PRIMORSKI DNEVNIK kh38 l^^Cana v gotovini /> or* 1 • PMtaie i Erupoo - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 194 (4968) TRST, četrtek 17. avgusta 1961 Vzhodni poveljniki v Berlinu so izročili protestno noto sovjetskemu poveljniku Solovjevu V Berlinu poteka življenje brez incidentov Veliko protestno zborovanje v zah. Berlinu V Zupan Willy Brandt zahteva bojkot gospodarskih, kulturnih in športnih manifestacij v Vzhodni Nemčiji - Vrhovni poveljnik ameriških čet v Evropi general Clarke obiskal Berlin - Smirnov je predal Adenauerju poslanico Hruščeva o odnosih med ZSSR in Zvezno republiko Nemčijo Berlin 2&°strile Vzhodne Nemčije so še bolj Vrlina v« med vzhodnim in zahodnim sektorjem n° oviro v i11? so modn‘ reflektorji osvetljevali žič-r'kstra.«o 1 oba sektorja Berlina. Na ulici «Friede-i„ “»se* so nostaviu -o™ *____________ j° avtomoK-Si° Pos.tdvHi cementne ovire, tako da mora-v°je, Ho v?11 voziti zelo počasi in delati zelo ozke za-soviot^?-remos^^ te ovire. Ob kanalu Tetlow, ki n*«£^V,Sektor od a- voje dn v-1 voziti zelo loči ^iov P.rem°stili te meriške?n sektor od „-staviu sektorja, so po-110 žično nraj 2 meti,a viso-tekiih dnehir°’----S° V P-6, prepiavail i neKaten seela ,kanal. da nekatere osebe segle ,„7.c ,Kunal. da bi do-Tudi r,a i11 sektor mesta. dei»arkariiirUgih sektoriih Vili Ovirp Črte 80 posta-bveh f Cementa-iu iJanc,??kii' novinarjev, ®erl‘na včeraj'^3 vzhodne§a 0 izpustili Pnprla, še ni-f* Brianlm, ?re za Christia-pSemburga 3 °Td radia Lu‘ pzuipiona - In . Huberta Le Ur assoni»?enciie ‘Le repor-, ®anes ^Ppstavil^.l jai ponovno 'Jisko radiotelekomunika- VztodnoVNa ni'-ed Zahodno ... !° ivlefonri,mcii0’ medtem ko ?a deževji6 zyeze med obe-aNne, oh113 ,Se vedno pre-fei° *apusti*^° * danes mo-Preiti „ yzbodni Berlin i samo zabodni del me-i3st ‘ujcev n moblli- ki so kini ki so 'iih0^11? dovolie-Sib dneh ; izdali v prete- n, k razveli n°tran)> minister Sicer pa je v^ntov r^C minila brez in-v nptZen maihnega po-j*?)e demovm .krozku fede-dnem p fbčnih žena v kM lev>darjeev1)nu. (pod vpli’ zavedo. k,er so va' n*1 ‘akoi L gas*'ci pa so tVs J Dogasili. Vei-^ZjSi16 ,PrisPel v Berlin m’lPik ‘ °bisk vrhov ki' a‘a dem ,upn° pa sta PMJrand a'marka( (^>^ur*kih i«W0ltristj4®a trga.. Giasnik Strank<= ie iz-Posti {“skal V w!Sler Adena’ h°dnj'^rjetn bllznji prihod-Vči ga terin ,V začetku pri-Pikini so ,"P Berlin. Sl8'mn Berlinyh?dni..predstav- PPto v Ptedstavnfv0'ili sovie‘- niku Drotest.no ,°rjV ?a Srn ZVazi'7"lku protestno ‘PriB Pieta ZaPoro osebne- p«;Vv zah0Idni,zbodnega sek' y?ljnitnes pa iL Sektor Berli-n so iBerlina sovie‘ski po-''dlnin0 zahnH avrnii noto, ? Prot. 3 tmm- Poveljniki stjS° iihSt'ra’i *n V kateri „ sol . vzhodnroti ukrepom, hS,P v!!61®. da°nKmške obla-Prejiij hrt°dnega r! prebival-tak’ da hi u Berlina pre-!V?)em0S‘ < A £»“,f «-Ji- h rnn, ‘skei»a na razgo- d v!°s‘l is ‘tov Je za- i 'i 7 zu- W n Brentano Razgovor je trajal eno uro. Kakor poroča tiskovni urad kanclerja Adenauerja, je Smirnov — po navodilu Hruščeva — obvestil kanclerja Adenauerja o nadaljnjih načrtih sovjetske vlade na področju zunanje politike in mu obrazložil različne poti, ki se odpirajo v odnosih med ZSSR m zvezno republiko. Sporočilo dodaja, da je Adenauer zagotovil Smirnovu, da bo skrbno proučil vsebino sovjetskeih predlogov, hkrati pa zatrdil, da zvezna vlada ne bo pod-vzela nobene pobude, ki bi utegnila otežkočiti odnose med obema deželama ali povzročiti poslabšanje mednarodnega položaja. Adenauer Willy Brandt je ob tej priliki prikazal Smir-r.cvu svoje stališče glede Berlina. Smirnov je hkrati izročil Adenauerju osebno poslanico Hruščeva, v kateri je med drugim rečeno, da «ne predvideva nobenega novega poslabšanja položaja v Berlinu«. Vsebino poslanice so dostavili parlamentarnima komisijama za zunanje zadeve in za nemške zadeve. Računajo, da se 1e v zahodnem Berlinu okrog 200.000 o-seb udeležilo danes popoldne protestne manifestacije proti ukrepom, ki so jih uveljavile vzhodnonemške oblasti. Množica je nosila transparente naslednje vsebine: «Oklepnih vozil ni moč odpraviti s kosi papirja«; »Odpravite novo meje-.; »Kancler Adenauer, kje si?«’; »Dovolj je protestnih nct, zahtevamo ukrepe gospodarskega bojkota«; »Opustite cbljube in reagirajte«. Zborovanje je otvoril podžupan Franz Amrehn, ki je pozval zborovalce, naj ne nasedajo provokatorjem, ki bi jih utegnili izvabiti na pohod proti vzhodnemu Berlinu, nato pa je nadaljeval: »Kršili so štiripartitni status Berlina, poteptali so podtsdamske sporazume. Hruščev nam je dejal, da ne bo prišlo do novega Versaillesa; toda kar doživljamo v tem trenutku, je mnogo slabše od Versaillesa. Kljub grožnjam smo trdno odločeni... Obračamo se s pozivom na ves svet: napraviti je treba konec grožnjam in pritiskom«. Podžupan je v nadaljevanju svojega govora dejal, da se ne morejo zadovo-ijit: s protestnimi notami. »Zahtevamo uveljavljanje protiukrepov, ki so nujni. Toda niti to ne zadošča. Treba je končno vrniti Nemcem pravico do samoodločbe. Ne bo več obstajalo vprašanje Berlina, če nam priznajo pravico odločanja o naši usodi«. Nato je spregovoril župan socialdemokrat Willy Brandt, ki je prav tako podčrtal, da pismeni protesti ne zadoščajo. »Preteklo nedeljo smo pozvali prebivalstvo, naj ohrani mirno kri; prav tako smo pozvali naše policijske sile, naj prispevajo, da se ognemo kakršnemu koli prelivanju krvi. Našega zadržanja pa se ne sme zamenjati z brezbrižnostjo. Nihče ne more ostati brezbrižen pred tem, kar se dogaja v vzhodnem Berlinu in v Vzhodni Nemčiji. Toda sprašujemo se, kaj moremo storiti drugega? To je vprašanje, ki si ga postavljamo vsi. Ohraniti razsodno zadržanje ne pomeni ostati neaktiven. Imam dolžnost jasno povedati berlinskemu prebivalstvu kar smo storili do sedaj, kakšne napore smo napravili in jih bomo še delali. Ne mislim brez grenkobe na napake, ki smo jih storili v preteklih letih.« Nato je Brandt' pozval pripadnike vzhodnonemške vojske in člane množičnih organizacij, naj ne streljajo na svoje so-rojake. ((Vprašujejo se, če nismo morda mi na tem, da jih izdamo... Nemci na Zapadu morajo razumeti, da se je preteklo nedeljo v Berlinu odprlo novo poglavje nemške zgodovine.« Brandt je hkrati pozval Nemce Zahodne Nemčije k «večjemu dinamizmu« pri podpiranju stvari Berlina; «Od naših rojakov v zvezni Nemčiji pričakujemo, da se bodo pokazali dostojni položaja. Zvezni vladi in zaveznikom sem povedal, kakšni bi bili po mojem mnenju protiukrepi, ki se nam zde primerni in nujni... Zahtevam od vseh naših prijateljev v svobodnem svetu, da podprejo stvar Berlina in da pomagajo berlinskim in- ljevati s svojo dejavnostjo.« Brandt je nato obžaloval, da se bo Bundestag sestal šele v petek in dejal: »Takrat bom šel v Bonn, da bi branil stvar Berlina in stvar naših rojakov v Vzhodni Nemčiji. Po mojem mnenju bi bilo bolje, če bi se Bundestag sestal tu v Berlinu.« Nato je Brandt zahteval, naj se prebivalci zahodnega Berlina in Nemci zvezne republike vzdržijo od sedaj dalje vseh gospodarskih, kulturnih in športnih manife-ki jih organizirajo bojkot velesejma v Leipzigu, hkrati pa zahteval naj ne nadaljujejo pogajanj za sklenitev kulturnega sporazuma med zvezno republiko in ZSSR. Ob zaključku pa je pozval Adenauerja, naj pride v Berlin čimprej. Tudi Brandt je v svojem govoru poudaril, da se bodo borili za pravico do samoodločbe, dokler jim te pravice ne bodo priznali. Zborovanje se je zaključilo s petjem nemške državne himne. Zborovanja so se udeležili tudi trije zahodni vojaški poveljniki v Berlinu. I ! r Prizor z zaprte demarkacijske črte med zahodnim in vzhodnim Berlinom; elani vzhodnonemške policije ob svojem oklepnem avtomobilu. Med tem ko je včeraj zahodnonemški župan Brandt govoril kar precej nepopustljivo in hujskaško na velikem zborovanju v zahodnem Berlinu, so drggi nemški voditelji - kot n. pr. Erhardt in drugi - bolj popustljivi. Toda zadeva je resna in Nehru je včeraj opozoril, da do zedinjenja obeh Nemcij ne bo prišlo, dokler sedanja napetost ne bo povsem odstranjena ter poudaril, da mora biti promet med zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo ohranjen, s čimer se — po Nehrujevem mnenju — strinja tudi Nikita Hruščev stacij, ki jih organizirajo v Vzhodni Nemčiji; zahteval je ................................... m...........................mmimiiiiiiiiiimii Zahodne velesile ne nameravajo zaostriti krize okrog Berlina Podkancler bonnske vla gospodarskim in političnim sankcijam proti Vzhodu Protestno noto vladi ZSSR v zvezi z Berlinom bodo vlade ZDA, Velike Britanije in Franeije izročile «v kratkem» - Zahod odklanja sankcije proti Vzhodni Nemčiji in se bo verjetno odločil za omejitev potovanj iz vzhodnih dežel V Italiji vlada še vedno praznično politično mrtvilo Glasilo PSI poudarja v zvezi z Berlinom Nennijevo obsodbo enostranskih ukrepov Iz palače Farnesina so poslali v Berlin posebnega opazovalca, ki naj bi «na kraju samem zbral potrebne elemente za presojo razvoja položaja» RIM, 16. — Kot po vsem svetu, tako dobiva tudi v italijanskem časopisju zaostritev berlinske krize vedno vedi odmev. Medtem ko vladno časopisje ponavlja komentarje ostalega evropskega in svetovnega zahodnega vladnegU tiska, se glasilo KPI povsem strinja z u- krepi vzhodnonemške vlade^______________ Zaradi tega je zanimivo, kako komentira berlinske dogodke «Avanti!» glasilo Socialistične stranke Italije, ki piše, da vzhodnonemška vlada opravičuje svoje ukrepe z nujnostjo, da se onemogoči vohunska aktivnost, ki jo vodijo razne centrale š sedežem v zahodnem Berlinu proti Nemški demo. kratični republiki. «In ni dvoma in znano in priznano je, piše glasilo PSI, s strani objektivnih zahodnih opazovalcev, da take centrale obstajajo in da vodijo ali poskušajo voditi vohunske, diverzantske in sabotažne akcije. Toda prav tako ni dvoma, da. so te centra- le in agenti obstajali in delovali tudi že mnogo let prej in kljub temu takih ukrepov ni nikoli bilo.« List nato poudarja, da je glavni namen ukrepa preprečiti bežanje prebivalstva iz vzhodnega v zahodni Berlm. «Toda nikoli nismo verjeli in tudi danes ne verjamemo, da bodo bodeča žica, obmejni bloki in bataljoni policije vzdolž demarkacijske črte lahko spremenili politične napake v uspeh vlade Vzhodne Nemčije, da bi nezadovoljni postali zadovoljni in da bi se vrnil ugled tistemu, ki se boji, da bi ga izgubil ali pa ga je že izgubil. Ne moremo torej spričo te nenadne zaostritve berlinske krize storiti stališče, ki ga je zavzel prejšnjo soboto v poslanski zunanjepolitični komisiji tovariš Nenni, ki je obsodil enostranske ukrepe, ki je zavrnil nepopustljivost obeh Nemčij, ki je zahteval potrpežljivo in vztrajno obnavljanje pogajanj. Nič drugega se ne da storiti,« zaključuje «Avanti!» svoj članek. Sicer vlada v Rimu še vedno velikošmarensko mrtvilo. Sele v prihodnjih dneh se bodo vrnili z oddiha politični voditelji in ministri in tudi časopisje danes ni izšlo. Zato tudi ta teden ni predviden noben važen politični sestanek. Kljub temu je bil v javnosti dan precejšnji poudarek pristanku SVP na Scelbov predlog o imenovanju posebne komisije za proučitev reševanja južnotirolskega vprašanja. Iz Bočna poročajo, da prazniki potekajo mirno’ in da ni bilo novih atentatov, medtem ko za zadnjega policija še vedno išče krivce. Se prav pose- nič drugega kot opozoriti na ................. Večerajšnji Nehrujev govor o zunanji politiki oj dveh Nemčij je zemljepisno Promet med Zahodno Nemiijo in zahodnim Berlinom mora biti ohranjen dejstvo »Sli -« o »°m ‘ndUske-ity Les- o n,« ariR poli- J V je, dam-kefm vPra’ iH «C»m ‘temni to vpra- 1,1 t »ovNo^av biW^, Z(ir\nemški ! “ želeti, „ f < driJ^vli, zkl drzavi po. Jf “i« Ip (£V Wi wbst°j ‘eh ^a' >ie vp Ponovi no dej- ji J V JjG i2„. thogio ega zedinie- 2 v<<*roH1». dokier ,P ! 'h odni .,naPe‘0st h, med V,u 'h in do- . i » IH« ne k i10 Za" k * m pe L do poglob. •V , ana spod- Wza,it)0]e.dalje h„. , ' J Pr°IhM *‘stv0 H ’ ie < ! ^ ohranjen« 'iazni Vzrokl Jazni ‘zginil.# Pred-1 Nehru je omenil nato beo-je govoril! grajsko konferenco izvenblo- , ..o,t eden i2r^ ')brflnJene, n boiazrJ,?d.Vzt°kov kovskih držav in izjavil, da je Indija proti ustvarjanju posebnega bloka udeležencev konference, na kateri se ne bo razpravljalo o notranjih zadevah držav udeleženk, temveč o razorožitvi, o miru in o kolonializmu. Za zunanjo Mongolijo je Nehru izjavil, da mora biti sprejeta v OZN ter obžaloval, da se temu upira vlada Formoze. Za odnose z Kitajsko je rekel, da je generalni tajnik indijskega zunanjega ministrstva razpravljal s kitajskimi voditelji o sporih med obema državama v prvi vrsti glede meje, toda ti razgovori niso rodili rezultatov, čeprav je stanje na meji ((statično ‘n brez napadov«. ((Kitajci so zasedli del našega ozemlja, je poudaril Nehru, toda zaradi tega mi ne biti pripravljeni tudi na to možnost.