V C. postille. -— Esce ogni glaviči mattina.
Posamezna Utvilka 30 stot., stara 50 stot.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni= št v o in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111; te* lefon št. 39=08. — Uradne ure vtak delavnik od 9. do 12. ure.
Novi list
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po< slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 25.	V GORICI, ČETRTEK (9. JUHIJ A 1930.	LETO II.
----------------------------  ------------^-~-t-------— - ................ "" ~ ---------------
Tedenski koledarček.
20. junija, petek: Silverij, papež, mučenec. —- 21., sobota: Alojzij (Ve« koslav), spoznavavec; Alban, mu če« nec. — 22., nedelja: 2. pobinkoštna nedelja. Pavlin Noi., škof; Ahaci j. — 23., ponedeljek: Agripina, devica, mu« èenica. — 24., torek: rojstvo Janeza Krstnika. (Kres.) — 25., sreda: Vi« ljem, opat; Henrik, škof; Prospcr, šk.
26., četrtek: Janez in Pavel, mu« čenča. ,
V	četrtek dne 26. junija je mlaj ;
obilo dežja._____________________
Movlce.
Grandi se vrača.
Zadnjič smo poročali o obisku ital. zunanjega ministra Grandi j a na Polj« skem. Na povratku v domovino se je Grandi ustavil v Budimpešti, kjer se je razgovarjal z min. predsednikom grofom Bethlenom in zunanjim mini« strem Walkom o vseli vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Iz Budimpešte se je odpeljal Grandi na Dunaj, kjer je imel v nedeljo 15. t. m. daljše po« svetovanje z avstrijskim kancelarjem Schoberjem. Iz Dunaja se je Grandi vrnil v Rim.
Mussolinijev dar.
i Kakor je znano, imajo hišni gospo« dar ji od prvega junija pravico povi« sati najemnine, katerih doslej niso smeli. Tudi v Milanu je tako. Zato je Mussolini dal od 500.000 lir, ki jih 'je dobil za dobrodelne namene od Mi« lanske hranilnice, 200.000, v pomoč tistim družinam, ki ne zmorejo previ« s°kih najemščin.
Pokrajinski gospodarski svet v Gorici je imel 12. t. m. svojo sejo. Razpravljal je o svoji novi palači. Rrvb nagrado 5000 lir za osnutek pa« Jače sta prejela dva stavbenika iz Mi« mn a. Podpredsednik Bramo je poro« 9al še o mlekarski šoli v Tolminu, o telefonski zvezi z Idrijo in z Budim« Pesto.
Na oltar.
V	nedeljo je bila pri sv. Petru v Ri« mu velikanska slovesnost, ker je bil Proglašen za blaženega kapucin K on« rad iz Porzhama. Blaženi Konrad je P° rodu Bavarec in je bil dolgo let za yratarja v slovečem samostanu Alt« otting.
Združene ladjedelnice.
. V ponedeljek so se vršili občni zbo« ri Vseh treh tržaških ladjedelnic. Pov« s°d so sklenili, kakor je že bilo napo« vedano, združitev vseh treh v novo tvrdko pod imenom »Združene ladje« delnice Adrije, Tržiča, Trsta in Be= °etk« (»Cantieri Riuniti dell’ Adriati« ep —Monfalcone — Trieste e Vene« Zla«), Nova družba, pri kateri so ra« zen dosedanjih tržaških družb udele«
žene tudi mnoge iz Benetk in iz no« tranjosti države (»Fiat« in druge), ima 75 milijonov lir osnovne glavnice. Za predsednika družbe bo najbrže imeno« van znani admiral Cagni.
Peti obrok.
Dne 16. junija je italijanska vlada plačala Združenim državam Severne Amerike peti obrok vojnih dolgov v znesku 5 milijonov dolarjev ali pri« bližno 100 milijonov lir. Vlada krije ta znesek z nemško vojno odškodnieg, tako da ni treba obremenjevati z njim davkoplačevalcev.
Zopet!
Nekaj čudnega je letos. Že kake šti« rikrat smo brali o požarih v kinema« togra'fih, kjer je umrlo vedno dosti otrok. Podobna nesreča se je pripetila v soboto v nekem ukrajinskem me« stecu. Kakih 200 šolskih otrok je bilo pri kinematografski predstavi. Na« krat je začelo goreti. Povrhu se je pa še strop udrl. 40 šolarčkov je mrtvih, 25 pa hudo ranjenih.
Važna iznajdba.
Vodni inštalater in elektrotehnik Peter Cren iz Gorice je po dolgotraj« nem proučevanju sestavil turbino, ki izrablja prosti vodni tok. Ta turbina ne potrebuje torej nobenega narav« nega ali umetnega vodnega padca. Z njo se lahko izrabi tudi prav majhen vodni tok brez posebne go« nilnc moči. Prve poskuse s turbino so napravili na Soči v prisotnosti oblast« venih in strokovnih izvedencev, ki so se o uspehu izjavili zelo laskavo. Do konca tega meseca si lahko vsakdo ogleda turbino pod soškim mostom, ki vodi iz Štandreža v Furlanijo (most 9. avgusta.) — Izumitelju iskreno če« stitamo!
Gorica — Budapest.
Na pobudo pokrajinskega gospodar« skega sveta je prometno ministrstvo dovolilo, da se upelje redna telefon« ska zveza med Gorico in Budimpešto.
V	6 minutah iz Trsta na Opčine.
V	nedeljo se je vršila vsakoletna av« tomobilska tekma iz Trsta na Opčine. Tekme so se udeležile tudi štiri žen« ske. Prvi je prispel Tazio Nuvolari v avtomobilu »Alfa Romeo«; rabil je 6 minut in je vozil z brzino 98 km na uro.
Goreče morje.
Pretekli teden je potniški parnik »Fairfax« vozil ob ameriški obali v gosti megli in treščil pri tem v ladjo, vozečo petrolej. Tekočina se je užga« la in ladja je s 40 mornarji vred utoni« la. Petrolej se je pri tem razlil po morski gladini, silni plameni so ob« krožili tudi celi potniški parnik. Pot« nikov se je lotil strah in trepet, po« sebno ker so zublji švigali kar na krov in ožgali nekaterim osebam obleko. V zmedi so mnogi skočili v morje, mi« sleč, da se rešijo, a so našli v gorečih
valovih strašno smrt. Mornarji in pot« niki so se borili proti ognju in dimu cele 4 ure, dokler jih ni rešil parnik »Gloucester« ter jih prepeljal one« mogle na suho.
Proti sovjetom.
Po poročilih iz Londona se je med kmečkim prebivalstvom v vzhodni Si« biriji začelo močno uporno gibanje proti sovjetski vladi v Moskvi. Vstaši so zasedli mesto Blagoveščensk ob reki Amur in hočejo Sibirijo ob Ja« ponskem morju proglasiti za od Mos« kve neodvisno republiko. Otok Rusky, ki leži v Japonskem morju ravno na« sproti Vladivostoku, je v oblasti 60 tisoč upornikov. Vladivostoku, ki je zvest Moskvi, grozi nevarnost, da ga odrežejo od ostale Rusije.
Zopet peklenski stroji.
V	čakalnici tretjega razreda na po« staji v Nišu se je v četrtek 12. t. m. okrog 9. ure zvečer razpočila bomba, ki jo je nekdo skril v železno peč. Od štirih navzočih oseb je bil neki živino« zdravnik ranjen do smrti, dva vojaka težko, dijakinja nizke gimnazije pa lahko. Kmalu zatem je eksplodiral enak‘peklenski stroj na progi v bližini postaje, napravil pa ni škode. Var« nostni organi, ki so nemudoma pričeli s preiskavo, so v noči našli še dva slična, še nerazpočena stroja, enega v bližini železnice, durgega v kupu grušča na neki prometni cesti. Izgle« da, da gre za nove atentate makedon« skih revolucijonarjev.
Proti preklinjanju.
V	Pa vij i je te dni zboroval četrti italijanski kongres proti preklinjanju. Do zdaj so ustanovili 806 društev s 37 tisoč člani. Tudi med nami, zlasti med nerazsodnimi dečaki, so se pone« od zelo razpasle robate kletvine, ki so slabo spričevalo naše omike.
Za mater v smrt.
V	žagi gospe Schiitz v bližini mesta Trami na Zgornjem Avstrijskem je iz« bruhnil požar, ki se je bliskovito širil. V hiši je ležala bolna gospodinja. Njena 18«letna hčerka jo je hotela re« siti, zato je pogumno skočila proti hiši, ki so jo že objeli plameni. Na pragu se je pa onesvestila in zgrudila ter našla smrt v divjajočem ognju.
S hitrico v smrt.
Zadnji teden se je smrtno ponesre« čil angleški major Segrave, ki je pri« boril Angliji prvenstvo v hitrosti z av« tomobili. Zdaj je hotel biti tudi prvi v hitrosti z motornimi čolni. Čoln je dir« kal po vodi kot blazen. — 100 milj na uro — kar naenkrat se je pa obrnil in pokopal pred sabo drznega dirkača. Težko ranjenega so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. An« gleški vladi so dospeli sožalne brzo« javke iz vseh strani sveta. Sožalje je izrazil tudi minister Balbo.
Koroški Slovenci.
Pred kratkim se je vršil v Celovcu občni zbor »Političnega in gospodar* skega društva za Slovence na Koro* škem«. Ta najvažnejša organizacija slovenske manjšine v Avstriji je za* htevala zopet od vlade kulturno avto* nomijo ter protestirala, da skušajo oblastva uvesti v šole verouk v nem* škem jeziku. Občni zbor je obžaloval, da se proslava desetletnice koroškega plebiscita pripravlja v Slovencem so* vražnem duhu, ker se s tem poglablja samo spor med obema narodoma. Za* stopniki manjšine so protestirali h koncu proti umetnemu naseljevanju nemških državljanov, predvsem pro* testantov, na slovenskem ozemlju.
Za zboljšanje cest.
Po uradnih podatkih je bilo meseca maja pri gradnji novih im popravi sta* rih državnih cest zaposlenih 57 tisoč delavcev. V Julijski Krajini je bilo na delu 1988 oseb.
Zločinski babjevernež.
V	vasi Cerea blizu Verone se je zgodil hud zločin. V hiši posestnika Cagallija so našli petletnega sinčka mrtvega, zabodenega v srce. Sum je brž padel na 32 letnega strica. Res je mož kasneje izpovedal, da je moral nečaka usmrtiti, češ da mu je proro* kovano, da ga le ta1 umor more rešiti neozdravljive bolezni. Zdaj se bo ne? človeški stric »zdravil« v ječi.
Izreden lov.
Na morski obali v bližini kraja Spa* dafora San Martino na Siciliji je 14 žena pralo perilo. Nepričakovano so perice videle, kako velika tuna hiti za manjšo ribo, da bi jo požrla. Radi pre* velike brzime se je tuna zaletela na obrežje, odkoder mi mogla več nazaj. Ženske so se ojunačile in planile po njej. Tehtala je 188 kg im so perice do* bile za njo 1200 lir.
Tržaška porota.
V	soboto se je pred tržaškimi po* rotniki zaključila obravnava proti Jo* sipu Lipanjetu iz Štjaka, ki je ustrelil Franceta Čehovina. Zvečer 13. okto* bra lanskega leta je Lipan j e sedel s par prijatelji pri kozarcu vina v kleti, ko je nenadoma vstopil Franc Čehovin v družbi Ferdinanda Jakomina ter pričel vpiti nad Lipanjetom, češ, da je raznesel glas po vasi, da mu je on ukradel 500 lir, če tega ne prekliče, se bosta drugače pogledala. Lipanje je vzel nato puško in Čehovina ustrelil. Tržaški porotniki so razsodili, da je obtoženec streljal v silobranu, in ga oprostili.
Blaznež ustrelil očeta.
Aleksander Gregorovič, uradnik v tržiški ladjedelnici, je prišel na obisk k 78*letnemu očetu, ki stanuje pri Sv. Jakobu v Trstu. Malo sta se zbesedila, nakar se je oče Matej odpeljal v spal* nico. Sin je tedaj potegnil samokres in oddal kar pet strelov na očeta, nato je pa streljal na slepo v hišno opravo. Oče je umrl v bolnišnici. Sin je zbe* žal, a so ga kmalu prijeli v Tržiču. Iz $ kazalo se je, da je Aleksander, ki mu je zdaj 38 let, že trikrat znorel in da ga je nazadnje sam oče rešil iz tržaške norišnice.
Boj proti hajmverovcem.
Pisali smo že, da je avstrijski kan* celar Schober po povratku iz Pariza in Londona sklenil, razorožiti vse stran* karske organizacije. Hajmverovci so ogorčeno protestirali in začeli groziti. Schoberja so označili za izdajalca. To* da Schober se ni ustrašil. Na njegov ukaz je policija te dni aretirala načel* nika general, štaba hajmverovske voj* ske nemškega majorja Pabsta in ga nato izgnala čez mejo. Pabst je dospel v nedeljo v Benetke. Voditelji hajmve* rovcev so radi tega protestirali pri Schober ju, a niso nič opravili. Pač pa jim je policija naslednji dan preiskala stanovanja. Schober je rekel, da jem* lje za dogodke polno odgovornost na* se. Po njegovem smejo nositi orožje samo vojaki in orožniki in ne stranke. Yse kaže, da bo v tem boju zmagal Schober.
Turčija brez knjig.
V Turčiji zelo čutijo pomanjkanje knjig. Odkar je prepovedana turška pisava in je uvedena naša, knjigotržci nočejo več zalagati knjig. Te bi se morale tiskati v latinici, ljudstvo se je pa še ni naučilo, zato je v celi dr* žavi izšlo lani komaj 24 knjig.
Po zraku.
Dr. Eckener, znani vodja nemških »Zeppelinov«, je izjavil ameriškim časnikarjem, da bo že prihodnje leto vpeljan reden zračni promet iz Evro* pe v Ameriko. Vozili bodo trije zra* koplovi; prostora bo na vsakem za 24 popotnikov in 20 ton tovora. Vož* nja bo trajala 5 dni. Danes traja s parnikom po 14 dni.
Vrednost žene.
Nekemu francoskemu trgovcu je ušla žena. Trgovec je šel na sodišče ter ženo tožil za odškodnino 100.000 frankov, češ da ima z njenim begom toliko škode. Sodniki so reč študirali in končno prisodili trgovcu le 15.000 frankov odškodnine, češ da žena ni več vredna. — To je prvi slučaj, da imamo sodni sklep o denarni vred* nos ti žene. Kaj takega je mogoče le v današnjih časih brez duše.
Smrt za vsako ceno.
Na policijskem ravnateljstvu v Varšavi je prišlo do žalostnega doka* za, kaj naredi grozna bolezen naših dni — brezposelnost. Brezposelni dru* žinski oče Gotowski se je v obupu vrgel v Vislo. Policaji so ga rešili iz vode in peljali na policijo. Tu pa je brezposelni iztrgal nekemu stražniku samokres in začel na navzoče streljati. Stražniki so se začeli braniti in so za* deli nesrečneža do smrti. Tako je na* šel smrt, ki jo je iskal.
Slovenec s kraljem Karolom II.
Povratek novega romunskega kralja Karola II. iz Pariza v Romunijo je bil skrbno pripravljen. Iz Pariza se je od* peljal kralj, kateremu so prijatelji oskrbeli ponarejen potni list, v Mona* kovo v avtomobilu. Od tu dalje je od* potoval z letalom ter, kakor znano, srečno pristal. Kraljevo letalo je spremljalo drugo letalo, v katerem sta se vozila dva odlična kraljeva prija* telja. To letalo* je vodil krmar Božo Pibernik iz Ljubljane.
j Priigra 7 milijonov frankov.
V	igralnici Le Touquet na Franco* skem je znana glediška igralka Dolly za binkoštne praznike dobila pri ha* zardni igri okrog 7 milijonov frankov.
i Kako krvavo se norčujejo s splošno revščino bogati zapravljivci, ki z na* smeškom na ustnah zametujejo silna premoženja.
147 let.
