se nikakor nc sme smatrati za politično bolezen, temveč jo Briand res bolan in jc nujno potreben počitka. Dočim se jo dopoldne še zatrjevalo, tla so je samo nekoliko prehladi! v Londonu in da ho v par dneh zopet dober, se sedanje zdravniško mnenje izjavlja resneje. Pariški Specialist za srčne bolezni profesor Vacjuez sc jc javnosti izrazil zelo rezervirano in ni dal nobene jasne diagnoze, toda iz poznejših zdravniških odredb je jasno, da Briand ni potreben samo enostavnega oddiha, liriaud ne leži v postelji, izogibati pa se mora vsakega telesnega napora. Obleimca zločina Fašisti proslavita o obletnico poiipa „Narodnega doma" v Trstu Belgrad, 31. jul. I. Današnja »Pravda« pod naslovom: »Neverjetna svečanost« in s podnaslovom »Nečloveška dela nečloveških« prinaša sledeče. Zdi se neverjetno, da sc nečloveška dela lahko poveličujejo. Tržaški list »Popolo di Trieste« objavlja poročilo fašističnega zborovanja, ki so jc vršilo pred nekaj dnevi, na katerem jc skupina ljudi proslavljala težak in strašen zločin, ko so fašisti zažgali hotel Balkan v Trstu, v katerem se je nahajal Slovenski Narcdni doni. Na tem zborovanju se jc poveličaval ta brutalen zločin. »Pravda« odločno protestira proti tej sramotni svečanosti in proti takemu nekulturnemu in med civiliziranimi narodi neverjetnemu slučaju. Zopet pefrole; Pefro!e" v Perzi'shem zalicu izzai konflikt med AngSsio in Perzijo Istambul, 31. julija. Anatolska agencija poroča iz Bassore, da se je pod predsedstvom an-gleškh kolonialnih častnikov vršil na otoku Barein velik sestanek šefov arabskih plemen in kneževin na otokih in ob obali Perzijskega zaliva. Vprašanje pripadnosti bareinškega otočja spada med stare spore med angleško in perzjisko vlado in celo Zveza narodov je že imela priliko baviti se z njimi. Znano je, da se nahajajo na leli ololcih bogati pelrolejski vrelci, ki dajejo otokom zelo važno strateško vrednost. Napetost, ki je zadnje čase zavladala med angleško in perzijsko blado, izvira brez dvoma iz navedenega spora. Perzijska vlada je do danes trdovratno odklanjala ratifikacijo že davnaj sklenjene trgovinske pogodbe, med tem, ko vzdržuje s sovjetsko vlado vedno bolj intimne slike. Uvaževati se mora tudi dejstvo, da prihaja ruski petrolej v Perzijo mnogo cenejši, kot je petrolej, ki ga proizvaja v Perziji sami angleška družba Anglo-Perzian OL1 Company. Zgoraj navedena konferenca Angležev z arabskimi šejki zadobiva tem večji pomen, ker je skoroda istočasno prispela v Džebel Dochan na ba- reiških otokih skupina angleških inienerjev pod vodslvom majorja Holmesa, da otočje preišče in začne z eksploatiranjem. Poroča se tudi, da je neki nemški parnik iztovoril na istem otoku velike množine strojev, kar bi značilo, da se bo z delom takoj pričelo. Inženerji so izjaviti, da so bili poslani od Anglo-ameriškega konzorcija. Sartacifa Danat banke Berlin, 31. jul. tg. Danes jc bil storjen odločilni korak zn sanacijo Danat banke. Kakor se poroča uradno, bo tudi Danat banka, ko bodo banko splošno zopet otvorjene, otvoriln svoje prostore in vršila plačila neomejeno. Industrijski krogi so se obvezali prevzeti akcije Dnnat banke v znesku 35 milj. mark po kurzu s 120 odstot. tako, da bo banka dobila na razpnloga nova sredstva v skupnem znesku 43 milj. mark. Dunajska vremenska napoved: Vreme bo še nekoliko toplejše. Menjaje oblačno. Krajevne ne vihte niso izključene. prišel do veljave slovanski katoliški element. Zdi se mi, da sedanje vodstvo Pacis romanae sploh nekoliko preveč plava v ozračju ro-manitete, kar ne daje katoliškemu univerzalizmu priti do polne veljave. Toda ta minus je razumljiv in zgodovinsko povzročen; potrebna korektura in dopolnitev bo prišla od čim intenzivnejšega udejstvovanja slovanske katoliške mladine v internacionalni organizaciji. V tem pogledu znači velik napredek, da je letošnji kongres osnoval komisijo za proučevanje problema unije cerkva, kateri predseduje naš tovariš, katoliški hrvatski akademični starešina dr. Ljuba Marakovič, a kot cerkveni asistent mu je na predlog protektorja te komisije, kardinala Hlonda, dan poljski duhovnik Meysztovicz. Prepričan sem, da slovanski element ne bo v organizaciji Pacis romanae pospešil samo študija in praktičnega dela zn cerkveno edinstvo, ampak da bo dal tudi najmočnejšo pobudo za odločno zastavitev socijalnega jirobleina in za praktično in konkretno socijalno orijentacijo brez nihanja med desno in levo, knkor jo kategorično zahteva čas oo maksimi: In evuncelio veritus. Majdica pere za svoje punčke, Mala Majdica je svojim punčk niti dobra mamica. Ona skrbi za to, da so vse njihove oblekce vedno vzorno čiste. Enkrat na teden ima veliko pranje. Seveda jemlje za to samo Schichtov Radion. Ona je že pri svoji mamici videla, da postane s Schichtovim Radionom oprano perilo belo kot sneg in da se pere hitro in lahko, kajti SCHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Najnovejše vesti „Zeppelinov" polet na sever Težka in nevarna pot nemškega zrakoplova je bila plodonosna za znanost Izkušnje bodo koristile tudi zrakoplovni tehniki Berlin, 31. julija. Komandant Grofa Zeppelina dr. Eckener, l;i se je vrnil s potovanja na tečaj in je zdaj s svojim zrakoplovom iz Berlina od-plul v svoje stalno pristanišče v Friedrichshafen, je dal o svojem znamenitem potovanju na kratko sledeče poročilo' Potovanje »Zeppelina je dokazalo, da je zrakoplov najpopolnejše sredstvo za potovanja na tečaju. Kar se tiče znanstvenih izsledkov, so člani ekspedicije zbrali ogromen fotografičen in karto-grafičen materijal In napravili prevažna merjenja in opazovanja geogratičnega, inagnetičnega in meteorološkega značaja. Lepo vreme — udobna vožnja. Vreme je bilo izredno lepo. Semtertja je bilo nebo na tečaju tako jasno in vedro, kakor da bi bili v Italiji.. Temperatura je bila znosna, pokrajine pa impozantne, fantastične ter grozne in čudovite obenem. Člani Zeppelina so se peljali tako udobno, kakor da bi bili turisti. Ladja je bila dobro kurjena in živež je bil izvrsten. Raziskovalci so si vsak dan privoščili tudi več btdiljk vina. Dr. Lckener je prepričan, da bo mogoče žc v kratkem času organizirati na tečaj prava turistična potovanja. Na »Severno zemljo.« Pot Zeppelina , potem ko je po pristanku v Ilookerjevem zalivu na Franc Jožefovi zemlji (nekako ob 82 vzporedniku in 52. poldnevniku) zapustil sovjetsko ladjo Malygin«, s katero se je bil tam srečal, je bila sledeča: Zeppelin je sledil na vzhod jio 80. vzporedniku do otoka Wiese. Od tukaj je vzel smer bolj proti jugovzhodu južno od otoka Kainev in dosegel takozvano Severno zemljo (Nordland), ki se je prej imenovala Zemlja Nikolaja II., zatem pa Zemlja Ljenina, in končno dosegel najsevernejši rt Azije. oz. Sibirije, Celjuskin. Ugotovilo se je, da je Severna zemlja veliko večja, nego se je do sedaj mislilo; večja od Novaje zemlje. Znanstveniki so tu napravili važne po-snenike in merjenja, ki bodo velikega pomena za poznanje zemlje ob tečaju. Pot od Franc Jožefove zemlje do Severne zemlje, ki je julija meseca jako nevarna zaradi megle in ledene skorje, ki se tvori na trupu »zrakoplova, je Zeppelin-' preletel v 5 urah. Nadaljnja projektirana pot do otoka Kame-nov, na katerem je Zepjielin« mislil pristati, in na daljnje Novosibirske otoke, pa se je morala opustiti zaradi megle in pa radi štednje s plinom. Italija t\it\u\e albansko | mejo Belgrad, 81. julija. 1. Današnje *Vremeprinaša iz Soluna pod naslovom >Tragedija v Alba-niji sledeča vesl. Poročajo iz Janine, da se na Utrdbah napram Jugoslaviji dela zelo hitro z upravo italijanskih oficirjev. V tej vesti se trdi, da je 47 vojakov grške narodnosti, ki slutijo v Albaniji vojaški rok in ki so bili zaposleni pri teh delih, pred- par dnevi našlo smrt pri utrjevanju. Ko so delali, se je podsula zemlja ter pokopala vseh -17 oseb pod seboj. Njihovim predpostavljenim, to je 2 albanskima lastnikoma se ni ničesar zgodilo. T a vesl je napravila med grškim prebivalstvom v Albaniji zelo mučen rlis. Veruje se, da sn ponesrečeni vojaki bili. namenoma ubiti po ielji italijanskih častnikov, ki so se bali, da bi ti vojaki grške narodnosti ne izdali načrta teli utrdb napram Jugoslaviji. Te vesli.se od strani albanskih uradnih krogov demontirajo. Davek na trgovino z živino Belgrad, 31. julija. AA. Davčni oddelek je razposlal okrožnico s tole vsebino: Na mnoga vprašanja, ali je trgovina z živino podvržena splošnemu davku na poslovni promet in ali je promet Irgovine z živino vštet v skupni davek na poslovni promet, se določi v svrho enotnega postopka pri prometu z živino tole: Pri prometu z živino za klanje po mesarjih in drugih v svrho prodaje mesa za hrano se plača skupni davek na poslovni promet po členu 16 uredbe o skupnem davku. Trgovci z živino, ki jo kupujejo za kakršnokoli prodajo in torej z živino trgujejo, pa morajo plačati splošni davek na poslovni promet. Zagrebška vremenska napoved: Precej stalno z malimi oblaki in zmerno toplo vreme. Promet s pšenico Belgrad, 31. julija. AA. Sreski načelniki so te dni dobili sporočilo, ki ga morajo takoj razglasiti prebivalstvu. Gre za prodajo in kupovanje pšenice. Priviligirana izvozna družba je naročila vsem svojim prevzemalcem. da vzamejo tudi slabso pšenico po hektolitru teže ter tudi ono, ki ima več višnjevca, kakor je predpisano. Za vsak kg manj na hektoliter teže in za vsak kilogram višnjevca več se odbije po 1 kg. Pod nobenim pogojem se ne bo jemala samo nezdrava, smetiva in vlažna pšenica. Priviligirana izvozna družba neprestano kupuje in dobiva pšenico, kolikor to dopuščajo stanje vode, reke, razni vlačilci itd. Kdor danes ne pride na vrsto, pride jutri. Od vsakega pridelovalca se kupi vse pod gornjimi pogoji. V Bački iu Banatu kupuje Priviligirana izvozna družba od prideloval-cav, kmetijskih zadrug in trgovcev pšenico in z vsemi sklepa |>osle, in jim plačuje bjago, ne meneč se zato, kdo jim je pšenico prodal. Belgrad. 31. julija. A A. Prometno ministrstvo je ponovno dovolilo popust za izvoz moke razen za koruzo. PopUst velja enako kakor za izvoz ječmena, soržice, pšenice, rži in moke po tarifi, kakor je predpisana dne 1. decembra 1030 Ta popust je veljaven od 1. avgusta t. I. do preklica, najdelj pa do 31. decembra t. I. Naša trgovinska bilanca Belgrad, 31. julija. 1. Po podatkih generalne direkcije carin je znašal uvoz v našo državo v mesecu juniju I. I. 121.803.705 kg, v vrednosti pa 384,719.000 Din. V jirimcrjavi z uvozom v juniju lanskega lela je ta izvoz manjši za 10% v težim i in za 237" v vrednosti. V prvem polletju t. 1. smo uvozili 562.125 ton v vrednosti 2.581,000.000 Din. V primerjavi z uvozom v prvem polletju 1930 se je uvoz zmanjšal za 23% v težini in za 25% v vrednosti. Koroški dijaki v Belgradu Belgrad, 31. jul. I. Z današnjim jutranjim brzo-vlakom so prispeli v Belgrad slovenski dijaki iz Koroške, ki so bili na kolodvoru od svojih belgraj-skih tovarišev in .bclgrajskili univerzitetnih profesorjev prisrčno sprejeti. Na kolodvoru so bili pozdravljeni in je ua pozdrave odgovoril vodja ekskurzistov g. Kranjc. Nato so si dijaki v družbi svojih tovarišev ogledali Belgrad. Popoldne so jim priredili v znani Weiferlovi pivovarni kosilo. Jutri si ogledajo koroški dijaki okolico Belgrada. Iz Bclgrada odpotujejo preko Užic v Sarajevo in Dalmacijo, pri povratku pa se zopet ustavijo v Ljubljani, kjer bodo pri tej priliki obiskali tudi l!led in Bohinj. Seja Narodne banite Belgrad. 