t A
21. številka.

Lisi ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsnk četrtek in velja s poštnino Kdor hodi sam po njega, plača na leto .», društva" dobivaio ii.*t brez posebne naroet
stanejo
Za inserate sc pi»wffi}e .ni eaostopne .petftrrr.e .:••• eni"a! IS vin.,.«H !;sr stane Pestila '5 vni. Parte in w.h«si« vsaka pelnvis» -! '>••.,
¡.Stft,
naročnino, inserate in reklamacije.
V oddelku „Mala naznanila"
, 1 kvadratni centimeter prostora'stane 12 vin. Za večkratne ogiase primeren popust hjaw in Poslano 36 m — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reUan&cije so poštnine proste.
v Italili
Obletaiea laške vojne napovedi«
„Laški kralj mi je napovedal vojskor' S temi kratkimi, a značilnimi besedami, iz katerih zveni vse ogorčenje nad laško nezvestobo in nepoštenostjo, je naznanil nag presvitli cesar svojim narodem, da mu je Lah dne 23. majnika preteklega, leta napovedal vojsko. Zadnji torek smo torej obhajali obletnico,
Ce se ozremo nazaj v preteki© leto, objokujemo smrt marsikaterega naših hrabrih vojakov, ki je moral v bojih z Italijani storiti smrt za domovino. Škoda je vsakega, toda to zavest imamo, da njihova kri ni tekla zaman. Njihovo junaštvo je zabranilo dohod Italijanov na našo zemljo. Petkrat so poskusili predreti naše vrste, toda petkrat so bili odbiti. Naši so vstr&jali. četudi je bil Lah mnogo moč nejši
Mi Slovenci in Hrvati imamo tudi slaven delež na izvršeni obrambi. Lah je nameraval, kakor vemo. skozi Gorico korakati na Dunaj ter se v Trstu in Ljubljani le toliko ustaviti, da bi malo po-južinaL Tedaj je naš cesar poklical polke iz Dalmacije, iz Kranjske in Štajerske, da branijo ogroženo domovino.	polki, ki so stali takrat v Galiciji, so smatrali ta poziv za darilo in dobroto ter se izkazali hvaležne in vredne. Pod vrhovnim vodstvom presvetlega nadvojvode Evgena in pod neposrednim poveljstvom hrvatskega generala Boroe-viča so zadrževali celo laško armado, ki je hotela čez Sočo ter jo ob priliki tudi pošteno naklestili. Na Doberdobu je bil uradno pohvaljen 87. spodnještajerski pešpolk, pri Oslavju 17. kranjski pešpolk in tudi drugi naši polki niso zaostajali v hrabrosti in z uspehi. Kar pa so storili bratje Dalmatinci na Podgori in pri Plaveh, o tem govori že ves svet, najbolj pa — Italijani
In t© dni obhajamo obletnico. Hvala dobremu Bogu, obhajamo jo s povzdignjenimi srci. Naša ar-
mada je ravno te dni -©¡¿¡stila obrambo nasproti Italiji ter žarela napadati ii prodirati. Uspehi niso izostali, Vsako vojno poročilo nam prinese vest o n o -v i h uspehih na n a ši strani in o novih izgubah na I&ški. V Tirolah, kjer se ob levi strani ar-madne skupine, kateri poveljuje naš bodoči cesar, priljubljeni nadvtojvecla Kari Franc Jožef, bori tudi naš graški armadni zbor — torej tudi naši slovenski fantje in možje — smo prekoračili že laško mejo ter si pridobili na laški zemlji prostora.
Lahi so nameravali dan 23. maja obhajati zelo slovesno in šumno. Toda dogodki v južnih Tirolah so jim vzeli veselje. Vse slavnosti, veselice in zborovanja so odpovedali. S strahom gledajo proti tirolski meji, odkoder beži na tisoče beguncev v gornjeitalijanska mesta ter prosi kruha in strehe . . . Begunci — to so slavnostni gosti pri slovesnostih na čast vojni obletnici.
Dal Bog popolno zmago našemu orožju!
Delavnica za invalide«
Po vrlo ureievanem koroškem „Miru" prinaša-
mo ■
ii-i Dunaju je zadnje leto nastalo čisto posebno mesto z novimi poti, vrtnimi nasadi in drevjem. Prebivalci tega mesta šteiejo sedaj 4000, vsi so vojni invalidi z eno roko, eno nogo, mrtvoudi. Na-: 100 kolib se v enakomerni razdalji razprostira na veliki ravnini in sredi njih se dviga prostorna lesena cerkev, na zunaj z eternitom pokrita. InvaJidi, ld se tu nahajajo, so takšni, s katerimi imajo še kake opravke zdravniki ali pa se pripravljajo na nov poklic v čisto novih razmerah,. Ce je vojak izgubil kak ud, roko ali nogo, dobi umeten nadomestni ud, ki se imenuje proteza. Invalide poučujejo pred vsem v tem, kako da se rabijo umetni udje in kako jih morejo, če ni kaj v redu, sami popraviti.
Pohabljenci z eno nogo znajo že po dveh dneh s pomočjo palice prav dobro hoditi, Po velikem delu kolibe niso nič drugega kakor zelo prostorne delav-
OSTEM,
V društvu.
Črtica; spisal Ivan Solnce,
Šestnajstletni Mihael Brumen je gledal svet že skozi svoja lastna očala. Oče Janez je bil mrtev, mati Ana je ostala vdova, in tako je moral začeti Mihael samostojno misliti in preudarjati, kako mu je gospodariti z očoto' im posestvom.
Kadar so so v nedeljo popoldne shajali vaški fantje pri Zadrav cevem Karlu, mu je jasno stopalo pred dušo prepričanje, da ne spada več v njih krog. Njih pogovor mu je bil preotročji, prelahkomiseln. A tudi med može, ki so se zbirali najrajše pri starem Mlinarju, še si ni prav upal.Tiho bi moral med njimi sedeti in zdelo se mu bi, da ga vprašajo z očmi-Kaj pa to drevesce med starimi hrasti ? Vendar pa je bil prepričan, d : je njegovo mesto med njimi, ki po vorijo resno in tehtno ter gledajo naprej.
Ostal je torej doma ter vzel v roke časnik, ki Se ga ni imel časa prečrtati. V nedeljo bo pri cerkvi sv. Marka društveno zborovanje. Ni še bil pri nobenem takem zborovanju. Sedaj je gospodar in treba je, da vidi in čuje, kaj se po svetu godi. V nedeljo bo šel v društvo.
Večernice so minile. Mihael Brumen je stopil iz cerkve, si otepel zaprašena kolena ter si popravil
klobuk. Gospod kaplan je hitel v župnišče, da je površna suknja v zraku letela za njim. Pred šolo pa je stal mladi učitelj Strelec s pevskimi notami pod pazduho ter z zadovoljstvom gledal ljudi, ki so se vsi-pavali iz cerkve. Ljudje so se mirno pogovarjali med seboj ter čakali. Le nekaj otrok je oziraje se na vse strani in se sladko smejoč odhajalo ter z glasnimi koraki nedeljskih čevljev ubralo svoja pota proti domu. Gospod kaplan je stopil iz župnišča v navadni obleki, brez talarja. Med ljudstvom pred cerkvijo sa je zganilo:
„Že gredo 1 Pojdimo!" V manjših in večjih skupinah so se ljudje spuščali proti Kocmutu, kjer je bila društvena dvorana. Mihael Brumen je šel sam. Bil je vznemirjen. Sel je prvokrat pot v društvo. Ni bil ud. Ali bo ga kdo kaj izpraševal? Hudega ne more biti. Nekaj mu je govorilo, da mora iti to pot. O-brniti bi se ne mogel več.
V društveni dvorani se je postavil ob zadnjo steno. Njegovo radovednost, ki ga je silila naprej, je premagala umljiva nesigurnost ob prvem obisku. A oko se mu je na široko odprlo ter se hlastno napajalo z novimi slikami in prizori.
Na odru je stal Košarjev Jernej, društveni predsednik, ter resno gledal proti gospodu kaplanu, ki se je posvetoval z učiteljem Strelcem zaradi petja. Košarjev Jernej je bil sobni slikar in je več čital kakor drugi ljudje. Slovenščino je govoril tako pravilno kiakor gospod kaplan na prižnici. Šolski otroci so i se radi norčevali iz njegove skrbno počesane govorice. Mihael Brumen ga je spoznal, ko je prišel k njim
niče, v katerih se invalidi za vse mogoče poklice zopet urijo. Marljivost Avstrijca je tu napravila zavod, kakor ga ni enakega v Evropi. Nič manj kakor 40 delavnic za vsa mogoča rokodelstva se vrsti tu druga za drugo. Tukaj se vidi, kako je zdravilstvo v zvezi z moderno tehniko čudovito napredovalo.
Te takoimenovane invalidske šole imajo več ali manj dvojni nameru Če so invalidi odpuščeni iz bolnišnice, ostanejo pogostoma deli rok in nog mrtvi in če potem človek sistematično ne vadi teh mrtvih u-jdov, tako se udje vedno bolj pohabijo in človek postane za vsako delo nezmožen. Zato ima del teh šol namen, da pomaga pohabljencu napraviti ude zopet gibčne. Ce prideš n. pr. v mizarsko delavnico, mrgoli tam kakor v mravlinjaku. Vsak mož ima poseben oblič z nastavkom, tako da more nastaviti tudi mrtvo roko. Z vednim gibanjem z obličem pride tudi v ude mrtve roke nekaj življenja, vedno več, roka se krepi, kos za kosom se odstranjuje od nastavka, dokler roka ni zopet popolnoma gibčna in oblič normalen.
Posebna delavnica z najmodernejšimi stroji je zopet za take, ki se hočejo v mizarstvu popolnoma izučiti. V šestih mescih, navadno pod navodili kakega mojstra, se invalid toliko izuči, da si more tako precej služiti vsakdanji kruh.
Cele tri ure, pripoveduje neki mož o svojem o-gledovanju teh delavnic, sem romal iz delavnice v delavnico. Tu je čevijarija, kjer neki Predarlžan prav veselo nabija, podplate in z eno roko izborno suče čevljarsko orodie in uporablja čevljarske stroje. Potem so tapetne vadnice, kjer celo enoroki s pomočjo kičastega nastavka čisto dobro opravljajo tapetarsko delo. Našel sem enoročnega stavca, ki je na vprašanja, kako da gre, odgovoril, da prav izborno. Upal je celo, da bo z eno roko zopet lahko postal strojni stavec. V fotografični šoli je bil celo mož z eno roko in eno nogo, ki je svoj posel prav dobro razumel. So tudi posebne, risarske, modelirske in podobarske šole. Tam sem videl nekega Šlezijoa., ki je izprva sko-ro obupal. Hotel se je umoriti, pa po daljšem prigovarjanju je poizkušal slikati z eno roko. Od tedaj so pretekli trije mesci in danes je mož prav tfobre Volje, slika pridno in dela najlepše risbe. S potrpežljivostjo in vstrajnostjo gre vse.
Zelo zanimiva je tudi šola enorokih za pisanje. Učitelj sam je enorok, ki ne uči ljudi samo pisati, ampak jim kaže tudi praktične prijeme, kako si sami lahko obujejo čevlje, hlače in suknjo. V tem od-
iskat narodnih noš, starih slik in drugih starin za Zgodovinski muzej v Mariboru, Ni razumel, kaj je govoril, toda dobil je utis, da so bili njegovi nazori modri, višji od nazorov, ki jih je slišal vsak dan ter da Košarjev Jernej res več ve in blažje čuti ko mnogi drugi. In njegova pravilna govorica se mu ni zdela več čudna. Pristojala mu je dobro kakor nedeljska suknja.
Okoli gospoda kaplana in učitelja so se zaželi zbirati pevci in pevke. Ciričev Francelj je pačil svoj obraz, krivil zgornji del svojega telesa in za vsako besedo se mu je okolica, ki ga je slišala, nasmejala, Mihael Brumen ga je dobro poznal. Hodil je mimo njihove hiše k maši. Mihael Brumen še je bil majhen in gledal je preko plota na cesto ljudi, ki so šli mimo. Prišel je tudi Ciričev Francelj, stopil k njemu ter ga vprašal, kako se piše. Mihael mu je že vedel odgovoriti na vprašanje. Tedaj mu je Ciričev Francelj rekel: Jaz pa sem čiričarf, v naši fari največji gospod. To so bili menda prvi rimani stavki, ki ga jih ni naučila mati. Zapomnil si jih je za vedno.
Zelo važnega se je delal Stramičev Jože. Vzel je gospodu učitelju pesmarice in sekirice, jih s stro-kovnjaškim očesom prelagal, listal in nanovo ureje^ val. Večkrat je pogledal čez ljudi proti zadnjemu ok« nu in se nasmehnil. Tam so stali sosedni fantje in dekleta. Bil je zadovoljen, da so ga opazovali. Ugajal pa je Mihaelu Farkašev Jože, ki je tudi stal med pevci. Ravne postave, resnega obraza je s svojim velikim žarkim očesom mirno gledal po celi dvorani., Kakor da bi vsak dan imel toliko ljudi pred seboj*
gM
mošnji občini stanujočih poljedelcev ali zemljiških najemnikov. V ta seznamek se morajo ¡Vpisati tudi posestniki, ki imajo polja v kaki drugi občini, katera se mora v seznamu navesti. Nadalje je spisati sezna-mek posestnikov, ki stanujejo zunaj občine, a obdelujejo v tej občini ležeča zemljišča, Sestaviti se mora tudi seznamek vseh zakupnikov (najemnikov, vini-čarjev itd.) obdelanih zemljišč v občini. Veleposestniki, ki imago dele svojega polja oddane v najem, morajo napraviti natančen seznam imen najemnikov, in površino dotičnih zemljiščnih kosov. Občinski u-rad mora vse te seznamke pozneje oddati števnemu komisarju. Občinski uradi morajo v red spraviti zapisnik občinskih parcel ali pa si ga preskrbeti pri e-videnčnem uradu okrajnega glavarstva (davkariji). Pri popisovanju obdelanih zemljišč se bo zahtevalo, od vsakega posameznega posestnika/ ali najemnika, da označi, kake vrste nasada ali žita ima, na tej ali drugi parceli.
Tako določajo dosedanji uradni razglasi. Kakor pri vseh dosedanjih uradnih popisovanjih, tako se bo moral vsak, ki poseduje ali obdeluje kak kos zemljišča, tudi tokrat pokoriti uradni zahtevi. Dovoljujemo pa si k tej štetvi pristaviti nekaj opazk.