Znani francoski pisatelj Barbusse je potoval po Kavkazu in našel tam nekega 147 let starega Miklavža Čap* kovskega. Starček, ki se je rodil, ko je vladala velika carica Katarina, je še čvrst. Na vprašanje, kako je po* stal star, je odvrnil: »Ne vem; čas teče, jaz pa ostanem. Vendar ne po* zabite, da živim v Kavkazu, kjer je krasno podnebje, zdravilen zrak in krepilna vodka (rusko žganje).«
Za zaplenjene ladje.
Ob izbruhu vojne med Združenimi državami in Nemčijo so Američani zaplenili 94 nemških trgovskih ladij. Pogajanja, ki so se radi odškodnine vršila med obema vladama, so sedaj zaključena, Nemčija dobi za zaplenje* ne ladje 74 milijonov dolarjev, skoro poldrugo milijardo (1500 milijonov) lir.
Zadnja vožnja.
Kočijaž Tomaž Jug iz Trsta je ošvrknil konja in se odpeljal iz Leo* nardove ulice v mesto. V Kandlcrjevi ulici je staremu kočijažu klonila gla* va, kakor da bi bil zaspal. Konj ni opazil, da so vajeti popustile in je ve* selo skakljal naprej. Na ovinku se je kočija stresla in vrgla raz sebe . . . mrtvega starčka. Zadela ga je bila srčna kap.
Najnižje pod morjem.
Ameriški učenjak Beebe se je spu* stil 250 metrov globoko v morje. Tako globoko ni prišel še noben živ človek. Učenjak si je dal narediti nekakšno jekleno kroglo* s telefonom za na po* vršje in s steklenicami kisika za di* hanje.
Smrt v plinu.
V	Severni Ameriki zločincev ne obe* šajo in streljajo, temveč jih pose* dajo na električni stol. V zvezni dr* žavi Nevada so pa vpeljali nov način ubijanja. Zločinca zaduše s plinom. Prve dni junija se je to zgodilo dru* gič. Morilec White je bil s tako usmr* titvijo zadovoljen. Ko so mu stavili običajno vprašanje, če še kaj želi, se je zasmejal: »Seveda! Dajte mi krin* ko proti plinom!« Želja se mu seveda ni izpolnila. Pač pa so ga peljali v majhno sobo s steklenimi stenami, kamor je krvnik spustil plin. Vzdignil se je bel oblak in morilca hipoma končal.
Drag rokopis.
V	nekem pariškem dobrodelnem društvu so deli na dražbo par rokopi* sov znamenitih mož. Med rokopisi je bil tudi govor bivšega ministr. pred* sednika Poincareja, ki ga je imel ob pogrebu maršala Focha. Nekdo, ki je obenem hotel biti dobrodelen in ob* čudovan, je za tisti rokopis plačal 25.000 frankov (okoli 18.500 lir).
Kako |e $ politiko.
ČEŠKO=SLOVAŠKO=BOLGARSKO
PRIJATELJSTVO.
Češko # slovaški zunanji minister Edvard Beneš in bolgarski poslanik v Pragi Boris Vazov sta podpisala pred kratkim prijateljsko' pogodbo, v k a te* ri si Bolgarija in češkoslovaška repu* olika obljubljata, da se bosta politič* Oo in gospodarsko podpirali in rese* vali vse morebitne spore mirno pred razsodiščem. Važnost pogodbe je očitna, če pomislimo, da so se Bolgari še pred 12 leti vojskovali na strani Avstrije in Nemčije proti češko*slo* vaškim interesom.
Bolgarija ni velika država. Njeno ozemlje, ki šteje 103 tisoč štirjaških kilometrov, je za več ko polovico manjše nego sosedna Jugoslavija in tvori približno tretjino Italije. Tudi prebivalstva ne šteje mnogo — nekaj nad 5 milijonov — ima pa važen zem* Ijepisni položaj, ker zavzema osrčje Balkanskega polotoka in drži v rokah Poti proti Carigradu. Prevelika bliži* na Carigrada je pa bila v prejšnjih časih Bolgarom neprijetna, turška ro* ka je ležala težko na njih deželi. Med* tem ko so se bolj oddaljeni Srbi uprli •Arkom že leta 1804. in ustanovili pod vodstvom Kara Gjorgje že tedaj last* no" državo, so Bolgari ječali še dolga Gesetletja pod tujim jarmom. Prvi ko* r; k k narodni svobodi so naredili Bol* “ari šele leta 1870., ko jim je turški sultan dovolil, da ustanove lastno na* rodno cerkev. To je bil tako z vani bol* Sarski cksarhat. Srbom, ki so živeli v turški državi, sultan ni hotel dati cer* kvene samostojnosti, ker so imeli ti lastno državo onkraj meje in se je Bal, da bodo izrabili cerkev v irede-n* Butične namene. Turški Slovani so imeli torej na razpolago samo bolgar* sko. cerkev, ki so1 se je tudi vneto ^Puijeii. Vanjo so stopali ravnotako Bolgari kakor Srbi, saj je tistikrat via* Gaio med njimi še prijateljstvo in so mislili, da se združijo nekega dne v Gno državo. Tako SO' se bolgarske cer* kve razširile tudi po vsej Makedoniji, poleg cerkva so nastale bolgarske sole in dobrodelne organizacije. Osvo* ooditev Bolgarov se je pričela torej na verskem in duševnem polju.
Ustanovitev bolgarske države.
v Politično prostost jim je prinesla p e.turško * ruska vojna leta 1877.*78. '-usi So Turke natepli in jim nareko* Xa’i 3. marca 1878. mir v Sv. Štefanu.
0 tej pogodbi bi morala postati Bol* garija samostojna kneževina in obse* 8ati tudi Makedonijo. Bosna in Her* Rovina naj bi dobile avtonomijo. ,Q|da zapadne velesile, v prvi vrsti Avstrija, so sc pogodbi uprle in prisi* ne Rusijo, da privoli v važne spre* mcmbe. Na zborovanju v Berlinu leta p/8. so velesile vrnile Makedonijo ,, urkom, Bosno in Hercegovino so pa 'C'oèile Avstriji. Zmanjšana bolgar* p. kneževina je dobila lastnega via* uurja v osebi Aleksandra I. Batten* 1tir,ga. Po berlinskem kongresu 1878.
so se začela prva nasprotja med Srbi in Bolgari. Ko so Srbi videli, da je Bosna in Hercegovina zanje zgubi j e* na, 'SO1 obrnili oči na jug in se jeli za* nimati za Makedonijo. Avstrija jih je v tem na vso moč podpirala, saj je bilo Dunaju le prijetno, da so se Srbi kregali v Makedoniji z Bolgari, mesto da bi se poganjali za Bosno. Sovraštvo med Bolgari in Srbi je postalo tako ostro, da je srbski kralj Milan Obre* novič leta 1885. napovedal Bolgariji vojno, ki se je pa končala za Srbe ža* lostno. Samo avstrijska pomoč je re* šila Milama Obrenoviča popolnega po* raza. Bolgarsko * srbska vojna iz leta 1885. je zastrupi j evala par desetletij odnošaje med sosednima- deželama. Razmere so se zboljšale šele, ko je moral Aleksander Battenberg zapu* strti prestol in je postal vladar Bolga* rije Ferdinand Koburg, oče sedanjega kralja Borisa. Pod Ferdinandom se je Bolgarija precej okrepila, tako da je 5. oktobra 1908. Ferdinand povzdignil državo v neodvisno kraljevino, kar so prihodnje leto priznale in potrdile vse evropske velesile, Najznamenitejše Ferdinandovo delo je bilo, da je po* maga1! ustvariti Balkansko zvezo, v ka* tero so vstopili Srbi, Bolgari, Grki in Črnogorci. Smoter Balkanske zveze je bil, da vrže Turke iz Evrope in osvo* bodi balkanske kristjane izpod tujega jarma. V prvi balkanski vojni, ki je izbruhnila v oktobru 1912., so se od* likovali posebno Bolgari in Srbi. Naj* večji zmagi nad Turki so izvojevali Bolgari v bitkah pri Kirkilisse in Liile* Burgasu. Koncem maja 1913. so morali Turki odstopiti skoro ves Balkan za* veznikom. Medtem je pa na žalost na* stal spor med zmagovalci samimi. Ta* ko je zadivjala v poletju 1913. druga balkanska vojna med Bolgari, Srbi in Grki, katerim so se priključili tudi Ro* munì. Bolgari so bili tepeni in morali odstopiti Srbom in Grkom Makedo* nijo, Romunom pa južno Dobrudžo. Najbolj žalostno je pa bilo, da so pri tem imeli korist tudi premagani Tur* ki, ki so rešili lep kos zemlje, med dru* gim že izgubljeni Adrianopel ali Odrin.
Na strani Avstrije in Nemčije.
Globoka zagrenjenost iz druge bal* kanske vojne je bila vzrok, da so se Bolgari postavili v svetovni vojni na stran Avstrije in Nemčije in prišli ta* ko v navzkrižje z antanto in slovan* stvom. Tudi ta vojna se je končala za Bolgare slabo in jim prinesla velikan* sko škodo. Da bi našel pri zmagoval* cih več obzirnosti in podpore, je Stambolijski pregnal iz dežele kralja Ferdinanda, postavil na prestol Borisa ter del na zatožno klop vse vojne kriv* c e, to se pravi vse antanti sovražne politike. Stambolijski je poudarjal, da" mora voditi Bolgarija zopet slovansko politiko. Pod njegovo vlado so se Bol* g ari začeli približevati Češko*Slova* kom, Rusom in tudi Jugoslaviji. Toda makedonski revolucionarji so ga urno* rili, na krmilo so prišli Cankov, Ljap* čev in Burov. Stambolijskijevo delo
zbliževanja je bilo uničeno. Leta so minula, predno so si novi možje pri* dobili zaupanje pri sosedih in na Če* ško*Slovaškem.
Nova češko * slovaško * bolgarska prijateljska pogodba dokazuje, da se te težave polagoma premagujejo in da se med obema slovanskima deželama obnavlja predvojna prijaznost.
Bolgarija je z napornim in potrpež* ljivim delom poslednjih let dokazala, da je čvrsta in zdrava država. Posre* čilo se ji je poplačati vse notranje dol* gove in urediti 1925. in 1926. tudi predvojne dolgove z inozemstvom. Vojna odškodnina se je uredila pred par meseci na konferenci v Haagu. Državni proračun Bolgarije je od leta
1927.	v ravnotežju, to se pravi, da se izdatki krijejo z rednimi dohodki. S posojilom, ki ga je Bolgarija dobila
1928.	od Zveze narodov, je utrdila in ustalila svoj denar, čigar edinica se imenuje lev. En lev ima 100 stotink in je mnogo nižji od lire. Za 1 liro moraš plačati skoro 14 levov.
Brez veleposestnikov in plemenitašev.
Bolgarski narod je narod kmetov, saj se bavijo s poljedelstvom tri četr* tine prebivalcev. Zemlja je precej enakomerno razdeljena: 57 od sto po* sestev meri po 5 hektarjev, ostalih 43 od sto je sicer večjih, toda gospodar* štev z več ko 30 hektarji ni niti za en odstotek (0.6% ). Iz tega sledi, da je Bolgarija dežela majhnih in srednjih kmetov. Bolgari ne poznajo ne velepo* sestnikov in ne plemenitašev. Največ zemlje (73 od sto) je posejane z ži* tam, ki je bilo pred vojno glavno iz* vozno blago Bolgarije. Sedaj je pa na prvem mestu tobak, čigar pridelo* vanje se stalno množi.
To je odlični orientalski tobak, ki raste razen v Bolgariji samo še na Turškem, v južni Rusiji, v Grčiji in Jugoslaviji. Na Bolgarskem ga tako plemenitijo, da se je njegova izvozna cena dvignila v letih 1924. do 1929. od 58 na 142 levov na kilo. Kmetje so 1929. dobili zanj 2 milijardi 896 milijonov levov, kar je lep denar. Največ bol* garskega tobaka (nad eno tretjino) gre v Nemčijo, nàto na Poljsko in v Av* strijo. Kadimo ga pa tudi mi, zakaj Italija je na četrtem mestu in ga po* kupi skoro desetino.
Silno važno izvozno blago so tudi jajca, ki so nesle 1929. Bolgariji 735 milijonov. Bolgarska jajca so cenili v zapadni in srednji Evropi že pred voj* no. Vlada podpira perutninarstvo s tem, da prireja posebne tečaje, odpira državne perutninarske zavode, daja kmetom podpore in tako dalje.
Žita, predvsem pšenica, koruza, rž in ječmen, ki so bila pred vojno prvi izvozni predmet Bolgarije, so prišla po vojni na tretje mesto. Vzroki so raz* lični. Prebivalstvo se je namnožilo in porabi samo mnogo žita. Razen tega so v zadnjih letih cene na svetovnem trgu zelo padle in vrgle bolgarske iz* voznike v težko krizo. V deželi je mnogo mlinov, prava mlinska indù* strija, ki bi lahko desetkrat več moke zmlela, nego je zmelje danes. V tem
Trgovske knjige,
katere morate uvesti najkasneje s 1. julijem 1930., vam nudi najcenejše Katoliška knjigarna v Gorici, Piazza della Vittoria 11.
se vidi vsa resnost današnje poljedel* ske krize na Bolgarskem.
V eni stvari ima pa Bolgarija mono* pol, ki ji ga nihče nè more izpodbiti. Nikjer v Evropi se ne gojijo cvetlice tako umno in napredno kakor v Bol* gariji. Iz cvetov vrtnice se dobiva dragoceno olje za dišave. Središče gartrož sta okraja Karlovo in Kasarn lik. V maju in juniju je v tej dolini to* liko rož, da je daleč, naokoli vsa de* žela polna prijetnega vonja. Bolgarski kmetje pridelajo letno 1600 do 1800 kilogramov rožnega olja in dobe za to okoli 170 milijonov. Kakor gre največ tobaka v Nemčijo, tako porabijo francoske tovarne za dišave ali parfu* me polovico bolgarskega rožnega olja. Ostalo gre v Anglijo, Nemčijo, Italijo in v Ameriko.
Dežela zadružništva.
Bolgarija nima razvite industrije. Pač pa je v deželi premog, in sicer to* liko, kolikor ga država potrebuje. Glavno ležišče leži 40 kilometrov od jugoslovanske meje, v- kraju Pernik. Leta 1929. so izkopali 1 milijon 390 ti* soč ton (1 tona je 10 kvintalov). Ta množina zadostuje popolnoma potre* bam bolgarskih železnic in bolgarske industrije. V tujino se izvozi samo majhna količina 10.000 ton. Leta 1925. so dobili državni premogokopi samo* stojno upravo. V njih dela 5000 delav* cev in 600 uradnikov. Delovni čas zna* ša 7 ur na dan. Od čistega dobička razdele določeno svoto med delavce in uradnike, ostalo dobi država ali se uporabi za zidavo delavskih hiš, za kopališča in druge socialne namene.
Nekoliko dohodkov dobivajo Bol* gari tudi od tujskega prometa. Do da* nes je najbolj znano kopališče v Var* ni ob Črnem morju. Krasno, moderno mesto šteje 80.000 prebivalcev, ima okusne hotele in lepo obrežje. Živ* ljenje je tu zelo poceni: prvovrstno kosilo stane 4 do 6 lir, liter vina 2 liri 20 stotink. Toda tujski promet je v
Bolgariji v povojih in se šele sedaj začenja razvijati.
Bolgarija je pač še vseskozi kmečka dežela. To se vidi že v tem, da je po* leg Bolgarske narodne banke, ki tiska denar, naj večji denarni zavod v deželi Bolgarska poljedelska banka. Zavod ima 617 milijonov kapitala in 162 po* družnic in zastopstev, raztresnih po vsej državi. Njegovi smotri so na* stopni: dajati kmetom posojila za po* vzdigo kmetijstva, podpirati kmete pri skupnem nakupu poljedelskih strojev, umetnih gnojil, semen in dru* gih potrebščin, pomagati kmetom, da si sezidajo skupna skladišča za tobak, zadružne kleti, od katerih drže neka* tere 30 do 40 tisoč hektolitrov vina, žgalnice rožnega olja, sušilnice svilo* dov in tako dalje. Vso to pomoč deli Bolgarska poljedelska banka kmetom preko zadrug, ki so v deželi silno raz* širjene.
