Dopisi.
Trst 19. aprila. — Mila spomlad se svojo zeleno odejo nas je kar na enkrat objela; drevje je že vse zeleno, trta in druge reči se dobro razvijajo. Mraz ni toliko poškodoval, kakor smo se s prva bali; vse se je nekako popravilo. — Zopet je bil veseli dan 16. t. m. v Roj an s ki čitalnici; sešlo se je ogromno število udov in rodoljubov tudi od daieč. Jako mične so bile dekla-macije naših mladih deklet in fantov , posebno pa moram omeniti sedmoletnega dečka g. Dolinarj evega, ki je deklamoval „Za Hrvate naše brate" tako izvrstno, da mu je vse ploskalo. Po deklamacijah je bila gledališka igra „Samo", o kteri na kratko le to rečem, da moremo ponosni biti, da imamo tako vrle igralce; zato jim v imenu vseh poslušalcev iskreno hvalo izrekam. Omeniti pa moram v tej igri še to, da ,/Triesterica", ki ni nič boljša od ljubljanskega „Tag-blatta", je zatrobila na velikonočno soboto, da Rojanska čitalnica napravi na velikonočni pondeljek „besedo" z igro „Samo, slovenski kralj". Policija, bravši „Samo, slovenski kralj", precej pošlje komisarja, da knjižico vzame in jo pod ostro cenzuro dene. Al ker se ni nič našlo , na kar bi se mogel kak renegat obesti, prišla je brez ovire na oder. Ker je bila z veliko pohvalo sprejeta, zato upamo, da nas igralci še enkrat ž njo razveselijo. Tombola in lepe pesmi so končale veseli večer.                                                     Tržačan.
Rojan 18. aprila. — Zahvaljujemo se prebivalcem Kranjske gore prav srčno, ki so našega vrlega uda g. Valentina Mertelna slovesno na pokopališče spremili. Naša čitalnica je zgubila navdušenega narodnjaka. Pozno sicer smo zvedeli njegovo smrt, a vendar veliko prezgodaj.  Bodi mu žemljica lahka!
Ivan D o lin ar, društveni tajnik. Zreče na Stajarskem 16. aprila. J. K. — Naj drage nam ,,Novice" blagovolijo iz našega kraja vzeti nekoliko vrstic v svoj predalček. — Kakor je ošabnemu Napoleonu III. glorija zginila, da je moral zapustiti svoj prestol, tako tudi se je zgodilo našemu nemšku-tarskemu županu Vukošeku; tudi on je moral zapustiti prestol županijski. Vrtal in skušal je sicer obdržati se na tem prestolu in klical na pomoč c. k. okrajno glavarstvo v Celji, al vse mu ni nič pomagalo; znebili smo sega; padel je, dane bode več vstal; namesti njega je bil od novih odbornikov izvoljen Peter Dobnik, po domače Bučar. On je zvest državljan, rodoljub in dober kristijan. Jurij Hren, Jože Potočan, Miha Gačnik, Valentin Rušnik, Matija Kukovič so novi odborniki. Zdaj je za cerkveno stran veliko bolje. Tudi ob šolsko nadzornistvo je prišel. Zdajci pa ga je huda jeza popadla, ter nas začel vse od kraja tožiti, da smo podpihovalci in šuntarji ljudstva itd. Naj bi raji skrbel, da dragi most čez Dravino hitro skonča! — 29. pro-senca se je v Konjiškem trgu začelo katoliško-politično društvo v hiši pri Druškovci; že v prvem shodu se je zapisalo 100 udov, in zdaj jih šteje že blizo 200 udov; imeli smo zdaj že tri prav izvrstne seje. Društvo je poslalo milovalno pismo v slovenskem jeziku do svetega
Očeta Pija IX. Ker je zdaj šel naš občespoštovani gospod kanonik Jožef Rozman, prvomestnik društva, v Rim, je vzel to pismo seboj, da ga predloži sv. Očetu. Vložilo je naše društvo že tudi protest zoper nove šolske postave in pritožbo uradnijam, da se tako slabo spolnuje § 19. temeljnih postav in se nam ne dad6 pravice, ki narodu našemu gred6. 4. seja bode 30. aprila. Tudi pri nas v Zrečah bomo osnovali katoliško-politično društvo; saj nam ga je živo potreba, ako še kaj hočemo ubraniti napačnih volitev, kakor je bilo dosehmal. — Pred 6 leti sem si jez naročeval iz Ljubljane prsni sirup, ki je ljudem prav dobro pomagal. Zdaj ga ne dobim več. Zatoraj prosim si. vredništvo „Novic", naj pozvč, kdo ima v Ljubljani tako zdravilo in nam naznani.*)
Metlika 14. aprila. — Z veseljem smo v št. 15. „Novic" čitali, da v poslednji seji je odbor družbe kmetijske okrajnemu šolskemu svetu tukajšnjemu podaril 200 divjakov za šolski vrt, in da prihodnje leto dobi žlahnih cepičev. Iskrena zahvala za to radodarnost izrekamo kmetijski družbi. Kar pa se tiče poprošenih pesek, moramo opomniti, da se ni čuditi, ako bi jih bili nekoliko iz Ljubljane radi dobili. Šolski vrt je nam še le pred enim mesecem po milosrčnosti našega vele-Častnega župnika gosp. Antona Reš-a v šolsko korist prepuščen bil, toraj nam ni bilo na misli popred pesek nabirati, predno nam ni bil prostor za setev zagotovljen. Vprihodnje se ve da bodemo si pesek dovolj preskrbeli. V tem malem času, kar nam je novi šolski vrt v rokah, smo vže do 700 dreves nasadili, in nadjamo se v kratkem jih še toliko nasaditi. Bog daj vspeh temu ravnanju l
Odbor okrajnega šolskega sveta. Kapelle, predsednik.