31. jul 1. Upravni odbor Narodne banke je imel včeraj popoldne sejo, na kateri je, izvolil dva člana v izvršilni odbor. Izvoljena sta bila Andrej Radovič in Matejič. Osebne vestS Belgrad, 31. julija. AA. S sklepom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje in s soglasjem predsednika ministrskega sveta je postavljen za sekundarija na državni bolnišnici v Ljubljani dr. M. Bitenc z ženske bolnišnice. V erem fednu 600 Bukarešta, 31. julija. AA. V zadnjih dneh so aretirali v vsej Romuniji 000 komunistov. Komunistična stranka je hotela I. avgusta prirediti velike demonstracije. Ženeva, julija 1931. Birokracija ima svojo filozofijo. Odkar stoji svet, je birokracija mislila, da je neobhodno potreba in da je ni nikdar preveč in da se mora avotoinatično množiti. Birokracija Zveze narodov ni prav nič drugačna. Ko se je Zveza ustanovila, je znašal proračun za zvezni sekretarijat okroglih 260 milijonov Din. Danes je proračun žc narasel za 220 novih milijonov Din in se še sekretarija* pritožuje, da mu manjka osobja in ugodnosti za uradovanje. Ker se ženevski proračun za Zvezo narodov poravnava iz prispevkov držav, ki so članice Zveze, je dovoljeno, da se izrazijo kritike in kdor bo nepristransko kritiziral izdatke Zveze narodov, bo brezdvoma moral obsojali, da je tekma navzgor spričo vsesplošne evropske gospodarske krize vendar malo preočita. Vse države so morale predpisali strogo štednjo, povsod se proračuni kai se uprave tiče zmanjšujejo, samo Zveza narodov potrebuje vsak dan več za vršenje svojih upravnih poslov. Zato ni prav nič neuniestho, če bi sc izdatki Zveze včasih pregledali s kritičnim očesom in čc bi se na podlagi dobljenih informacij neko liko pristrigli. Kateri so izdatki Zveze narodov. \ veliki večini predslavljajo plače nastavljenega urad-nišlva, drugi malenkostni del gre za organizacijo raznih konferenc in za honorarje strokovnjakov, ki prihajajo od časa do časa v komisije prireditev Zveze. Koliko zaslužijo uradniki Zveze narodov. Začnimo pri najvišjih. Generalni tajnik Zveze narodov prejema letno 100.000 švicarskih frankov ali cn milijon Din. Poleg svoje plače dobiva šc 03.000 frankov, ali 030 lisoc Din za reprezfcntacij-ske stroške, tako da znaša njegova celoletna plača en milijon 630.000 Din, ali mesečno 135.000 Din. ali dnevno 4500 Din. Tajnikov namestnik dobiva letno cn milijon Din, podlajniki pa, kater ili je 5 Demonstracije proti nunciiu Praga, 31. jul. Ig. Včeraj zvečer so bilo pred poslopjem pajiežko nunciature v Pragi v Uršulin-ski ulici demonstracije proti papeškemu nunciju Ciriaciu. Med demonstranti je bilo največ študentov, ki so vzklikali nadškofu dr. Kordaeu in proti papeškemu nunciju. V nuncialuri so po«asi|i vso luči, policija pu jo bila takoj na tnestu in je razgrnila demonstrante. Nato je policija zaprla cesto. Leta so leta Pariz. 31. jul. Ig. Neugodno zdravstveno stanje Briandovo so je opazilo že pri obiskih v Parizu in Londonu. Briand je sicer izpolnjeval vse dolžnosti reprezentncije, njegov obraz pa je bil nenavadno bled, postava pa še bolj sklonjena. Težkoče pri dihanju so se povc&ale, tako da je Briand le s težavo vzdržal na dolgih konferenčnih sejah. Briand bo meseca marca 1932 dosegel 70. leto. Bog daj! London, 31. jul. tg. V Ouily Ekspressu ob javlja ameriški poslanik v Londonu general Davves prognozo o konjunkturi za Ameriko. Orisal jo periodo depresije, ki se je pojaviln prvič meseca januarja 1929 in izraža mnenje, da se že pojavljajo znaki, da bo nastopila nova perioda prosperitete. Proti razbojnikom Pariz, 31. jul. AA .Povodom odkritja in uničenja razbojniške tijjpe, ki je iz Bolgarije prodrla na jugoslovansko ozemlje, piše Honime Libre«' to-le: Odkritja jugoslovanskih oblasti in ponovni nameravani teroristični atentat komitašev prikazujeta, da so VMRO in njeni voditelji, ki jo plačujejo, priredili ta napad z namenom, da ustvarijo neprilike novi bolgarski vladi in da izzovejo upravičeno ogorčenje v Jugoslaviji, vse to pa zato, da preprečijo zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Vlada g. Malinova bo našla gotovo odobravanje pri vseh prijateljih miru, če bo v izvrševanju svojih prerogativ napravila z vsemi sredstvi konec temu delovanju, ki je kakor sama VMRO sramotno za bolgarsko državo in madež v zgodovini civilizacije. Malinov bo dokazal, da se razlikuje od onih dobroznanih ljudi, ki VMRO vzdržujejo in podpirajo. Ere Nouvelle piše: Poslednja odkritja dokazujejo, da je VMRO sklenila ustvarjati s svojo teroristično akcijo stalne neprilike in neprenlošt-ljiv jez med Jugoslavijo in Bolgarijo. Jasno je, da so oni, ki podpirajo VMRO, zahtevali, da se pokaže organizacija vredna vsol, ki jih jim plačajo v svrho, da izkoristijo spore med dvema državama na Balkanu. Bolgarska vlada mora pokazati, da ni izvrševalka nalogov VMRO in da ni takšna kakor prejšnja vlada, ki je zaigrala dostojanstvo naroda in državno suvereniteto ter da bo vrnila državi red kakor odgovarja civiliziranim narodom. Jugoslavija pa bo morala ali jioloni Društva narodov. ali potom evropskega javnega mišljenja opozoriti Bolgarijo, da čuva odnošaje dobrega sosedstva. /Vat? 40 stopinj Celzija Nov..vork, 31. jul. tg. V Ne\Vyorku je dtfljjb-trajnn vročina prisilila vse prebivalstvo, da se>'Uo-likormogoče podnevi skrije pred direktnimi solnč-■'il.iini žarki. Mnogi javni in trgovski uradi so čez ilan zaprli in poslujejo šele ob večernem hladu. Velike množice prenočujejo kar nn prostem. Bolnišnice so prenapolnjene z bolniki, ki jih je zadela solnenrica. V morskih kopališčih je tolikšen naval ljudstva, da se drug drugega ne morejo ogibati. Temperatura znaša nad 40" C. Konzuni sladoleda in hladnih pijač je ogromen. Drobne vesti Zagreb, 31. julija, ž. Društvo za zračni promet znižuje od jutri naprej potniške cene: Zagreb—Belgrad od 520 na 440 Din. Zagreb—Graz od 400 na 3c0 Din in Zagreb—Dunaj od 720 na 640 Din. Berlin, 31. julija. AA. Amerikanska letalca Pangborn in Herndorn sta po kratkem postanku v Berlinu odletela dalje proti vzhodu. Bayieulh, 31. julija. AA. Po zadnji predstavi , »Parsivala« je Wagnerjeva hčerka Eva izročila j slavnemu dirigentu Toscaniniju \Vagnerjev rokopis Madrid. 31. jul. AA. Po živahni debati je Šjian-ska ustavodajna skupščina izrazila začasni vladi 7. ogromno večino zaupnico in jo pozvala, naj ostane še nadalje na krmilu. Kabinet Zamore ostane, tako na krmilu neiz.premenjen. vsak po 870.000 Din letno. Direktorji odsekov prejemajo po 250.00!) Din, portirji 50.000 Din. sluge pri dvigalih po 42.G00 Din. Nikdo bi tega razsipavanja ne očital Zvezi narodov, če bi trosila svoj lasten denar, ker pa morajo le slotisoče šteti davkoplačevalci držav — članic, je vprašanje, če koristi Zveze odgovarjajo bremenom, iz stališča davkoplačevalca upravičeno. Uprava Zveze narodov ne pozna nikake gospodarske krize. To mnenje izražajo vplivni krogi pri Zvezi iu izrazilo se je upanje, da bo proračunska komisija vodila račun o gospodarskih stiskah po vsem svetu, Da Vam bo POIOTAMJE s parobrodom, autom, vlakom i. t. d. PRIJETNO fcim ——P—H—Ba— vzemi le seboj na pot 1 steklenico LOM Al.GA Vas obvaruje vsake slabosti! »ALGA« dobiva se povsod 1 sleklenica Din 16'—. Povratek. Zeppelin se je obrnil in plul čez Tajmirsko morje mimo Tajmirskega poluotoka proti Dickso-tiovem otoku ob ustju jenisejevega zaliva, kjer se nahaja ruska meteorološka iu radiotelcgrafična postaja. Potem je plul nad Novajo Zemljo po vsej njeni dolžini od severa do juga iu vzel preko Ba-rentsovega morja smer nazaj na Arhangelsk iu Ljeningrad. Kakor že znano, se »Zeppelin na povratku v Ljeningradu ni ustavil. Magnetičnc motnje. Čeprav »Zeppelin« ni mogel napravili cele ture, katero si je bil izbral, je rezultat njegovih znanstvenih opazovanj vreden toliko, kolikor bi mogle napraviti Iri navadne polarne ekspedicije v teku 5 let. Zanimivo je, da je radiopostaja »Zeppelin« celih 40 ur, to je tekom vsega poleta od Franc Jožefove zemlje do Severne zemlje in nazaj do polotoka Kanina popolnoma molčala, dasi radio-telegrafični aparati »Zeppelina« lahko oddajajo in sprejemajo kratke valove dolžin 26, 35 in 42 metrov. Vrh tega je imel zrakoplov drugo postajo na dolge valove med 600 in 3000 metri. Edina razlaga tega pojava so magnetične motnje v arktični coni, v koie atmosferi se nahajajo elektroni. Šest mučenikov znanosti na Diksonovem otoku. Na že imenovanem otoku Dickson ob ustju Jeniseja se nahaja ruska meteorološka in radio-telegrafična postaja. To je najskrajnejša točka zemlje, na kateri je naseljena kultura in znanost. V treh barakah živi popolnoma ločeno od sveta 6 mož, ki se morejo imenovati pravi menihi in heroji moderne civilizacije. Sovjetska vlada jih vsako leto preskrbuje z živežem. Pred nekaj leti se je nahajala na otoku tudi ženska, kar je pa imelo slabe posledice. Šef postaje je namreč iz ljubosumnosti ustrelil kuharja. Odslej je sovjetska vlada odredila, da se ne sme pustiti na otok nobena ženska. Pred tremi leti so vsi stanovalci na Dick-sonovem otoku pomrli od skorbuta. Ko so eremiti zagledali zrakoplov, opozorjeni po ropotu motorjev, so naravnost od veselja znoreli. Nekateri so skakali, drugi so si trgali obleko s telesa, tretji so letali kakor nori. Z zrakoplova so spustili padala, na katerih je bil privezan živež, tobak in celi letniki ruskih časopisov, ki so bili namenjeni za prof. Ušakova, ki se nahaja na Severni zemlji, do katerega pa »Zeppelin« ni prispel. Možje so kakor nori leteli na točko, kamor je. padalo padalo. To Je znamenje, da tudi ti možje trpijo zaradi pomanjkanja sveže hrane. Nov nemški izum. Uspeh ekspedicije je v veliki meri zasluga novega aparata, ki so ga iznašli Nemci. Ta aparat je namreč preprečil, da ni zaloga vode na zrakoplovu zmrznila. »Zeppelin« ima namreč kot balast s seboj veliko množino vode. Če bi bila ta voda zmrznila, bi bili recipienti počili in zrakoplov bi bil izgubljen, Tudi voda, ki ohlajujc motorje, ni zmrznila. Aparat, ki ima ime »Glysantina«, obvaruje vodo pred zmrznenjem tudi pri temperaturi j 50 stopinj pod ničlo. Odkritja in druge podrobnosti. Med odkritji ekspedicije je omeniti: Severna 1 zemlja je prerezana po vsej dolžini po kanalu. Po . njej se vleče gorski hrbet, dolg 25 km., kojega najvišji vrhovi dosegajo 2000 metrov. Na polotoku 1 Tajmir je veliko jezero. Severozapadno od Franc Jožefove zemlje ležijo Beli otoki, ki jih je prvi odkril Nansen, poslej pa nanje ni stopila človeška noga. Ekspedicija je napravila točne karte vsega ' lega ozemlja. Na rtu Flora na Franc Jožefovi zemlji so vi-j deli z zrakoplova dsužino severnih medvedov. Tu. kaj so tudi iskali sledi za Amundsenom, katerih pa niso našli. Zato je gotovo, da je veliki norveški raziskovalec skupaj s svojimi tovariši na aeropla-I nu Latham padel v Barentsovo morje. Ko je »Zeppelin« pristal v zalivu Hooker, | kjer ga je čakala ladja »Malygin«, je ta poslala k zrakoplovu čoln s 6 osebami, med katerimi je predvsem treba omeniti prof. Ivanova in njegovo mlado ženo od arktičnega instituta v Ljeningradu. i Zrakoplovci in pomorščaki so si podali roke skozi j okna »Zeppelinove« ladje, kjer je zrakoplov ostal nad morjem samo 13 minut, da ga ne bi stisnile i ledene mase. Dr. Eckener je sporočil »Malyginu«: »Ni časa. Treba urno naprej na Severno zemljo!« Na tečaj sam bi bilo samo 6 ur. Če bi hotel zrakoplov od Franc Jožefove zemlje, to je od 82.' vzporednika, pluti na tečaj sam, bi bil rabil samo 6 ur. Tudi vreme je bilo naravnost sijajno. Kljub temu dr. Eckener ni hotel na tečaj, ker bi to iz znanstvenega stališča ne imelo veliko pomena. Madjarska skrb za manjšine Madjarshi minister se bridko pritožuje, da se madjarizirajo sto- tisoči Nemcev — Za zgled postavka Jugoslavijo Graz, 31. julija, d. Današnji Grazer Volks-blalt objavlja "kratek članek madjarskega vse-■■učiliškegu profesorja in bivšega ministra dr. Ble-yerja o materinem jeziku in cerkvi. V članku opisuje dr. Bleyer svoje vtise, ki jih je dobil pri obisku neke sosedne takoimenovaue nasledstvene države. . Ta država ima poleg drugih tudi ma-djarsko in neniš-ko narodno manjšino, ki znaša več stotisočev prebivalcev. Obe sta katoliški. (Iz lega bi se dalo sklepati, da gospod minister misli na Romunijo.) Dr. Hleyer se prilotuje, da je šolski pouk podan izključno r državnem jeziku in da so tudi vse driavne ustanove lako zasnovane, da podpirajo driarno večino na škodo manjšine. Manjšina se zaničuje in mladina s r navaja k temu, da jo zaničuje. Staršem krvavi srce, bodočnost je brezupna. od nikoder ni nobene pomoči. Edino zavetišče za materin jezik je poslala cerkev. Samo v cerkvi se še božja služba vrši v narodnem jeziku, lam se slišijo domače pesmi in tam se otrok zopet približuje duši svojega ljudstva. Ko sem se vrnil v svojo domovino, piše minister, sem se oddahnil, a oslala mi je zavesi, kako veliko važnost igra cerkev pri obrambi materinega jezika. Ubogo madjarsko ljudstvo, ubogo nemško ljudstvo, kako revno b»š vendar, kadar te bo tudi cerkev zapustila. V tolikih ljudskih šolah, katere posečajo otroci nemškega [»okolenja, se verouk ne poučuje več v nemškem jeziku. Zakaj? Nas je še na slolisoče nemških inadjarov, katere nas je nemška mati nemško moliti učila in ki smo v svoji otroški dobi poslušali nemške pridige in peli nemške pesmi. V nemškem jeziku so nam vsadili v, srce vero v Boga, ki nam je ostala sveta last.