1. Malokateri posestnik ima natančno sestavljeno zemljiško-posestno polo; 2. najemniki pa takih pol sploh nimajo; 3, pri občinskih uradih so parcelni zapisniki silno pomanjkljivi in površni ter zastareli; 4. na eni in isti parceli je posejanih ali nasajenih več vrst žita ali okapavin; 5. natančna površina posameznih obsejanih ali obdelanih kosov zemljišč se da težko natančno določiti; 6. posamezne parcele so se tekom let povečale ali zmanjšale ali pa združile; 7. mnogo njiv se je ponekod opustilo, drugod pa so se zopet napravile nove. Radi tega bo silno, silno težko dobiti le količkaj natančen seznam obdelanih zemljišč. Opozarjamo glavarstva in namestnijo na to dejstvo. Seznam, ki ga hoče oblast na podlagi tega popisovanja dobiti kot' podlago za poznejšo popisovanje žita, bo torej sigurno silno pomanjkljiv.
Našim ljudem pa svetujemo, da si pri davkariji takoj poskrbijo zemljiško-posestne pole ter da si že doma pripravijo seznam svojega obdelanega polja. Navesti se mora, koliko njiv (površinska mera) >e obsejanih s koruzo, pšenico, ržjo, bobom, krompirjem itd. Naj se nihče ne izgovarja, jaz tega ne urnem ali nočem napraviti. Sedaj je čas vojske in se mora vsak posameznik pokoriti uradnim zahtevam. Popisovanje po števnih komisarjih se bo vršilo mesca junija,
Nabiranje kopriv.
Kopriva, dasiravno osovražena rastlina, daje izborno predivo. Sedaj, ko ne moremo uvažati iz Rusije in drugih dežel prediva, je kopriva mnogovred-na rastlina. Oblasti so izdale na prebivalstvo navodilo, kako je spravljati koprive, Uvažujmo torej pri nabiranju in sušenju kopriv sledeče:
Vrste kopriv v naši domovini. Pri
—————	mmmmmmmmmirrmmmmmmammmmammKmmmmmm^mmm
nas raste dvojna kopriva, namreč dvelptna in enoletna kopriva. Prva raste posebno na senčnatih aK vlažnih krajih ter doseže visokost moža in Se več, a poslednja nikdar višje kakor približno pol metra. Že* li se dobiti dveletno koprivo, posebno ono, ki zraste za moža visoko in nad visokost moža. Pa tudi enoletna kopriva in taka dveletna,, Idi je ostala nizka, se rabi.
Kedaj naj koprive nabiramo? Kopriva se lahko žanje po leti pa tudi v pozni jesenL Da, celo iz snega moleče, dostikrat zmrzle koprive se še dajo porabiti za dobivanje vlakna, ako še stojijo po koncu. Ako jih je pri tleh zlomil mraz ali gniloba in ležijo z drugimi trohnečimi rastlinami, tedat začnejo gniti in so nerabne za dobivanje vlakna, take neporabne rastline spoznamo iz tega, da se lahko koža njih stebla z nohti ali celo s samimi prsti odlupi in med prsti zmečka.
Zakaj in.k ako naj nabiramo ko» p r i v e. V koži koprivnega stebla so vlakna, ki se podobna vlaknu lanu in zaradi teh najbdrajmo koprive. Cim daljše je steblo, tem več takega vlakna bo i-melo in čim vitkejše in čim manj vejičasto je, tem lažje je dobiti vlakno. Zatorej se naj poreže koprivna stebla kolikor mogoče pri zemlji. Ker je postala divja kopriva koristna rastlina, naj se ji prizanaša. Ne sme se je iz tal trgati, ker se s tem uničijo korenin® in podzemeljski razrastki3 ki poganjajo nove mladike, Koprive se mora požeti (porezali) in ne izpulitL Vrhov ni treba porezovati.
Orodja za porezovanje kopriv soa 1. Žepni nož, 2, srpi, ki so posebno sposobni, 3. kose, ki so vporabne samo na takih mestih, kjer rastejo koprive kakor na polju.
Osmukanje peres koprive. Ker leži vlakno v stebelni koži, zatorej se listje ne potrebuje. Ono pa daje dobro krmo za živino in se lahko pokr-mi. Za dobivanje vlakna je pa brez vrednosti. Zatorej se naj s požetih kopriv osmuče s prsti listje. Da bi se pri tem kdo opekel, tega se je tem manj bati, ker, če požete koprive uvenejo in se pustijo ležati, u-padejo kocine in vsled tega izgubijo svojo znano pekočo moč.
Ravnanje s semenom. Seme, ki odpade pri smukanju listja in ki je debelo kakor bucike in črno, se naj na zraku posuši in potem suho shrani, da se ob dani priliki porabi za nasajenje,
Sušienje koprivnii? stebel. Ce sveže koprive naložimo eno na drugo v velikih množinah, se v dveh do treh dneh vžgejo. Pri tem se vlakno uniči in postane popolnoma nerabno. Tudi daljše ležanje na mokrem škoduje vlaknu. Zatorej se ne sme svežih kopriv zlagati v kupe in jih pustiti ležati na mokrem. Za sušenje brezlistnatih stebel lahko te služijo opekarne, v katerih se ne dela, prazni kozolci, zračna podstrešja ali tudi s strehami pokrite sušilnice. V takih prostorih se koprivina stebla pri v-sakem vremenu posušijo v 7 do 10 dneh, da šumijo, in so tako sposobna za pošiljatev. Po letu se kopriv« lahko razgrnejo na strniščnem polju, na travniku ali na kakem drugem prostoru in sušijo kakor seno.
Zlaganje zalog kopriv. Posušena ke» privna stebla se lahko, ako se jih ne odda takoj, s-hranijo v zračnih, suhih in ne zaduhlih prostorih« Ker posušena stebla ne gnijejo več, se lahko v takiK prostorih skladajo v visoke kupe.
Cene in oddaja kopriv. Kako in Kam je treba oddati koprive ter po kakšni ceni, še zdaj ni določeno. Ko dobimo tozadevne podatke, bomo priobčili.
delku je posebna razstava s krasnimi lepopisnimi deli, Poseben oddelek se peča s strojnim pisanjem. V šestih mescih se enoroki tako izvežbajo. da pisalni stroj že čisto dobro obvladajo.
Čudovito znajo enoroki ali invalidi sploh vse ude porabljati za delo. Ljudje se kmalu nauče, kako si morejo pri svojem delu pomagati., Spremljajoči me vladni svetnik je pripovedoval, da zlasti v kovačnici dosegajo neverjetne uspehe. Ljudje z mrtvičnimi pojavi na eni roki izprva seveda nobenega težkega kladiva niso mogli, dvigniti; videl sem pa, kako so sedaj najtežja kladiva vihteli. Pojavi mrtvičnosti izginejo popolnoma. V posebnih šolah se jih mnogo uči za zobotehnike ali frizerje. Imajo tudi pletarnico, so-darnico, krznarnico, knjigoveznico in tkalnico. Tudi je cela vrsta teoretičnih šol, meščanska, trgovska in poljedelska šola itd. V zadnji kolibi je bil ¡zbor inva-lidov-godcev, 40 mož, ki so mi v čast zagodili tako korajžno kakor vsaka vojaška godba.
Nič manj kakor 1700 mož je vsak dan v teh delavnicah zaposlenih in kakih 8000 jih je že dovršilo te invalidske šole in se že preživljajo v svojem poklicu. Te invalidske šole so v enem letu dobile okrog 52.800 naročil in vsak dan jih še prihaja po 120 do 130. Ravno te šole imajo velikanske, skoraj neverjetne uspehe, celo pri takih, ki nimajo važnega uda ka-kor roke ali noge. Da dobijo ljudje večje veselje, se delijo tudi premije. Izobražujejo se tudi teoretično — skratka, stori se vse, da se iz ljudi, ki so za domovino izpostavili svoje življenje in žrtvovali zdrave u-de, napravi zopet delazmožne in popolne državljane.
Uradno popisovanje obdelanih zemljišč,
Popisovanje žita se bo vršilo tudi letos. Vlada je storila vse potrebne korake, da se to popisovanje vrši še bolj natančno kot lansko leto. Poljedelsko ministrstvo je v to svrho odredilo najprej popisovanje obdelanega polja po uradno nameščenih števnih komisarjih. Za komisarje so navadno imenovani župani ali učitelji.. Občinski uradi bodo morali sodelovati pri poizvedovanju obdelanega polja, da tako vlada dobi najvažnejšo podlago za poznejše popisovanje žita: seznam nasajene ali posejane površine njiv.
Uradni (zeleni) namestniški razglasi, ki so nabiti po občinah, pozivajo „poljedelce, njih žene ali druge, ki samostojno vodijo gospodarstvo za odsotne poljedelce, da si takoj preskrbijo zemljiško-posestne pole ali drugačne dokaze za izmero njih zemljišč, ki jih obdelujejo, najsibodo to lastna ali v zakup vzeta; te pripomočke bo treba pri poizvedovanju predložiti Števnemu komisarju. Kdor nima zemljiško-posestne pole, si mora isto pravočasno omisliti. Izmera posameznih parcel se lahko ugotovi tudi z vpogledom v občinski parcelni zapisnik Ob-Činsko-uradno potrjeni izvlečki iz parcelnega zapisnika nadomestijo zemljiško-posestno polo."
Tako namestniški uradni razglas. Okrajna glavarstva pa so še posebej naročila občinskim uradom, ¡da naj za uradno popisovanje pripravijo tekom 14 dni natančen, po številkah urejen seznamek vseh v ta-
iNikogar ni iskal, nikomur se nasmehoval, a vendar je bil najlepši fant med vsemi.
Pevke so bile živahne* Vedno so imele kaj vprašati gospoda kaplana ali gospoda učitelja. Naglo in s pretrganimi opazkami so se pomenkovale med seboj, se smejale, obračale in ozirale po ljudeh in se zopet smejale. Le Nemčeva Trezika je bila mirna. Držala je v rokah knjigo ter pogledovala vanjo kakor Mihael, ko se je učil katekizem.
Dvorana je bila polna! Vroč vzduh je nastal v njej. Govorjenje je postajalo vedno glasnejše. V posameznih skupinah se je vzdignil kratek, in glasen smeh. Košarjev Jernej je stopil korak bližje proti pevcem in bolj z očmi nego z glasom je vprašal:
„Gospod kaplan?" Kaplan mu je prikimal. Košarjev Jernej je stopil k mizi in pozvonil. Tihota. Mihael Brumen se je pomaknil med rameni pred njim stoječih mož, da je boljše videl na oder.
Košarjev Jernej se je z obema rokama uprl v mizo ter začel govoriti. Pozdravil je navzoče ter pov-darjal veliko važnost društev. V njih, a ne v gostilnah leži bodočnost posameznega in vsega ljudstva. Z omiko razveseljujmo svoja srca, ne z alkoholom! Mihaelu so se zdele besede o gostilnah pametne in v srcu jim je pritrjeval. Iz njihove vasi popiva samo Frgan, za to pa njegova kmetija razpada. Se njegov oče je kupil pred leti Frganovo njivo na Tratah za nizko ceno. Tudi nima Frgan v vasi nobene veljave. Vendar kaj je omika? Kdo je v vasi za omiko? To ie bilo Mihaelu nejasno. Toda za ratzmišljevanje ni bilo Časa. Med tem so stopali pevci na oder in se razvrščali. Pevke so le tuintam pogledale na ljudi, si kakor namenoma popravljale robce, lase in obleko ter po-kašljevale. Pevci pa so z dopadenjem zrli v ljudstvo in se držali na smeh, Cirič Francelj je na široko odprl usta, jih zopet zaprl in pokazal ljudem vse svoje zobe. Občinstvo je sprejelo ta prvi pevski poskus s
splošnim, odkritosrčnim smehom. V tem je stopil gospod učitelj med pevce, zamahnil z roko in pesem se je začela.
Pesem je Mihaelu prijetno zvenela. Toda njegove misli so se bavile z gospodom učiteljem. Vsi pojejo, a učitelj je več kot drugi pevci, on je njih voditelj. Kadar vzdigne roko, se začne pesem, kadar krepkeje zamahne, pojejo glasneje, kadar zaspano potegne z roko po zraku, glas pojema. Več je voditi, kakor se dati voditi. Kako bi bilo lepo, če bi on vaš-čanom kaj povedal, vzdignil roko, in vse bi se tako zgodilo. A mlad še je. Drugi več vedo. Rasti bo moral in več, mnogo več vedeti. Ali je to omika? . . . Pesem je bila končana. Mnogi ljudje so ploskali, drugi pa so se smejali ploskanju, a s pesmijo bili zadovoljni.
Ej, zdaj je nastopila Nemčeva Trezika! Ženska na odru, malo čudno se mu je to zdelo. Posmeh mu je priplaval na ustna in res prav radoveden je bil, kaj bo ta povedala. „Domovini." Zložil Simon Gregorčič. O vdova tožna, zapuščena, ti mati toliko sirot . . ." Lepo je govorila ta Trezika! A tako žalostne besede! Mihaela je zagrabilo pri srcu. Vdova tožna, zapuščena, to je njegova mati. To je njihovo posestvo. Sirote so vsi, ki so ostali za očetom . . . Trezika je ginjeno končala: Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog živi te. Bog živi te!" Mihaelu so besede šle k srcu. Drugi so ploskali. Njemu se je zdelo potrebno, da sedaj tudi on ploska. Toda bilo je že prepozno. Zopet petje. Mihael pa je mislil na dom, na mater, na sirote . . .
Gospod kaplan je nastopil. Bil je velik in lep Človek. Ni še bil dolgo pri njih in ljudje so govorili, da tudi dolgo ne ostane, Ker ga škof hočejo imeti v svoji bližini. Začel je govoriti lahkotno, smehljaje, livahno. Srca vseh so se odprla. Tihota je nastala, Vse je poslušalo kakor sladko omamljeno.
Mihael še ni mnogokrat slišal govoriti gospoda kaplana. Odkar je umrl oče, je hodil k rani službi božji, katero je imel navadno gospod župnik. Gospod kaplan je s svojimi besedami vezal vedno bolj srca na se. Njegov govor je postajal resnejši, prepričeval-nejši. Zdelo se je kakor da bi dvigal ljudi od zemlje .. .
Kaj je to? Mihael je za trenotek pridržal dihanje. To govori njemu, naravnost njemu.
„Mlad si še. Vse življenje, dolgo življenje leži še pred Teboj . . . Tam ob koncu Tvojega življenjskega pota stoji zvezda, žarka, svetla. To je Tvoja sreča. K njej hrepeniš, k njej se zaganjaš z vsemi silami duše in telesa. Razni kažipoti Te motijo. V mladi Tvoji duši Ti pravd nekaj, pojdi z nami, nri gremo po poti veselja, uživanja, prostosti. Naša pol je široka in tako polna naslad. Res je, to je vesela, krasna pot! Toda pot se kmalu izgubi, zvezde ni videti več in popotniki opešajo, popadajo, se izgube v močvirjih in temi. Muha, ki pije zastrupljeni med, u-živa, toda v trenotku najslajšega uživanja jo objema že tudi smrt.
