n Najveiji slovenski dnevnik T Združenih dri ar ah | V«U* za ne leto • - . $6.00 g Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za Inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust slovenskih idelaycev y Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 57. — STEV. 57. Entered as 8econd Class Matter September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y., under, Act of Congress of March 3, 1870 NEW YORK, FRIDAY, MARCH 10, 1933. — PETEK, 10. MARCA 1933 r. I The largest Slovenian Daily k the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON; CHelsea 3—9871 VOLUME XLL — LETNIK XLL BANČNI PRAZNIK JE BIL VČERAJ PODALJŠAN PREDSEDNIK ROOSEVELT JE DOBIL OD KONGRESA NEOMEJENO OBLAST V BANČNIH ZADEVAH Predsednik Roosevelt je postal finančni diktator. — Njegov predlog je bil v obeh zbornicah sprejet. Poslanska zbornica je glasovala soglasno, dočim je bilo v senatu nekaj glasov proti. — Le trdne banke bodo smele poslovati. — Predsednikova bančna predloga sprejeta. WASHINGTON. D. C., 9. marca. — Predsednik Roosevelt je malo pred polnočjo podališal narod ni bančni praznik za nedoločen čas. — Stiska, v kateri se nahaja narod, še ni končana, — je rekel. — Vsled tega je treba bančni praznik podaljšati ter izvesti vse odredbe, katere vsebuje proklamacija, ki sem jo izdal prejšnjo nedelje. Zlato je še vedno prepovedano izvažati. Oni, ki kupičijo oziroma skrivajo zlati denar, bodo podvrženi ostri kazni. Bančni praznik, ki je bil proklami-ran v nedeljo, bi moral biti končan v noči od četrtka na petek. Ostal bo pa še nadalje v veljavi. Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da bodo smele zdrave in trdne banke v ponedeljek odpreti svoja vrata. Banke, ki niso na popolnoma zdravi podlagi, bodo ostale zaprte. Kakšna bo njihova usoda, se zaenkrat še ne ve. Vlada bo najbrž nekatere skušala spraviti na zdravo podlago, ostale bodo pa morale likvidirati. Predsednik je bil v obeh zbornicah kongresa imenovan za začasnega finančnega diktatorja. Poslansko zbornica se je soglasno izrekla zanj, dočim je bilo v senatu sedem senatorjev proti njemu: Bančna predloga, ki jo je izdelal predsednik v družbi svojih svetovalcev, je bila sprejeta. Predloga sicer ne predvideva nobene temeljite bančne reforme, pušča pa pot za drastično ureditev ameriškega bančnega sistema. To so v kratkih potezah veliki razvoji današnjega dne. V deželi je vsega skupaj približno devetnajst tisoč narodnih in državnih bank, in tretina teh bo v kratkem času odprta. Kaj se bo zgodilo z ostalimi 12,000 do 14,000 bankami se zaenkrat še ne ve. Deset minut pred deveto uro je podpisal predsednik Roosevelt predlogo, ki je s tem postala zakon. Bančna predloga, ki sta jo ob pol osmih podpisala podpredsednik Garner in speaker Rainey, določa ostro kazen za vse, ki skrivajo zlati denar, reorganizacijo bank, ki niso na dobri podlagi, ter obnovitev rednih bančnih poslov. \ ——* « Japonska armada ob kitajskem zidu DELA B0 ZA 200 TISOČ LJUDI ŽUPAN0VAŽENA SE HOČE LOČITI Senator Norris je vložil Mrs. Walker pravi, da jo predlog, na j se obnovi je njen mož že leta 1928 zapustil in se izza onega časa ni vec brigal zanjo. dela v dolini reke Tennessee. — To bo v soglasju z Rooseveltovim načrtom. Washington, D. C., 0. marca. K.Miator Norris iz Nabraske j-* vložil danes v senatu prelogo. ko je nam« nika lioosevelta t»*r i/premeniti Miami, Fla., 9. marca. — Mrs. Janet Allen Walker, žena bivšega newyorskega župana Jamesa J. AValkerja, je vložila d;ims tožoo CERMAK0V0 _TRUPL0 DOMA Sprejelo ga je nad 200 tisoč ljudi. — Na mrtvaškem odru leži v svoji hiši. — Prepeljan bo v mestno hišo. Chicago, HI., 0. marca. — Župan Anton J. (.'ermak, ki je bil . pri atentatu na predsednika Roo- j tožb. pravi,: sevelta w februarja obstreljen V KITAJCI SE UMIKAJO PROTI MESTU PEIPINGU CENGTEH, Džehol, 9. marca. — Japonski letalci so bombardirali kitajsko vojsko, ki je bežala skozi prelaz Kupei. S tem so se Japonci polastili zadnjega prelaza skozi kitajski zid. Kitajci so bežali proti Peipingu, ki je 65 milj jugozapadno od Kupei prelaza. za ločitev zakona. V anes v senatu prelogo. ko- . - • T- - h___ v "fc^, leuiuarja uusireijeii x i^/vm. j * nr|ATV ... je izvesti načrt Miami- Fla" in v I™*** GONJ A PROTI Azrok.1 zapustil t raj umrl. je bil pripeljan v Chi- \\ alker se nahnja v r raueiji v dolino reke Tennessee industrijalni okraj. Predloga j<* baje v popolnem soglasju z načrti predsednika Kno-.sevelta. < i radii i bi nasipe, prekope in elektrarne, in pri teh delili bi d»r-bilo takoj zaposlen je nad dveslo-1 Lsoč delavcev. Za izvedbo tejra načrta bi bilo treba več milijonov dolarjev. Izdatke bi bilo mogoče pokriti z di>-bodki, ki bi jih prinašale t'!«-k-t ra rn«'. Ozemlje, kjer bi se ta dela vršila. si je Franklin I). Kooseveit oirledal. ko so je mudil v kopališču v Warm Springs, (ia. v ogromni družbi neke miaiie igralke, dočim je preživela Mrs. "Walker zimo v t uka jšn jem letovišču. Mrs. Walker pravi, da se je njen eago v sredo zjutraj. Xad 1(H) uradnih avtomobilov je sledilo mrtvaškemu vozu z železniške postaje mimo mestne hiše na njegov dom. kj«-r je bil polo-moz dne 1». oktobra leta 192h pre- j -en ny mrtvaSki 0lIer v ,etrtek .selil od nje v hotel ni da izza o- 2jutraj bU položen na ^lstnl 0. nega easu nista vee z.vela .skupaj.. (lor y ln0K(ni ^ y iek zjutrjj Ona mu baje m dala nobenega . boJo oprav,jlHli mrtVaški obredi v povoda, da bi JO zapustil. \ eekrat nii(.aK„ Stadium. mu je prigovarjala, da bi se vrinil v- i... *1 : „ .__ ~ i .. 1 7 - , I A a krsti je bil samo venec, ka- k n ji. t« »da vse njene toda vse njene besede .so naletele na gluha ušesa. Tožba za ločitev zakona je bila vložena v okrajnem sodišču Dade okraja. Prepis tožbe županu v Francijo. jc f CURTIS BO ZOPET ODVETNIK Washington, D. C., 9. mina. IJivši podpredsednik Združenih držav Charles Curtis je v distrik-tu Columbia vložil prošnjo za o-pravljanje odvetniške službe. Svoj uratl ima v poslopju čez ulieo nasproti podpredsedniškega urada, katerega j«4 iriel štiri leta in ki ga je v soboto izpraznil. KONGRESNIH BO ZAHTEVAL PIVO Washington, D. C., H. marca. Kongre.suik Thomas II. fullen iz Xew York a j«* naznanil, da bo takoj stavil predlogo. da je dovoljeno pivo po 3.2 otlstotka. katera ]>red!oga je umrla v zadnji senatni zborniei. terega je se vel t. ko je bilo Čermakovo truplo s postaje prepeljjtuo na njegov dim. IN) ulicah je bilo priča žalostnega sprevoda nad 200 tisoč ljudi. Dva gasilska tovorna avtomobila .sta bila naložena z vein-i. ' Pokopan bo v družinski grob- ' niei na češkem narodnem pokopališču. AVTOMOBILI SO IZPODRINI-LI KAMELE D. C., 0. marea. občutila stoletje Washington, Tudi kamela jt strojev. Mohamedanski romarji, ki potujejo v Meko blizu Rdečega morja. potujejo sedaj večinoma z avtomobili. mesto s kamelami, kakor je to bilo skozi stoletja v navadi. flJDNO ZA SEDANJI ČAS Vi • L-1 i 11-1 Chicago, 111., 9. marea. — Tr- kongresu ni bilo danes niti republikancev, niti'?ovtH. zem!ji*.i Leuhring je o- demokratov. Bili so sami Amerikanci, katerim je pri glasil, da ima naprodaj majhno srcu dobrobit naroda. fa™° v ,ta4'a- in- Ze]u se ^ kt i • i .i . . . -i n ii i • • t ko še istega dne pi.de v INek.1 kongresnik je izjavil: — Predloga mora biti njegovo pisarno mož in mu pra- danes sprejeta, če ne, bomo imeli jutri katastrofo. vi Debata je bila v senatu in poslanski zbornici brez- 7" Far'no kl,?itL ^ ' \ / • • -t i- I)ri izvleee iz žepa $k»00 obzirno omejena. Vsi ugovori senatorja Longa, ki v <«eset dolarskih bankovcih. se je skušal zavzemati za državne banke, so bili odklonjeni. Kongres si je leta in leta brezuspešno prizadeval, da bi spravil ameriške banke na boljšo podlago. Cesar se mu ni posrečilo v večletnem prizadeva-. nju je bilo danes izvedeno v pičlih sedmih urah. Ob dvanajstih je začel kongres zborovati; dvajset minut pred eno uro je bilo prečitana predsednikova poslanica; par minut po četrti uri je bila predloga že sprejeta v poslanski zbornici in v senatu. "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda V Ameriki I — Naročajte ga I FRANCIJA NAJ PLAČA AMERIKI DOLG Pariz,. Francija, 0. marea. — Prejšnji ministrski predsednik K. Ilerriot. ki je še kot ministrski predsednik zahteval, da Francija plača Ameriki dolg, je zopet kot državni poslanec priporočal, da Francija sedaj plača $19.000,000. katera vsota je zapadla 15. decembra, v znak francoskega prijateljstva v sedanji ameriški dona rni krizi. Izraizil je popolno zaupanje, da bodo Združene države premagale dosedanje težkoee. CIVILNA VOJNA PRETI V AVSTRIJI Dunaj, Avstrija, i), marca. — Hitlerjevi pristaši v Avstriji so mnenja, da bo sedanje avstrij.sk«« diktator.stvo pospešilo združenje Avstrije z Nemčijo. Kocijalisti so zagrozili z meščanko vojno, medtem ko narodni socijalisti ne upoštevajo i»re povedi kfnit-l«»rj:i Kngelberta Duil-fns.sa. ki prevzel diktatorstvo, tla ne smejo prirediti demonstracij po Dunaju. Narodni soeijalisti (fašisti) s in naeijonalistov. l*oveljnik fašistovske armade v Berlinu, grof Ernest Helhlorf. je Miami, Fla., !