« . ... , Ko je govoril o Alžiriji, je dejal, da morajo pod neodvisno Alžirijo spadati tudi o-zemlja Sahare. Glede Poznanja alžirske vlade pa je dejal, da se indijska vlada drzi načela, po katerem ni moc priznati vlade, ki se ne nahaja na svojem nacionalnem ozemlju, razen v primerih ko_SJ^ za emigrantsko vlado med da ima vojno. Kljub temu Indija simpatijo za začasno a'žirsko vlado, jo še ni prizn -la »de jure«, medtem Ko je do priznanja »de faeto« z prišlo. , Za portugalsko kolonijo Angolo je dejal, da »je pns o tam do obžalovanja vrednih dogodkov in da je žalostno, ko se mora ugotoviti, aa pr* tanska vlada kaže simpatijo /a Portugalce*. «Na.i b°Y°.v-. lire atlantskega pakta kakrs--- • dej- moremo napovedati vojne; le, ne koli, je dejalNehru če bi bilo potrebno, moramoIstvo je, da NATO tipi P‘av zaradi tega,' ker je Portugalska njegova članica«. Poudaril, je da nikakor ne dvomi, da države atlantske zveze pori.agajo Portugalski. Za portugalsko kolonijo Goo v Indiji je Nehru dejal, da se politika indijske vlade ne bo spremenila. »Vendar pa bi se lahko zgodilo, da bomo naše ravni nje morali ponovno od časi do časa proučiti. Ne moremo v eliti pustolovske politike«, je izjavil Nehru. Glede razorožitve je dejal, da mu je zelo žal, ker je to vprašanje postalo »sen, ki se oddaljuje«, medtem ko smo mislili, da bi utegnil biti u-resničen. Za prepoved jedrski ga orožja pa je rekel: »Cez dve ali tri leta, ko bodo tud, druge države začele izdelovati jedrsko orožje, bo sk.enitev sporazuma o tem vprašanju postala praktično m mogoča. Zato bi bilo zelo važno, če bi velesile dosegle sot razum že sedaj«. bej pa velja podčrtati, da na veliki šmaren, ko v Južnem Tirolu proslavljajo vsako leto tudi junaka Andreja Hoferja, ni bilo običajnih kresov, ker jih je policija prepovedala. 'Hkrati vladni komentatorji trdijo, da je to in pristanek SVP na omenjeno komisijo, ((začetek nove faze v reševanju spornega vprašanja«. Policija pa je sporočila, da je našla nekaj zakopanega streliva in pušk, ki jih baje kmetje niso pravočasno izročili oblastem, ko je bil po prvih atentatih izdan zadevni ukaz. Na sedežu zunanjega ministrstva, v palači Farnesina pa kljub mrtvilu budno spremljajo razvoj dogodkov okrbg Berlina in zvedelo se je, da je odšel v Berlin neki visoki zunanjepolitični funkcionar, da bi na samem kraju «zbral potrebne elemente za presdjo razvoja položaja«. Medlem je prispel iz Beograda, kjer je vodil razgovore z državnim podtajnikom za zunanje zadeve, v Rim tunizijski zunanji minister Sadok Mukadem, toda že popoldne je nadaljeval potovanje v s^o-jo domovino. Na zasebni oblisk je prišel v Italijo tudi predsednik libijske vlade, Molita med Otman El Saed. A. P. ««------- Konferenca o Laosu ŽENEVA, 16. — Po treh dneh živahnih diskusij je ožji odbor konference o Laosu dosegel soglasje o umiku tujega vojaškega osebja po preteku določene dobe, ki jo bodo šele določili. Odprta sp o-stala še vprašanja v zveži z nadzorstvom mednarodne komisije in ženevski sporazumi iz leta 1D54, ki jih predvideva ameriški načrt. Nato je konferenca začela s proučevanjem točke B-2 protokolla o nadzorstvu, ki določa kaitero tuje vojaško osebje bo njora-lo zapustiti Laos. Tudi glede tega imamo tri načrte: ihdij-skega, sovjetskega in arperi škega, ki se razlikujejp v glavnem le po obliki. Kbnfe-renca je sklenila, da bo poslala vsa tri besedila odlboru za redakcijo, ki jih bo moral združiti v eno samo. Glede naslednje točke, ki zadeva način za evakuacijo tujega vojaškega osebja, pa so se ponovno vnele polemike med vzhodnimi in zahodnimi delegati. O tem bodo nadaljevali razpravo jutri. WASHINGTON, 16. — Iz dobro obveščenega vira se je izvedelo, da so se veleposlaniki ZDA, Francije in Velike Britanije končno sporazumeli o besedilu note, ki jo bodo vlade treh zahodnih velesil poslale vladi ZSSR v zvezi z omejitvami osebnega prometa v vzhodnem Berlinu. To diplomatsko protestno noto so že predložili ustreznim vladam v odobritev in jo bodo takoj dostavili sovjetski vladi. Veleposlanik bonnske vlade Wilhelm Grewe je po zaključku današnje seje izjavil, da veleposlaniki niso raz- pravljali o «neposredni plati« nemškega vprašanja, dustrijam, da bi mogle nada- ampak o njegovih «dolgoročnih plateh«. Na vprašanje nHHUnuiunnHiiniuniiiminiiiiuiiiHHUiiiuui.iummi.iliHiiKiuiuimiHinpinimiHmiiiiiiniiniiimiuKuiiiiHUimiimdiHin.imiiupimimimuuuumimiuHiinn"' ,ii„„„iit„„„„i(i ! novinarjev je potrdil, da SO j se zahodni diplomati sporazumeli o besedilu protestne note na sinočnji seji; do- dal je, da je prevladovala splošna usmerjenost, da se bodo v nekem določenem trenutku morala vršiti pogajanja s Sovjetsko zvezo glede nemškega vprašanja. Tudi predsednik Kennedy in državni tajnik Rusk sta se danes dolgo razgovarjala o vprašanju Berlina, predvsem pa o tem, da se vlada ZDA, v čemer jo podpira tudi angleška vlada, upira zaostritvi krize z uvedbo resnejših protiukrepov, medtem ko v Zahodni Nemčiji narašča nezadovoljstvo spričo »preprostih uslnih protestov« Zahoda. Po mnenju vodilnih krogov Zahoda bi morala zahodna taktika temeljiti predvsem na tem, da se ognejo kakršnemu koli u-krepu, ki bi utegnil povzročiti izbruh, kakor na primer upor prebivalstva v vzhodnem Berlinu, hkrati pa izkoristiti v največji meri v svetovnem obsegu učinkovit argument v prid tezam Zahoda, predvsem pa v prid načela o samoodločbi, «New York Timesu«, ki se je še včeraj spraševal, kako bi Zahod reagiral na ljudsko vstajo v Berlinu, današnji «Times» odgovarja, da «ne smemo opogumljati poskusov protikomunističnega upora, da bi se tako ognili novi vojni. V imenu našiti načel moramo pristati na sožitje z zlom, tudi če tako pomagamo k utrditvi komunističnih režimov, kakršen je oni v Vzhodni Nemčiji, in tudi če pri tem morda izpostavljamo celo citadele svobode, kakršen je zahodni Berlin, počasni smrti zaradi zadušitve«. Spričo tega je več kot verjetno, da se zahodne velesile ne bodo odiočne za hujše gospodarske sankcije proti Vzh. Nemčiji in da bodo podobne ukrepe pridržale za morebitne resnejše primere; najbolj verjetno je, da se bodo odločili za vrsto omejitev turističnih potovanj z Vzhoda v Zahodno Nemčijo, hkrati s propagandistično kampanjo ki naj priicaže vsemu svetu kršitve, ki jih je «zagrešila» vlada Vzhodne Nemčije,^ in položaj, ki vlada v tej deželi. V krogih angleškega zunanjega ministrstva se je izvedelo, da bodo zapadne velesile poslale »v kratkem« protestno noto ZSSR zaradi omejitve osebnega prometa v Berlinu. Po tej noti pa bodo poslale še odgovor na sovjetsko noto od 3, t. m., ki zadeva vprašanje Berlina in Nemčije. Iz pooblaščenih virov se je izvedelo, da bo angleška vlada, kljub temu, da ne kaže nobenega navdušenja nad uvedbo gospodarskih sankcij proti Vzhodni Nemčiji, verjetno uvedla nekatere omejitve potovanj funkcionarjev NDR (gospodarskih, športnih, kulturnih in uradnih delegacij). Iz diplomatskih virov se je izvedelo, da so ZDA zavrnile pobudo Zahodne Nemčije, da bi takoj sprejeli energične protiukrepe proti zapori demarkacijske črte v Berlinu. V istih krogih pripominjajo, hoda. Tako razpoloženje je sicer delno razumljivo pri prebivalstvu Berlina, pa tudi zagradi tega, ker je v Zahodni Nemčiji v teku predvolilna kampanja; toda kljub temu bi izrazi nezadovoljstva v Zahodni Nemčiji utegnili škoditi enotnosti Zahoda in navesti sovjetsko tezo, da bi povečala poskuse za dosego razkola med zahodnimi zavezniki. Minister za gospodarstvo za-hodnonemške vlade Ludvvig Erhard je v razgovoru z novinarji izjavil, da nasprotuje odpovedi medeonskega trgovinskega sporazuma kot protiukrep na blokado zahodnega Berlina. Erhard je tudi izjavil, da je treba dobro premisliti, preden se sprejmejo politične in gospodarske sankcije proti Vzhodu, ker dežele varšavskega pakta ne čakajo na drugo kakor na domnevna »izzivanja« Zahoda, da bi našle pretvezo za nove ukrepe. Erhard je prvi član bonnske vlade, ki se je izjasnil proti gospodarskim sankcijam. Aleksander Rankovič Džomu Kenijati BEOGRAD. 16. — Generalni sekretar Socialistične zveze de. lovnega ljudstva Jugoslavije Aleksander Rankovič je poslal kenijskemu voditelju Džomu sporočili nemškemu veleposlaniku Grewu v teku današnjega sestanka zahodnih diplomatov. Glede tega se pripominja, da je državni departma podčrtal, da med zahodnimi zavezniki ni nikakršnega bistvenega nesoglasja glede vprašanja Berlina. Po sestanku zahodnih veleposlanikov je glasnik ameriškega zunanjega ministrstva Lincoln White izjavil, da mu ni znano nobeno nesoglasje. S svoje .strani pa je Gretve imenil »neko določeno razočaranje« v Zahodni Nemčiji, ker so izostali takojšnji protiukrepi Zahoda. Vendar se v ameriških političnih krogih izraža mnenje, da bi v tem trenutku ne bilo primerno sprejeti drastičnih akcij, kakršna bi bila gospodarska blokada Vzhodne Nemčije. V istih krogih se pripominja, da sklep vlade Vzhodne Nemčije, s katerim je zaprla mejo v Berlinu, ne predstavlja velike krize, ki jo že delj pričakujejo. Veliko krizo bi predstavljal poskus blokiranja zahodnega dohoda v zahodni Berlin, Po drugi strani pa se domneva, da ZDA ne bodo intervenirale v primeru, da bi vlada Zahodne Nemčije sklenila uveljaviti nekatere ukrepe na lastno pobudo. Nekateri funkcionarji v Wa-shingtonu so izrazili svojo zaskrbljenost spričo protiameri-škega razpoloženja, ki je prišlo do izraza v Zahodni Nim-čiji in v zahodnem Berlinu, ker so izostali protiukrepi Za- vi naslednjo brzojavko: «Z velikim zadovoljstvom smo sprejeli vest o Vaš; osvoboditvi, ki jo je enodušno zahtevalo in za katero se je vztrajno borilo vse kenijsko ljudstvo. Veselimo se uspeha tega boja, ker Vaša osebnost neomajnega borca proti kolonializmu in splošno priznanega voditelja kenijskega ljudstva izraža njegov herojski boj proti tuji nadvladi, rasni in socialni diskriminaciji, za svobodo in neodvisnost Kenije, ki so ga narodi naše države s simpatijami spremljali in aktivno podpirali. Pošiljamo vam iskrene prijateljske pozdrave z najboljšimi željami za vašo bodočo dejavnost in uporabljamo 'o priložnost, da poudarimo našo solidarnost z ljudstvom Kenije v uresničevanju njegovih nacionalnih in družbenih ciljev, čemur ste vi posvetili svoje življenje. S tem namenom bodo Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije in druge naše družbe-nc-politične organizacije še naprej sodelovale s političnimi silami Kenije v skupnem boju za napredek, za ohranitev svetovnega miru in za e-nakopravno sodelovanje med narodi«. BEOGRAD, 16. — V Beograd je danes prispela bolgarska vladna delegacija, ki bo vodila pogajanja o tehničnih podrobnostih za povezovanje e-lektroenergetskih sistemov Ju- Kenijati ob njegovi osvobodit-1 goslavije in Bolgarije. Komentar «Borbe» o berlinski krizi Edina pot so potrpežljiva in realistična pogajanja Kubansko delegacijo bo na beograjski konferenci vodil predsednik dr. Osvaldo Dorticos BEOGRAD, 16. — Včerajšnja »Borba« komentira zaporo v Berlinu in piše, da gre za »nov odraz in še eno potrdilo vedno večje nevarnosti, ki jo predstavlja spor okrog Berlina«, hkrati pa »je dokaz najširšega občutka, da taki spori, kakršen je ta okrog Berlina, neposredno ogrožajo ne samo neposredne subjekte teh dogodkov, temveč tudi ves svet«. »Vsem je jasno, poudarja »Borba«, da bi tudi tisti, ki danes niso med soudeleženci medblokovske hladne vojne in preiskušnje živcev. vsekakor ostali — ‘udi proti svoji voiji — žrtve »vroče« vojne z jedrskimi sredstvi. Od tu tudi velika zaskrbljenost, ki se na vseh celinah v teh dneh vedno bolj krepko izraža«. »Borba« nadalje ugotavlja, Je »uradni zahodni odmevi novih ukrepov v Berlinu govorijo o tem, kako povzroča v medblokovskem ocenjevanju moči živcev vsak korak, ki je naperjen proti drugi strani, nove plamene nevarnih ogorčenj in občutka ogroženega ugleda. Ni nobenega dvoma, da osnovna naloga svetovne diplomacije in javnosti v zvezi z Berlinom danes ni ugotavljanje bolj ali manj določenih pobud enega ali drugega Konkretnega ukrepa. Sodobni svet ima predvsem in nadvsem en interes: preprečiti, da se spori ne spre tpenijo v krize in krize v voj-da so ta sklep vlade ZDA ne. S pozicije pritiska in grož- nje se miroljubnim smotrom nikakor ne more služiti. Edina pot k tej nalogi so pogajanja — potrpežljiva in realistična«, poudarja glasilo Socialistične zveze Jugoslavije. »Tudi med blokovskimi pripadniki ni manjhno število tistih, ki niso zaslepljeni in obsedeni z lastno veličino, niti s psihozo »hladnovojne« borbe za ugled«, piše dalje list. Taki glasovi treznega ugotavljanja nevarnosti so vedno bolj številni čimbolj je tveganje za svetovni mir očitnejš“. Vsi tisti zahtevajo, da se brezizhodnost medblokovskega tekmovanja, demonstriranje moči in groženj opusti in da se za okroglo mizo poišče kompromisna rešitev, ki je r.ujno potrebna vsemu človeštvu. Izključiti silo kot metodo reševanja berlinskih in drugih sporov, odstraniti iz mednarodnih odnosov vse, kar ne spada v pogajanja in kar ne prispeva k mirnemu reševanju konfliktov, to je trajni mednarodni imperativ, ki dobiva v fazi nenehnega zao-stiovanja berlinske krize izjemno nujen in usoden pomen«, zaključuje »Borba« svoj kr mentar. Danes je bilo uradno sporočeno, da bo predsednik Kube dr. Osvaldo Dorticos vodil I kubansko delegacijo na konferenci . izvenblokovskih držav v Beogradu. Indijski predsednik vlade, Nehru, pa je danes v indijskem parlamentu izjavil, da se organizatorji beograjske konference strinjajo, da se ne bi smelo nič ukreniti, kar bi pripeljalo do ustanavljanja tretjega bloka, »ker smo mnenja, da bi na ta način podpirali idejo o razdelitvi sveta na bloke«. »Na beograjskem sestanku se ne bodo obravnavala sporna vprašanaj držav, ki se bodo konference udeležile V Beogradu se bodo razpravljala vprašanja o ohranitvi miru, razorožitvi, odpravi kolonializma in rasizma«, je poudaril Nehru. Predsednik Burme, U Nu, je v burmanskem parlamentu govoril danes o mednarodnem položaju in med drugim poudaril pomen konference v Beogradu za ohranitev miru in varnosti. Indonezijski tisk je pozval javnost, naj podpre delegacijo, ki bo predstavljala Indonezijo na beograjski konferenci. Tisk je mnenja, da bo indonezijska delegacija odigrala zelo važno vlogo na konferenci. Danes je odpotoval v Rim veleposlanik Saudske Arabije, ki je bil v Beogradu kov odposlanec kralja Ibn Sauda v zvezi z beograjsko konferenco. Več kot 700 domačih in tujih dopisnikov se je prijavilo, da bodo spremljali delo beograjske konference. Centru za tisk so razne televizijske in radijske postaje poslale prošnje, da bi direktno spremljale delo konference. Organizatorji so poskrbeli tudi za posebno spominsko značko. PRIMORSKI DNEVNIK 17. avgusta Mj /m/ir/** ^ r/Ipf/n/iVifG Libanon, mala neodvisna republika na vzhodni obali Sredozemskega morja, znana kot posredniško trgovinsko središče med arabskimi deželami in Evropo, je imela zgodovino za pridobitev neodvisnosti izpod francoskih kolonialnih oblasti. V svojih današnjih mejah je postal Libanon popolnoma svoboden takrat, ko so se francoske kolonialne čete umaknile iz dežele; to je bilo jeseni 1946. leta. Toda zgodovina njegovega boja za osvoboditev se začenja mnogo prej. Prvo avtonomijo je Liba-nono dobil, toda ne v današnjih mejah, po intervenciji Napoleona III. 1860. leta, ki je sem poslal svojo »armado za zaščito krščanstva«. Libanon je spričo francoskih zagotovil užival avtonomijo okoli 50 let. Potem pa je prišlo do večjega pritiska francoskih trgovcev in posrednikov. Med prvo svetovno vojno 10 libanonski rodoljubi podpirali zaveznike in britanske akcije v Hadžau, vendar so Turki nasilno zadušili to gibanje. Po vojni je bil Libanon skupaj s Sirijo jabolko spora med velikimi silami. Aprila 1920 je Francija po umiku britanskih čet iz te pokrajine dobila mandat nad Libanonom in Sirijo (sporazum v San Kernu), in to pred tem, ko je Društvo narodov potrdilo sporazum med Francijo in Veliko Britanijo (1. 