« Berlin, 31. julija, d. Budimpeštanski solrud-nik Berliner Tageblatta« Theodor Berkes objavlja v današnji številki daljši razgovor, ki ga je imel z edinim poslancem nemške narodne manjšine nn Madjarskem vseučiliškim profesorjem dr. BIeyerjem. Dr. Bleyer se pritožuje, kako zapostavljena je na Madjatrskem nemška narodna manjšina. *Mi držimo z grofom Ilethlenom in smo z njim sklenili tudi volilni pakl, toda kljub temu nam je grof Bethlen priznal samo dve kandidaturi, od katerih je bila samo ena zmagovita. Ce bi bili pravilno postopali, bi morali imeti najmanj 12 nemških poslancev v državnem zboru. To bi bilo prilično razmerje s številom nemških poslancev v Romuniji in v Jugoslaviji, dokler je še obstojal parlament v tej deželi. O bodočnosti nemške narodne manjšine na Madjarskem je težko govoriti. Ko sem obiskoval nekatere čisto nemške kraje, kakor recimo Soroksar, ki šteje 17.000 nemških prebivalcev, sem ugotovit, da še vedno ne obstoja, niti ena nemška ljudska šola. Med tem, ko je Jugoslavija v zadnjih mesecih odprla 50 novih nemških šol in dovolila ustanovitev nemškega učiteljišča in ko je Romunija voditelja nemške manjšine poklicala celo v vlado, grof Bethlen ni izpolnil niti ene obljube, še manj. ni niti dovolil pravice, katere daje nemški narodni manjšini, madjarska ustava. Zapravljiva Zveza narodov Spričo vseobče krize je nedopustno, da Zveza narodov povečuje svoje izdatke — Bajne pHače ženevskih uradnikov PIJTE i Ljubljana Preureditev Osrednjih mlekarn v preshrbovalnico zdravega mle'o 200 gr mleka ob pavzi. Ves »bral bo higiensko urejen. Pri pripravljanju mleka, pri čiščenju posod, pri ročni manipulaciji osebja, povsod bo onemogočeno najmanjše one-čiščenje. Vsi prostori 90 prepleskani, nemogoče je, da bi najmanjši prašek prišel do mleka. Važno bo seveda še dalje vprašanje produkcije mleka. Potrebno bo mnogo pouka, mnogo truda, da bo živina v brezhibnih hlevih, da bo molža pravilna In dostava higiensko neoporečna, vendar pa so priprave Osrednjih mlekarn lako obsežne, da Osrednje mlekarne ne bodo oddale niti enega litra nezdravega mleka. Stalni laboratorij bo proučeval kvaliteto mleka. Že prej je nekoč kontrola mleka ugotovila, da je bilo v enem vrču mleko cd nezdrave krave. Tisti vrč mleka je bil takoj uničen in kravo so takoj izsledili v neki gorenjski vasi. Povsem izključeni bodo najmanjši taki slučaji pri Osrednjih mlekarnah v bwloče. Kdo pa sploh še konlrolira s tako natančnostjo vse osialo mleko, ki prihaja na ljubljanski trg? Že dosedaj so ljubljanske kavarne, restavracije, boljša podjetja naročala mleko le pri Osrednjih mlekarnah, poleg njih pa tudi številni zasebniki. Ni dvoma, da se bo konzum bioriziranega mleka v Ljubljani še znatno dvignil in sploh prevladal ves ljubljanski Irg. Slovensko mlekarsko zadružništvo, kaierega največja centrala so vprav Osrednje mlekarne, je napravilo Ljubljani s tem neprecenljivo uslugo. Avtomat za izpiranje steklenic. Modemi strojni obrat Biorizacijska naprava Nato so si časnikarji ogledali nove moderne naprave, ki služijo biorizaciji mleka in odpremi le-tega. Hkrati so si ogledali še vse ostale naprave v Osrednjih mlekarnah. Najnovejša pridobitev Osrednjih mlekarn je brezdvomn obsežen bioriza-cijski stroj, ki je montiran v takozvnni mlekarni, kjer stoji tudi še stari stroj za paslerizacijo mleka s hladilnikom in velik posnemalnik s pasteri-j zacijsko napravo za smetano. Borizacijska aparatura zavzema seveda največji del mlekarne in biorizacija mleka se v njej izvrši na sledeči način. Iz velikih pločevinastih vrčev izlivajo vse mleko najprej v velik filtrirni kotel, po katerem mora iti mleko skozi tri plasti filtrirne tkanine, kjer ostanejo vse trdne snovi, smeti in nesnaga, ki je mogoče po naključju ali nepazljivosti zašla v mleko. Ta filtrirni kotel kljub obsežnosti filtrira mleko jako precizno in zato seveda poč si, tako da filtrira v eni uri le okrog 1000 litrov mleka. Iz lega kotla se izteka mleko v veliko kad, ki jo vidimo pred biorizitorjem (glej sliko), iz katere črpa posebna črpalka mleko zopet ponovno skozi filter in ga potiska pod pritiskom 4 atmosfer v razpršilnik v biorizatorju. Naprava ima na vrhu dva velika biorizacijsk i kotla, ki lahko delujeta oba hkrati ali posmiič, kakor pač zahteva potreba. Praktično je zlasti to, da obratuje vedno lahko po en kotel, dočim morejo dru-: gega čistiti. Mleko pride torej v razpršilnik pod pritiskom štirih atmosfer. Razpršilnik razprši vse mleko v sila drobne kapljice, v pravo mlečno meglo, podobno, kakor smo navajeni videli vodeno meglo ob močnih vodnih slapih. Mleko je torej v biorizatorju razdeljeno v sila drobne delce, skoro molekule. Tako razprši na mlečna megla se zn par trenotkov segreje s pomočjo pare na 75" C, Avtomat za polnjenje in zapiranje steklenic. Na steklenice na levi vidimo prazne, na desni pa polne in zamašene tekočem traku. pri čemer pogine že večina bakterij. Takoj nato pa potegne druga črpalka to mlečno meglo, ki z veliko naglico kondenzira, v hladilnik, kjer se ohladi mleko skoro v trenutku na 4" C. Pri tej hitri spremembi temperature poginejo še ostali mikrobi, ki so mogoče prenesli prvotno st gretje. Hladilnik se ohlaja s pomočjo kompresorja, ki je nameščen v kotlarni. Mleko odteka iz hladilnika po posebni cevi naravnost v veliko kad, ki je montirana nad strojem za avtom tično polnjenje steklenic. Pot, ki jo napravi torej mleko, je ves čas zraku zaprta. Od tistega trenotka naprej, ko zlijejo mleko iz pločevinastih vrčev v cedilo in od tod v kad, teče mleko ves čas skozi stroje in cevi, ne da bi prišlo v dotiko z zrakom. Izvršene biorizacije lorej ne morejo pokvariti mikrobi, ki bi prišli v mleko iz zraka, že zato ne, ker mleko z zrakom ne pride v dotiko. Biorizacijska aparatura more na uro biorizirati do 3000 litrov mleka. Dnevna kapaciteta pa znaša TO.OOO litrov mleka, katerega v Ljubljani še z lepa ne bomo popili. Fo'ti;lni in 'zpiratni avtomat Biorizirano mleko se zbira v veliki kadi pod stropom v drugem prostoru. Pod kadjo pa je montirana povsem nova moderna aparatura — polnilni avtomat, ki avtomatično polni pollitrske ali litrske steklenice z mlekom in jih hkrati ludi ne-produšno zamaši. Avtomat napolni v eni uri lahko 1500 litrskih in pollitrskih steklenic, pri čemer je vsaka infekcija mleka izključena. Vse ročno delo, ki ga zahteva avtomat, je poLginje praznih in izpranih steklenic na tekoči trak na eni strani in na drugi strani odpremljanje polnili Biorizacijska aparatura: V ospredju vadimo kad, v katero se izteka mleko iz cedila. Na vrhu aparature vidimo 2 biorizacijska kotla in pod njima hladilnik z hladilnimi obroči. in zamašenih steklenic, ki se nabirajo ob zakljufc-ku tekočega traku. V istem lokalu stoji še moderen izpiralni avtomat, ki izpira rabljeno steklenice tako, da so godne za novo polnitev. V aparat se postavljajo steklenice tako, da jih močan vodni curek izpira z vročo vodo od znotraj, močna vodna prha pa jih .izpira od zunaj. Tako popolnoma očiščene in lesketajoče se steklenico se nalože na posebna stojala iu se na zraku in solncu odteči jo in posuše. Posušene steklenice pa romajo potem na tekočem traku pod polnilni avtomat. Med mlekarno in prostorom, kjer se izpirajo in polnijo steklenice, je nameščen obsežen laboratorij, v katerem se vsak dan posebej preizkuša mleko na vsebino maščobe, vode in škodljivih primesi, zlasli gnojnih kokov. Sicer pride za biorizirano mleko v poštev le tako mleko, ki ga dajo od živinozd ravnikov posebej preiskane krave. Vendar je možno, da se kaki taki preiskani kravi po naključju ognoji vime, s čemer lahko preide gnoj iz vimena v mleko. Zato je seveda potrebna vsakodnevna preizkušnja mleka, s čimer je zagotovljena absolutna sigurnost bioriziranega mleka. Naj omenimo še to, da ima biorizirano mleko prav toliko maščobe kakor običajno, radi močne razpršitve pa je maščoba seveda tako močno pomešana z mlekom, da ne stopi na površje hitro, kakor se to dogaja pri surovem mleku. Osfali prostori Za temi prostori je nameščena pralnica za velike pločevinaste vrče, v katerih se dovaža mleko v mlekarno. Vrči, ki drže po 25, 30 in 50 litrov, morajo biti počrnjeni in se vsak dan močno poribajo s krtačo znotraj in zunaj in v dveh kadeh ponovno Izplaknejo. Naslednji prostor je maskirna, v kateri se biorizirann smetana predelava v čajno maslo, nakar se v kletnih prostorih stiska maslo v oblike, ki pridejo v papir zavite običajno na trg. Na dvorišču je nameščena obsežna ključavničarska delavnica iu kovačnica, ki sta zlasti pri sedanjih montažah novih modernih strojev inieli obilo posla. Odtod je prav tako vhod v kotlarno, kjer sloji močna lokomobila, ki preskrbuje vso mlekarno s pogonsko energijo in s paro, ki služi /ji segrevanje strojev in aparatur. Hkrati žene lokomobila močan kompresor, ki služi za ohlajevanje hladilnikov in kletnih prostorov. Vrh tega žene še črpalko, ki črpa iz lastnega vodovoda talno vodo. Mlekarna namreč že iz higijenskih razlogov rabi vsakodnevno ogromne množine vodo, ki bi stale mesečno 3000 Din, čc bi mlekarna uporabljala vodo mestnega vodovoda. V obsežnih kleteh so skladišča za sir in posebna zorilnica za sirove hlebe, katero drži posebna peč v stalni najbolj ugodni temperaturi, hkrati pa vzdržuje poseben avtomat v zorilnici za zorenje potrebno množino vlage. S sedanjo modernizacijo in povečavo so napravile Osrednje mlekarne velik korak naprej. Upamo, da bo tudi širše občinstvo uvidelo prednost mleka, ki ga bodo dobavljale Osrednjo mlekarne, s čemer bo še največ pridobilo prebivalstvo mesta Ljublinne same, ki bo vedno lahko uživalo kar najbolj higijensko očiščfeno in od-premljeno mleko. Pektenski stroj v Matenji vasi Postojna, 31. julija. V Matenji vasi, tričetrt ure oddaljeni od Postojne in blizu Prestranka, so fašisti odkrili te dni zopet pripravljen atentat. Fašisti imajo sploh srečo, da vedno odkrijejo kakšen pripravljen atentat, v katerega pa noben resen človek ne verjame. Kakor fašisti 6ami zatrjujejo, je bil atentat odkrit v ponedeljek ob 9 dopoldne. Našli so namreč peklenski stroj v velikosti 15X15X40 cm v obliki škatlje iz pločevine. V škatlji je bil baje poldrug kg najhujšega ekrazita. Po navadi so fašisti obdolžili pripravljenega atentata Slovence in so zato še v isti noči aretirali vse moške, ne glede na starost in jih prepeljali ■/. avtobusi v Postojno. Vozili so jih vso noč: starčke v najvišjih letih, mlade fante, može v zrelih letih. Vsak pameten človek pa ve, da je nemogoče kateremukoli domačinu priti v kasarno in tam odložili peklenski slroj, samo fašisti v svoji bojazni pred atentati, so zmožni to verjeti. Najbolj verjetno je, da so ta »peklenski stroj« položili fašisti sami in ga napolnili z navadnim smodnikom. Neverjetna je namreč velika korajža, ki so jo fašisti pokazali potoni, ko so ta »peklenski stroje nesli v gozd in ga izpustili v zrak. Eksplodiral je ob močni detonaciji, fašistom pa je zaiaralo srce, ko so tako srečno preprečili atentat. Uboge Slovence iz Matenje vasi pa so imeli več dni zaprte v Postojni, v vojašnici, ki se nahaja v bivši Žnideršičevi hiši. Ker ta kasarna nima dovolj zaporov, so jih imeli ujete cele lioci kal- na dvorišču. Trpljenje teh, po nedolžnem preganjanih ljudi si kar predstavljajmo! Slučaj s tem atentatom so preiskali tudi italijanski topnicarski izvedenci. Nekaj Slovencev so fašisti pozneje že izpustili, ostali pa še čakajo pravične sodbe, če je ta pri fašistih sploh še možna... Zločin nad slaboumnim Ljubljana, 31. julija. Danes je v Ljubljani umrl okoli pol 3 v bolnišnici neznan moški, za katerega nihče ne ve, kako mu je ime in odkod prihaja. Tega moškega so dne 22. julija našli ljudje v Naklem vsega sestradanega in oslabelga ležati za cestno škarpo. Mož, ki mu je bilo na videz okoli 40 let, je bil slaboumen in ni nič govoril, tako da je bilo povsem izključeno, da bi kdo izvlekel kaj iz njega, najmanj pa kakšne osebne podatke. Župan v Naklem ie moža dal prepeljali v ljubljansko bolnišnico. V Bolnišnici pa mn zdravniki niso mogli več pomagati, zakaj bogve kako dolgo časa je ležal mož, prepuščen sam sebi, žejen in lačen in brez moči, za cestno škarpo. Najbrž so ga tam izpostavili brezsrčni sorodniki, ki jim je bil mož postal že nadležen. Sodna obdukcija bo dognala pravi vzrok njegove smrti, obenem pa oblasti poizvedujejo, kdo je možn izpostavil na cesto, oziroma vsaj lo, odkod je možakar prišel v Naklo, kjer ga nihče 110 pozna. Kdor bi kaj vedel, cdkod jo izginil lak slaboumen moški, naj javi bližnjemu orožiiištvu ali pa ljubljanski bolnišnici. razprodaja man Radi opustitve manufakturne trgovine na debelo se razprodaja na drobno vsakovrstno blago izpod cene, dokler bo kaj zaloge. Kdor želi pri nakupu prihraniti, naj ne zamudi izredne prilike. JOS. RAVNIKAR, LJUBLJANA manufakturna veletrgovina Miklošičeva cesta 7, I. nad. (blizu hotela Union). rn-g^.