>. marca. - Gin- ,raZ 1°kn0,11: r. • • i i ■ i i kneehtove hise rekel: — Naha la- se p pe Zangara je i>riznal krivdo, l da je usmrtil čikaškega župana | Brigada gener. Tadaši Kawa-liara je opoldne zavzela mesto , Kupeikov, kjer se je za nekaj časa ustavila. Japonci zatrjujejo, da If OMf INIQTrtWI ne prodirali onstran kitaj- JVUlVlUllIiJlUlTI skega zidu, razun v slučaju, da bo treba varovati Japonce v Pei- Trije komunisti morajo pingu in Tientsinu. umreti za enega fašista. Vsle,d zavzeTtja KuPei Prelaz!« 0 ., ^ . .. gospodarijo Japonci kitajskemu Bojkotiran je Židovskih zil!u v razdalji 250 milj, od meje trgovin. I Mongolije do Rmene^a morja. S tem je Japonska nasedla poleg cele province Džehol še tudi del province Ilopel. Kitajci so se pod poveljstvom generala AVang Yi-če trdovratno Berlin, Nemčija, !». marca. ' NacijonalLstična Nemčija še > d- poslal predsednik itoo-i " *'" 1 1 no obhaja fasistovsko zmago pri zangara prizna zločin na pričetku nemške iv Antona J. Cermaka. Serif je pripeljal '$<* let starega Zangaro pred sodnika Fly O. Thompson a. Za niči ji vo ^e je pri prihodu v sodni.jsko dvorano priklonil odvetnikom, časnikarskim poročevalcem in - občinstvu. fixlnijski uradnik prebere obtožnico. Zangara je pazljivo poslušal. toda drugače ni kazal nika kega zanimanja. Kot prva priča je bil poklican Tom Armour, ki jt* po streljanja držal Zanpraro toliko časa. da ga mo se šeh vol uci je. Vojni minister polkovnik Hermann Goerig je rekel: — Lz te hiše so bila dana povelja. vsled katerih je bilo ubitih mnojo narodnjakov in policistov. Vsledtega zapovedujem sedaj, da n .»rajo za vsakega ubitega fašista plačati .s svojim življenjem trije komunisti. • borili, da bi 'zopet zavzeli mesto Kupeikov, ki se nahaja pred TCu pei prelazom. Bitka se j" "**šila šest ur. Po vseh prelazih v kitajskem zidu so Japonci postavili garni-zije. Skozi 2000 let je mogočni kitajski zid branil Kitajsko prod napadom od severa. peipingr, Kitajska, 9. marea. — Kitajsko uradno poročilo zaniku-je, da bi se bili Japonci polasti'i Kupei prelaza in zatrjuje, da ga Kitajci še vedno drže. da na Japonci bombardirajo zid. Osrodnja vlada je poslala i/. Hankova dve diviziji proti severu. da ojačita obrambo prelaza. Neko poročilo pravi, da je armada maršala Cang ILsiao-lianga vjela in pozneje ustrelila izdajalskega generala Tang Yu-linu. Vpet je bil v prelazu blizu mesti ILdfengkow. {ru naznanil svoj odstop z vseli vojaških in političnih mest. ker se smatra za krivega kitajskega ! Peipingf, Kitajska, 0. marca. — t* « Vrhovni poveljnik severne kitaj- Berlin, Nemčija, 0. marca. — ske armade marial fang Ilsiao_ Poročila iz industrijskih krajev ,ian„ je osrednji vladi v NanUhl. naznanjajo, tla so židovske trgo-je prijela policija. Armour je spo- zaprte. Fašisti bojkotirajo na I Zangaro kot napadalca. | Wool worth trgovine, pred kate- --, rimi stoje fašist o vski vojaki z na- p()raza y meho]u pisi: — Nemci, kupujte nemško bla«ro! i | Ob dveli ponoči so fašisti vdrli f*v stanovanje ameriškega Žida i Max SchtLsslerja in so ga prisilili, Berlin, Nemčija, 9. marca. —t da je preklical svojo .zahtevo, da Samomori v Nemčiji se tako zelo se 1Z njegove hiše izseli nek fa-'linože, da postaja velika nevar- šlst. SAMOMORI V NEMČUI SE MNOŽE ZLATO ZA SREBRO nost za civilizirano družbo in nič več se ne more smatrati za zadevo samomorilcev in njihovih sorodnikov. temveč se za to nevarnost zanimajo že tudi oblasti. Sacramento, CaL, 9. marca. — Kot pravi dr. Hans Kost, ki je Ker je mislil, da bodo Združene več let proučeval samomore in1 države opustile zlato valuto, je NEVARNA SLUŽBA njih vpliv na družabno življenje, se v sedanjem civiliziranem svetu vsako leto usmrti okoli 100.000 oseb. Tekom zadnjih let se je to nek mož prinesel v Merchant's National Bank zlatega denarja v vrednosti $5000. Mirno položi zlati denar pred število naglo višalo. Po tir. Rosto- j ravnatelja banke Joseph H. Step-vem mnenju so teinn vzrok bol j' hensa in ga prosi, da mu ga za-gospodarske razmere kot kaj dru-j menja s srebrnim denarjem. Step- Pariz, Francija, 9. marca. — Zelo nevarno službo opravlja Eu-gen Lainier. ki uskrbuje Kasta vo na Eifelovem stolpu. Pozimi viharji pogosto raztrgajo zastavo in T^amier mora vedno obesiti novo. kot deček, ko so gradili Eife-lov stolp, je Lamier obešal zastavo na 3<> čevljev dolgi drog in to delo opravlja 5e sedaj. Kadar dva odstotka in ravno toliko Nem-j da bodo Združene države opustile razobesi zastavo, mora plezati po čija. * j zlato valuto in zato hočem imeti drogu in pravi, da tedaj ne gleda | Južne in severne evropske dr- i mesto zlatega denarja srebrn de-I ne navzdol, ne navzgor. žave kažejo manjši odstotek. ' nar. Mlad: maršal je vladi v Nan-kingu bnzojavno sporočil našle I-nje: — Od časa izgube Mandžuri sem poskušal vse. da bi popravil svojo napako, toda padec Džcho-la me je prepričal, da nisem /možen, da bi obdržal svoje poveljstvo. Nisem izpolnil svojih dolžnosti do vlade in tudi ne odgovornosti do naroda. — Zadnje mesece sem zadel na mnoge težkoče in prišli so nepričakovani dogodki. Ako ostanem na svojem mestu samo še en dan, me bodo še več dol žili. Tudi, če umrjem. moja smrt ne bo izboljšala položaja. Zaradi tega prosim vlado, da mi dovoli odstopiti v znamenje svoje nezadovoljnosti iu imenuje za mojega naslednika gega. Kot dokaz temu so dežele, ki so najbolj prizadete vsled depresije. V Evropi vlada največja depresija v osrednjih državah. Ta-! zato sem dvijrnil iz banke ves svoj ko ima Avstrija na 10.000 prebi- prihranjen denar v zlatu. Toda misli sposobnega moža. Vrhovni poveljnik kitajske vojske general Čank Kaj- Šek je br- valcev nad tri samomorilce. Ogrska skoro tri. tVhoslovaška nad hens ga vpraša, kaj s t<*"» Mož mu pa reče: — Tako je: že pred enim letom i . . - sem vedel, tla bo do tega prišlo in I f?i*X1}. marsalu da se že- li z njim sestati v Peipingu, da S3 posvetuje ž njim o političnem in vojaškem položaju. sem preveč pameten, tla bi se pustil ogoljufati. Zdaj sem izvedel. ADVERTISE In "GLAS. NARODA" "GLAS VAK0D1 HEW YORK, FRIDAY, MARCH 10, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. 7 Owned and Published by BLOTKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Rcaedlk, Urn Place of bnslneea of the corporation and addressee of above officers: W. 14th street. Bereosfa mi Manhattan. New York City. N. Y, ULA8 NARODA" (Voice of the People) Iiraed Brery Day Except Suudxyn and Bollday •a celo leto velja m Ameriko la Kanado ......................96.00 Si pol leta............ . ........$3.00 fla tet rt leta ..................11.59 Za New York za celo teto......17.00 Za pol leta ......................93.50 Za Inoeemstro ca celo leto ...... $7.00 Za pol leta .....................