Zborovanje učiteljev slovanskih jezikov Na državni univerzi v Columbusu se bo v soboto 27. aprila vršilo ustanovno zborovanje društva učiteljev slovanskih jezikov na višjih šolah v državi Ohio (Ohio Chapter, AATSEEL). Navzočih bo nekaj povabljencev, ki se zanimajo za pouk slovanskih jezikov po ameriških šolah. Dobrodošli so še drugi, zlasti taki, ki učijo slovanske jezike po privatnih ali javnih šolah (sestre učiteljice, duhovniki itd.) Zborovanje se bo pričelo ob 10. uri dopoldne v Pomerene Hali, soba 307. Glavna govornika bosta Dr. Peter Epp iz Ohio State University in profesor Joseph Remenyi iz Western Reserve. Zborovanja se bo udeležil tudi Dr. F. J. Kern iz Clevelanda, da bodo zastopani tudi Slovenci oziroma Jugoslovani. Opozarjamo že sedaj na "broadcast" s postaje WOSU, Columbus, v soboto ob štirih popoldne. Priporočamo, da slušatelji pišejo postaji WOSU, če se strinjajo z govorniki. Vse to bo morda pomagalo, da se ustanovi stolica za slovenski jezik na Western Reserve univerzi v Clevelandu. Milan. — Truplo bivšega italijanskega fašističnega diktatorja Benito Mussolinija je bilk) ukradeno iz groba, kjer je j počivalo skoro eno leto. Polici-jja je pričela takoj preiskovati delovanje nove fašistične skupi-jne, ki se je pojavila med dijaki in ki najbrže izhaja iz starih "Mussolinijevih udarnih čet." Tatovi, ki so odnesli Duceje-vo truplo, so pustili na grobu listek s poročilom, na katerem je bil podpis "Demokratični fašisti." Preiskave se vrše med višješolskimi dijaki, o katerih je znano ,da je med njimi precej monarhističnih in novofa-šističnih aktivnosti. Delavci, ki so prišli 'zjutraj na delo, so opazili, da je nekaj razkoipano na Muissolinijevem grobu, ki je v oddelku za siromašne in ki je bil prvotno namenjen za umrle Nemce. Tu je bila poleg njega pokopana njegova priležnfca Claretta Petac-ci in pet njegovih služabnikov, ki so bili umorjeni istočasno. Teh grobovi pa so ostali nedotaknjeni. Ko so grob nanovo odkopali, in našli njegovo rakev, je bila v njem samo ena raztrgana DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE MUSS0LINIJEV0 TRUPLO BILO UKRADENO IZ GROBA. UPOR JETNIKOV V MILANU DRUGA LADJA ČAKA ZA PREVOZ JUDOV V PALESTINO La Spezia, Italija. — Člar odbora judovskih izseljencem je povedal, da je v tem pristanišču pripravljena že druga ladja, ki nosi judovsko in italijansko zastavo in je pripravljena, da odpelje nadaljnih 1,-200 judovskih internirancev \ Palestino. Ta judovska skupina je bila internirana v Italiji po angle ških oblasteh, čeŽ, da je nadalj-no naseljevanje j udov v Palestini nepostavno. NOVI giobovi John Gornik Sr. Včeraj je obkrožen od svoje žalostne in ljubljene družine mirno, v Gospodu zaspal John Gornik Sr., 1331 Giddings Rd. Svoje življenje je previden s svetimi zakramenti zaključil v starosti 76 let. Bil je težko bolan zadnjih 14 mesecev in sedaj ga je Bog rešil trpljenja. Pokojni John Gornik Sr. je bil rojen v Sodražici, po domače Navrtnikov, odkoder je prišel v Ameriko leta 1892. Najprej je bival 7 let v Brooklyn, N. Y., nato pa se je preselil v Cleve-and, kjer je živel do konca svojih dni. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Cimperman iz Dolenje vasi pri Ribnici in deset otrok; JohiuJr., Andrew, J o« e p h, Anthony, Edward, Frank, William, Mrs. Frances Vidmar, Mrs. Pauline Zenzel in Marie. Dalje zapušča tri vnuke in d'va pravnuka; neča-rinjo Mrs. Angelo Cimperman v West Parku, nečaka Frank ?ucel in Frank Ko&mrl v Clevelanda, v stari domovini pa nečaka Louis Pucel in več drugih sorodnikov. Zadnjih 23 let je živel v pokoju, pred tem pa je dejal v "solini." Bil je član dr. Sv. Vida št. 25 IiSKJ in društva Sv. Antona št. 138 CKO. Pogreb se bo vršil iz A. Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St. v cerkev sv. Vida v soboto. Cas pogreba poročamo pozneje. Naj bo dobremu možu in skrbnemu očetu lahka ameriška zemlja, prizadeti družini pa naše iskreno sožalje Anton Slarc Včeraj, ko se je mudil na obisku pri sinu v Barbertonu, je ngaloma umrl Anton Stare, v starosti 63 let. Stanoval je na 1225 E. 61 St. Pogreb bo imel v oskrbi Frank Zakrajšek pogrebni zavod. Vse podrobnosti in čas pogreba bomo poročali jutri. Mary Kustis Po kratki in mučni bolezni je v pond'eljek popoldne umrla v mestni bolnišnici Mary Kustis, rojena Snider. Stara je bila 40 let. Stanovala je na 1418 E. 41 St. Tukaj zapušča štiri o-troke: Ruth, Constance, Robert in William, master Many, dva J brata August in Albert, dve sestri Molly in Albina ter več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9:00 uri iz Jos. Zele in Sinovi j pogrebnega zavoda, 65022 < St. £lair Ave. v družinsko grobnico. Preostalim naše sožalje Frank Tomšič Včeraj je nenadoma umrl Frank Tomšič stanujoč na 4098 E 139 St. Pogreb je oskrbi Louis Ferfolia pogrebnega zavoda. Podrobnosti poročamo pozneje. (Došlo preko Trsta) iti STISKI MENIHI, ki jih je partizanstvo razgnalo na vse vetrove, se bodo poskušali zbrati na Tirolskem v nekdanjem ci-stercijanskem samostanu Stams. Ta samostan je razgnal in izro-pal Hitler podobno kot Tito Stično. Pater Evgen je že dobil od svojega generala v Rimu ukaz, da poskuša z obnovo tega samostana. RAJHENBURŠKI TRAPI-STI bodo poskušali zbrati svoje brate na Francoskem, če bodo dobili za to dovoljenje. DR. JOŽEF JAGODIC bivši ravnatelj škofijske pisarne v Ljubljani, ki je sedaj begunec na Koroškem, je od papeža postavljen za delegata in vrhovnega dušnega pastirja nad vsemi jugoslovanskimi begunci v Nemčiji in Avstriji. Slovenci in Hrvatje so pod njegovo začasno ju-risdikcijo. Ima pravice kakor škofje; tudi, pravico birmova-nja. AMERIŠKI ŠKOF HURLEY, ki je bil poslan od papeža v Bel-grad kot poseben odposlanec, se je ustavil tudi v Ljubljani. V zadrego je spravil ljubljanske partizane, ko je zahteval, da puste, da prenoči prav v prostorih škofa Rožmana. Amerikanske-mu škofu niso končno upali odbiti te zahteve in tega počešče-nja trpečega ljubljanskega škofa. SLOVENSKI VOJAKI morajo pod partizani služiti večinoma v južnih krajih Jugoslavije. Ne zaupajo jim, da bi bili doma. Moštvo vojske v Sloveniji tvorijo večinoma Srbi. Teh je 70%. Pa tudi tem ne zaupajo preveč. Značilna je izjava komandirja v Tržiču. Ta se je izrazil o svoji četi, v kateri da ima same kralj e-vaše Srbe takole: "V moji četi je treba likvidirati samo štiri komuniste, pa ima kralj pripravljeno spremno četo." OBOROŽEN ODPOR? — Po gozdovih se pač skriva nekaj fantov, ki se nočejo ukloniti režimu in nočejo služiti pod Titom. Tudi je res, da jih prebivalstvo rado podpira. Todia pretirano bi bilo, če bi kdo mislil, da so to kake večje čete ali da so povezane med seboj v eno organizacijo. To velja za Slovenijo. ZDAJ NI VEČ BOGA. — Ko so šli otroci na izlet v Mojstrano, so nekateri pred jedjo molili. Učiteljica jih je pokregala in jim rekla: "Ali še ne veste, da zdaj ni več Boga"? To je nova vzgoja, kjer po ustavi ni več katoliške šole. "BOGA HOČEMO." — Tudi hrvaške istrske kmete so nagnali komunisti, da morajo voliti narodne odbore. Kandidatje so bili seveda naprej določeni. Voliti v resnici, ni bilo kaj. Pa so istrski kmetje razočarani nad novo versko svobodo zapisali na listke namesto kandidatov: "Boga hočemo." -o-- Doprinosi za kampanjo Edward J. Kovačiča V