Politični pomen prijateljske pogodbe.
Da uživa Poljedelska banka med prebivalstvom veliko zaupanje, spo* znamo najbolje po vlogah. Koncem 1929. je bilo naloženih v zavodu 5227
TOLMIN.
Vroči poletni meseci kaj radi zvabi* jo tega ali onega v naše prijetne in hladne Gore, zlasti na Tolminsko, ki so ji nekoč pravili »goriška Švica«. Pa je tudi res tako: visoki hribi s snegom na vrhu in zelenimi pobočji oklepajo vabljive ravni, koder se pode valčki bistrih voda.
Sredi take lepe ravnice, na tako zvanem tolminsko * volčanskem polju, se beli gorska prestolnica Tolmin, 196 metrov nad morjem. Tolmin je naše najmlajše mesto, saj je šele po vojni | prejelo to čast. Tako lepe lege v ro* ! dovitnem polju, na visokih terasah So* ! če in ob vznožju gorskih vencev lahko iščeš komaj kje v Švici. Na zapadu za*
milijonov levov. Poljedelska banka vodi s pomočjo zadrug ves razvoj in napredek bolgarskega kmetijstva.
Trdnost bolgarskega gospodarskega in državnega življenja je eden izmed vzrokov, da so Čeho*Slovaki sklenili imenovano prijateljsko pogodbo. Če* hosSlovaki delajo pa z Bolgari tudi imenitne kupčije, saj se je od 1926. do 1928. češki uvoz v Bolgarijo zvišal skoro za 1000 od sto. Prijateljska pogodba ima pa ravno tako velik po* litičen pomen. Radi napetosti, ki je vladala med Jugoslavijo in Bolgarijo, so bili tudi odnošaji z malo antanto ali malim sporazumom in Bolgarijo hladni. Čeho*Slovaki so radi svojih ju* goslovanskih in romunskih zaveznikov držali Bolgare ob strani, čeprav se to ni skladalo z njihovo gospodarsko ko* ristjo. Da se je sedaj prijateljska po* godba podpisala, je znamenje, da so se razmere na Balkanu ublažile. Švicar* ski dnevnik »Journal de Genčve« (Žurnal de Ženev) trdi, da je bolgar* sko=češko*slovaška prijateljska po* godba ena najvažnejših, kar jih je bi* I lo v poslednjem času sklenjenih.
pira pogled dolgo Matajurjevo pogo* rje s Kolovratom. Od njega se ločeno dvigata Bučenica (510 m) in slovite Mengore (468 m) s širom Gor znano božjo potjo k Devici Mariji. Lani l5. avg. so Tolminci po dolgem presled* ku zopet prišli počastit svojo Mater. Tolminu za hrbtom se pa vlečejo iz* rastki Kmovega pogorja do Tolminke z Rdečim robom, Mrzlim vrhom in na koncu z nizkim gričem (428 m) Gra* dom ali Kozlovim robom, ki je v tolminski zgodovini igral tolikšno vlogo.
Kdor kaj ve o zgodovini Tolmina, se mu brž porajajo slike tolminskih pun* tarjev. O tem boste kaj več brali v tej številki »Družine«. Zgodovina Tol*
Naša mesta.
V. 1. Kriianovska:
KRALJICA MATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
»Vse to bo izvršeno.« Nato je žrec odšel.
» * *
Keniamun je bil pol svojem odhodu v strašnem raz* položenju. Kar hlepel je po krvi in maščevanju. Da bi si mogel v prostosti vse mirno premisliti, si je izprosil od Hnumgotena nekaj dni dopusta in se podal na svojo Pristavico v okolici Teb. Samota in tišina sta mu vrnili hladnokrvnost in tako je prišel do prepričanja, da je boj proti princu ne samo težak, ampak tudi nevaren. Zavedel se je svoje revščine in odvisnosti, zato je sklenil, da se ukloni in izruje iz svojega srca Nejto, dasi je hotel ostati v prijateljskih odnošajih z njo, ker bi mu utegnila biti kdaj koristna. Ko se je vrnil domov, je našel bogate Sargonove darove, ki jih je bil odbil. Zdaj pa je napisal princu nekaj zahvalnih besed.
»Sprejemam tvoj krasni dar,« je pisal, »v spomin na tvojo naklonjenost in kot dokaz, da si mi odpustil drzne besede. Po zrelem premisleku sem prišel do
sklepa, da ubog vojak, kot sem jaz, ne more tekmovati s princem; ti imaš večjo pravico do Nejte, ki je kakor nalašč ustvarjena za kras tvoje palače.«
Sel, ki je odnesel to pismo, je prinesel v njegovo veliko začudenje tale odgovor: »Se enkrat priznavam, Keniamun, da sem ravnal krivično, ker sem ti odvzel ženo, katere srcè po tvojem mnenju bije zate. Zelo rad bi nekaj govoril s teboj..«
Radoveden je Keniamun že naslednje jutro šel k Sargonu, ki ga je sprejel na terasi. Od poslednjega se* Stanka je mladi Hiko shujšal in pobledel, oči so mu go* rele v mrzličnem ognju. .Radostno je sprejel Kenia* muna. Ko ga je posadil na stol in ga pogostil s kozarcem vina, je uprl vanj svoj pronicavi pogled in dejal:
»Povem ti nekaj, Keniamun, kar zmanjša tvojo bo* lest in uteši ljubosumje, ki ga je povzročila moja sreča. Ti misliš, da Nejta ljubi tebe, ali ne?«
»Da, sama mi je to rekla in mi obljubila, da postane moja žena še tisto jutro, ko si jo ti zaprosil od Hatasu.«
»Oh, ženska hinavščina! Niti bogovi te ne razu* mejo!« je rekel Sargon s pretrganim in presunljivim smehom. »Dovoli, Keniamun, da ti rečem, da se motiš. Na večer moje zaroke mi je Nejta povedala, da čuti do tebe zgolj prijateljstvo in da ji je vseeno, s kom se
mina pa sega še veliko dalje nazaj v sivo preteklost, ko so Slovenci komaj Prišli v te kraje. Ko so prišle naše de? žele pod frankovske kralje, je bil brž* kone slikoviti stožec Kozlovega roba sedež gradu za okrožno grofijo, v ka« kršne je bila dežela razdeljena. Raz« valine gradu na Kozlovem robu (nem« ški Bockstein) so gotovo iz tiste do« be (10. stoletje), ker je bila v gradu kapelica sv. Martina, svetnika, ki so ga Franki najbolj častili. Zgodovinarji so mnenja, da je Tolmin, namreč se« lišče, še starejši kot omenjeni grad, sicer bi se zval po gradu morda Ko« zlovo.
Prvikrat se Tolmin omenja v neki li« stini oglejskega patriarha okoli 1. 1065. Tedaj se Tolmin nazivlje »Tuimine«. V listinah se berejo poleg tega še ime« na: Tulminum, Tolminum, Tulmein, Dullmein, Tollmein itd. Odkod naj to ime pride, je precej neznano. V nekem rokopisu je učeni Kocjančič mnenja, da tiči v besedi Tolmin koren tema, češ da je bilo tod vse pokrito s temnimi gozdovi.
Kot središče tolminske grofije se je t olmin kmalu povzdignil. Po 1. 1077. je Tolminsko prišlo pod oblast oglej« skih patriarhov. Vladarjev namestnik v Tolminu je bil kapitan. Stoloval je s svojimi biriči, pisarji in z gastaldom (vodja urbarja ali zemljiščnih bukev) na Kozlovem robu. Odkar je patriarh ■Rajmund della Torre 1. 1292. sezidal v Polminu poletni dvorec (kraj se še da« nes zove Dvor), so se hodili poleti sem hladit iz Ogleja.
Za časa patriarha Pagana je bival Rta 1319. v Tolminu slavni Dante Alighieri, ki je moral bežati z doma. Raje je ponoči bival v patriarho« vem gradu, podnevu se pa skrival v globoki Dantejevi jami nad ! olminko. Ondi je baje zložil tudi ne« kaj spevov svoje veličastne »Božje komedije«. V spomin na Danteja je jani v avgustu odkril kraljevič Hum« oert pesnikov spomenik.
Poleg patriarha so bili največji po« j^stniki na Tolminskem kanoniki rz Čedada. Večkrat so imeli hude spore za posest z Oglejem. Ko je prišel pa«
triarh Markward v denarne stiske, je
1.	1379. prepustil Tolmin Čedadu.
Sedaj so začeli iztezati svoje roke tudi goriški grofje. Že od patriarhov so dobili precej posestev na Tolmin« skem. Do XV. stoletja se sploh ni ve« delo, kdo je gospodar Tolmina, ker so se tudi Benečani potegovali za posest. Največ besede so imeli goriški grofje, zato so tudi po njih smrti Goriško in Tolminsko prevzeli Habsburžani.
Cesar Maksimilijan je tolminsko grofijo razdelil v glavarstva. Benečani pa niso odnehali do 1. 1617., dobili pa tudi tedaj niso nič. Vedne vojne so tako izčrpale cesarske blagajne, da so morali Tolminsko zastavljati raznim plemiškim rodbinam. Najprej so jo dobili baroni Dornberški, potem Breunerji. Ti so pa svojo gospo« ščino prodali grofom Coroninijem za 46.590 goldinarjev. Pod Jakobom Antonom Coroninijem se je vnel zna« ni tolminski punt. 1. januarja 1. 1848. je Coronini prodal svojo gospoščino nekemu Kremerju. Toda ta je kupil Tolmin baš o nepravem času, kajti 17. septembra 1. 1849. je izšel zakon o zemljiški odvezi za Primorje in te« daj je tudi za potomce tolminskih pun« tar jev prišel konec tlake in desetine.
Kakor v političnem oziru tako je Tolmin bil važen tudi v cerkvenem. Fara je v Tolminu že izza 13. stoletja. Prvotna farna cerkev je bila ona sv. Urha na pokopališču. Pozneje so faro prenesli k cerkvi na Ilovico, ki je bila svoje dni sloveča božja pot. Izza 13. stoletja je že bil najbrže v Tolminu arhidiakonat, neke vrste podškofije. Čedajski kapitelj je namreč pošiljal v Tolmin enega svojih članov, da je ure« jeval cerkvene zadeve. Arhidiakoni so se potem za stalno naselili v Tolminu. V farni cerkvi hranijo še danes pre« krasno gotsko monštranco, ki jo je da« rovala neko Florentimko, potem ko se je na nasvet svoje služkinje Tolmin« ke obrnila s prošnjo k Materi božji na Ilovici.
Pod konec preteklega stoletja se je jel Tolmin lepo razvijati. L. 1870. "je štel 846 prebivalcev, čez 10 let že bli« ! zu 900 v 143 hišah. Danes ima mesto
Tolmin okoli 1500 prebivalcev. Ena tretjina njih je gostilničarjev, trgov« cev in obrtnikov, druga tretjina so kmetje in posestniki, ostali so delavci, dninarji in — nemaniči. Tolmin ima 18 trgovin in glavno tobakarno za ves okraj. Gostilen je 6, hoteli trije (»Mo« dri jan«, »Podšolar in »Kranjc«) in dve kavarni. Največ dajo trgovcem zaslužiti okoličani, ko prihajajo ob ne« del j ah k maši ali ob delavnikih na raz« ne urade. Saj teh je v Tolminu vse polno. Podprefekture ni več; pač pa je še sodnija z dvema sodnikoma, poštni, registrski in županski urad, slednji v še premogočni palači. Dalje ie glavna orožniška postaja vseh tolminskih gor, financa, obmejna milica, davčna izterjevalnica; za tiste, ki pa imajo preveč v žepu, poslujejo kar tri ban« ke in domača posojilnica. Ker gre Tolmincu še kot po starem dostikrat za njegov »prav«, so kar trije odvetni« ki pri rokah. Zadnje čase je tudi ti« skarna. Nekoliko pod mestom so lepe vojašnice. Po vojni, je v Tolminu tudi gimnazija z licejem in konvikt. V upanju, da bodo začeli v hladni Tol« min prihajati tudi letoviščarji, so ure« dili nasade za cerkvijo in pod gra« dom. Za enkrat tujcev ni še preveč. Kraj pa je prav pripraven, da_ zopet postane prestolnica »goriške Švice«, posebno zdaj, ko bo imel tudi zdravo pitno vodo. Avtomobilne zveze so take, da ni več treba hoditi kot včasih »popotni Tolminci niz Modrej« z braš« nom čez ramena.
Mesto ima že prav prijazno lice. Vse je prenovljeno in ni več tistih zavitih ulic in cest. Seveda, razvijati se bo pa moglo mesto le, če se bo tujski nromet kaj dvignil. Kot upravno središče Tol« min pa že precej zgublja.
Tolminc je prijazen človek. Le malce trd je, če se kdo dotakne njego« ve časti in pravice. Nekaj krvi Golje, Gradnika, Muniha in takih je še v njem. Pa je prav tako! Sicer pa je že v starih spisih o Tolmincih toliko dobre« ga povedano, da bi bilo odveč, če bi jih še tu hvalili. Da bi le taki ostali sebi in domačiji v ponos!
Poroči, in sicer zato, ker ljubi moža, čigar imena niko« fi^ur ne izda.«
Mladi častnik je odprl usta in onemogel od začu« denja. Dve misli sta mu bliskovito šinili v glavo. Nejta Sa ne ljubi, a Sargon, užaljeni ženin, mu je to povedal. Zakaj?
Mračni in maščevalni Asirec je hotel zvedeti ime človeka, kateremu je Nejta dajala prednost. Molčeči in Pezaupni Sargon se je izogibal družbe Egipčanov. Čutil je, da ga oholi zmagovalci njegovega naroda prezirajo Pl sovražijo, in tako se je odtujil mestnemu življenju. Keniamun pa je bil povsod poznan in bi utegnil odkriti tekmeca, ki bi ga Sargon na tihem spravil s sveta; potem Sa bo Nejta morala ljubiti.
Keniamun pa je v svojem srcu tako«le sklepal: Med zaročencema je prišlo do spora zaradi njega. Deklica pa, kf pozna prinčevo maščevalnost in divjo ljubosumnost, si je izmislila to stvar, da očuva ljubljenega človeka pre« Sanjanja in morda celo smrti.
Nato je dejal Sargonu: »Moram verjeti, če ti je Nejta tako povedala. Dobro, poiščem onega, kateremu Je darovala svoje srce.«
»Dobro!« je rekel princ,« »sedaj bi se pa rad pomiril m razveselil. Keniamun, spremi me k Tui. Pravijo, da je
njena hčerka zelo lepa in da se v njenem domu shaja ve« lika družba.«
»Oh, Tua bo srečna, ko te zagleda. Tua in Neferta pripravljata slavnost. Tam se boš mogel z njima sezna« niti in zabavati.«
IX.
Svatba in žalost v Egiptu.
Minilo je nekaj tednov. Bližal se je dan Sargonove poroke z Nejto. Toda ta zasebna zadeva je tonila v bo« ječem pričakovanju in temnem nemiru, ki se je polastil vsega Egipta zaradi pripravljajočih se važnih političnih dogodkov.
Zdravje Tutmesa II. je šlo vsak dan na slabše in vsak čas je bilo pričakovati njegove smrti. Vsi so slutili, da njegova ponosna in vlastiželjna žena ne bo hotela de« liti svoje oblasti z nikomur. Vedeli so pa tudi, da mlade« ga Tutmesa podpira večji del žrecev in egiptovskih vel« mož. Toda ljudstvo je ljubilo kraljico, zakaj njeno miro« ljubno vladanje mu je jamčilo mir in trgovina je cvetela.
Tutmesova stranka pa je bilo silno razkačena, ker je Hatasu odredila nekatere važne varnostne ukrepe, ki
Kaj nam pišejo
iz idrijskega kotla
in okolice.