$3.50 Subscription Yearly $6 00 Advertisement on Agreement "Olas Naroda** izhaja vsaki dan izvzemSl nedelj ln praznikov. Dopisi bras podpisa in osebnosti *e ne prlob^ujejo. Denar naj se blagovoli poflljfttl po Money Order. Pri eiirenieiubl kraja naročnikov, prosimo, da ae tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA**, 216 \V. 18th Street, New York. N. Y Telephone: Cllelsea 3—3878 BANČNI PRAZNIK Ko je vlada proglasila bančni praznik in ko so moralo vse banke začasno prenehati s poslovanjem, ni nastala nu^l ljudmi nobena panika. To je dokaz, da je ameriški narod razumem in da se zamore vsemu liitro prilagoditi. Ostre odredbe, ki jih je izdala vlada. so bile izdano v zaščito vlagateljev, predvsem pa za to, d;« se zaeiti zlato valuto dežele. Skrajni čas je bil da se je zgodilo nekaj takega. Ljudje so zaceli jemati denar iz bank in ga spravljati v razna skrivališč- v katerih ni varen in ne nosi nobenih obresti. Vesti o ogroženi dati vuiiti so neutemeljene, bojazen pred inflacijo je neupravičena. £>epet, da bo tako kot je bilo po vojni v Nemčiji, se je z bliskovito naglico širil po vsej deželi. Dosti jih je bilo, ki £0 verjeli temu šepetanju ter so se okušali na najbolj nespameten način zaščititi. Med nekontrolirano inflacijo, ki je pojavila v Nemčiji par mesecev po vkorakanju Frane«.*, v v Por ur je, in med tem, kar zamore v najslabšem Jin'nju nastati v tej deželi, je strahovita razlika. Nemčija ni imela tedaj nobenih zlatih zalog. Državne tiskarne so enostavno tiskale bankowe v neomejenem številu, in taki bankovei so bili brez vsakega kritja. Inflacija v Nemčiji je bila posledl« u določb versaillske mirovne zgodbe. Zavezniki so naložili nemškemu narodu ogromna bremena v obliki reparacij. Zunanji dolgovi Nemčije so bih strašno visoki, njeni notranji dolgovi neizmerni. Prav nobene možnosti ni bilo, da bi že vsaj deloma zadostila svojim obveznostim. V Združenih državah so pa vse drugačne razmere. V tem slučaju gre za stisko, ki je bo kmalu konec. Ameriška zemlja je neizmerno bogata, gospodarske možnosti Amerike so neizčrpane. Amerika more danes izplačati vse svoje tujezemske obveznosti do zadnjega centa. Amerika je upniea, ne pa dolžnica. Po krivdi pohlepnih interesnih skupin je prišlo trgovsko življenje iz tira. Namen najnovejših vladnih odredb je, da se ga spravi zopet v tir. Nikomur se ni treba razburja!i. Edinole nevedneži domnevajo, da zamorejo vse banke oh vsakem času izplačati vse vloge. • Niti en dolar pa ne l>o -ogrožen, dokler bo narod razsoden, dokler'bodo vlagatelji pustili svoj denar v bankah ter r.e bo nobena stvar ovirala rednega razvoja vsega poslovanja. jI 1 * Zlata valuta ni ogrožena. Valuto je pa treba regulira, ti, in nova Vlada je dovul j pogumna, da bo odstranila vse, kar smatra za škodljivo. Dolžnost ?Mi n - & državljana je mimo in hladnokrvno pom^at , p;i lio kriza v najkrajšem času odstranjena. Iz Slovenije. SE55355S ce nameravate v domovino? Pilite nam takoj bo brezplačna navodila in sagotarljamo Vam, da boste po cani ter udobno potovali. metropolitan travel bureau 216 Weat 18 Street Mew York, H. T. Novi grobovi. V Polj«"anali j«? umrl eden najstarejših ondotnik občanov, 83. let ni posestnik Franc (iajšek. Bil jo mož starega kova, znan zaradi .svojo šega vost i dale«- naokrog. Luč sveta, je zagledal v Slov. Bistrici, kjer je prevzel po očetu malo posestvo in kmalu otvorii tudi gostilno. iNekako pred tiO leti je prišel V Poljčane in je bila njegova- gostilna že od nekdaj slovita kot pribežališče za ved ni h narodnjakov. Ob pričet ku svetovne vojne je tudi po njem segla roka nasprotnikov in je bil kot za-znatnovauee že na pragu internacije. Pa .se je zvitež v poslednjem trenutku 1«» izmuznil. Mnojio sovražnikov .si je nakopal, ko so v* Polj«* ana h ustanavljali nemško solo. liil je občinski odbornik, ustanovitelj in dolgoletni aktivni član gasilnega društva. Zapušča ženo in osem odraslih otrok, od katerih živita dva v Ameriki. Domi-nik je .mesar in gostilničar v Slo. veujgradeu. dve hčerki sta poročeni. dve mlajši še doma. .lože pa je prevzel pred leti domače posestvo in ^ostiLno. — V l'-epovanu pri Goriei je umrl ugledni po*>e*t nik Martin Po2S je prazuo-val zla t v 'porok«« s .svojo zvesto družieo Pranj«*. — V Sevnici je po daljšem bo-lehauju umrla v čestiti starosti SJ let Katarina Zajčeva, vdova po finančnem svetniku in tašča predstojnika s«J\Tiiškega sodišča Rudolfa Jiočnika. — V Pilitauju je umrl šolski upravitelj Frane Staufcr. Pokojnik je služboval na Pilštanju od leta 1903. Bil je »"lan načelstva in blagajnik ondotne Hranilnice in posojilnice, blagajnik mlekarske zadruge, občinski odbornik in pri drugih krajevnih organizacijah. Kovanci ia tatvine pred malim senatom. Pred malim kazenskim senatom ])ta s«* vršile dve razpravi, ki .sta se nanašali ena na ponarejanje 20-dinarskih kovancev d Zgornje Polskave. je lepo posestvo z obširnim zemljiščem, krasnim sa donosni kom. vin«igradom in gozdom. To je bi-1«> nek«laj last Sekuličcve, ki pa je. ko je poslala stara in bolehna in ni mogla ve«"* voditi obširnega po.sestva, vse prodala p«w«"stniku Lutiežuiku. Pred leti je umrla Se-kuJičeva in j«1 ostala na prevžitku njena hči Marija s svojim sinom Tončkom. Življenje na Bukovcu je potekalo mirno in je bilo sosedom le t«> zuano, da je novi posestnik v težavah zaradi velikega prevžit-ka. Prevžitkariea Marija je samotno živela s svojim 13-letnir.i sinom, ki je hodil v šolo na Zgor-njo Polskavo. Ko se je Tonček v soboto popoldne 1K. fehr. vrnil iz šob« domov, ni našel ključa na običajnem mestu in ko je gle«lal skozi okm>, je zapazil mater ležečo na tleh. Na njegovo vpitje so prihiteli sosedje, vlomili vrata in ugotovili, da je nesrečna žena mrtva. Pozvani pre*rl«Hlnik mrličev j«' opazil na njenem vratu sumljive podplutbe in je to takoj naznanil pragerskim orožnikom. Ti so uvedli preiskavo ter zaslišali tudi posestnika Lunežnika. Orožnikom se je mož ztlel v toliko sumljiv, ker ni znal točno povedati, kaj je vse delal v soboto, in ker so «>pazili na njegovih rokah krvave madeže. O teh j<* Lmiežnik zatrdil, «la so mu «>stali od kolin pred par dnevi. Iver j»* obdukcija ugotovila, da jj- bila nesr«'čna prevžitkariea zadavljena ( napadalec ji je z močnim pritiskom .stri hrustanec) in da se je z napadalcem tudi borila, kar pričajo praske p«> obrazu in <> c«-i»tim«'trov dolga rana na boku. s«» orožniki posestnika JLunežnika do nadaljnih ugotovitev oddali v preiskovalni zapor. Smrt vrlega vzgojitelja in narodnjaka. 25. februarja je po d«»lgi in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo upravitelj se miške šest-razre«ine Ijiulsk«- šole Ivan Riglar. Semič je izgubil z njim vzornega vzgojitelja. v«*likega rodoljuba in kulturnega delavca. Ivan Riglar se je rodil 5. decembra 1878 na Veliki Poljani pri Ribnici, učiteljsko službo v Semiču pa je nastopil leta 1910. iNekaj časa je služboval tudi na ftrtkljeveu. Ob izbruhu svetovne vojne je ;bil poklican v vojaško službo in je bil že leta 1914 ujet na ruski fronti. Bil je v ujetniškem taborišču v Sibiriji, pozneje .se je javil tudi v organizacij«! jugoslovanskih dobrovolj-eev. M**«l vojno je mnogo pretrpel v Sibiriji in .si je nakopal bo-l«izen. e. CENE za posiljatve denarja v staro domovino, ki so bile do sobote objavljene v tem listu, niso več veljavne. Vsled uradno proglašenega bančnega praznika ni mogoče natančno ugotoviti vrednosti tu jezemske-ga d e n a r j a* Ka-korhitro dobimo natančna poročila, jih bomo objavili v "Glas Naroda". METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSEB) 216 W. 18 ST., NEW YORK Tri smrtne žrtve snežnega me-teža. \a bosansko-dalmatinski m»*ji se je v bližini vasi ('ilaš pripetila v strašnem uietežu tragedija treh «>st*b. 44-letni čevljar Ivo Valenta iz KILsa se je hotel .s svojo ženo in 4-letnim sinčkom preseliti iz Klisa v Banja luko. Valenta ima lasten tovorni avtomobil, na katerega je naložil vse pohištvo ter žen«i in otroka. Odpeljali so se proti Bosni. Ž«* ko so .so im«*li za seboj Sin j. j«» začela razsajati strašna burja, ki se .je vedno bolj stopnjevala. Avto .si »je počasi u-tiral por skozi snežni metež. Boj j«* z burjo povzroči! vef-jo .pora-bo goriva in tako .se ji* zgodilo, da je avto v bližini vasi 4,'ilaš na Ixxsansko-rlalmatinski meji obstal brez kaplje bencina. Snežni metež je besnel š«1 naprej. Na ee.