Mlad si še. Stariši Te vpregajo v delo in Ti moraš na njive, na travnike, v vinograde in gozde^ Prijatelji prihajajo k Tebi in Ti pravijo, pojdimo v tuje kraje, kjer je manj dela, kjer kruh ni tako trcL V tujih krajih se nam obeta več denarja in več prostosti. In gredo. Očeta in matere ni več, sami tuji ljudje okoli Tebe, brez srca, brez ljubezni, brez sočutja. Tirajo Te v dim, med stroje, v temo pod zemljo. Svoje zvezde ne vidiš več. Jasne domače poljane pa jokajo za Teboj, cvetlice na travniku žalostno gle* dajo, zakaj ni domačega sina od nikoder, da bi jib vzel seboj in v vinogradih in gozdovih se celo čričkom in tičicam zdi čudno, da ne prihaja k njim nifi mladih ljudi. Naša zemlja je tako lepa, a sinovi jo zapuščajo. Radodarno odpira vsakemu svoje darove,
Italijansko bojišče.
Dva «M& naše armada stojita» .že na itakiaiJefcih tleh: vojn« skupina, prestolonaslednika lEarol Franc 'Jožefa in iiaš graški armadsii zbor. Prestolonasled-nikova skupina prodira po gorovju med dolinama La-ine in Asfcacha, grafiki zbor pa severno po gorovju med Astachovo in Suganskc dolino. Prestolonašled-nikova skupina prodira proti mestu Arsif.ro, od katerega je oddaljena samo 5 do 6 km. Vojaki prestolonaslednikov« skupine so že prekoračili vse višine in že gledajo v italijanske ravnine. Smer, v kateri prodira sedaj praški,: zbor, kaže prati mestu Asiago. Dolgost Ironij. na kateri prodiramo, znaša .okoli 50 kilometrov.
Kar doprinašajo sedaj naše čete na južnem Tirolskem, .je velikansko. Pregnali so morale sovražni- . ka z gor, ki so blizu ali celo nad 2000 m. visoke. Tako je Monte Veren a, katerega je 2avzel naš graški armaoni zbor, 2018: m visok.
Posedaj smo ¡ujeli v ju-žnih Tirolsih 23.885 Italijanov, med njimi 482 častnikov ter 188 topov.
V Italiji vlada velika pobiiosi. Časniki tolažijo ¿ljudstvo, da bo Kadoma že ob pravem času zadržal Avstrijce. Bomo videl!'
Naše uspešno prodiranje v južnih Tirolah.
Vojni dogodki v južnih Tirolah so m od našega zadnjega poročila Sledeče vrstili-
Dno 17. m a j a se naše čete zavzele z napjar . dom med dolinama rek Asiah in Lain (izhodno od Ro--verefaO mejni greben Maggio ter so se južno od reke Lain polastile višine Gosta bella. Južno od kraja Mo-šeri (južno od Rovema) so se Italijani pri višini Zu-gna torta sicer ustavili., a -so bili zopet pregnani naprej.
D n e "1 S. maja. so naši odbili šest laških napadov na gorski greben Armentera (južno od Sugan-ske doline). Naše čete, ki so prodirale med dolinama Ast&h in Lain pod vodstvom prestolonaslednika Ka-rola Franca Jožefa, so podile sovražnika na celi boi-ni črti in so se n,aslednji dan (dne 19. maja) zjutraj polastile italijanskih oklopnih trdnjav Kampo 'Molon in Torara (na italijanskih lleh jugoizhodno od Rove-reta). Med dolinama Lain in Brand so dosegle naše ■čete severni rob gorovja Kol Santo (visoko 2116 m). V dolini Adiže so morali Lahi izprazniti kraja Mar-«o in Mori (južno od Rovereta).
Dne 1 9. m a j a so udrle naše čete v Sugan-ski dolini v kraj Rundschein (Roncegno). Na pobočju Armentera so se naši polastili višine Sasso Alto. Na italijanskih tleh, izhodno od osvojene utrdbe Kampo Molon so naši zasedli vrhove gor Toneca, prelaza dela Vena in Monte Melignone. Italijani so se tu-kai sicer nekoliko ustavili, a so bili kmalu odbiti. Ta dan so naši tudi prepodili Lahe z višine Kol Santo.
Dne 20. maja so se boji razširili tudi dalje proti severu. Čete III. (našega) armadnieg^ zbora so uspešno napadle italijanske postojanke na gorovju Lavarone. Vrh gorovja Armentera je prešel v našo last. Kari Franc Jožefove čete so izhodno od Kampo Molona zavzele gori Cima de Lagi in Cima di Meso-le. Pregnali smo Lahe iz obmejnega prelaza Barko-
a ljudje jo zametujejo. Lepa in rodovitna zemlja naša Ti kliče: Tvoja hočem biti, rediti te hočem, zakaj bežiš od mene?
Mlad si še. Toda vsako leto boš stopil po lestvici življenja klin višje proti starosti. Mnogi gledajo samo, Kam stopajo, in previdno govore: Pazi, kam stopiš, pot je nevarna. Njihov pogled je uprt le v zemljo in svojih oči ne povzdignejo kvišKu, da bi videli svojo zvezdo pred seboj in se razradostili nad njeno lepoto. Glej tudi kvišku, odpiraj svoje oči ter se veseM nad vsem, kar je blagega in plemenitega. Na zemljo glej samo, da ne stopiš v blato in jarek. Rasti ne samo v letih, ampak tudi v modrosti in spoznavanju resnice ter lepote. Bog je ustvaril človeka, ne da služi zemlji kot suženj, ampak da vlada čez njo. Glej kvišku, z delom, z učenjem, s premišljevanjem rini se vedno bl žio svoji zvezdi. Tvoj razum vsak dan jasnejši. Tvoja volja vsak dan krepkejša, Tvoje srce vsak dan poštenejše, to je omika, edino prava omika, ki dviga, krepi in vodi k sreči!"
Mihael ni slišal dalje gospoda kaplana. To je torej omika! Ogibati se veselja, a vendar vedno biti vesel, zemljo ljubiti, a vendar jo trdo obdelovati, hoditi po zemlji. a gledati kvišku, kmetovati, a se tudi učiti
In zemlja mu kliče: Tvoja hočem biti, rediti Te hočem, zakaj bežiš od mene? Ne, Mihael ne bo bežal. Delati hoče. Ljubil bo zemljo, ki jo je oče zapustil, Z materjo bosta skrbela, trpela, a se tudi veselila. Kmetija bo rastla. Sreča bo v njihovi hiši. In vsega bo dovolj. In vse bo pošteno, veselo, srečno. Velika, žar ¿a zvezda bo stala nad njihovo hišo in sijala na njega, na mater, na vse . . .
Mihaelu je postajalo okoli srca toplo, gorko . . .
h\ (]ngoixfcodno od Rovereta), Z gore Kol Santo so prodrli naši v bližino gore Pasubio (2230 m) ob laški meji
Dne 21. maja so se naši uspehi še izredno povečali, italijanski poraz je bil še hujši. Ta dan se je proslavil posebno naš graški armadni zbor, n*£i slovenski vojaki. Zavzeli smo celo italijansko postojanko na geni Lafraun (Lavarone). Dalje proti fngu je prešla v našo last višina i'ima Mandriolo (ob meji). Skupin;, našega prestolonaslednika je zavzela i-talijansko bojno črto Monte Tormeno—Monte Majo (južno od utrdbe Kampo Molon) in izhodno od prelaza Barkola
D n e t 2, maja je prodiral naš graški zbor v Suganski doTini. Lahi so zbežali z Borga in zapustili mnogo plena. Naši so Laha zasledovali, prekoračili mejo ter navzeli laško utrdbo Monte Verena. V Brand-dolini so naši prodrli do Chiese. Prestolona-. Slednikova vojna Skupina se nahaja samo 5—6 km od mitruijih utrdb mesta Arsiero, ki leži že v dolini na Italijanskem.
ISaši letalci t Italiji.
Naše čete so v južnih Tirolah v času od dne 15. maja, ko smo začeli napadati, pa do torka, ,dne 23. maja, ujele 23.885 mož, med temi 482 italijanskih častnikov. Uplenili pa smo Lahom 188 topov in blizu 100 strojnih pušk. Med topoVj je večje število težkih, 28 cm havbic. Vojni poročevalci pravijo, da so Lahi na mnogih postojankah ob času našega prodiranja popustili vse in so bežali, kar so jih noge nesle, ali pa so se morali udati.
Naši že gledajo v Lomhardijo.
Avstro-ogrske čete že vidijo z gor pri Arsieri v lombardsko ravnino. Z daljnogleidom že dnbro razločujejo vse podrobnosti v Vičenci in Pado . Kdor pogleda na zemljevid, uvidi takoj, kake velikanske posledice bi imelo, ako mi z vso silo proderemo v lom-bardsko ravnino.. Laško vojaštvo ob koroški in soški fronti bi bilo ujeto. Zato je pričakovati tukaj hudega odpora od strani Lahov.
Kadorna kliče na pomoč.
Iz Pariza poročajo,, da Kadorna že od pretekle srede sem kliče na pomoč svoje zaveznike. Zahteva
Zdelo se mu je, da ne stoji več na zemlji. Čutil je neko moč v sebi, s katero bi sedaj izvršil vsako, tudi najtežavnejše delo. Hočem, mu je nekaj govorilo, hočem, da bo tako, kakor sedaj gledam svojo prihod-njost . . . Tvoja volja vsak dan krepkejša, to je prava omika . . . da, tudi to je rekel gospod kaplan.
Zborovanje je minilo, Mihael Brumen je šel domov, sam, a poln misli, čustev, načrtov in sreče . . .
Zvečer, ko je bilo vse delo opravljeno, je sedel na klop pred hišo. Gledal je v čisto, zvezdnato nebo. Omočenost s popoldneva ga je že minila. Videl je zopet, da je še mlad, neizkušen, brez moči, da Še niti ne more k staremu Mlinarju v družbo odraslih vaš-čanov. Kako visoko in široko je razpeto neba' nad njim. Kje je njegova zvezda? Ali bo prišel do nje? Premalo inoči, preveliko ovir.
Vendar bi bil rad vsak dan modrejšij krepkejši v volji, poštenejši v življenju, ter srečen s svojo materjo. Ali lio to mogoče? Kako naj začne?
Čutil je v svojem srcu nemoč, nekaj ga je za-skeleio v duši. Šoke so mu stopile v oči . . . Neopa,-ženo je pristopila mati.
..'Zakaj solze, Mihael?"
Mati vsede k njemu in si z mehko roko obrne njegov obraz k sebi:
„Zakaj, Mihael?"
„Mati, tako šibka še je moja moč za veliko go-spodarstvo."
Mati odtegne roko in zroč v daljavo reče:
„Miha/el, vse bo prišlo!"
In oba sta zrla pred se brez cilja, a v njih dušah so vstajale lepe, jasno določene slike. Mlada moč in velika ljubezen sta sanjali skupaj.
ofenzivo v Alzaciji, v Bukovini in pri Solunu, da bi tako Italijani dobili zopet malo zraka in mogli diha-ti, V Parizu pa Kadorni baje niso naklonjeni, ker je svoj čas pustil na cedilu Srbijo in Crnogoro, sedaj pa naj poskusi sam se ubraniti Avstro-Ogrsk». — Kadorna je svoj glavni stan pomaknil bolj v notranjost Italije.
Ministri nemirni.
Ministrski predsednik Salandra, zunanji minister Sonino in vojni minister so odpotovali v glavni vojni stan. Menda po tolažbo.
Strah v Zgornji Italiji.
Prebivalstvo po Zgornji Italiji je zelo prestrašeno. Iz obmejnih krajev prihajajo v velikem številu begunci, posebno v Vičenco in Milan. V Milanu je že nad 60.000 beguncev. Vse bolnišnice v zgornje- in srednjeitalijanskih mestih so prpnapolnjene z laškimi ranjenci
Italijanske rezerve v Benetkah.
Poročilo o avstro-ogrskem prodiranju v južnih Tirolah je vzbudilo pri grškem ljudstvu veliko navdušenje. Mnogo listov je naše uspehe naznanilo v posebnih izdajah.
Utis v Bukarešta.
Rumunski list „Politicjue" povdarja, da so zdaj Lahi v obrambi. Avstro-o^rski uspeh presega vse dosedanje uspehe.
Kako se .ie Lahu sodilo v južnih Tirolah.
F. Svenšek od Sv. Trojice v Halozah nam piše dne 19. maja, z južnega Tirolskega:
Na vse mogoče načine so si Lahi prizadevali, da bi nas premagali in nam požrli našo milo domovino, pa bridko so se opekli. Stojijo jim nasproti hrabre in nepremagljive čete naše domovine. Rane, katere smo mu jmzadjali v drugi polovici tekočega mesca, mu ne bodo nikdar zacelile, kajti naši topovi od najmanjšega do največjega kalibra* so več dni in noči neprestano bruhali peklenski ogenj na njegove u-trdbe ter prisilili Lahe v beg. Pa še ta se jim ni po* srečil. Granate in šrapneli so mu zaprli izhod; morali so se udati usodi našega) hvalevrednega topništva. Več tisoč laških alpincev je na ta način moralo biti pokornih naši jezi, katera jih je tirala v ujetništvo. Zraven tega so še naše čete udrle v italijansko ozemlje in si priborile najvišje gore, s katerih je i-meJ Lah lep razgled po južnih Tirolah. Vsa čast gre našemu vrlemu topništvu! Res je, da smo noč in dan neumorno delovali in še delujemo, toda naš trud je že sedaj jjogato poplačan. Ne smem pa zamol-čati, da so se teh krvavih bojev udeleževali Slovenci.
Bodimo torej ponosni na naš mili slovenski narod, katerega možje so v resnici močan steber in so pravi branilci naše avstrijske domovine; zato pa nam ie tudi zmaga sigurna. Najsrčnejše pozdrave pošiljamo vsem zavednim Haložanom in bralcem tega lista: F. Svenšek, predmojster, in A. Vavpotič, oba od Sv. Trojice v Halozah: A. Sterbal, P. Obran, V. Vido-vič iz ptujske okolice doma. Vsi pri topničarskem odseku.
Slovenski topničarji ob Soči.