kampanjski sklad Edward Kovačiča, ki kandidira za okrajnega komisarja so prispevali sledeči : Mr. in Mrs. Cyril Kunstel, 6616 St. Clair Ave., $50.00. Po $25.00: Mr. in Mrs. Frank Mihčič, 7114 St. Clair Ave.; Mr. in Mrs. Louis Slapnik, 6102 St. Clair Ave. in neimenovan in prijatelj ; dalje neimenovan prijatelj $15.00. Po $10.00: Mr. Phillip Horri-gan, 11553 E. 74. St.; Mr. in Mrs. Andrew Raspor, 7011 St. Clair Ave.; Mr. Edward J. Leonard, E. 6. St. — St. Clair Ave.; S & L Cafe, 7513 St. Clair Ave.; Mr. in Mrs. James Kotnik, 7006 St. Clair Ave.; Mr. Carl Perich, 6911 St. Clair Ave.; Mr. in Mrs Michael Fuchec, 7508 St. Clair Ave.; Mr. in Mrs. Charles Levee, 1073 Addison Rd. Po $5.00: Louis Rozman in Ludwig Farcnik, 866 E. 76. St.; Jacob Pirman 1126 E. 72. St.; Walter Klopotowski, 6901 St. Clair Ave.; Frank Mramor Jr., 6710 St. Clair Ave.; Peter Ke-kič, 6622 St. Clair Ave., neimenovan prijatelj in neimenovan prijatelj en dolar, sin še eden neimenovan $3.00. Ukradel bus in na osem in dvajset milj dolgi poti pobiral voznino Seattle. — Bus mestne prevozne družbe so našli zapuščen tri ure potem, ko je bil ukraden. Neznani voznik, ki je ukradel bus, je na 28 milj dolgi poti pobiral tudi voznino od potnikov, kar pa je, menda v zahvalo, pustil v nabiralniku, kamor potniki navadno mečejo voznino ali vozne listke spodnja srajca, preperel čevelj in del noge. Uradni krogi domnevajo, da mogoče ima ta tatvina trupla kake zveze z napovedanimi demonstracijami italijanskih partizanov. V dneh 25. in 26. aprila nameravajo praznovati prvo obletnico osvoboditve Milana in usmrtitve bivšega premierja in njegove priležni-ce, katerih raizmrcvarjena trupla so bili takrat obesili na javnem trgu v Milanu. Milan. — V j,eči San Vittore se je pobunilo 3,3000 jetnikov, ki obvladujejo jetnišnico že tri dni. Krog 350 vojakov, več tankov in oklepnih avtov je prišlo na pomoč iz Turina, ker policija ni mogla sama vzdržati v premoči upornikov. Streljanje se nadaljuje kar naprej, da si je bilo jetnikom ponudeno premirje, da bi se moglo pospraviti" izpred jetnišnice ranjence in mrtvece. Do sedaj s o bili trije ubiti in 27 ranjenih zunaj ječe, koliko pa je ubitih ali ranjenih rebe-lov v ječi pa ni znano. Upornike vodi neki Barberi, ki je obsojen na smrt in je čakal v ječi na usmrtitev. Etiopija je ponudila svoje žito in drugi živež za pomoč strada jočim narodom Washington. — Etiopija je ponudila svojo pomoč UNRRA in je pripravljena dati v ta namen 100,000 ton žita in drugih živilskih produktov v prihodnjem letu in pol. Pripravljena je poslati tudi 10,000 ton kave, a pri tem se obrača na UNRRA, da ji pomaga pri transportaci-ji. Ponudbo je dal eticpijski poslanik v imenu svoje vlade načelniku UNRRA, F. H. La-Guardia rekoč, da hoče tudi kraljeva vlada Etiopije prisper vati svoj delež, da se odvrne največja tragedija, ki preti stradaj očim narodom Evrope in Afrike. V istem času je spregovoril tudi gen. Eisenhower v apelu na ameriški narod, da bolj varčuje s hrano doma. On pravi, da nasititi lačne narode je prvi in glavni pogoj za pravi mir. Na ameriških konzumentih je največ ležeče, da se odvrne najhujšo krizo, ki nam preti prihodnjih šest mesecev. -o-- RUSKA KOMISIJA NAJELA HOTEL ZA PET LET New York. — Ruska nakupovalna komisija, ki je dospela v to mesto, je imela težave dobiti stanovanje za vse osobje. Znebila pa seje teh skrbi in rešila stanovanjsko vprašanje s tem, da je najela dvanajstnadstrop-ni hotel Ransby. B. Jeukov, (pomočnik generalnega manager j a te komisije, je rekel, da je ruska nakupovalna delegacija najela ta hotel za dobo pet let in da ga bodo preuredili v tri-sobna 'apartment stanovanja. Hodile tprevidni, kadar greste preko ceste. Prekoračite cesto samo pri signalni luči! V Mandžuriji se vrie srditi boji za posest nadaljnih mest Prva nacionalistična armada je v okolici Kungchulinga Chungking. — Tukajšnje časopisje poroča, da je predstra-ža prve vladne ali nacionalistične armade dosegla mesto Kungchuling. V okolici in za posest tega mesta se pričakuje srditih in vročih bojev. Po vladnih (poročilih se nahaja tukaj krog 80,000 broječa kitajska rdeča armada. To mesto leži 40 milj južno od glavnega mesta Mandžurije Changchuna, ki so ga pred kratkem zavzele čete rdeče armade in krog 30 milj severno od mesta S,zepingkai in za katerega se bodo udarile vladne in rdeče armade. Med tem pa se vrše v Chungkingu mirovna pogajanja, kjer pa še ni nobenega izgleda, katera stranka bo zmagala. Dalje se poroča, da se komunisti v manjših skupinah pomi- i čejo v Harbin, kjer je industrijsko središče severne Mandžurije. Pripravljeni so, da zasedejo mesto v četrtek takoj, ko se bodo umaknile ruske čete iz mesta. -_o- Čistilni teden v Clevelandu od 29. aprila do 4. maja Letos bo teden čiščenja v Clevlandu od 29. aprila do 4. maja. V tem tednu je zartiiš-ljen čistilni program takole: v, pondeljek — glavno čiščenje, v torek — barvanje, v sredo — dan za otroško zdravje v četrtek — za razsvetljavo, v pe-i tek — pobiranje odpadkov in1 smeti, v soboto — dan dela na vrtu. Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: Dne 13. septembra 1943 je marširalo na Bloke 300 partizanov spremljanih od 2000 laških vojakov pod vodstvom generala Cerutlija. Zavzeli so Bloke v tesnem prijateljstvu slovenski partizani in Lahi. Pri slavnostnem kosilu so sedeli: Kidrič, Kocbek in Cerutti ter skupaj obhajali zmago nad slovenskimi fanti, ki niso marali komunizma. Naj [odgovarja kdor je pošten, na kateri strani so bili resnični narodni "izdajalci"? Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Tone Šubelj ni z opero— Kakor vsako leto, smo tudi letos pričakovali, da bo nastopal z Metropolitan opero v Clevelandu naš slovenski operni pevec, Tone Šubelj. Včeraj pa je poklical naše uredništvo iz New Yorka in nam sporočil, da po naročilu zdravnika vsled izčrpanosti ni smel na pot. Kakor hitro pa se mu zdravje izboljša, bo sledil operi kjerkoli že bo. Naroča prav topi« pozdrave vsem prijateljem v Clevelandu. Ne bo seje— Seja Norwood Community Councila, ki bi se morala vršiti v četrtek 25. aprila je odgode-na. Za morebitna pojasnila se obrnite na tajnika Joe Fifolt. Doktor Oman zopet uradu je— Veseli nas, da je doktor Michael F. Oman zopet med nami. Pred kratkem se je vrnil iz bolniških počitnic na toplem jugu. Uradu je zopet v svojem starem uradu na 6411 St. Clair Ave. in z njim v družbi je tudi Dr Ray H. Long M. D. * Zahvala z bolniške postelje — Mrs. Terezija Kmet, 3922 St. Clair Ave. se prav prisrčno zahvaljuje vsem prijateljem in prijateljicam, za obiske, poslane cvetlice in voščilne kartice. Nahaja se še vedno na bolniški postelji v domači oskrbi. Masa zadušnica— V četrtek ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Helen Pevec ob trideset-dnevni-ci njene smrti. Pisma in zahvala iz domovine— Mary Sestan, 3435 W. 60 St. je prejela iz stare domovine, selo Bizjaki št. 8. Št.'Matej, štiri pisma od svojih sorodnikov, ki' se prav lepo zahvaljujejo ameriškemu Rdečemu križu za vso pomoč. Prav posebno pa še njej: za poslane pakete, ki jim jih je poslala potom August Kollandra, kateremu se prav lepo zahvaljuje za tako točno postrežbo.v Prva obletnica— V četrtek ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim John. M oži čem ob priliki prve obletnice njegovčš smrti. Zadušnica— V četrtek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida peta sveta maša za pokojno Agnes (Zot) Sot. Ob šesti obletnici— Ob 8:15 v četrtek bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Frank Suhadolnik Jr. ob priliki šeste obletnice njegove smrti. Pisma imajo pri nas— Cecilija Papež, roj. Sever, doma iz Lopate št. 4, Hinje; piše Anton Potočar. Frank Škufca, ki je stanoval na 921 E. 141 St.'; piše Jane/ Škufca iz vasi V. Vrhi št. 13, p. Krka, Jugoslavija. -,o—_— Državni tajnik Byrnes odletel v Pariz Washington, — Državni tajnik James F. Byrnes je včeraj opoldne odletel v predsednikovem osebnem letalu "The Sacred Cow" v Pariz, kjer se bo udeležil seje zunanjih ministrov "velikih štirih." To je mpnda najtežja naloga našega državv-nega tajnika odkar je v predsednika Trum ana kabinetu. 