>ti nika-k«»r ni bilo mogoče vzdržati, zato se j«' Valenta z nekim .svojim prijateljem. ki ga j«' .spremljal, napotil dalje. «Ia. poišče kakšno kočo. kjer bi bil«j mogoee kljubovali burji in strašnemu mrazu. S seboj j;* hotel vzeti tudi sinčka, toda otročiček j«- po nekaj korakih zbežal nazaj k materi na avto. Po hudem naporu sta Valenta in njegov drug dospela do prvih hiš vasi <"ilaš. Tu sta našla zavetje pri nekem kmetu. O kakšni pomoči ženi. otročičku in šoferju, ki so ostali na avtomobilu, ni bilo govoriti, ker je divjanje snežnega viharja doseglo svoj visok. Mraz je bil tako bud, da ga ni bil«> mo-goče prenašati, burja pa je bila tako močna, ilu je ruvala stoletne buke in n«»sila po zraku veliko kamenje. Nesrečni oče je napol poblaznel od skrbi za svoje drage in je parkrat planil ven iz kolib«', da bi jim šel na pomoč, toda kmetje so ga zmerom potegnili nazaj, ker so vedeli, «la bi š«'l v gotov«* smrt. svoji ženi in otroku pa itak n«' bi mogel pomagati. V nedeljo zjutraj j.1 burja Še vedno divjala skoraj z nezmanjšano silo, v«*n«Iar se je kmetom posrečilo. da .so prodrli do avtomobila. Nekaj korakov od avtom«, bila sit našli pod zmrzlim snegom mater z otročičkom, oba že mrtva. Mati je držala sinčka v tesnem jeiuii, kakor da bi mu hot«*la s svojo toploto rešiti življenje. Mali Nik«r pa se je v smrtnem boju zobmi zagrizel v materin obraz. Sto korakov dalje so našli v jarku ceste zmrznjenega šoferja. Ni-ka Bibiča. Ponoči trojica najbrž ni mogla ve«"« .strpeti na avtomobilu. Koso videli, da očeta iu njegovega prija-i 1 ja najbrž ne bo nazaj, j«? najprej šofer poskusil srečo, toda že po sto korakih je omagal in omahnil v jarek pri cesti. Ker ga ni bilo nazaj, je. nazadnje še mati p«>-sk usi I a z otročičkom prebiti se Skozi snežni metež. t«>da že po nekaj korakih jo je dohitela smrt. Kralj zraka Aleksič — zasačen pri vlomu Pred nekaj dnevi sta dopotovala v iNovi iS a d dva pomočnika znanega akrobata Aleksiča in začela pred ]«>kalom beograjske ''Politike*' prodajati Aleksičevo knjižico "Kako sem postal slaven". Čez nekaj dni j«* prišel za njima še Aleksič, ki j«» imel te dni izvajati svoje akrobacije na žici. Do te pr«»-dnkeijc ni prišlo, ker Aleksič tre-nutno scili v zap«)rih novosadske polieije iu premišljuje tragičen konec svoje .slave. Ponoči okrog ene je novosad-ski dopisnik "Politike'* Ojorgj«*-vič v tlružbi z nekaterimi prijatelji odprl vrata v lokal "Politike" in začni v sobi komisijonarja raz- prodaj«» listov Ivanoviča sumljiv sum iu ropot. Stopil j«? v sobo, pri- Peter Zgaga f 9 Stražnik : — Mar ne <-este. go- .... , *P»da. da je krii"anit» in petje na zgal luc ni opazil človeka, k, je b.!« poti l[omttv pr,povvžino napirnate^a in 1 .> , - ^ . , ^»razuik: — Pa zakaj se ne u Nadebudni pesnik jninesee kri kralj zraka. Takoj ,s»"V.-«iee. da bi jih pregovora. K«> je odprl vrata. ki. ka- j SOt ' ' , .. j — 1'iijatelj. — mu jnvivi kn- ! tik. — pustite stihi- iu lotite .se 'pametnejšega po>la. I kor pravi, niso bila zaprta, sta ga nenadoma zgrabila dva neznanca, •ra pošteno prcmlatila in ga onesvestila .s kloroforniom. Naprej .s«* Oprostite. — odgovori už.'i- več ne spominja, ka-i se je godilo H*** 1M'S,,,k- ~ °il z njim. Iz nezavesti ga je zdrami- Jt,m \!*hl V^ko žilico, la luč. ki jo je prižgal .. ~ ^»kar ne delajte kriviee .svo- vič. Komisijonar Ivanovič je brž ■ Jim ~ ugotovil, da j«- denar, ki je ležal j * na mizi. ves. kar jra jt. bilo v bla-j — Kako pa naj pozovem k ob.'-•rajni. Aleksič pa je dajal, tla w- ■ — vpraša nova kuharica, — spominja, kljub temu. da je bil rečeni: obed je gotov — ali: kloroformirau. da sta vlomilca j nbotl ^ pripra vlj<-n : odnesla :t000 Din in pobegnila — cv bo T,',ko včeraj. W skozi okno na dvorišč«-. Toda brž . mirno : f»hed je prismojen, so dognali, da je okno zaprto xj— ie vzdilinila gospodinja, notranje strani in razen t«ira so' * Oospod Smrdokitvra je nepri-en gost. zakaj nikoli ne ve z,t sičeva pajdaši, ki sta v neki ka- °dhoda. Neko." je sed«»l 4 ure. dobili na tij«'in odtise Aleksičevih \ { prst o v. Prijeli so tudi oba Aleli-'i**t( ■ varni čakata .svojega mojstra. Novosadska policija sumi. da j.- ni°hil na razpolago, da o. t Končno liiu pomoli gostitelj avt«>- Aleksič na svojem potovanju po ni ud it železniške zveze. državi poleg ofieijelnega dela svo- j — Soler. — vpraša spotoma jega .programa, to je producira- "°-sP°d Smrdokavra. — mislite, nja med nebom in zemljo, oprav- rla no prideva prept«no.' Ijal še neoficijelni l.'-•lovita keuLuek.vska zemlja proilm irall. dozorel. so«fnt»list. ^la«lek in ineliak, isiili starodavnih «.»ku>«>v in ki jil« tnraujn*\ -\ll siuo pr»k|»rie:ini. da niste nikdar v življenju okusili ali pulili luilj juiUoru-Ijivetra in okilsiii^a tuliukit. Posebna Ponudba! pet funtov tobaka za pusenjf $ X Starovrslen, zrel. sornolist Naš keatuckyski Btirley r<-»b:tk se tako oioeno I«w-i «m1 'tovarniško priprav-jeue^a tobaka, kol se loei «lan <«1 no-«*i. 1'rosi je vsi*b keuiikali i in •iru^ili popravkov, ki zakrivajo pomanjkljivosti. zavajajo okus in izixwlknpavnjo zdravje. Mi se |M>služujenio isiili uiftod pri Bodite brez .skrbi', tiospodar mi je zabičal, če vas pripel j.-m n.i- zaj mi bo odpovedal službo . . * — Tu čitam. ti čredo oslov. Mimo pridejo razposajeni paglavci iu začno kričati nad njo: — Dober dan. oslovska mama ' Starka se pa obrne iu odgovori : ' — Dober dan. otroci moji. do-] ber dan. ¥ Tisti, ki je skLenil .služiti dvoma gospodarjema: Bogu in iLr-narju — se kaj kmalu prepriča, da ni Boga. * — Kako dolgo pa jamčite za to moderno pohišt v«> -— Dve leti. gospa. — A potem ' pripravljanju tobaku, kot se jih |h» ♦ — Potem .s«> zakonci navadno ž» CENA DR. KERNOTEGA 8BHLA JE ZNI2ANA Angleško-sloveiuko Berilo (■Mama vfnn MHMI KNJIGARNI 'GLAS NAltOUA' w sUiž«»vali naši pratliili. za svojo i I>«». Vso tnlnst j«' olpravljona, niče-siir i ni v njein. kar l>i grizlo jezik ali o]»t-j rilo okus. Tisoči ljubitelji lot taka Aj-rom tretn prisegajo pri neprekosljivili svoj st v ill U'^a toluika za kajenje in žveeenje. ZMANJŠATE VAŠj: . \/ MI j.ro-1ZHATKK za T« >KAK i ' ^ da jamo direktno mI vridelovalea. kar udpr:i\i is itHitov .davka pri" funui, ves dol»le<*k Itrtarnarjev iu |Mwrcit-uieni za v a s prilirm^ek ali v«". Nikakili lepili zavitkov ali okraskov, saiuo kvaliteta, in mnogo iste. CENA. KI PRIHRANI DENAR ZA ZVEf'ENJE T. Funtov Pošljite AL! «a nam en Z A IM.ŠENJE $l.mi dolar in mi vaiu itomo takoj ]M»slnli |xvrneuio. »* fiošiljatcv ne I »o zadovoljiva. % IN-1 funtov sfnrovrstne^'a kentucky-ške>;a Hurley lutxiku da 40 velikih: obrokov za pušiti ali HO zalogi«jev tobaka za žv4HV*nj»*. jm Pošljite "J."« centov v srebru 9 za iM>sknsui eim-funtni si- yitok—kdikoga ali mofee-ira tolnika. En {Miskusen za-vitek vas I to pr«vprieal. INDEPENDENT TOBACCO GROWERS ASSOCIATION MeCLlRG BUNji FRANKFORT. KY. loč •'111. Kaj ti je povedal z«lravnik, ko te je pregledal? — Kaj je povedal? — Hm, hm. ej. ej. tako. tako — je rekel. — Pa kaj to pomeni? — Pet dolarjev. * Nedavno umrli saški" kralj Friderik III. je bif v občevanju z ljudmi vse pr«»j kot kralj. Na dvornem kon«jertu saškega dvora je igral škotski yirlnoz Frederick Lajnond. . Kralju je bil virtuoz všeč in navezal je z njim pogovor: — Maestri). — je dejal kralj. — slišal sem slavnega virtuoza Paderewskega . .. Damon d se je spoštljivo priklonil. — Slišal sem starega Ruhin-steina .. . L&moud se je poklonil še spoštljiv/1 je. — Moram vam odkrit«) povedati, da se noben teh pianistov ni tako strašno potil, kakor vi. 