Nekega dne je Italijan začel močno razbijati po našem Krasu in sicer največ po noči. Svet se je kar tresel, kot bi nastal potres. Kar naenkrat dobimo povelje, da mora naša težka poljska topničarska baterija pričeti ogpnj. Vsi smo bili kmalu po koncu in smo hiteli na svoje delo. Kmalu smo pričeli metati o-genj proti Italijanom, Naenkrat je nastal pri polentar-jih mir. Ali nam še zmiraj ni bilo zapovedano, da prenehamo bruhati ogenj s svojimi težkimi topovi. —. Kar naenkrat pa, dobimo povelje: Ustaviti ogenj! In kmalu nato zopet: Ogenj! In obstreljevali smo laške postojanke dne 14., 15. in 16, maja cele dni tako moč-
No mine skoraj dan, da bi naši letalci ne poleteli v italijo ter obmetavali kolodvore in vojaška zbirališča z bombami. Poroča se, da so bombe v Trevi-iu in Čedadu na tamošnjih železniških križiščih napravile ¿ako škodo, da > bil promet za več dni u-.stavljen.
Slava naši artileriji!
Vojn® poročila, ki dohajajo poleg uradnih obvestil s tirolske fronte, soglašajo v tem, da gre naši vrli artileriji pri naših uspehih v južnih Tirolah velik delež. Vojaški strokovnjaki, ki poznajo tirolske gorske postojanke in bližnje laške utrdbe, na primer Kampo Molon, se naravnost čudijo, kako so mogle naše čete v tako kratkem času zavzeti celo vrsto takih naravnih in umetnih utrdb. Artilerija je sovražne postojanke, ki bi jih naj infanterija zavzela, po več dni neprestano srdito obstreljevala in tako omogočila, da so bile po vrsti zrele za nanad. Infanterija pa je zopet pri naskokih na izredno visoke gore vršila čudeže junaštva in vstrajnosti.
Velik plen.
Po Italiji se vrši sedaj veliko premikanje čet. Vse čete, kar jih je na razpolago, pošiljajo na fronto, da bi zadržale prodiranje Avstrijcev. V Benetke spravljajo svoje rezerve. Vlaki v Švico ne vozijo, ker služijo le za prevoz čet. Italija se boji avstrijskega prebitja tudi ob švicarski meji, zato so mejo ob Tesinu močno ojačili s četami.
Italijanska protiofenziva.
Italijanski listi se trudijo, da bi potolažili javnost zbog dogodkov na južnem Tirolskem. Lasti iz Milana naznanjajo, da Italija prav gotovo začne v kratkem veliko protiofenzivo ogromnega obsega.
Utis v Parizu.
Pariško časopisje se trudi, da bi razgreti francoski jajvnosti naslikalo dogodke na Tirolskem za kolikor mogoče malopomembne. Vidi pa str, da pariško časopisje prav presoja nesnost položaja na južnem Tirolskem. Zahteva od Rusije, naj opusti svoje mirovanje, da se izpolnijo nade četverosporajzuma.
Utis v Atenah.
no, da dne 17. maja ob rani zori v bližnjem gozdu ni bilo videti listka na drevju. Gozd je bil poprej tako lepo zelen, a sedaj je, klakor bi bilo vse pogoreto in suho. Učinek naših težkih granat! Neumna laška glava je nuslila udreti v našo slovensko zemljo, a vsi poskusi so bili brez uspeha. Italijanski listi so že poročali, da plapolajo njihove zastave nad slovensko Ljubljano. Ali tega ne bo nikoli, dokler slovenska kri živi. Vse za dom in za cesarja in za našo avstrijsko in slovensko domovino!
Slovenski fantje pošiljamo iskrene pozdrave! —■ Jožef Filipič, Lukavci na Murskem polju; Evgen Ba-kša, Ignac Marianovič, Štefan Zmegač. _;____t» ' 1 ._»
Položaj' neizpremenjen. Laški listi pišejo, da, se bo ruska ofenziva začela tekom mesca maja^ Mogoče, da je to samo pobožna laška želja. Pravijo, da bo zopet prišel za poveljnika veliki knez Nikolaj Niko-lajevič.
Kako sa mi je godilo v ruskem
ujetništvu ?
Ivan Rebov, sin našega somišljenika v Cretu pri Teharjih, ki je kot ujetnik-invalid došel iz Rusije.; piše svojemu očetu iz Litomeric na Češkem:
Ljubi oče! Danes sem prejel, hvala Bogu, kar tri dopisnice in sicer od Vas, od Jožeka in od Stefe-ka. Vse so me prav razveselile; sem že prav težko čakal odgovora. Sedaj Vam pa opišem svoje življenje v Rusiji:
Najprej sem bil poldrugi mesec v Aziji, v barakah, izven mesta Skobiljev. Imeli smo grozno slab kruh, malo pečen; bil je kot blato. Na tem kruhu sem zbolel. Dobil sem tifus. V bolnišnici sem ležal od Sv. Jožefa, do Sv. Rešnjega Telesa. Na tej bolezni jih je na stotine umrlo Ko sem ozdravil, sem šel nazaj v barako. Koncem mescai julija so nas pa dali v Evropo na kmete delat. Kmetom so nas dali na 3 mesce ali še več, kakor se jim je pač kateri kmetom do-padel. Plačali so štiri rublje na mesec* Bili smo komaj dva mesca- pa so dobili kmetje od policije poklic, da nas morajo vse nazaj poslati. Kmetje bi nas bili še radi imeli, ker še niso bili z delom gotovi, a so nas morali naenkrat poslati nazaj. Kateri je imel slabe in raztrgane čevlje, je dobil ponošene škornje in hlače. In sedaj so nas zopet po 500 mož peljali vedno dalje, tako da smo se vozili 8 dni. Prišli smo že skoro do nemško-ruske fronte, to je bilo mesca novembra. Mi nismo vedeli, kam nas peljejo in tako pa smo prišli v mesto Jurjevo. Nastanili so nas v novi gimnaziji. Tukaj smo bili do zadnjega novembra. Od tod so nas pa tirali zopet dalje. Morali smo iti okope kopat. Vsi smo se prestrašili, ko smo slišali, kaj da hoče'o z nami. Vsi smo rekli: tega ne smemo delati, to je proti domovini, proti Avstriji, Rusi pa so nas tirali iz mesta proč, v 8 lan od mesta Oddaljeno barako. Tam smo bili šest dni. Šesto noč je pa baraka zgorela. 36 mož je čisto zgorelo, 47 mož je bilo opečenih. Jaz sem bil v roke in pleča ter v glavo opečen. Tako sem malo popisal svoje doživljaje v ujetništvu. Vas pozdravim in vse domače ter ostanem Vaš sin Ivan. Z Bogom!
Francosko brsissče.
Pri Verdunu (zapadna stran) so Nemci na. južnem in jugozapadnem pobočju „Mrtvega moža" porinili svojo črto naprej ter zajeli 31 častnikov, 1315 mož. 21 strojnih pušk in 13 topov. Na izhodni strani Verduna so Francozi vzeli Nemcem južno od Haud-romonta ležeči kamnolom.
iiomsKe wtm m domovino.
—	Anton Gerniadnik, 2. stotnija, pešpolk štev. 87, je umrl dne 29. oktobra 1915 v Gorjanskem na Primorskem vsled rane v glavi in je ondi na vojaškem pokopališču pokopan. Ker naslova vprašalca nimam pri sebi, mu ne morem direktno odgovoriti. — Krajnc, vojni kurat.
—	Matija Kores. Pred 14 dnevi je došlo žalostno poročilo, da je v bolnišnici v Gorjanskem pri Gorici, umrl občespoštovani Matija Koren, p. d. Rebrški, doma iz rogaške okolice. Bil je čez 20 let dober cerkveni pevec. Ranjen je bil v začetku mesoa prosinca v levo nogo, katero so mu morali pri členku odrezati. A upanje je imel še zmiraj, da se vrne domov. Pa dnevi njegovega žlivljenja so mu potekli že dne 11. svečana t. 1. Bil je zvesti član Marijine družbe, katere svetinjo je s ponosom nosil na prsih. Umrl je kot slovenski junak za domovino. Za to pa: Slava Ti! Bogu in cesarji bil si zvest, si v družtfi bil Marije, naj tamkaj Ti rajsko solnce sije!
—	.Janez Lepej. Mak o le pri Slov. Bistrici: Hud udarec je zadel spoštovano I^epejevo hišo. Sin JJanez je padel zadet od sovražne krogle na južnem
bojišču dne 29. novembra 1915. Domovina je izgubila neustrašenega junaka, stariši pa pridnega in poštenega sina. Tudi dva njegova brata, Franc in Jakob, se krepko bojujeta za domovino. Rajni Janez je bil ud Marijine družbe. Počivaj mirno in raduj se v nebeškem raju. kjer prejmeš plačilo za svoje vrlo junaštvo!
—	Franc Slmonič. Z a v r h pri Sv. R u p e r-t u v Slov, gor.: Na Velikonočni torek, dne 18. aprila 1916, smo prejeli nepričakovano, pretresljivo in prežalostno novico, da je padel dne 26. novembra i. 1. v boju pri Gorici Franc Simonič, star 32 let. Domov je pisal zelo ljubeznjiva pisma ter vedno pristavil: Molite za me, ker težko, če se še kedaj vidimo. In res je uganil svojo usodo. Dragi Franček, počivaj sladko v daljni goriški žemljici!
—	Franc Šprajc. Q(d Sv. J e r n e j a pri Lo-čah se poroča.: Z Doberdobske planote je prišla pre-žalostna vest, da je padel dne 22. julija 1915 junaške smrti, zadet od sovražne krogle, priden mladenič desetnik Franc Sprajc. Star je bil šele 23 let. I udi v Galiciji se je bojeval hrabro pet mescev. Zvesto je izpolnjeval svoje dolžnosti ter padel za dom in cesarja. Božja volja je bila, da se ne vidimo več tukaj, na svidenje nad zvezdami! Odpočij se v Bogu in prosi pri njem za svojce, zlasti za očeta-vojaka, da srečno prestoji vse. nevarnosti. V miru počivaj, ljubi naš Franček!
—	Miško Urek. Umrl je v deželni bolnici v Gradcu nadebudni 191etni mladenič Miško Urek iz Kapel pri Brežicah. Pri zvestem službovanju za lepo našo domoviino si je nakopal neizprosno bolezen, katera mu je pretrgala nit upapolnega življenja. Vzgojen v strogem katoliškem duhu, je bil vzor mladeniča. Naj mu bo žemljica lahka!
i? Sš. SI
(Coccus vitis.)
V nekaterih krajih so se pojavile na trsju majhne rujave grtae; ako te grbe z nožem odluščimo od skorje, - zapazimo pod njimi majhno ušico, ob robeh pa belo volno, v kateri se nahaja sedaj v majniku veliko število rudečkastih jajčic. Imenovane grbe torej niso živalice same, marveč samo ščit ali kapa, pod katero živaJica biva Zaradi tega imenujemo to ušico „kapar."
Živalice pod kapo so samice; samci so krilati in ne žive pod ščiti. Sred maja izvalijo se iz jajčic majhne, plošaste, rumeno-rujave, zelo gibčne ličinko, ld se kmalu vsesajo v gornjo stran trsnega lista, koder se žive od listnega soka. Na listju jih je opaziti v obliki svetlo-rujavih luskin. Samice zapu^te listje šele v ¡eseni in se naselijo potem na starejših debli trte, pod skorjo itd. Tam zadobe ščite, ki tvorijo v začetku tega spisa omenjene grbe.
Kapar izsesava trti sok; škoda, ki jo s tem povzroča, je nekaterokrat zelo občutna, ker take trte zelo osla.be in lahko pozebejo; tudi t a rodovitnosti trpe po kaparju napadene trte. Kapar nastopa rad v bolj vlažnih, zatišnih prostorih in posebno na braj-dah (čudno je, da se najraje pojavi na trtah, ki so že ob sebi slabe).
Zatirati se da,ako ob rezitvi oddrgnetr.o staro skorjo ter jo sežgemo. Potem je pomaz ui rrto z apne-nim beležem. Tudi mazanje z mdnrr. ali % tobačnim izvlečkom je koristno. Najbolj je pa priporočati mazanje z zelenim galunom, ki obenem dobro učinkuje tudi proti trtnemu pikcu.
Matjašič, vin. nadz.
Razne novico.
* Naš prestolonaslednik odlikovan. Za izborno vodstvo naših čet v bojih v južnih Tirolah je cesar odlikoval ¡¡restolonaslednika in podmaršala nadvojvodo Karoia Franca Jožefa z visokim redom železne krone I razreda z vojnim okraskom.
f Kaplan Jernej Stabuc. Umrl je č. g. Jernej Stabuc, kaplan pri Sv. Lovrencu nad Mariborom po dolgotrajni bolezni v petek, dne 19. maja t. 1., v 56. letu svojega življenja. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 21. maja, ob 3. uri popoldne, na župnijsko pokopališče. Bil je dober, blag človek, katerega je vse rado imelo. Rojen je bil dne 13. aprila 1860 pri Sv. Tomažu pri Veliki Nedelji, v duhovnika posvečen dne 20 julija 1884. Kot kaj lan je služboval v Starem trgu, v Smartnu v Šaleški dolini, v Konjicah, na Vidmu ob Savi, v Laškem trgu, v Šmarju pri Jelšah, v Sv. Urbanu pri Ptuju in od leta 1896 pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Svetila mu večna luč! — Iz Št. Lovrenca se nam še o pogrebu poroča: Obilo ljudstva je spremljalo drageea pokojnika na zadnji poti. Tudi tržani so bili polnoštevilno zastopani. Pogreba se je udeležila tudi šolska mladina z učiteljst-vom. Šolarji so mu ob gomili zapeli ginljivo žalostin-ko. Pogreb je vodil ribniški župnik in njegov sošolec č. g. A. Fišer ob asistenci rojaka in pisatelja č. <>. Meška in puščavskega g. župnika. Navzočih je bilo 11 duhovnikov. Nagrobni govor je imel č. g. Zrnko, ki je omenil, da je bil rajni 21 let takozvani „prošt" podružnice Sv. Ignacija, kamor je izredno rad zahajal. — C. g. Stabuc je 12, letos umrli duhovnik naše škofije.
i Kaplan Anton Kovačle, V petek, dne 19. t.
m., je j.0 dolgi bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 46. letu svoje starosti umrl pri usmiljenih bratih v Gradcu č. g, kaplan Anton Ko-vačič, kaplan na Vidmu ob Savi. Bil je v prejšnjih letih priden dopisovalec slovenskih listov. Izdal je tudi par slovenskih spisov. Imel je spretno pero. Pogreb se je vršil v nedeljo, 21. maja, v Gradcu. Rojen je bil dne 2. junija 1869 pri Sv. Emi pri Pristo-vi, v mašnikai posvečen dne 25. julija 1896. Kot kaplan je služboval pri Sv. Juriju ob Šeavnici, v Mali Nedelji, v Šmartnu pri Vurbergu, pri Sv. Jakobu v Slov. gor., v Slivnici pri Celju, na Prihovi, v St. I-lju pri Turjaku, v Crešnjevcu, v Šmartno t Rožni dolini, Zibiki, Majšpergu in na Vidmu. Blalgopokoj-niku svetila večna luč!