11 ftMEraSKft|fO©MOYINA °AROM! I AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN " HUO SLOVENIAN MORNING yj " okly AMERICAN HOME Pa,ly„APEE CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, AVRIL 24, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII f Mila bitko ! J** glede *9a vprašanja'1 ?S0 se ne bo udeleže- t CSncila< dokler se bo1 j Sijalo o Perziji | *Vk p ..'. I] % k;h Rusila -le zgu"i C fo, 8 proti 3 glaso-j; koncil Zahtevah- da se na več ne razpravljaj •C,Perzije in Rusije.i, t -Andrei Gromykoj' da se ue bo ude-j1 ijtyncila U. N., na ka-1 c k. Razpravljalo o tem _ • sicer ni za i »0 °Valne dvorane pred I V vendar je dal ] etl> da bo trdovrat- Kkft SVOjih zahtevah. Si^avi, da ker je bil Ni8koaz^ med sovjetsko j; 'He Vlado v tem vpra- t ^j]1" ^ Perzijski delegat r H (la° Sv°'le vlade podal a \Hg Varnostni koncil o -] Hjab 'Opravlja, a je zbor- j \ s« lem» drugače odgla- £ \na i jetska delegacija g udeleževati raz- c % J* v tem pogledu. Je! p :m£0V0- da se bo Gro-"'fjjj^ Prihodnje seje, ki g % ra;'utri> kjer se bo na- £ S£.av*a 0 poljskih za" < lj6iirdtli Španiji. ^Gro*>yko izjavil, da r *> SfJ Ve delovale nelogi- j ^»rotovale ruskim , VsiVSe razi>raVft 0 sp0~ š % r. 0 m Perzijo vrže z & ^r/ Varnostne£a kon" j V C Stettinius Jr. je ^ ^h izJ'avil> da Zed. , \vite*u vztrajajo pri , ^ie v, ' Se perzijsko ^ e vrže z dnevnega ] 'e 0 tem nadalje raz- 1 J'^O milijonov ■ C* otrok, ki ; > tečne hrane ; ^Qfaurice Pate, sve- i je . Vei'jevem relifnem 1 Viavi1' da je danes : do 30 milijonvo i S ^Potrebujejo to- fS p"" ^ danes največ- . fHibJVr°Pe. Dalje je re- i Mu ° Posebno od 200 ISo °V dolar^ev' če bi rSofj, ,Zadostno odporno- . jV glede prehra- Potovanju je ta oblskal sledeče d'e- % £Mko, Anglijo, Ni-Dansko, i>,y Jugoslavijo ^ v si, 6 te dežele ali dr-stiski, a najbolj ■'.H^ e udarjena Polj-i'^jve^ VSeb omenjenih potrebi. . m 3e d računanju se i-^ v Evropi kot /!VJUe> krog 11,000,- I '°četa ali matere 'A p'J lučajih pa brez Vhvll* Pravi, da je bi-Vn0 Za odrasle, da S ž..f5ko'zi in tem hujše otroke. Anglija \ u Prehrane otrok v v °vekoljubno delo. < ^mcezinja 20 let V fojs,L Je praznovala ^C1 dan angleška VH a- ob te-i Pri- kraljevi palači •l0 od leta 1938. 2 " AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 24, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) >117 St. Clair Ave. IIEnderson 0638 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti Četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov. / SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year;-Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 8 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Našim državljanom toplo priporočamo, da gredo dne 7. maja v volilne koče, tam zahtevajo demokratsko glasovnico in glasujejo za naše kandidate. V prihodnjih člankih bomo navedli tudi kandidate za druge urade o katerih vemo, da so zmožni, delavskemu sloju naklonjeni in vredni naše izdatne podpore. Odpri srce, odpri roke.. . ] Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 81 Wed., April 24, 1946 Važnost primarnih volitev Ameriški demokratični volilni sistem v smislu ustave in zajamčenih državljanskih pravic "Ljudstvo je vlada" priznava obstoj dveh političnih strank, katere iz svoje srede izberejo kandidate za javne urade, kakor tudi za vodstvo stranke potom primranih volitev. Ameriški volilni sistem v območju politične stranke, h kateri pripada dovoljuje vsakemu državljanu pravico, da kandidira v javni urad. Vse kar mu je potrebno za kandidaturo je, da se izjavi h kateri stranki pripada, dobi v podporo svoje kandidature potrebne podpise, nakar ga volilni odbor uvrsti na glasovnico pripadajoče politične stranke, o katerih kandidatih odločajo vo-lilci pri primarnih volitvah. Demokratska stranka pri primarnih volitvah izbere svoje in republikanska svoje kandidate, kateri gredo pri glavnih volitvah na volitve. Primarne volitve so kontestne volitve političnih strank med tem, ko so glavne volitve delno nadstrankarske, ker vsak volilec lahko in poljubno izbira kandidate od obeh strank. Rekli smo v naslovu, da so primarne volitve velike važnosti in velikokrat važnejše, kakor pa glavne volitve. Sko-ro za slednji javni urad kandidira več kandidatov, ki pripadajo eni ali drugi politični stranki in oni, ki dobi pri primarnih volitvah največ glasov postane avtomatično protikandidat, kandidatu druge politične stranke. Če je bila pri primarnih volitvah dobra izbira, lahko pričakujemo dobro zastopstvo in vlado, če pa so državljani slabo izbrali kandidate za glavne volitve, ne moremo pričakovati, kdorkoli bi bil izvoljen, dobrega zastopstva. Velikokrat se zgodi, da v primarnih volitvah zmaga kandidat, ki nima zmožnosti za javen urad, medtem, ko drugi visoko kvalificiran vsled malomarnosti volilcev pri volitvah propade. Letos so za nas Slovence primarne volitve zelo važne in v narodnem oziru zelo pomembne. Za ponovno nominacijo kandidira naš odlični rojak in guverner Frank J. Lau-sche; za kongresmana "at large" kandidirata Joseph Kovach in William Boyd, za okrajnega komisarja Cuyahoga okraja kandidira Edward J. Kovačič, za državna poslanca Joseph Poznik in William Kastelic in za centralnega odbornika 20. kongresnega okraja demokratske stranke Edward Pucel. Vsi omenjeni z eno izjemo imajo veliko priliko biti pri primarnih volitvah nominirani, če bomo storili svojo državljansko dolžnost. O nominaciji guvernerja Frank J. Lauscheta ni dvoma, toda je pa velike važnosti, da dobi pri primarnih volitvah izredno veliko glasov v očigled glavnih volitev, ker bo stal nasproti močnemu republikanskemu kandidatu. Čimveč glasov bo pridobil pri primarnih volitvah, tem lažja mu bo ponovna izvolitev meseca novembra pri glavnih volitvah. Če je koga sveta in narodna dolžnost, je nas Slovencev in vseh Slovanov, da se radi njega odzovemo in v primarnih volitvah zanj glasujemo. Za kongresmana "at large" kandidirata Joseph Kovach do sedaj državni poslanec in William Boyd, sedaj državni senator. Oba imata za seboj najboljši rekord in oba sta sina naše krvi. Izvoljen bo samo eden in vsak naš državljan bo smel glasovati samo za enega. Medtem, ko je William Boyd bolj poznan po državi Ohio, je Joseph Kovach zelo poznan v Cuyahoga okraju osobito med tujerodnimi narodi. Razumeti moramo, da o njih nominaciji bodo glasovali državljani Sirom cele