-.v.. njjmii Zopet smrtna žrtev Save Ljubljana, 31. julija. Danes popoldne smo dobili z Jezice poročilo, da je Sava zahtevala zopet novo smrtno žrtev. Ob 4 popoldne je v kolenu Save, med Tornačevim in Jaršami izginil v valovih 25-letni Ivan Skubic, mesarski pomočnik pri mojstru Rozmanu na Sv. Petra cesti. Voda je tam približno tri metre globoka in zelo deroča. Skubic je krepko plaval v vodi, ko ga je najbrže prijel krč. Atladenič se je še enkrat dvignil in potem izginil v valovih. Vsak poizkus, da bi ga rešili, je bil brezuspešen, ker ni bilo nobenega dobrega plavača v bližini. Skubičevega trupla še niso našli. O Skubieu, ki je utonil danes popoldne v Savi, smo izvedeli še naslednje: Skubic je bil doma iz Plešivice na Dolenjskem in je lo nekoliko pomagal pri mojstru Rozmanu, ni bil pa pri njem uslužbeu. Bil je namreč brezposeln in je iskal službe mesarskega pomočnika. Izdelovalec klobas Rozman mu je dajal kot svojemu rojaku le hrano in stanovanje, dokler ne najde službe. Fant je bil pošten in prideu delavec ter je kljub svoji brezposelnosti skrbel celo za svojo mater. Brez dela je bil že od lani, ko se je vrnil od vojakov. Danes se je kopal drugič v letošnjem letu. Na Savo je šel popoldne še z enim Rozmanovim uslužbencem. Splaval je na drugo stran Save, ko pa je plaval nazaj, ga je zgrabil med vrtinci krč, tako, da je utouil iu mu ni mogel uihče več j>oniagati. Velenjski daljnovod dograjen Ljubljana, 31. julija. Že lansko jesen so začeli graditi mogočni daljnovod za visoko napetost iz Velenja do Črnuč. Letošnjo pomlad in poletje so postavljali na vsej 70 kilometrov dolgi progi z veliko naglico visoke lesene drogove in nad 120 železnih drogov. V zadnjih mesecih so še napeli vse tokovodne žice, s čemer je bil daljnovod gotov. Daljnovod je grajen za napetost 00.000 voltov in teče iz Velenj mimo St. Petra v Savinjski dolini, mimo Gomilskega čez Vransko in Trojane, mimo Blagovice, Lukovice in Domžal na Črnuče. Danes so priklopih daljnovod na velenjsko centralo in sicer na napetost 5000 volt. Dočim je bilo prijemanje žic do sedaj brez vsake nevarnosti, je dotikanje žic odslej smrtnonevarno in se prizadeto občinstvo opozarja, naj pazi, da ne bo nesreč. Z današnjim dnem je dobila velenjski električni tok vas Črnuče. Že danes jx>noči je gorela na končnem drogu daljnovoda močna električna žarina, ki jo je napajal tok iz Velenj. Električni Franc Žličar f F ' v " }t v-* > / m ipPB • A Sv. Jurij ob juž. žel., 30. julija. Kakor črna. temna srnca je zagrnila naš trg Sv. Jurij in vso okolico žalostna vest — g. Žličar je za vedno zaprl svojo oči! Ob tej pretresljivi vesti je obšla žalost srca vseh Tvojih prijateljev, sploh vseh ljudi, ki so Te poznali. Prijateljev, pravim, saj nisi imel nikdar kot dober katoliški mož sovražnika, saj si vsakemu človeku rad pomagal v življenju, ako si le mogel. Tvoje srce je bilo vedno odprto za pomoč revnim in bednim. In sedaj si po trudapolni svoji življenjski jx>ti še! od nas — zapustil nas v najboljši dobi svojega življenja, star komaj 53 let. Rojen si bil v borni kočiei v vasici Kameno blizu trga Siv. Jurija 21. sejitembra 1877. Verni katoličani eo bili Tvoji etarši, veren si bil tudi Ti. Nisi imel možnosti, kakor drugi bogati sinovi, da bi šel študirat, dasi si imel duševne zmožnosti v veliki meri. Vendar si se sam v življenju izobrazil kulturno tako visoko, da je vsak inteligent, govoreč s Teboj, lahko mislil, da govori z zelo naobraženim i človekom. Baš to Ti je dalo veliko zaupanje pri j revnih in bogatih slojih. Ob Tvoji smrti se vsak katoliško misleč človek sjoominja onih dni. ko ei z dr. Antonom Korošcem ustanavljal leta 1902 matico našega kulturnega življenja. Slovensko katoliško prosvetno društvo, ki se je pod Tvojo železno energijo razmahnilo do izredne višine, kojega član si vedno bil in tudi njegov najboljši svetovalec v težkih zadevah do zadnjega Tvojega vzdiha. Saj si bil Ti tisti, ki si se v naših krajih boril za slovenstvo v dobi germanizacije in se tako pokazal. da si res pravi sin slovenske matere... Saj si bil Ti tisti, ki si vzel v svojo roko ogromno delo, da se je v katoliških rokah zasnovala naša hranilnica in posojilnica, ki se je v kratkem dvignila do silnega razmaha in tako postala zaščita in pomoč našemu bednemu kmetu. Z vsem srcem, z vso dušo si se boril za ideale našega katolištva in ideale katoliškega političnega življenja. Ni bilo shoda katoliške stranke v trgu ali v daljm okolici, da ne bi navduševal može za kat. stvar in tako s spretno potezo, odločnim nastopom in idealno taktiko [>odprl naša kat. načela. Na Tvojo iniciativo je vzcvetela leta 1900 moč naše mladine, ko se je združila v krepko organizacijo. Skratka, dal bi bil življenje za svoje prepričanje. Izrazil si se mnogokrat, da so bili prvi petki vedno Tvoji. Šel si iskat za težko delo pomoči v hram božji. Saj je od radosti zaigrata marsikomu solza v očeh, ko Te je videl stopati s svojo nedo-letno deco pred oltar... pred Teboj Tvoji otroci, bi njimi si iskal opore pri sv. sporedi in sv. obhajilu tudi Ti. Tako so lepo minuli Tvoji prvi petki, tako je evenelo Tvojo življenje. Sejal si mnogo v življenju in sejal si klena zrna no samo v srrn svojih lastnih otrok, temveč ludii, lahko rečemo, v srca vseh ta-ranov. In sedaj ravno na pol poli svojega življenja zapuščaš svojo ženo in sodom nedoraslih otrok. Bil si jim nadvse dober mož in oče In Tvoja rana smrt jo zadala hud udarec v njihovo življenje. Poslovil si se od njih .., tok iz Velenj bodo ujx>rabljali sedaj tudi pri gradbi velike transformatorske postaje, ki jo gradijo že vse poletje v bližini Črnuč. 15. avgusta pa bo priključen velenjski električni tok na vse kolodvore v Ljubljani, ki bodo torej v mestnem pomeriju prvi konsumenti velenjskega električnega loka. Koncem meseca septembra bo dograjena glavna transformatorska postaja na Črnučah in takrat bodo odklopili začasno nai^etost 5000 voltov in priklopih na daljnovod napetost 35.000 voltov. Transformatorska postaja bo električni tok visoke napetosti transformirala na nižjo napetost. Od tu bo tekel tok po sedej tudi že dograjenem jvosebnem vodu v Domžale, odkoder bo osknbovaua vsa bližnja in daljna okolica Domžal z električnim tokom. Prvi korak k elektrifikaciji Slovenije je s tem storjen. Upamo, da bo mogoče doseči Kranjskim deželnim elektrarnam ugoden iu za vse prebivalstvo Slovenije koristen sjoorazuin z ljubljansko mestno elektrarno, s čemer bo do popolne elektrifikacije Slovenije le še en korak. Poslovil in odšel si od nas tako tiho in mirno. Zapustil si nas. . Tvoj duh in Tvoja dela pa bodo ostala in pričala še j>rihodnjim rodovom kot živ spomenik o Tvojem velikopoteznem kulturnem delu. Zapustil si nas... Zajokali smo vsi. kyrkor da sm Tvoji otroci, ko smo Te videli mrtvega med bliščečimi svečami in lepimi rožicami... Spavaj v miru I Razprave pred malim senatom Ljubljana. 31. julija. Čeprav so sodne počitnice, ima mali kazenski sena! kljub temu vsak trden po dvakrat razprave, ki so v splošnem manjšega obsega, a tuintani vendarle zanimive. Za prihodnji teden pn je razpisana razprava proti nekdanjemu lesnemu trgovcu Francetu Isteniču, ki je bi! edini družabnik družbe z o. z. -..Unita« v Ljubljani. Istenič je polom oglasov iskal uslužbence, ki so kavcije zmožni. Več uslužbencev se mu je ponudilo. Sprejel jih je. Izročili so mu kavcijo, ki jo je potem porabil. Na ta način je 11 osebam izvabil 78.800 Din. — Danes dopoldne jc bilo več razprav. Spreten ponarejevalec tohtnienih listkov »Takoj, gospod predsednik, se pritožim, ker nisem kriv. Zaradi tistih cifer kar 18 mesecev! Nikdar ne pridem iz arostn.« je ogorčen pripomnil po sodbi 31 letni mešotar France Japelj, domu iz Ma-tene na Igu. poznana firma med ljubljanskimi mit-ničarji. Predsednik senata s. o. s. «. A. Mladič mu je prečital sodbo, s katero je bil Japelj naposled joo petih razpravah obsojen na 18 mesecev robije, ker je lani avgusta meseca ponaredil listek javne tehtnice, katere lastnik je Ivan Vrhovec na Borštnikovem trgu, kjer prodajajo seno in slamo. Japelj je spreten ponarejevalec takih listkov in je bil že šestkrat kaznovan, ker jih je ponarejal. Sedaj mora sedeti 10 mesecev zaradi sličnega delikta. In dobil je povrhu še 18 mesecev. Japelj zna Imitirati pisavo številk nekega mitniškegn paznika in se mu je že večkrat posrečilo, da je prevaril kupce sena in slame, da so mu tako plačali večjo vsoto, kakor je prodajalec v resnici prodal sena ali slame. Avgusta moseca je dobil v roke listek, na katerem je zra-diral številko listka in brutto, odnosno netto težo. Na ta način bi bi! kmalu opeharil prevoznika Rojca za 200 Din, a so mu pravočasno prišli na sled. Zaradi sadik tri mesece strogega zapora S culico v roki je stopil pred mali senat reven delavec, doma tam iz okolice Železnikov. France je bil v zagovoru skromen in ]>onižen. Obtožen je bil. da je letos aprila iz sadovnjaka posestnika Lebna, odnosno Bernika odnesel 85 hrušovlh in 15 jabolčnih sadik ter jih potem prodajal po 8 do U Din komad. Sodnikom jo dejal: Res sem vzel, toda ne toliko. Doma je bila revščina. Huda stiska me je gnala, da sem vzel.< Ko pa je France čul. da je obsojen na tri mesece strogega zapora, je vzrojil in pripomnil: »Ne sprejmem. Orožniki....« — »Ne govorite tako, potem vas še danes ne bomo spustili domov,<- ga je predsednik prekinil in zaključil prav kratko razpravo: »Ste že opravili!« — »Z Bogom, gospodje,« je France odvrnil in zapustil dvorano. V eulici je imel nekaj kruha in mal prigrizek. — Pri pokvarjenem želodcu, vretju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Jožef grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Jožef« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. »Franz-Jožcf* grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljana Znižane cene mesa S 1. avgustom 1931 so ceno mesu v Ljubljani sledeče: Govedina: 1. vrste zadnji del 17 Din, prednji del 14 Din; II. vrste zadnji del 15 Din, prednji del 12 Din; IU. vrste zadnji del 10 Din, prednji del S Din. Teletiua: I. vrste: stegno, pleče, ledvična pečenka 16 Din, II. vrste 12 Din. Svinjina: Domača: kare 22 Din, vrat (šink) 18 Din. rebra 16 Din; hrvaška: kare 20 Din, vrat (šink) 16 Din, rebra 14 Din. Te cene so se določile sporazumno z mesarsko zadrugo po daljših posvetovanjih in veljajo za blago s priklado. Za meso brez priklndo veljajo pri-bitki, kakor jih je svoj čas objavilo tržno nadzorstvo s posebno odredbo. Mestuo tržno nadzorstvu v Ljubljani. * 0 Mestna ženska realna gimnazija javlja gojenkam, ki so se priglasile za Martinščico, da odpade v mesecu avgustu letovanje na morju. Q Počitniška kolonija mestne občine v Kraljeviči. Kolonisli, določeni za odhod k morju z dne 6. avg. 1931 se opozarjajo, da odide kolonija 4. avg. 1931 zvečer ob 6.55. Zbirališče ločno ob 6 na glavnem kolodvoru v čakalnici III. razreda. Dan preje, t. j. 3. avg. 1931 je zdravniška preiskava v Mestnem domu ob 16. Ostala navodila ostanejo v veljavi. Prva kolonija, ki je odšla 6. julija se vrne dne 3. avgusta zvečer ob 20.40. Starši se f>ozivtjejo. da pridejo po otroke. © Oblastna strelska družina Ljubljana nadaljuje v nedeljo, 2. avgusta strelsko tekmo in ostro streljanje na vojaškem strelišču. Dolenjska cesta. Člani razsodišča kakor tudi strelce se poziva, da so najkasneje ob 8-zjutraj na strelišču. — Dežurna Šturm, Šolar. 0 Službe pri mestni občini ljubljanski. Dan za dnevom prihaja na mestni magistrat veliko število prošenj za najrazličnejše službe. Vse te jiro-snje so brezpredmetne, ker pri mestni občini ljubljanski ni nobenih službenih inest na razpolago. Vsako prosto mesto mora biti razpisano in le tedaj naj reflektanti vlagajo prošnje. Istotako so brezuspešna vsa osebna posredovanja . 0 Nezgoda v VColfovi ulici. Včeraj je prišlo v Wolfovi ulici do nezgode, ki se. je k sreči dosti manj tragično iztekla, kakor pa so mislili očividci, j Neznan avtomobilist je podrl na tta 54-letnega Iv. Jezerska, slugo pri tvrdki Pollak. Jezeršek se je jioškodoval na glavi. V bolnišnici so Jezeršku obvezali glavo in ga odpustili domov, ker njegova poškodba ni nevarna. 0 Aparat za konzerviranje. Jutri in v nedeljo od 9.—12. in od 3.-6. ure, se na splošno željo ponovi predavanje o patentiranem aparatu Beco- j v hotelu Štrukelj. 0 Teletina Din 12,— in 14.—, pri mesarju Antonu Zajcu. Vodnikov trg. 0 Kopališče hotel »Slon«, od danes naprej I zopet otvorjeno. 