Slovenski vojaki v Gradcu bodo imeli svoje duhovne vaje od dne 28. maja do dne 1. junija 1916 v frančiškanski cerkvi, ki stoji sredi mesta takoj za. Glavnim trgom (Hauptplatz) čisto blizu Karol Ludo-vikovega mosta. Začetek v nedeljo, dne 28. maja, ob 8 uri zvečer. Vsak dan ob 8. uri zvečer pridiga m nato blagoslov z Najsvetejšim. V sredo, dno 31. maja dobe vojaki po zaukazu kornega poveljstva po vselr vojašnicah že ob 4. uri popoldne prosto, da morejo takoj pohiteti v imenovano frančiškansko oerkev, koder bo za spovedovanje vojakov pripravljenih več slovenskih spovednikov. Drugo jutro, na praznik Gospodovega Vnebohoda, bo ob 547. uri sklepna pridiga, sv. maša in slovesno skupno gv. oblrajilo. Do cerkve bodo imeli nekateri precej daleč, toda drugače se ni dalo urediti. Sicer se pa lahko vsak za 10 vinarjev pripelje z električno železnico prav do cerkte. Vse pridige bo imel velik prijatelj vojakov g. dr. Alojzij Nastran, ki bo znal našim možem in mladeničem vliti veliko tolažbe in poguma v srce. Naj se torej, te prepotrebne pobožnosti in lepe slovesnosti prav zelo pridno udeleže, tudi oni, ki bivajo v bolj oddaljenih vojašnicah, kakor v Andritzu, Baierdorfu, Go6tingu, in Eggenbergu. Naj vabi vsak tudi svoje tovariše k tej tako izredni in ginljivi slovesnosti, ki se doživi le enkrat daleč od ljube domačije!
- Slovenski domobranci izgubili vojnega ku-rata. Slovenski domobranci 26. polka nam pišejo: Poročamo pretresljivo vest in grdzen udarec» ki je zadel naš polk. Našega vlč. g. vojnega kurata J os. Pintarja ni več med živimi. Dne 11. maja zjutraj je nehalo biti blago srce našega vojnega župnika. Ni ga zadela sovražna granata, čeravno je več kot eno leto deloval pri našem polku. Bil je pogumen in če je trebalo biti v pomoč ranjenim ali umirajočim vojakom, ni se zmenil za nevarnost, čeravno so udarjale granate okoli njega. To tudi pričajo njegova odlikovanja, ki so mu dičila njegova junaška prsa. Zadela ga je kap. Ko se je raznesla ta grozna novica pri polku, skoraj nismo mogli verjeti. Včeraj zdrav, a danes mrtev. Cel polk žaluje za njim. To priča njegov pogreb, katerega se je udeležilo vse moštvo in častniki. Vsak je imel solzne oči. Krsto so krasili lepi venci, katere so darovali naši poveljniki raznih stotnij. Dragi nam dušni pastir! Moramo se posloviti od Tvojega, groba z besedami: Z Bogom, z Bogom kličemo Ti vsi! Na svidenje nad zvezdami! — V i-menu tretje stotnije pošiljamo iskrene pozdrave v domovino: J. Sket, kadet-aspirant; Ignac Sever, narednik; Jurij Zlodej, četovodja; Josip Krajnc od Sv.. Ruperta v Slov, gor.
* Savinjski Orli žalujejo za č. g. Pintarjem. Nekdanji načelnik celjskega Orla, predmojster Josip Pišek, nam piše z južnozaliodnega bojišča: Kot nekdanji načelnik „Celjskega Orla" si štejem v dolžnost, da napišem par vrstic v spomin blagemu, a prerano umrlemu č. g. vojnemu kuratu Pintarju. Ko izvem prežalostno novico, da č. g. kurata Pintarja nI več med živimi, sem postal grozno otožen in nikakor nisem hotel verjeti, saj sva bila šele vendar pred mescem skupaj. Žal, da je bila to pot prebridka resnica-Kaj da smo zgubili ž njim, ve le tisti, kateri ga je o-sebno poznal. Kako živo se še spominjam onih srečnih dni, ko je prihajal v našo sredino med Orle ter nas bodril in navduševal k vsemu dobremu. Bil je res dika in ponos našega odseka in sploh celega o-krožja. Za njim pa ne žalujejo samo vsa orlovska diuštva. znanci in prijatelji, temveč tudi vsa častita duhovščina, kajti on ni bil samo vnet organizator,, temveč tudi vzor duhovnika. Da je bil čez vse priljubljen pri svojemu polku in med vojaki, vem iz lastnega prepričanja. Še natančneje pa spričuje o tem njegovo dvojno odlikovanje. Poslovil si se od nas, preblagi, nepozabni gospod, in Tvoj plemeniti duh je splavaj k Vsemogočnemu po plačilo za Tvoja neumr-joča dela. Ti si že prestal, nas pa še čaka smrtna sodba; zato pa prosi za nas pri Vsemogočnemu, da se enkrat skupno snidemo v večnem rajskem veselju! Iskreno sožalje njegovim žalujočim starišem! — Pošiljam tem potom najiskrenejše pozdrave z bojnega polja vsem bratom Orlom, znancem in prijateljem ter čitateljem „Slovenskega Gospodarja" in „Straže,"
Vesti od ogrskih Slovencev. Iz ruskega ujetništva je utekel ogrski Slovenec, huzar Jeronim Kal-šan, doma iz Safarskega sela. Nedavno je poročal svojcem, da je utekel na Kitajsko. Pisal je iz kitajskega glavnega mesta Pekinga. — V Žitkovcih je z-gorela hiša in gospodarsko poslopje Mirka Kralja. Ogenj je uničil vse jx>hištvo, dve govedi in 3 svinje. Gospodar, ki se je nedavno vrnil z bojišča,, je s celo družino delal na polju. Zažgali so nafibrž otroci. — V šoli v Brezoveib je učitelj s šibo kaznoval lOletno
učenko Sidonijo Miholič. . 'Otrok se je tako ustrašil, da ga j« zadela kap in je bil takoj mrtev. — Pri po-sesfciiku Matjažu Hozjan v Žižkih so tatovi udrli v klet in odnesli olje, mast in moko.
Trinajst vojakov je dal domovini posestnik St. Seres iz kraja Jaskarajev na Prekmurskem. Med temi je 9 sinov, 3 zeti in 1 vnuk. Izmed trinajstero vojakov je en sin padel na bojišču. — Osem sinov ima nii bojišču Janoš Deuč, služabnik v tišinski graščini v Preimurju. Cesar ga je lepo obdaril: poslal je očetu K ▼ denarju in srebrno uro.
*	Poudjcav s Tirolskega. Slovenski topničarji nam piSejo: Italijan se je zagnan trudil, da bi predrl na$e železne vrste. Mi sedaj korakamo v Italijo, naši topovi nam delajo pot. Najiskrenejše pozdrave pošiljamo vsem domačim: starišem, sorodnikom in bralcem „Slovenskega Gospodarja", ter posebno slovenskim dekletaan in ženam. Nahajamo se vsi sledeči pri 24 em možnarski bateriji na južnem Tirolskem: Ivan Koren od Sv. Martina ob Paki, Frane Kopitar in Vinko Žnidar iz St. Ilja pri Velenju, Ivan Krobl iz Slov>en .igra/de a, Lovrenc Toplišek in Franc Skof-ek iz Celja, Franc Lorbek, Franc Pongračič, Ignac Kolarid iz ptujske okolice in Jože! Straus iz Rudol-fovega.
*	Hvaležni vojaki. Bojišče, dne 7. V. 1916. — Alojzij Sterbal nam piše z bojišča: V imenu vseh vojakov, ki se nahajajo tukaj na fronti, sprejmite prisrčne pozdrave in zahvalo za Vaš list, kateri je naš najboljši prijatelj, nam vsem v poduk ih v tolažbo. Vsak slovenski vojak rad seže po njem, zato ga priporočan vsakemu, kateri še ni naročen nanj. Posebno se vam zahvalimo za postne pridige, katere so nam bife v poduk in obujenje krščanskih resnic. — Prisrčni pozdrav na vse bralce tega lista, in še posebej rojakom Markoivčanom! Vaš somišljenik Alojzij Sterbal, doma v Prvencih pri Sv. Marku; Peter 0-tfran, Franc Svenšek, A. Vavpotič in J. Vidovič iz ptujske okolice.
*	Pismo iz italijanskega ujetništva. Dobili smo sledeče pismo, pisano dne 9. marca 1916: Zopet se oglasim iz italijanskega ujetništva do svojih ljubih starišev, bratov, sestre, sorodnikov in sploh do vseh prijateljev. Za Velikonočne praznike, kateri se približujejo hitrih korakov, želim, da. bi jih zdravi in veseli obhajali sedaj in še mnogo let na tem svetu, in enkrat vsi skupaj nad zvezdami se veselili. Sedaj še Vas prav lepo in srčno pozdravim stariše, brate, sestro in drage čitatelje tega mi priljubljenega lista. Več let sem bil tudi jaz naročnik „Slovenskega Gospodarja" in še hočem biti, kadar pridem domov. Reči moram, da mi je jalco dolg čas po njem. To piše mlar-denič Franc Cepin, doma iz župnije Marija Zagorje (Bistrioa). Spodnjje-Stajersko. Moj naslov je: Franc Cepin, Prigonera di guera„ Komando-Militere, Genova, Porte Begatta, Italia.
*	Iskanje pogrešanih vojakov. Na Dunaju je družba Rudečega križa ustanovila posredovalnico, ki ima nalogo, da išče pogrešane vojake, kateri so se na vojni izgubili in o katerih manjka vsaka sled. Posredovalnica izdaja poseben list, v katerem so navedena imena in drugi natančni podatki (tudi slika) pogrešanega. List se tiska v 18.000 izvodih in se pošilja na bojišče, v bolnišnice, v ujetniške tabore itd. Na ta način se je že v mnogih slučajih izvedelo za» pogrešane. Uradu za iskanje pogrešancev poveljuje stotnik, v uradu so nastavljene vojaške osebe. Naslov je: „Kriegsauskunftsstelle des Roten Kreuzes, Dunaj, I, Stock-im-Eisen-Platz 3.." Dobro je, akb se pošljejo temu uradu natančni podatki pogrešanega: starost, kraj rojstva, pristojnost, polk, stotnija, pri kateri je služil, čas, od kedaj se pogreša, kje se je bojeval itd. Pošlje se naj tudi slika, če je mogoče pri rokah.
*	Naknadna prebiranja letnikov 1897—1866 v celjskem okraju. Naknadna prebiranja letnikov 1897 --1860 v celjskem političnem okraju seboda vršila: Dne 29. maja za občini Sv. Pavel in Novacerkev: dne 30, maja za občine Sv. Peter, Petrovče in Svetino; dne 31. maja za Frankolovo, Dramlje in Višnja-vas; dne 2. junija za Žalec in Teharje; dne 3. jun. za Vransko in Braslovče; dne 5. junija za Sv. Jurii ob Taboru, Gomilsko in Jeronim; dne 6. junija za občine Grajskavas, Polzela, Reka in Prekopa; dne
junija za Dol in Sv. Krištof; dne & junija za Loko pri Zidanem mostu in Marijagradec; dne 9. junija za Jurklošter in Sv. Lenart: dne 10. ¡unija za Sv. Rupert, Trbovlje in Lažko; dne 13. junija za rudo-kope v Trbovljah in v Hrastniku za letnike 1866 do 1888; dne 14. junija pa za letnike 1889-1890 in dne 15. junija pa za letnike 1891—1897. V Trbovljah se bodo vršila naknadna prebiranja v gostilni Forte, za druge gori imenovane občine pa v gostilni Plevčaka v Gaberju. Za občine Mozirje trg in okolica dne 17. junija v Mozirju v gostilni Strmšek; dne 18. junija za občino Rečica in dne 19. junija za Kokarje in za Bočno tudi v 'Mozirju; na Ljubnem v gostilni Arelše-ka dne 21. junija za Ljubno in Luče, dne 23. junija za Novoštifto, Gornjigrad in Solčavo. V Šmarju pri Jelšah dne 25. junija za občini šmarska okolica in Tinsko; dne 26. junija zai Sv. Emo, Lemberg in trg Šmarje, Sv. Peter in Nezbiše; dne 27. junija za Ponikvo in Sv. Štefan; dne 28. junija za RopAnsko gor-co, Slivnico, Zibiko in Žusem: dne 29. junija za Sv. Vid in Sladkogoro.
*	Sijajni uspeh IV. vojnega posojila. Kolikor je dosedaj ugotovljeno, je bilo v Avstriji podpisanih
4.326,900.000 K četrtega vojnega posojila. To število se še pa bo znatno zvišajo, ker še poštna hranilnica tudi nadalje sprejema vojna, posojila. Na Ogrskem so pa podpisali samo 1.700,000.000 K četrtega vojnega poselila.
*	Proti ovaduhom. Tiskovni urad c. i. kr. vojnega ministrstva razglaša, da je višje armadno poveljstvo izdalo ukaz, povzročitelje neutemeljenih ova-duštev kaznovati z brezobzirno strogostjo.
*	Puntarski general Gflrgey umrl. Dne 20. maja je umrl v Budimpešti v starosti 98 let iz viharnega leta, 1848 znani general in poveljnik ogrske usta-ške armade, Artur pl. Gorgey. V imenovanem letu je poveljeval armadi ogrskih upornikov, dokler ga ni prisilila ruska armada, da se je moral z armado v-red udati ruskemu generalu Paskieviču pri Vilago-šu dne 13. avgusta leta 1849. Bil je takrat sicer obsojen na smrt, toda od našega cesarja pomiloščen.
*	Promet z jajci zopet prost. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Nakupovalni urad za nakupovanje in prodajo jajc „Miles" na Dunaju in njene podružnice v avstrijskih kronovinah je razpustilo notranje ministrstvo. Odslej naprej je prodaja in nakupovanje jajc zopet popolnoma prosto.
*	Cenejša kava. Cena kavi je zadnji čas izredno poskočila. Kava, ki je prej stala 6—7 K 1 kg, stane danes 12 do 15 K. Preskrbovalni urad za mariborski okraj je pravočasno nakupil večje množine kave, katera se bo oddajala po nižji ceni trgovcem na deželi in sicer v celih vrečah- Cena bo 10 do 11 K 1 kg. Okrajno glavarstvo je pozvalo županstva, naj opozorijo trgovce na to. Kava bo te dni došla v Maribor. Naročila sprejema preskrbo v al ni urad na o-krajnem glavarstvu (pisarna komisijonarja gospoda Urbana). Podrobna prodajna cena se še bo določila.