Nova maša. — V nedeljo je da* rovai naš rojak č. g. Feliks Rejic prvo sv. daritev. Veličastno slavje je priva* bilo v faro toliko domačinov in okoli* čanov, da je bila cerkev premajhna. Številni slavoloki, ubrano pritrkava* nje, okrašena cerkev, trg in dom no* vomašnikov so oznanjali, da praznuje Idrija pomembno slavje. Ob 10. uri se je razvil izpred župnišča sprevod so* rednikov in ožjih slavljenčevih prija* teljev, sledilo jim je 7 čč. gg. duhovni* kov in č. g. novomašnik. V cerkvi je močan zbor proizvajal Steletovo mašo, č. g. dr' Miroslav Brumat pa je v pre* lepem govoru orisal vsestransko veli* častnost dneva. Po sv. maši se je med slovesnim pritrkavanjem in neštevil* nim špalirjem zbranega ljudstva po* dal slavnostni sprevod v mestno žup* n išče. Č. g. novomašniku kličemo: naj Bog obilno blagoslovi Vaša dela in pota !
Srečna rojakinj a. — Pri ban* ki v Celju je uslužbena tudi Idrijčan* ka Mici .furmanova. Gotovo si niti sama ni predstavljala, da bo kar črez noč postala — bogatinka. Nenadoma je dobila obvestilo, da je pri razredni loteriji zadela nič manj ko tristo tisoč dinarjev (okoli 100.000 lir.) Ves denar je lepo vložila v podjetje, kjer je uslužbena in hodi v službo kot prej. — Čestitamo!
Poroka. — Poročil se je Matevž Križič, gozd. delavec, z vdovo Marijo Vončinovo. Bodita srečna!
Nov g r o b. — V Hotedršici je umrl naš rojak, inšpektor dravske fi* nančne direkcije g. Gabrovšek Franc v najlepši dobi 37. let. N. v m. p.! Prco* stalim naše sožalje.
Gore nad Idrijo. — (Sv. misi* j o n.) — Od 1.—8. t. m. smo obhajali sv. misijon. Pridno smo se udeleževali pridig, z malo izjemo smo vsi prejeli sv. zakramente. Zaključili smo lepo
z dežele?
slovesnost z veličastno procesijo, ka* tere se je udeležilo izredno veliko lju* di tudi iz sosednjih župnij. Prisrčna hvala čč. gg. misijonarjema za delo in trud med nami, naj jima bo Bog plač* nik!
Ledine. — (Nova maša.) — Na praznik sv. Petra dne 29. t. m. bo po 16 letih v naši župniji zopet nova sv. maša. Daroval jo bo č. g. Matija For* tuna iz Govejka.
Krnice na Ledini. — Dne 8. t. m. je
umrla vdova Marija Veharjeva. Po* kojna žena je dočakala častitljivo sta* rast 91 let in je bila najstarejša v le* d inski župniji. N. v m. p.!
Čekovnik. — Cesta v Strugu, ki jo upravlja gozdno o-skrbništvo, je po* trebna nujnega popravila. Prosimo!
S Pivke.
Šembije. — (P o ž a r.) — Zadnji če* trtek zjutraj je izbruhnil na nepo* jasnjen način ogenj pri Valetu. Moških ni bilo doma, ker so šli v gozd, in ogenj se je hitro razširil, če* prav so ženske pridno gasile. Trem posestnikom je pogorelo prav vse. Ljudje in živina so rešeni. Posestniku Paljčku je pogorelo še popolnoma novo gospodarsko poslopje, petemu Pogorelcu pa je ogenj vpepelil hlev. Tako velikega požara še ni bilo v vsej naši okolici. Velika škoda je le delo* ma krita z zavarovalnino.
Dobrepolje. — (Prvi glas. — Ples.) — Nismo se še oglasili, zato se danes. Pri Zemljaku se je cesta lepo uredila in griček znižal. Zdaj bodo de* kleta laže hodila po ravni cesti na ples. Čudno se nam zdi, da so zadnji ples podpirali taki ljudje, od katerih bi tega ne pričakovali.
Planinska gora. — (Lepo je bi* lo!) — Lep solnčni dan je privabil na binkoštni ponedeljek lepo število ro* mar je v in drugih ljubiteljev narave na prijazno božjo pot na Planinsko goro. V cerkvi smo z zanimanjem poslušali govor č. g. hrenovškega kaplana. — I
so pričali o njeni hladnokrvnosti in odločnosti. Posadka \i Buto je bila podvojena. Etiopski vojski, ki je tam ta* borila, so poveljevali zanesljivi častniki; poveljnik trdnjave pa je bil Antef, čuječ in prebrisan1 mož, ki je skrbno stražil ujetega kraljeviča. Vsi vhodi v palačo so bili zastraženi. Številno in dobro oboroženo spremstvo je stražilo Tutmesa na njegovih izprehodih. Samo v tem* peljnu, kamor je hodil molit, so mu mogli1 žreci sporočiti novosti iz prestolice ter mu dajati svete in' mu prinašati utehe, zakaj v svetišče vojaki niso imeli vstopa.
Medtem sta Nejta in Sargon živela v vedno bolj ne* prijateljskih odnošajih. Bližajoči se dan poroke je v Ne j ti zbujal strah in obup. Sargon ji ni dajal povoda, da bi mogla tožiti zaradi njegove divje strasti. Nas* protno, izogibal se ji je, toda deklica je v tej zatajevani vzdržnosti čutila prikrito sovraštvo. S svojo nebrižno* stjo in s svojim razbrzdanim življenjem, ki ga je sedaj živel, jo je hotel ponižati.
Mladi mož je bil sedaj stalen gost v Turni hiši. Dvo* ril je Neferti in jo obsipaval z dragocenimi darovi. S polnimi rokami je razmetaval zlato in pogo-stoma po* sečal razvpite kraje, odkoder so ga sužnji večkrat pri* peljali domov pijanega do nezavesti. Nejta je vedela za grdo ženinovo življenje, vendar mu ni nič očitala,
Tudi zunaj cerkve je bilo lepo. Iz vi* šoke Grmade se nam je nudil krasen pogled na Javornik, Pivko in t je na romantične ravnine suhega Cerkniške* ga jezera. Hvaležni smo dalje vodstvu obmejne straže, da je dovolilo prehod, po starodavni božji poti mimo lične cerkvice sv. Duha nad Planino. Proti poldnevu so se pa kar brez vsake na* povedi odprli nebeški hudourniki in zmočili smo se nič dalje kakor do kože. žejna zemlja se je pa napila bla* godejnega dežja.
iz Reške doline.
Zarečica. — Tudi tukaj se je plesa* lo. Divjali so kar 2 dni. Pri plesu so bili taki ljudje, ki ne morejo v cer* kev radi bolezni, ali bolje povedano, radi lenobe, na ples so pa lahko prišli. Še celo take mladenke so bile zraven, ki bi ne smele priti. Nekatera dekle* ta so šle čakat v Dobropolje sv. mašo. čeprav so dobro vedele, da je ne bo. Ozirale in obračale so se kakor »Urša na fejdrih«, odkod bo kdo prišel — s harmoniko. Tako so bili ljudje brez sv. maše, čeprav je bila v Harijah. 20 minut daleč. Lepo se pripravlja naša mladina na poznejše življenje. V Dobropoljah je dopoldne blagoslovil g. župnik iz Harij bistriško brizgalni* co za ognjegasce. Imel je tudi kratek govor. — Ali je res, da smo trnovski farani postali zmrzlice, ker imamo v farni cerkvi še pod.
Čelje. — Dobili smo kar nenadoma nove zvonove. Dekleta so se potru* dila za vence. Zdai ne bo več treba našemu malemu zvonu samevati, r— Ker je bila lani dobra letina za češplje, smo nakuhali precej slivovca. Le pri* dite ponj, dokler ga je še kaj!
Iz Gor.
Magozd. — (Razbrzdanost.) — Sedaj smo v polnem delu, ker po* pravi j amo cerkev sv. Ane, kar je bilo nujno potrebno. — Med našo mladino se širi čudna razbrzdanost. Včasih o nezakonskih porodih niti vedeli ni* smo. —- V osmih dnevih sta poginili posestniku Rakuščeku kar dve kravi. Hud udarec za ubogega kmeta!
ampak govorila z njim mirno in prizanesljivo. Ta njena prizanesljivost je Sargona še bolj razburjala, ker si jo je razlagal z njeno ravnodušnostjo.
Nekoč je bila Nejta pri Roanti, ki je bila že po* ročena s Hnumgotenom. Prav tedaj je prišel tja tudi Keniamun. Mladi vojščak je sočutno in radovedno opa* zoval deklico, ki se je v zadnjih tednih silno spreme* riila. Na njenem bledem in shujšanem obličju so bile videti oči še večje. Izraz vdane otožnosti v njih je do* dajal njenemu gibljivemu obličju nov čar.
Ko jo je Roanta pustila sama, sc je Keniamun sklonil k deklici, jo prijel za roko in jo vprašal:
»Ali je Sargon govoril resnico, ko je rekel, da ljubiš drugega in da ti jaz nisem nič, Nejta?«
Deklica je zardela. Izognila se je vprašanju in od govorila :
»Nil res, ker si mi mnogo, Keniamun. Prijatelj si mi, brat, od katerega imam spoštovanje in zaupanje. Rada bi postala tvoja žena, toda očividno bogovi nasprotu* jejo najini zvezi, ker so- naju že dvakrat ločili. Bodi mi prijatelj — tako sem zapuščena! Svojim sorodnikom ne zaupam. Sargona sovražim. Njegova ljubezen me plaši in čutim, da mi postane usodna.«
(Dalje.)
Bovec. — (Smrt.) — Zadnjo sredo je po kratki, zavratni bolezni umrl tu« kajšnji kavarnar g. Ivan Pavlin, bivši občinski uradnik. Po težkem trudu si je pred meseci s kavarno Ustvaril gospodarsko podlago, pa ga je pobrala smrt ravno na četrto obletnico poro« k e v najlepši dobi 33 let. Kako smo ga vsi radi imeli, je pokazal lepi pogreb. Prijatelji smo mu zapeli pretresljive žalostinke. Pokoj njegovi duši, žalu« jočo družino' naj tolaži Vsemogočni!
Cerkno. — (Sprememba na Pošti.) — Naš poštni urad je prešel v nove roke. Poštar Cardile, ki je več let upravljal tukajšnjo pošto, je ne« Prostovoljno šel. Mož si ni pridobil ljubezni domačinov in ne sorojakov.
Sv. Lucija. — (Prazniki. — Se« men.j.) Binkoštni prazniki so bili Prav lepi. Običajni semenj na binko« štni ponedeljek je bil razmeroma prav živahen. Bilo je lepo število trgovcev, večinoma z dobrim blagom, in še pr e« eej kupcev. Pa tudi radovednežev ni manjkalo; le nekoliko prezgodaj jih je dež razgnal, ker še niso vsega vi« deli. — Pa bodo prihodnji 'semenj — 27. julija — kaj več.
, Bakovski Vrh. — (Strela.) — Na binkoštni ponedeljek so črni oblaki zagrnili tudi naše gorsko selo. Ko je °b pol treh popoldne dvainsedemde« setletni starček Tomaž Franjko med nevihto zapiral okna, je nad kočo za« plamenela strela, starček je na oknu naslonjen izdihnil in komaj so so« s’edje skozi okno ugrabili mrtvo tru« Pio plamenom, ki so na mah vpepelili njegovo skromno domovanje. Pokoj« (h j;e pogosto mislil na smrt i;n si je bil ze omislil v življenju pogrebne sveče m svetilko ter določil obleko za po« greb. Tudi krsto si je nameraval sam 'zdelati. Požar mu je uničil vse, njega Pa je prehitela smrt. Tako človek obrača, Bog obrne. ■
j Log čezsoški. — (Z d o« m a.) — Pred dobrim letom se je več mož izselilo v belgijske rudnike. Ker so dobro pi« sali, jih je odšlo za njimi še več drugih, lako da se naša vasica dobro prazni. ■'Stali bodo le mlečnozobi fantje, ki Ponoči rogovilijo po vasi.
Idrija pri Bači. — (Spoštuj Praznik!) — Če je utrjevanje bre« g°v Idrijce, katere je 1. 1926. povo« donj razdrla, čakalo toliko časa, ni nujno, da. bi morali delati sedaj vse Pedelje in praznike in tudi na binko« ‘stno nedeljo. Ljudje se nad tem podtikajo. Časti so vredni nekateri delavci, ki ne delajo ob takih dnevih; zat(> niso nič bolj ubogi, kakor drugi.
z nedeljskim delom kratijo tudi za« )nižek brezposelnim tovarišem! — ndi na to naj bi se podjetje oziralo. Šentviška gora. — Naša kmečka po« gojilnica, ki je 8 let dobro poslovala V1 bi pod požrtvovalnim vodstvom na« S! planoti mogla še veliko koristiti, ni našla več med nami strehe. Zato nas je morala zapustiti in se izseliti.
Sebreliah so jo radi in z veseljem sprejeli, ker znajo ceniti korist dobre zadruge! V slučaju potrebe bomo ’°dili zdaj v posojilnico pet ur na« 'nesto pet minut daleč.
Sedlo. — Gospodarji imajo še ved« no dosti skrbi in besed zastran vknjiž« be občinskih deležev. Upajo tudi, da jim bo elektrika kmalu zasvetila. Razna druga javna dela so pa za se« daj izostala. — Naša cerkev je jako prostorna, pa še bi bilo v njej pro« štora za vse tiste, ki med mašo sede pri kozarcu vina. Pohvaliti pa mora« mo naša dekleta, ki vedno cerkev o« krase, in naše pevce, ki se dobro po« stavijo.
Planina.' — (V cvetju let...) — 9. t. m. je po dolgi bolezni preminula Alojzija Peterneljeva. Komaj smo jo položili k večnemu počitku, že je smrt pokosila v Čeplezu priljubljeno Han« co Bevkovo. N. p. v m.!
iz goriške okolice.
Podgora. — Prevozno podjetje Ribi je ugotovilo, da se ne izplača še na« daljnje vzdrževanje potniškega avto« mobila Gorica«Podgora«Vipolže«Moli« nut. Podgorci in južni Brici bomo to težko občutili. Zato predlagamo tvrd« ki to«le: namesto, da bi avto Gorica« Ločnik vozil skozi dolenjo Podgoro, naj bi šel parkrat na dan skozi gore« njo v Ločnik in nazaj v Gorico, in na« mesto, da bi avto zastonj čakal po par ur v kočniku, naj potegne par voženj do Gradiča, oz. do Skolarisa pod Vi« polže, do kamor je samai ravan. S tem bi bilo vsem ustreženo.
Iz tržaške okolice.
Barkovlje. — Na praznik sv. Tro« jice je pristopilo prvič k mizi Gospo« dovi 23 naših malih. Poučeval jih je č. g. župnik. Le starši so pokazali pre« malo zanimanja. — Pred kratkim so razsvetlili tudi proseško cesto v Bove« du in na Greti. Hvaležnejši bi bili, če bi nam dali bolj močno vodno napelja« vo ali pa da nam bi vsaj enkrat na dan namočili gorenjo cesto, koder dvigajo avtomobili cele vlake prahu. — V dru« gič je poskusil sladkost zakonskega jarma tukajšnji gostilničar g. Mihael Martelanc. Obilo sreče!
Iz Istre.
Predloka. — (Sv. b i r m a.) — 4. junija smo imeli v naši starodavni župniji kanonično vizitacijo in sv. birmo. ^ Zadnja je bila med svetovno vojno L maja 1915. — Prevzvišeni je prišel ob devetih zjutraj v spremstvu g. dekana Malalana iz Ospa. Po krat« kem, sicer priprostem, pa zelo pri« srčnem sprejemu so spremili birmanci in vernki pre vzvišenega med zvone« njem in pokanjem topičev v župno cerkev. Zakrament sv. birme je pre« jelo 232 otrok. — Samo nekaj ur je bil med nami priljubljeni nadpastir, a si je vendar s svojo ljubeznivostjo in prijaznostjo osvojil srca vseh.
Iz Vipavske doline.
Vipava. — (Ti avtomobili!) — Pri nas je zlasti ob nedeljah tak av« tomobilski promet, da včasih niti čez cesto ne moreš. Tudi nesreč se precej zgodi. Oni dan je bil na vipavskem mostu poškodovan Lipe Andlovec. Praha je po glavni in stegenski ulici
na debelo. Glavno ulico so začeli škro« piti ; morali bi tudi druge. Tudi mi smo se zaradi dežja za več kot en mesec zakasnili.