'GLAS NARODA" IfSW YORK, FRIDAY, MARCH 10, 1993 THE LAROB8T 8L0YZ9Z DAILY M V. B. A GROENLANDSKI LEDENIKI /ViM.VA" rpOVČ, Little Folh. X.Y.: SPOMENIK POD LIPOV CERKNICI t17. MIHIH srOMISOVi \' Mi-rtku wcwnif vojne jo bilo VM- zmetano. Pod orožje so pobrali staro in mlada. Opro&eni so t li sitiuo iliuvii pastirji in občili->ki uradniki. In tako j,.* bilo tmli \ Cit kuiri. t V rk iiiru j.' blizu italijanske in**-jf. W.krat se je Ua so\raž- i. ki prodirajo na v-Hi straneh. »V-Kar so m* ljudje hudo prestrafiili. Precej so «.<■ lotili, tla postavijo ► pomeni k v |todi>i>ž strojne pnAke /m oliramlht proti s<»\miiiiku. Najprej ><» napravili i/, desk o-••rodje. potem pa s cecmutoiji milili.' — Ko j" liilo v^- nttif, oostavij«) i - ša niettovaui spomenik, in obrnili >o ur, tako. da je gletUil n«»ravmv»t proti sovražniku Italijanu. Večkrat .s,> t'erknieo obkrožili Italijan-k i aeroplani. pa s;» menda pa/ili to grozovito orožje, in si niso upali na pri'j. To orožje je )i |o v vejiko korist litžavi in >pl >h tistemu, ki je imel piste vmes. Ivo Je bil postavljen, je jr. /upnik i'/nanil s pri/.niee. da l>o drugo tje-deljo po sveti maj -lo.-esno blagoslovil novi spomenik. l*o božjem blaffti^l'tv'jefiju se bo ]»a vršilo aa- — Tukaj čakaj, da prideš na vr- sto : In tako se čakal ves dan. ko sem pa imel prti na vrsto, so pa okno zaprli in tako sem o-tal brez eiga-ret in tohaka. Drugi dan ise />>pet obrnem do g. župana. Dobil s-m jra v pisarni. Ko stopim pred n.p'te mi rekli, naj danes pridem. Danes Linam pa še drugo prošnjo. Kaj pa takega ' — me vpra- — t'ukra nimam, niniaui moke in jt-sti nimam kaj. Odgovori mi. da n«' zahtevam -*ti. — Ampak t-iuli tega ne doliiš. ker nimamo. dobil pa boš šele drugi luesee. •Ia/ pa vprašani. če misli. da >e bom ta nieseo po travi pasel. Samo grak svo»o stran, brez besede. Tak » sem 4e j-* pa za'-elo zabijanje žetiljev. Prvi začeli on, ki so imeli kaj prijatelj, je smel imeti Idev polu živine; bil je brez >krbi. da mu bodo kaj vz?!i. K siromaku >o pa kar prišl«" in mu povedali, da mora priznati živinče na Hakek. j)a tudi če ,ie imel samo dva repa v hlevu. Siromaki so jokali in prosili, al. vse zastonj, kar -o ti mo/.j? naprt-vili, to ji moralo biti. Taki* so delali z ljudmi, samo <11 z; govoriti. Seveda, za'-eli .^o zab'-jjim ni V> i I - ► treba v vojski kri pre-j; ti velike in svetle, ki so preeej! livati in lakoto trpeti in povrhu Klali. Potem je /jeelo pa v.sr odkra- še lačne uši futvati. stari in mladi. samo da s > bili saj jih ni nihče rad. ali ponia-, :.pisani rta papirju. ,trati si ni ttiOgeli Še j:iz sem bil .sbni tistih, da se-n , Ko sem bil pri Matiji < >bre/.' zabil enega za eno m»' je hudo za njo. Zabijanj" se je zelo šilo. ko krono, in še j. prj vojakih, pa pride enkrat "občinski sluga. Stefetov Tone od pogosto vr-|uioKta. ki mu ni ilsala v o* ska. in j reče. da moram drugi dan -.netr s-krat >o go«pod o/nanili. d:i ; voziti izpod lipe in od eerkve. v|M't zabijanje žeblje v drugo! niu rečem, naj gospodinjo ned«*ljo in prosili. tla se udeleže Iju- ( vpraša, da je ona gospodar. Ona d;e v obilem šteM lu. ; mU rinV, naj se samo z menoj zrn"- Pri \sakem zabijanju je bil enak ■ nj Vrne se in mi pove. da se mora pomp, pri katerem je igrala voj«-|„amo 7 menoj dogovoriL.. ška godba. j Odgovorim mu. da če j«* tako. da Samo da mi vjeli siromaku zadnjo j ij.,,. lahko gre. pa druzega dobi. kronieo. li jo je preruogel. j On se razjezi in mi kar zgrda u- Nek^»>'' sem prnel na dopust in nisem imel tobaka. Oni čas se pa ni dobilo, če nil. imel kart«' za vsako je začel Tone nad dekleti znašali. Rekel je. »iso za drugo kakor da bi žafjo i', njili kuhal. Ne vem kako je ta novica ugajala dekletom ! Toliko vem. tla meni bi ne. č • hi bi! jaz dekh*. Tak.» so ravnali ti gospoilje m -sle«"-, da bo vojska kar naprej, da ne bo nikdar več konca ne kraja. Xekof- so še g. župnik oznanili, da kdor ima kaj srebrn 'ga denarja. da ga mora prinesti zamenjati za i»apirnat»-ga. kdor ga pa ne pe nes'. ne bo potem nič veljal. Spel so imeli siromake. (Josnodje so v,' lil i smejali, ko so si vr nV napolnili s srebrnim denarjem za ničvreden pafi'r. Tam so 1*111 tačsis madžarski vojaki. ki jim nobene stvari ni man* kalo. Posebno pri dekl 'tih so im -ii i los | pravii-e. No. dekleta so jih pa tudi rade imele in so rekle: -To so fanti;-, kar napravijo, noben nič ne zve rd njih. In res se ni od j nobenega nu- :| edel t. ampak sem j pa tam se j' prsiviea tu»k,*izala nil dun. ] Tako je bilo vše drug drugim in, drug po drugem, misleč. o sv-toviut vojna kar naprej divjala »n da ne bo nikdar več konca. Vsake reči j * pa enkrat konce. In prišlo je tudi temu grdemu postopanju enkrat do kraja. Vojska je minula. Avstrija p ropala »n tako ie propalo vse ostalo. Županstvo je šlo preeej v druge »oke. iu tako so se tudi druge stvali menjale. Zda j pa pride *goraj omenjeni J spomenik. Lepe svote jim je prine-j sel za uboge matere in za otroke patllih s* je pa v>rf* jjreobrnt lo, se je tudi od duši,;5i pastirjev blagoslovljeni sjiomenik prevrnil. Vlačili so ga gor in dol po trgu. ko pa pridrjo /.njim na m<*st. km široko sprednjo fronto. ki se dviga do 112 m nad \odo. HlO ilo 7(HM) m pa p»nl votlo. Y morje se "izliva" leduik < meseca julija in .-.eptmibrai s hitrostjo IS ju \ 24 until, mestoma pa celo z brzino 27 ni, s čimer spada med najhitrejše I tilnike na sv'tli. i *d lednikov nejn-e.stano lomijo večji in manjši kosi. ki splavajo jKitem v morje. Mnogo teh lednih grud v- 'huje po več Sto milijonov kubičnih metrov letin, kar ustreza n. pr. množini lave in p;*-pela ob velikem bljuvanju Vezuva I. 1 SHMi. ali prostornini vseh poslopij Velikega llerlina. Pri lomu len plavajočih jjor nastajajo tli. 1 <>0 m visoki morski valovi. ! Spisal EMILE GABORIAU H n i< VELEMESTA jj ODPUST OMOŽENIH UČITELJIC ■. ... , " • i Na Nizjeavstrijskem vladajo tako 1» kaze :—-Intn ob sedmih moras pri-1 J J .... , ... , tn;»ugodne tiuanene razmere, da vo 'tis konji n sanke pripelji na plat* ■ ... . ■ . . 11M 01*71 V 111 orrsJ'hnt» HfvlfM-.llP 7fl OM I l"jotl lipo. Jt'e. Sel sem k županu Ivanu l^avri ču. V vojaški obleki stopim pre d 'n j kako in mu rečem, ee lina se karto za tobak.' Odgovori ni. da nima časa ^e /mano motiti in da naj jutri pridem. daz se obrnem in grem svojo pot. Ravno tisti dan so pa tobak de-►,li. Začel sem se kar riniti med njimi n kmalu senj bil pri oknu. K meni stopi orožnik in me jiotegno nayjij. .lav ga pa samo gledani in ga vpraša m. od kedaj so ušeni perot i z rast le. da zdaj letijo. Odgovori mi: — 4'c ne boš tiho. t*1 l>om dal zapreti. Rečem mu. naj samo napravi, kar misli, da in* bo prepozno za sneg vozit, naj pa le drugega dobi. če ue naj pa pod lipo stoji. Malo težko je govoril iu sem moral dolgo čakati prodno je dal besedo: — Itoomo viideli! — in *e obrne in odide. Vsi so bili enako visoki. Nekoč v ua pravili posebne določbe za od pit -t omoženih učiteljic. V bodoče se b> iiK>ral<| vsaka omožena učteljica odpovedati služhi. Že omožene učiteljice pa se btvdo postopoma odpii-ščale iz službe. Tistim, ki se lxid«i .prostovoljno odpovedale izvi-ševa-nju poklica, se bo zvišala penzij i. od nosno pokojnina. Posebno stroge določbe ))red videva uredba p rot i o-moženim nči+eljie-am. ki še nimajo 10 let službovanja. KSfiMJU. Kliwan ai" ';: .....liii.Krjuac^BiirEiKi: ismai^ . »-..i.:; m ii milili mi iiiiiiiiiiii i m ill— minuiiiiiii m mi ii ii iiiiiiiiniiiiiii -=j t. e 5 imajo velik uspeh 1 li Prepričajte se! — UMIRAJOČI NA MOTOCIKLl) Skoro neverjeten dogodek se je primeril te dni na eesti iz Stocker-aua v Klein Kirohberg. 