države Ohio. Kdorkoli teh dveh bi bil na primarnih volitvah nominiran, nam bo v kredit in ponos. Našim državljanom širom države Ohio priporočamo naj za tistega glasujejo o katerem so prepričani, da bi bil po njih mišljenju boljši. Odkrito rečeno, oba sta dobra in za ta urad kvalificirana. Nadvse važna pa je kandidatura za okrajnega komisarja,-v katerega kandidira naš vrli dečko, poln energije in štiri termine uspešen mestni zastopnik 23. varde Edward J. Kovačič. O njem vemo, da ima za pozicijo okrajnega komisarja vse najboljše kvalifikacije, vso zmožnost in neuklonljivo voljo urad izvrševati. Za njegovo nominacijo bode glasovali državljani Cuyahoga okraja. O njem in njegovih kvalifikacijah bomo še v prihodnjih člankih pisali. Enako, na isti glasovnici,; kandidirata v državno zbornico za državna poslanca Joseph Poznik in William Kastelic. Med tem, ko je Joseph Poznik pokazal veliko aktivnost v 32. vardi in leta 1938. za sličen ui'ad pri primarnih volitvah prejel nad 13,000 glasov je William Kastelic zelo aktiven v delavskem gibanju in važen faktor in uradnik delavske unije. Oba sta priporočana po delavstvu in tudi mi jih toplo priporočamo v izvolitev. Volite oba. Ob primarnih volitvah si stranka tudi izvoli svoje strankino vodstvo in to na način, da izvoli krajevne in isti potem vardne, okrajne in državne načelnike in odbornike. Med vsemi je zelo važen državni centralni odbori stranke, kateri je voljen po kongresnih okrajih. V dvajsetem kongresnemu okraju kandidira za demokratskega centralnega odbornika Edward Pucel, naš mestni zastopnik 10. varde. Njegova kandidatura bo na volilni glasovnici 20. kongresnega okraja. Tudi njega toplo priporočamo v izvolitev še posebno, ker (demokratska stranka v državi Ohio rabi več progresivnih idej, katere so utelešene v zmožni osebi tega našega rojaka. "Najbolj pošten sodnik in porota lahko obsodi nedolžnega človeka na vešala, ako je v sodni dvorani, kjer se sodi, pričujoč samo prosekutor in ne tudi zagovornik." Tako je zapisal v Amerikan-skem Sfcvencu leta 1927 Anton Okolish. Pravilno je zapisal, Seveda velja njegova trditev še danes. . . * * ♦ , "Kdo ga (slovenski narod) je gojil? Slovenski duhovniki, ki so kmečki narod vzgajali v stanovitnosti, učili ga ljubiti svojo zemljo svoj jezik in svoj narod. S tem, da so temu narodu dajali živo vero v Boga in njegove večnoveljavne zapovedi, so daja- nar ni hotel pokopati tega in tega rojaka, če duhovnik vztraja, tedaj je posledica civilen po-| greb in zopet najdete dopis v listu o polnem napredku naselbine, ki se je otresla verskih ceremonij pri pogrebih. — Socialistov, ki bi bili zavedno socialisti, med ameriškim delavstvom ni še mnogo. Razumnih delavcev, ki bi znali ločiti navadno zabavljanje od pravega znanja o verah, postanku sveta in evoluciji, tudi ni posebno veliko. Večinoma so površni in večinoma so vzgojeni tako površno, ker jih vzgajajo površni učitelji." \ Odkar je bilo zgornje tiskano v Proletarcu, je minilo 22 let. Koliko so ameriški slovenski socialisti v tem času napredovali? * * * Zdaj nekaj iz leta 1926. Tiskano stoji v tedanjem Ameri-kanskem Slovencu: "Kje in kdaj so začeli katoliški Slovenci napadati brezverce ? Navedite če je v vas kaj resni-coljubja, datum in druge dokaze? "Katol. Slovenci nismo začeli prvi. "Mi nismo nikdar napadali, temveč le branimo to, kar je naše. Od svojih pravic ne odstopamo. Vero svojih očetov in mater smo branili in jo bomo če treba do najhujše skrajnosti. Onemoglim sovražnikom nobenega premirja, če hočete mir, prenehajte napadati vero, cerkev in duhovščino, prenehajte slepiti narod katerega neprestano slepite in sku.bete. Rdečkarji ste ga prav po cigansko o s k u b i 1 i z milijonskim iondom in drugimi stvarmi. Popravite krivice in postanite dostojni ljudje, pa bomo vas pustili vmiru. Drugače pa zastonj sanjate o miru in najmanj v takem smislu, kot ga vi pričakujete. Upajmo, da ste razurgeli." Podpisan je n. To pomeni: John Jerich. * * * "Res — zagonetka." Pod gornjim naslovom še či-ta v petek, dne 20. februarja 1930 v Pisanem polju (J. M. Trunk) naslednji odstavek: "že od nekdaj trdijo, da je Rusija zagonetka. Vse kaže, da 'je ostala še dandanes. "Prihajajo poročila, da ni kruha, da streljajo mužike, ki nočejo oddati žita vladi za sramotno ceno. Taka poročila na eni strani. Na drugi pa je vznemirila naše krušne in žitne magnate novica, da je v Liverpool prispel sovjetski parnik "Proletariat' s toliko in toliko ton žita, in se to žito ponuja 30 do 35 centov ceneje od amerikanskega. Puzzling. Morda sovjeti samole — fulajo, da morejo streljati, ali pa potrebujejo glave nplo — drobiža, in prodajajo za vsako ceno, celo prodajajo in pustijo proletariat v mestih stradati. "Vsekako je hudo, če postane hlapec kralj." * * * "Vera in politika." Pod tem naslovom čitamo v Amerikanskem Slovencu iz leta 1926 ^ je dr. Hohnjec izrekel na nekem shodu v Kranju naslednje besede: "Ko je ljubljanski škof dr. Jeglič storil to, kar je bila njegova dolžnost kot pastirja duš, da je-namreč obsodil pisavo 'Domovine' kot nekrščansko in proticerkveno ter vernikom odsvetoval čitanje tega lista, so ga nasprotniki ožigosali kot klerikalnega agitatorja ter se zatekli po pomoč k ministru vere v (Belgradu. ) Sugerirali so mu, da je ljubljanski škof kršil čl. 12 naše ustave, in pravoslavni miirster, ki ne pozna visokega poklica katoliške cerkve niti na- loge in odgovornosti katoliške-ga škofa, jim je nasedel ter obsodil škofovo postopanje kot 'stranpot strankarske politike.' Mi pa kličemo ljubljanskemu škofu: Gospod škof, Vi ste na pravem potu obrambe naših verskih svetinj in pravic in naše judstvo Vam sledi s hvaležnostjo in zaupanjem." ♦ * * če je Jeglič obsodil, javno obsodil, pisavo liberalnega lista Domovine, ali res mislite, da ne 'bi obsodil — komunizma, če bi se bil tako šopiril po Sloveniji kot se je pod Jegličevim naslednikom Rožmanom? Pa pravijo: Jeglič je bil all right, Rožman ga je polomil ... Če bi bil Rožman živel pred Jegličem in Jeglič za Rožmanom, bi danes tisti ljudje dejali: Rožman je bil all right, Jeglič ga je polomil . . . Tacol. — Zaplot. ---o- Družinsko zdravje in ameriški Rdeči križ li narodu ono krepostno moč, ki ga je vdržala pri tisti živi slovenski zavednosti, ki ni nikdar klonila, ne pred turškim handža-rom, ne pred germanskimi bajoneti. "Ne tako med omahljivimi brezverci, liberalci in socialisti. Tam ni te stanovitnosti. Za časa Avstrije so klečali pred vsakim avstrijskim škricem, danes pa bi prodali Slovenijo za krožnik leče, če bi jo mogli. "Kakor iz turških časov, za časa germanskega robstva, tako vidmo tudi v sedanjih dneh, kdo vodi doma ljudstvo, kdo se neustrašeno postavlja v boj za narodove pravice in narodno samostojnost. To so zopet slovenski duhovniki. Dr. Korošec, eden naj spretne j ši h j u g o slovanskih državnikov, je duhovnik, ki vodi slovenski narod skozi sedanje i korumpirane čase, kakor veliki j Mojzes svoje Ižtfafelfce. Vsi slovenski voditelji, ki so bili najbolj zvesti narodu v vseh preizkušnjah, so bili duhovniki. Kje bi bil naš slovenski narod danes, da ni imel tako velikih mož?' Tako v stari domovini." To je prepisano iz Amerikanskega Slovenca iz leta 1927. Podpisan pod člankom je — John Jerich. * * * "V Ameriki