1923). Francija je istega leta oblikovala »veliki Libanon«, ki je bil 1926. leta proglašen za republiko, toda pod francoskim mandatom. Na temelju svojega položaja je Francija izkoriščala Libanon do skrajnosti. Ni u-spela vzpostaviti strpnih odnosov s prebivalstvom, ki je videlo v Francozih okupatorje. Iz tega razdobja datira dediščina, ki se ga je osvobodil šele današnji Libanon, to je zaostrovanje verskih nasprotij in uvajanje načela za udeležbo ljudskih predstavnikov oblasti na verski osnovi. Večina prebivalstva je težko sprejela to podtikanje, zlasti pretirano upoštevanje krščanskih frankoma-nov. Po okupaciji Francije leta 1940 je zavzela Libanon Velika Britanija, vendar se je francoska uprava vrnila že med vojno. «flaciona!ni pa! roti domu tei evo roko skozi reča je hotela da se je neki avto, ki je vozil v nasprotn. smeri, ob strani zadel z Gabhosov avto. Pri tem je Gabbosu odtrgalo roko. Nahaja se v bolnišnici in njegovo stanie je zelo resno «»— SUSA, 16. — Med izletom v hribe ,ie 14-letni Guido Ros-setto, doma iz Turina, ki se je že nekaj dni nahajal v Moncenisiu na počitnicah pri sorodnikih, padel v prepad Karabinjerji so danes zgodaj zjutraj našli njegovo truplo močno poškodovano. Luigi Russo V ponedeljek popoldne je umrl prof. Luigi Russo, redni profesor za italijansko literaturo na univerzi v Pisi. Profesor Russo je bil še do zad njega zelo zdrav in mu je postalo slabo šele noč pred smrtjo. Poleg tega, da je bil velik slovstveni zgodovinar in kritik, je bil Luigi Russo tudi odkrit antifašist. Kaj bo z ukradenimi Cezannovimi platni Na razstavi slik v muzeju .Vendome* v Aix-en-Pro-vence je izginilo osem Cezannovih platen. Tamkajšnji župan ge v intervjuju na televiziji malo prej izjavil —-ko so ga vprašali, če ga nič ne skrbi zaradi pogostih ropov umetnin — da je popolnoma miren, ker je vse dobro urejeno. Kar kmalu se je izkazalo, da je bilo premalo dobro urejeno. Ponoči so tatovi prišli in odnesli med drugimi tudi sliko, ki je sedaj cenjena do 700 milijonov frankov. Seveda je o tatvini že vse obveščeno in težko si je zamišljati, kdo naj bi ukradena dela kupit. Tatovi so tako v posesti velikega zaklada, ki ga najbrž ne bo tako lahko vnovčiti. Policija je prišla do domneve, da so ukradena dela namenjena v Južno Ameriko in zato vodi preiskavo v Marseillu, Toulonu in Nici. • Clovek-kaia*, ki je zlezel v razstavno dvorano — samo pravemu akrobatu se je lahko to posrečilo — je delal zelo hitro in z gotovostjo: izbral je najdražja platna, kar pomeni, da je delal po kakem navodilu. (Splezal je do prvega nadstropja do oken in tu je zlezel v dvorano skozi gornjo odprtino okna). Konservatorka muzeja • Vendome* Salm ne prikriva bojazni, da se platna ne bodo več našla. Edino u-panje je, da imajo tatovi namen «trgovati» z zavarovalno družbo za slike. »Ce gangsterji zahtevajo*, je dejal neki predstavnik družbe, • smo pripravljeni plačati. To- Novi vatikanski državni tajnik, kardinal Amleto Cicogna-ni, Je prispel na kratek oddih San Bartolomeo del Cervo blizu Imperie na ligurski obali. V imenovanju Cicognanija za državnega tajnika je očiten velik vpliv Amerike — kard. Spellmana — na Vatikan. Ci-ccgnani, ki se je nahajal 25 let v Ameriki — od 1933 do 1958 — se je že sam napol amerika-niziral ter se tesno povezal s Spellmanom, ki je prišel v Rim takoj po smrti bivšega državnega tajnika kardinala Tardinija Smrt prof. Palmlerija BOLOGNA, 16. — Po kratki bolezni je davi umrl v staro sti 69 let prof. Gian Giuseppe Palmieri, redni profesor ter ravnatelj radiološkega inštituta »Luigi Galvani« in radiolog svetovnega slovesa. Svoje delovanje je usmeril v borbo proti novotvorbam Bil je član akademij in mednarodnih znanstvenih društev Njegovega sina, ki je bil študent medicine, so nacisti divjaško umorili. Od časa do časa zahtevajo avtomobilske dirke žrtve tudi med ljudmi, ki se za dirke niti ne zmenijo. Tako Je na dirkah v Pescari neki avto zletel s proge ter z veliko brzino vozil brez kontrole še kakih 150 m. Pri tem se Je tudi zaletel v stopnice neke hiše in ubil žensko, ki se je tedaj nahajala na stopnicah. Dirkač je bil le malo ranjen. (Si ka kaže stopnice, kjer se je nahajala ženska) 3, z napi som slik*. Gledališče Old Vic na beneški Biennali Gledališče Old Vic ny bo 5. septembra P ^ 20 mendarodni gledaš" Biennv1 Ur pxt)r stival beneške °lc"rurtf predstavo Shakespeo*9^ *Romea in Julije»» vo bodo ponovili nJsl, jtf ga dne. Delo je zrežira ^ lijanski režiser Franco :*ne* . od*? Gledd firelli in režija je velik ter ugoden^ 0 ^ lo po vsem svetu. bo s tem delom v gostovalo v ZDA. Zcff j pripravlja sedaj ‘Otc» ’ ga bodo oktobra Shakespeare Memorial j tru v Stratford-upon' z Johnom Gielgudotn- Kaj bo v Benetkah s «Ne boš ubijali) BEOGRAD, 16. — M1 podjetje «Loučen f ^ vložilo danes protest teljstvu Mednarodnega skega festivala v B« J tn zahtevalo, da vanski film «Ne boš u ne postavi na spore« y vala. Ta film je nam«1 r< javilo za festival ne^°A^ sko distribucijsko kljub temu da ni oblastila. Zvezna goslavije, ki izbira f ^ festival, je prijavile J teljstvu beneškega feS t filme «Ples v dežju« ~ ([ na Hladnika produkcijj Tj glav filma» in «NaSt £ trgu» režiserja Betito produkcije «Lovčen J" v- ■ Božansko komedij0* l neMjf u sA kotnrfrl bodo filmali v posl^"1 Tudi v Postojnski J* f do filmali del •Boža«1 Ji medije*. Film bodo j t snemati februarja družba Atlantica 6P« f grafica je že sfele«* •„ godbo za k oprodu* ZDA za 4 milijone a° (I Obenem se je poged1 banonskimi, jugoslov. ^ \ in španskimi družba«1" . f snetke v jamah v • stojni in Andrachu■ Drugj teden začno v Jugoslaviji sne®**' film »Taras Bulba* Dne 21. t. m. bod° J. v Zagrebu — PraV kje na podeželju (Jd film Taras Bulba P° jevem romanu. F'10 „ i«1 družba CCE (ComP^.J nematografica EuroV ^ Glavni vlogi v pef imela Van Heflin na Schiaffino. Nagrade V Avellinu so P°a itV . te značke za fHms^°0fii* žiserju Gillu P°"'?■ P «Kapo*, igra\ *^j film >* Morriconi kot prvl tir več dobrih /ilmi!* ducentu Sandra t | Vj za film jef/ ■ Dolga "°l ^ / V Riccionu bod° nag«ai\ b® J sta razdelili ne bisere* na Pose,D„ p,lv b°io.y.. n osti. Nagrade r,c Vmberto Bindi, L PL. ro, Alberto LioPe , Marži, Rina čdore ta Masiero, Miran ,0 fr Liana Orfei, O ffio f Nando Puce i, ,ceb dl corvo, Renato ^apaol0\i la Rossi Lemeni’ pa, Aroldo Vanoni in Virflilj# f, sebne nagrade 0 še Tony Renis Bonetti in Casalb0 ' . v V>c Klasična dela v ^ Spored XVI. del v olimpijske ,e{: I v Vicenzi je s in 10. septembra j. * benu Bolta kem letnem dasU ’ jjfj bo v Italiji Pri’Lj režira Giuseppe 1 v V dneh 15., I6’ „ fft tembra pa bodo Jt ^ Salvatoreja Qu(lS'nadi t ^ režiji Edma Soj okle jevo no Zareschi v * / $PC' Martine Carol ** PARIZ, 16. " sf'J rol se je danes pol / svojih odvetnik0 0h^.’ sodišču, da »LetKb vzroke svoje ^‘7/jV , „ KO 5 /; vezo zakona. 1 t:e r. tremi leti t’ je dejala, da i< ., filmu slovo- ‘ t p' i r>H n.,e je le tuje nastalo n»; . nim možem, k1 Volitve v Izraelu Rahel porast Mapai je n [~~ČETBTKOVfl ČRTICA | Jaroslav m-* »m # Jfešek: iVtJI^III najditelj ca^a Juklova' postrežni-J • rešovic- Je zgodaj proti ir °^0li pete ure- šla rtom ^ra'Jevškim Vinohra- neki’ rt«Jl-r • stre§la Pri no tBtr?Zini in kjer je rav-tega dne morala prati nu o' iKo je Pri samosta-P«*°račila tramvajsko neiff°’ zadela z nogo ob noeL?,redmet' Nehote ie iem ia ln v sv°ji Prtro- ostroumnosti ugotovi- ni’cndaJre -za usnjeno list-vi no Jer P'181 P° nara-stnmi a ženska, je takoj Pila v policijsko upravo, Drprtm1. Uročila najdeni Predmet službujočemu u- tellku' Ko je ta odprl drfe je Pobledel in z BuMov™ glaSOm dejal Ani ,jpm ^estitam! Našli ste se-še«Hniniltjonov osem sto v pe tdeset tisoč kron vnovčir ki §a ie m°gooe vnovčiti pri češki banki. nJaBukl°va je topo in z Trtnika Vinj6m po?,ledala bjinr Ponovila za sto federr> niilijonov osem kron ndevetdeset tisoč Poliču^’- ~~ je dejal resno .uradnik, - Sedi-' estavila bova zapisnik. sim vlddostivi gospod, pro-n,,p.. v božjem imenu, če] lte me domov' nri-,Aarnati Ana Bukiova. Nič Pisem kriva. Mudi gg , ix xvi iv d. iviuvii Perib o3 Vinohrade prat se 2aH„,bamo z n°g° sem zadel?m° Z n°g° Sem Ampak, draga gospa, 1 ne gre za nič dru-K°t samo za formal- tu Post 7 j dn o za lormai-ba nnl ° je vendar tre- °biavi raziskati- To b0 že , ieP° v časopisju. Vaje. m® . Prišlo v časopis-___ fej, kako se pišete? vi gn»eŽeš Marija, milosti-tai P°d’ kakšna sramo-Bu’si0 ^ Pridela jokati Ana vstaiaVv Zjutraj sem zvečer Poštena ženska, Sopi Pa naj bom že v ča-tega Sveta pomagavka, Jjetijg e Preživim. Vse živ-živjna s® mučim kot črna Pa vin u ®trešovic grem W; QPrade, od tod v Li- ® Lib»nVsod Perem perilo, v Hiub°čec Pije nti 1 “lož mi vse za-Pi, 2aHvr?c> hodijo raztrga-Plašč imam... jo je ^PPh draga gospa, — Pik, J1Iri1 Policijski uradna va, P^ojn dolžnost je, Mar Sp Zas'išim. Ne jočite! hhiijone azumete> da gre za y.ala ~ je nadalje- Pi ta J Puklova s svo-■tt''1ijone'fni-em- — Mar za kri —‘lVa» tj- macm mu ?tare rinf,J Sem doživela na Mišo Prečna sem, da ■ ■1 knnS m toliko, da Pi' Zrialm- sv°jim otro-f.ahtevam'! Je vse dražje. Ce n °Po na Vinohradih ?a Ulifr, .Potlo. me vržejo tažko dohi? danes je zelo Mikoii v službo perice. aisePi riJV°^ern življenju !a' amn°aZ,1Vela nie dobre-fhkoiii £ k kradla nisem ’ Pe' rta i. okrat sem Pra-ua m mi plačali! Jaz nisem nič — Pomirite se, dobra gospa. Saj vendar gre za deset odstotkov! — Nočem imeti opravka z odstotki, milostivi gospod! Pustite me domov, —■ je jadikovala Ana Bukiova. — tega ne bom preživela. Ob sedmih moram biti na Vinohradih, sicer bom ob službo. Policijski uradnik jo je pogeldal. Udaril je s pestjo po mizi in vzkliknil: — Dovolj! Kako se pišete? — Ana Bukiova, milostivi gospod, — je zatulila nesrečna ženska. — Kje stanuiete? —■ V Strešovicah. — Hišna številka? — Sedeminšestdeset. — Rojeni? — Moja pokojna mati, milostivi gospod... — Kdaj ste rojeni, vas vprašam! — Dvainsedemdesetega... — Kie? — Doma. — Kje doma, v Pragi ali izven ni e? — Izven nje. — Za božjo voljo, kje? — V Zbraslavu pri Pragi. — Okrožje, okraj? Hej, kaj pa počnete? Saj boste padli.. ... Ko se ie zopet zavedala, se je zasliševanje nadaljevalo. Na koncu je policijski uradnik vprašal Ano Buklovo: — Ali zahtevate deset odstotkov? Povejte jasno! — Bog obvari, milostivi vosnod, pustite me na svobodo! Me-a -"'-"‘na mati me ie vedno učila: «Bodi poštena!» — Podpišite! — V imenu očeta in sina... je stokala Ana Bukiova in z velikimi razteenie-nirm črkami podpisala zapisnik o zaslišanju. * * * Nekaj ur pozneje je prišel na policijo neki mladi moški, ki je po svoji zunanjosti dajal videz dobro obritega Američana. — Izginila mi je, — je dejal v slabi nemščini, -moja usnjena listnica. Verjetno sem jo izgubil ponč-či na ulici. Označil je znesek in številko čeka ter pristavil: — Ne gre toliko za denar, kolikor za to, da sem imel v listnici važne beležke o cenenem nakupu gosjih črev. Zaslišali so ga. Ko so mu rekli, da se je pošteni najditelj odrekel zakonski nagradi, je Američan, kralj gosjih črev, dejal samo: — Well! Niti naslova Ane Buklo-ve se ni hotel zabeležiti. Večerniki so objavili obširna poročila o pošteni ženski, ki ni hotela sprejeti tolikega bogastva... * * * Ano Buklovo so prepeljali v bolnišnico, ker jo je njen mož neusmiljeno premlatil še isto noč, ko je v gostilni prečital večernik. urugi Jakec! Jest te povem, da sm še zmiri tle, u Rogaški, jen de forte pijem tu uado, ke te forte spuca; vse čreva jen ves ta stari ruzine. Taku te spuca, de se me zdi, de se me tudi kulca u glavi bol fejst vrtijo. Jen taku štediran. če je Fanfani, ki je biu u Moskvi jen ke je j emu lepe diškorše, če je uan mislu tudi sti odrezat roke koker kej kontentirat Slovence. Pej sej ni dougo tega, ke je uan pisau ano pismo u Rim, de ja ne priznat diplome slovenskem profesorjem. Ben, če mi znamo, kej misle Palamara, more znat tudi Fanfani. Jen te