2.3-letni mi-rodilniear Vili Krotlinger je hotel obiskati svoje starše. Sedel je na motofikel. Pot v kraj. kjer žive njegovi starši. jrt izvrstno poznal, zato je vozil približno z brzino 50 km na uro. Preti neko naselbino ob poti pa se je tako nesrečno zaletel v kup kamenja, da je priletel z glavo na cesto. Kljub poškodbi se je vnovič vsedel na motocikel in nadaljeval pot. pol ure pa mu je začelo temniti pred očmi in je moral ustaviti motorno kolo ter stopiti z njega. Z nekaj besedami je še povedal ljudem ob eesti. da mu je slabo. Prosil je. naj ga odnesejo v kakšno hišo, kar so storili. Tam pa se je nenadoma onesvestil. Poslali so po zdravnika, ki je odredil prevoz v bolnišnico. Kroetlin-ger so ni več zavedel. 1'mrl je kmalu po zdravniški ugotovitvi, da si ]f razbil lobanjo. Zdravniki niso mogli verjeti, da se je mogel Kroet-linger voziti »e pol ure na moto. ciklu h poškodbami, ki so navadno smrtonosne takoj pri katastrofi. Ali imate' Koledar za 1.1933 Za50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROHE IN RUPNIKA; PESMI BUKOVINSK EGA IN OPIS NAŠEGA "SEVERNEGA ROMARJA" PLANINSKA. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! ji* {HMkim.i 1*1 ji*. — lNij.«siij \-st» našemu prijatelju. |»«>vej ! uiu, tla veva marsikaj. .. v .n-otiinK i (Kiiu.jdou- sTaivk^ ki b.. van,; Xrlravnik j.- Mnpil k 1'aulu. priji l za solzr.ih o.-i ]>rn\nl, koliko .,c- ...oral pr-trp,-; r,;k„ m ac-j« 1 (t,-i,.•„■„: ti zaradi tega ta lot a, ki ga je poslal v klavir-j sko šolo. J*ravil vam ho, kakt> .se je veselil.? ~ ! i Uih- ,la fi,Ml ni vojvode tie la se mu je posiečilo spraviti -a v kooser-!rba,kll> ktnv Vl'h; un l,J«*,iB j va torij, ker je l>il odkril v njem velik tilas. Vl\ si zvet le!.. Znamenja hi hila na beiii talent. j lijem, ee hi naju hil (»ravoeasno o|>o/.oril na In tlo solz hoste jfinjeni. kt» vam h«» starček kt.i vesten družabnik. Sieer pa bodo na solznih oCi in z clrliteeim glasom opisoval.11^111 ri>teua tlne. ko Lra pre>taviiu<» vi»jvoi.li. .svoje iazo«*-aranje tišina dne. ko i je taj — Kaj, »i bi hoiid... S nehvaJežnež zapustil samega, v bedi, brez; — Ib.v.di. da pov»-m d«. k.>in-a K«» hi hil k oseka kruha sam se je pa preselil v krasno Paul v zgodnji mlatlo-ti. k«. št- ni hil >tar palaeo na rue d'An-as. kjer je najti lepo J dvanajst let. poparjen na rami s kropo m. da sobo in poučeval klavir. ! hi so mn hila olupila ko/a in mn .»-tnla anoj- Vojvoda ho ootiivo zadovoljen in ohilaru-1 tla rana hi l.il imel zdaj široko brazgotino je Ziiovornejna sta reka. vitlva pa pojdita ta.. j,osohne oblika, koj na rue tTArras. kjer vama upravnik lio-i Catena« tela pove. da je pri njem res stanoval neki; najemnik, ki mu je pa pred štirimi leti »»d-J v- , . . , , , .. t i , ♦ , . . , .i — .No TtMej, po-lnsa 1 «lohi-tt. i a-tenae. \ es. povedal sta m »vanje. < host a le malo spreu, , ' A . - - ... • , , • , i . >torim ko dain s razitit-mo i \ zameni na in «*e žrtvujeta dvajset frankov, zvesta odi *' ..- • , .......... , 1 aula s se hoj v onliua:M isko si d »o. I olozim nje^a naslov neke dijakinje, ki 10 je takrat- . ,...*' . . .. i , .. , '■ } na na im/.o. narkotiziram ua. da ne hoeutil poueeval, namreč* vdove iioaor^ejeve na rite* - . ... o - . , J ! Inde'em. tiotem n.n vtisnem iiomoejo neke Samt Loins. . 1 . . w , , , ... ,. • tekočine v kozo i ra/.u,i>t ino mc ooliki*. kakoi- la ženska, se vedno zelo zapeljiva, za rdi ..... . . „ . , , t pi ie i m*-1 ^ni Vo j vode ilr < ha lin»«lo»-a, na mree m vanui odgovori, da za stdanu naslov svo. ' *' ' . ... .. , . * , . . : t r« »repa t o hrazi»otino s s*-echseeni na lopati- jeaa ueitelja sieer ne ve, da ie i»a nekoe sta- , , , - , i i ii — senim »epom na lir!rtu. ilrmmn na prsih, nova I na rue de la Harpeoi.' i 1 . . ^ 1 v i i n • -i- - itretvnn pa na roki. /j rue de la Harpe vaju pošljejo na m ' Ja. ob in od tod slednji." na nu- MonimarteJ ~ Pa ir's Peklenski nakh p! - je na vogal rue Joqulete.. . -llierirl n(lvok,a- Vrli lastnik posredovalnice je obmolknil. ila je prišel malo k sapi, potem je pa mula-' — Toda na nekaj ste pri tem pozabili. ljeval: — |*a menda vendar ne' Pomiri se. Catenae, to ho pa že konee tat- __ Da> Pozabili >te.da sveže brazgotine ni vanja po mestu. Hišniea na i ue Moutmartre, težko s]»oznat i. mamiea Hri^otova. vama pove, da ima "n- _ ^ Nn 7)| {nmm priprnvlj01| _ mernik" v njem hiši še samsko stanovanja j(i na>lllHlIjil Glavnik. - Jam.-im ti. da | .la pa ne stanuje ve.- v njem. ( po#tane hrazUOtina s pomočjo posebnih ob- — Kajt, imel je srečo, — pripomni VOK dva iiWva taka. da jo »obt-ii /drav- nit-a, —kar jo zelo veseli. 1 Ved dobrim OM%ilrik w fm spoaEU4l| za SVežo. Veš. r.nuiae. s ere m se je jioroeil S heerko botune-a bau-| h(->im,tH>l#ati j., j,, imenitna reč. kirja iz nase nliee, j^ospodieno Martui-IJi-! t . ... , , . . i ll 'In piiiionmil je: jalovo, ki se je zaljubila vanj. 1 Catenae je sieer slutil nekaj takega, ven J T ?Aa} ^ l>a dli nluiil,v';lt- tiar -a je pa obšla -i-oza. ko je zvedel to no-. lvM'!lVi'- viro. i Toda inladenir so ni Liani! in ^r!« zd;ij so _ \i nio^.>ee!_ ie vzkliknil. možakarji opazili, tla leži nh. -i de«-ko napol — Sevetla je, — je otltjovoril Mas.-arot sveš.Vii. Morali mu zmo.Mti sen a z mirno. — Vojvoda de Cbanipdoee vaju vt ^ n.rzh» v«m!o. da je |>»iše! k zavesti, nestrpen ttikoj odpelje k našemu vrlemu pri- — Kaj! Že same misli na tako ned« !ži»o jatelju Marrin-Ri^alu, kjer najdeta našega' op«-ra«'ijo ste se tako pre^rašili i mladega varovanea Paula, ztlaj sivene^.j ,>all| jt. *a|osmo odkimal z ulavo, rekoč: | moža leiie Flavije. i x. ... A-r , , • • ..... , , , i — Ne. sa i se nisem \ stra>ii operaeije. \ stal jt4, si popravil tn ala m dejal ohr_! njen h Catenaru: j ~ lv;,-» vam " — Xo torej, vstani vejidar in pokloni m > — 1,1 temvtM- zavest, da vem. da j Paulu (iontranu. markizu de < liainjKloi-e! j živi, da ga poznam... -- j.- .Mlsjovoril z tlr- I)r. llortoluze je sieer slutil to razvozija- blečini glasom, i nje. ker je tudi on sodeloval pri njem. toda — Ko^a poznate { — so vprašali moža-| zdaj je bil tako prevzel, da je zaploska! z ro-! karji. inisler. da se je njihovemu ueenm j kami in vzkliknil: j zmešalo. — Izhonio. Baptistine. Izhorno! ! — Nje^a... sina vojvode de rbainpdoea! Paul je sieer vedel, kakšen bo konee tej ("> |,j|a udarila v pisarno strela, hi iiTO- kometlije. vendar je bil pa tako presenečen,|ya ne hila veeja. da se je sesedel v naslanjač in v slavi se nm . - , . , . _ .. . . \ . — Po ja stifte nam. kaj noeete reei s tem! je zavrtano. j Maseai'ot se je zmagoslavno ozrl na vse strani, rekoč: — Ali bi niotfel vojvoda po napornem, skoraj dva meseea trajajočem iskanju kaj sumiti t Ne. < "atenae pa ni bil nje kaj navdušen. — V našem interesu bi želel, — je dejal. — *la bi bil Paul to, za kar ^a izdajate, toda dovolite mi dvomiti o tem. Vstal je in stopil h Paulu. rekoč: — Vstanite, gospod, in odložite suknjič, j Paul je stekel suknjič in na položil čez | stol. i —- Zdaj pa zavihajte desni rokav srajee. — je nadaljeval, — tako, še.. . do rame. Komaj je mladenič zavihal rokav, komaj je pogledal advokat na njegovo roko, se je obrnil k svojim rt ova rišem rekoč: — To ni on! V njegovo nepopisno ljtozo sta pa počila Masearot in Hortebize v smeli. — Ne, — je ponovil Catenae, — to ni sin, ki ga je dal vojvoda de Ohampdoee odnesti v najdenišnieo in ki ga pozna vojvoda bolje kot jaz... Smejeta se? Najbrž zato, ker ne vesta tega, kar vem jaz. — Dovolj je tega! — ga je prekinil Masearot iu pripomnil, obrnjen k Qortebizu: — je dejal Masearot. ki si je bil prvi opomogel od presenečenja. NADALdKVAN.IK SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" * Sfelsji, ■ -. »m "OL AB NARODA" HEW YORK, FRIDAY, MARCH 10, 1933 THB LAMEST 8L0VEN7 DAILY in U. 8. A. JUD1TINA PRISEGA J i. J ROMAM IZ ŽIVLJENJA.......... ZA "O LAS NARODA'' PRIREDIL L H. 1* (Nadaljevanj**.) reliee s teras*- jnalia z rokami iu pravi: — Xa h vitim je! v«»je stanovanja, vesri.i »ovori o obUku na Krlau in vedno /opet vprašuje .ludi-to. 4.ko Ji grofira ne zdi z.-'., prija/na. .ludila seveda tega re-no ŠENČURSKI DOGODKI PRED SODIŠČEM v v iu u.' se! jh •J na p'>tr ni hila k«»mt'?»a Ke-Jiee. bi e;( tako zanimala, temveč mlada dama. ki je bila ž njo. Zdelo tu u je. k.»t bi uje«_'ova sestra z« »pet oživela iu stala p re-1 njim Judita ..