0 Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczv j ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. On In onn... In meorno Ho'« al« au:o-lofotfjv! fneg« »para«« pa n« ? Aparat in pa LiinifROv run, da bode veselje popolno. Drogerija flUEGORIČ. Ljubljana - Prešernova 3. Maribor Krani Jutri pojvodne se bo odločilo, kdo bo letos srečni lastnik avtomobila, ki ga kot glavni dobitek nudi gasilska tombola jx>leg nešteto drugih dragocenih dobitkov. — Odbor gasilskega društva je z ogromno propagando zainteresiral skoro vso dravsko banovino pa tudi prebivalstvo onkraj njenih mej, za to svojevrstno prireditev. Vlaki na vse strani bodo ojačeni in ker se bo tombola pričela točno ob na|>ovedanem času, se bodo vsi zunanji udeleženci lahko vrnili domov z večernimi vlaki. Ljudstvo že zelo pridno kupuje tablice, ki so v predprodaji cenejše kot pa na dan tombole. Segajte po tablicah in sreča je zagotovljena. immi NEDELJO 2. AVGUSTA OB 3 URI POP 8. domiem .cnevroicf mi® (Din 54-000—) Cerkveni vestnih Cerkev st. Jožefa v Ljubljani. Jutri slovesno praznovanje sv. Ignacija lojolskega, ustanovitelja jezuitskega reda. Ob osmih slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa festiva v D, zl. Jul. Gloger, gradual, juslus ut palma, zL A. Foerstor, ofert. veritas tnea, zl. J. Deschermeier. Meščanska Marijina kongregacija za može pri sv. Jožefu ima v nedeljo, dne 2. avgusta t. 1. ob pol 7 zjutraj sv. mašo skupno s sv. obhajilom. Portret pokojnega lekarnarja in posestnika g. Franca šavnika je akademski slikar g. Pungartnik pred kratkim popolnoma dovršil. Sliko je delal večji del jx> spominu — kolikor je v kratkem času svojega bivanja v Kranju pokojnega lekarnarja mogel spoznati — v oporo mu je služila skromna fotografija. Portret pokojnega g. Šavnika je vsega priznanja vredno delo. Dražba poštne vožnje. V občinski pisarni v Krauju se bo dne 5. avgusta 193t ob 11 dop. vršila licitacija poštne vožnje na progi Cerklje pri Kranju—Šenčur—Kranj za dobo 1 leta, j>ofenši s 1. novembrom 1931. Izklicna cena jc Din 13-160. Kavcija znaša Din 650. □ Tretjerodna skupščina duhovnikov lavan-tiuske škofije ima svoj rodni letni občni zbor 3. avgusta ob pol 17 v dijaškem semenišču. Referat ima g. p. dr. Angelik Tominec: Kako izvajaj 111. red Quadragesimo anno? Na sporedu je ludi volitev novega odbora. Ker ni bilo mogoče posebnih vabil razposlati, prosimo tem polom obilno vdeležbe. □ Docent dr. Matko, neutrudni mariborski znanstveni delavec na polju medicinske znanosti, je zopet izdal novo knjigo iu sicer o »Bangovi bolezni pri človeku in govedk. Knjigo, ki obsega 109 strani, je avtor posvetil in poklonil Zdravniškemu društvu v Nizzi. □ Akademska vest: Gospod Ivan Letner, sin uglednega tuk. veleindustrijalca Letnerja, jo na tehnični visoki šoli v Scharllotenburgu diplomiral za inženerja kemije. Naše iskrene čestitke. □ Mariborsko vojno okrožje je včeraj odposlalo v kadrsko vojno službovanje 33 mladeničev, med njimi je tudi nekaj inženerjev in doktorjev. Večina jih gre v Ljubljano in Sarajevo. □ Veliko tombolo priredi dne 4, oktobra tukajšnji slov. sjiortni klub Maribor. Društva se naprošajo, da ne stavijo na ta dan nobenih svojih prireditev. □ Na slovesen način se je zaključilo šolsko leto na tukajšnji vinarski in sadjarski šoli. Ob tej priliki je imel zavodov neumorni ravnatelj Josip Priol ua dijake svečan in lep govor. □ Iz socialno-političnega urada. Radi nekaterih popravil bo mestni socialno-politični urad od jionedeljka naprej za nekaj časa uradoval v prostorih mestne litografije. O Nočno lekarniško službo ima za prihodnji teden do vključno 8. t. m. MinaMkova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu. □ V Apače gredo jutri Mariborčani v velikem številu na tamošojo veliko prireditev Narodno odbrane. Prijave se sprejemajo še danes od 18 do 12 v jiisarui N. O. v Grajski ulici 5, drugo nadstropje. P Požar je vpepelil hišo posestnika F'ranca Jermana pri Gornji Sv. Kungoti. Škoda je deloma krila z zavarovalnino. □ Smrtna kosa. V starosti 48 let je umrl v splošni bolnišnici puškarski mojster Nikola Ben-sa. Pogreb bo jutri ob 16 iz mestne mrtvašnice ua Pobrežju. Pokojnemu blagemu možu časten spomin, žalujočim naše globoko s'oža!je! □ Kat. izobraževalno društva v Krče vini ima jutri ob 16 svoj redni mesečni sestanek s predavanjem. □ Teliva na Dravi. Poginulo so jo mi Pristanu potegnili iz Drave; mariborski konjač jo približno 1 in pol leta staro telico odpeljal. □ Mariborski trgovski pomočniki so imeli v sredo zvečer svoj redni občni zbor. Iz poročil jo bilo razvidno, da so trgovski pomočuiki zelo gojili družabnost med seboj, toda ob«neni polagali zelo skrbno pažnjo ua izobrazbo. Nabavljene so bile v pretekli poslovni dobi razne revije, ki so članstvu bile zlasti v zimskih večerih zelo dobrodošle. Tudi se je razpravljalo o prostovoljnem zavarovanju pomočnikov pri Pokojninskem zavodu iu vprašanju kolektivnih pogodb. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: Ivan Vrisk, predsednik; Viktor Mavrič, podpreds.; štefau Valand, Janko Pongrac, Avgust Hedžet in Franc Hrastnik, odborniki. □ Promenadni koncert v mestnem parku. Jutri svira glasbeno društvo žel. uslužbencev. Na sporedu so sledeče točke: Bizel. Koračnica iz opere »Carmen«; Kalinan, Plesat hočem! (valček iz operete Cardaška knegin ja); Suppe, Pesnik in kmet, uvertura; Ftlllekruss, Godbeni spomini; Urban, Iz vzhoda; Majcen, Slovenski svel (pol-pourri) ter Stolz, Adie, moj mali gardni oficir! □ V rokah pravire. K našemu včerajšnjemu poročilu pod tem naslovom dodajamo, da sla izvršila aretacijo zloglasnega vlomilca Magerla stražnika Bandelj in Ačko. □ Hotel Halhvvidl v Mariboru v sredini mesta. zbirališče vseh slojev. Ob nedeljah jutranji in večerni koncert. Lepe zračne sobe za tujce. Celje 0 Krajevni odbor združenja vojnih invalidov v Celju bo vpeljal evidenco in posredovanje za-poslenja vseh svojih članov - invalidov, kateri lo žele na podlagi novega : Pravilnika o zaposlenju vojnih invalidov. V lo svrho naj se interesenti čim prej zglasijo pri tajništvu ter prineso s seboj že tudi dokumente, katere čl. 7. tega pravilnika j>red-pisuje. Tajnik: Kovač. & Občinski urad Celje okolica odda za svoje ali v brezplačno oskrbo enega fantka, 3 leta starega, in dve deklici, stari 11 in 13 let. Reflektantjo naj se obrnejo osebno ali pismeno na občinski urad, kjer se dobe vse jx>trebne nadalnje informacije. Župan: Mihelčič Alojzij. & Pevsko društvo Oljka priredi v soboto 1. avgusta ob 8 zvečer poslovilni večer tovarišu predsedniku g. Drugoviču iu ostalim tovarišem pev-cetn. ki odhajajo na svoja uova službena mesta k policiji v Ljubljano. Prireditev se vrši v spodnjih prostorih Narodnega doma. Točna in polnoštevilnn udeležba vseh članov pevcev je strogo obvezna. Društvu naklonjeni domačini so najvljudneje vabljeni. Odbor. ■O Voglajna ne bo več smrdela. Kakor smo zvedeli, je sporočila tvrdka \Vesten celjskemu okr. načelslvu, da so sedaj napravljene ponikovalniee, kakor so bile predpisane po zadnjom komisijskem ogledu, katerega se jo udeležil kot geološki izvedenec univerzitetni profesor g. dr. Hinterlehner iz Ljubljane. Sedaj bodo pronicale odpadne vode, ki so povzročile toliko smradu po vsej okolici Voglajne, jk> na novo zgrajenih ponikovalnicah. Obenem jo zaprosila tvrdka za kolavdacijo naprav. Z ozirom na splošno željo, da ponovimo predavanje patentiranega aparata za konzerviranje ..BECO" sporočamo spoštovanim gospodinjam, da se bo predavanje ponovno vršilo v soboto /. in nedeljo 2. avgusta od 9. do 12. ure dopoldne ter od 3. do 6. ure popoldne v hotelu Štrukelj. Dnevna kronika Koledar Sobota, L avgusta: Vezi sv. Petra. Makabej- ! ski bratje. Ta mesec je dolg od 15 ur in 5 minut do 13 ur in 31 minut ter se ta mesec skrči za 1 uro in 31 minut. Osebne vesli — Imenovan je vlč. g. Karol Presker, duh. svetnik in župnik v Šmartnem ob Paki, za dekana dekanije Braslovče. i — Za kaplana v Slovensko Bistrico pride g. , Janez Vodeb. dosedaj kaplan pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Delavski tabor V nedeljo, 2. avgusta po deseti 6veti maši bo v Bohinjski Bistrici delavski tabor pred Prosvetnim domom. Iz Ljubljane prideta dva govornika. Delavci, pridite vsi in pokažite s svojo prisotnostjo, da živimo in delamo! Vabijo vas krščanski delavci. Tabor se bo vršil ob vsakem vremenu. Po veverico ie šel Murska Sobota, 30. julija. Zlomljeno nogo in izpah njeno roko si zdravi v bolnišnici desetletni Štefan Zadravec iz Bankovec. Na neko drevo blizu Zadravčeve hiše je zablodila veverica, švignila je do vrha in je lam skakala z veje na vejo. Štefan jo je zagledal in v srcu se mu je takoj zbudila želja, da bi malo živalco ujel. Brez pomisleka spleza na drevo. Čim višje se je povzpel, tem bolj brezskrben je bil. Prav to mu je bilo v pogubo. Veje so bile šibke in ga niso mogle vzdržati. Hipoma je zahreščalo in Štelek jo začel padati. To se je zgodilo tako naglo, da se niti oprijeti ni mogel. Na tla je priletel z vso silo in je na mestu tudi obležal. Obupno je začel kričati in klicati na pomoč. Domači so takoj videli, da mu sami ue morejo pomagati, zato so ga takoj prepeljali v bolnišnico. Mali ponesrečenec vse bolečine precej potrpežljivo prenaša in resno izjavlja, da veveric nikdar več no bo lovil. Ostale vesti — Položnice, prilaga naša uprava '.anašnji številki »Slovenca«, za vse cenjene poštne naročnike. Poslužijo naj se jih takoj vsi oni p. n. naročniki, ki jim s 1. avgustom poteče naročnina, ostali naj jih pa prihranijo za poznejše plačilo ali pa oddajo novemu naročniku. _ Ravnateljstvo L drž. realne gimnazijo v l.jubljani. Vegova ulica 1 obvešča vse one učence, 'ti imajo popravni izpit iz enega ali dveh predmetov, da se prično vsi popravni izpiti . e 34. avgusta namesto 1. septembra 1031 in sicer tečno ob 8 po razporedu, ki je nabit na uradni deskt v avli. — Posebni Tlak v Zagreb in nazaj v nedeljo i. avgusta |H)vodom prvenstvene tekme llirijn— tiradjanski odhaja iz Ljubljane ob 0.45, prihod v Zagreb ob 13. Povratek iz Zagreba ob 21, prihod v Ljubljano ob 24. Vožnja stane tja in nazaj iz Ljubljane Din 48.50, oziroma odgovarjajočo polovično ceno iz postaj Litija, Trbovlje, Zidani most. Sevnica, Rajhenburg, Krško in Brežice, na katerih bo vlak imel postanek. V Ljubljani se kupi polovična karta do Zagreba, v Zagrebu pa zopet polovična za nazaj. Interesente, ki so se za vlak prijavili iu naprej plačali 00 Din ter s tem omogočili posebni vlak, prosi odbor SK Ilirije, da proti vrnitvi potrdila denar z^pet dvignejo in poskrbe sami za železniške vozovnice. — Na Državni dvorazredni trgovski šuli v Ljubljani so bodo vršili pismeni popravljalni izpiti za vse učence in učenke v četrtek 27. avgusta od 8 dalje, ustmeni popravljalni izpit pa se bo vršil za učence in učenko prvih letnikov v petek, 28. avgusta od 8 dalje, za učence in učenki- drugih letnikov pa v soboto 20. avgusta od 8 dalje. Podroben razpored je razviden iz razglasa na objavni deski. — Prošnje morajo biti vložene do 2-1. avgusta. Popravljanje končnega izpita se bo pričelo v petek 4. septembra ob 8. Podroben razpored jc razviden iz objave na razglasili deski. Prošnje morajo biti vložene do 1. septembra. — Ravnateljstvo. — V *Službenih norinah kraljevine Jugoslavije št. 170 od 29. julija 1. 1. je objavljen »Zakon o izmenjavi zakona o skupnem davku na poslovni promet* in »Zakon o pošti, brzojavu in telefonu«. — Vlom v iupnište. V deževni noči od 28. na 20. julija so neznani zlikovci vlomili skozi okno v pisarno župnišča pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah. Ker denarja niso dobili, so pobrali druge reči, kakor: župnikov talar, boljši klobuk, več cerkvenih predmetov, kakor: posodice za sv. olja, cerkveni nabiralnik ter železno skrinjico s par dinarji drobiža. Vsa škoda znaša 2000 Diu. — Živalske naleiljive bolezni v Dravski banovini po stanju dne 25. jul. t. 1.: Steklina nn Selu, okr. Laško, 1 slučaj. Garjavost konj v Izla-kih, okr. Litija, 1 dvorec, v Šmihelu, okr. Novo mesto, 1 dvorec. Svinjska knga v Dolu B in Ma-runu 2 dvorca, okr. Laško, v K leča h, 1 dvorec, okr. Maribor d. b.; Lormanje 10 dvorcev, okr. Maribor I. b.; Kandija 2 dvorca, okr. Novo mesto. Rdečica svinj v Dol, vasi 1 dvorec, Zg. Obrež 1 dvorec, Sv. Lenart 2 dvorca, okr. Laško; Konjiška vas l dvorec, okr. Konjice; v Breganskera selu I dvorec, okr. Krško; v Cdobokem in Plazovju po I dvorec, okr. Laško; v Izlakih 1 dvorec. Pusti Javor, Jauče in Štangarske Poljane po 1 dvorec, pol. okr. Litija; v št. Pavlu, na Malem Lipoglavu in v Preserju po 1 dvorec, okr. Ljubljana; v Boletin-;ih, Lomanošah, na Noričkem vrhu po 1 dvorec, okr Ljutomer. Gniloba čebelne zalege: na Spod. Bregu in v Ločiču ,okr. Ptuj, po 1 čebelnjak. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča: Algermisseu K., Freidenkertum Arbeitersehaft und Scelsorgo. 151 strani, broš Din 28.— Bardenhever Dr. L., Dio Katholische Fran in der Zeit. 15 2strani, broš. Din 42.— Buchberger Dr. M., Gibt es norh oiuc Reltung? Gcdanken zur heutigen Zeit und Lage. 117 strani, broš. Din 45.— Charles P., Unser Wandel mit Gott. Dreiunddrei-sig Betrachtungen. "252 strani, vez. Din 42—. Uuardini R., Vom lebendtgen Gott. 188 strani, vez. Din 49.— Katholische Elie. 111 strani, broš. Din 31—. Len XIII. Rundschreihen iiher dio Arbeiterlrage. 82 strani, broš. Din 30.—. Pius XI. Rundsehreiheii iiber dic gesellsclialtliche Ordtiung. 