Iz Zatičiuske okolice na Dolenskem. (O novi cenitvi zemljiški). Da smo mi Kranjci in še posebno Dolenci z zemljiškim davkom hudo preobloženi, to je že starodavna pritožba in tako očitno pred svetom ni nobeden še naših ran tolikrat in resnično odkrival kakor naš deželni zbor, v kterem smo culi tudi glas grofa Antona Auersperga. In dosegel je to, da je mi-lostljivi cesar ukazal, da vsako leto se odpiše nekoliko davka. Morebiti je naš deželni zbor tudi najbolj povod temu dal, da se zdaj po vsem cesarstvu cenijo zemljiški davki na novo. Kamo so prišle naše kmetije, prepriča se vsak lahko, naj grč le gledat naših hlevov, pa šteje goveda, prešiče, konje; videl bode, da je živine — glavnega stebra vsacega kmetijstva — premalo, a tudi kakošna je! Potem pa naj gre gledat v Ljubljano k tisti gosp6ski, ki ima zapisane dolžnike, in videl bode samo v letu 1870. zarad zaostalih dav-kovskih dolgov tavžent in tavžent eksekucijskih inta-bulacij; pa naj gre še dalje k okrajnim sodnijam in naj preračuni silne stroške za te intabulacije. Al niso vse to žive a žalostne priče, kako od leta do leta raste uboštvo lj udstva našega? Ubogi kmet zdihuje, da vkljub temu, da pridno dela, varčno gospoduje in nič ne zapravlja (zanikernih gospodarjev in takih, ki pijančevajo, ne štejemo tu vmes), si vendar ne more pomagati na bolje.
Ko je lanska naša „Pratika", ktera se v nobeni hiši po kmetih ne pogreša, nam povedala, da se bodo zemljišča na novo cenila in po tej cenitvi drugačen zemljisk davek ustanovil, mislil si je marsikter kmet* hvala „Pratiki", da nam tudi pove in razjasni, kar zadeva našo kožo! Bog je res milostljiv in pravičen; on vidi naše nadloge in reve in nas hoče po novi postavi rešiti silo težavnega stami.    Al se ve,  da pomoč
*) Obrnite se na štacuno gosp. Wenzel-na v Ljubljani; on ima mnogovrstne prsne sirupe.                                                Vred.