Prvačina. — Malo se oglašamo iz Prvačine, morda ker nam še nekam dobro gre. Vino smo po večini že pro« dali. Tudi za naprej nam trta obeta precej. Košnja je prav obilna. Upa« mo, da letos ne bo treba živini pokla« dati slame. — Naši izseljenci iz Arne« rike se nič kaj ne hvalijo. Tudi denar« ja ni od njih. Iz Egipta nam pa naše žene in dekleta precej pošiljajo. Ško« da, da nekateri ne znajo ceniti tega denarja.
Ajdovščina. — (Veselje.) — Pr5 vo nedeljo v juniju smo imeli z na« širni malčki praznik prvega sv. obha« j ila. G. župniku gre zahvala, saj se z njimi dovolj vneto trudi. — Ker je predilnica omejila delo, je mnogo brezposelnih. Kriza se pozna pri vseh stanovih.
Otlica. — (Odgovor na ne« točnost.) — V dopisu iz skrajne Sibirije v »Novem listu« je bilo par netočnosti, zato naj jih resnici na ljubo popravimo. Pri žganju apne« niče so imeli delavci na dan 5l/è in 6 lir in hrano, brez hrane pa 11 in 12 lir; samo manj sposobni fantiči so- dobi« vali po 9 lir. Da bi bil kdo prejemal le
4	lire, ni res. Sicer so pa bili delavci že pred začetkom dela poučeni o za« služkih. Vedeli so tudi, da je bilo to delo samo prehodno, da se lažje po« čaka glavno delo, pri katerem se bo lahko več zaslužilo. Toliko v pojasni« lo in pomirjenje nepotrebnega raz« burjenja.
Št. Vid. — (Na Nanosu.) — Obloženi z nahrbtniki in s sladkim vinom smo na binkoštni ponedeljek poromali k sv. Hijeronimu na Nanos. Med mašo je prepeval moški zbor iz Št. Vida. Kolačev, veselja in planin« skega cvetja ni manjkalo. Le plesal« ski pari, ki so poleg cerkve poskusili svojo umetnost, naj bi prihodnjič ostali doma.
Sv. Križ pri Ajdovščini. — Žalosten pogled nudi očesu naše polje ob elek« trični napeljavi Gorica«Ajdovščina. Brunnerjevo podjetje je namreč pu« stilo posekati vse drevje, majhno in veliko, v širokosti 12 metrov pod na« peljavo. Trava je poteptana in drevje leži vse križem po travi. Ljudstvo se vprašuje, ima li podjetje tq pravico in zakaj se to vrši ravno v času, ko se na polju dela 's tem na j večja škoda. Kdo nam povrne škodo? Prosimo oblastva pomoči.	Prizadeti.
Ust je. — (N a p r e d e k.) — Na vnebohod popoldne je skupina deklet pomnožila vrsto dekl. Mar. družbe. Tudi vrsti dečkov in deklic so pripeli znake Marijinega vrtca. Govor je imel č. g. župnik iz Ajdovščine.
5	Krasa.
Komen. — (Nedostojno.) — Pretekli praznik se je v neki gostilni zakasnila večja družba v živahnem razgovoru. Beseda je dala besedo in začeli so deliti birmo. Drugi dan so imeli vsi težko glavo.
Volčji grad. — (Strela.) — 11. t. m. je med rahlim dežjem treščilo v dimnik posestnika Štolfe. Ožgalo je 12*letnega sina. V enem letu je to že drugi slučaj v naši vasi.
Iz Kanalske doline.
Sv. Višarje, — (Prenova božje poti.) — 24. t. m. zjutraj se bo otvo* rila božja pot. Sedaj popravljamo pot. Prav posebno bo zaznamovana pot iz Mrzle vode, da ne bo mogoče zna* menj odstraniti, kakor se je včasih zgodilo s tablami. -— Tudi notranjščin na cerkve bo postala vabljivejša: Ton ne Kralj je namreč že na delu, kar bo pa del j časa trajalo.
Žabnice. — (Smrt kosi.) — Smrt ima letos pri nas bogato žetev. Medn teni ko jih je v preteklih letih umrlo celo leto okoli 13, jih je letos že don slej 16. V treh dneh je pobralo kar tri ženske; ena od teh, 19nletna Gusti Kòllich, je umrla v bolnišnici v Čelov* cu. N. p. v m.! Žalujoče tolaži Bog! — Zapustil nas je orožniški brigadir S ticchi, ki je par let tu služboval. Bil je na splošno priljubljen. Upamo, da bomo tudi z nasledniki zadovoljni.
Iz Brd.
Kozana. — (Smrt. — Stare k o n renine.) — Dne 6. t. m. je umrl Va*
Proces proti Mačku končan.
V soboto 14. t. m. popoldne se je končal večtedenski proces proti Mačn ku in tovarišem. Po pardnevnih pon svetovanjih sodnega dvora je pred» sednik posebnega sodišča prebral raz* sodbo. Čitanje je trajalo 2(4 uri. Vseh obtožencev je bilo 24. Od teh je bilo 10 oproščenih, 14 pa obsojenih.
Sodni dvor je po dolgi razpravi ugotovil, da je štirinajsterica obsojenih v znak protesta proti sedanjemu držav* nemu redu organizirala in izvršila več atentatov s peklenskimi stroji. Naj* strožje je bil kaznovan Ivan Bernar* dič, ki je dobil 15 let ječe. Ostala tri* najstorica je dobila od 6 mesecev do 10 let. Odvetniškega kandidata drja Hadžijo so obsodili na 4 leta, bivšega poslanca Radičeve stranke profesorja Jelačiča pa na tri leta ječe. Profesor Jelačič je bil obsojen, ker je zalagal Bernardiča in Hadžijo z denarjem, čeprav je vedel, da jim bo služil v pro* tidržavne namene.
Oproščeni so bili bivši predsednik Radičeve stranke dr. Maček, bivši av* strijski žendarmerijski polkovnik Be* gič, odvetnik dr. Lebovič, zagrebški krčmar Kuntic in 6 omladincev. Kar se tiče drja Mačka, so prišli sodniki do prepričanja, da je on sicer dajal denar obsojencem, a ni vedel, da bo služil za atentate.
Ako pomislimo, da je državni prav* dnik predlagal za nekatere smrt na vešalih, za ostale pa 20 let ječe, je ob* sodba blaga, kar je napravilo v hrvat* ski javnosti dober vtis. Oproščeni so bili puščeni takoj na svobodo in se vr* nili k svojim družinam.
lentin Vuga v 87. letu. Bil je zidarski mojster in je kot tak slovel po Brdih. Rojen na Gorenjem polju je prišel še mlad v Brda in skoro pred 60 leti v Kozano, kjer si je s pridnostjo in varčnostjo pripravil prav lepo premo* žen je. A tudi za večnost si je nabral veliko zaslug, posebno z darovi v delu in denarju za povečanje in popravo naše cerkve, za kar mu moramo biti hvaležni. Bog mu bodi pa plačnik! — A še štirje drugi so letos umrli, vsi stari 85 let in več, živi pa v Kozani še osem oseb starih nad 80 let. — Po vojni je odšlo že nad 70 oseb v Arne* riko in še se nekateri odpravljajo. Da bi se le vsi vrnili zdravi in tako bogati, kakor so si pri odhodu do* mišljevali.
Kojsko. — (Slovo. — Smrt. — Sv. misijon.) — Dne 5. t. m. se je poslovil od nas Zuljan Franc. Šel je v Ameriko; Z njim je izgubil naš. že ta* ko maloštevilni cerkveni zbor dobre* ga pevca. Želimo mu srečo v tujini! — V soboto 14. t. m. smo pokopali An* tona Modrca iz Brestjega. Učakal je 63 let. Pa je bil še krepak mož. Naj počiva v miru ! — V verskem oziru smo postali mlačni. Zato bomo imeli v kratkem sv. misijon. —. Droge za elektriko že postavljajo. Vseeno smo še daleč od razsvetljave. Delo prepo* časi napreduje.
Nova romunska vlada.
Politične spremembe v Romuniji so vzbudile v svetu veliko pozornost. Novi kralj Karol II. je pozdravil tuje vladarje in jim naznanil, da je stopil na prestol Romunije. Dopisnika fran* coskega dnevnika '»Matina« Julija Sa*
Kaj se sliši po
Dediščina Napoleonovega generala.
Še so na svetu ljudje, ki jih sreča obišče. Trije priprosti fantje iz Fer* rare so jo te dni našli v obliki dedšči* ne nekega Napoleonovega generala. Ta je bil Janez Mantovani. Stopil je med Napoleonove vojake kot prosto* voljec — prostak. Na ruskih planja* vah si je 1. 1812. zaslužil generalski klobuk. Junaški general si je pa prido* bil tudi srce bogate španske prince* zrnje, ki mu je zapustila vse svoje mi* lij one. Ker sta oba umrla brez otrok in dedičev, so premoženje naložili v ne* ko madridsko banko. Do 1. 1920. se ni nihče zmenil za bogastvo. Tedaj se je pa oglasil neki Sperindio Mantovani in dokazal, da je generalov dedič. Predno je prišlo do obravnave, je pa mož umrl. Njegovi trije sinovi so pravdo gnali naprej in se obogatili z denarjem tiste španske princezinje, ki se je zaljubila v njih pradeda.
Smrtonosna toča.
Iz grške Macedonije poročajo, da je nekatere tamkajšnje kraje uničila grozna toča. Posamezna zrna so bila tako debela, kakor jih nihče ne pomni, in niso razbila samo nasadov, temveč
uerweina je naprosil, naj se v n j ego* vem imenu zahvali francoski javnosti za gostoljubnost, ki jo je užival skoro pet let na Francoskem. Časnikar pra* vi, da so stopile kralju pri tem solze v oči. Karol II. je prejel pa tudi mno* go častitk. Med drugimi ga je pozdra* vil papež Pij XI. Vatikanski krogi so z'novim vladarjem zadovoljni, ker je katoličanom prijazen. Po posredo* vanju papeškega nuncija Dolci j a se je po več ko osemletnih pogajanjih sklenil med sv. stolico in Romunijo konkordat. Katoličani, ki so v državi manjšina, so dobili pravico, da se v šolah vrši verouk v materinem jeziku. Večina prebivalstva je pravoslavna.
Pretekli petek je v Romuniji nasto* pila nova vlada, ki ji načel ju j e zopet Manin. Sestavljena je iz ljudi iz Na* rodne kmetske stranke. Kralj je po* skusil sicer sestaviti vlado iz vseh strank, a načrt se je ponesrečil, ker so bili liberalci nasprotni. Liberalci ka* kor znano ne priznavajo Karola. V Maniuovi vladi je zunanji minister zo* pet Mironescu, kar pomeni, da se pod novim vladarjem zunanja politika ne bo spremenila.
Kraljeva mati Marija se je vrnila v domovino. Ljudstvo ji je priredilo ve* ličasten sprejem. Na kolodvoru -jo je čakal kralj s sinom Mihaelom. Ko je izstopila iz vlaka, ji je kralj hitel na* sproti, da ji poljubi roko, mati se mu je pa vrgla v naročje in ga poljubila na obe lici.
Prihod kraljice matere Marije je pomemben, ker je prinesla pomirjenjjč med kraljem in njegovo ženo Heleno. Izšel je odlok, ki proglaša Heleno za kraljico Romunije. Sprava med via* darskima zakoncema pa ni še uradno proglašena.
svetu.
so zahtevala tudi človeških žrtev. 22 oseb je bilo od silne toče ubitih, 29 pa ranjenih.
Srečna hišnica.
V Budimpešti je neka vratarka Pepca Takaos podedovala po »ame* iiškem stricu« 1 milijon dolarjev, pri* bližno 19 milijonov lir. Pravi, da bo ostala naprej hišnica, samo za naj* težja dela si bo najela pomočnico. Malo verjetno!
Nora moda.
Pred par leti so veliki pariški kro* jači, ki kot nekaki modni kralji dolo* čaj9 modne novosti, proglasili, da obstoji ženska lepota v čim večji slo* kosti. In moderne ženske vseh petih delov sveta so začele stradati, da bi izpolnile ukaz iz Pariza. Odrekle so se vsem dobrotam in sladkostim bo* gate kuhinje in trpele, samo da bi shujšale. Sedaj so pa pariški kralji iz* dali proglas, da je lepota v zaokrože* nosti in polnosti. In že slede ženske z vso vnemo novi modi. Kakor poroča* jo iz Združenih držav ameriških, kjer je oblast Pariza neomeiena, so se zo* pet začele polniti slaščičarne, katerih so se sloke ženske prej izogibale. Ka*
O leno v svet.
ko so srečne, ko si smejo sedaj z dovoljenjem mode brezskrbno sladiti življenje z dobrotami pekov.
Sin cesarjeviča Rudolfa.
Policija v Karlovcu na Hrvaškem ima čudnega človeka v pesteh. To je mlad, močan človek, brez vsakršnih osebnih listin. Trdi, da je sin cesarje# vica Rudolfa in potemtakem vnuk ce# sarja Pratica Jožefa. Neznanec trdi, da avstrijski prestolonaslednik sploh ni bil v Mayerlingu umorjen, marveč da še živi v sovjetski Rusiji, kjer bo igral še važno vlogo. Žaloigro v Ma# verlingu pa si je izmislil avstrijski dvor, da bi prikril neke svoje poli# tične spletke. Namišljeni princ pravi, da je star 34 let in da se je rodil v Neunkirchenu pri Dunaju. Izgleda zelo učeno in trdi, da je študiral na vseh mogočih univerzah, celo v Pe# kitigu in Indiji. Policija ga na vse mo# goče načine izprašuje, da bi kaj zve# dela od njega. Toda zdi se, da bo tre# ba moža poslati v norišnico, ker je pri zadnjem zaslišanju pravil, kako je potopil celo brodovje do vrha nalo# ženo s ponarejenimi bankovci. S tem činom da je rešil človeštvo.
Žrtev poklica.
Že velikokrat smo pisali o zločin# stvih in tolovajstvih, ki se dogajajo v nižinah velikomestnega življenja. Ve# lika, zanemarjena predmestja s svo# j imi stanovanjskimi kasarnami in raznimi podrtijami, nudijo zločinske# mu svetu ugodna zavetišča in skriva# lišča. Zlasti po velemestih Združenih držav ameriških se je banditstvo1 zelo razpaslo. Prednjači pa vsekakor Chi# cago. Zasledovanje in trebljenje drznih roparskih tolp je zelo opasno in marsikak varnostni organ plača svojo vnemo z življenjem. Tudi novinarji večkrat pomagajo odkrivat temna zlodejstva. V tem pogledu je bil zelo znan urednik lista »Chicago Tribune« Jakob Lingle. Pogumno se je upal v najrazvpitejše brloge in mar# sikaj doznal. Zato ga je propala so# drga sovražila. Pred dnevi se mu je na enem najbolj prometnih krajev mesta približal neznanec in ga blisko# vito ustrelil od zadaj v tilnik: bil je na mestu mrtev. Radi splošne zmede# nos ti se je morilcu posrečilo zginiti v gneči. Mrzličnemu delu policije je uspelo ugotoviti, kdo je bil napadalec, vendar se ji še ni posrečilo ga prijeti. »Chicago Tribune« in nekateri drugi listi so razpisali 800.000 lir nagrade za onega, ki izsledi nevarnega zločinca.
Nemčija plačuje . «.
Bravci se nemara še spominjajo po# htičnega pregleda, kjer so brali o h nun go vem plačilnem načrtu. Po tem načrtu mora Nemčija plačati v 59 le# tih 120 milijard nemških mark.
l a številka se lahko zapiše, toda koliko je to, si težje misliš. Če bi to svoto zložili v srebrnih markah drugo zraven druge, bi novce lahko šestkrat položili okoli in okoli zemlje, Če pa bi
denar v markah zložil v stolp širok a metra, bi bil 3 krat višji kot najvišja ; gora sveta Mount Everest. Če bi mo# !
i
p
6
8
p
i
S
($]

P
m
Ul
I I
m
|
(
1
E
m
S
I
I
p
E
i
E
1
i
H
8
1
Predvojne cene |
Okoristite se pri turdki
MflBflZZIHl m, POPOLO.11
(L. CHiEČO).