114 strani, broš. Din 32.—. Sr.heivviller O.: Ani heiligeu Quelle des I-iehrns. 388 strani, vez. Din 00.— . Tinipe O.: Der selige Weg. Oedanken filr jeden Tag. 300 »'rani, vezano Din 73.—. St. ltupert v Slov. gor. Te dni nas je zapustil šofer g. Ivana Lorberja. Vinko Čeh. kateri je služboval čez 3 leta pri sv. Ruportu. Bil je trezen šofer, poštenjak da malo takšnih. Pogrešali ga bodo g Lorber in vsi, s katerimi jo občeval. Bog mu daj na novem službenem mestu srečo iu zadovolj-noet in najlepši spomin na Ruperčane. —Jaguje z dvema glavama in šestimi nogami v zaporu. V zaporu sarajevskega okrajnega načel-stva se je te dni nahajal čuden jetnik: jaguje z dvema glavama in šestimi nogami. Zgodba, radi katere je moralo jagnje v zapor, je sledeča: Njegov lastnik je bil dolžan pančevskemu sodišču manjšo vsoto, katere ni poravnal. Radi tega je policija na zahtevo |>ančevskega sodišča jagnje zaplenila in privedla v sarajevske zapore. Tu je bilo jagnjo po nedolžnem nekaj dni zaprto. Medtem pa je lastnik poravnal svoj dolg, nakar so jagnje z dvema glavama in šestimi nogami izpustili rt. zapora. — Zažgala gosd. ker se je bala volkov. }?. Mo-starja poročajo: Na planini Čvrsnici jo te dni izbruhnil velik požar, ki je povzročil precejšnjo škodo. Naknadno so dognali, da je požar zanetila pastlrica, ki je zakurila velik ogenj ker se je bala volkov, ki so grozili napasti njeno čredo. 1 — Kobilice v Drin-ki banovini. Iz Sarajeva poročajo: V zadnjem času so se pojavile v Drinski banovini velike množine kobilic. Pri vasi Vlaseuki in v njeni okolici, kjer so se kobilice najpreje pojavile, so povzročile nad dva milijona dinarjev škode. Od ondot so se kobilice napotile v velikih jatah v občino Ozren, v neposredni bližini Sarajeva, kjer so tudi povsem uničile vse, kar so še našle na poljih. Sarajevski titopatnloški zavod je takoj odobril kredit 20.000 dinarjev za uničevanje ska-kavcev. Na srečo je pa te dni padal precej močan dež. ki je odstranil nevarnost da bi kobilice nadaljevale s svojim uničujočim delom drugi d. — Za poletuc iilele vam nudi najbogatejšo izbiro provianta velemesarija Slantir na Gospo-svetski eesti. Vprašan}a in odgovori M. T. Z. Naslov za Tegro vato zoper kajenje, itd.: Tegro. poštni predal 23, — Celje. Cena po povzetju Din 20. Pri doiaiti vožnjah boste šele znali prav ceniti trpežnost Continental obroča, kajti neprekosljiva je prožnost in elastičnost njegovega gumija. Viktor Bohince, Ljubljana Konjice Zanimanje :n jutrišnjo veliko rersko manifestacijo jo po vsej dekaniji zelo živahno. Iz sosednjih župnij bodo verniki prihiteli v Konjice v slovesnih procesijah. Včeraj in danes se vrši v arhi-diakonijski in dekanijski cerkvi evharistična tri-dnevnica, ki jo vodita čč. gg lazarisla iz Celja. — Ker jutri za časa pontifikalue sv. muše, ki jo bo služil g. pomožni škaf dr. Ivan Tomaž ič. arhi-diakonljska in dekanijska cerkev ne bo mogla dati proslora vsem udeležencem kongresa, bo istočasno s ponlifikalno sv. nvušo v cerkvi Se ena tiha sveta maša zunaj ua prostem, tako da bo lahko vsakdo zadostil svoji nedeljski dolžnosti. Po končanih sv. mašah bo slavnostno zbor^-aujc zunaj pred cerkvijo, kjer bosta govorila dr. Alojzij Voršii iz Celja in dr. Franc Valoveč iz Maribora. Pri vseh slovesnostih sodeluje tudi omladinska godba iz Maribora. Julri bodo r dekanijski errkvi *rrte mate po sledečem redu: ob 4 zjutraj tiha, ob 5 orglana, ob 0 pela, ob pol 8 liha, ob 8 tiha, ob pol 10 v cerkvi pontilikalna. zunaj cerkve istočasno liha sv. maša. Med sv. mašami ob 3, 0 in pol 8 so skupnu sv. obhajila žen, mož in otrok. Red pri poftoldanski /roiesiji, ki gre po isti poti kakor na dan sv. ReS. Telesa, je naslednji: I. Križ. 2. Možje in fantje. 3. M ari laivki prapor in za njim fantjo raznih cerkvenih in prosvetnih katoliških organizacij s svojimi znaki. 4. Šolski otroci konjiških šol. 5. Dekjiškc Marijine družbe z zastavami. 0. Belooblečene iu ovenčane Marijine družbenice. 7. Belooblečene šolske deklice, ki trosijo cvetje. 8. Godba. 9. Pevci. tO. Najsvetejše, ki ga nosi g. pomožni škof dr. Tomažič, in duhovščina. 11. Zastopniki oblasti in gospoda. 12. Žene Marijinih družb z zastavami. 13. Ostale žene ]io štiri in štiri. — Red pri procesiji bodo vzdrževali posebni roditelji iu vsakdo se naj lepo ravna [k> njihovih navodilih, da se bo vso lepo in v redu izvršilo. D revi bo na jutrišnjo slovesnost opozarjalo slovesno streljanje in velik goreči križ na konjiški Skali. Večerni mrak bodo razsvetljevale raznobarvne rakete, ki jih j« oskrbel g. Slavko Urši?, Vsled izredno lepe točke na Skali se bo prebivalcem daleč okrog danes zvečer nudil krasen prizor, ki jih bo opozarjal na jutrišnji dan. Vse pa naj služi v večjo čast božjo. Julri r si na evharislični dekanijski kongres r Konjice! — Pridite, motimo Kristusa Kralja! Gospodarstvo Zvišanje diskonta v Angliji. Bank of Kngland (e zvišala v četrtek diskont od 3 in po! na 4 in pol odslotka. To povisanie je pripisovati velikim prodajam zlata. V zadnjcDi tednu ie banka izgubila 32 tuiljouGv luntov zlata in ie zlata rezerva padla na 132 mil", funtov. Omenjamo, da je zadnje zvišanje bilo ravno pred tednom dni. Tudi švedska banka jc v petek zvišala svojo diskontno mero od 3 na 4%. Ustavitev dela pri Fordu. Fordove tovarne v Detroitu so zaprl« obrat za več tednov. 75.000 delavce-, je odpuščenih. Omejitve so bde tudi pri 11 ostalih Fordovih tovarnah, in tako je postalo brezposelnih nad 100.000 delavcev. Zopetnega začetka dela pred jesenjo ni pričakovati. Tečaji za kapunjenje petelinčkov. O priliki prireditve tečajev za kapunjenje. ki jih priredi Pe-rutninarska reg. zadruga v Ljubljani in perutninar-ski odsek Kmetijske družbe ter so bili ie objavljeni v časopisih, opozariamo vse zanimance na sledeče prednosti, ki jih dosežemo s kapunjenjem petelinov: 1. večjo in težjo perutnino, 2. meso od kapunov jc bolj sočno, nežno in bolj okusno; 3. prodajna cena za kapunc jc mnogo višja; 4. zaradi boliše uiabc krme po kapu.mli jc proizvajanje mesa cenejše; 5. kapunjeni petelini so bolj mirni, ne hrešče in ne nadlegujejo kokoši; 6. kapuni se lahko uspešno uporabljajo tudi kot dol]rc koklje za vzrejo piščet; 7. kapuoov se na manjšem prostoru lahko več redi kakor pa druge perutnine; 8. odjem kapuoov traja skozi vse leto: 9. splošna boljša uporaba odvisnih petelinov, ki bi se drugače težko dali dobičkanosneje rediti in prodati. Dalie opozarjamo udeležence tečajev, ki bi želeli, da sc jim kapuni nekaj petelinčkov na tečajih, da se ravnajo točno po sledečem: 1. petelinčki naj bodo mladi, ne nad pol kg težki pri lahkih pasmah, pri težjih pa ne nad tričetrt kg; 2. živali je treba 36 ur pred kapunjenjem postiti (brez krme), zadnjih 18 ur tudi brez vode. kar živalim prav nič ne škoduje. Natančen pouk, kako je ravnati s kapuni pozneje, se bo podal udeležencem na tečajih. Borzo Ljubljana, 31. julija. Denar Tudi v današnjem deviznem prometu so bili tečaji čvrsti in so v primeri z včeraj narasli. Pro. met je bil srednji. Ljubljana. Amsterdam 2271.17—2278.01, Bruselj 786.37—788.73, Curih 1099.05—1102.35, Dunaj 792.18—794.58. I.ondon 273.71—274.53. Ncwyork 5624.33—56-11.33, Pariz 220.96—221.62, Praga 16o.94 —167.44, Trst 274.75—295.65. Zagreb. Amstetdam 2271.17—2278.01, Dunaj 792.18—794.58, Bruselj 786.37—788.73, London 273.71—274.53, Milan 294.75—295.65, Ne\vyork kabel 5635 33—5652.33, ček 5624.33 5641.33. Pariz 220.96—221.62. Praga 166.94—167.44, Curih 1099.05 —1102.35. — Skupni promet brez kompenzacij 4.8 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2271.17—2278.01, Bruselj 786,37—788.73, Curih 1099.05—1102.35, Dunaj 792.18 —794.58, I.ondon 273.71—274.53, New-york 5624.33 —5611.33, Pariz 220.96—221.62, Praga 166.94-167.41. Milan 294.75—295.65. Curih. Belgrad 9.09, Pariz 20.105, London 24.9075. Newyork 512.75, Bruselj 71.575. Milan 26.815, Madrid 46.30, Amsterdam 206.55, Dunaj 72.075. Stockholm 137.175, Oslo 137.15, Kopenha-gen 137.10, Sofija 3.7175, Praga 15.19, Varšava 57.50, Budimpešta »50.025, Atene 6.65. Carigrad 2.43, Bukarešta 3.0475, Helsingfors 12.90. Vrednostni papirji Domači državni papirji so bili v glavnem ne-izprenitujeui. Pač pa so danes v Zagrebu izredno popustili dolarski papir)i. Sčcraj je bilo 7"„ Blero-j vo posojilo zaključeno po 74. danes ie bil pri i zaključek po istem tečaju, r.ato je padel papir na 71), kasneje na 69 in 68, na koncu |t bilo povpra c-vanje po 68.75, ponudba pa po 69.25. Podobno nazadoval tudi tečaj T!., posojila Dhb m 8"., Ble-rovega posojila, v katerih pa m prišlo do zaključkov. Bančni papirji beleziio običajne zaključke v delnicah Union in Jugobanke po neizpremenjenili tečajih. Med industrijskimi papirji ie bdo več prometa v delnicah Danice in osj. Šečerane. ki je danes oslabela. V ostalem ni bilo izprememb. Ljubljana. Bler. pos. 87 b!., 7% Bler. pos. 76 bi., Celjska pos. 150 d., Ljublj. kred. 120 d. Praštediona 950 d.. Kred. zavod 195 d„ Vevče 120 d., Satvbna 45 d., Ruše 145 d. Zagreb. Državni papirji: 7% mv. pos. 83 b!., agrari 43—46, vojna škoda ar. in kasa 355—357. S. 355-357 (356), 12. 363—361 (36!, 365), 8"„ Bler. pos. 80—85, Bler. pos. 68.75—69.25 (74. 70, t<> 69.50, 68), 8»„ pos. Dri. hip. b. 69—71, 6"„ begi obv. 60—61 (60.50). — Bančne delnice. Hrvatska 50—60, Poljo 53.50—55, Kreditna 121 — 126, Urno. 150—155 (150), Jugo 67—68 (67), Lj. kred. 120—123. Medjunarodna 68 d., Obrtna 36 d., Praštedion.t 957.50—%5, Srbska 190 d.. Zcmaljska 120—121 (120). — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d. Guttmann 110 d., Našice 800 bi., Danica 64—65.25 (65.50, 65.25), Pivara Sar. 190 d., Drava 235— 230 (235), Šečerana Osjek 218—221 (220, 218, 220), O-liev. 210 d.. Brod. vag 54 bl„ Union 55-fcO, Vevče 120 d.. Ragusea 300 d . Trboveljska 225 235. Belgrad. Narodna banka 6.000—6.100, 7% inv. pos. 82.50 bi., agrari 46 bi., vojna škoda 355.25— 356 (650 kom.), 9. 361 d„ 11. 367—371, 12. 370— 372 (1CC0 kom.), begi. obv. 60—61 50, 7 „ pos. Dri hip. banke 76.50 bi. Notacijo dri. papirjev v inozemstvu. I.ondon 7% Bler. pos. 67 -69. Newyork: 8% Bler. poj. 73 —75, 7®„ Bler. pos. 64—65, 7"» pos DHB OS—70 Dunaj. Don. tav. jadr. 92.60, \Viener Bank-verein 17.05, Kscomptcges. 148, Živno 79, Union 17.10, Au&siger Chem sche 116, Ru-.e 14, Alpinc 12.90, Trboveljska 27.50, Prager lasen 256.50, I.«v kam 1.75. Žilni !rs Sombcr. Pšenica: sr., slav. nova 79 kg 2"', 163—165; oves: bč.. sr. slav. novi 145- 150; jc^i men: bč., sr. novi 117.50 — 122.50; koruza: bc. fOl — 103.50, bč. avg. 103—105; fižol: bč. beli uzančni 230—235; moka: bč. št. 2 245- 2 5; Olrobi: bč. 110—115. Vse ostalo neizprt,ni njeno. Promet; 112 vagonov. /ivina Svinjski sejem v Mariboru 31. {nt. Prignanih je bilo lt4 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov 50—80 Din, 7—9 tednov 90 -150. 3—4 mesece 150—220 Din. 5—7 me«. 350—4»» Din, 8—10 raes. 420—500 Din. 1 leto 600-700 Din 1 kg iive teže 6—8 Din. 1 kg mrtve teže 9—10 Din. — Prodanih je bilo 99 svinj. Hmelj VL Poročilo Hmeljarskega druitva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, 31. julija. — Od našega zadnjega poročila se je stanje hmeljskih nasadov le vtoliko spre menilo, da so bili isti osveženi vsled zaostalih padavin in 6c sedaj prehod cvetja v kobute izvršuje normalno. Z obiranjem se bo najhitreje posamezno pričelo 10.. vobče pa 17. avgusta. O kupčiji ni kai poročati. — Društveni odbor. Zagorje Prejšnji teden je umrla v splo-ni bolnišnici ga. Franja Z a b o v n i k , soproga rudniškega delovodje. Zapušča hčerko, ki je že odrastla in sina akademika. Prizadetim naše iskreno sožalje. i —V soboto je bil na Lokah delavski shod zaradi plač, ki jih namerava Trb. prem. družba delavcem | znižati, kakor smo žo poročali. V ponedeljek so ! se vršila nadaljnja pogajanja o plačali med zastopniki TPD v Ljubljani in med zastopniki delavcev: — V nedeljo je bila nogometna tekma med SK Zagorje in SK Kisovec. Igrali so najprej juniorji (0:6), nato je igralo prvo moštvo obeh klubov. Rezultat 1:3 v korist SK Zagorja. — Kmalu bi postala žrtev Save pri kopanju v nedeljo popoldne gospodična Danica B., učenka v trgovini g. M. Gospodičnn jo sicer znala plavati, toda je izgubila orientacijo v valovili, preko katerih je preplavala Savo. Rešila sta jo že nezavesbio g. Rurkeljc, ki je že večini rešil življenje iz vode, iu g. Regancin. Stara Loha Umrla jo v nedeljo Leuka Žagar. Bog jo Je končno re.