•* bila \ restiiei j materi podobna do zatluje po- teze. K« pride domov, takoj odide \ s\..jo .spaltiieo. Tam je visela eiika i .i gove sej»tr«\ katero je Heinz Falk .slikal takrat, ko je sp«»-::nal njegovo -,'>tro Margot I to ran. I*o njenem begu je «>če to sliko vrgel \ podstrešje, toda baron llorau jo je po .smrti svojega očeta / »p t prinesel v sobo ter .'<» obesil nad svojo postelj. Zelo rad j«1 mie -,.._io mlado s-stro in četudi se je sebieiio v onem ea-u brigal j /n .svoji» si-etio b..ie.'iuo, tzu je njena .smrt vendar zelo gt»boko za de-j la 1*1 -IV gotovo iii p..zneje ž njo jdoipil v 7.vt7o, ker jia je tako tleli.oh ina umrla skupno z možem, s katerim j«' šla. .zato ni imel ni-kakeira povoda. «la bi se brigal /a ljudi, ki s«» mu naznanili njeno ■»mrt. Ker je obvestilo dobil prepozno, se tudi ni mogel udeležiti '.jenega pogrebu in tako je bila zanj eela eadeva rešena. Toda prijazen spomin na svojo .sestro je vedno obdržal in ni ji v zlo. iver je sle« l i hi svojemu srcu in šla v revščino in stisko, tla je ostala /vesim v ljubezni do moža. ki .si ga je izvolila. V nasprotju z ženo njegove ljube/ni. ki ga je tako brezsrčno zavrgla, je .svojo sestro uinogo bolj občudoval kot pa obsojal. In sedaj stopi pred njeno podobo ter si pokliče v spomin podobo mlade dame v gozdu. Da — bil je čudež, kako podobna je njegovi umrli .sestri. Kdo mora to biti? AJi je bila to Mildred Field, o kateri je slišal, tla se nahaja na gradu Krlau? Kdo je teda»j bila de-kliea, ki je biLa tako zelo podobna njegovi sestri? Ali je mogoče, tla sta si dva čloevka. ki si nista v sorodu, lako zelo p«>dobnaf Dol (po .stoji pred njeno sliko in premišljuje in njegovo sree se oole.stno skrei, k«*r t«' zagt»netke ni mogel razrešiti. Misli na to dekle ga niso hotele zapustiti. K<» pozneje sedi z Lutzorn pri večerji. t>a navidez brezsrčno vpraša, ako je poleg Miss Filed mogoče na gradu Erlau še kaj drugib ljudi ua obisku. Lutz odloeno zanika. In nato stari fcaron vpraša Lutza, kako izgleda Miss Field, kajti dane* je videl komtejso z neko drugo damo. — O. to je prav gotovo bila Miss Field. Zelo velika je. pri tem! pa zelo kolena in malo ženskega značaja. Ima temno polt iu zelo j ledke zobe in ni popolnoma nič lepa. j Huron zmaje z glavo. — Xe, taka ni ono mlado dekle. In baron natančno popiše Judito. In tedaj Lmtz spozna, da je morala biti samo go*»piea Falkova- Najbrže je s svojo teto obiskala Erlau ter je šla s komteso Feliee na izprehod. Ker pa Lata ni povedal, tla je bil v četrtek i. grofom Hansom, komteso Feliee in z Ju-dito na promenadi v Sehwarzenbergu, ker se je bal. da bi baron poredni njegovemu očetu, ni hotel tega povedati. Ako bi mu o tem kaj relyl, bi gotovo moral tudi povedati, tla se bo ž njimi zopet sestal v nedeljo v Sohwarzenb«irgu. Tako bi stari baron mogel sin liti. da ima kako zvezo z mlado komteso. Zato mu ni povedal, da je to bila Judita Falkova. Ako bi baron to izvedel, bi takoj prišel na pravo sled. kajti vedel je. želite izveileti. kdo j«- bila ona mlada dama, ki je hila s komteso Feliee, potem lahko poi/vem. kdo je bil danes na gratln. J Mogcn'-e je prišla samo ah malo časa. I To«I« baron ni hotel izdati, kako zelo ga zanima t<» «l«-kle in ta j ko pravi mirno: Tako važno to ni! Jlotel sem Mimo vedeti, ako poleg MLs-» Field še kdo drugi stanuje na gradu. Iu takoj zopet obrne pogovor na drug predmet. N'avzlie telim pa prihodnje dni ni mogel otresti misli, kak šna dama bi to morala biti. ki je bila tako zel«» podobna njegovi ho stri. Več let ui imel nikakega poželjenja. da bi se s kom spoznal, toda do ta danio je želel spoznati. Niti slutil ui, kraju, v katerih so se ti dt>go«1ki v glavnem odigrali, je bilo razkrito tudi eelo njihovo ozadje, ki kaže, « kakšno strupeno zagrizenostjo se j«' vodila obširna suverziviiM ak-eija. V n<^posredni zv«*zj z izgr«'di v Šenčurju in drugod je bilo takrat aretiranih mnogo ljudi. Proti nekaterim meti njimi je bilo u-vedeuo .sodno post upanje ]>r«d deželnim .sodiaee-m v Ljubljani. 12 j»a jih je bilo »»btoženih pred «lr-žavnim sod i ši-eni za zaščito države v I»eogradu. lCazprava v I»e«»gradu ^e je začela danes dopoldne oh f>.4.V Sodnemu senatu pretLsedn'e sodnik državn«>ga sodišča Dragutin Itu-banj. člani senata pa >«• Vla«lisla\ Margetie, tir. Anton Stuhee. Traj-ko Stamenkovič. Mil«>ra>l Kurto-vič. Vojlslav Palič in Svet*unir Vukajlovi«*. ^Mali» pred otvoritvijo razprav«' ko bili pripeljani v dvorano oi»-toženei z bivšima jxislaneenui Janezom Brodarjeiu iu I vam »m Str-rinout na čelu. <>btoženi so: P»ro«l.«r Janez. 4> let star. «»ž«»-n.jen. jHisestnik v llrasijti.pci Kranju. bivši narodni i>oslaiiee; 1'mtiik Anton. 44» let star. posestnik v Šenčurju. «»ženjen. bivši obl. po.slaiiee; Strein Ivan. 4-s let star. posestnik v Komendi pri Kamniku, o-ženjeu. bivši nar«nlni poslanee; Vomberger Jernej. ,'JD h't star. sol>o*ilikar. ožeuj«An ; Grile Frane. l«'t star. kmetova lee. neoženjen : Kos Vinko, 2!) lel star, kmetovalec. neoženjen: Loboda Josip. 20 let star, hla-pee. neoženjen : Ogrin Tomaž. .'11 let star. čevljar. neoženjen: Cerar Peter, 1!» let star. zidarski pomočnik, neoženjen: llija Alojz. -28 let star. študent prava, neoženjen ; Škrbee Matija. 47 let .star. župnik v Kranju; Gregorin Fran. 32 let star. neoženjen delavee. Obtoženi Brodar. 1'mnik in Strein se nahajajo v preiskovalnem zaporu Državnega sodišča, ostali so bili po zaključni razpravi izpuščeni in se sedaj zagovarjajo na svobodi Predsednik je pozval obtoženee po imenih, nakar so ne posedli po vrstnem redu na dveh klopeh. Videti so bili preeej nervozni, zla- sti llrodar in Strehi sta bila vidno bleda. Pri poimenskem kliea-nju je predsednik ugotovil, da manjka obtoženi Frane Grile. ki mu j«* bil poziv na glavno razpravo pravočasno dostavljen, ki .se mu .pa i/, neznanih razlogov ni odzval. Zato je predsednik natlalje-vanje razprave prekinil in odredil. naj .se (jrile. poišče in po p«»-trebi privede preti sotlišee y. orožniki. lfcii/.prava se 1>«> nadaljeval jutri ob K. zjutraj. Predsednik je ponovno opozoril obtoženee. ki se zagovarjajo na svobodi, naj prihajajo točno k razpravam, ker bo drugaee mul njimi odredil preiskovalni zapor. Obtoženee zagovarjajo nasle«l-liji odvetniki: Janeza Brodarja dr. Adlešič iz Ljubljane, Antona 1'umika «lr. Mohorič iz Ljubljane. Janeza Strelna ilr. Mika Krek iz Ljubljane. Jerneja V«>mberger-ja dr. Ivan Kihar iz IJeogratla. Franca Grilca dr. Lamešie iz Vin-koveev. Vinka Kosa Uora Prod a-novi«' iz Iteograda. Josipa Lobodo dr. Miha Krek iz Ljubljane. T«»-iiiaža Dgrin i Xinko Petrini«' iz Beograda, župnika Škrbea dr. Pega n iz Ljubljane, Franca Grego-rina Jovan Zdravkovič iz Fleogra-tla. Za proees vlada v Beogradu, zlasti med tUKajšnjimi Slovenei. velik«» zanimanje. tak<» tla je bil«> v dvorani zelo mnogo p«*slušal-»-ev. Med njimi se je i»p;u?rtlo tudi nekaj prijateljev .obtožencev, ki so prispeli k razpravi eelo iz Slovenije. « Dalje prihodnji«"-.) OTEZKOCEN STUDU NA NEM ŠKIH VISOKIH ŠOLAH Lettilo , ^ i sretlnje M.Je na .Vemškem novih • 4tM).(XHI abiturientov. Po dosedanji} praksi sod«v. se Ki najbrže Ats'-ji tlel dijakov »Klločil za nadaljevanje šolanja na univerzah in slienih u-stanovah. Zato j«* izdalo pristojno ministrstvo poseben pravilnik o o-mejitvah dotioka abiturinetov na univerze. Izpraševalne komisije bodi* pri ocenjevanju abiturientov morah' izr«s-! stnlho. če ima maturant človeško in duhovno kvalifikacijo za \*isoknšol>ke študije. Abi-tnrienti. ki ne bi bili spoznani /a si])Osobiie. d -i nadaljujejo študij r:» univerzah. b«xlo o tem obveščeni. Visoke št»le pa jim ne b«xlo načelu » zaprte, marveč se hxln ua univerzah izključevali od ugodnosti, ki jih uživajo drugi dijaki teh -zavodov. iBlimiHH—BBBB—BBHBBBI METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRAX K SAKSEH) 216 WEST I8th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE ODSTAVLJENA "KRAI JICA" SHIPPING NEWS BIVŠI CESAR 0 STROJIH | lierluiski "Montag". glasilo vo-rlje nemških naeionalcev IIng«'!i-herga. priol^-uje pisni«* bivšega «*e-»arja Viljema ameriškemu publicistu Gaffneyu. V tem pismu tro-\<»ri Vilj -ni > strojih in pravi. «la so tisti faktor, ki je najbolj kriv brezpi«s-'l dost i. Nadalje piše Vil jem, tla bi bilo treba str«»je zaradi o-gražanja zaposlenosti odstraniti. J oziroma dolcčiti njih rabo s jviseb-niiiti zakon:. V nasprotnem prime-' ru s«« binlo ]>oložaji. slični tlauaš-njeinu. jMHiavljali. Problem br«-z-p»»elnosti j.