*	Poziv c. ki\ okrajnemu glavarstvu. Kmetica Ema Cebe iz Hotinjevasi nam piše: V zadnji številki ..Slovenskega Gospodarja" sem čitala, da, nameravajo kolikor mogoče omejiti svinjerejo in neki dr. Lud. Karel odločno zahteva, da se mora svfinjereja v Avstriji omejiti, ker odvzame preveliko krompirja, kar bi se lahko porabilo za živež za ljudi. Resnica je, da precej krompirja odvzamejo svinje, ali pomisliti treba., koliko imamo dobička od njih. Že sedaj je grozno pomanjkanje zabele, kaj pa bo še zanaprej! Pridejo ljudje iz mest na deželo in prosijo kmečke gospodinje: Prodajte mi vsaj eno kilo S peha, dam Vam rad za njega 10 K. Eva mesca že nisem jedel zabeljenega, in tako sem slab ali slaba, da že komaj hodim. Kai' bomn pa rekli mi kmečki ljudje? Trdo delati od ranega jutra do poznega večera in še mnogokrat nategniti v noč in slabe nezabeljene jedi uživati, ali moremo obstati? Mnogi temu gori omenjenemu gospodu podobni misliio in preudarjajo, kako bi se prihranilo več živeža. Prosimo jih me kmečke gospodinje, naj gredo malo iz mest pogledat na naša polja. Koliko pa nam in vsemu prebivalstvu odvzamejo živeža ti preklicani zajci? Komaj je fižol pognal iz zemlje, že ga pridno obdelujejo zajci, ki se kar v celih jatah po pet, po šest in še več podijo po njivah.. Kjer se ustavijo, napravijo škode, da bi se čiovek kar jokal. Na takšne stvari naj se takšni gospodje ozlirajo, našo svinjerejo pa naj pustijo pri miru, ker vsak pametno misleč človek lahko sprevidi, da je svinjereja preko-ristna zn gospoda kakor za kmeta. Zatorej v imenu vseh. ki z mano vred trpijo grozno škodo na svouh poljih, lepo prosim, naj se zatere po naših poljanah divjačina,, Mnogo fižola smo letos sadili, ali kakor se sedaj kaže, ga bomo malo pridelali. Mnogo so nam napravili škode zajci lani, veliko več nam je bodo napravili letos. Zatorej prosim c. kr. okrajno glavarstvo in sploh vse tiste, ki nam morejo proti temu pomagati. naj nam pomagajo in naj se kolikor mogoče uniči divjačina.
Več sladkorja. Ministrstvo je izdalo odredbo, ki določa, da dobe sledeče osebe, ki so dobivale dosedaj za 4 tedne samo 114 kg sladkorja, odslej naprej za 4 tedne 1 in pet osmink kg sladkorja in sicer: 1. Osebe, Id so zaposlene v raznih obratih in industrijskih podjetjih kot obrtni delavci. 2. Rudarji in delavci v plavžih. 3. Železniško in poštno osobje, ki mora opravljati ponočno službo ter železniški delavci, ki so zaposleni v železniških delavnicah. 4. Gozdarsko osobje. 5. Bolniki in take osebe, ki se zdravijo v kopališčih. Ta ministrska odred'a je veljavna od dne 14. maja 1916 naprej.
Neobdačeni sladkor za čebelarje. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa, da dobe čebelarji neobdačeni sladkbr za krmljenje čebel. Opozarja se naše čebelarje na to važno ministrsko naredbo s pri-stavkom, da naj takoj naznanijo množino neobdače-nega sladkorja, katerega bodo potrebovali za krmljenje čebel v jeseni leta 1916 in v spomladi prihodnjega leta. Tozadevne prijave je vložiti najdalje do dne 20. junija t. 1, na pisarno za čebelarstvo v Gradcu. Grazbachgasse 62.
Nakupovanje letošnje žetve nedovoljeno. Izšla je cesarska naredba, ki določa, da ni dovoljeno že naprej sklepati kupnih pogodb glede pridelkov letoš-nie žetve v Avstriji. Vse tozadevne že sklenjene kupne pogodbe je smatrati za ničevne.
Preskrba prebivalstva z živili. Na Dunaja so se v preteklem tednu vršila posvetovanja glede bodoče preskrbe prebivalstva z živili. Posvetovanja so trajala tri dni. Glavne točke teh" posvetovanj so bile: 1. Država bo tudi v bodoče prevzela oskr-
bo in razdelitev uporabe žita po rojno-žitno-prometnem zavodu. 2. K dosedanjim žitnim vrstam, ki so pod zasego, se še priklopi tudi proso, graši-ca in krompir. 3. Ena četrtina ječmena, ki ga posestnik ali najemnik pridela, se bo smela uporabiti za krmo, ostali ječmen pa, kar ee ga ne bo rabilo za seme, se bo moral oddati. 4. Določi se nov red glede mlinarjev in za mletja žita. 5. Za vsako občino se mora izdelati načrt glede preskrbe prebivalstva z živili. 6. Pridelovalci (posestniki) bodo smeli eno četrtino lastne koruze uporabiti za krmljenje živini. 7. Uporaba žita in moke ostane pod dosedanjimi predpisi še tudi nadalje v veljavi. 8. Vstraja se naj tudi v bodoče pri dosedanjih najvišjih žitnih cenah in pri uredbi krušnih kart. — To so v glavnem točke, ki so se razpravljale pri tem posvetovanju.
Najvišje cene za koruzno moko. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Dosedaj je bilo dovoljeno izmleti iz navadne koruze 40% koruznega zdro-ba, 30% koruzne moke in 27% moke za živinsko kla-jo. Odslej naprej se pa mora izmleti iz navadne koruze 30% zdroba in 40% moke. Cene so določene sledeče: za meterski stot koruznega zdroba 76 K 67 v, za meterski stot koruzne moke 42 K in za met. stot moke za živinsko klajo tudi 42 K. Iz činkvantina ali rudeče koruze se mora izmleti 48% zdroba, 36% moke in 13% otrobov. Cene za zdrob in moko iz čink-vajitina so iste, kakor za moko in zdrob iz navadne koruze, cena za otrobe je pa določena na 17 K za meterski stot. Zgoraj označene cene veljajo pri prodaji na debelo. Pri prodaji na dfobno so pa določene sledeče cene: V občinah, ki so oddaljene od železniške postaje ne več kakor 3 km, stane 1 kg koruzne moke 50 v in 1 kg koruznega zdroba 87 v. V občinah, ki so oddaljene od bližnje železniške postaje od 3 do 10 km, stane 1 kg koruznega zdroba 88 v in 1 kg koruzne moke 51 v, V občinah, ki so pa oddaljene več kakor 10 km, pa sme stati 1 kg koruzne moke 53 v in 1 kg koruznega zdroba 90 v. Te določbe morajo biti nabite na vidnem mestu brez izjeme v vsaki prodajalni za prodajo/' moke in zdroba iz koruze.
Najvišje cene za strojila. Vlada je izdala naredbo, s katero se določajo največje cene za smrekovo in hrastovo skorjo, katero se rabi kot strojilo pri izdelovanju usnja. Za meterski stot zdrave in suhe smrekove skorje v alpskih deželah južno od Donave je določena najvišja cena 30 K, za skorjo iz Gornje-in Nižie-Avstrijske ter iz drugih dežel pa 26 K. Za zdrobljeno in zmleto smrekovo skorjo 6—8 K več. Za hrastovo skorjo v zvitkih je določena najvišja cena 30 K za meterski stot. Te najvišje cene so veljavne od tiste železniške postaje, kjer se je skorja pridelala, oziroma naložila.
Modra galica in galun. Ljubljanski „Kmetovalec" piše: „Splošna zveza kmetijskih zadrug v Avstriji piše: „Izdelovanje modre galice je zadelo zlasti v zadnjem času na razne ovire in težave; posebno nabava potrebnih surovin, pred vsem bakra, je tako težavna, da ni mogoče niti misliti na to, da bi se dalo vso naročeino galico hitro ra/zposlati. Nastopili so slučaji „višje sile" in pa „dobavo ovirajoči u-plivi", za katerih odstranitev naše moči ne zadoščajo: c. kr. ministrstvo za poljedelstvo je o teh stvareh prav dobro poučeno in stori vse, kar more. da odstrani ovire. Vendar si pa moramo biti že danes na jasnem glede tega, da bo prišlo obrambno sredstvo proti peronospori v več slučajih prepozno na svoje mesto, vsled česar je treba posebne previdnosti. — Galun, ki je izborno sredstvo za varčevanje z modro galico, je pri kranjski Kmetijski družbi pošel, dasi je imela 10 vagonov zaloge. Galun se je silno pddražil in ga zaenkrat sploh ni več dobiti, ker se potrebuje v velikih množinah tudi za strojenje kož in ga tvor-nico ne morejo toliko izdelati, kolikor se ga sedaj takoj potrebuje. Galun je kemijska spojina dveh soli in sicer žveplenokislega kalija in žveplenokisle gline in v škropivu modre galice učinkuje le žveplenokisla. glina. Žveplenokisla glina se more torej rabiti namesto galuna, je celo cenejša in je je c. kr. Kmetijska družba kranjska že naročila en vaigon ter ie bo oddajala odslej naprej namesto galuna." Graška zveza gospodarskih zadrug (Verband landvvirtschaftlicher Genossenschaiiten, Eggenberg pri Gradcu) še baje i-ma v zalogi večjo množino galuna..
*	Hmelj. Tudi v pretočeni dobi je bilo na hmeb-skem trgu v Žatcu popraševanje po tujem hmelju precej živahno, toda hmeljarji so zvišali ceno za ttij hmelj zopet za 5—10 K, in hmeljski prekupci niso prišli s špekulacijami na svoj račun. Češkim hmeljarjem je povzročil razni hmeljski mrčes, zlasti hmeljske bolhe na hmeljskih nasadih tako veliko škodo, da se za sedaj niti približno ceniti ne more.
*	Plovba po Dravi zopet ustavljena. C. kr. namestništvo je odredilo, da se vožnja s splavi po Dravi pri jezu elektrarne v Fali zopet ustavi, ker se je pokazalo, da je plovba pri jezu nevarna. Dne 19. t. m se je vršila uradna komisija na licu mesta, pri jezu, katera je sklepala, kako se mora jez popraviti; da bodo splavi zopet varni.
*	Vrane in divji golobi. Na poljih delajo vratne in divji golobi posebno na koruzi mnogo škode s tem, da male rastline kar po vrsti izrujejo. Okrajna
glavarstva so te dni naročila posestnikom in zakupnikom lovov, tla naj do dne 1. junija 1916 kolikor le mogoče postreljajo vrane in divje golobe. Ako bi se posestniki in zakupniki lovov ne odzvali temu pozivu, bodo glavarstva dala vrane in divje golobe postrelja-ti po drugih zanesljivih osebah.
* Potres v Italiji. Dne 17. maja so imeli v južni in srednji Italiji hud potres, ki je povzročil v mestu Rimini in v okraju Katolika velika opustošenja. V mestu Rimini je bilo 10 hiš popolnoma porušenih, 500 hiš tako poškodovanih, da so jih morali prebivalci zapustiti, čez 1000 poslopij je pa potres tako poškodoval, da so le deloma sposobna za človeško stanovanje. Porušena je tudi lepa stohia cerkev, rotovž in več drugih znamenitih mestnih poslopij. Ker ne smejo italijanski listi ničesar poročati o potresu, ni znano, koliko človeških žrtev je potres zahteval, govori se, da več sto. Skoda, ki jo je povzročil potres, znaša na milijone.
Kako so Murna lovili.
Pretečeno soboto zjutraj se je odigral na strehi mariborske vojaške rezervne bolnišnice na Tržaški cesti razburljiv dogodek, ki je privabil obilo gledalcev. Pešec Mura, baje gostilničar iz Trbovelj, je opravljal v imenovani vojaški bolnišnici službo stre-žaja. Pred nekaj časa je dobil dopust, toda že dne 15. maja so ga spravili nazaj .v bolnišnico, ker so naje našli pri njem nekaj perila, ki ni bilo njegova last. Očividno iz strahu pred kaznijo, ki ga je čakala, se je iz samoumorilnega namena večkrat zabodel v prsa in v roke. Murna so nato spravili v sobo za bolnike, iz katere pa se mu je posrečilo v soboto zjutraj uiti in zbežati skozi neko odprtino na streho o-menjene bolnišnice. Na strehi je napravil gibanja, iz katerih je bilo sklepati, kakor da bi nameraval skočiti na tla. Toda vselej si je še v zadnjem hipu premislil. Tekal je na strehi od enega konca do drugega in vsi opomini in povelja, da naj zapusti streho, so bili brezuspešni. To je trajalo eno celo uro. Poklicali so mestno prostovoljno gasilno društvo, ki je prišlo na lice mesta z lestvico in gasilnim orodjem. Gasilci so splezali po lestvici na streho in na strehi se je pričel pravcati lov na Murna. Spodaj so pa že imeli pripravljeno mrežo, v katero bi padel Murn, čo bi skočil na tla. Murn je zbežal na vrh strehe, gasilec ga je prijel za srajco, toda Murn se mu je izvil iz rok, pustivši v gasilčevih rokah kos odtrgane srajce. Ta lov na Murna je trajal dalje časa.. Končno so udrli gasilci od vseh strani na streho in Murn je bil popolnoma obkoljen. V hipu je skočil v stran, zbežal proti koncu strehe, se prijel za strešno cev-odvodni-co, za katero se je krčevito držal in tako visel, mah-ljaje z nogami po zraku. Toda še tudi sedaj se ni hotel spustiti k tlom, marveč se je z rokama premikal sedaj na levo in sedaj zopet na desno, dokler ga ni gasilec udaril po rokah, da se je moral spustiti proti tlom. Padel je v spodaj nastavljeno mrežo. Bil je sicer nekoliko omamljen, a drugače nepoškodovan. Občinstvo, zlasti otroci in ženske, je zasledovalo s stra-hapolnimi kriki ves razburljiv prizor.
Dopisi.
*	Maribor. V vojaški bolnišnici v Bruneku na Tirolskem je umrl sin tukajšnjega notarja dr. Fir-basa. medicinec Stanko Firbas, ki je opravljal službo vojaškega Zdravniškega asistenta na bojišču. St.
Firbas je bil pred nedavno odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. Njegovo truplo so prepeljali v Maribor, kjer je bilo pokopano dne 25. maja t. 1. na mestnem pokopališču v Pobrežju. Bog bodi tolažnik globoko potrti rodbini, rarnemu Stankotu pa svetila večna luč!
*	Slivnica pri Mariboru. Umrla je dne 9. v 57. letu svoje starosti Ana Bojčnijk, p. d. M
Ana, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. iu je pridna, poštena, ponižna, delavna in skrbna ter skromna Marijina družbenica. Za dobre namene je mnogo darovala, n. pr. za luršk^i cerkev v Rajhen-burgu in tudi za cerkev Matere Milosti v Mariboru. Zato jo je pa ravno v Marijinem mescu majniku Marija poklicala po plaJčilo. Trpela je hjude bolečine. Gez pol leta ni bilo zdravila več za njo. Naj počiva v miru!