šil dolgega trpljenja. Na bolniški postelji je bila nad 30 let. Pokopali so jo v torek. Naj počiva v miru I Cestni valjar že ropofie in tlači ceeto pod cerkvijo. Delavci pvav pridno posipajo cesto z materialom, ki ga vozijo od nove šole, lrjer podirajo stara poslopja. Poiar na Suhi je Staroločane tudi prestrašil. Čeprav smo ona Kalanovš.. Ruše Tovarno za viigalire z vsem iuventrajein je kupil g. Viktor Glaser, lesni trgovec v Smolniku; preuredil jo bo v tovarno za zaboje in lesno volno. Umrla je v Rušah v starosti 72 let ga Ana šarh, bivša kmetica na Lobnici; pokojnim je zadnja sestra posetnika Luke Hleb-a, /graditelja lepe cerkvice na Smolniku. Mursfta Sobota Gimnazija — Martinišfe. Da ima Sobola nižjo gimnazijo, je znano tudi širši javnosti. Obiskujejo j jo večinoma sinovi in hčere Slovenske krajine, a od leta do leta se veča tudi število dijakov z on-■ strau Mure. To je jako dobro, ker se na ta način | : ožijo vezi med mladino naše krajine in ostale Slo-; venije. V Soboti vladajo za dijaštvo precej ugodne razmere. Gimnazija sama ne zaostaja za drugimi, j kar pa se tiče izdatkov za prehrano, so mnogo I nižji kakor drugod. Radi tega priporočamo gimnazijo vsem študentom sosednjih Slovenskih Goric. Posebne ugodnosti nudi zlasti dijaški dom »Marti-nišče«, ki ga vodijo salezijanci. V domu dobijo dijaki popolno oskrbo za razmeroma smešno nizko cena Mesto denarja se sprejmejo tudi poljski pridelki. Dobrim, zlasti revnim dijnkom se mesečni-na primerno zniža. Sprejme se vsak dijak od to-in onstran Mure. Inšpekcija na postaji. V sredo se je pripeljal iz Ptuja višji inšpektor g. Vehovoc. Peljal se je do Hodoto, spotoma pa so jo mudil tudi na tu-kajšnji postaji. Nova maša. V nedeljo dne 2. avgusta bo imel v tukajšnji župni cerkvi novo mašo g. Bejek Janez it Kroga. V Soboto že kakih 20 let ni bilo nove mašo, v Krogu pa najbrž še sploh niso imeli novomašnika. FOTOAMATERJI! Vso fotopolrobšfcine dobile v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte cenik! Radio Programi Kadio-Liubtfana t Sobota, 1. avgusta; 12.15 IMošie. — 12.15 Dnevne vesti. — t3 Čas, plošče. — 1830 Salonski kvintet. — 19.30 Časnik in časnikarstvo. — 2<) Koncerl godbe nn pihala Sloge . — 21 Prenos iz 1'ark-hotela na Bledu. — 22 Čas, dnevne vesti. -22.15 Salonski kvintet. Nedelja, X'. avgusta: 9 Inž. Kdo Fugina; 0 melioraciji zemljišč. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Plošče. — 10.30 P. dr. AngeUk Tominev Versko predavanje (Rerum novarum). - 11 Na Ionski kvintet. - 12 čas, dnevne vesli. (2.1 . Plošče. — 15.90 Citre solo. g. MezgoJiN. 10.3H Zabavno Člivo, dovtipi. — 17 Salonski kvintet. — 20 Solistični večer gdč. Vere Majdičeve. 20.45 Koncert salonskega kvinteta. 22 ('a.- in poročila. — 22.15 Koncert salonskega kvintetu. Drugi programi t Nedelja, ?. wiusta. Retqrad: 11 Ciganska glasba 12.30 Radiu orkester. — 10 Narodne melodije IS Vekalu koncerl. — 20 Narodne s kitaro. 20.80 Komi dija. — 21 Komični dvospevi. Zat/reb '."' r Koncertni večer. — 22.10 Francoska glasba Rudimpešla: 11 Koncerl vojaške godbe. 2o.l"' Ciganska glasba. — 21 Komedija. Dunaj: Ki.Un Pevski koncert. — 11.05 Simfonični orkester. 19.50 Plošče (Carušo). — 20.25 Shavvov večer (li enodejanke). — 22.10 Večerni koncert. ,W«'»i/ 12.30 Lahka glasba. — 20.45 Pester koncert. 22.15 Pičena glasba. — Oslo: 13 Vojaški koncert. — 19.30 Koncerl. — Praga: 19.55 Poljudna u'la>ba — 21 Radio-orkestor. — 22.14 Orkestralni koncerl. — Langenberg: 20 Koncert. — 22.45 Nočna glasba in ples. — Rim: 21 Pester koncert in komedija. — Rerlin: 19 >Valkira , opera, I dej., Wagner. — 20.50 Orkestralni koncert. — Kalorice: 20.15 Koncert. — 22.30 Petje. — 23 Uhka gla>ha. I nu lou.ie: 12.45 Nabožna gla-ba. — 22.40 Koncerl. — 28,30 Popevke. — Stuttgart: 19.30 Balade. — 20 15 Ob 10 letnici smrti pevca Carusa. — 21.45 Zastave na Mattcrhornu.. igra. — 23 Plesna glasba. i KENIA Acjuator jp+t-H ^ffiff rpjL JANGANJIKA MDEUTSCH-OST-AFRIK \2anzibarTgm_ sOaresSalam Iz Kastelcevih mehiških spominov Cestni vitezi - Kako je Kranjec prodal in odslužil konja ljonom ekspedicije v Namour; vsied mraza in lakote so pomrli — razen nekaterih častnikov — vsi udeleženci. Ko sem se vozil iz Pueble v Oricabo in nazaj, sem imel priliko opazovati spretnost svojega kočijaža. V diiigenci, ki je bila podobna bolj Noetovi barki kakor vozu, vpre-ženih je bilo navadno devet konj ali pa prav toliko mul. Tik pred vozom sta bili dve živali, pred tema štiri in čisto spredaj tri. Vso to vprego je držal en sani kočijaž v eni roki, v drugi pa bič. Le sem ter tja mu je pomagal na kozlu sedeči kočijaž aspirant, ki je nosil v vrečici kamenje s seboj, s katerim je opominjal prve živali njihovih dolžnosti. Spretnost teh ljudi je bila res občudovanja vredna. Vozili smo se čez hribe in doline kakor po ravni cesti. Tak kočijaž je imel 100 do 120 pesosov mesečne plače ter je dobil ob novem letu Se nagrado, ako se mu med letom ni pripetila nobena nesreča. V novejšem času diligence pač niso več v rabi, kajti po vseh daljših progah prevaža parna sila potnike in blago, dočim ie tekla v onem času v Mehiki železnica samo iz Verakruza do Passo del Macho — štiri postaje daleč — in od glavnega mesta do Chapu'tepeca — pol tako daleč. Gradili so še nekaj drugih prog, vendar je šlo delo le počasi naprej, deloma zaradi nemirov, deloma zaradi slabega nadzorstva in slabih financielnili razmer. Tako je izginil neki blagajnik z več tisoč pesosov, lačni delavci so ostali nepla- Dne 5. majnika 1867 — tako nadaljuje stotnik Kastelic svoje mehiške spomine (glej >Slov.< z dne 14. junija in dalje) — odkorakali smo (9. in 10. lovska stotnija) v Pueblo, kjer naj bi čakali na cesarjev prihod ter se v tem času odpočili od trimesečnega truda-polnega vojskovanja. V lunn de los Slanos došel nas je častivreden mož — višji general Ortega, pristaš liberalne stranke. Potoval je Ziuiiiji »siju,i,, utrabe »Visoki kavalir« pri Kostrinu, ki jih iNeinci v zinislu versailleske pogodbe tačas razstreljujejo. Briining sestavlja politično bilanco po odhodu angleških ministrov: Govori, naj>itnice, obljube... pa nobenega ficka. Ameriška letalca Pangborn (levo) in Hcrndon. ki sta na poletu okrog sveta. dek: Dr. Hoffmarin, voj. zdravnik avstrijsko-mehikanske prostovoljne vojske, se je vozil v takozvani »diligenci« z nekim Mehikancem. Bil je napaden. Roparji so mu pobrali ves denar — 200 pesosov — in obleko. Bilo je mrzlo. Zdravnik je rekel roparjem, da brez denarja in obleke ne more nadaljevati svoje poti, nakar so mu dali nazaj suknjo in 4 pesose; njegov oropani mehikanski sopotnik pa ni nič, dobil. Dne 13. aprila sem si ogledal tričetrt ure od Oricabe oddaljeno graščino milijonarja Bringasa. Okolica je bila prekrasna. V tem času je bival ondi tudi cesar Maksimilijan. Hodil je oblečen v mehikansko obleko s .sombrerom ua glavi, v kratki kamižol in usnjatih pantalonih, kateri so bili speti na zunanjih straneh z dolgo vrsto srebrnih gumbov. Ob avdiencah je bil oblečen v črn frak. K obedu je vabil častnike in indijanske poglavarje. Smešno je bilo, kako nc kretm so se obnašali Indijanci, vajeni svoje tor-tilje (koruzni mlinci, s katerimi zajemajo jedi), ko so morali sukati žlico. Dne 14. aprila ob 1 ponoči sem se vrnil z diligenco v Pueblo. Med potniki sta bil: tudi dva severno - nemška najemnika rudni kov, neki francoski trgovec ter mehikanski gardni kapitan princ VVittgenstein. Sprva je služboval na Ruskem kot major. Leta 1858. se ie udeležil pod Muravjevim z enim bata- Ltovd George, bivši imglcški ministrski predsednik, ki je bil te dni operiran. k cesarju v Mehiko zaradi mirovnih pogodb. Ortego je vse spoštovalo zaradi njegove redke poštenosti. Bil je spreten vojskovodja, pa tudi dober pisatelj. Imel je takrat kakih 50 let; postave je bil majhne in temnega, osor-nega pogleda. V Puebli smo se nastanili v >Koncepcij-ski vojašnici«, nekdanjem samostanu z lepim vrtom in vodometi. Dne 12. majnika ob 2 ponoči sem odšel kot kurir v izbrani družbi v Orical«. Seboj sem imel 4000 pesosov eraričnega denarja. Ob tej priliki sem mnogo izvedel o mehi-kanskih razmerah — vendar niso bile te novice najboljše. Ker smo se bali roparskih napadov — kateri so bili ondi na dnevnem redu — smo bili vsi moški oboroženi. V rokah smo držali nabite samokrese, kajti človek se je komaj zavedel, že gn je obkolila roparska drhal, večjidel na konjih. Mehikanski ropar je mnogokrat član ugledne rodbine. Ne streže po življenju napadenega, pač pa ga mika njegov denar in druge vrednosti. Nepričakovano plane iz kake goščave, zaukaže potniku, da naj se ustavi, in ako ga ta sluša. mu mirno pobere, kar ima, ter zopet izgine brez sledu. Le ako bi napadeni branil svoje imetje, bi se stvar ne končala tako mirno. Mnogokrat pa so ti >caballeros del ca-niiuo — cestni vitezi — kakor se zovejo sami. galantni. To nam kaže naslednji dogo- Ljud e v Tatrah 28 letni poljski inžener Nikodem Gizin-ski iz Varšave je šel na Visoke Tatre. Na eni izmed planin ga je napadel pastirski pes. Gizinski je ustrelil, da bi psa oplašil. Tedaj je pridrl nadenj pastirski starešina Jurij Zarodsky in pobil inženerja s sekiro. Inžener je v obrambo sprožil revolver in krogla je pastirju prodrla srce. Sedaj so naskočili inženerja ostali pastirji in ga bili, kamor je priletelo. Orožniki so našli Gmn-skega strahovito zdeianega, vendar še živega. Njegovo stanje je brezupno. čani, delo je zaostalo. In to ni edin slučaj v svobodomiselni Ameriki. Po tridnevnem trudapolnein potovanju sem dospel poncči v Pueblo. Silno sem želel odpočiti se, a našel sem svoje stanovanje zaklenjeno in ključa nikjer. Prva pot mi je bila v hlev. kjer sta bila moja dva konja. Toda našel sem le enega samega, ki me je sestradan pogledoval. Dal sem mu klaje in vode, nato pa pozno ponoči odšel v vojašnico, da bi ondi zvedel, kje sta sluga in drugi konj. Tu so mi povedali, da mi je sluga prodal konja in sedaj popiva s tovariši. Dasiravno zmučen, sem vzel |»atrolo treh mož ter ga šel iskat po mestu. Našel sem vinjenega v veseli družbi. Vzel sem mu ključ do mojega stanovanja in denar, kar ga je še imel; njega samega pa sem dal odvesti v zapor. Drugo jutro je bil poklican k raportu. Opravičeval se je z izgovorom, da sem nameraval itak že jaz sam prodati konja. To je bila sicer resnica, vendar nisem i bil pooblastil njega prodajati žival. Ker mi je bil doslej še vedno zvest in je obžaloval to dejanje — vriiu vsega pa je bil še Kranjec — ga nisem izročil, kakor zahtevajo predpisi, vojaškemu sodišču, ampak obsodil sem ga sam v dvodnevni zapor v jami. Z jamo je bila taka: Ko je bil cesar odpravil kazen s palico, so vtikali vojake kakor Francozi v jame. Ril je to prostor teman, globok in tako tesen, da se kaznjenec v njem niti vsesti ni mogel. Pokrita je bila jama s pokrovom. — Po dosluženi ka/ni je odšel sluga k stotniji. Boril se je hrabro in bil celo dvakrat ranjen. Kot invalidu se mu je dodelila kantina v neki vojašnici v Puebli. Ko si je prihranil nekoliko denarja, je poravnal vso pri prodaji konja povzročeno škodo. Po razpustu prostovoljnega kora in odvezi prisege, se je vrnil v domovino. (Dalje.) Sila kola lomi Avstralija je zašla s svojim preširoko-grudnim gospodarstvom v velike stiske. Vsa javna dela, ki niso nujno potrebna, so od-godili. Guverner Nove Južnogalske države se je spričo velike stiske odpovedal svoji plači in vsem drugim javnim prejemkom. Njegov zgled jo učinkoval in sedaj so izjavili tudi člani vrhovnega sodišča, naj se jim znižajo plače za 20 odstotkov. Tako daje Avstralija lep nauk, da treba začeti z znižanjem plač od zgoraj. ,At\ ABESSINIEN / 4/y v. Zemljevid bivše Nemške Vzhodne Afrike (Tanga- njike), ki naj bi se po najnovejših načrtih angleških finančnikov proglasila za samostojno nemško državo. Italijanska ladja velikanka »Rex«, ki jo t. avgusta letos spuste v morje v Genovi. Oceanski velikan obsega 47.000 ton in bo rabil za vožnjo iz Newyor-ka v Neapelj 7 dni, tako da bo znašala povprečna hitrost 25 milj na uro (sedanji rekord ima »Bremen« s 23 miljami na uro). Smešnice Ali poznaš žival, ki ima oči. pa ne vidi, noge, pa ne more hoditi, skoči [>u tako visoko kakor cerkven stolp?« »?!?« »Gugalni konj!« >Hm... Oči — da; noge — da. Toda da bi skočil tako visoko kakor cerkven stolp?!« »Seveda, prav tako visoko. Ali more cerkven stolp skočiti?« Na davkarijo pride mož in potrpežljivo čaka, da bi prišla vrsta nanj; potem ponižno prosi: »Rad bi dobil dopust.« Uradnik je presenečen: »Kako to? Saj niste pri nas v službi!« Mož: »Neposredno pač ne — toda vse življenje delam samo za vas!