med Slovenci je sejal liberalne nazore Saksar s svojim švigasvagarskim listom. Kdor hoče vedeti, kaj je liberalizem, naj samo dobro ogleda ta list, pa dobi v njem popolno sliko liberalnih nazorov, ki so vse in nič. "Ta švigašvagarski list se je lizal in hlinil vsem, vsem strankam se je vdin.javal, čez noč pa spreminjal politično barvo kot 'pravi kamaleon. Vedno je bil tam, kjer je neslo. Kjer ni neslo, tam se slovenski liberalci s Cort-landta niso nikdar pojavili. Napadali so po vrsti vse delavne in agilne slovenske duhovnike. Med narod so širili s svojim iistom prve vrste mlačnjaštvo, in s tem gradili teren socializmu m komunizmu." Tudi zgornje besede je v istem članku napisal John Jerich. * * * Dne 16. oktobra 1924 je pisal "Proletarec", oziroma njegov urednik Frank Zaitz, o socialistih takole: "Protifarški zabavljači po naših naselbinah sploh niso socialisti. Pfoletarca ne naročajo, ker so slišali, da ne prinaša novic, ampak same težke, nerazumljive članke. Takih 'socialistov' je v Ameriki mnogo. V pivnicah in družbi zabavljajo in v tem je ves njihov napredek. V slučajih nevarnih bolezni, rojstev ali smrti, jim je prva pot v župnišče po duhovno pomoč in blagoslov. Če je kak župnik tako pošten, da takim veščam pokaže vrata, ali da zahteva vse prispevke, ki bi jih detični imel plačati kot član župnije, tedaj pošljejo dopis v kak sbobodomiselni list, v katerem se znašajo čez farja, ki niti za de- Kot del naglo se razvijajočega programa Ameriškega rdečega križa v svrho izboljševanja zdravja v ameriški družini ter v splošnem pogledu javnega zdravja, se je razširil tečaj Rdečega križa za domačo boi-niško postrežbo v toliko, da vključuje tudi nauk o negi in skrbi za dojenčke, za zdravje mater in zdravje družine sploh. Te dodatne »nove mstrukcije, ki jih nudijo krajevne postojanke ali pod'odseki Rdečega križa, nadomestujejo poduk o postrežbi bolnikov, ki je bil posebno v času vojne velike koristi, ker je primanjkovalo povsod krajevnih .zdravnikov in bolničark. Vsi oni, ki so »e poslužili natečajev Rdečega križa, so vedeli kaj storiti v slučaju bolezni ali nesreče, četudi je bilo zna-biti trelba dlje časa čakati na zdravniško pomoč. Znali so, kako dognati simptoiie navad-kako dognati simptone navadnih bolezni, kako držati čistost v bolnikovi sobi, ter kako je treba umivati bolnika, meriti njegovo vročino in izvajati zdravnikove nasvete in naročila. Zahteva po te vrste tečajih je tolika,- da je bilo potrebne v enem preddlu uvesti potujočo edinico, ki je nudila oddaljenim podeželskim krajem poduk v p;oiS'£režbi bolnikov doma. E-nako uspešne in zaželjive so in-st.rukcije z ozirom na zdravje družine, mater in dojenčkov. Bolnišnice so namreč še vedno prenapolnjene in zdravniki ter bolničarke imajo dela čez mero. Mlade matere, ki se vrnejo iz bolnišnice po porodu, se morejo potom teh instrukcij naučiti nege dojenčkov in ostali člani družine pa obratno brige, ki jo je treba posvečati materi in mlademu detetu v družini. Potom svojih različnih aktivnosti, talko v vojni kot v miru, nadaljuje Rdeči križ s svojim doprinosom k zdravju in blagostanju družine ter naroda sploh, a ihedtem pa še vseeno nadaljuje z nudenjem pomoči ljudstvu v od voj/ne razdejanih deželah po svetu. Cilj nutricijiske -službe Rdečega križa je dosega boljšega zdravja potom uživanja boljše in pravilnejše hrane. Odseki Rdečega križa širom dežele nudijo navodila in poduk v nakupovanju, kuhanju, prezervi-ranju in serviranju hrane. Iz vidika zdravja je to prav tako važno kot vaje v kopanju in splošni varnosti v slučajih po-vodnji in drugih naravnih katastrof, v katerih Rdeči križ vedno pomaga prizadetim s hrano in drugim, da se tako ohrani splošno zdravje prizadetih prebivalcev na primerni višini. Pomoč pa potrebuje pogosto tudi malo gospodinjstvo z omejenimi dohodki. In tudi tukaj nudi Rdeči križ nekaj, kar je za javno zdravje neprecenljive vrednosti. Pri krajevnih postojankah Rdečega križa, se go- spodinje lahko nauče kako se more kupiti dolbro in tečno hrano za majhen denar, kako je treba kuhati zelenjavo in sočiv-je, itd. — Če pa se pojavi v družini bolezen, ali se pripeti nesreča, je Rdeči križ zopet na razpolago družinski materi s svojimi krajevnimi natečaji o postrežbi bolnih. Vsaka pametna in skrbna gospodinja naj bi se poslužila teh prilik v prostih urah, kajti, potem ji ni treba letati okrog sosedov kakor brez glave, če se n. pr. ureže ali po-bije otrok ali se ponesreči kak odrasel član družine. Tečaj za prvo pomoč je nekaj, kar bi morala imeti za seboj slednja žena in družinska mati. S tem bi bila preprečena marsikatera nezgoda, ker poleg prve pomoči nudi Rdeči kkriž tudi instrukcij e v tem, kako je treba znati uživati življenje v prosti naravi tekom počitnic in drugače, ne da bi se bilo bati vednih nesreč. —-O-,- Pripovedovanje o izgonu iz Ljubljane Poročali smo, kako so partizani nekatere ljudi, ki so jih smatrali za svoje nasprotnike z Nemci vred vrgli čez mejo. V naslednjem zgodba take družine. Napisano po zaslišanju. (Starin Ana, trgovka Ljubljana, Rudnik 80. Slane Jelena, za-sebnica istotam, Starin Franc mož prve, zaprt od 26. 7. 1945 od OZNE v Ljubljani). Dne 17. dec. 1945 ob 21 uri je prišla neka skupina v stanovanje. Bili so neki civilisti, ena partizanka, en partizan, dva par" tizana sta pa ostala na stopnicah. Civilist je držal v rokah listek in čital imena: Starin Ana m Jelena Slane. Jeleni je rekel, da sva Kočevski Nemki. Ta je odvrnila, da sva rojeni v Litiji in Slovenki, še sanjalo se hri ni, kaj bi to pomenilo. Za odhod so nama dali na razpolago 10 minut časa. Hodili so iz sobe v sobo in pregledovali stanovanje. Rekli so, da lahko vzameva s seboj pet tisoč din. Partizanka je v spalnici s posepno vnemo pregledovala moje perilo. Na mizi sem imela štiri knjige, od teh eno nemško drugo angleško. Partizan je poklical civilista in rekel: "Glej, glej, švabske in angleške knjive: Prave tičke so to." Po 10 minutah smo odšli. Ključe so odvzeli partizani. Imeli sva samo en nahrbtnik, dve odeji, vse drugo je ostalo doma. Malo pred Jelačinom je čakal tovorni avto, kamor sva morali iti. Tam je bila že Rebolova žena z dvema otrokoma. Ta nama je šele povedala, da nas bodo selili. Kar tla so se nama z Je-leno pod nogama zamajala. Nisem še mogla verjeti, da bo to res. Potem so nas peljali mimo Starinovih, kjer sem videla ka-mijon, na katerem so bile sestre mojega moža. Peljali so nas po Starem trgu, po Miklošičevi cesti. Mislile smo, da gremo ha sodišče. Peljali pa so nas naravnost na glavni kolodvor v vagone. Tam so bili že različni ljudje. Po razgovoru sva spoznali, da gre za Nemce. Stopila sem nato do civilnega partizana in rekla, da so nas vzeli kot kočevske Nemke, kar pa nisva. Vzel nama je legitimacije, kakor tudi od nekaterih drugih, med njimi od Rebola, ter se odpeljal, čez uro se je vrnil in poklical vse tiste, ki jim je vzel legitimacije in rekel, da morajo nazaj v vlak. Rebolu, Jeleni in meni ter še ne-katermi drugim je rekel, da moramo iz vlaka na avtomobile. Bili smo prepričani, da grQ-mo domov. Odpeljali pa so nas v Baragovo semenišče. Tam jih je bilo že precej. Noč je potekla brez vsakega zaslišanja. Popoldne so v našo sobo pripeljali iz Litije družino Rupnik (biv. fin. preglednik). Ti