pole Fanfa. i pošilja slovenske žepane h Palamareti, nej se ran-žirajo ž nim jen ke Fanfani zna vre na- na tržake Slovence, kadar je reku, de urno- prej, kaku bojo oprauli, je glih tista, ku remo vsi mislet na vse ledi; de je treba zastopet potrebe anga jen druzga jen gledat, de pride do sožitja, ke je vredno ledi». Ma bol ke mislem na tu, bol videm, da so tu ble samo besede, ke se rečejo taku, za krejanco, ma de ni mislu zares. Uan jema drugo po glavi, ku mislet na nas. Sej je de be jem reku lepu: ne! Samo namesto, de be te rekli lepu: ne! te še remenirajo, de te pošiljajo od Poncija do Pilata, jen bole če, jen bole les, jen pridte jutre, jen bomo vidli, jen počakte, jen tu ne spada h meni, jen taku naprej, ke jeli znaju ku Bertolda. Jen pole, ke si bacelirau jen hodu reku slovenskem županom, de nej se, za- od anga do druzga, je navsezadne vselih stran slovenskeh pravic, nečko zmenejo sez domačmi oblastmi u Trsti, de ni treba za vse sekirat glih njega. Videš, Jakec, za začetek te povem, de se jegrajo na škarigabaril. Greš h Fanfaneti, ti reče: zmente se u Trsti; greš u Trsti h Palamareti zastran tistga (iTanecaa, ke be mogu prit u Trst jen ni pršu, zatu ke mi ni tau dat konzulat višto; jen ta prvo komisarja ni, jen tisti ke je namesto njega, prave, de tu ni u njegovi kompetenci. In-šoma, narprej te narihtajo, jen pole pej ni nobeden neč kriv, nobeden ni kompetente. Ma, ljubi moj Jakec, ni taku naumno ne, ku zgleda. Ne bojo meni dopovedali, de kamer Slovence prtiskajo, de je tu samo zatu, ke nismo potrkali na prava vrata, de ni biu ta pravi bolo, de ni blo prou napisano, de smo zamedili cajt jen take reči, ke nam radi očitajo. Tu so samo škuže jen neč. Tu je tatika, de nas uštefajo. Ke koraže, de be lepu rekli: ne! te pej ne. majo. Ma jest rečem, de mi res falimo, ma ne tu, da ne pridemo nikoli h ta praumi al de smo zamedili dato; mi falimo, de vzamemo za dobro jen zares tu. kar nam rečejo. Mi bomo mogli menjat tatiko. de bo kej uspeha. Jen kašno tatiko, be se mogli pej glih vsi skupaj zment. Jen — vidi zludja — na tašen pomenk pej nečejo prit glih tisti, ke so u cajti voli tu krčali: «samo naša lišta je slovenska!» Je prau naumno, de glih tisti ke se držijo, de so trdi Slovenci, glih tisti nečejo jet jen se poment z drugmi Slovenci. Ma je pršlo tudi tu ven — zakej. So vre napisali, de je verskem jen političnem elementom ratalo, de ni pršlo do skupnega nastopa. Ce rečeš verskem jen političnem, je lahko zastopet, kateri su tej Slovenci samo tatika. Jen če ni komišjonou za kul- jen kdu jeh padpehava, kedu, da ne re- turni dom jen če «Tanec» ne pride u Trst jen tolko drugeh reči je zatu, ke uani nečejo. Si zastupu, Jakec moj? Nečejo. Ne bojo mene prauli, de Fanfani ne zna, kej misle Palamara. Če so prfina žornali pisali, de je Palamara reku, de se rajše pe- čemo ukazana, bomo diplomatsko rekli «svetuje». Jen dobre slovenske ovčice lepu bugajo. O ti moj Buh, kaku smo mi zabiti! Te prau lepu pozdravem jen jemse dobro. Tvoj Mihec Zadnje priprave za beneški filmski festival Sovjetska zveza v zadnjem trenutku primorana zamenjati najavljen film Zelo številna italijanska udeležba ■ Japonci so ponovno tu s svojim Mifunom ■ De Sicov film ima celo «čredo» zelo znanih imen ■ Kdo vse pride? Se nekaj dni in v Benetkah se bo začel XXII. mednarodni filmski festival. O beneškem \estivalu bi se dalo veliko reči, kajti že celo vrsto let se med festivalom in še posebej po njem veliko piše in govori, posebno na račun izbire filmov in na račun nagrajevanja, oziroma ocenjevanja posameznih del. Ni naš namen se danes ustavljati pri tej problematiki, pač pa bomo skuhali nanizati le nekaj podatkov v zvezi s prireditvijo, - ki je pred vratmi. Komisijo, ki je med predloženimi filmi izbrala one, ki bodo prikazani v Benetkah, so sestavljali Domemco Mec-coli kot predsednik, Carlo Bo, Luigi Chianni, Pietro Gadda Conti, Mario Verdo-ne, Gino Visentmi in Enzo Cagnato. Slednji kot tajnik komisije. Na seznamu filmov, ki bodo tekmovali za razna priznanja so: aUannee dernie- re a Marienhad)). Gre ža francoski film, ki ga je režiral Alain Resnais, posneli pa so ga na Češkem. Glavno vlogo v njem igra Gior-gio Albertazzu Pravzaprav gre tu za nekakšno italijan-sko-francosko koprodukcijo. Italija se bo v Benetkah predstavila z več filmi, in sicer z «Banditi di Orgoso-lo», ki je prvi film režiserja Vittona De Sete, nadalje s Castellanijevim «11 bri-ganten, z Rossellinijevim «Vanina Vaninin ter z «Sodnim dnem» Vittoria De Si-ce. Pravzaprav bo tudi Francija sodelovala še z enim filmom in sicer z «La fil-le aux yeux d’or» režiserja Gabriela Albicocca. ZDA prihajajo v Benetke s filmom <(Bridge to the Sun» Entienna Periera. Kot vidimo, je ta ameriški film režiral francoski režiser. Drugi ameriški film HSummer and Smoken, ki pride v Benetke, pa je režiral Peter Srečanje z borci in voditelji upora v Angoli «Tedaj sem se s ki jih ne bom nikoli pozabib Pobeg voditelja Džulimora skozi 100 km džungle - Mario de Andrade je pesnik in književnik in velik voditelj - Portugalski moderni način trgovine s sužnji Ko sem živel v Kongu, sem opazil mnoge znake bližnjega upora v Angoli. In ko je nekega dne do upora prišlo, sem takoj skušal priti v stik z voditelji upora. Pri tem ,so mi pomagali angolski begunci v Kongu. Z njihovo pomočjo sem se končno znašel v glavnem štabu upornikov, kjer sem marsikaj videl in zvedel: Upor je začel manjši odred 1729 borcev, zbranih okoli vodstva Stranke narodne e-notnosti Angole. Iz te enote so se kmalu porodili tudi drugi odredi in skupine. Ti so danes prerasli v ljudsko vojsko, ki se bori proti portugalskim kolonialistom. Tajnik Stranke narodne e-notnosti Džulimor je danes eden od treh odnosno štirih voditeljev angolskega upora. Džulimor je pravi revolucionar. Jz Angole je pobegnil pred 6 leti v Gano. Ko je bil Kongo proglašen za neodvisno republiko, ga je Lu-mumba povabil, naj se preseli v Leopoldville. V tej dobi je pred portugalskimi kolonialisti pobegnilo v Kongo več stotisoč Angolcev. Ze čez nekaj dni, odkar je živel v Kongu, je Džulimor okrepil agitacijo za o-svobodilno gibanje Angole. Tu je bilo ustanovl]eno revolu- niškega odreda, ki naj dvigne upor v Angoli. Poleg Stranke narodne e-notnosti obstaja tudi Stranka narodnega gibanja za svobodo Angole, ki jo vodi Mario de Andrade. Slednji je marca letos prisostvoval kongresu narodov Afrike, ki se je vršil v Kairu. Mario de Andrade je pesnik in književnik in velik politični voditelj Angole. Tudi cn je živel v političnem begunstvu. Tretji vodja angolske revolucije je Roberto, ki je kot novinar sodeloval pri nekem listu v glavnem mestu Angole Luandi. Ko so ga Portugalci hoteli aretirati, mu je uspelo pobegniti v Kongo. Mnogi menijo, da je on glavni voditelj upora v Angoli. Omenil sem, da sem po prihodu v Kongo iskal zvezo s kom izmed voditeljev upora v Angoli. To željo sem izrazil nekemu beguncu. Ta je nekam izginil in ga več dni ni bi’o na spregled. Nenadoma pa me je spet našel in mi rekel, da je Džulimor pristal, da se z njimi povežem. Komaj sem čakal, da bi ga spoznal in da bi preko njega prišel v stik tudi z drugimi. Znanec — begunec mi je pojasnil, da ima on nalogo, me tja odpeljati. Sedli smo v taksi in se odpeljali v smeri, ki je nisem poznal. Po dalj- Četrtek 17. avgusta 19«! Radi Ki i "" ®*asba; ifSjfh 7'M'- Jutranja , n a. SoP«k slovenskih Liouaia »u ......-------— min- Zborov- , Vrti‘jak; 12.30: Za ni album; 13.30: Prevedene pes- dn Jlh P“laSate- ^ i6. 13.30: Sodobne mi; 15.15: Z glasbo na poč,trn- ske, skladbe^ S.^Mhkran^ a,^ *■: Ansambel r.rin 7 0 fot A 11.30: 9,30: Jutranji koncert; 11.: Od- 12.15: Kmetijski nasveti, 2.25. daja za šolarčke na počitnicah; Pet pevcev - pet popevk, 12_«1. 11.30: Najnovejše pesmi; 12.: Domači napevi; 13-30. Richar Godala in solisti; 12.20: Glasbe- Strauss: Plesna suita;_ 14£5. R - Ansambel Carlo cah; 16.: Program za najmlaj-Se; 16.30: Sličice iz Francije; 1» .."urn 17 •>. J: . 5; Oni.i Pesem in ples; ... — ?r,re«tv7 "0st’ književnost In 17.20: Simfonična glasba; 18.: ?trto „ *> 18-30: Haendel: Con- Knjige za na počitnice; 18.30: '0 ..... usso v G-a,r.-.---------- ci.n i„ nntovaoie: 19.: Glasba i Hollywoodski simfonični orkester; 16.20: Veliki prizori iz Kneza Igorja; 17.15: Orgle *n . v G-duru; Concer- jfspevi ul emiolu; 18.55: Sata-' ' Berse in Mat- JB.30* ^ vsega sve- £>ltah. , e študentom na Devči i20'1 20-30: uL lt1semi. sollsti; 21.: Zna-'kito Mel ‘mitri Mltropou-uelrdije v polmraku. 12.25. Trst k*k* •hr.«.'*.1!* su*n; 14.20: Kot ; p er osa: «Tre 11- Polkio, ra z vsega sve- ri5.30; Trio trža- ttia: M>etiel«i,| “c<>memplazio-Vari«. nl- «Musica in for- vskega krožka. 6.15. , K°Per Ju? aL; 735^ Gglasba; 7 : Pre-l2ia’ >2- Gi *asba za dobro : Maj PO željah; Sinje potovanje; 19.: Glasba Severa in Juga; 19.30: Svet v jazzu; 20.: Glasbeni album; 21.: Donizetti: «Don Posquale». II. program 9.: Jutranje vesti; 10.; New-Yortc - Rim - Nevv York; 11.: Glasba za vas, ki delate; 14.: Naši pevci; 14.40: Miniaturni koncert; 16.: Program ob štirih; 17.: Kratek jazzovski koncert; 17.30: Koncert operne orglice; glasbe: 20.30; Alfio Valdarnini: «A casa prima di colazione«; 21.10: Junij neapeljske pesmi; 21.45: Večerna glasba. Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializiram tehniki tvrdke iRadioTREVlSAN» Vam zagotavl! »jo ta-koišmo intervencijo str IVr urls»6na beležm- uS!n; 14 s svaiim orke- asba po željah; *idneM?l0(>ire p': >6.: Orkesi Slovenske narod-ba^Manski k^' ln Pevci; 16 30: Odi? mw°diiencrnt; i7'4U; Za- la^iv J : Tnristična Hi". Za vas rjo orkestri; i- ’i72.15 oSu >a-3°: Prenos L^'35: N?r^s'er John Carl- si ritij p' in pi,,i,p.rf>sramiu Bocche-RL ManS'agalll; 23.: program na itai morjih; ne pesmi; 12.: III. program 17.00. Mutariuve simfonične skladbe; 18.: Pregled angleške kulture; 18.30: Na programu Stanley, Jactvino in Brero; 19.: Biologija planetov; 19.15: Italijansko mesto v srednjem veku; 20.: Vsakov-ečernl koncert; 21.30: «Tako so počenjali vsi»; 23,: Telemann: Koncert za violino in flavte, Bach; Simfonija za flavto in oboo. Slovenija 8.05: Violinske sMadbe Fritza Kreislerja; 8.30: Oddaja za cicibane; 9.: Naš zvočni magazin; 10.15: Mozart, Rossini: Odlomki; 11.: Dve skladbi Ubal-da Vrabca «Robijaši» m »Sestri*; U 15: Branje za vroče dni; 11.35: Od polke do rumbe; Kvintet »Dobri znanem; cionarno jedro prvega upor- ši vožnji je moj vodič ustavil avtoijnobil • in povedal, da bomo nadaljevali pot peš. Stopal sem za njim po tesnih u-licah in nato po oljčnih gajih. Končno je vodič obstal. Pokazal mi je majhno poslopje in rekel; «Prispeli smo». Nisem mogil verjeti, da je tu poveljstvo revolucije in sedež stranke. Bila je to navadna trgovinice. Vodič je nekemu Angolcu nekaj šepnil v svojem jeziku in ta nas je takoj odvedel v trgovino. Tu sem se rečal s pogledi, ki jih ne bom nikoli pozabil. Prostor je bil podoben panju polnem čebel. Opazil sem veliko beguncev iz Angole, ki so bili kot na nekem zborovanju. Na drugi strani v drugi vrsti, so stali neki ljudje in čakali na formular, napisan s pisalnim strojem. Tu nismo dolgo stali. Skczi neka vrata so nas odvedli k Džulimoru. Tedaj sem prvič videl tega človeka. Sedel je za pisalnim strojem ob strani pa mu je visela nova brzostrelka. Potem ko sva se spoznala, se je začel razgovor o najnovejših dogodkih v Angoli, ki so me najbolj .animali. Vodja mi je dajal zadnja poročila z bojišč 'n govoril o organizaciji odredov in o oborožitvi vojske Kmalu zatem smo prešli na temo o njegovem begunstvu Povedal mi je, da so ga Portugalci obsodili na 23 let težkega zapora, vendar da mu je s pomočjo nekih rodoljubov uspelo pobegniti. Ko je z družino in z nekimi prijatelji vred brežal, je moral opraviti pot med San Salvadorjem in mejo kongoške republike. Na tej poti je moral opraviti turh sto kilometrov »kozi neprehoden pragozd, okozi džunglo. Prosil sem ga, naj mi pove 17.30: Turistična oddaja; 18.: Jazz na koncertnem o-diru; 18.18: Glasbene miniature; 18.45: Poletni kulturni zapiski; 20.: Domače pesmi in napevi, 20.45: Glasbena medigra; 20.50: Dermontov: Demon; 21.30: Švara- Simfonija da camera in modo istri-a-no; 22.15: Plesna glasba; 22.45: Kabalevski Tretja klavirska sonata; 23.05: Z II. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu Ital. televizija 14.30: TV šola; 18.30: Oddaja o počitnicah šolskih otrok; 19 30- Tvoja prihodnost; 20.30: TV 'dnevnik; 21.15: Campamle Sera 22.30: Mednarodno tek- movanje v lahki glasbi; 23.30: TV dnevnik. • Jug. televizija JRT z- • TV ttnevniK; Ljubljana 20.20: «Poletno potepa-nje" serijski film; 20.50: TV obzornik; 21.20: «Večer na Ble- du», glasbeno-zabavna oddaja. kaj o svojih borcih. Njegove oči so ob tem zažarele; »Naše gibanje, oziroma naša stranka, šteje 75.000 članov v Angoli, medtem 'ko imamo v Kongu in drugod po Afriki, še 300.000 članov, ki nam pomagajo. Dolžnost članov ni le v tem, da nam dajo po 10 kongoških frankov na mesec, pač pa da so pripravljeni v vsakem trenutku stopiti v borbo. Tako mi vzgajamo svoje ljudi.» Ko sem bil še v Kongu, sem stopil do luke Matadi v obmejnem pasu nasproti Angoli. Tu sem srečal mnogo beguncev in zvedel njih strahovite zgodbe o portugalskih zverstvih. Tolikšne surovosti afriški narodi še niso poznali. Angola zavzema 1.266.000 kv. km in šteje 4 milijone in pol ljudi. Med temi je tudi 170.000 Portugalcev, od katerih se jih je 70.000 rodilo v Angoli. To so mešanci med Portugalci in domačini in jim pravijo «mutis». Po portugalskem zakonu Angole je domačinu, če sta ali njegov oče ali mati Portugalci, dovoljeno, da se otrese kolonialnega zakona, toda pod pogojem, da zna govoriti pisati in brati portugalski. V kolikor tega ne ve, velja tudi zanj kolonialni zakon. Portugalska je Angolo zasedla 1465 to se pravi, da vlada v njej že skoraj 500 let. V vsem tem času Portugalci trgujejo z angolskimi sužnji. Doslej so izvozili okoli 3 milijone sužnjev. Zakon o trgovini s sužnji je bil v minulem stoletju nekoliko spremenjen, zato so trgovino s sužnji nekoliko posodobili. Seveda, le v obliki: Vsak domačin je dolžen 6 mesecev v le tu delati na plantažah Portugalcev. To ie ena izmed oh lik, toda ni edina. Nekaj let po koncu druge svetovne voj ne so kolonisti poslali 100.000 Angolcev na leto na prisilno delo v rudnike na področju Transwalla. Okoli 40.000 An golcev pa so poslali v rudnike Rodezije. Rudarske družbe plačajo kolonialistom po 5 zlatnikov za vsakega Angot ca, tako da ti novi trgovci s sužnji dobe na leto na račun »izposojenih« Angolcev okoli 750.000 zlatnikov. Obstaja tudi druga vrsta trgovine s sužnji ,ki jo izvaja jo Portugalci. Y začetku tega leta so portugalske oblasti mobilizirale na tisoče domačinov, da so brezplačno delali na plantažah bombaža v področju Malandž. Tisti, ki se mobilizaciji niso odzvali, so doživeli strahotne represalije. Cela naselja so Portugalci zasuli z zažigalnimi bombabi, zaradi česar so mnoga naselja zgorela skupno s prebivalci. Portugalci vladajo v Angoli že 500 let, toda zanjo niso storili še ničesar ,razen tega da so domačine privedli do. tega da so svojo deželo še bolj vzljubili. Vse, kar so Portugaici v 500 letih storili ,je to, da so zgradili 400 km dolgo cesto, po kateri se vozijo izključno sami, v svojih razkošnih avtomobilih. Okoli 98 odstotkov prebivalcev je nepismenih, tako da nosi Angola glede tega prvenstvo v svetu. To ,kar nudijo mesta, je izključno za belce, kvečjemu še za «mutise», ki belcem služijo pri lovu na črnce. Odgovor na vprašanje, ki me je največ zanimalo in ki ga od teh Angolcev nisem zvedel, mi je dal eden izmed voditeljev upora —• Robert. Gre za vprašanje, zakaj se Portugalska tako krčevito bori za Angolo. Robert je rekel: »Angola je najbolj bogata kolonija, kar jih imajo Portugalci. Vsako leto dobi Portugalska s plamtaž kave in iz rudnikov okoli 200 .milijonov dolarjev dobička, Poleg tega so tod tudi rudniki, bakra in urana, glede česar je Angola podobna Katangh«- .:K.\ Dosedanja borba je terjala veliko krvi,'Vehdar 'pa" prizadela tudi Portugalcem veliko škode. Plantaže kave v Severni Angoli so uničene, S tem so šli po vodi milijbni. Isto velja tudi za nekatere rudnike... Voditelji upora se zavedajo, da bo borba dolga, toda dobro so organizirani in zavedajo se, da služijo svojemu ljudstvu in to jim daje pogum, da v borbi vztrajajo. Dž. A. Glenville. Češkoslovaška pri• haja v Benetke s filmom «Kde reku maji slunje» Vaclava Krške, Poljska pa s «Samsonom» Andreja Wajde. Švica prihaja v Benetke s «Tu me toueras pas» Clauda Autant-Lara. Veliko Britanijo bo zastopal film «Victim» Basila D eardena, Japonsko pa film «Yojim-bo» Akira Kurosave. Sovjetsko zvezo, oziroma njeno udeležbo na festivalu, smo pustili za zadnjo, kajti v zadnjih dneh je bilo med Benetkami in Moskvo zelo veliko dolgih telefonskih razgovorov. Sovjeti so za Benetke bili prijavili film eKarieran, ki ga je režiral Dima Gorin. Toda v zadnjem trenutku so se Sovjeti zavedli, da filma ne bodo mogli pravočasno dokončati, da bi mogel v Benetkah tekmovati. Ker pa se Sovjetska zveza iz razumljivih razlogov ni hotela in mogla odpovedati -udeležbi, so se z vodstvom beneškega festivala sporazumeli, da bodo Sovjeti poslali v Benetke film «Mir onim, ki vstopajo)), ki sta ga režirala dva mlada sovjetska režiserja Aleksander Alov in Vladimir Naumov. Med naštevanjem soudeležencev smo omenili Japonsko udeležbo s filmom «Yo-jimbo«. Ta film bi ■ hoteli posebej omeniti, kajti glavno vlogo v njem igra znani japonski umetnik Toširo Mifune. Redek bo ljubitelj filmske umetnosti, ki bi tega velikega umetnika ne poznal. Znane so njegove velike kreacije v filmih «Rašomon», uSedem samurajev)), «Krvavi prestola in «Clovek z rikšo». Gre, torej, za umetnika, ki se je točno pred desetimi leti zelo proslavil s svojo vlogo v «Rašomonu», ki je vsemu svetu odkrila izredno visoko raven japonskega filma. Tudi za film «Sodnji dan«, ki ga je režiral Vittono De Sica po scenariju Cesara Zauattinija, vlada veliko zanimanje. Predvsem je Vit-torio De Sica ta film režiral in sam v njem igral, poleg tega pa nastopa v njem cel niž zelo znanih filmskih imen, kot na pri-■ m er Fernandel, Ra sed, Gass-man, Lino Ventura, Silvana Mangana; Elli Dauiis, Akim Tamiroff, Melina Mercouri, Alberto Bonucci, Alberto Sordi, in... Domenico Mo-dugno. Tudi «novia režiser Vitto-rio De Seta bi se znal u-veljaviti s svojim filmom «Banditi a Orgosolon. O tem smo pred časom že nekaj pisali. Renato Castellani pa je v Benetkah že znan. Le- MB«: Kalifornija je zares ena najprivlačnejših področij ZDA. Čeprav meji z morjem, Pacifi-fikom, imajo tik ob obali in ob cestah take bazene. Kako prijetno bi nam bilo v njem v minulih vročih dneh ta 1954 je s svojim »Romeom in Julijo« odnesel Kzlatega leva». Tokrat se predstavlja s filmom «11 brigantea. O tem filmu pravijo, da bi znal marsikaj reči. Ker niso prišli v poštev za «v prvo vrsto» vsi filmi, ki so bili predloženi, bo nekaj filmov prikazanih v informativnem pregledu. Ker gre za filme, s katerimi se posamezne države v Benetkah predstavljajo, pomeni da bo tudi ta prikaz filmov imel določeno raven. Med temi bo uerjetno najueč uspeha žel film sovjetskega režiserja Cuhraja «Cisto nebo». To je prav gotovo eden izmed tistih sovjetskih filnov, ki bi ga bilo dobro in vredno videti. Morda bo celo med najboljšimi. Sovjetski režiser namreč s tem filmom prenaša «odjugoa tudi v sovjetsko kinematografijo. V Sovjetski zvezi se je na račun tega filma ze- OVEN (od 21, 3. do 20. 4.) O-pravka boste imeli z drobnimi in zamudnimi posli, ki vam ne bodo dali nobenega zadoščenja. Doma popolno soglasje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dan bo primeren za sklepanje zelo dobrih poslov. Ostanite prj svojih sklepih. Zvečer prijetne ure v družini. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne vztrajajte pri svojih načrtih, ker so že zastareli. V družin, nekaj ne bo prav. Vzrok finančne zadeve. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) S svojo intuicijo boste razčistili zadevo, ki se je spletla med so- SU delavci. Verjetno boste morali na daljšo pot. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Naj vas ne skrbi to. kar govore ljudje. Podtikanja se bodo razblinila. V odnosih z ljubljeno o-sebo krasna harmonija. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Posebno v dopoldanskih urah vam bo šlo vse prav Skušajte biti dostopni tudi do tistih, ki vas nočejo razumeti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Verjetno ste v minulih dneh marsikaj zanemaril). Danes je dan, da to popravite. Uspeh v javnosti. ŠKORPIJON (odi 24. lOi do 22. U.) Ne bo vam lahko sprt delu ali v službi, ker boste tarča tuje ambicije. Edino doma boste našli primerno zadoščenje. STRELEC (od 23. 11. do 22. 12.) Ze dolgo se ukvarjate z ne- kim načrtom, ne da bi ga mogl pošteno rešiti. Skušajte ga rešiti danes. Utrujenost. KOZOROG (od 21. 12. do 20 1.) Bodite bolj kritični do sebe: da bi ne naleteli na še ostrejši odpor tistih, s katerimi imate o-pravka. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zaradi prevelikega ponosa boste ostali osamljeni. Ne gre za ponos, pač pa za trmo. Tudi v ljubezni se to odraža. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nasveti neke vplivne osebe bi mogli koristiti vam in uspehu va ših načrtov. To imejte pred očmi, ko o tem odločate, Vittorio De Sica Je za beneški filmski festival pripravil »Sodnji dan« lo veliko pisalo in govorilo. Nekateri, pretežna večina, so film hvalili tudi zaradi njegove politične poante, drugi, bolj redki, pa so se proti njemu pognali z vso svojo stali-nousko trne-mo. Čeprav smo o tem filmu že pisali, se bomo ob njem še -astauili; Zelo preprosta zgodba obdeluje problem stalinizma, ali m nogo mileje pouedano problem «odjuge». Ker pa je ta problem, ki je bil v sovjetskem slovstvu že načet, v filmu ostal, doslej, še nedotaknjen, je «Cisto nebo« drzen korak k »odjugi« tudi v filmu. Poleg tega pa je film tudi krasno izdelan in ni zastonj odnesel v Moskvi, na zadnjem filmskem festivalu, odličnega mesta. V informativnem oddelku filmskega festivala v Benetkah bo zanimiv tudi mehiški film «Animos trujano«, ki ga je pripravil Rodri-guez. Zanimivo je, da bo v tem filmu igral tudi že o-menjeni japonski umetnik Mifune. Občinstpo bo moglo tako primerjati tega uelike-ga umetnika tako v japonskem, kot v mehiškem filmu, torej v dveh pousem različnih okoljih. Tudi znani francoski umetnik Lau-rent Terzieff bo v Benetkah nastopil v dveh filmih in sicer v filmu »Vamna Vaninia in v filmu »Ti ni boš ubijal«. Na novo se v Benetkah predstavljata dve filmski industriji: Južna Koreja prihaja s filmom «Conjango-va zgodba» režiserja Sing Sang Oka, Cangkajškova Kitajska pa z »Ljubezensko vzgojoa režiserja Ung Ci Vena. Čeprav to že ne spada več v oris priprav za filmski festival, bomo na koncu omenili tudi nekatera velika filmska imena, ki so na javila svoj prihod v Benetke. Gre za filmske umetnike, ki se pojavljajo v filmih, ki bodo predvajani, ali pa ki pridejo na festival, da bi se pokazali. Za gotovo bo v Benetkah Elizabeth Taplor, ki se trenutno mudi v Italiji zaradi snemanja «Kleopatre». V Benetke pride tudi Gina Lollobrigida. Tu bo tudi Brigitte Bardot ,ki se trenutno mudi v Spoletu. V Benetkah bodo te dni tudi Silvana Mangano, Carol Baker, Marcello Mastroianni, Melina Mercouri, Anita Ek-berg. Tu bodo nadalje Alberto Sordi, Fernandel, Ra-scel. Tu bo Aina Janouiska, ena največjih filmskih umetnic poljskega filma, ki bo prišla sem z Wajdo, režiserjem poljskega filma »Samson«. Tu bo tudi Toširo Mifune, ki smo ga že dvakrat omenili. Kot vidimo, bo že v začetku precej prijetnih norosti. Sicer pa se bo festival prijetno že začel, ker bodo producentom vseh 14 filmov, ki so bili rključeni v glavni seznam, izročena posebna diploma v znak priznanja, da je bil njihov film sprejet za tekmovanje. Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.2, najnižja 17, ob 19. uri 19.2; zračni tlak 1010.7 stalen, veter 23 km vzhodnik, vlage 50 odst.., nebo oblačno, morje rahlo razburkano, temperatura morja 22 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 17, avgusta Radivoj Sonce vzide ob 5.06 m zatone ob 19.10. Dolžina dneva 14.04. Luna vzide ob 10.51 in zatone ob 22.05 Jutri, PETEK, 18. avgusta Helena Od nedelje do torka na Opčinah Nad 10.000 obiskovalcev tretjega kmečkega tabora Bojkot predstavnikov oblasti in kmetijskega nadzorništva - Vojaško poveljstvo je zabranilo vojakom vstop na razstavo - Tabor je zaključil predsednik zadruge Razstava kmetijskih strojev na Kmečkem taboru na Opčinah Tretji kmečki tabor na Opčinah je uspel nad vsem pričakovanjem. V treh dneh je bilo v dvorani in na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, kjer je bila razstava po-vrtnin in sadja ter kmetijskih strojev, nad 10.000 obiskovalcev, kar pomeni, da je Kmečki tabor največja in najmogočnejša kmečka manifestacija na našem področju. Zato je treba tudi takoj v začetku našega poročila izreči priznanje Kmetijski zadrugi za njeno zamisel o organizaciji taborov in za vsakoletno izpopolnjevanje ter izboljšanje. Istočasno pa moramo izraziti tudi naše začudenje zaradi nerazumevanja predstavnikov Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva in drugih predstavnikov oblasti, ki so bili povabljeni na slovnostno otvoritev, a se vabilu niso odzvali. Menimo namreč, da bi morali biti predstavniki našega kmetijstva vsaj v strokovnih rečeh nepristranski in bi morali — če drugače ne — vsaj s svojo prisotnostjo izreči moralno priznanje ljudem, ki so dokazali, da imajo pogum, da se ne bojijo materialnih žrtev in da stremijo predvsem za izboljšanje kmetijstva na r.ašem področju. Prav tako se čudimo prepovedi vojaških oblasti, ki so prepovedale vojakom vstop na razstavišče ter so jih vojaške patrulje odganjale z razstavnega prostora. To je povzročilo zlasti veliko ogorčenje razstavljavcev iz Italije, tako da so izbrali delegacijo, ki se je zaradi takega ravnanja pritožilo na policijskem komisariatu na Opčinah. Zato se nikakor ne moremo znebiti vtisa, da je nekdo hotel za vsako ceno okrniti u-gled Kmečkega tabora ter preprečiti, da bi zadobil ono mesto, ki mu po vsej pravici pripada. Tocla ne slede na bojkot predstavnikov oblasti je Kmečki tabor uspel in žel priznanje tisočerih kmetov našega področja in onih iz goriške ter videmske pokrajine, kot tudi iz bližnjih jugoslovanskih področij. Razstava povrt-nin in sadja je tudi letos — kljub slabi letini — zelo dobro uspela in so bili potrošniki, ki so si razstavo ogledali, z njo zelo zadovoljni. Na razstavi pa smo opazili, da je bilo razstavljeenga premalo sadja in bi zato kmetovalcem priporočili, da bi prihodnje leto dali sadju večji poudarek. Glede razstave strojev moramo poudariti, da je izvrstno uspela, saj je bilo zanimanje izredno veliko in so kmetje nekaj strojev kupili kar na razstavi. Zlasti velika zanimanje je vzbudil nov rnodel majhnega traktorja s frezo, ki je bil v Trstu prvič razstavljen. Traktorje je sicer še neizpopolnjen, vendar je kljub temu žel izredno zanimanje, saj