*	Sv. .Jurij ob Pesnici4 Uspeh IV. vojnega posodila v naši župniji je nepričakovano velik. Največ je pripomogla tukajšnja šolska podpisovalnica, ki je do dne 23. t. m., imela gotovo nad 36.000 K. tako da bo s svotami, ki so jih naši podpisali pri posojilnici v Svečini in pri mariborskih denarnih zavodih, v celem gotovo svojih 40.000 K odtod podpisanih. Tudi za teden Rudečega križa se je v celem nabralo do 400 K. — Bela žena smrt je dne 6. maja pokosila zgledno krščansko ženo, mater in gospodinjo Antonijo IZirngast, p. d. Peršonko, v Klaincih v starosti 62 let. Naj v miru počiva po lrudih mukah dolgotrajne bolezni, ki jih je s tako krščansko potrpežljivostjo prenašala! — V naših krajih že od Velikenoči hudo razgraja oslovski kašelj med otroci, tako da j'e bila šola nekaj časa čisto zaprta, a tudi sedaj prihaja le še malo otrok.
*	Osek v Slov. gor. V naši občini se je nabralo 24 K za avstrijski Rudeči križ. Znesek se je vpo-slal na glavarstvo.
*	Sv. Jurij ob Sčavnici. Alojz Farkaš, prat>or- \ ščak v c. in kr. 27. pešpolku, je bil za svoje hrabro vedenje v četrti goriški bitki odbkovan s srebrno hra-brostno svetinjo i. razreda, Mesca septembra 1915 jpe bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda.
Kapela pri Radencih. V Očesiavcih je umrla dne 11, t. m. Marija Kreft, sestra pogojnega kanonika dr. Križaniča in Angeline Kiižanič, prednice čč. šolskih sfst-r v Celiu. Svetila ji veina luč!
*	Mala Nedelja. Dne 3. junija se bo vršila procesija k Mariji na Ptujsko goro. Ob 6. uri zjutraj bo pri Mali Nedelji sv. maša za romarje, potem odhod romarjev na Moravski vrh, od tam pa proti Sv. Lovrencu v Slov, gor. Tam se še zbere več romarjev in gredo skupno zbrani v molitvi proti Ptuju. V župnijska cerkvi sv, Petra in Pavla se bo podelil sv. blagoslov z Najsvetejšim. Okoli 11. urd je odhod iz Ptuja proti Sv, Roku. Tam bo nagovor o pomenu 301et-nice romauja, Od tam odhod proti Ptujski gori.
*	Stndenice. V Modražah ¿e zložilo v nedeljo, dne 7. t. m., prijateljsko omizje v Kužnerjevi gostilni na poziv vrlega domačina g. Jurija Plavčak za avstrijski Rudeči krji znesek K 8,74. Šolskemu vodstvu izročeni znesek se je odposlal vodstvu imenovane družbe, Bog povrni!
*	Konjice. Poročnik 11. polka ulancev knez E. Windischgratz je prišel v rusko ujetništvo.
*	Sv. Florijan pod Bočem. Crešnje se že trebijo pri nas in bodo ob ugodnem vremenu v začetku mesca junija že dobre za jed. — Zopet so udrli tatovi dne 10. maja h Kunstekovim ter odnesli meso in nekaj vecler pijače ter obleko; dalje k Fideršiču, koder so odnesli obleko in žensko uro z zlato verižico. Moramo biti dobro oboroženi in biti na straži po noči. drugače še nam vse j)okradejo.
*	St. Vid pri Planini. Umrl je dne 9. maja Fr. Žagar, priden posestnik v Podlogu v starosti 74 let. Dolgo in mučno bolezen je potrpežljivo prenašal. Zapustil je staro ženo In hčer, sin mu je pa v vojni. Pogreb se je vršil dne 11. maja, N. v m. p.!
*	Sv. Rok pri Šmarju. Mežnar Sv. Roka pri Šmarju, Jože! Novak, nam sporoča presrčno zahvalo za „Slovenskega Gospodarja", ki njega in njegove tovariše na bojnem polju obišče* in razveseli vsako nedeljo jutro. Tolaži in navdušuje nas ter uči in vodi na-še ljube domačine. Pozdravljamo: Jožef Novak, Franc Rajh, Vincenc Skorjanec, Martin Pevec, Fr. Vovk, Simon Petrovič iz Ljutomera, Franc Zaurič iz Brežic, Martin Knap iz Zibike.
*	Marnberg. God sv. Janeza Nepomučana se je dne 16. majnika pri podružni in romarski cerkvi na Suhem hribu kljub slabemu vremenu prav slovesno obhajal. Navzočih je bilo"7 duhovnikov. Posebno nas je razveselio. da nas je s svojo prisotnostjo počastil g. pisatelj Fr. Ks. Meško.
Zadnja poročila, doši v četrtek, 25. maja
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
f-
Dunaj, 24. maja.
Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Severno od Suganske doline so naše čete zavzele višinski greben od gore S a 1 u b S o do kraja B u r g e n (Borgo). Na mejnem grebenu južno od doline je bil sovražnik ' pregnan z gore K e m -p e 1 b e r g.
Dalje proti jugu držijo Italijani višine izhodno doline V a 1 d'A s s a in utrjeni prostor pri A s i a -g u in A r s i e r u. Oklopna utrdba Kampolon-g o je v naših rokah. Naše čete so se še bolj približale dolini" V a 1 d'A s s a in dolini P o s i n a.
Od začetka napadanja je bilo ujetih 24.400 Italijanov, med njimi 524 častnikov; uplenjenih pa 251 topov, 101 strojna puška in 16 minskih me-tačev.
V ozemlju na Doberdobu so bili artilerijski boji od Časa do časa zelo živahni. Pri Tržiču je bil sovražni napad odbit.
Naš zrakoplovni oddelek je metal bombe na postajo Per la Carnia,
Pri izpraznjenju krajev našega ozemlja od strani sovražnika je, kakor se zdi, odšlo deloma tudi italijansko prebivalstvo. Ljudje, ki tako zapustijo svojo domovino, bodo morali svoje združenje s sovražnikom zagovarjati po kazenskem pravu.
Balkansko bojišče.
Položaj nespremenjen.
Rusko bojišče.
Nobene spremembe.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, podmaršal.
Koliko zemlje smo že odvzeli Italijauonrt
Uspehi avstrijskega orožia proti Italijanom, ki so dan za dnevom večji in po katerih bodo Italijani kmalu popolnoma pregnani s Tirolskega, se easledu-io v Švici z izvanredno napetostjo. Po poročilih, ki kljub strogemu zaprtju meje prihajajo v Švico, je črta Asiago—Arsiero po Avstrijcih že močno ogrožena, Avstrijci so od začetka napadanja (15. maja) pridobili več kot 300 kvadratnih kilometrov zemlje.
Boji na desnem bregu Adiže.
Dosedaj so se vršili boji večinoma samo na le-; vi, to je izhodni strani Adiže. Iz poročil pa, ki prihajajo iz Italije, se razvidi, da so naši začeli napadati tudi na zahodni strani, to je med Adižo in G&rd-skim jezerom.
Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali; Posojilnica v Frajnu 30 K, Posojdnica in hranilnica v Slovenjgradcu 20 K, Ivan Medvešek, župnik na Vin-jah, 10 K, Mohorjani na Tinjah 10 K, Miroslav Volčič, župnik v Breznu, 10 K, dr, Anton Medved, o. fcr. profesor v Maribor, mesto venca f g. Iv. Markošeku 10 K, Tini Gutman v Gostingu za krulr sv. Autona 2 K, tiskarna sv. Cirila v Mariboru, ne računajoč poročilo za 1914-15 K 23.10, dr. Ivan Rajšp, c. in kr. nadzdravnik na bojnem polju, mesto venca f očetu, 30 K, Okrajna posojilnica v Ormožu 20 K, dr. Pave! Turner, veleposestnik v Mariboru, 20 K, G. Zrako, župnik v Puščavi, 10 K, Henrik Schreiner, c. kr. ravnatelj v Mariboru, 10 K, Pavel Holcman, kaplan v Mariboru, 16 K, dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru, 100 K, Fran Ogrizek, župnik v Dramljah, 6 K, Alojzij Sagaj, kaplan v Sv. Lovrenou na Dravskem polju, 10 K, Franc Rampre, kaplan v Sevnici ob Savi, 17 K, Vid Janžekovič, župnik v Svečini, 10 K, Franc Trop, župnik v Smarjeti pri RimskUl? topi., 10 K, drt Josip Somrak, profesor bogoslovja v Mariboru, 10 K, Franc Koser star., Juršinci, 1 K, Franc Pečnik, župnik v Podgorju, 20 K. Vsem čč, gg. darovalcem prisrčna hvala!
Ustnica yr©£§?i£šfv&
Sv. Krištof pri Laškem: Za se in za vsako osebo v družini in za vsakega delavca si smete na dan obdržati za vsakega 366 gr. žita ali 300 gr. moke. Zrafiunajte si koliko rabite v vsem ter poročajte glavarstvu, na kar se morajo ozirati. — Vojna pošta 6.: Ako ste v fronti, bo trda šla z dopustom. Ako niste, se javite k raportu in prosite za dopust.
HmB cerkvene pesmi ign. Htadnika,
za meš,:n ¡rbor in šolo z organu. Zdrava Marija op. 69. Marijine pesmi. 2 K. PeUro vojnih Marijinih op. 65. 1 K. Osem Tantum ergo op. 56. 3 K. Naroči se pri sklada' elju: Novomesto, Dolenjsko in v Kat. Bukvami v Liubl ani.	303
CSiit
redni občni zbor
Kmečke Hranilnice in posojilnice v Laškem,
reg. zadruga s neom. saveso.
ki se bo vršil dne 4. junija 1916 po prvem t>v. opravilu v izpraševalni sobani v nadžupnišču.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obinens
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1915.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Spreaemba pravil.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
NAČELSTVO.
Ifborno se ]• obneslo za vojake v vojski. In sploh u vsakega kot najboljše
bol obtožujoče mazanje
pri preklajenju, revmatizmu, protinu, prsni, vratni in bolesti v hrbtu Dr. Rihter-ja
Sidro - Limment.
• Pain-Expeller.
•80, 1-40, 2'—.
H
g»'«
Nadomestilo za Sidro
Steklenica kron. -
Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Richter-ja lekarni „Pri zlatem levu Praga, L, Elizabetna cesta 5. Dnevno razpošiljanje.

Loterijske številke.
•Fret, dne 17. maja 1916: 8 8 30 44 46 D Mai, dne 20. maja 1916: 20 58 45 17 79
Mala naznanila
t iS;i • *
p~™,vrd Franc Šušterič lastnik S r obaini Buče v Vranskigorci S, da se t njegovi hosti ne Se nobeno poškodovanje delat, in je vsaka postranska pot za živino in ljudi strogo prepovedana. Franc Šušterič, Čret.	364
Dober privatni
tapetnlk
sprejema vsa t njegovo stroko spadajoča dela v in izven Maribora. Na zahtevo pride delat na dom. Cene zmerne, delo Bolidno. — Cenj. adrese poslati na upravništvo pod naslovom „Tapetnik 361", Maribor.
Kuharica srednje starosti, vajena vsakega dela, želi stopiti v službo, tndi v kako župnišče. Naslov Alojz Jagodic Sv. Peter na Medv. selu, Kačidol, p. Podplat._311
Hišna šivilja se lepo priporoča za šivanje spoštovanim gospem. Znam lepo šivati belo perilo in obleke in grem Svat ven na deželo. Naslov: Hišna šivilja, Maribor Te-getthoffstrasse št. 28.	350
Hiša.
Kdor želi kupiti posestvo, naj se oglasi pri gospodinji Julijani Lah t Metavi št. 60. Sv. Peter niže Maribora. Hiša je zidana, posestvo je malo, meri 4'/, orale. Proda _se po jako ugodni ceni.	353
Gospodična z lepo pisavo želi stopiti kot začetnica v službo v kako pisarno. Vstop 1. junija. Naznanila pod „1. Junij 355" na upravništvo tega lista.
Za neko točilnico se takoj sprejme blagajničarka, ki razume oba deželna jezika in zna dobro računati; taka ki ume z registrirno blagajno ravnati, ima prednost. Ponudbe z zahtevki plače in priporočilnimi pismi na upravo „Slov. Gosp." pod „Blagajničarka št. 357."
Sprejmem dva starejša zakonska kot poljska hlapca in deklo. On mora hiti - vajen na vsa poljska dela, ona krmiti in molzti krave. Imata prosto stanovanje, kurjavo in dobro hrano. Plača po dogovoru. Ferd. Roš, velep., Hrastnik ob jnž. železnici.	358
Izurjen kovač se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. Marija Štadler, posestnica, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Spodnje Štajersko. 348
Posestvo na Spodnjem Štajerskem
ali v bližini Zagreba se išče. Ponudbe na: A. Skerk - Knittelfeld Karntnerg. 9.	346
Išče se dekla, bolj v letih, poštena delavna, ki razume dela v vrtu in na polj» ter zna krave molzti. Eilec, trgovina s premogom, Po-brežje pri Mariboru.	3.7
5 vinarjev
stane poštna dopisnica, s katero iahko dobite na zahtevo moj glavni cenik z novo slikanimi urami zastonj in poštnine prosto.
Prva tovarna ur Ivan Konrad,
c. i. k. dvorni dobavitelj v Brttxu 801 na Češkem.
Nikelnasta anker-ura K 6'30, 6'80, 9'60, starosrebrna-kovina-sta remont, ura K 8, s švicarskim kolesjem K 8'25, vojna spominska ura K 10, radium žepna ura K 18, niklasta budilka K 7, stenska ura K 5'20. Za vsako uro triletno pismeno jamstvo. Pošilja se proti povzetju. Noben riziko! Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. 1 Da
Klavirji od 75 do 350 K se prodajo. Maribor Šilerjeva ulica 14, hiša na dvorišču, I. nadstr. 365
Podstrešna ropotija se proda Maribor, Šilerjeva ulica 14, hiša na dvorišču, I. nadstropje.	366
Sprejme se takoj pastir na ugodnem kraju blizu župne cerkve. Mesečno plačilo 10 kron. Naslov pove uredništvo Slov. Gospodarja pod „Pastir 337".