so morali drugi dan v petih minutah oditi. Za vlak s katerim'bi morali midve oditi, sva zvedeli, da je odpeljal v Podrožco. V "Baragovem semenišču so nas straži-li strogi partizani. V petek dne 21. g 1945 sem bila dvakrat , Vprašal me je, zaka^v2 prt. Rekla sem, da f J "plavih," potem 1» •epJiji i;eko polo in rekel, da J« ^ 100% Nemec, da s^j pomagati ter kot ^ ni naj gremo tja, K'1 ^ mo; jaz sem odločno p. | bi bil moj mož kdaJ_ ^ a je bil grozno surov- - j bila kar tiho in °dš^soj V soboto 22. dec. peljali iz zapora k Franci ta. s0 V nedeljo 23. £ izpustili domov, £ tudi Kosija iz Do1«® ^ njegovo družino. ' °o!l(># morali z Jeleno na PJ^jg slišanje. Najprej se^j bil je tisti, ki me J® gtJ$ ka. Rekel je: 'b ^ti greste lahko domov- - j mora oditi." "Kamor pošljete » ' ^ tja grem tudi jaz- ^ vas, da izpustite flMfl je pri meni 'samo si" ^ misli sedaj P°r0Cl Jsial^ zaslišal, pač pa p sobo. (jeC. ? V-ponedeljek ^ ^ so prišli po družil poslali domov. V petek 28. de^ podpisati neke »f ^ ce.1 Vedeli smo, <» ^ gotovo odpeljani- ^ 29. dec. ob pol štf.re^ nas zbudili. V Po1 u peš na postajo. WA vlak odpeljal do ' , nas dali v Sokoli« .y bilo več ljudi, pa tudi več S'0^ ,e vmes. Ob desetih ^ partizan in ce med nekatere. * ^ to pred angleško * ^e- gleži so sprejeli rj^ ^ ce, druge pa zavr". t«^ tizani videli, da J1" ri i 14. , m račun, so ob A ^ , med nas druge o& terih je bilo "^Lc^, mene in moža *1 ^ Živela do leta -jv^ Jelena pa v K laž, a nismo se '' Ob 16 uri so nas ^ odpeljali v vlak, 0 ^ojj peljali v Ratece-j^ M li smo, da na>> 0 p J Trbiž. V vlaku ^ pM noč in ves drug1 1' j desetih so nam rji>. J dveh dneh mal° v ^fJ Nato so iz v' K,.gz0 (t še in bolj mocne^yi lo nas je 70. F^V'1 kalnico. Tam S ^'jf angleške listine- p() < J postaviti v kolo"« eden in. tako so pS fj| vas Rateče, od ta ^.JJ telinku na Kf05^, smo morali čisto ^-M nas s strojnicam' ^vA hrib. Bih smo v®*^;, - ft da nas bodo PoSl>%| enkrat po potj' fa* M brez steze i'1 tžf°J VC;J kar po štirih le!fn I na glas ure zjutraj Tam so nas s P ff preko meje, Pot(?? ,,<| strelov in VI mučeni smo na jjjo f M bilo nas je zda'\0oSt3Vi | je tistih drugih 1" rfo I Ob 7 uri t®0 P1 M \ stirske koče, d^Jl Možu sta tax*?'j,0 &M nogi. Snega je Ob treh popoldl1>nl dolino v bližin1 f ^ M mor smo prišli j> jn ^Jt ži so nas sP^e bov-Jjl zfili za bivanje s M Na Novega so nas Angleža® VI Ijali v taborišče ^ mund), kamor s1 ——m -Cim starejši/ vek, toliko vec buje pri črtanj/ * -Devet milice/J kov) Mehikanci tato in ne pisa ' m~aOIElllSEA DGWOVmA. APRIL 24, 1946 __° Turjak novo luknjo v* steni, pogledal, kje se je granata razpočila v nastropni steni, nameril strojnico in podrdral . . Rafal za rafalom je pošiljal proti grajskem« pokopališču, kjer je istal tolovajski top. Top se ni nič veič oglasil. Kako bi se tudi. Vovkčeva strojnica je pokosila toandite ob topu. Morda se je celo top kaj pokvaril. Saj so ga tolovaji ponoči neznano kam 'odjvekli. Tudi iz ismeri proti Vel. Laščam je začel nabijati top. Toda tam je bil zid debel. Zamolklo so se razbijale granate ob debelem zidu. Tu in tam je granata 'zgrešila svoj cilj. Za trenutek je zamomljala nad gradom, takoj nato pa udarila onstran gradu na tolovajske položaje. Legionarji so se temu smejali. 'Spet sabotaža!" so vpili. Vedeli so, da so komunisti mobilizirali njihove pri jati je. Da bi oni streljali! Okrog poldne so se približali gradu trije Legionarji. Previdno so se plazili po grmovju. Bali so se, da ibi jih ne opazili tolovaji. Legionarjem so dajali znamenja, naj ne streljajo. Bili so trije fantje iz Vaške straže Semič. Tolovaji so jih našli na domu, pa so jih mobilizirali. Prignali so jih semkaj in hoteli, naj ubijajo svoje najboljše prijatelje. Ušli so komunistom in se spet pridružili bivšim sobojevnikom. Povedali so, da je okrog Turjaka zbranih mnogo tolovajev. Bojnega razpoloženja med njimi pa ni nobenega. Kako naj bi bilo? Vsako uro odpelje voz ranjencev in tudi mrtvih imajo dovolj. "Beli hudiči" so strelci, da malo takih. Komaj premakneš puško, da bi streljal, že jo dobiš. iS'am poveljnik operacij, Črnogorec Pero, jo je dobil. S (prestreljeno roko se je moral umakniti in gorje, čt bi kdo prišel njemu v roke. Fantje so bili vsi navdušeni ob tem pripodovanju. Iz gornjih, nadstropij se je oglasila pesem: "Hej Slovenci! Naša reč slovenska živo klije ..." J Tolovaje je pesem silno raiz-dražila. Z nasprotnih bregov se so (drli: "Predajte se ! Beli psi! Predajte se!" Toda pesem je odgovarjala: "Bratje mi stojimo trdno kot zidovi grada!" Vmes pa so pele strojnice. Fantom se je pesem zdela lepa: saj . je bila ta pesem strojnic zato, da bi dobra slovenska mati, vredna tega imena, še pela pesem uspavanko svoji deci in ne bi postala komunistična vla-čuiga. Saj'.je bila ta pesem zato, da bi slovenska mladina ostala nedolžna, da bi še pela svcj ringaraja in ne bi postala samo številka v mrzlem rdečem vzgajališču. Saj je bila ta pesem zato, da bi slovensko dekle ohranilo svoj nagelj na oknu in bi brezskrbno zapela ob večernih urah, ko bi mu zalivala. Saj je bila ta pesem zate, da bi slovenski fant še rapel ob tihih večerih na, vasi o rožmarinu in pušelcu, ki mu ga bo dala njegova edina, ki živi samo zanj. Ta pesem je pela o slovenski domačiji, na kateri je gospodar slovenski človek, do kolen zakopan v svoji zemlji, ipela je o vasicah, o cerkvicah za vasjo in o rokah, ki se sklepajo v molitvi in prosijo Boga, naj rosi svoj blagoslov na zemljo in človeka, ki tod prebiva. Zato pa le poj pesem strojnic! Saj kadar poješ to pesem, si večno lepa. Pesem samoobrambe, pesem ljubezni do domovine, pesem, Turjaka — nikdar ne boš utihnila. * * Fantje so komaj pojužinali, ko se je na marofu spet pokazala bela zastava. LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednik: Rev. M. J. Butala, 416 N. Chicago St.. Joliet, III. 1. podpreds.: Frank Tushek, Joliet, 111. 2. Podpreds.: Josephine Muster, Joliet, HI. a 3. podpreds.: John Mlakar, Chicago, 111. I Tajnik: Rev. Alojzij Madic, OPM, Box 608. Lemont, 111. | Blagajnik: Joseph Zalax, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. 1 SVETOVALNI ODBOR: š Predsednik: Rt. Rev. J; J. Oman. 3547 E. 80th St., Cleveland, O. n Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabrenja. Rev. Aleksander Uran-kar Rev. Frank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Stefan Kassovic. John Germ, Frak Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnik, Catherine Roberts, Math Slana, Pauline Ožbolt, John Gottlieb. NADZORNI ODBOR: | Predsednik: George J. Brince, Eveleth. Minn. 1 Člani: John Terselich, John Denša, Frank Lokar, Jean Težak. ZA PUBLICITETO: | Albina Novak, John Jerich, James Debevec, Ivan Račič, Rado Staut. | | a......iiuiiimmuuiiimii.............................................................................................................t* Kako jih dobiti v Ameriko? Vedno več rojakov se obrača na nas z vprašanjem, kako bi bilo mogoče dobiti sem v Ameriko sorodnike ali znance iz begunstva. Liga pa ne more \ tem pogledu storiti drugega ko dati pojasnila, ki so pa že itak obče znana. Iz njih je razvidno, da se mora za kaj takegfc pobrigati vsak sam, ki hoče koga sem dobiti. Prvi korak je, da za dotične-ga (ali če