135
136
nam more očitna biti; breme se nam mora djansko po-lajsati, sicer vse naše upanje splava po vodi. Letošnja „Pratika" nam pa ni nič omenila, kako in kaj je o tej zadevi. Zato hrepenimo zdaj po tem, kar nam ,,Novice" poved6 o cenilnem delovanji. — 17. dne t. m. so bili župani in drugi zvedenci poklicani po naši okrajni cenilni komisiji v Zatičino ter so bili poprašani za ceno naših pridelkov od leta 1855. do 1869. Ker pa si posestniki nismo nikoli zapisovali cene prejšnjih let, nismo bili v stanu druzega povedati kakor le poprečno ceno , kakor nam je v spominu bilo , tako-le: vagan prosa 1 gold. 60 kr., ajde 1 gold. 60 kr., lanenega semena 3 gold., krompirja 70 kr., repe 20 kr., cent prediva 10 gld., deteljnega sena 60 kr., senože-škega sena sladkega 50 kr., kislega 25 kr., mešanega 30 kr., močvirnega 15 kr., o ta ve sladke 40 kr., kisle 20 kr., mešane 25 kr., zimske slame 20 kr., poletne 25 kr., vedro vina 1 gld. 20 kr., seženj drv trdih 80 kr., mehkih 40 kr., deteljnega semena cent 30 gld., gozdne stelje en voz z 10 centi 20 kr., cent gnoj a 2 gld., 1000 trt 10 gld., vprega 4 konj za dan 10 gold., dveh 6 gold., enega 3 gold., 4 volov 7 gold., dveh 4 gold., dnina navadnega delalca na dan 80 kr., posebno izurjenega 1 gold. 20 kr. — Naj pri tej priliki omenim še to , da lansko leto sta dva gospoda od okrajne cenilne komisije malo časa bila tukaj in da je neki cenilni inšpektor prišel v Zatičino pozvedit, po čim da grajščina svoje senožeti v najem daje. Na-jemščina grajskih senožet je veliko viša kakor druzih, zato si mislimo, da je gospod inšpektor tudi poprašal, od kodi ta viša cena? in če je, kakor posel njegov zahteva, to izprašal, gotovo je zvedel, da tu. so bili umetno in drago napravljeni ribnjaki nekdanjih tukajšnjih minihov, in da bi krivično bilo, ako bi se tak svet jemal za merilo pri cenitvi druzih. — Kar se tiče cene drv, ne bi bilo v nemar puščati, da gospodar, kteri vsako leto 100 sežnjev (klafter) lesa pravilno brez poškodbe gozda v razmeri k temu, kar ga doraste, prodati more, od tega pa le 10 sežnjev po 5 gold. spe-čati more, mora vseh 100 sežnjev s številko 50 gold. razšteti (razdeliti), in da le po tej razštevi se najde prava cena za seženj drv. — KoneČno pa še to: Živo želeti je, da oni gospodje, ki imajo izvršiti cenitev, ne bi pozabili, da cena pšenice, rži, ječmena in ovsa po ljubljanski tržni ceni ne more veljati za naš domači pridelek, kajti una je merjena po veliko boljem iz Ogerskega pripeljanem žitu.
Iz Razdrtega 19. avg. {Očitna zahvala.) Razglasite drage „Novice" prisrčno zahvalo vsem dobrotnikom, kteri so pogorelcem našim na pomoč prihiteli. Prva pomoč nam je dospela že na dan požara, ko je c. k. okrajni glavar gosp. Globočnik 100 gold. razdelil siromakom in potem se marljivo prizadeval, da so pre-svitli cesar v ta namen 400 gold. darovati blagovolili. Slavna čitalnica z 170 gold. in kazina s 30 gold. v Postojni ste siromakom našim naklonile lepo pomoč; ravno tako ljubljanski „Sokol" s čitalnico združen z veselico v Tavčarjevi dvorani z 78 gold. Gospod Kafov iz Ljubljane je podaril 100 gold. in gospa Lena si iz Gorice 60 gold. Gospod Anton Mihieli iz Razdrtega, posestnik in tudi sam pogorelec, prepričan o veliki nesreči, je podelil 50 gold. Se je več drugih blagih src, ki so v ta namen darovali, kterim se sploh zahvaljujemo v imenu nesrečnih pogorelcev ter jim hvaležnih src zakličemo: Bog Vam povrni stoterno!
V imenu odborovem: Anton Osana. Iz Kamnika.    {Očitna zalivala.)   Podpisani odbor šteje si v svojo   živo dolžnost,   da  očitno hvalo izreka dobrotljivemu podporniku  naše čitalnice gosp. Alojziju
Stadlerju, kositrarskemu mojstru (Spangler) v Kamniku za njegov velikodušni dar. Naredil je namreč naši čitalnici zopet dva jako lepa lestenca (lustra), ktera kaj lepo kinčata sedanje veče Čitalničine prostore. Naredil ju je rodoljubni mož za tako malo odškodovanje, da lahko rečemo, da jih je čitalnici le podaril. Bodi mu za to prisrčna zahvala! Ob enem pa take lestence prav posebno priporočamo čitalnicam vsem , ki nimajo plinove osvečave, da si jih omislijo. Narejeni so za 6 petroleumovih svetilnic; to pa toliko svitlobe daje, da zadostuje skoro za vsako dvorano; pri vsem tem se pa gotovo več ko polovico stroškov za svečavo prihrani. Vrh tega pa so tudi kaj lep kinč čitalnici. Tudi za cerkve bili bi pripravni. Konečno naj bode rodoljubni g. Stadler priporočan tudi cerkvenim predstojnikom, ako jim je treba zvonikov (turnov) pokrivati. On je lepo okusno in natančno izdelal zvonik tukaj na ,,malem gradu" in na „žaleh", kakor tudi zvonik v Nevljah pri Kamniku in v Mediji pri Zagorji. Za vsa ta dela mu predstojni-štva omenjenih cerkva gotovo bodo radi najboljša spri-čala dali. Sploh ima vrli ta obrtnik veliko zalogo druzega v njegovo rokodelstvo spadajočega blaga.