TRST, GORICA,
Piazza Garibaldi 1.
Via Mazzini S.
od
cJd
go
»
»
»
»
»
»
»
1.70,
3.70,
3.90,
4.20.
1.90.
3.—
1.20,
co
C/D
CO
Svileno platno za perilo m. po L. 2.20, surovo platno ....»»» 1.95, fini madapolam ...»	»
platno za rjuhe, vis. 150 » » platno za rjuhe, »lavoratore« visoko 150 cm, . . » » druž. platno, težko, v. 150 » » kuhinjske cunje ...» » kuhinjske cunje iz čistega
lanu ...............»	»
zefir za srajce ...» » izdelane srajce (Borgo Cormons) ..... po » 11. . naglavni robci z raznovrstnimi
vzorci...............po » 1.90,
fin saten ...........in. po » 3.60,
fin saten, težki, ...»»» 3.90, svilene odeje za dve osebi (24ÓX280)	. . .po » 50. ,
svilene odeje za poldrugo osebo (180X200) . . » » » 38.—,
MOŠKE NOGAVICE.
Moške nogavice enobarvne po L. 0.90, moške nogavice, »grisette« » » 1.40. moške nogavice, pisane, . » » 2.40, moške nog. iz niti »maho« » » 2.50.
ŽENSKE NOGAVICE.
Navadne ženske nogavice po L. 1.50, cvirnate ženske nogavice .	» » 2.80,
svilene ženske nogavice . » » 2.90, ženske nogavice vrste
Bemberg z vezenino . » » 3.90.
Otroške nogavice . . po L. 0.70 napr., otroške majice . .	»	»	0.90	»	,
moške maje, »mako«	»	»	2.50	»	,
moške mora. maje .	»	»	1.90	»	.
ženske srajčice . .	»	»	1.90	»	.
CD
P'T*
po
Da
CD
►-S
F»
m
cr>
oo<
CD
ero.
F»
C/D
F=2
F=S
po
F»
ero.
OD
fcsa
tsq
c
CD
t=t
tsg
F»
FO
cr=><
CD
<p>
S.
ET
CD
«C
T RST,
Piazza Garibaldi 1.
GORICA,
Via Mazzini štev. 8.
rala Nemčija svoj dolg ves hkratu od« plačati v bankovcih po 100 mark, bi bilo treba naložiti bankovce na 120 že« lezniških tovornih voz. No, ker so pa dovolili odplačevanje skozi 59 let, mora Nemčija vsako leto plačati — dva vagona ban:kovvev po 100 mark.
Ali res na tak način Nemci plaču« jejo? Ne, to bi bilo v naši dobi malo zastarelo. Dolg se odplačuje tako, da Nemčija kupi n. pr. francoske za dob žnice (državno posojilo) in jih potem zažge, da Franciji ni treba plačevati ne obresti ne glavnice. Vsako leto gre en nemški diplomatski uradnik z dve« ma kovčegoma v Pariz, naloži zadolž« niče, ki jih je Nemčija kupila s stroji, premogom ali zlatom, in v Berlinu jih zažgo; po navadi precej slovesno, ker je z vsakim takim zažigom Nemčija za eno leto bliže gospodarski neod« visnosti.
BISERI.
Kdor jih še ni imel, je pa vsaj že sli« šal o dragih kamnih, ki stanejo vča« sili po par premoženj.
Naravni biseri pridejo iz Perzij« skega zaliva, Indijskega oceana, iz srednje Amerike, Avstralije in z ja« ponskih otokov. Največ jih je danes ob avstralskih obalah. Skoraj vsi Ja« ponči v Avstraliji so izkalci bise« rov. Japonec je sploh v tem poslu naj« bolj doma.
Celo mlade, 10 do 15 let stare Ja« ponke se ponudijo od meseca febru« ar j a do decembra za potapljalke; 25, celo 35 krat na dan se spuste na dno morja. Predno poide potapljaču sapa, nabere do 50 školjk. Iskalci biserov nimajo po navadi nobene opreme! Ta« ki so, kot jih je Bog ustvaril. Le z no« žem v roki skočijo v morje. Ko opra« vij o, dajo znamenje z vrvjo, da jih po« tegnejo kvišku. Na krovu jim dajo požirek žganja, nato se pa iskalec zlekne po tleh in zaspi. Ostali ribiči pa medtem odpirajo školjke z noži. Ko« maj na 3000 školjk pride po ena, ki ima v sebi biser.
Šele v novejšem času so prišli na to, kaj je pravzaprav biser. Dognali so, da se skozi školjkino lupino prerije majhen zajedavec. Školjka se skuša otresti vsiljivca na ta način, da brizga proti njemu neko kislino. Zajedavec v njej pogine in okoli njega se stvori prozorna skorjica — biser. Ta ni torej nič drugega kot polžev, oz. školjki n izloček, ki nosi v sredi črva (tisto ma« lo živa li co — zajedavca).
Ko so to dognali, so začeli iz d elo« vati ponarejene ali posiljene bisere, katere so Kitajci že 1. 1680. poznali. Vtaknili so namreč v školjko ko« šček lesa ali zemlje; školjka v lupini je začela brizgati kislino in po treh le« tih se je v lupini s tvoril ponarejen ali posiljen biser, ki pa ni tako čist kot naraven. Ločiti ga je pa prav težko. To se da le s prav posebnimi aparati.
No, zdaj veste, kakšna »plemenita« tvarina — malo sc ... in mrtev črv — so biseri. Dragi so pa: 1. zastran člo« veške »muhe«, kateri se zde tako lepi,
2.	ker stanejo dosti potapljaških živ« Ijenj in 3. ker gredo morda skozi 100 prekupčevalskih rok.
Pozdravi rojakov.
Jaido, Canton Ticino, Švica.
Podpisani fantje in možje, doma iz Sedla, se« daj zaposleni pri napravi električne centrale v Jaido,. pošiljamo pozdrave staršem, bratom, se» stram in čitateljem »Novega lista«, posebno pa našim dekletom, da bi se nas spomnile več« krat v teh tujih krajih, ker pripeljemo sicer vsak svojo Švicarko domov. Imamo se prav ve» selo in zadovoljno. Zaslužek je prav dober, zato si privoščimo večkrat kozarček piva, ki je poceni, in si skupaj v veseli družbi zapojemo tudi marsikatero našo domačo* pesem. Cencič Štefan in Anton, Lazar Mirko, Lazar Franc, Špehonja Damijan, Baloh Franc, Kramar An» dre j.
Oisjetve.
Tečaj za vezenje.
V ponedeljek 27. t. m. se bo o tvoril na Le» din a h vezilni in krojni tečaj. Pojasnila se dobe v gostilni pri Lauru.
Za delodajalce.
Invalidno udruženje nas prosi, naj objavimo, da morajo vse tvrdke z več kot 10 delavci (od 14. leta dalje) do 31. t. m. izpolniti predpisane pole glede privzema vojnih invalidov na delo. Kdor do 15. julija te pole ne izpolni, bo kazno» van. Tvrdke se opozarjajo, da morajo vzeti predpisano število invalidov na delo, tudi če nimajo še dovolj specializiranih moči.
Trst, 17. junija:
Sadiš: Kraške črešnje 200 do 260, istrske 260 do 360, črne 280 do 360. Blaga je premalo za izvoz, porabi se na domačem trgu. Ribes 280, jagode 12 do 13, vrtne debele 5.
Zelenjad: Radič 80 do 100, za kuha« nje 50, mladi 160, zelje 60 do 70, so« lata 80 do 100, solati ca 200, fižol v stročju 1j0 do 160, bučice 100, kuma« rice 180, špinača 140, domača 240, grah 80, domač kraški 120 do 140, blit« va 70, pesa 50 do 60. koleraba 60 do 70.
Krompir 50 do 60.
Gorica, 17. junija:
Sadje: ('.rešenj je dnevno še okoli 100 kvintaiov. Izvoz je sedaj slab, naj« več jih'pokupijo žveplarji ,ki trenotno vzdržujejo ceno; čuferce gredo po 170, črne (drobne) 150, bele c epik e 180 do 190, tarčentarke 200 do 220. Breskev j c še malo, največ 100 do 150 kg dnevno in gredo po 350 do 400. Ri« bes 230 do 250. Domačih marelic še ni.
Zelenjad: Fižol v stročju (za kozi« co) 50 do 80, za v solati (vojin) 160 do 200, kolerabe 30, solata 60, peter« šil j 90, pomladne vrzote 40, zobčaste 70, šparglji 150 do 180, kumarice 220 do* 250, bučice 70 do 100, špinača 80 do 100, radič po vsaki ceni.
Krompir (novi in stari) 45 do 55.
Jajca 42 do 45, maslo 10.50 do 11.50.
Trgovske knjige.
Opozarjamo še enkrat, da stopi s 1. julijem v veljavo odlok o trgovskih knjigah. Zato je nujno* potrebno, da si do takrat preskrbi predpisane tr«
govske knjige vsak trgovec (najsi je mestni veletrgovec ali vaški prodaja« le c), vsak gostilničar, trafikant, obrt« nik, ki prodaja, itd. itd. Knjige mo« rajo biti pravilno* kolkovane in vidi« rane. O vsem tem je »Novi list« že pi« sai v 17., 18. in 19. številki lanskega in v 7. številki letošnjega letnika. Čitajte!
Zadruge in družbe morajo imeti poleg treh za vse predpisanih knjig (dnevnika-« libro giornale, inventarne knjige « libro degli inventari in kopir« ne knjige « copialettere) še tri druge knjige, in sicer knjigo članov, knjigo za zapisnike občnih zborov in zapisnik odborovih sej.
Kdor predpisanih knjig nima v redu, zapade kazni in v slučaju gospodar« skega poloma ne more dobiti dovol j e« nja za poravnalno postopanje.
Kan na vinu.
.Kdor ima opraviti z vinom kot vino« gradnik ali krčmar, pozna kan, ki se razvija na površini bolj lahkih, šibkih vin pod 11 do 12% alkohola. Močne j« ših vin kan ne napada. Alkohol nam« reč glivicam ne dovoli, da bi se razvile, in jih zamori.
Pod kanom razumemo mlečno, sme« tani podobno prevleko, ki sestoji iz velikanskega števila malih glivic. Gli« vice se razvijejo samo na zraku, naj« raje v polpraznih sodih. Škodljive so, ker spreminjajo alkohol že itak šibkih vin v vodo in ogljikovo kislino ter vi« no tako vodenijo. Kan dela poleg tega vino manj odporno proti boleznim, predvsem proti ocetnim glivicam.
Da preprečimo razvoj kana, mora« mo hraniti vino vedno le v polnih so« dih. Če se je vino vsušilo ali ga smo kaj odvzeli, moramo sod takoj zopet zaliti. Ker ni to vedno mogoče, ravnaj se po naslednjih navodilih:
1.	Če je količkaj mogoče, pretoči vi« no iz večjega soda v manjšega. Prazni sodi se sedaj lahko dobijo. Marsikdo ti ga bo prav rad posodil, saj je bolje, če je v sodu vino, kot da bi bil prazen.
2.	Če ne moreš vina nikakor pretoči« ti, zažvepljaj vsaj praznino nad vi« nom.
3.	Če si gostilničar, moraš itak imeti precej posode na razpolago. Vina ne toči iz velikih sodov, temveč vedno iz manjših, to je takih, ki jih iztočiš vsaj v teku enega meseca.
4.	Če točiš tudi pivo in imaš doma ogljikovo kislino, jo lahko brez skrbi spustis v prazni del soda. Ogljikova kislina ne bo dovolila glivicam, da se bi razvile.
5.	V ino v steklenicah obvaruješ pred kanom, če zliješ na vrh malo olja, ki onemogočil j e zraku dostop.
Vinske sode, v katerih je bil kan, je treba po izpraznitvi če le mogoče z vročo vodo in sodo dobro oprati.
Kobilice.
Iz več krajev smo dobili poročila, da je letos posebno mnogo kobilic. Zdi se, da delajo naj večjo škodo na Volčanskem in Čiginjskem polju (okolica Tolmina), precej pa jih je tudi na Pivki; v sosedni Furlaniji jih je posebno mnogo na ravnini južno«za« padno od Vidma. Iz jugoslovanskih
listov posnemamo, da je zelo mnogo kobilic na Ljubljanskem barju, še več pa v Bosni in Hercegovini, najbrže tudi v Macedoni ji. Letošnje veliko število kobilic je tudi ena izmed po* sle di c izredno mile zime, ko niso ne pri nas in ne drugod zmrznila kobi* lična jajčka.
Kobilice drugod.
Največ škode povzroča kobilica* selilka, katere domovina sta Azija (Turkestan) in Afrika, kjer jih je več* krat toliko, da zaustavijo promet celo na železnicah. V zadnjih časih v čašo* pisju kar mrgoli opisov takih kobi* ličnih upadov. Marsikje so jih opazili v nad ped visokih valovih. Kobilice požre jo vse, kar jim pride med čelju* sti, pa naj si bo to rastlina ali žival. Golazen uničujejo z zastrupljeno lu* cerno; ravnotako poginejo tudi vse sledeče kobilice, ker požre mrtve to* varišicc. Drugod jih uničujejo s po* močjo jarkov, ki jih skopljejo črez smer njihovega prodiranja. V jarkih kobilice polivajo s strupenimi in žgo* čimi tekočinami. V različnih krajih uporabljajo še druga sredstva.
Kobilice pri nas.
Pri nas ni prave kobiIice=selke, tem* več sta v glavnem dve drugi vrsti ko* bilie, in sicer beluš asta ter italijanska kobilica. Beluš asta kobilica ima ru* menkasto telo z rjavimi pegami, 'de* belo in široko glavo, močne in dolge zadnje krake. Dolga postane do 4 cm. Navadno ne živi v krdelu, škodljiva pa je vsemu rastlinstvu, posebno de* tel ji; tekne ii celo trta. Italijanska ko* bilica je najbolj razširjena v Italiji, kar pove že ime samo. Doraste do 2 in pol cm dolga, v splošnem rjav* kaste barve, deloma perutnic rdeč* k as tih. Ta živi navadno v krdelih in Bog varuj, če pride v jatah na detelji* šče. Trenotno ta vrsta kobilic šele dorašča.
Kako jih uničimo?
Posamezne kobilice je najpriklad* neie loviti z rokami v vrečo, nalovlje* ne politi z vročo vodo ih dati kokošim. Mnogo jih polo v e kokoši in gosi, še več pa purani. Če je kobilic preveč, jih s tem ne moremo zatreti. V tem slu* čaju je potrebno kemično sredstvo in oblastveno organizirana borba. Od kemičnih sredstev priporočajo pred* vsem kalijev ar zenit (arsendo di po* tassio). katerega škropimo po travni* ku z navadno škropilnico v 1% razto* Pini z vodo. Kalijev arzenit ni škodljiv živalim, če kosimo deteljo ali travo vsaj dva tedna po škropljenju.
Seveda nima nobenega smisla, da bi 'e posamezni posestnik škropil svoje zernlijšče. če bi tudi crknile vse ko* onice na njegovem, bi se pa preselile iz sosedovega. Uspešna je le oblast* veno organizirana borba. Voditi bi io 'forale občine pod vodstvom Kmetij*
! kega urada.
Kdaj n j krava za rejo.