jih je več) daste napraviti zahtevani "affidavit.' Formular za "affidavit" se dobi pri vsakem poštnem uradu \ Združenih Državah. Za izdelavo "affidavita" se obrnite na pomoč h kakemu izvedencu \ teh rečeh, na primer kakemu Notary Public. Izpolnjeni "affidavit" se pošlje ameriškemu konzulu v Ne-apel (Napoli, Italija). Obenem obvestite dotične svoje znanee; da je affidavit zanje odposlan. Na podlagi tega obvestila se bo vaš znanec lahko registriral pri oddelku UNRRA za repatriaci-jo kot kandidat za poti v Ameriko, o nadaljnjih postopanjih to dobival navodila od tistega urada. Naj pa nihče ne misli, da bo mogel kdo na podlagi samega "affidavita" na pot v Ameriko. Pač pa je to prvi korak, ki je potreben. Vse drugo bo vzelo časa in denarja — koliko, to bo odvisno od razmer in okoliščin. "Najžalostnejši človeški problem v Evropi" sama UNRRA in ostanejo približno tam, kjer so zdaj. Toda če. jih bo prežela UNRRA čisto neodvisno, od zavezniških okupacij akih vlad, potem bo sovjetski zastopnik pri UNRRA istotako zahteval prisilno vrnitev — in stvar bo ista. Dalje našteva AMERICA celo vrsto organizacij, ki se zavzemajo za varstvo beguncev v tem smislu, da prevzame skrb zanje poseben oddelek pri organizaciji Združenih Narodov (morda pod načelstvom Mrs. Rooseveitove). Vsi, ki se potegujejo' za blagor beguncev, priporočajo vpoštevanje naslednjih štirih točk; 1. Prisilna vrnitev v domovino naj se takoj odpravi. Begunci naj ostanejo tam, kjer so, vsaj zaenkrat. Taborišča naj to* rej ostanejo. 2. Tisti begunci, ki niso nastanjeni po taboriščih, smejo ostati v deželah, kamor so pri-bežali, do nadaljnjega. To se pravi, dokler begunski oddelek pri organizaciji Združenih Narodov ne ukrene kaj določnega. Med tem naj se beguncem da svoboda zaslužka, šolanja in javne podpore, ako jo potrebujejo. 3. Beguncem naj se poskrbi politična varnost in ustvari naj se kaka ustanova, ki jim bo izdajala mednarodno veljavne potne liste. 4. Vse države celega sveta naj mislijo na to, da bi bolj na ši- roko, in to čim prej; odprle svo- ja vrata tJaIa Po klancu nav- iinifjSta Se bala, če ni 'Vi!a;ali pa ,so ju Ce- ^i so se zaleta-C ' Legionarji so v i5e .^u streljali v Si, d 36 kar kadilo. Saj % t Ju ne bodo mogli lii . hoteli so dati fc« Jezi- Woe°knih so &tiskali v '1-iste narezane Hi se ie pri" JVo] ■ lzldu- Ce ena ' Inu jih vržemo ^Mojimi je bil na elavnim vhodom. . je prav nekaj i^J^islil. v stek- Ssii na in 'iih ria" litpij v cunjo, ki se je Pečina. Krpica, 5 steklenice, se S it3ala- Premislil h t, ^ico> vržem stek-fe steklenica se Hn ra'zlije v špran-1 v t' jSe vžge in Bad'o-Jli5anku bo moral iz sVtt zgorel. ^0 krpica med ^ila." % Sg . kusimo." So !e Posrečil. Gr-S0 v j« Steklenica pad-\j(;hlPu v ognju. sc ' \ ,S1°nel ob oknu in pt^ se bori proti cl K^e leti. Lahko preštudiral svojo natoi- or toliko 11 j e" zi Pa mu ni f\a 41'0d Je naredil še ]? upala do gra- z p obr3t.a srecli klanca, t NjatUa in pričela s F v kleteh naj z ti drugi v za- c ^ st Je bilo povelje, g % Ubijala drugo s ((V j^u- Seveda, dru- č ' ta® 2 i d1 najbolj 1 I na oknih se , »Ski k Rušilo. | j^ižnici je krogla L ;e razletela po ^ia T , ^Ogar in Krmelj KO sta bi- ' Je priletela mi- O^a sta ob-, j J ^Sa-'jenimi noga- ^4,',! Ju Pobrali in bd- fc^ti /"kopališča je za-havbica. V \ ^te^Pju je pribila ^ % y Fantjje so se-V^ll kadil° se .je in Y«ia0' ko je granata V »a o nastropni steni. ii\f e »Pogledali fant. ni nič zgodilo, f,,čala nad nji-mi in v sobi eks- |h Je Pryi znašel. % .Vl'gl° z vkna na 'l0 je, prenesel v 4 AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 24, 1946 Strašno je grmela^, ska, hoteč omajati P s svojim krikom- a "Zemljo nazaj-kmetje od zaditf- (, ^ naša! Skabrč hr»>- p Tisovnik! Ne P«stin razkopavati!" „ "Sesid Oderuh1' J "Brezbožniki!" "Golti!" "Naše denarje. "Kruuhaa!" - M (Dalje _ RocTl^i l!,iiiV živi v New Mexico-samomora. ŽIVI VIRI I*.. J. IVAN MATlClC ' T " OBLAK MOVER y i j* Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, P0'^ ^ ponoči. Delo garantirano in hitra Postre 'nCa ijai se z vsem zaupanjem na vašega starega zn< JOHN OBLAKA HE 2730. 1146 E. 61st St. UČITE SE ANGLEŠČINI iz Dr. Kernovega . ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BER^ "ENGLISH-SLOVENE REAJDEK" _ flfl kateremu je znižana cena d* O yV in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDlNA 0 6113 St. Clair Ave. Cleveland, Naznanilo odprtij e nove trgovine!. Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo preselili našo trgovino iz 6202 St. Clair Ave. v novo trgovsko poslopje 6214 St. Clair Ave., ki je samo troje vrat vzhodno od naše trgovine. Ker imamo precej odjemalcev v Ccllinwcodu in Ncttinghamu, se jim moramo počasi bližati. Naša trgovina je takoj poleg Norwood gledališča. Katera trgovina se vam bo najbolj dopadla na tisti strani, pa pridite notri in prišli boste prav v Anžlovarjevo trgovino. Pravkar smo dobili veliko zalogo lepih modernih oblek za dekleta, žene in otroke. Posebno velika izbira bombažnih oblek. Prav tako imamo veliko izbiro spomladanskih su-kenj in spodnjega perila za moške, žene in dekleta ter vsakovrstna oblačila in drugo kar potrebujete za svoj dom. Danes in jutri, 24. in 25. aprila bo naša trgovina zaprta radi selitve in v petek 26. aprila pa pridite v našo novo trgovino, pa če kaj kupite ali ne, kar pridite pogledat, ste vseeno dobrodošli. Ravno za 35 letnico, odkar smo v trgovini, se selimo v novo trgovsko poslopje, če človek premisli, je to prerej dolga doba in vendar je hitro minilo in še vas je mnogo, ki ste že od začetka naši stalni in dobri odjemalci. Kakor ste v začetku prišli, pa pridite še danes. Prav lepo se Vam zahvaljujem za naklonjenost v preteklosti in se vam priporočamo še za naprej. Ob tej priliki se želimo zahvaliti tudi vsem kontraktorjem za vse prvovrstno delo in jih toplo priporočamo našim rojakom, kadar jih potrebujete za vsa prvovrstna dela. Anzlovar s Dept. trgovina ANTON ANŽLOVAR, lastnik_6214 SI. (lair Avenue ČESTITKE OD FRANK JANŠA GENERAL BUILDING CONTRACTOR Cleveland 3, Ohio CLEVELAND FLOORS CO. 1662 E. 118th St. Cleveland 6, Ohio CEdar 6560 SUPERIOR LITE ELECTRICAL CONTRAcT° WIRING . . . FIXTURE 1193-95-97 East 105th JOHN MOLE 17921 Nottingham ^ Cleveland, Ohio MASON CLEVELAND INSULATION ENGINEERING 3624 East 115th St. Cleveland 4, Ohio GArfield 7910 FRANK KLEMENC 1051 Addison Rd. BARVAR 5715 Prosser Avenue Pokojno je snivala planina, ; visa lepa in bujna. Zdaleč ne ; bi mogel nihče misliti, da je v i njenem trupu toliko živega, to- : liko znoja in obupa. Njeno i pobočje pa je bilo vse'razkopa- j no in med razkopi je bila zgra- i jena cesta, na cesti pa dolga i vrsta težkih avtomobilov. Ti 1 so odvažali s Pogorja človeški ; znoj in obup v Doljano, kjer ! so ga pretopile livarne pa ga odvajale dalje za suho zlato v ' uteho ligurskemu goltu. V pod- ': nož ju Svitave so stale lično i zrajene lesenjače, kjer so za- i pisovali pisarji in nadziratelji vse l,o, kar je hodilo v jamo in kar je jama dajala. Le tistega . ne, kar je jama jemala; ne, tistega ni nihče beležil. Bajtrice so hitele mimo le-senjač. Sprva se ni nihče kaj posebno zmenil zanje, misleč, da so prinesle številkam obed. Je pa kmalu nastal pred rudnikom nekak trušč — in pisaril ice