Odbor čitalnici n.
Iz Kamnika 20. aprila. — Da bi obilo prostora imele naše mile „Novice" za bolj lokalne zadeve , napisal bi jim lahko veliko o Čitalnici naši; al ker vem, da imajo mnogovrstnega gradiva na kupe, omenil bodem na kratko le to, da so nas naši vrli igralci in igralke ze!6 razveseljevali z gledišČinama igrama „Zgubljeni sin" od Fr. Silvestra, jako ginljivo igro, in z veselo igro „Ultra". Le tako naprej gospodje in gospodičine! mati Slovenija ima veselje nad vami. Krepko je treba stati, a vse na tanko in premišljeno ravnati, kajti naši sovražniki so nam vedno za petami, in vsako priložnost, da! Še celo „božjo pot" porabijo, da bi nam bili na škodo ; vlovili so celo par častilakomnih čitalničar-jev, ktere imajo za orodje, da bi med nami delali zdražbo; al dozdaj jim je še povsod spodletelo, kajti iskrena volja in stanovitnost pravega domorodca je kakor skala nepremakljiva, in tacih poštenih mož, hvala Bogu, ni ravno malo pri nas. — Snuje se zdaj od nemškutarske stranke nek „Damenverein" tukaj ; ude za to društvo je kaj marljivo uradnik g. Lileg nabiral; njih naloga bode menda postrežba ranjenih vojakov. Ali mar že tako po vojski smrdi med našimi nemškutarji? Radovedni smo, koliko kruha bode iz moke naših ,,damic"!
Iz Ljubljane. {Iz odbora kmetijske družbe.) Mini-sterstvo kmetijstva je vprašalo kmetijsko družbo, to je, dotični odbor: ali ostane pri svojih predlogih o tem, kaj in koliko naj se iz državnega denarja za letošnje leto da podpore za povdigo kmetijstva in gozdarstva, ali če želi kaj drugače? Stavilo pa je ministerstvo to vprašanje zato, ker zdaj še le bo državni zbor dunajski dognal denarni proračun za leto 1871. — Po vsestranskem prevdarku je dotični odbor v nedeljski seji sklenil prositi ministerstvo, naj podeli za letošnje leto: za prvo ustanovitev niže kmetijske šole na Kranjskem 5000 gld.,
—  za prvo ustanovitev vinske in sadjerejske šole v Vipavi, ali Če je ne bode mogoče narediti, za enako šolo na Dolenskem 3000 gld., — za statistiko kranjskih pridelkov 1000 gold., — za nakup kmetijskega orodja 1000 gold., — za gnojnišča 300 gold., — za nakup različnih semen 600 gold., — za povzdigo sviloreje 50u gold., — za sadjerejske in vinorejske namene 1000 gold., — v povzdigo predivstva za orodje in seme 300 gold., — za premije goveje živine in nakup ple-mennih juncev 6000 gld., — za nakup ovac lOoO gld.,
—  za nakup prešičev 1000 gold., — za povzdigo čbe-loreje 400 gld., — za povzdigo gozdarstva 1300gld.,—
137
za napravo kali za napajanje živine v tacih krajih, kjer ni vode, 3000 gold., — vrtu družbe kmetijske v pomoč kmetijskih skušenj, nakupa semen itd. 400 gold.; — skupaj po takem 25.800 gold. Subvencije za stanovitnega potnega učenika kmetijstva se za letos ni prosilo dotičnih 1200 gld., ker še nimamo tacega učenika.
— (Deželni odbor) je deželni vladi na njeni dopis predlagal, da se leto 1871. za priprego plačuje po 63 kraje, od milje.