* vitalno vprašanje vseh kulturnih ljudstev in o n»em hi moral i r«-sno ra-'.m iši jat i vsi voditelji. DOBROTNIK ČLOVEŠTVA Pred 100 leti so začeli uporabljati plin za razsvetljavo. Takrat ni še nihče poznal praktične vrednosti elektrieitete. Edino v laboratorijih pa je prvi poskušal prenesti to čudovito vrednoto v praktično življenje. On, ki je bil po poklicu matematik in filozof, je prvi postavil temelje za proizvajanje električnega toka. Njegovemu genijalnemu duhu dolgujemo zahvalo za vse naslednje pridobitve. ki so z elektriko v zvezi, pa naj bodo to brzojavni ali telefonski aiparati, kabli, dinamo-stroji. m«»torji iu končno tudi radio. Ta mož je umrl leta 1878. Mi pa .se komaj zavedamo, kdo nam je vse te kolosalne dobrine dal. DRUŠTVA O NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m fit* hibo wmU Članstvo, pml pa val Slovenci v *aH okolici CEN£ ZA OCLASE SO ZMERNI r d Mif iff ? i'rr^llfS^imiib^ 'S .ilIMM Xa kratko je bilo že poroča no o francoski baronici Wagner-Bousquet. ki je prišla nekega dne na Galapaške titoke in .se v svoji prešcmosti oklicala za diktatorko otoka Kloriana. Xa tem otoku živi življenje modernega Robinzona zdravnik dr. Hitter s svojo ženo. Listi so o njiju dveh mnogo pi .sali in .so priobeili tudi njune sli- Itaroniea AVagner-liotLsquet se je na Floriani kmalu udomačila. Maloštevilni prebivalci otoka niso im«'li «»čividno nič proti temu. saj niso niti vedeli, da namerava izvajati »»blast med njimi. Preti kratkim pa sta zahlodila na «»t«»k piLstolovea Pavel Franke iu Kristijan Stampa. Obiskala sta «l" IJinterja in njegovo ženo. Veliko je bib> njuno presienečeiije. k«>.sta našla na otoku poleg teh dveh Robinzonov še kakšnih 20 ljudi. Izvedela *ta tudi. da se je francoska baronica Wagner-Boqusquet proglasila za kraljico «>t«»ka. Zahtevala ju je pred sebe. tla bi bila zaslišana. Po dolgotrajnih zaslišanjih so ju izpustili proti izročitvi nekaj zavojev vžigalic. "Kraljica" je bila s tem zaenkrat zadovoljna in Franke in Stampa sta s«^ odpravila v notranjost otoka na lov. Po po vrat k u pa sta doživela drugo razočaranje. Prijeli so ju vnovič in zahtevali od njiju, naj izročita baronici ves plen. Ker .sta .se temu u-pirala. je dala "kraljica" nalog, naj ju obstreljujejo. Imela pa sta srečo, da sta zasledovalcem ušla z jahto, ki ju je prinesla na Gala-paško otočje. Ladja ju je odnesla v Cristobal, kejr sta se pritožila činiteljem eeitadorske vlade. Ker sta izjavila. da ko je proglašala francoska baronica za "kraljico" Floirane. je poslala eeua-dorska vlada takoj tja oddelek svojih čet. da napravijo red. Čete imajo nalog, odstaviti "kraljico" in razgrniti njen "dvor" ter pustiti otok dostopen vsakomur, ki si ne lasti na njem nobenih posebnih pravic. ZVUAČA JI JE REŠILA ŽIVLJENJE 27 letni brezposelni hlapec Jo-j-ct' Seliiffbaenker je te dni prišei j v Laakirchen k obvdoveli kmetici .Alo'wiji Schoenbergerjevi, pri kx-, teri je svojčas služil za hlapca, ter jo skušal umoriti z namenom. da jo oropal. Pripeljal se je z avtomobilom, katerega je pustil pred vasjo. K Sehoenl^ergerjevi se je napotil peš. Vstopil je z besedami:— ''Danes mi boš dala življenje. Denar sem!" Prestrašena vdova je ponudila hlapen bankovec za 10 šilingov, a hlapec ga je zavrnil, češ da je premalo. Xat«» je ]»otegnil n«»ž in začel udrihati po žrtvi. Gotovo bi jo bil zaklal, da se ni junask.i t ranila. Pol ure je trajal boj mr«i obema, nato je šinila Schoeritjer-gerjevi v glavo rešilna misel. Za-vpila je: "Hvala bogu. zdaj so «1,»-ma!" Teh besed se je napadalec j tako prPKtrašil, da je izpustil žr-! tev. kateri je že zadal več ran z ; nožem na glavi, ter odhitcl k avto-, mobilu in se s njim odpeljal da-Ilje. Sehoenbergerjeva je ranjena I na glavi, na rokah in tudi na vratu, kajti nasilnik ji je v boju sku- 11. marca: Oi»b.niplain v Havre Hex v Oeoiui 14. marca: bremen v Bremen 15. marca: Dtuischluiid v Hamburg 17. marca: Aquiiuula v Cherbourg 18. marca: l.af;i > el te v Havre Con Te di S.tvoiu v CrDua 22. nta— - • Ku >j» v nrwitrn Manhattan v Havre New York v Hamburg 24. marca: t'aris v Havre Alaje.stie v C>ii*rbi)urg 25. marca: Aiigii.niiH v Cenoa 29. marca: All»ei1 lUtlln v IIami.ur« 30. marca: Hrfin^it v fSrrni*n 31. marca: «>1V iu|»ic v Ch*rbuur| 1. aprila: * lirx v «>nr|H >uri< llainlMirc v I lam lun k 7. aprila: Kur..).a v Rremrn S. aprila : «*i»Sit.- >li Savnia v ilrnoa 12. aprila: 1 '«-u Ifelila nd v llamlH.tf 14.aprila: S i,..!.-i i. l.i m v HuuloftiM S. 11 u rn iu v Trst 15. aprila: llrenifn v Rrnnen 15. aprila: Majfstii- v Cherbourg I'iiris v Mavra 19. aprila: Manhattan v Havre Nt-u- York v Hamburg 21. aprila; ' »t> mi»ic v CherlKkua/s Mauretania v Cherl^>urg 22. aprila: Cham plain v Havre llonia v Cenoa 25. aprila: l.nialhan v Cherbourg Kuropa v Urcmeu 26. apri'a: Iter.ngarla V Cht-rbourjr All-ert tUtllln v Hamburg Veenihon v Boulogne 29. aprila: 11«- d? Pranr« v Havre Auga»tus v Genoa 2. maja: Bremen v Bremen S. maja: Afjuitania v rherl»oiirfr llumhurj; v <™"l»,.i-l»f>urs 4. maja: < -on le «li Savo i a v Genoa 5. maja: M^i-Ktif v Cherhounj Western'a nd v Havre Volt-ndam v Boubtgne t. maja: I -ifayette v Havre Vulcania v Trst 10. maja: Mauretanla v Cherbourg 1 »eutschtaml v Cherbourg 12. maja: «»1> m pie v Havre Minnewriskn v Havre U.tteidam v BouIok'"* 13. maja: fhjimp^iin v Havre IleX v f>nnfi Kuropa "v Bremen 16. maja: I.eviatban v Cherbourg 17. mala: Berengarlit v Cherbourg New Vc.rk v fherbourK 19. maja: StalHulain v Boulogne I'ariw v Havre 20. maja: Conte Cmnile v Oenojt Biemen v Bremen «!eorgio v Cobb 3«. maja: Manhattan . v Havre Albert Balliu v Cherbourg -\eutseliland v l^herbourj; B.-1-.-iiKarlu \ Oherboure 8. junija: Ijifavettc v Havre Aueuslu!« v »Jenoa Bremen v Bremen 9. Junija: Stalendnm v Itoulo^ne Minn, waska \ *"herl»i»urg 10. Junija: l»ari.N \ Havre 14. junija: Pres. H.u-dirti! v Havre .Majetuif v Cherbourg .N-.-\v York v Cherbourg Aquitaniu » CherbouiR 15. junija: «*>>nt»- di Su\oia v (;cni..i 16. junija: Kuropa v Tunu ti IVnnland v Havre Kottf rdam v B<>ul< Kne 17. junija: Britanio v «^ot.h l e de Fran«* \ Havre 20. Junija: !»•• i!niss> Havre 21. Junija: Vuleunia v Trst Mauretania v «"hvrb»..irc Albert ISal in v «?h^rb..urjf Malih.ill..n \ Havre 23. junija: • Uvinpu- v Cherlmurg .\liuftonkii v ll:t\rr WeniL'un \ fU.uh-gne 24. junija: tMianipluin \ Havre I >5 v fjenoa Br.-m.-ri \ lirt-m-n 27. junija: I.evhuhan v «'h.-rb. irrjr 28. Junija: Berensruri.i \ i 'In-rbeurg llauibun; v i*b. rt».ur« 29. junija: «"ont,- i:r;iiii1»- v i>n<'a 30. junija: Majt stic \ f'hi rhourg Stat. adam \ l'«ul"i:ii>- I. julija: I'at is v Havre 1-ifaini- v lit!vre 3. julija: Kur .pa v Ui » tn.-u 5. julija: Sallirnia v Trst Anuitana v Cherbourg I »eiosi h!ar d v «"herboiirs 7. Julija: lie de France v 11 a vrt • Volenda lil \ Itouloglie S. Julija: f*«»nt^ <1i Savoia \ r.t-nna II. julija: Bremen \ Bnnien 12. julija: Mruiiriania v «*herb« uru New York v rhi-rlKUiig tllvmpie v «*herbourj; 15. Julija: f'hamplain v Havre* Ib'X v Oviioa 18. Julija: l.evialhnn \ Cherbourg 19. ju'ija: IVrengart-i v Cherbourg Manhattan v Havre Albert Bailin v «"h»rbourg 20. Julija: Majestic v «'h. rhourg 21. Julija: l'aris v Havre Kuropa v Bremen Stati-ndnm v Rr»uli"< rmilu Md. i> šitt- ta- ' LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE 1359 Second Ave, New York, N.Y. Qren ck JJna t