Naš živinorejec hoče imeti od kra* v.e predvsem mnogo tolstega mleka. Nrava slaba mlekarica ni za našega kmetovalca, ker ne nosi dobička in ;ver z gnojem, z morebitnim delom, z
vožnje ter prirastkom na mesu ne pia* ča porabljene krme in vzdrževalnih : stroškov.
j Težko je določiti množino mleka, ki \ naj ga krava da, da se izplača. V dr* žavah, kjer je mlekarstvo visoko raz* vito, kot na primer na Danskem, Ni* zozemskem, v Belgiji, pa tudi v oko* lici Milana Močijo- od nadaljnje reje vsako kravo, če ne da tekom 365 dni vsaj 3000 litrov mleka. Pri nas pa so take krave še zelo redke. Izvedenci pravijo, da dajejo krave pri nas v srednjem komaj 1500 do 1800 litrov mleka. Mlečnost naše živine zaostaja torej daleč za drugimi, naprednejšimi kraji. Živinorejci bi morali zato stre* meti, da mlečnost čim bolj povzdigne* jo, in sicer z odbiro plemenske živine, s skrbnim krmljenjem predvsem zgo* daj košenega sena in detelje, is snago v hlevih itd. Pri vsem tem pa ne sme* mo pozabiti, da ista krava ne daja skozi vso svojo živi jensko dobo enake količine mleka. V tem oziru pravi iz* kušnja to*le:
Krava daje najvišjo količino mleka po 5. ali 6. otelitvi, torej v svojem 7. do 8. letu. Če smatramo to najvišjo količino za 100, potem da krava po prvi otelitvi 65 do 75 mleka, po drugi otelitvi 80, po tretji 90, po četrti 95, po peti ali šesti 100, po sedmi 97, po osmi 86, po deveti 75, po deseti 60. Kot vi* dimo iz teh številk, raste mlečnost krave do pete ali šeste otelitve, potem pa polagoma pada; posebno hitro pa* da po osmi otelitvi, ko ima krava pri* bližno 10 let starosti. Odslej se krava že prav slabo izplača, po deseti otelitvi pa sploh ne, ker daje malo mleka in so tudi teleta prav šibka in nesposob* na za nadaljnjo rejo.
Zato bi moral naš živinorejec izlo* čiti iz nadaljnje reje vse krave, ki so dale 8 do 10 telet ali imajo že 10 in več let.. Seveda velja to načelo le za slu* čaj, da je krava zdrava in se normalno razvija in ni torej drugih vzrokov, da jo prej izločimo. Če pa krava na pri* mer večkrat povrže, daje malo mleka, je bolna itd., ne pride v poštev starost krave, temveč jo moramo izločiti iz reje takoj, ko se pojavi hiba.
Move . postave.
O ZASTAVNI PRAVICI.
Posebno v današnjih dneh je malo zaupanja med ljudmi, ker ni več mo* žate poštenosti. Zato tudi le redko kdo posodi danes denar na moško in čast* no besedo. Vsak si preskrbi še poseb* no varstvo. Zadnjič smo govorili o poroštvu. Dane's hočemo pojasniti po* men zastave. Kaj je zastava, je našim ljudem znano, a o pravem pomenu zastave imajo večkrat zmotno mnenje. Zastava je eno izmed sredstev, s kate* rim se zagotovi izpolnitev pogodbe. Z zastavno pogodbo se dolžnik obveže, da izroči upniku določeno stvar v var* stvo za terjatev. Če ne poravna dol* žnik svojega dolga ob določenem času, naj si upnik preskrbi plačilo iz zastav* Ijene stvari.
Stvar, ki se izroči v zastavo, je na* vadno dolžnikova lastnina, a tudi tre* tja oseba da lahko mesto dolžnika stvar v zastavo.
O zastavni pogodbi.
Zastavna pogodba mora biti pisme* na. O njej se lahko napravi notarska ali pa samo navadna, zasebna pismena listina. Če pa stvar, ki se da v zastavo, ni vredna več ko 500 lir, je pogodba lahko tudi ustna. S pogodbo samo se pa ne pridobi še zastavna pravica na stvari. Z zastavno pogodbo za dobi up* nik le pravico, da mu mora dolžnik izročiti določeno stvar v zastavo. Za* stavno pravico pridobi upnik šele v trenutku, ko mu je dolžnik zastavljeno stvar dejansko tudi izročil v po* sest.
Računovodja
(ragioniere), domačin, oblastveno potrjen, da« je nasvete za vpeljavo trgovskih knjig, ki jih trgovci in obrtniki po novih zakonskih dolo* čilih morajo uvesti s 1. julijem t. L; prevzame nadalje vodstvo trgovskih knjig bodisi na strankinem domu ali v svojem uradu; sestavlja bilance in inventarje ter sprejema vsa v knji« govodstveno stroko spadajoča opravila. Rag. Ciril Zorzut, Gorica, via Codelli 3, pritličje.
ZA OBUVALO RABITE SAMO ČISTILO
ll'M
c M
KI USNjE OHRANI* OMEJCI ===== IN OSVETLI. =====
Izdelek tvrdke „SlDOL COMPANY“ - Trst, via S. Zaccaria I-
m: -m
%
S potrtim srcem naznanjamo vsem znancem, da je umrl dne 11. t. m. ob eni uri popoldne po dolgi in mučni bolezni naš ljubljeni
FRANC ŠONC,
trgovec.
Križ pri Tomaju, dne 11. junija 1930.
Josipina, soproga; Ljubo, Milena, Danila, otroci.
Zahvala.
Ob težki izgubi našega dobrega
Franca Šonca, trgovca,
se zahvaljujemo vsem onim, ki so nam kakorkoli pomagali in tolažili pokojnika v trpljenju. Zahvaljujemo se čč. duhovščini za spremstvo na zadnji poti, pevskemu zboru za ganljivo petje, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti.
Križ pri Tomaju, 11. junija 1920

Kaj lahko daš v zastavo?
V zastavo se lahko dajo premičnine in nepremičnine. Zakon označuje pa le zastavo premičnin za pravo zastavo, dočim imenuje zastavo nepremičnin hipoteko. V zastavo lahko torej daš kravo, konja, stroje, zemljišče, hišo itd. V zastavo lahko daš seveda tudi svoje terjatve. Rekli smo pa zgoraj, da pridobi upnik zastavno . pravico šele v trenutku, ko mu je dolžnik iz« ročil zastavljeno stvar v posest. Kdaj pridobi upnik pravico na zastavljenih terjatvah? V trenutku, ko je dolžnik obvestil svojega dolžnika, da je za« stavi! terjatev. Zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka) se pa pri dobi šele v trenutku, ko je bila vknji« žena v zemljiški knjigi. To je zelo važno. Kdor ima samo zastavno po« godbo, zadolžno pismo, a ni poskrbel tudi za vknjižbo zastavne pravice, trpi lahko škodo, ker ga lahko prehite z vknjižbo drugi upniki. Istotako je tudi z zastavo premičnin. Ljudje mi« slijo, da je zastavna pravica že pri« dobljena z zastavno pogodbo. Temu pa ni tako, kakor smo zgoraj že orne« nili. Dokler ti ni dolžnik zastavljene premičnine dejansko tudi izročil v po« sest, te lahko drugi upniki prehitijo z rubežem in zastavna pogodba je v tem slučaju za te brez vsakega pomena in vsake koristi.
Ljudska zmota.
Tudi med našim ljudstvom imamo oderuhe, ki izrabljajo revščino ubo« g ih. Oderuh posodi revnem kmetu de« nar. Že naprej ve, da mu ga bo kmet ob določenem času zelo težko vrnil ali da mu ga sploh ne bo mogel vrniti. Zato sklene s kmetom tale dogovor: »Prav! 500 lir ti posodim, a v zastavo mi moraš izročiti kravo. Če mi ne vr« neš 500 lir po preteku šestih mesecev, bo krava moja.« Kmet je zadovoljen, podpiše dogovor in izroči kravo ode« ruhu. Po 6 mesecih kmet ni vrnil po« soj ila. Kmalu za tem pa dobi nekje 500 lir. in jih hoče vrniti, oderuh pa denarja noče vzeti, češ da je krava njegova, ker sta se z dolžnikom tako dogovorila. Pride do pravde! Pravdo bo izgubil oderuh, ker zakon takih do« govorov ne dovoljuje. Kmet pa lahko podpiše tudi naslednji dogovor: »500 L ti posodim, če mi izročiš v zastavo kra« vo ali konja. Če mi ne vrneš v treh mesecih, bo krava moja in zaračunam ti jo za 1000 lir.« Recimo, da zamudi tli« di v tem slučaju dolžnik plačilo. Po« zneje pa pride k upniku in mu hoče vrniti 500 lir. Upnik noče vzeti in po« nuja dolžniku še 500. misleč, da je na« pravil dobro oderuško kupčijo. Kmet vloži tožbo! Pravdo bo kmet dobil, ker tudi tak dogovor je po zakonu ne« dovoljen.
Velikokrat se sklene tudi dogovor, da. sme upnik prodati stvar, ki mu je bila izročena v zastavo, le za določeno ceno. Tudi tak dogovor je neveljaven.
Učinki zastave.
Upnik sme zastavljeno stvar toliko časa pridržati, dokler ni poravnal dolžnik dolga z obrestmi in drugimi pripadki. Ako je upnik pridobil na«
Gosp. posojilno in konsumno društvo v Bazovici, reg. zadr. z omej. jam., ki se nahaja v likvidaciji, vabi člane na
OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil dne 29. junija t. 1. ob 10. uri predpoldne v prostorih g. Keniča s sledečim dnevnim redom:
1.	poročilo o likvidaciji;	^
2.	razdelitev dobička.
Odbor likvidatorjev.
REDKO PRILIKO a ČEMER MRRUP
nudil cen j. odjemalcem
tvrdlca
O. CORETTI, nasi. tBWlkB
G. STRDCHEL
TRST,
via Mazzini 36, v:a S. Catana h
pričenši s petkom 13. tek. m. do
splošne razprodaje
vsega blaga, eiajnovejšega, zadnje novosti, ki je bilo nabavljeno ob otvoritvi trgovine z resničnim
popustom
na označenih cenah, že itak tako zelo nizkih.
Tvrdka je prisiljena likvidirati radi odpovedi prostorov, ki jih je imela tvrdka v najemu že noti ©o let i in je zategadelj prisiijenat
ukiniti sv'oje delovanje.
MB. Kdor se s to priliko okoristi, prihrani denar.
l Čevljarska zadruga t Mirnu
OGLAS.
Občni zbor imenovane zadruge je sklican za 30. junija 1930. ob 10. uri v Gorico, Corso Verdi 37. v prostore Zadružne zveze, ki jih je blagohotno prepustila.
Dnevni red:	1. poročilo odbora in
nadzorstva, 2. bilanca z dne 31. 12. 1929., 3. predlogi o ureditvi zadruge, 4. volitve odbora in nadzorstva.
Miren«Gorica, 14. junija 1930.
Odbor.
Ortoped N. BECCHI - TURIN,
via Ormea štev. 32.. IZVEDENEC ZA ZDRAVLJENJE
KILE
BREZ OPERACIJE.
Bolni na kili se lahko z zaupanjem obrnejo na osebno znanega in izkušenega ortopeda ter pri njem naročijo posebno pripravo za zdrav« ljenje.
Vpoštevanja vredno je spričevalo drja eav. uff. Vincenca Rotondare, mornariškega pol» kovnega zdravnika, Fondamenta Misericordia št. 2625, Benetke, ki je pisal pohvalno pismo za aparat BECCHI, katerega je nasvetoval številnim bolnikom in ki ga je lahko pri vsa» kem slučaju uporabljal.
Opozarjamo, da bo ortoped Becchi prišel v naslednje kraje:
v Trsi: 5. in 6. julija, hotel »Europa,-, v Idrijo: 7. julija, hotel »Didič«, v S. Lucijo: 8. julija, hotel Mikuž«, v Gorico: v sredo 9. in četrtek 10. julija, hotel »Angelo d’ Oro«,
v Tržič: 11. julija, hotel »Al Cervo«, v Pulj: 12. julija, hotel »Miramare«, v Zader: 13. julija, hote! »Bristol«, na Mali Lošinj: ponedeljek 14. in torek 15. ju« lija, hotel »Italia«, na Cres: 16. julija, hotel »Adria«, v Moščenice: 17. julija, hotel »Armanda«, v Opatijo: 18. julija, penzijon »Mosler«, na RBKO: soboto 19. in nedeljo 20. julija hotel »Rojal«,
v Ut. Peter na Krasu: 21. julija, hotel »Rebec«-
sproti dolžniku še novo terjatev, služi I zastavljena stvar tudi v varstvo nove , terjatve, če se niso stranke nasprotno j dogovorile. Dokler ima upnik zastavo v posesti, jo mora hraniti kot dober družinski oče; dolžnik mu mora po* vrniti troške, ki jih je upnik imel s hrambo zastave. Upnik nima pravice i uporabljati zastave, pač pa sme izter* ! jati obresti od zastavljene terjatve, a j jih mora zaračunati na dolžno glavni* co, oziroma za obresti od dolžne glav* niče. Če bi pa upnik zlorabljal stvar, ki mu je bila izročena, dolžnik lahko zahteva zaplembo zastave.
Ko plača dolžnik svoj dolg, mu mo* ra upnik zastavo vrniti.
Dolžnik ne plača.
Kaj se zgodi, če ne plača dolžnik ob določenem času? Na splošno je razširjeno mnenje, da si sme upnik zastavo prilastiti ali prodati! To mne* nje je napačno. Postava določuje, da sme upnik zastavljeno stvar prodati le po sodnijski poti.
V nobeni moderno urejeni mlekarni ne unorabljaje kovmastih pini, ker so po prepričanju vseh strokovnjakov
LESELE PIP8JE
najboljše.
Majhne in lesene pinje na mehanični pogon, jako praktične in cenene, prodaja zastopnik Rothovetovarne mlekarskih strojev v Stutgartu:
agronom
JUST UŠAJ,
GORICA,
Piazza della Vittoria 4.
Zahtevajte cenik!
ZDRAVNIK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni,
sprejema usak dan u GoriCl, PIAZZA VITTORIA (na Travniku)
(nasproti gostilni ,Fiegl“)
od 9. - 12. in 3. - 4.
Ob sredah po četrti uri na lastnem domu e
Biljani v Brdih
Zobni zdravnik
STANKO PERHAVEC
sprejema ob petkih v IDRIJI (nad go* stilno Kos) od 9. do 14. in v CERK* NEM (nasproti posojilnice) od 15. do 19. ure.	Vsa dela so zajamčena.
SEZNAM JAVNIH VOD.
V »Novem listu« smo že poročali, da je izšel seznam javnih vod za tržaško pokrajino. V uradnem listu od 11. junija 1930., št. 136 pa je bil priobčen seznam javnih vod za Goriško. Vsi rekurzi razven enega, ki so jih vlo< žili razni posestniki proti prvemu se* znamu javnih vod, so bili zavrnjeni. Opozarjamo posestnike na Goriškem, ki uživajo javne vode, da morajo v teku enega leta vložiti prošnjo za priznanje pravice do uporabe javne vode. Prošnjo je treba vložiti pri pristojnem »Genio Civile«. V »Novem listu« ne moremo priobčiti seznama, ker je Preobsežen. Pripravljeni pa smo dati j Pojasnila na tozadevna vprašanja..
NOVA KQLKOVINA NA MENICE. I
Do 30. junija 1. 1930. ostanejo v veljavi kolkovine .za menice, kot so j bile objavljene v 6. številki letošnjega j »Novega lista«. S 1. julijem stopi v j veljavo nova lestvica kolkovin, in sicer:
Menična svota/ do lir	j	Menica zapade v plačilo po izstavitvi:			
	v teku enega meseca	v teku štirih mesecev I	v teku šestih mesecev	po več ko šestih mesecih; kolek pri menicah in bianco
200	0 60	0'30	0'50	090
400	0 60	0-50	0'90	V70
600	0-60	070	V30	250
! 800	0'60	090	1 '70	3'30
1000	060	! vio	2'10	4-10
2000	11C	2'10	4'10	810
| 3000	1 60	310	610	12-10
4000	2-10	4' 10	810	16-10
5000	2'60	510	10-10	20-10
60q0	3-10	610	1210	24'10
7000	3'60	7-10	14'10	28-10 1
8000	410	I 810	16-10	32-10
9000	4-60	9-10	18-10	36 10
10000	5-10	1 10.10	20-10	40-10 1
Iz lestvice je razvidno, da je treba plačati za vsaki nadaljnjih tisoč lir 50 stotink več, ko gre za menico, ki za* Pade v enem mesecu, 1 liro več, ako Je treba menico plačati po preteku štirih mesecev, 2 liri več, ako znaša doba zapadlosti šest mesecev ter 4 lire več^ ako moraš menico plačati po več ko šestih mesecih ali če gre za menico »m bianco«.