Sprejme se takoj priden in zmožen pomočnik manufakturne stroke kakor tudi vajenec iz dobre hiše v trgovino Jos. Druškovič, Slovenj Gradec.	336
Službo oskrbnika ali šaferja na
Slov. Štajerju, Kranjskem ali Hrvaškem želi nastopiti s;.perarbitriran 32 letni orožnišk: str j mojster. Izdelal je z uspehom vinarsko šolo in je tad! sam osebno izvežban v vseh - -podarkih rečeh. Večletna praksa. Zmožen za delo. Vprašanja na upravništvo pod „Oskrbnik" št. 335.
posestvo
s ziuanu hišo ot> drža ei cesti St. Tij—Spielfeld, z nekaterimi orali rudofitne njive in trafika m proda. Cena 11.000 K. Nekaj dolga Sfihfio ostane na posestva. Hiša i« »mo par minut od farns cwrkcs> Št. Elj v 81ov. gor., 30 minut <■■'! žel postaje zabrzovlak« Spieifei . Possitvo je kakor tal&šS za ki ■:."ga penron>sta ali obrtnika Lastnik je Hranilnica in posojilnic» št Ilj v Slov. gor. Vpraša se pn načelniku č g žnpniicu Eraldu V račko-tn ali icpaau gospodu Thalerju.	317
Prodajalka, izurjena v mešani stroki, išče službe na deželi ali zunaj mesta. Naslov pove upravništvo tega lista pod „Prodajalka št. 343."
Išče se vinfčar ali najemnik z 2-3 osebami v Št. Peter pri Mariboru. Vpraša se: Maribor, Fabriksgasse St. 14.	342
^ ovc zidana hiša,
davka pr. nt», na Teair, s 5 so bazni 4 kuhinje, psr ¡na. knh.cja studenec, lepa njiva. Cinft 13 0 C kron. — HiSa brez njive, veiii vrt, drago kaki>r pti prvi Cen» 9000 K Tezno «3 pri gosri Rannar.	171
Koztleo - 2 i'/« m do'g. 6'/, m iirok, 8 štautov - Be prod.» po primerni ceni. Vpraša sa naj pri
JuJ. Kovačič, trgovca » Vojnikn.
JistlsdstrcpR», Sli» z velikim! s« o> vonji t v estu, d* i k» prortu oes* ta seto 82'C K, so prod» L*hk: olaiHIni pognji Cfa* 40.001! K. Več pod „Hifc& 192".
Učenca
sprejme takoj Franjo Oncheit »ve-Ane, Maribor Viktringhofgasse S3
Dobroidoča m»nj3a Spec;rij?jta
trgovina ko p.j -ni oddi ■/. f.ia^om in roravo t red. Vec M.d „Trgovina v Mariboru it. 310" pri r.prav-aišt u ,iov. Goip.
Vila
jofozidaa» f * smhacji. 4 predacti«, t kuhinje k vodo. Velik; vrt t ždariboru L»fiii pogoji. On» '¿8 «i »oč kron. Več pov« npravumni pod „Vila 172."
Po«r bgutci z juga I Imara >epo gtaaovaoje « ve; i mi sobami in kuhinjo i» fadrtropjn) po ceni <s» oddati. Suho stanovanje, h ša ob železnici iu drž. cesti, ne daleč od Maribora 2 oii) in cerkve '/, Dra)-Oglasit1 se je pri Martinu Ifeuriec, goat luičar, Strihovcu p Št. Ilj v Šlo*, gor.	290
Vinski kamen
kupuje M. Berdajg, Maribrr 832
Hiša ~
.lovozidan» 2 nadstropna v mestn, iti davka prost», velik vrt, gtaiio->a!ci plačajo na leto 28S2 bos. je prod» pod lahkimi plačilnimi oogoji z» 80 000 K. Več v uprav liStrn pod .Hiš» 80 000 Maribor".	190
™~~Hiša
aa voglu novozidana 2 nadst-opni. i prodaj» In cc, v mestu, le davk* prosta za s-anariuo se doni m '.rto i2(i0 K, Lahki p.?go i. Ceia S2.000 S Naglo* v upnmiišm. pod 3Dfc»k» presto it. 191. Mwi
Čevljarska zadruga v Ljubnem ob Savinji
vpisana zadruga z omejeno zavezo,
ima svoj letni občni zbor dne 28. maja 1916 ob 2. uri popoldne na Ljubnem v zadružni pisarni. DNEVNI REK:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje letnega računskega zaključka za leto
1915. 4 Slučajnosti.
34i K polnoštevilni udeležbi uljudno vabi načelstvo.
Prva slovenska razpošiljalna svetovno-znanih srebrno jeklenih
k	znamka dvojni
^ »Orel« z mečem,
katere so iz najboljšega in najvlačnejšega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izpeljane in za vsak kraj rabljive se toplo pr poroča.
Za vsak komad se garantira. Pri narociiu 10 kom. se doda 1 kuniad zastonj.
KMETOVALCI! ogibajte se manjvrednega židovskega blaga..	Zahtevajte cenik. Edina zaloga: Ad. Geiss a nasl. Viktor P;lih, Žalec v Savinjski dolini. 359
IU kislo zelje
824 š
kupuje trgovina p
Maribor, Koroška cesta 20
Za vse izraze in sočutja ob pre-bridki izgubi naše drago sestrične
Ane Boiinik,
izrekamo tem potom najiskrenejšo za hvalo č. g. duhovnem« ..svetoval u Fr. Hirti in po ebna zahvalo č. g kaplanu Štelanu Belšak, ki ^0 jo sprevideli s sv. zakr me > i in g. organistu za krasno petje r;a koru in pri pogrebu. Prisrčna zahvala tudi gospodič. Miciki G lčnik in g. Bez jakovi iz Frama >n vsem sosedom in znancem ter tudi vsem tistim, ki so nes tolažili v prebrid. i izgubi. Stotero Bog plati!	354
Fram, dne 20. maja 1Ü16. Janez Hojnik, Marjeta Hojnik, Terezija Hoinik,
stric.	teta.	sestrična.
Opozarjamo
veiicenjene kmetovalce v njih lastnem interesu, da g. Franc Kampuš iz Gornje Polskave od nas ni pooblaščen k sprejemanju denarjev ter izjavljajo, da ne priznamo nobenega plačila, ki se izvrši za nss v roke omenjenega Franceta Kampuša.
Tovarna poljedeljskih strojev, livarne železa in kovin K. & R. Ježek, Blansko na Moravskem.
352
■J iv.-M-lii;;-' iMMifc ' "
Vsem, ki so mojega ljubega očeta
lirana Zdoliek
dne 15 majnika spremljali k zadnjemu počitku se iskreno zahvaljujem. Priporočim dobrega očeta v pobožno molitev in blag spomin.
Gaberje-Celje. 17. majnika 1916.
Jožefa Zdolšek,
edina hči in sorodniki.
356

V neizrekljivi žalosti javimo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je naš preblagi in srCi o ljubljeni sin, brat, svak itd. itd. gospod
Med. Stanko Flrbas,
kot c. in kr. praporščak za svoje odlično in požrtvovalno službovanje na bojišču odlikovan z zlatim križem za zasluge,
v soboto dne 20. maja 1916 zvečer v rezervni bolnišnici v Brunecku na Tirolskem mirno v Gospodu zaspal.
Telesni ostanki predragega rajnkega se v Maribor prepeljejo in v četrtek dne 25. t. m ob 725. uri poooldne na mestnem pokopališču v Pobrežju položijo k zadnjemu počitku.
Sv. maša za rajnkega bo v petek dne 26. t. m. ob 10. uri v frančiškanski cerkvi v Mariboru. Maribor, dne 22. maja 1916.
Dr. Franc Firbas, c. kr. notar in Rosina Firbas, r0j. Schlmak, stariši. Pini Miiller, roj. Firbas, Lexl Decker, roj. Firbas, sestre. Berta Himmlcr, nevesta. Dr. Ferdinand Miiller, Kari Decker, svaka. Danica Miiller, nečakinja. Hartl Decker", nečak.
Í
Tužniin srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem prežalostno vest da je naš iskreno ljubljeni oče, soprog, brat, tast, stari oče, stric, gospod
Jakob Urbane
veleposestnik, lesotržec, častni občan i. t. d. v Lehnu na Pohorju
v starosti 6 i let po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnega se je vršil v četrtek dne 11. m; ja 1916 na pokopališče v Št. Lovrenc.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Marija Urbane roj. Schweiger,
soproga.
Julija, Lojzka, Zofka, Jakob, Maks, Franček, Marija Osetroj. Urbane, Frančka Pernat roj. Urbane
otroci.
Oset Andrej, Pernat Alfonz,	Marija Dltner roj. Urbane,
zeta	sestra.
Micka, Dragica,
vnukinji.
WKiiJ--IP*' '

- ■
• F.' »V
Mannfakturno t	rgoTino J. FAULAND v Ptuju
	se najbolj priporoča.
m I
a
S' IŽSfe

•A
m
H
<y ||
M H P



I
•ítí	Vfe$B O* 'üMÍVR -ri'.^.:^-
Rastvi ÁEv-sk mm* vwkt'Híísama,
.*	ir
piwtr	»> ñ*m
(ib vkn»l'¿bO '-i*	* -.1 «a» ífcírtsv*
•fretíaorfissfo í'v't	••««, pofr^j-
Prošnje &c<	^í* ^jí/iicst bmz-
' p\Bim	-"-i pkcji •<•*• kídefc??
i
'i; ■ V- g^r p «tpanfce vsa* <ta*v<v;V - ■ «ií iS, o«» f í
d&tA '■ <i¿-¿*M'-< >irn»j •.•.se
Li
II



jRri
i	fS„ I,
5*	*
Vabilo
na
Vsako množino kuhinjskih in mesarskih kOSti jj *upi po najboljših cenah trgovina F. Confidenti,
Zavedna, Celje.	2 >
MOL"
OBČNI ZBOR 1
t
yOkrajne posojilnice v Ljutomeru" j
ki se bode vršil v soboto, dne 27. maja 1.1. ob 8. ari zjutraj
V posojilni pisarni tr Ljutomeru.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorništva o računu za 1. 1915 in odobrenje istega.
3.	Izločitev udov.
4.	Sklepanje o brezobrestnem posojilu Marijanišča v Veržeju.
5.	Slučajni predlogi.
Ako bi ta na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 9. uri istega dne z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v smislu § 88. pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje se ca število navzočih zadružnikov.
V Ljutomru, dne 15. maja 1916.
Ludvik Babnik,
načelDik.
Vabilo"
Pozor kmetovalci I
Ne samudite takojšnega nakupa zanesljivih i? jkaljivib st-men, na primer: domače detelje nemške detelje (lucerne), pese rumene ui rudeie, trave sploh vseh semen, kakor tudi vrtnih in cvetličnih eni znane tvrdke SMautbner, ki se dobijo pri domači tvrdki
ivan Rt
46
li
alpski zeliščni linimeni
Najboljše, bolečino utehujoče sredstvo za vri-
oanje.
4«
Mestna lekarna »pri c. fcr orlu«
FRIDERIK PBULL,
lekarnar v Mariboru, Glavni trg. zraven rotovid
M^mc!


dame vedo, da je dobro raiktifeivslno sredstvo pn tofleti in negovanju botaikev velika važnosti. Zahteva se d^nes, da razkuževalno sredstvo hnro i» sigurno nčinkuje, da pa tndi prijetno diši in da je cono Mnogokrat
na
Kmečke hranilnice in posoji niče pri j Sv. Bolfenku v Slov goricah,
T*g< sadroga a neom. savesa
ki se bo vršil v nedeljo dne 4 junija 1916 ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih g. Franca Horvat pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah. DNEVNIKE Ela
1.	Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občr i,
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka ?a leto 1915.
4.	Volitev načelstva in nadzor?t-a
5.	Slučajnosti
Ako bi bil ta-le občni zbor nesklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal brezpogojno.	860
H a & e I s t v o.
Kdor hoče imeti
K
s katero se ni treba mučiti ter se lahko z enkratni» klepanjem z lahkoto kosi vsake vrste travo celi dan, naj se obrne na Ur d ko;
J Kras o vi c v Žalcu,
katera ima edino Zastopstvo svetovno man?h k« znamka »Poljedeljsko orodie« in j h je tudi vei tisoč razpečala. Za dobro kakovost, kos se jamči. Cenik na zahtevo brezplačno. Cene najnižje!801
Kifese!	Kose!
Čas košnje je tal
?gor kmetovalci!
Ijndje opazili, d» nekatere dacre po karbeln diieča ras-	;
kurevelaa sreift»a odHtfanjcjej», ker ee ?a neprijetni dnh	j ne d» odpraviti od rok, oblet e in perila. — Ako ee pa j vedno le

Vabilo
na redni občni zbor
rabi, ni nobenih neprilik! Lywform ima prijetni dobri «¡matični dnh, ie po oeni in ni stropen. Origifaaia steklenica v vsaki lekarni in drožertji K 12B Vse (i me naj bi torej le Ljsofonn

ki se
Kmetijske zadruge v Jaren ni.
bo vršil dne 4. junija 1916 po večernicah v Čitalnici. DNEVNIKI D:.
1.	Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrjenje rač. zaključka za L 1915. 4 Poročilo o izvršeni reviziji
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.	362
Načeistvo.
Nove oene od 1. maja naprej:
Lvsoform ena steklenica IGO gr
250 „ 500 „ lf«00 toaletno milo en ko h Pfefi'tírminz Lyacdorm (ustna v«,da)
»j »
i»
»» H
H 11
11
11
125 250 4-— 7 — 2 — 2 —
Naročite takoj za poskušnjo najboljše osi sedanjosti »Gorenjsko koso«, kt je izdelana ii najfinejše srebrnojeklene tvarine ter se za vsa) komad jamči (garantira). Dobi se edino y fjrvl
gorenjski raipoliliabi l#an
nranj «t 150 (Gorenjsko).
Gorenjska kosa 60 65 70 75 cm ddge^
_6 6V2 7 7V2 8 ? '-su'
Cet,a K 2 60 2 70 2 80 2 90 3 — komaj »Gorenjska kom« je lahka kot pero. torej pri pravna tudi za ženske!
(Zahtevajte ilustrovani cenik ssastonj!) 90
uemedom?:
ifcute&MCR kri»
^is yeíJo i/* -reii »«a
■ »Misto »a» í- ■ sta*
1 ¿icčko ndžtBpožtftn •: >
1 . ,-j Mt 3°/,)	rrtsk ii ■ j
1 .i»sii '•¿■it 4r-/0 odrske-n^-. lit^žk •;
12 žrebanj vsako leto, glaimi doBttfci 630.000 it
* igralno pravico do dobitkov et»e torJ® srečke v zneska do
ffrmkm
Ho;a*nui» in ¡grsLai hbM potil j i t?twpi«ia*
=s= Srečkovno 'ia?dopstvb 15. Ljub?jt a.
Izdajatelj In založnik: KatoJičko tiskovno drnStvo.
Od(?<m>rnl nr^dcik: Vekoelav f3tnpaxi<
Tisk tiskarna sv. Cirila v MarlNa».!