so je jele odpirati. "Naše ven! Rudarje ven!" Bolj in bolj pritiskajo bajta-rice k vhodu, odrivajo stražo in postajajo nasilne. "Ven, naše ven! Ne bodo vam več garali za vbcgajme! Ven! Naj poginejo doma, ne v jami za tiste vampe!" Trušč je pa moral prodreti končno le globlje v jamo, kaj,ti priplazil se je na dan Jarmov fant pa presenečen gledal v gifočo. "Vsi ven— rov bomo zasule!" zakriči Rep cevk a. Fant, kar osupne pa zbeži nazaj. Straža jc ideala na pomoč, pisarji so zahtevali, naj se žene odstranijo, te so pa besnele in razsajale, da jih ni bilo moč ugnati ne zlepa ne zgrda. Medtem so pa že prihajali rudarji iz rova. V gručah so sopihali ven, naravnost bežali so, ko pred hudo uro. Čudo čudovito: toliko trumo ljudi je izvrgla gora! So pa to ljudje ali so le živali? j Postave same na sebi »sličijo) pač l judem, izraz, umazanost in j vse drugo pa je bolj živalsko j ko človeško. In tu pred rovom, stoji ta truma številk in naj | se ta truma morda s kom spo-| pade? Ne, te mahedrave, kostti pa niso za borbo, so le še, za jamo. Pa je vse to uboštvo s Pogorja? Saj so vmes čisto! neznani obrazi. Da, mnogi so iz nižine, ki ,si hodij;o kopat kruh v pogonske rove; nekaj pa je med njimi celo Ligurov. Ligurov? Da, za kazen so bili poslani v rove. Jamski klesarji so prišli torej ven — in kaj bo zdaj ? Vprašujoče so strmeli v žene, te so pa vpile in mlatile vsaka svojo. "Ven, vsi ven! Ne maramo, da poginete v jami, rajši razženemo rov!" Po vsej priliki niti ženske same niso prav vedele, kaj hočejo — in spričo teh izbruhov si tudi rudarji niso mogli biti na jasnem, kaj naj počno: naj gredo enostavno domov ali naj se vrnejo v rov? Ker samo žensko kričanje jih pač ni moglo prepričati, da 'bi se kaj odločilnega ukrenilo. Saj vedo sami, da je njih položaj obupen, ali kaj naj i ukrenejo proti tako mogočne- mu gospodarju, ki jih zdrobi in ukloni kakor se mu aljubi. Ne, ženske naj ne uganjajo bu-dalosti. Končno se je posrečilo Rep- : čevki, da se je prerila pred žensko g-nečo in z odločno kretnjo ustavila njih kričanje. "Možje, poslušajte! Prišle smo, da vas vprašamo, hočete še naprej otepavati nezabeljen sok? Hočete res poginiti za te goltave črve? Me tega nočemo! Zato smo prišle in vas vprašamo, kje je vaš zaslužek? Že od vstaje spomladi niste prejeli plačila — in vi garate dalje na upanje. Liguski štacunarji nam ne dajo na upanje niti soli, vi pa pitate izpasene tuje vampe s svojo krvjo! Ali vas ni sram? Prišle smo po zaslužek, da vam skuhamo kaj tečnega, da nam ne umrjete v jami. Ali ne le štiridest beličev dan! To ni niti pol srebrnika in me ne moremo hraniti niti vas, kako še otroke! Izipod treh srebrncev na dan ni vredno več v jamo, naj gredo noter kar mogotci sami! Zato vas pozivamo na borbo! Kdor hoče poginiti Iza brezbožnike, naj se vrne v jamo, kdor pa hoče živeti, naj gre po plačilo v Doljano! Naprej, rudarji! Z nami pojdejo kosci in gozdarji in vsi kopači Pogorja! V borbo! Ako propademo, potlej naj se ta gora pogrezne!" Mrtva kri je oživela in vzrojila; v izsesana telesa številk je šinilo življenje, kakor bi ga vdahnilo samo čudo.. Be-sednica je gledala mrko v gnečo — in ko se je ta gneča zamajala "in kriknila, tedaj se je besednici mrko lice zjasnilo. "V borbo! Po pravdo!" Prek Pogorja je šnila iskra in je zagorela z močnim plamenom. Od Svitave nizdol je vihrala po cesti truma rudarjev in žen. Procesija pa je naglo naraščala. Kosci so os-tavljali delo in se pridružili vstalem; gozdarji, ki sd vozili iz gozda les, so ustavili sredi pota, sneli z voz sekire pa hiteli za vojsko. Medtem je vžgala iskra tudi kope Gluhovnika. Pogorski kopači gredo po zaslužek, naj mar gluhovniški kopljejo še dalje na upanje? Se jim godi morda kaj bolje kot tem??? V Doljano so se zgrinjale trume kopačev in skozi mesto, meščani so se izapirali v hiše ali pa bežali iz mesta; tisti, ki niso nič premogli, so pa drzno dvigali glave in se z glasnimi vzkriki pridružili vstašem. Po cestah in ulicah so begali avtomobili na vse strani, trgovine so z vso naglico spuščale svoje oklepe, a v vojašnicah klicale trombe k vzbuni. Po glavnih ccStah se je pa valila živa reka k palači delniške družbe, valila se mirna in strašna. Na prostranem trgu je štela mogočna, nova palača, ki jo je obkrožilo vojaštva še preden jo je dosegla živa reka. Predno je valovje veletoka je prigazilo do vojaškega oklepa lin seje ustavilo. Rudarji niso prišli zato v Doljano, da bi se spopadli z vojaštvom, ampak prišli so tri j at to kar jim gre. Na prvi hip je bilo videti, da bo treba do pravde le preko oborožene sile; kajti palača je stala za hrbtom krdela in je bila zaprta in hladna kakor grobnica. Bila so zaprta vsa vrata in okna — in jadni ljud se je zazrl v to zidovje skoro brez upa na zmago. Bil je uverjen, da je v tem mogočnem zidov ju nakopičen njegov ^zaslužek, da so t.u zakopani njegovi vzdihi in žulji, njegova kri in mozeg. In do^vsega tega jadni ljud ne more. "Naše žulje, denarje!" je ■ zabučalo iz množice. ! "Plačila! Kruha!" je za- ■ tegnilo trdo kokar kletev. Ves ' trg se je stresel ob sliovitem • kriku, le palača je stala negibna in nema. i ""Žulje, deparje!" "Kruha!" "S'uj — basu!" zatuli čelnik z na konj'u, poskakuje togoten pred krdelom, maha z golo sa- t bij o pa ukazuje, naj se krdelo 1 pripravi za strelbo. c Številke umolknejo. Čemu i se oni na konju toliko togoti, ( saj ga vendar ne misli nihče i izzivati. Množica molči in se \ niti ne gane na vsa izzivanja, i Oni na konju se posvetuje z i ostalimi čelniki, potem pa po- 1 zove, naj se ligurski delavci j umaknejo iz vrst, ker bodo vo- ( jaiki streljali. Res se prično nekateri izmed ligurskih majati med množico; samo majajo se, izstopijo pa le ne. Vendar čel- . nik kljub temu odredi strelbo. Krdelo se je ustrojilo v členke. Ukaz je ukaiz, toda strelci $e le obotaljajo. Ne morda iz sočutja do množice, ampak verjetneje iz strahu pred temi strašnimi obrazi, iz katerih zevajo te strašne oči. "Banti!" Drhteče roke dvignejo orožje •— številke pa stoje negibne, kakor zid. Ni'groženj, ne prošenj, samo negibne stoje in čakajo. In strelci gledajo v ta strašni živi molk, v te gladne obraze, gledajo v krampe, kopače, vsekire, ki so dvignjene nad glavami kakor k presegi| . . In ta strašna, negibna vojska bo po prvi salvi zbes-nela ko ranjena zver, postala sama groza — in bo zmendrala obrambi zid v prah. "Banti!" Ne! Drhteče roke so povesile cevi. Vdrte oči pa molk, ■ strnjene kose, kopače in sekire so močnejše od smodnika . . Čelniki so se spogledali kakor poraženi. Oni na konju se je : obupno ozrl na okna palače, češ, naj oni uredijo to težko - zadevo, smodnik je ne more 5 urediti. Po svej priliki je pala-i ča razumela to kretnjo, kajti - gori so se odprla steklena balkonska vrata — in na balkonu se je prikazalo nekaj gospodov. "Diamant!" je završalo skozi množico. Da, Diamant sam se je bil potrudil na balkon. Diamant, veliki golt, predsednik delniške družbe, je stal tu obilen in zalit, a hladen ko jeklo zrl dol. Ni omajal njegovega hladu pogled na nemo vojsko sužnjev; njegovo lice, kljukasti nos in ves izraz ni kazal nikakega popuščanja, kljub temu, da mu je odrekla pomoč tudi oborožena sila. Ne, Diamant hoče ugnati lačno drhal sam. "žulje!" "Zaslužek!" "Kruuhaa!"