je zaradi svojih dimenzij zelo primeren za naše kraje. Tudi cena mu ni pietirana, tako da se mu obeta velika komercialna bodočnost. Razstavljavci domačih vin so tudi prišli na svoj račun, sai so razpečali velike količine svojega pridelka. Toda k temu moramo izreči pripombo, ki morda komu ne bo povšeči. Nekateri razstavljavci so namreč prodajali vino. ki ni bilo najboljše, oziroma ki ni sodilo na razstavo. Na ta račun je bilo slišati precej kritik in zato bi priporočili Kmetijski zadrugi, da prihodnje leto pregleda oziroma pokusi vina, ki se bodo točila ra IV. Kmečkem taboru. Za veselo razpoloženje pa so poskrbeli »Veseli planšarji*. ki so neumorno igrali poskočne valčke in polke pa tudi moderne popevke, tako da je bilo prostorno plesišče vseskozi polno mladih in starih plesalcev. Mnogi so se zadovoljili tudi s poslušanjem, tako da je bila okoli »planšarjev* vedno velika gneča. Takor je zaključil predsednik Kmetijske zadruge Zvonko Markovič, ki se je zahvalil vsem razstavljavcem, obiskovalcem in šle zlasti »Veselim planšarjem* za njihovo nesebično sodelovanje. Predsednik je tudi obljubil, da bo prihodnji tabor še večji in popolnejši od letošnjega, tako da bodo kmetje prišli v še večji meri-na svoj račun. prvega do tretjega Kmečkega tabora, potem lahko brez skrbi napišemo, da se bodo predsednikove besede prav gotovo c: esničile. In tako si bo Kmečki tabor še bolj utrdil sloves mjvečje kmečke manifestacije na našem področju. Vrnitev Jugoslaviji slike Schiavona Funkcionarji prosvetnega mi nistrstva se pogajajo v Benetkah za odkup slike Schiavona, na kateri je mati božja z detetom. Slika je sedaj last beneškega starinarja Anacleta Frezzatija in jo je jugoslovanska vlada označila italijanski, kot sliko, ki jo je treba vrniti v okviru nedavnega sporazuma o vrnitvi kulturnih vrednot. Za to sliko je izvedel prof. Grga Gamulin, ravnatelj zadrskega muzeja, ki jo je slučajno videl na neki sliki in je o tem obvestil jugoslovansko vlado. Italijansko prosvetno ministrstvo je takoj dalo ukaz svojim funkcionarjem, naj stopijo v stik z lastnikom slike, ki je vredna več milijonov lir. Starinar Frezzati je izjavil, da ne bo zahteval trgovske cene za to umetnino. V soboto na koprskem trgu «Cudežni Dubravka Tomšič Artur Rubinstein; «To je pianistični medij stoletja. Osvojila je New York» Danes in v soboto Izlet po morju in na Goriško Danes ob 20,15 bo drugi izlet po morju, ki ga organizira Pokrajinska turistična u-stanova. Odhod od pomola pri ribarnici je ob navedeni uri, ob 21 pa od pomola v Sesljan-skem zalivu. Izletnike bo zabaval živahen orkester, postregli pa jim bodo spet’ tudi s polento in ribami. V soboto bo ponovno izlet na Goriško, kjer bodo izletniki obiskali najlepše kleti in pokušali najboljša vina. Odhod z avtobusi bo ob 15. uri izpred pomola Audace. Kdor želi na ta izlet, naj se čim-prej prijavi pri potovalnih uradih, ali na sedežu omenje- Na Titovem trgu se bo v soboto, 19. t. m. ob 20.30, predstavila Kopru — prvič na koncertni turneji v domovini — pianistka Dubravka Tomšič, Amadeus klavirja, «čudežni otrok*, ki je že s tremi leti navduševal občinstvo v Ljubljani in ki so mu strogi glasbeni kritiki obetali veličino koncertne bodočnosti. Niso se zmotili: Dubravka Tomšič, «čudežno dekle*, kot otrok drobno, suho in bledo bitje, je danes postavna in brhka dvajsetletna deklica, ki ima v svojih dolgih, nežnih prstih spravljeno vso klavirsko umetnost. Njena kariera je — lahko rečemo — klasična kariera kakšnega Chopina, ki je z žaro poljske zemlje zapustil svojo domovino in se izgubil v romantičnem vrvežu Pariza in španjolske Majorce. Začela je s turnejami v Jugoslaviji, prvič prestopila mejo z nastopom na Dunaju in — ko ji še ni bilo deset let — igrala v največjih evropskih koncertnih dvoranah. Potem — nekaj let kasneje — prvič Združene države Amerike: štipendija, Študij, prvi veliki uspehi. Potem samostojni nastop v znamenitem Albert - Hallu, kjer jo je — z veliko skepso — poslu-j šal prvi pianist današnjih ča- sov, slavni Artur Rubinstein. Njegove navdušene izjave je ponatisnil ves svetovni tisk. Potem spet domovina, pa spet Amerika in tako se je začela kariera bivšega «čudežnega o-troka*, ki zdaj preživlja počitnice v Dubrovniku. Ko je bila — v spremstvu mladega primorskega skladatelja Lojzeta Srebotnjaka — pred časom mimogrede v Kopru, je navdušeno izjavila: «Povsod sem že igrala, toda zelo si želim izvajati koncert izbrane pianistične glasbe na tem čudovitem trgu, ki je lep, predvsem pa akustičen*. Zavod «Primorske prireditve* jo je prijel za besedo in v soboto, 19. tega meseca ob 20.30 se bo nad koprskim trgom razlila skladnost Beethovnove slavne *Sonate v mesečini* pa Chopinove «Revolucionarne etude* pa znamenitega Listzovega *Mephi-sto valčka* in drugih skladb. To bo seveda predvsem za Koper in okolico dogodek prve vrste in je pričakovati tudi precejšen obisk. Verjamemo, da se bodo za nastop Dubravke Tomšič zanimali tudi Tržačani in pohiteli na prizorišče, ki ga je pred desetimi dnevi občudovala v Evroviziji vsa Evropa, ko je bil zaključen 11. festival jugoslovanske folklore. ne turistične ustanove, ker je malo sedežev na razpolago. llllllllillIillIlllllliiliiillIllllllltlliiilliiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiillIlliliiilllilliiiiiiiiiiiltllllllliiiiiilllililiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuii Kje bo občina našla nad 4 milijarde za kritje dolga Acegata družbi SADE? Demokristjanski upravitelji, ki zagovarjajo delovanje uprave Acegata, niso še odgovorili na to vprašanje - Potrošnikom grozi zvišanje tarif nekaterih uslug V Rovinju seminar italijanske literature Od 18. do 28. t.m. bo v Ro- viniju seminar italijanske literature, katerega se bo udeležilo okrog 40 šolnikov, ki poučujejo na šolah italijanske manjšine v istri in na Reki. Na seminarju bodo predavali prof. Leidis s tržaške u-r.iverze in nekateri romanisti beograjske in zagrebške univerze. Iz koprskega okraja Muhasta krava treščila v avto Tržaški avtomobilisti, ki zlasti od spomladi do jeseni vozijo po cesti Sežana-Postojna, dobro vedo, da morajo biti previdni, ker se v bližini ceste pasejo krave. Krave ne poznajo prometnih predpisov in znakov, pastirji pa včasih ne pazijo ali ne morejo pravočasno odgnati krav. Tako pride do neprijetnega srečanja in prometnih nesreč. Muhasta krava je te dni pri Senadolicah pridirjala na cesto in se zagnala v avto, ki ga je proti Sežani vozil Ivan Stampfl iz Kotora. Z rogovi mu je poškodovala sprednji del vozila, pri tem pa si je polomila noge in se hudo poškodovala. tako da so jo morali zaklati. Krvodajalska akcija v Tržaškemu občinstvu grozijo novi poviški cen uslug, ki jih nudi mestno podjetje Acegat. Verjetno se ti poviški ne bodo nanašali na cene uslug za vodo, plin in elektriko, temveč bodo prizadejali posebno tiste, ki se poslužujejo mestnih avtobusnih, filobusnih in tramvajskih prevoznih sredstev. Zakaj in od kje ta nevarnost? O tem vprašanju smo že svoj čas pisali. Gre za razmeroma visoko vsoto, ki jo mestno podjetje Acegat dolguje družbama SADE:Selveg za razliko v ceni električne energije, ki sta jo omenjeni družbi posredovali Acegatu od 1. avgusta 1949 do 31. decembra 1960. Sporočili smo že, da je v tej zvezi tekla tožba med Acegatom in SADE-Selveg več let. Acegat neposredno in tržaška občina posredno, sta se pritožila proti zahtevi teh Če primerjamo napredek od' dveh družb, ki sta zahtevali, ...... Okrožnica prosvetnega ministra Sprejem diplomirancev tehničnih zavodov na univerzo " h PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST Ul_. MONTECCH1 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pelhco 1-11. — Tel 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št 20 — Tel. št 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrt- letno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami Danki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski HO, finančno-upravm 120 osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi f naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV HENKO Izdaja in tiska ZTT Trat Prosvetni minister je izdal | okrožnico v zvezi z vpisom dijakov ,ki so diplomirali na tehničnih zavodih, na nekatere fakultete. Okrožnica se sklicuje na prejšnjo ministrsko okrožnico od 25. julija, v kateri je bilo rečeno, da morajo diplomiranci tehničnih zavodov napraviti izpit, ki ga določa zakon, za vstop na univerzo. Minister je tedaj te posebno poudaril, da imajo diplomiranci tehničnih zavodov odprta vrata na sledeče fakultete in univerzitetne zavode: kmetijsko, matematične, fizikalne in naravoslovne vede, za tuje jezike in književnost v Benetkah, inženirske ter pomorske univerzitetne zavode in študije orientalskih jezikov v Neaplju. Za sprejem na omenjene fakultete bodo razpisani natečaji za določitev razpoložljivih mest v šolskem letu 1961-1962. Diplomirancem kmetijskih zavodov ne bo treba delati izpita o splošni kulturi za vstop na univerzo, ampak se bodo morali tudi oni udeležiti predpisanih natečajev. V svoji okrožnici prosvetni minister poudarja, da so zainteresirane univerze pooblaščene sprejemati morebitne prošnje za udeležbo na omenjenih natečajih, in sicer do 10. oktobra, ker se bodo predvideni izpiti vršili do 23. oktobra. Padel je z lestve in se hudo ponesrečil Včeraj nekoliko po polnoči so uslužbenci Rdečega križa zagledali v Ul. Ronchetto na tleh blizu lesene lestve 60-letnega Nazaria Juriševiča iz Ul. Ronchetto 12, ki je bil ves okrvavljen in v nezavesti. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek. Juriševič je verjetno padel z lestve ter si prebil lobanjo in se pobil po čelu in obrazu, bil je pa tudi vinjen. Policija je uvedla preiskavo, da bi ugotovila, kako se je nesrečnež ponesrečil * * * Na križišču Ul. Filzi z Ul. Torrebianca se je v noči med da se za omenjeno razdobje plača potrošnja električne e-nergije na osnovi tarif iz leta 1942 in ne iz leta 1930, ko je bila podpisana pogodba med tržaško občino in Selveg. Tržaška občina je vedno trdila, da je bilo treba vzeti v poštev izključno cene iz lefa 1930, ker je bila pogodba podaljšana nato iz leta v leto na avtomatičen način. Družbi SADE-Selveg pa nista bili tega mnenja ter sta zahtevali; da se potrošnja električne e-nergije od leta 1949 do konca 1960 plača na podlagi tarif iz leta 1942 pomnoženih s količnikom 24. Sodišče prve stopnje je razsodilo v prid Acegata in tržaške občine. To razsodbo je potrdilo tudi drugostopno sodišče v Trstu. Proti zadnji razsodbi sta se družbi SADE-Selveg pritožili na kasacijsko sodišče, ki je 8, junija letos dokončno razsodilo v tej zvezi. Acegat bo moral plačati družbi SADE-Selveg razliko med omenjenimi tarifami. Kasacijsko sodišče pa je sklenilo, da bo v tej zvezi odločalo beneško prizivno sodišče. Do sedaj še ni beneško prizivno sodišče razpravljalo o tem vprašanju. Tudi je zelo malo verjetno, da bi prišlo v kratkem do kake odločitve. Zato sedaj še ni mogoče oceniti niti približno, kakšno vsoto bo moral plačati Acegat, oziroma tržaška občina, za razliko med omenjenimi tarifami. Govorilo se je, da bi morala ta razlika doseči vsoto treh milijard 257 milijonov 456.000 263 lir. K tej vsoti bi bilo treba dodati še 221 milijonov 437.000 577 lir na račun obresti. Skupni dolg bi torej znašal skoraj 4 milijarde in 200 milijonov lir. Vprašanje, ki se v tem tre-nufku postavlja Acegatu in tržaški občini, pa ne zadeva samo kritja te zelo visoke vsote, temveč tudi povišanja cene električne energije od začetka letošnjega leta naprej. Pred tržaško občino se torej postavljata dve vprašanji: Kako kriti dolg in kako kriti občutno razliko v ceni dobavljenega toka od začetka letošnjega leta naprej. Težki položaj, v katerega sta zašla Acegat in tržaška občina, je povzročil precej živo polemiko, ki pa ni samo gospodarskega značaja, temveč ima svoje korenine v splošnih tržaških političnih pogojih. Na eni strani so demokristjani in njihovi socialdemokratski in republikanski sopotniki, ki trdijo, da pravzaprav ni mogoče pripisati upraviteljem občine nikakršne krivde za to, kar se je zgodilo. Oni trdijo, da je bila teza Acegatovih upraviteljev upravičena ter da niso mogli računati na to, da bo kasacijsko sodišče razsodilo v prid nasprotni stranki. Njih izgovor, da je bilo nemogoče izločiti vsako leto iz proračunov podjetja določeno vsoto, ki bi mogla kriti razliko med tarifami, v primeru, če bi sodišče zavrnilo njihovo stališče, ne drži. Ce bi namreč podjetje dalo na stran vsako leto določeno vsoto v ta namen, bi to ne prejudiciralo dokončne razsodbe. Saj bi pravzaprav nihče ne znal za tak sklep. Prav to očitajo demokristjanom in njihovim sopotnikom tržaški desničarski krogi, ki pa istočasno izjavljajo, da pravzaprav ni obstajala nobena možnost, da bi Acegat prihranil rajšnjim pri neki svoji znan- J*tn0 neka-> denaria v ta na' ki jedla ribe, ponoči pa jo J je začelo zvijati v trebuhu in Svoj čas je v tej zvezi na-ni morala več prenašati bo-! pisal demokristjanski pred- lečin. t stavnik v Acegatu Giusto Car- torkom in sredo ponesrečil z vespo 28-letni Umberto Bubnič, ki stanuje v begunskem taborišču na Opčinah. Peljal se je proti Korzu, pa je trčil ob avto, ki ga je vozil 39-letni Salvatore Terranova iz Ul. Nordio 14. Vespist se je nekoliko pobil in opraskal po rokah in nogah, zaradi česar se bo moral zdraviti 4 dni. «»------- Z avtom v drevo Včeraj dopoldne se je ponesrečil z avtomobilom blizu Tor Viscose znani tržaški industrialec Girolamo Variola, ki stanujč v Ul. Daurant 18. S svojim avtomobilom se je peljal iz Benetk proti Trstu. Blizu Tor Viscose je moral naglo pritisniti na zavore, pri tem pa je avto zaradi precejšnje brzine zletel s ceste in treščil v drevo. Zaradi solidne konstrukcije vozila si je Variola rešil življenje. Avto je zelo poškodovan, Variola pa se je pobil po nogah in si verjetno nalomil medenico. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral od 10 do 20 dni. Nerodno sta padli Na svojem domu je nerodna padla 73-letna Itala Chiereso por. Person iz Ul. Giulia 19, ki si je zlomila levo nogo. Prav tako je nerodno padla v svojem stanovanju 83-letna Eleonora Vemer vd. Amegoni iz Rojanske ulice št. 3, ki se je tudi zlomila levo nogo. Obe ženski so sprejeli na ortopedski oddelek, a ne vedo, koliko časa se bosta morali zdraviti. «»------- Nevarne ribe Na opazovalni oddelek so včeraj popoldne sprejeli 58-letno Marijo Tavčer poročeno Jurčič iz Ul. Damiano Chiesa 103, ki se bo morala zdraviti dober teden zaradi zastrupitve s hrano. Zenska je povedala, da je predvče- ra v reviji KD «La Prorao krajši članek, v katerem pravi, da je treba sedaj počakati na sklep beneškega prizivnega sodišča, ki bo odločalo o višini tarife za električno e-nergijo, na osnovi katere bodo zračunali skupni Acegatov dolg. Carra pravi še, da je treba tudi počakati na sklepe, ki jih bodo zakonodajni organi sprejeli v zvezi s splošnimi državnimi tarifami elek. trične energije. Počakati je treba končno, da se zaključijo pogajanja, ki se.tičejo pogodbe o dobavljanju električnega toka po 1. januarju 1961. Demokristjanski predstavni-ki in njihov tisk zagovarjajo v bistvu lo Carrajevo stališče, kar je razvidno tudi iz nekega komentarja, ki ga je objavila demokristjanska agencija «Giulia». Tile skušajo dokazati, da so Acegatovi in občinski upravitelji vedno pametno gospodarili, da so vedno obveščali javnost o vsem, kar se je dogajalo v tem,glavnem mestnem podjetju ter da je treba pripisati krivdo za sedanje nevšečnosti samo golemu naključju. Ali je res tako? Mislimo, da so bili tako Ace-galovi, kakor občinski upravitelji, precej naivni, ko so z vso gotovostjo upali, da bodo sodišča razsodila njim v korist. Pri tem pa gre seveda le za naivnost. Drugačna pa je njihova odgovornost, ko se postavlja osnovno vprašanje: Ali so obstajale dejanske možnosti, da bi se Acegat izvlekei iz hude gospodarske in finančne krize, ki ga že dolgo časa tareta? Ze pred nekaj leti so Acegatovi upravitelji čisto jasno povedali, da bi se finančni položaj podjetja korenito izboljšal, če bi prišlo do ponovnega procvita v tržaškem gospodarstvu. Ali so se upravitelji tržaške občine kdaj koli odločno zavzeli za to, da bi osrednje vladne oblasti ukrenile kaj bistveno pomembnega za razvoj tržaškega gospodarstva? Mnogo se je o tem govorilo, mnogo se je potovalo v Rim, ministri so prihajali v Trst, toda rezultatov ni od nikjer. V svojem zaključku pa demokristjanski predstavnik v Acegatu Carra omenja še neko zanimivo pobudo, ki bi u-tegnila odločilno prispevati k izboljšanju položaja na področju dobave električne energije. Gre za zgraditev nove termoelektrarne v Trstu. Zgra. ditev takega objekta bi razbila monopol podjetja SADE ter bi posredovala mestu in njegovi okolici električno e-nergijo po zelo nižjih cenah. Ali so se občinski upravitelji odločno zavzeli za zgraditev takega podjetja? Ali so zahtevali od osrednjih oblasti po-trbne finančna sredstva, da bi se ta termoelektrarna zgradila? O tem vprašanju se je že mnogo govorilo, toda vse je ostalo le na papirju. Morda zato, ker imajo monopolisti električnega podjetja SADE odločilno besedo tudi v Trstu? Mislimo, da je brezpredmetno vsako pričkanje glede gospodarjenja v Acegatu v preteklih letih. Dokler bo Trst gospodarsko stagniral in dokler bo naše mesto odvisno od električnega monopola SA- Občinski odbor Rdečega križa v Piranu je te dni začel akcijo za dajatev krvi transfuzijskemu centru v Izoli. Enaka pobuda v koprski občini je dosegla prav lepe u-spehe, saj je v treh mesecih kar 627 krvodajalcev ponudilo svojo kri. V tej hvalevredni akciji se je odlikovala mladina, zlasti gojenci iz Doma vajencev v Kopru. Izlet z «Noi Donne» v Benetke 3. septembra bo izlet z avtobusom v Benetke za dekleta, prijateljice in bralke revije «Noi Donne», da se seznanijo s filmskimi igralkami svetovnega slovesa. Vpisovanje na sedežu Zveze demokratičnih žena v Ul. sv. Lazarja 16, telefon št. 31-545, vsak dan. Cena izleta 1250 lir. Krošnjarji oproščeni takse za zasedbo javnega prostora V zvezi z okrožnico finančnega ministrstva od 5. julija letos, da so krošnjarji, ki se ne poslužujejo avtomobilov, oproščeni takse za zasedbo javnega prostora s stojnicami, vozički itd. ob raznih sejmih in trgih, je finančno mi-_ _ nistrstvo z okrožnico od 2. t. DE, bo mogoče rešiti to vpra- m. pojasnilo, da so oproščeni šanje samo na dva načina: ali | takse tud, tisti krošnjarji, ki s povišanjem tarif ali pa z se poslužujejo pri svojem po-občutnejšim dopolnilom občin-1 slu avtomobila z manj kot 10 skega proračuna. < stotov nosilnosti. iiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiiii Razočarani turist Ukradli so mu 55.000 lir, 300 dolarjev itd. Kanadski turist Joe Jach- pise. Nekdo je verjetno to za-son, ki je te dni obiskal na- pazil, se usedel v avto in ga še mesto, prav gotovo ne bo odpeljal. Ko se je Jachson čez imel dobrega mnenja o Trstu, nekaj minut vrnil, ni bilo o Neznane: so mu namreč u- avtu ne KVKl| Namesto cvetja na grob pok. Stojana Mesesnela daruje Valerija Kocjančič-Spela 500 lir za Dijaško Matico. MiimmiiiitimiiiiiiiiiiiiimiimiHiiiiiiiiHitiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. in 16 t.m. se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 16 oseb. RODILI SO SE: Mario Si rol, Elena Scarpa, Marina Coccolo, Ničola Ambrošino, Giorgio Co-lic, Renzo Vono, Massimo Bo-scolo, Dario Carli, Dano Malta-conica, Sergio Fattori, Nella Ve-resano, Lucio Orlando, Roberto Vidoni, Maurizio Del Moro, Mau-ro Sustersich -UMRLI SO: 80-letni Giovanni Persi, 80-letna Anna Tomasin vd. Scarpa, 63-letna Schutzbier, 62-letni Giuseppe Kovacich, 75-let-na Erminia Gregorieh por. Per-tosi, 67-letua Roza Maialan, 74-letna Angelica Canzutti vd. Brandolin, 86-letna Maria For-nasar vd. Rovina, 73-letna Giu-stiha Gregorutt) Por. Marchesi-ni, 79-letni Martino Fabaz, 53-letni Carlo Giudici, 70-letna Virginia Graoac vd. Bernobioh, 67-letni Ermando Crassan, 67-letna Dionisia Dtonisio, 38-letna Car-mela Bertoch por. Hrovatin, 63-letna Caterina Vegliach por. Stefani. «»—.— NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda, Istrska ulica 7; de Leitenburg Trg sv Ivana 5; dr Praxmarer. Trg Uniiii 4: Prendim, Ul. Tizlano Vecelllo 24. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj-nižje cene. v drugem najvišje. v 3. prevladajoče) ... — 411 — Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 20.VIII. ob 20J® priredi na prostem v Tre#-čah dramo v treh dejabJ1® J O Z K A LUKESA Prgišče Režiser: Scenograf: JOŽKO LUKE5 JOŽE C E S A* Glasbena oprema: UBALD vraeee V torek, 22.VIII. ob 20-36 na prostem v Trebč## komedija v treh dejam1 BRANISLAVA NUSICA Režiser: Scenograf: «Dr.» ADRIJAN RUSTJA E S AK JOŽE C V soboto, 26.VIII. ob 20'3® na prostem v Trebčah o*?!’ ška igra v treh dejam1” PAVLA GOLlE « SNEGULJČICA* Režiser: Scenograf: JOŽKO luK£S JOŽE ČESA" Skladatelj pesmi: ,,j prof. KAREL BOŠTJAN Peppino di Capri na gradu Sv. Just0 Tržaška avtonomna lc :i »F i0l< ščarska in turistična usto* priredi v tem tednu dva r, stra in zanimiva večerij gradu Sv. Justa. Sodeloval't, do člani humoristične uBrutos», Peppino di 0<1L Alighiero Noschese, EofbjJ Mussolini s svojim jazz-a^ strom, Sergio Endrigo ter pina pariških baletk. ji Prireditvi bosta v Petf'\ji soboto. Začetek ob 21J" Ji Vstopnice prodajajo v Protti. V občinski umetniški g*£e Otvoritev razslai'e 49 avtoportretov tržaških slikarjev Drevi ob 18. uri bo v skl umetniški galeriji na gu Unita otvoritev raz* ^ 19 avtoportretov tržaških kar jev tako imenovane 2I Dcvetti-Hausb rand t. ( MAH OGIA^, VAJENCE ZA TAPETNIKE, največ 16 let, išče resno kj e. Predstaviti se nni Fe ..l pomaranče limone . , smokve . labolka . buče (meloni) 94 129 118 59 83 71 41 94 71 29 71 47 hruške 1 .............. 94 135 106 hruške II breskve I breskve II tlive . . , grozdje . . pesa . . . čebula kumarce svež fižol 41 88 59 94 129 106 36 94 59 35 41 41 59 106 83 30 120 80 41 48 45 40 83 71 141 188 153 ■it jetje. Predstaviti se pri Ul. XX. septembra 38, v ob 8. url. VAJENK E-SIVILJE, stare 16 let. išče resno podjetje- "-)(• . .................... - ,n- uri j r* staviti se pri Perizzi, Ul-septembra 38, v torek ob OBIŠČITE VELETRGOVIN0 A LICE Trst, Ulica CarducC lt Kupili boste: bunde aeiDt^ šče, hlače, srajce |ope 111 (jjil go drugih artiklov (f vrst po res konkurenčn111 nah. K I IM Nazionale 16 00 «Vražji r,t [ Sal Muneu. I Feuice 16.00 «Povratek , G Madinson. s* E> celsioi lo.U) »Oklopn*0^)# I mora potopiti«. Japonci j* I Graitacielo 16.00 «Hiša J^f1- I Chnsiopfter Lee Rrep°v miadini. Tih* * auHSS oceana«, J. Wayne. A-Supercinema 16 U0 «Vsi %]»■ na palubi«. Pat Bone, cl scope tecnmcolor. jip' Alabarda 16.30 »Sramotni technicolor, R. Montalb*n' Charisse $10? Aurora 16.30 «Preiskava h mka Morgana«. stročje .................. 71 118 94 razna solata lajčevci krompir ............... 24 41 34 paprika 41 176 47 paradižnik .......... zeleni radič I . . . zeleni radič II . . . bučice .............t Večina blaga se prodaja po prevlad ceni (3. stolpec). 60 150 100 36 70 41 18 59 47 200 300 250 60 150 100 60 140 106 ENAL OTTO BARI 1 CAGLIARI X FLORENCA X 2 GENOVA 2 X 1 MILAN 2 X NEAPELJ 1 PALERMO 2 1 RIM X TURIN 1 2 BENETKE 1 NEAPELJ II. 1 RIM II. X 2 1 Cristallo 16.30 «Krvavi tecnmcolor, Alan Ladd- (et-lr Garibaldi 16.30 »Mumij8"' nicolor. Christopher °e ' (tojj' Capitol 16.00 »'Pristani^8 e >' ta«, Marlon Brando, 0 Cobb Kl|pd"' Impero 16.30 «Prikazni v Prepovedano mladini- ,|(> 1 Italia 16.30 «Mansol, Madrida«, Marisol. M- ot>’- Massimo 16 30 «D(vizija borna. Prepovedano m Zadnji dan. ^1 Moderna 16 00 »Obtožen s, Alan Laod, Čarobne J°gttf'' Astorla 15.30 »Predor J’ Doris Day. Prepoved8' dini- ,,, & Astra 16.30 »Svet ponoc'«- 1 povedano mladini. „iij r, Vittorio Veneto 17.00 R^n Kf. lkijsklh filmov: .mri minalna policija« r vvard. Ideale 16.30 «OpoldansKO »Berlin, F ■il* 1-1» nje«. Gary Cooper m 2®r, Marconi 16.30 na pr<>ste ,5^, «Zakiad Montecrlsta«. ^ ir l color, Jean Marais, F° “• in K Abbazia 16 00 «HraipaVO eija> ko«. Nadia Tiller. pre,w mladini. a Odeon 16 30 »Most«. Skedenj 18.00 na P1,05’^ »Mestni policaj«, A>be dl. y hinc na predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 18. uri Zadnja bitka gen. Custcrj^ (L’ultima battaglia del Generale Custer) Veliki šmaren je za nami Tradicionalni »beg iz mesta« se tudi letos ni izneveril Rekorden obisk Repenlabra - 50.000 maloobmejnih prehodov - Bojkot Avstrijcev in izredno povečanje števila jugoslovanskih turistov ed na množico ljudi, ki se ln. večina « 3e za nami v?eraj snpt Y. ie ®ih r>a sv°j'h delov- dnevnemtlhi2lP° eno aIi več-P°eitnicah let?! morda «1° Veliki š; je zgrnila na Repentabor. Ze dolgo let ni bilo na Repentabru toliko ljudi kot letos šmaren je za nami Pecitnipak • ' r - *-iuiua ceio 0 Prijeti’ skoraj tež- ”I,etl« vsakdanje delo i 1 SJ 0flladilr»- s, ' 'V? °c uzraeje *°liko tp7t„Vrocin' bi bilo delo Naše '^'“šnjem^eri Se ]e tudi ob 0ei 'rprazrii šmarnu pre- ‘n Parniki • Avtobusi, vlaki V' so bili polni ljudi, ki so rint poini ljud !?raie. najrazličnejše 8ferati Tr;.- te bilo moč Pstičniv, .acane Psbčnih r??®jP-e. v znanih tu- rugOslavii; ^6dlscih dalije, v 3® imel Avstriji. Kdor av‘l tudi i ce' se ->e od-se,- . kam dalje in kot sm0 sli- . —............ ttl0(Ii SDani-i® letos precej v JJarekuje ,3a' ?e zato, ker to Preprr . z*a lUj I i,reProšteD-moda», temveč iz ?a?Vedeln a raz'0ga, ker se je Počen?3 36 V ®Panij i vse , iloda t, 2ačane, 1Pstlmo Španijo in Tršo tja odšli na po- izreden promet, kar se je pokazalo že v zgodnjih popoldanskih urah. Marsikje je najprej zmanjkal kruh, potem pa še druge jestvine in gostilničarji so morali marsikatere mu gostu odreči postrežbo. Pa ne samo na Repentabru! Tudi v Velikem Repnu, pri Fernetičih, na Opčinah in v drugih bližnjih vaseh je bilo polno izletnikov ki na Repentabru niso dobili prostora. Številni Tržačani so odšli tudi v Stare Milje in so se potem <oa Tržača- dan Področm3’- namrež na «io t«rabila Za •? -3e prostl kon- ^aškr, ..izlete v bliž-Kljub za *44*eni, " ferer-- u so gt* n* ^ ivijud za nu so unVe? idealnemu dna a obaj. K* p0l°° blla kopališča še “U, m? obai’a2listi ,Pa borkov-hi) nU in' „Tudl v Seslja- .ft>otiPrei>veti ob Presn.‘JUU1, Ki so se j« ?°rib. Tort 1 prosti da)1 * bi!0 na “ 3 največ ljucii "iei-il-tradiciooPiePtabru' kjer ?°toVo° leto, I' Praznik in ^^blenoh.tt"1 Prav sta 'lov, -Av‘pbUsi na ntaK V0Z111 lz me- n° Dni*® Pozne«’ so bili od ?o P“1bi Tržaz3 vefiera ved-pridrUyiianoy’ katerim ^in se »tevilni tohle* 0'ice . vozil iz me-Jtiioži z?lo ’ nt m da 3e bil fpflao RePent,!zko«an- Ob tabo?-°,v° rest ' tam Pod gor?0rili ra ®-tavracijo, . SL'.n za kramarji, il sir 'in rtpr°dajZaidi3ems pa so ze]‘n drUgp a upr . ovč-slf®. d®br°te, ki s- o i .. k ivi — i * in iiv> .. doh,Vlt?a so se više k.inalu lr*n ao jih pro- le. 0t>iač! 36 biinrazprodali- Tu- 5 -.m desta (Fiat) 1T1”1; 6. (A. Doria) 1’13”5. 100 hrbtn zio) 1’16”5. 