« Ura na Zlati obali V Mogador (Marokko) se je vrnil misijonar p. Gagnon. ki je bil šel z ekspedicijo v francosko zapadno Afriko in na Zlato obalo. Med svojimi polnimi zapiski je zabeležil tudi način za merjenje časa po solncu med domačini na Zlati obali. To je pač najbolj pesniška ura na svetu. Dnevni čas označujejo naslednje: ko poje petelin (ob 4), ko se zjasni zemlja (ob 5). ko zašije solnce (ob 6), ko je solnce doraslo (ob 8). ko solnce sije povsodi (ob 9), ko solnce žge (ob 11), ko solnce obrne pot (ob 15), ko solnfni žarki slabe (ob 16), ko solnce zardi (ob 17), ko solnce spi (ob 18), ko solnce vrne zemljo (ob 19). ko se bliža sen (ob 20), ko se začne sen (ob 21). Za prave nočne ure domačini nimajo imen, ker jim niso potrebna. Kakor vsa naravna ljudstva vstajajo s solncem in hodijo z njim spat. Edina označba za te ure je: čas spanja. Draga ciganska nadloga Kolodvor tleh na nemško-češki meji, kjer bodo po najnovejši češkoslovaški pogodbi vodili osebni pro- j met češkoslovaški uradniki, tovorni pa nemški. V čehoslovaški republiki živi približno 70 tisoč ciganov. Od tega se preživlja s poštenim delom približno 10.000 ciganov; vsi drugi žive od beračenja in tatvine. Zaradi lepšega vzbujajo nekatere ciganske tolpe videz, kakor da se pečajo s kotlarstvom ali kakim drugim rokodelstvom, kar je pa le kulisa, za katero se uganjajo sieparstva in tatvine na škodo prebivalstva. Ce se upošteva, da porabi povprečno vsak pripadnik ciganov po 5 Kč dnevno za življenje, znaša to dnevno najmanj DOO.OOO Kč itli letno okroglo sto milijonov čeških kron, ki jih Cigani priberačijo, prisleparijo ali ukradejo, bodisi v gotovini ali blagu. To je nezaslišano breme za domače prebivalstvo. Cigansko nadlogo občutijo tudi po drugih deželah in ne najmanj v Jugoslaviji. To vprašanje bo morala Evropa prej ali slej rešiti. Telefonska gospodična: »Tako, sedaj sem dala temu nesimpatičnemu človeku zopet napačno številka!« f/rus. evropski parnik v Ch ca$u Prvič je priplula v Chicago evropska ladja, ki je pripeljala evropsko blago neposredno iz Evrope, ne da bi bila kje prekladala. Bil je to švedski parnik »Anna«. Parnik je preplul Atlantik, krenil po reki Sv. Lovrenca, preplul je/.ero Ontario, Wellandov kanal in Velika jezera ter slednjič pristal v Chicagu. Kapaciteta Cbevroletovega avtobusa je v popolnem ravnovesju z njegovim motorjem. v Cfrevroletov sestcilindrski motor razvija dovolj sile, ne da bi se motorski deli voza nesorazmerno obrabili. ni potnici so najboljša rejama za vašo avtobusno progo ^Avtobus, lil naj kaj nese, mora biti dosti prostoren, da lahko naloži dovolj potnikov, obenem pa mora v njem biti poskrbljeno za udobnost: potniki se morajo svobodno gibati. Brez dobrib vzmeti takisto ne gre, ce naj bo vožnja rabla in prijetna. Vse te vrline so združene v novi Cbe- vro iletovi lovorni šasiji. Na 3.99 m dolgo sasijo si lastnin voza labk o da montirati karoserijo za 22 sedežev, in še ostane dovolj prostora za širo k bod I11R. In Rer ima Obevroletov avtobus dvojne zadnje vzmeti, je potovanje v njem udobno kakor v osebnem avtomobilu. V Chevroletovcm avtobusu udobno sedi 22 _ potnikov. Taka udobnost --__ -— ie gotovo najboljša re- —- | ktama, ki jo je mogoče delati za avtobusne prage. C H E V R O L E T O VI TOVORNI AVTOMOBILI TRI DOLŽINE Š ASI JE GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica »-50 »In aU vnakn bearila SO par. Na|man|ftl ogla« i. ■ 9 15 in. Oglaal nad devet vratlc me računalo vlit. Za odgovor znamko! Na vprašan|a brc« znamke ne odgovarjamo t Vzgojiteljica samostojna, perlektna v znanju nemščine, srbohrvaščine in slovenščine, želi mesto. Ponudbe pod »Zanesljiva« št. 8629 na upravo »Slovenca«. Vzgojiteljica zmožna perlektne nem-ičine, srbohrvaščine in slovenščine, išče za dopoldanske ali popoldanske ure mesto. Ponudbe pod »Vestna« št. 8628 na upravo »Slovenca«. ■ara Šoferska šola oblastveno koncesijonira-na, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31. Prihodnji redni tečaj 1. avgusta. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 IJugo-avto), Prva oblast koncesiionirana Proso.1' št 16 zastonj. Pišite ponj! Christofov učni zavod Ljubljana, vpisuje dnevno še ves avgust nn Domobranski cesti 7. Vpisnina 20 Din, mesečna šolnina 120 Din; revni gojenci imajo popust. Starejša ženska se išče k bolniku za celi dan. Hrana v hiši. - Ponudbe z navedbo plače pod Bolnik« št. 8566 na upravo »Slovenca«. Kontoristinja vešča nemščine v govoru in pisavi, ki bi pomagala tudi v trgovini, se sprejme 15. avg. na Bledu. Začetnice niso izključene. -Služba stalna. - Naslov v upravi »SI.« pod št. 8605. Kuharica pridna in poštena, se takoj sprejme. Florijanska ulica 16. Učenko z dobro vzgojo in primerno izobrazbo sprejme trgovina z mešanim blagom na deželi. Oskrba v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Pridna" št. 8630. 2 ali 3 gospodje boljši, sc sprejmejo na dobro domačo hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8533. Mehanika dobro izvežbanega, ki bi stopil v kompanijo z mlajšim, dobro uvedenim kovaškim mojstrom v večjem kraju Slovenije, iščem v svrho intenzivnejšega izrabljanja obeh ohrtov. Ugoden prostor ob glavni avtomobilski cesti takoj na razpolago. Ponudbe na upravo »Slovenca- pod Dober mehanik« 8601. Delavnica 150 m', suha, svetla, elek. razsvetljava, vodovod, v sredini mesta, sc takoj ceno odda v najem. Naslov v upravi Slovenca pod št. 8603. SLAVNI FRANCOSKI CIRKUS 4 BUATJE LJUBLJANA.-TIVOLI jP^.IVfl i^L dni V soboto gala predstava ob 9. uri zvečer Obisk menežarije -v nedeljo od tO. ure dopoldan do 9. ure zvečer. - Predprodaja v soboto od 2. ure popoldan naprej. Lokal in malo skladišče, primerno za vsakega manjšega obrtnika, se odda. -Naslov v upravi Slov.« pod št. 8602. 1 Kupimo Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur« Ljubljana - Selenburgova ulica 6. 11. nadstr. mmm i m — I Stanovanje podpritlično, soba in ku-liinja, se odda takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8532. Pftiestva Hiša naprodaj v Stožicah za nizko ceno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8232. Opremljena soba s posebnim vhodom, sredi mesta, se odda. Naslov v upravi »SI.« pod št. 8300. Proda se trinadstropna vogalna hiša s trgovskimi lokali na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Pojasnila v knjigovodstvu Mestne hranilnice ljubljanske. Stanovanje 3 sob s trgovskim lokalom se odda z avgustom. Alojzij Repnik, Cerklje št. 91 pri Kranju. Posestvo ki redi 4 glave živine, in 8 oralov njive naprodaj. Hiša poleg farne cerkve, v kateri je že čez 40 let trgovina — pripravno za gostilno in vsako obrt. -Poleg zidan hlev, vse z opeko krilo. Cena 120.000 Din. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 8607. Stanovanje dveh sob, kuhinje in pri-tiklin se takoj odda v novi hiši. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 8641. Stanovanje 2 večji in 2 manjši sobi, kuhinja in pritikline, tik sodišča, sc odda za 1. november. Natančne ponudbe z opisom rodbinskih članov pod zn. -Mesečno 1800« na upravo Slov.«. Hiša novodograjena, dvostano-vanjska, vodovod, elektr., oarketi, po ugodni ceni in ugodnimi pogoji naprodaj v Rožni dolini. Cenj. vprašanja na upravo »SI.« pod »Ugodno« štev. 8578. 1v" Klavir se ugodno proda ali zamenja za radio. Lampe-tova ulica 13, Trnovo. Hiša naprodai; kovačnica, vrt ild. L. Pustišek, Zdole 33, pri Krškem. Nova hiša dvodružinska, se proda. -Elektrika in vodovod v hiši. Rožna dolina, cesta VIII. št. 29. Prodam stare stelaže, omare in mize. - Poizve se: Gerk-man, Cankarjevo nabrežje št. 1, Ljubljana. Mornarske majice od 9 Din naprej Vam nudi »LUNA«, Maribor, Aleksandrova cesta 19. Poštna naročila točna. Pohištvo čisto, prodam zaradi selitve. Pogačarjev trg št. 3, III. nadstr., levo. Pletilni stroj št. 8/60, malo rabljen, poceni naprodaj. - Naslov v upravi »SI.« pod št. 8642. Pohištvo spalnice, češnjeve, bukove ter ostalo pohištvo nudi po izredno nizkih cenah Ivan Kuhar, mizarstvo, Vižmarje 69, St. Vid nad Ljubljano. HititarfP Rt proso, ajdo In teJraen kupit« nairenrte nrt A. VOLK, LJUBLJANA HeslleTs rc*t» 2«. Veleltrorina lita in mokr. Vse vrste sadja in zelenjave nudimo po najnižjih dnevnih cenah. RUDOLF EHRENFREUND IN SIK, Osijek - Telefon St. 210. Naslov za brzojavke: Rudsin Osijek. Karta očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast Dobite v lekarnah, dro-nerijah ali naravn ost iz tvornlce in ijlavuegn skladišča H, HRNJAlf lehornar -- *IS/1« Varujte se potvorb Pohištvo priprosto ln najmodernejše Vam nudi tvrdka po izredno nizki eeni HREGAR IN SINOVA St.VId nad Ljuhljann — oasprott kolodvor« Zfolejni želodca, slabo prebavo in nepravdno v rti j t urejuje „FIOOL". ..FIGOV pospešuje tek, čisti in osvežuje kri. krepi telo. — Priporoča sc odraslim m otrokom. Figol se dobiva v vsaki lekarni, po pošli C" razpošilja proizvajalec: Lekarna Dr. Srmehč. Dubrovnik 21-11, 3 stchl. s poštnino 105 Din. S steklenic 245 Din. I steklenica 40 Din. OBČINSKI URAD SV. JURIJ ob j. žel., trg, naznanja lužno vest, da jc njen dolgoletni in delavni tajnik Franc Žličar v četrtek, dne 30. julija prerano umrl. Blagopokojni je s svojim neumornim in požrtvovalnim delovanjem mnogo pripomogel k procvitu občine. Ohranili mu bomo zvest in trajen spomin, Sv. Jurij ob i. žel., dne 30. julija 1931. RABIMO 200 MLADIH MOŽ! Beseda ,,mož" pomeni toliko kot hranitelj. S 14 letom nastopi deček dobo, ko si pričenja služiti kruh, in ga zato imenujemo že mladega moža. To pa ne velja za vse, zlasti ne za dečke bogatih staršev, ker si v tej starosti še ničesar ne zaslužilo. Prav za prav bogatih staršev pri nas ni veliko. Semtertja naletimo na dečke, ki se brez opravičenega razloga prištevajo otrokom bogatih staršev. Ali takih je malo in o teh ni vredno razpravljati. Vi mladi možje stopite pogumno na prag življenja in dela. Ne žalostite se, ako Vas Vaši starši niso mogli ali pa niso hoteli šolati. Cel svet je šola, najboljši učitelj je delo, a siromaštvo naj bo najzanesljivejša opora Vašemu stremljenju. Večina znamenitih mož našega časa je ostavljala svojo rodno hišo in šla v svet s tako neznatnimi sredstvi, kot Vi. Današnja doba je nadvse važna, zato, ker otvarja vsestranske možnosti najrevnejšim možem, da se z uspehom povzpno tudi na najvišja mesta. To pa je odvisno od vsakega posameznika, od njegovih sposobnosti, vstrainosti in težnje po dosegi določenega cilja. Za svojo bodočnost izbirajte si svobodne poklice, kot poljedelstvo, trgovino in industrijo, ker le svobodni poklici nudijo vse pogoje nemotenega razvoja človeškega znanja, sil in nadarjenosti. Moč telesa in duha bodi Vaše vodilno geslo v življenju. Življenje je težak boj, kateremu se nihče ne more izogniti. Ne boite se zaprek, ne izogibajte se jih, marveč pogumno se jih lotite. Ne slabite lastnih telesnih sil s pijančevanjem, kajenjem in podobnim, ker te napake so izvor vseh neuspehov. Vrlina in treznost sta sigurna pot k zmaqi. OBILO SREČE! / v TOMAS BATA Sprejemamo 14 do 16 let stare dečke, ki jih pošiljamo v naše tovarne v Zlinu na Čehoslovaškem. Tu imajo priliko, da se priuče čevljarski obrti, čevljarski industriji in trgovini. Prednost dajemo dečkom čevljarskih družin. Pojasnila in vsi potrebni podatki so na razpolago v vseh naših prodajalnah. Okrajna hranilnica in posojilnica v Škoiji Loki, r, z. z n. z. javlja tužno vest, da je njen dolgoletni član nadzorstva, gospod Franc Benedičič urar in posestnik v Škoiji Loki dne 30. julija 1931 nenadoma preminul. Pogreb blagopokojnega se bo vršil v soboto, dne 1. avgusta ob 17. uri od hiše žalosti na mestno pokopališče. Ohranili mu bomo trajen in hvaležen spomin. V Š k o f j i L o k i , dne 31. julija 1931. NAČELSTVO IN NADZORSTVO. žig ®Š§o N m -r —o —. « M!». N tf' 00 s •5 — u "H S 2?iS* = c ° siafig a. -5 .. EISn-SS n f n 6f S ■ « ffiS) — > aj ^ CO .. "S "i — N « — >. i a; ^o = c* 1 ~ 5D« O > r, O I c „ i a C o r c _ r : c i = ~ u £ S? 2 SC.-SSSŠ .. " i) K 0» s n > e S4 •to > - u £ _.Q 5 5 ="52. o 1 -t " ... -S "Z c '-ca E 32 ■- — i; jc t; c ^ —S N 5 — > 01 —1 £ 5 = > 305 B- JN cc S g C/) o Zahvala Popolnoma vdani v voljo Vsemogočnega ob bridki izgubi naše dobre, blage manice ANTONIJE PODGORŠEK se prav prisrčno zahvaljujemo za številne izraze sočutja. Posebno bodi izrečena zahvala mil. g. arhidijakonu Tovorniku, č. gosp. župniku Tomažiču in ostali duhovščini, pevskemu zboru za ganljive žalostinke in vsem darovalcem krasnega cveija. Bog plačaj č. sestram tukajšnje bolnice in č. g. kaplanu Bohancu, ki so naši mamici tako lepo pripravili pot v pravo domovino. Slednjič se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v najtežjih urah in spremljali blago rajnico k večnemu počitku. Konjice, dne 30. julija 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Otfrid v. Hanstein: 104 Strahotno potovanje na luno Strašne minute, ko so vsi trije molčali in s stisnjenimi zobmi strmeli predse. Nato pa sunek, močno nagnenje rakete, strašno nihanje zdaj sem zdaj tja, in vrglo je potnike kvišku. Nekaj trenutkov in že so se onesvestili, prav tako, kakor to Kakovec. Urednik: Dr. Alojzij Kuhar.