—  (Beseda v Čitalnici naši s plesom) v nedeljo, poslednja letošnje zimske saisone, bila je tako sijajna, da se da primerjati le najlepšim Vodnikovim besedam preteklih let. Toliko je ta večer vrelo občinstva v narodni dom, da je manjkalo prostora. Tudi c. kr. deželni predsednik baron Conrad je „besedo" počastil se svojo nazočostjo. In kdo je bil oni magnet, ki je v prijaznem pomladanskem večeru vendar toliko občinstva združil v čitalnični dvorani? V vseh točkah izvrstni program, ki so ga izpeljevale nam že dobroznane priljubljene moči, še posebno pa slavljena gospodičina Elena Pes Jakova, ki je danes prvikrat pela v čitalnici in zadnjikrat na javnem odru. Naj nam je danes dopuščeno odstopiti od navadnega popisovanja posamesnih toček, v kterih so gospodičina pl. Neuge-bauerjeva, gospodje pevci, ki so peli samospeve in osmospev, gospodičine pevke in gospodje pevci, ki so peli zbore, in vsi drugi v glasbinem razdelku pomagali poveličati poslednjo „besedo"; kajti namen nam je le po občutkih, ki so vladali ta večer v čitalnici, razdeliti „besedo" na dvoje, kterim je konečno pristopilo še veselje, ki se je izrazovalo v živahnem plesu po besedi. Gospa Kor. Solmajerjeva je namreč do solz ganila poslušalce s deklamacijo „Graničara", gospodičina Elena Pesjakova pa je s petjem svojim v pravem pomenu besede elektrizirala vse pričujoče. — „Graničar", izvrstno poslovenjen po Fr. Cegnarji, je v malo vrsticah velika žaloigra, ktero nam je gospd Solmajerjeva v vseh djanjih tako živo predstavila pred oči, da nas je groza tresla pri besedah Graničar-jevih: ,,kdo si?" in smo žalosti koprneli, videti prestreljeno njegovo mamico". Navdušena pohvala je donela mojstrici v deklamaciji. To je bil ginljivi del „besedeu. V drugem delu pa je mojstrica pesmi, gospodičina Elena Pesjakova nas očarala s dvema pes-mama: ena je bila arija iz Verdijeve opere „Trova-tore", druga arija iz Gounodove „Ave Marije". Prekrasni glas, umetnost pevanja, preljubeznjivi način, kako Elena poje, in vrh vsega tega še odlična cela njena oseba: vse to skupaj misli si, dragi bralec, in lahko bodeš razumel pohvalo tako gromovito, da se je zibala dvorana in da se poslušalci niso pomirili, dokler ni še enkrat stopila na oder in zapela nam mične Vilharjeve „tičice," kteri so zopet častitali viharni slava-klici in cvetlični šopki. Mati njena, slavna naša pesmica, gospa Lujiza Pesjakova, ki je tudi počastila to večernico s svojo nazočostjo, videla je zopet danes, kako narod slovenski ve ceniti, kar se izvrstnega poklada na oltar domovini naši. In tako smo pričali, kar smo v začetku tega popisa rekli o sijaj nosti poslednje čitalnične besede. Pevovodju gosp. V. Val en ti izrekujemo pa še posebno zahvalo za vredbo intere3antne besede.
—   (Bolnišnici ljubljanski) je Barlič France iz Go-ričanj zapustil 5 gold., ktere je gospod Kolovratski župnik upravništvu imenovane bolnišnice izročil. — Želeti bi bilo, da bi se pri oporokah sploh tudi deželnim dobrodelnim napravam kaj zapustilo.
—   (Grof Margheri) je v klubu „velicih posestnikov" , kteri so za 3 lote manj zagrizeni ustavoverci kakor Fux i, Sturm-i, Giskre itd.
—  (Dr. Klun) — to iz gotovega vira moremo povedati — je že prodal vso hišno opravo pa tudi stanovanje že oddal, ker se maja meseca misli podati na svoje posestvo v Švico. Ali bo iz Švice hodil centralistične „velike posestnike" zagovarjaty kranjski deželni zbor ali ne, tega še ne vemo, kajti Švicar dr. Klun postane zdaj djansko federalist, kakor je z besedo, dobro plačano z ruskimi rublji, že bil v pisanjih svojih.