'orial 113 0. .,y. 100 hrbtno: 1. SERPILB*' v ; ‘ a— - 1M 71’)', 1 2. Segrada (Lazio^l j jjj, Faidiga (Figt) senzi (Roma) 1’20’T; m* nelli (Fiat) 1’20”9: 6. Bar (Aniene) 1’23”5. , 200 m prsno; 1. MARl® NI (Aniene) 2’57”1. e l 2. Pescia (Aniene) 3” , p -u:______, 15 *■ Schiezzari (Fiat) 3T1’ 5kčjtif rino (Lazio) 3’13”9; 5.m nich (Fiat) 3’14”; 6. Con"" diju, kjer so morali prepustiti domačinom prav tisto odločilno točko, s katero bi dohiteli Lombardčane in katera bi jim dala pravico do medsebojnega odločilnega obračunavanja Tehnično je moštvo tu pa tam zables elo kot naj-večia zvezda, a prevečkrat je odpovedalo. Prav v nestalnosti je treba iskati razloge za neuspeh lanskega prvaka. Druga ugotovitev o tem prvenstvu je ta, da se je raz-bii. ,ia izenač-nost moči med celo vrsto ekip, v katero so spadali poleg Modene in Monze še Triestina in obe moštvi iz Novare Letos smo imeli na eni strani odlično dvojico, na drugi strani pa celo vjsto pevprečmh ekip od tretjepla-siranega Marzotta pa tja do Lazia, ki je zdrknilo v nižjo ligo. Zaradi tega stanja nastaja cela vrsta vprašanj, ki zahtevajo globoko analizo in vsakemu bi bilo treba posvetiti celo poglavje. V glavnih obrisih bi lahko dejali, da je bilo opaziti neizenačenost sil v nekaterih ekipah, posebno iz Novare in Rima, znatno poslabšanje Triestirie. katere na. čin igre je že zastaiel, dalje lepa skupna igra Lodija, ki pa je žal brez dobrih rezervnih igralcev itd. Napredek Marzotta in tudi trža-..- ega Ferroviaria, ki ga še nista dorasla najboljšima ekipa, sta morda eami veseli noti tega komaj zaključenega prvenstva. Moštvo iz Valaa-gna si je z odličnim povratnim delom iz kola v kolo popravilo plasma ter nepričakovano zasedlo tretje mesto pred bivšimi «velikimi» iz Novare. Svojo odlično uvrstitev si je Marzotto izvojeval predvsem na račun obeh tr- (Roma) 3’15”7. Štafeta 4X-00 m m«*,, v LAZIO (Serpilli. Gual®1. nek A., Veschi) 5’23”. rjjt 2. Aniene 5’26”9; ’• t f 5’34”3; 4. Roma 5’54TI, : ji Doria 6’00”6; 6. Am®*08 6’06”2. t)0. I Štafeta 4X100 m Pr0* > LAZIO (Saini, Benek u" drosoni, Pacifici) 4’32’• 2. Fiat 4’45”9; 3. Roma*.^ 4. A. Doria 4’59”8; 5. A"» siana 5’15”5; 6. Aniene KONČNA LESTVIC* 1. LAZIO 261 točk 2. Fiat (Turin) 201 3. Roma 169 4. Aniene (Rim) 124 5. Doria (Genova) 11*. gj 6. Ambrosiana (Milan/ * » * . tš TURIN, 16. — V tuMPjff bazenu občinskega s*a!*l0j|^ bil zadnji dan moškega skega plavalnega PrVe%t Letošnji naslov je prip3^^ bu Canottieri iz Neaplj3, j tem ko sta ostali dve -pripadli rimskemu Laz turinskemu Fiatu. korda dneva sta dosegla (Fiat) ki je preplaval 2 ^ hrbrtno v času 2'26”5 i® »I P8, o piemontskem hokeju, ki je bi! še pred nedavnim udarna sila italijansi-ega hokeja. Končno moramo še sprego- ! peljčan. Fiatova ekipa Fjj voriti o tržaških ekipah. Trie- j dosegla nov rekord v s stina je z zadnjim uspehom ; 4X200 m prosto. Izidi posameznih tekfflj v Novari končno le prehitela Ferroviario in tako obdržala prednost v svojem mestu. To sicer ne more zadovoljiti ne igralcev ne gledalcev. Letošnja sezona je bila za Triesti- no splch najslabi.a od njenega obstoja. Kaze, da je bilo za vse odseke Tnestine, in seveda tudi za hokejs ega, črno leto Ce bodo hoteli v prihodnji sezoni še nastopati s kakim uspehom, bodo morali tržaški igralci popolnoma preobraziti svojo igro. Ferrovirrio pa si je proti koncu prvenstva precej popravil ugled. Največ zaslug ima blv.si član državnega moštva Bertuzzi, ki je pripomo- e d so naslednji: _ 400 m orosto: 1. DE U RIO (Roma) 4'47''8. ,.4. 2. Spiuola (Lazio, V. 4,. Caruso (Posillipo) 5j01 • 4 Zal* dolfi (Fiat) 5'0*8"3; 5. S»H (Can. Napo'i) 5'09"5; ®- 200 prsne: 1. LAZZAR* (F' (Roma) 5’10” 200 j 2'46"2. Contrada (Can. snno (Fiat) 10 (Lazio) .M;1 2. 2'4R”6: 3. Pen 4. Carpignano ti.aziv/ 5. D'Agos'ino (Lazio), Alla‘,or» (Roma) 2'58"8- .. ■ Štafeta 4Xi«0 mčšž, ,i(i; CAN. NAPULI (Schol-t „i« Con'rada, Fossati, Bon' ! 4’30"6. . 4* gel k izboljšanju nivoja igre | 2. Fiat 4’35”; 3. Ls*!°jM1' nolnfnc nlritsn r n ^ K „ . , TA ■ T «T ^ 11 drugič, v povratnem delu, ne-1 žaških ekip, katerima je celo zasluženo v Modeni. Razen s i v našem mestu ugrabil točke, prvim mestom v lestvici, se j Novaro, ki si je že toliko-lahko ta ekipa oponaša z naj- j krat prisila na majice znač-večjim številom zadanih go- ko prvaka, loči danes od pr- lov in z naimočnejšo obram bo, ki je najmanjkrat klonila pred napadi tekmecev. vaka kar 13 točk. To pač priča o velikem razkolu v le-t,o:nji hokejski areni. Moštvo Modenčani so se morali za | ima preveč tenorjev, ki ho-razliko ene same točke odpo- j čejo zapeti posamezno, a kar celotne ekipe in še posebno napada. Lodi, ki se je dolgo držal na prvih mest.h lestvice, je tik pred zaklju kom prvenstva zdrkni! globo o proti dnu. Kljub temu smemo smatrati letošnjo sezono te ek pe kot uspešno. Laz o kljub zvenečim imenom, pa se je moral posloviti iz tt lige. Skoda, ker realno gledano, ni bilo slabše od Maizotta in ostalih klubov, ležko, da bosta neva prišleca zmožna pokazati tega česar je b lo rimsko mo-tvo Prav na dnu pa je Siena. Razen dobre vol:e so njeni igralci in voditelji pokazali le resnost in so kljub že dokončni obsodbi na izpad, odigrali vse po razporedu prvenstva predvidene tekme. lestvica je nasled- 4. Rari Nantes Napol' 5. Rnma 5’; 6, PosilliP® p£• 200 m metuljčka: *: «•»(., NERLEIN (Can. NapolV, ffi 2. Astrelli (RN Napol' (nov iun. rekord): $ V (Can. Nanoli) 2’27”4^ jjf lis (Lazio) 2*42”: Mi-' 4X200 m ProS& Ko ična nja: 1 vedati naslova. Po njihovem je porazno, tega ne zmorejo Siena P.—zio K 16 0 2 121 42 32 lt IS 1 2 lit 61 31 18 10 2 6 SS S3 22 18 9 1 t 116 19 19 Amatori N. 18 t 1 9 92 102 17 Triestina 18 8 0 10 65 56 16 Ferroviario 18 7 1 10 87 85 15 Lodi 18 7 1 10 66 74 15 Lazio 18 6 1 11 89 99 13 Monza Modena Marzotto Novara (Lazio) 2'46"3: (Fiat) 2T.4", S*aftto 4________ ... . FIAT (Cavallero. Deluj v> Perondini, Rora) 8'52 ’ 1 , kord). . jdL 2. Caonttieri Nap®1' ^‘si!'0j 3 Lazio 9'07”: 4. i>“!4"!>; 5. As.'Roma ® RN Napoti 10’22’T. r/t KONČNA I ESTVlC 1. Can. Naooli 352 1°*- 2. L; zio 317 3. h.at 332 4. Posillipo 227 5. As. Roma <219.5 6. RN Napoli 209 j BOKS rit*':, LONDON, 16. — ®r'je ,, boksar Derek Lloyd. » j!,, ‘ dvoboiu jiji teklo r.edeljo v ropski naslov, klonil. :avijyl Burruniju. je danes ,' 'e ifi je sklenil odpovedat' vlcrj nemu udejstvovanju^ uje: star 25 let jn se le II o o lt 44 192 0 dveh evropskih prve ns‘e ALOJI RAVBAR V viharju NIKO Toda tudi Nemci ga niso štedili. Rafali iz lahke strojnice in treh brzostrelk so nenehno udarjali ob cestišče, da se je dvigal oblak prahu in peska ter se sesipal na Tarzana in na Nika, ki je ležal v jarku nekaj korakov od Tarzana. Čez čas je Tarzan ugotovil, da mu pohaja strelivo. šele zdaj se je ozrl na Nika. Tedaj je videl, da ves zleknjen v jarku tišči glavo k tlom in ne stre- «Streljaj, Niko, streljaj!* |e zavpil Tarzan. Toda Niko ni streljal. Miti potem, ko ga je znova in znova pozval, naj strelja, se Niko ni zmenil ta to Ko je Tarzanu zmanjka- lo streliva za brzostrelko, je pograbil Nikovo puško in streljal dalje. Slednjič mu je zmanjkalo tudi nabojev, ki jih je odvzel Niku, katerega zadržanje v tistih težkih trenutkih je označil za podlo in izdajalsko. Vtem je priletela nemška ročna bomba in smrtno zadela Tarzana v hipu, ko je hotel zagnati proti Nemcem svoje poslednje o-brambno sredstvo: edino bombo. Ob pogledu na mrtvega Tarzana je Niko vrgel v stran svojo kapo z rdečo zvezdo, se pognal kvišku in dvignil roke v znak predaje. Nemci so nehali streljati in planili k njemu Ko so pobrali puško, brzostrelko in nahrbtnika, ga je podo- ficir, ki je vodil patruljo, nekaj vprašal. Niko je v njegovem robatem vprašanju razumel samo besedo kurir. Ves bled je nemo pokimal in se bežno ozrl na mrtvega Tarzana. Tedaj se mu je zdelo, da vidi v njegovih napol osteklene-lih očeh strašen očitek. Povesil je glavo in si grizljal brezkrvne ustnice. Podoficir ga je jel nekaj spraševati, ker pa ga Niko m razumel, je besno siknil: «Bandit!» Esesovec bi ga bil najraje pri priči pobil, a mu je prizanesel, ker je videl, da ves čas spopada ni niti enkrat ustrelil, in ker se je nadejal, da jim utegne še koristiti. Ko se je Niko prebudil, je bilo jutro naslednjega dne. Ležal je v tesni celici v tržkih zaporih. Počasi se je usedel na goli pograd in z muko pričel zbirati misli, šele sedaj je jel določneje dojemati, kaj vse se je pravzaprav zgodilo. In sedaj — kaj sedaj? se je vprašal. Ni si vedel odgovora. Prišli bodo ... Res, še nikogar ni bilo k njemu od včeraj, ko so ga zaprli sem noter. Ko da bi bili pozabili nanj. Toda prišli bodo. Vsak čas lahko pridejo in ... Kdo ve kaj bo potem? Kdo ve kaj bodo naredili z njim? Sprva ga bodo morda spraševali zlepa, če jim pa ne bo hotel povedati, kar bodo zahtevali od njega, ga bodo pričeli mučiti. Ne, gestapo ne pozna usmiljenja, ne izbira sredstev, kadar hoče nekaj doseči. Ob misli na to ga je zazeblo po vsem telesu. Nato se je spet spomnil Tarzana. Mar je on kriv, če je padel? če ni streljal, ne pomeni, da je kriv njegove smrti. Če bi streljal, bi ga Nemci že tam ustrelili, tako pa so mu prizanesli. Morda mu bodo sploh vse odpustili in ga izpustili. Sicer pa bo rekel, da so ga partizani prisilno mobilizirali; povedal jim bo, da so mu partizani u-bili očeta in da je že davno nameraval zbežati domov, da pa se je bal, da bi ga partizani iz maščevanja ubili. Rekel jim bo, da je sedaj pripravljen iti k domobrancem ali kamorkoli, samo da se bori proti partizanom. Tako bo govoril in potem ... Tisti hip je zarožljal ključ v ključavnici, vrata celice so se odprla in na pragu se je prikazal visok, suhljat gestapovec. «Heraus!» je rezko rekel in pomignil Niku, naj gre z njim. Malo nato je stal pred pisalno mizo, za katero je sedel šef gestapa, na koncu mize pa je sedel tolmač. Ko si je šef podrobneje ogledal Nika, ga je vprašal po osebnih podatkih. Nato ga je vprašal, koliko časa je bil kurir; kje je karavla, kateri je pripadal; kdo je njen komandir; koliko kurirjev je tam; kje so sosedne karavle in tako naprej. Niko ni razen svojih 0-sebnih podatkov povedal ničesar. Malo prej je sklenil, da bo povedal vse, zdaj pa se je nenadoma premislil, in sam ni vedel zakaj, sklenil, da ne bo govoril o karavli in o drugem, niti če ga ubijejo. «Boš govoril?« se je na- posled razkačil gestapovec in planil kvišku. »Povej, kje ste imeli javke? Kdo je zadnji čas potoval preko vaše karavle?« Niko je še vedno strmel v gestapovčeve srepeče o-či, ki so vrtale vanj kakor jekleni s- edri. «Tak zini!« se je znova zadrl gestapovec in pograbil samokres, ki je ležal na mizi. Stopil je k Niku in, mahaje s samokresom, siknil: «če ne poveš, kar sem te vprašal, te ustrelim ko psa.« Niko se je zdrznil. Potem se je začel zadenski u-mikati proti vratom. S hrbtom in rokami oprt na vrata je nepremično bolščal v gestapovca, ki se mu je bližal počasi in prihuljeno. «Govori ali pa te počim!« je zarjul, ko je stal pred njim. Niko je začutil na goltancu preteč pritisk hladne cevi pištole. Tedaj je zamižal od zgroženosti in oblil ga je mrzel pot. «če ne boš govoril zlepa, boš zgrda!« je zagrozil gestapovec. Niko je ves bled in drh- teč uprl svoj zblojeni pogled v gestapovca, / ki mu je vse bolj potiskal cev pištole v grlo. V strahu pred možnostjo, da ga bodo mučili ali celo ubili, je padel na kolena, dvignil roke in z ubitim glasom zaprosil; «Ne ubijte me ...» Čez čas so mimoidoči tr-žani videli, kako se je nenadoma odprlo eno izmed oken v pritličju na sedežu gestapa in kako je nekdo v partizanski uniformi skočil na cesto. Koj nato se je prikazal na oknu neki gestapovec in oddal nekaj strelov iz pištole za bežečim, ki je nekaj trenutkov nato izginil med bližnjimi hišami. Ko je Niko pritekel iz trga, je zavil čez polje in se med tekom ozrl nazaj. Tedaj je zagledal tri policiste, ki so tekli za njim in streljali. Zdajci se je Niko še bolj pognal proti bližnjemu gozdu in kmalu izginil v njem. Uro nato se je ustavi) na domu neke kurirke, s katero so imeli zvezo on in njegovi tovariši. Ona mu je povedala, kam so se u-maknili potem, ko so zvedeli, da so ga ujeli Nemci. Dve uri pozneje je Niko vstopil v staro drvarsko kočo. Tovariši so obstali kot zadeti. «Niko!» je osuplo vzkliknil Maks. «Me niste pričakovali več, kaj?« se je nasmehnil in jim pričel stiskati roke. «Nekateri so pravili, da so te že ustrelili,« je pripomnil Nace. «Tudi jaz sem mislil, da me bodo, pa se je stvar drugače zasukala,« je rekel Niko in se nasmehnil. «Kako je pravzaprav prišlo do vsega tega?« je vprašal komandir. Niko se je počasi spustil na rob pograda in začel pripovedovati, kako sta s Tarzanom naletela na Nemce in se spustila v boj z njimi. Govoril je počasi in oprezno, ko da bi v temi tipaje z nogami šel preko spolzke brvi, pod katero zeva brezno. «Ko sem videl, da je Tarzan padel, sem streljal dalje do zadnjega naboja Potem sem hotel zbežati, a sem padel v roke V / ki so me obkolil*- sem ležal zvezan **9 „ Ni. to so me odpet)9 au IIIC uuf/ in izročili gestaP**-> 1 $ d® S.J «In kako to, 00 roJjii tu?« se je zanima* dir »Pobegnil sem m gestapovec me Je Km v sobo, kjer sta J gestapa in neki siapovec. Prav v ‘jjj $ n*P! me je šef namerav9'^ ševat^g^i^nekd0 dr*1 v sosedno sobo. ‘i stala sama z °n',1,sicoč'j!f gestapovcem, sem ' ^ ", oknu, ga odpr in gnal na cesto. Ijal ske mano, 0az pa _ji s. je streljal skoz' ^ ^ dalje iz trga. Bi* K<>'‘ buzu neke hoste, p it* m zagledal tri pol*c‘sg{f^ tekli za mano in a sem jim srečn^j^ Ko j povedovanje e zaključi* J ,vanje' St! ztlaj oni vpraša* jjj^f podrobnost o ten* jfj nntn nn ca CP "* SO ia, *»* imeli radi. (Nadaljevani« ,111