—  (Za župana) je gosp. Dež man potrjen in včeraj bil vmesten. Magistratni uradnik Hudobivnigg, ki je pri odpovedi prejšnjega župana dr. Zupana še solze pretakal, se je včeraj že potolažil; ni se več ihtil, kakor unidan, ko je v zapisniku slovo jemal od prejšnjega župana; po takem si je novi župan že pridobil eno nasprotno dušico. Da bi bil pa cesarski namestnik tako pozdravljal kolovodjo deželni večini nasprotne stranke, kakor „Tagblatt" piše, tega ne moremo verjeti. — Predvčeranjim je magistrat po licitandi prodal 10 oralov mestnega maha.
—  (})Tagblatt") hoče svoje laži o dram. društvu operati in od nas zadnjič priobčeno dejansko pojasnilo s tem pobiti, da starim lažem pristavlja nove. Kakor je nam povedano iz zanesljivega vira, je vse, kar je „Tagblatt" kvasil v svojem odgovoru, od prve do zadnje pike laž, debela laž. „Tagblatt" se sicer jezi in po svoji navadi imenuje naš kratek odgovor surov; al to stvari ne premeni, laž je laž in resnica pa resnica, za slednjo pa „Tagblattu" ni mar. Sramota je res, da se more kak list s tako strastjo valjati v samih lažeh in nesramnih psovanjih, kakor to vidimo dan za dnevom pri „Tagblattu" in spet posebno o do-godbi na Šmarni gori unidan, ko sta „feuerwehrist" Pristov in njegov pajdaž tolovajsko napadla mirne ljudi, sina gosp. Zadnikarjevega in še druzega, kar se je „Tagblatt" predrznil tajiti. Naj lažnik, ki take ,,feuer-wehriste" pod svoje krilo jemlje, sicer pa zavoljo navadnega pijanca celo našo deželo sramoti, gre pra-šat s o dni j o, pa bode zvedel, da so „Novice" resnico govorile.
—  (Slovenska predstava)^na korist gospodičine Albine Brusove in gosp. Sušteršiča bode jutri v četrtek 27. t. m. v gledališču. Igrale se bodo tri mične igre, med njimi dve novi, namreč: „Odkrila je srce", v kterej ima jako lepo nalogo gospodičina Brusova, „Beli Othelo" in konečno burka „Živo mrtva zakonska", ki je že znana. Priljubljenost obeh beneficijantov in njih zasluge za narodno gledališko umetnost, ter tudi dobro izbrane igre so nam porok, da bode gledališče polno in da se je nadejati prav veselega večera. — V nedeljo 30. t. m., to je ravno pred sejmom, pa je zopet predstava na korist gospodu Medenu. Igrale se bodete dve igri ,,Suknjo doli" in „Diamant", med igrama pa je pevski del in sicer krasni veliki zbor jetnikov iz opere „Fidelio" in finale za tenor in kor iz opere „Lucija" in morebiti še kaka pevska točka. Ker se končajo s tem letošnje slovenske predstave se nadejamo tudi pri tej predstavi prav obilnega obiska, kterega srčno želimo visokocenjenemu gosp. Medenu.
—  (Vabilo.) Prihodnjo soboto dne 29. aprila zvečer ob 7. uri bode odbor ,,Slovenije" imel svojo sejo in se pomenkoval o nekih nasvetih zastran go-renske železnice. — Potem pa se začnejo ob pol 8. uri govorniške vaje in sicer o časnikarstvu, pri čemur se je nadjati, da se udeleži več govornikov in je tedaj pričakovati zanimiv večer. Zato se vabijo vsi udje društva „Slovenije" in (ker to ni zborovanje, da bi se kaj sklepalo) tudi čitalnice v navadno dvorano. Sedanja dot je menda na več časa v političnem in narodnem  ob. II 'i odločivna,   toraj je treba
združevati moči in spoznavati cilj in konec našega delovanja , kakor tudi sredstva, da bi se vendar enkrat dokopali do narodne ravnopravnosti, narodne splošne ©mike in narodne sreče. Žrtve malega časa gotovo niso prevelike.
— (Pri zadnji gledališki predstavi) na korist go-spej Odi je vi sta beneficijantinja in gosp. Meden lepo izvršila dvospev iz opere „Trovatore"; tudi zbor je lepo pel. Pesebno hvalo pa je zaslužila gospa Odijeva v šaloigri „V Ljubljano jo dajmo", v kteri, poleg druzih je gosp. Gecelj tako izvrstno igral, kakor da bi bila ta rola nalašč za-nj narejena. Škoda, da gledališče ni bilo polno.
— (»Sokole"), ki se hočejo djanjsko udeležiti javne telovadne predstave, naj pridejo v saboto 29. dne t. m. ob pol osmi uri zvečer v telovadnico.
J. Z. Vesely, načelnik.
138