/S
Hi treba desti potrositi za eleganca!
(četrtek, petek, sobota)
Izredne prilike za moške potrebščine
po močno znižanih cenah,
Wa
	
	
	
	
	
torso V. E-1III št. 16
TRST
Corso 0. E. II! št.Tfi
Vprašanja in odgovori
Vprašanje št. 439: Sem letniku 1911. in sirota po materi in očetu, ki je padel v vojni. Imam eno setro. Končal sem predvojaške vaje. Ko* liko časa bom služil? •— Odgovor: V naj slab« šem slučaju boste služili 3 mesece, mogoče pa Vas sploh ne bodo pozvali pod orožje.
Vprašanje št. 440: Kje so sedaj uradi- za re* sevanje vojne škode? — Odgovor: Vojnood* škodninske prošnje rešuje še vedno finančna intendanca v Trstu.
Vprašanje št. 441: Vzel sem že 1. 1907. v Nemčiji 2 dni starega dečka k sebi. Izrodil sem ga in še vedno pri meni živi. Fant je v Italiji odslužil vojaščino in dobil odpustnico. Rad bi ga posinovil. Njegova mati mi je že dala toza* devno dovoljenje. Kaj in kako naj napravim? — Odgovor: A ko imate že 50 let in če nimate lastnih otrok, lahko posinovite imenovanega mladeniča. Z bodočim posinovljenccm pojdite v Trst k prizivnemu sodišču. Pred zapisnika* rjem tega sodišča morate podati predpisano izjavo’ o p osinovi j en ju. S posinovljenjcm mora biti zadovoljna tudi Vaša žena. Če ne gre skup* no z Vami v Trst, Vam mora dati pismeno iz* j avo, da je zadovoljna. Izjavo naj overovi no* tar: S seboj nesite tudi družinski list.
Vprašanje št. 442: Kot vojni invalid dobivam pokojnino in plačujem mesečno po 16 lir V neko hranilnico v Gorici. Dotični znesek- mi kar odtrgajo od pokojnine. Ali bi lahko dose* gel, da bi plačeval le 6 lir in ne 16 in kam naj napravim prošnjo, da bi mi povrnili 10 lir za vsak že plačan obrok? — Odgovor: Ome* njena hranilnica je zavarovalnica, ki Vam iz* plača po preteku določenega časa (menda 20 ali 25 let) dogovorjeno zavarovalnino. Znani so nam slučaji, ko ni hotela omenjena zavaro* valnica spremeniti zavarovalne pogodbe. Da bi Vam pa vrnili denar, ni govora.
Vprašanje št. 443: Sem vdova in sem v 6 le« tih dvakrat vložila prošnjo za pokojnino po padlem sinu, pa ni odgovora. Kam naj se obr* nem? — Odgovor: Ako ste vložili pokojninsko prošnjo preko županstva na ministrstvo, poj* dite na županstvo in zaprosite ga, da požuri rešitev« Če pa županstvo ne bi Vam hotelo na* praviti usluge, naprosite drugo osebo, ki naj piše na tale naslov: Direzione Generale delle Pensioni di Guerra, Ufficio Terre Redente, Roma.
Vprašanje št. 444: Ali se dobi nagrada za vsakega od pregledne komisije potrjenega bi* ka? — Odgovor: Komisije dajejo nagrade le bikorcjcem, ki drže v posebno vzornem redu bikerejske postaje. Nagrada se torej ne dobi za vsakega potrjenega bika.
Vprašanje št. 445: Sem kmetovalec a brez lastnega vinograda. Ali ne morem biti opro* ščen užitninc na vino, ki ga popijejo moja družina in najeti poljski delavci? — Odgovor: Ni mogoče! Užitninc na vino so oproščeni le poljedelci vinogradniki, ki pridelajo lastno vino in ga spijejo v družini in z delavci. Vsi drugi morajo užitninc plačati.
Vprašanje št. 446: Prilagam Vam breskvin list, ki je napaden od bolezni. Kakšna je ta bolezen in kako se zdravi? - Odgovor: List je postal tak radi listnih uši, lahko pa tudi radi kodravosti (exoaseus) ali radi obojega skupaj. Proti kodravosti se borimo, če poškropimo breskve v zimskem času s 3 do 5 odstotno razto* pino modre galice, uši pa uničimo s škroplje* njem raztopine iz kvasijevih tresk ali tobač« nega izvlečka. Raztopini je treba dodati 25 od* stotnega mazavega mila.
Fratelli Ij€£Ct€£F€5F ~ Trieste, |		
Telefon 3482	Bogata izbera vseli hišnih predmetov; i kuhinjska posoda iz glaziranega, emajliranega železa, aluminij, porcelan, pocinkani škafi itd. po popolnoma konkurenčnih cenah. Prodajat samo sia debelo.	j Telefon 1 j	3482	I
i Velika razprodaja bombaževi» in svilenin j po tovarniških cenah pri tvrdki
; ALL’ ECOHOBIB FAMiBLiARE
Trsi-Piazza Ponterosso N. 5
Madapolam jajčna kožica platno za rjuhe perkal za halje perkal dvojne višine težka svila za halje težka svila maroken bela svila za birmo popelin za srajce rigadin in oxford cefir
batist za perilo vperkal za narodne noše izgotovljene halje izgotovljeni predpasniki platnene brisače ženske nogavice otroške nogavice hodno platno
od L	1.90 naprej,
od L	2.20 naprej,
od L	4.40 naprej.
od L	1.50 naprej,
od L	3.50 naprej,
od L	2.90 naprej,
od L	4.50 naprej,
od L	4.50 naprej,
od L	3.50 naprej,
od L	2.50 naprej,
od L	1.50 naprej,
od L	2.20 naprej,
od L	2.90 naprej,
od L	15.— naprej,
od L	8.— naprej,
od L	2,80 naprej,
od L	—.95 naprej,
od L	1.— naprej,
od L	4.90 naprej.
Razen tega še velika izbera kotenine, črnega in barvanega satena, nogavic, moških in otro* ških maj, traližev za žimnice, brisač itd., itd.
! po cenah brez konkurence.
Oskar Canarutto, zlfrfr
TRST, via Matt. Ren. Imbriani št. 13.
Prodajam ob birmi nove in rabljene predmete po zelo nizkih cenah.
Civilno inženirska pisarna
dr. ing. flaberščik tiskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako* vrstne projekte; napravlja načrte in vse po* trebno za priznanje vodnih prav ie ter zc. žične vzpenjače; meri in parcclira zemljišča, izde* luje zemljiške skice za kupnoprodajne p o go d« be; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
Pozci*!
Boterčhi in botrice 1
Krasna birmanska darila po zniža* nih cenah in prave švicarske ure znamk »Omega«, »Langines« in »Ze* nith« itd. so vedno v zalogi pri
FR. KEBRU,
Poslužite se, dokler traja zaloga!
urarja in zlatarju v Idriji.
Vsi morajo vedeti, da so
Čevlji tvrdke FOFOBSSin
najboljši In najcenejši.
Velika izbera za birmo.
TRST, Via umu S, (Si. Moli).
Govorimo slovenski.
!
hi

so čokoladni bonbončki, jako okusni in brzo učinkujoči. Delujejo sigurno in so edino nedosegljivo sredstvo proti glistam, 'zvrstno zdravilo za vsacega, velikega in malega. Otrokom velja za slaščico, prinaša družinam zadovolnost veselje in srečo.
Kuni se v vseh lekarnah v zelenih zavojčkih po Liro 1.—
Vprašanje št. 446: Gospodar bi rad napravil na svojem posestvu neke vrste žične železnice, t. j. pripravo za potegovanje sena iz doline v hrib. Ali bo moral plačati takso? Ali je po« trebno kako dovoljenje? — Odgovor: Za vzpe« njačo je potrebno dovoljenje. Prošnjo napra« vite na prefekturo preko županstva. Prošnji je treba priložiti tudi načrt.
Vprašanje št. 448 (iz Idrije) : Delal sem 25 let na bivši deželni cesti. Napravil sem pro« šnjo za podelitev pokojnine, večkrat urgiral, a dosedaj ni odgovora. Kam naj se še obrnem? — Odgovor: Ugotovili smo, da se nahaja Vaša prošnja pri deželni upravi (Amministrazione Provinciale) v Gorici. Deželna uprava Vam ni mogla še likvidirati pokojnine, ker ni prejela še odgovora od bivše kranjske uprave. Pišite še enkrat v Gorico, naj Vam rešijo' prošnjo.
Vprašanje št. 449: Leta 1915. nam je umri oče brez oporoke ter pustil 5 nedoraslih deklic in mamo. Sodnija je precenila premoženje ter dala 3U nam otrokom, 1/4 pa materi, ki se jc 'v drugo poročila in prepisala premoženje dru« gemu možu. Kako dobimo danes svoje deleže? -— Odgovor: Mati je mogla prepisati na dru« gega moža le svojo' četrtino, Vaših treh četrtin ni smela. K01 postanete polnoletne, boste smele Popolnoma razpolagati s svojo dediščino. Po materi boste lahko tudi dedovale, in sicer ka« kor Vaši polbratje in polsestre.
Vprašanje št. 450: Ako žena zapusti možu užitek na delu premoženja, ki je last njunih otrok, ali mora biti tudi užitek vknjižen? — Odgovor:	Užitek mora biti vknjižen, ker je
drugače brez veljave nasproti tretjim osebam. Lahko bi se n. pr. zgodilo, da bi otroci premo« ženje prodali in mož bi ne mogel uveljaviti na« sproti kupcu svoje pravice do užitka, če ni bil vknjižen. Smel bi samo od otrok za« htevati primerno odškodnino:
Vprašanje št. 451: Koliko mora in koliko sme mož zapustiti svoji ženi, s katero ima tri otroke in še dva otroka iz prejšnjega zakona. Mora«li zapustiti le užitek ali tudi lastnino; ko« bika sme in koliko mora? — Odgovor: V tem slučaju mora mož svoji ženi zapustiti najmanj eno šestino užitka od celotnega premoženja; če ji toliko ne pusti, ga lahko1 izterja. Mož pa sme zapustiti svoji ženi polovico vsega premoženja, dočim pritiče druga polovica otrokom kot nuj« ni delež.
Vprašanje št. 452: Jeseni 1. 1929. je oče umrl,; °Poroko pa je napravil 1. 1926. pri notarju, a sedaj je ne moremo najti. Koliko časa morajo dediči počakati, da lahko zahtevajo dediščino Po zakonu? — Odgovor: Čudno, da sc jc opo* r°ka izgubila, ker notar bi moral imeti vse« kakor njen prepis. Če se oporoka ne more najti in če ni treh prič, ki bi lahko dokazale njen ob« st°j in vsebino, zahtevajo zakoniti dediči lahko takoj, da sc jim prizna dediščina na podlagi
zakona.
Vprašanje št. 453: Pastir je gnal živino s paše -rez železniško progo pri prehodu. Tam so bile prej zapornice, sedaj je le opozorilna tabla. Nesreča je hotela, da se je krava ujela med tiačnice. Ravno tedaj je prišel brzovlak, kate«
1 ernu je pastir mahal, a strojevodja vlaka ni ustavil in kravo povozil. Ali ima pastir pravico zahtevati od železniške uprave odškodnino? — Odgovor: Ne morete zahtevati odškodnine, ker strojevodja najbrže ni mogel pravočasno1 usta« Maka. Zato morate škodo pretrpeti, ker bi imeli samo brezpotrebne troske, če bi se prav« dali z železniško upravo.
Zofosii aeelravniis
dr. Robert Hlaoafy
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
* TRSTU,
via S. Lazzaro št. 23 -11.
Ob sredah in sobotah ordlnlra
v FOSTOJMI
I UPORABITE PRILIKO
DARILA
iJ|lL
sS .....
birmo
dobite v zlatarni
L
L
L
1.90
3.50
1.90
L 2.80 L 2.80 L 3.50 L 3.20 L 1.90 L 3.50 L 3.5i) L 2.90
j F. BUDA — TRST,
j Corso Garibaldi 35, via Roma 16.
1 ”
Priporoča se
J. Zirmann, fotograf,
W*' Postojna, -pi
Viale Oberdan,
zadnja hiša na levo naprej od trg. Zwòlf.
Moderno slikanje. Nagrobne slike iz porcelana. Povečave. — Zmerne cene.
izredne poletne prodaje pri tvrdki
5. LEVI, Trieste, eia S. Lazzaro 9.
Par primerov:
Batist v barvah za perilo Svile za obleke .
Madapolan . .
Borgo za srajce Panama za srajce Naj finejši popelin Platno »natura!«
Svila za perilo .
Pelle uovo, fino Gobaste brisače Platnene brisače na meter Cajh za moške obleke . a L 6, 9, 10 itd. itd. Za krojače poseben popust. Velika izbera volnenega blaga za moške obleke. Češko platno za pernice — izredna prilika.
Beli prtiči .............a L 0.90
Namizni prti na meter . . a L 4.20 Črn saten ... od L 3,— naprej Velika izbera nogavic, maj itd. Pazite na številko!
j FcTL bi i n ‘
Zdravnik - kirurfl - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
Izvežban na klinikah naDtmajuln v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju),
IJT dorici druge dneve v tednu (via DantelO).^
1 Tvrdka Teod. Hribar - Sorica, I
“	CORSO G. VERDI št. 32,	®
a
. •
}H priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh §S g| vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za časi duhovščino in m platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.
™ Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse f'-M potrebno za njihovo popolno opremo.
g BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, E
„ ALFA LflVAL“ |
—— ------8
Vam kaže na sliki
Širite «NOVI LIST".
AleìIaval
P9SNEMALNIK
(tip 1930)
z bobničem, hi ne porjavi.
Družba ALFA LAVAL
Via-Famuli 5. - M1LBH119 - Via Farneli 5.

Valuta — tuji denar.
Dne 18. junija si dal ali dobil za 1 dolar	19.07	lir'
1 angl. funt	92.75	lir
100 dinarjev	33.80	lir
100 čeških kron	56.65	lir
100 nemških mark	455.55	lir
100 švic. frankov	370.—	lir
100 šilingov (avstr.)	269.30	lir
100 franc, frankov	74.92	lir
100 belga	266.35	lir
Beneške obveznice 75.05; obveznice »Consolidato« 85.12.
Loterijske številke
dne	14. junija		1930.		
Bari	87	68	10	84	48
Florenca	10	56	83	45	16
Milan	13	44	75	22	14
Neapelj	60	22	.16	30	13
Palermo	69	70	55	79	81
Rim	56	71	82	43	4
Turin	36	58	68	6	35
Benetke	40	9	50	48	80
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 22. junija: Črniče, Tolmin, Bcrscč.
Ponedeljek, 23. junija: Sežana, Sv. Križ na Vipavskem, Sv. Peter, Roč.
Torek, 24. junija: Devin, Ajdovščb na, Boljunec. Matenja vas, Šebrelje, Svetvinčenat, Kaldir, Sv. Ivan od Ster* ne, Buje.
Sreda, 25. junija: Krmin.
Četrtek, 26. junija: Gorica, Divača, Milje, Cerovo, Sv. Martin pri Labinu, Zbandaj, Višnjan.
Sobota, 28. junija: Motovun.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik
ROBERT BERKA
SPREJEMA kot doslej
vsako nedeljo p?j
drju Serjume v ToEmimi, ostale dni pa
v GORICI, Corso Verdi 38.
Tdravn""k-
dr. Greste Adalberto,
mladi
(starejši sin,)
sprejema vedno v svojem ambulatoriju v GORICI,
na Travniku (Piazza Vittoria) št. B/L
■	nad lekarno Cristofoletti. ^
Išče se natakarica, ki sc razume tudi v ku» banju. Prednost imajo pridne in poštene, plača po dogovoru. Del Linz, Cruscevie Postojna.
Odgovorni urednik dr. Engelbcrt Besednjak Tiskale Katoliške tiskarne v Gorici,
Stira Pinzetta štev. !$
mali ogiasi.
Vsaka besetia stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir.Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, Ì starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G. Čehovin, Trst,
viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
BIRMANSKA zlata in srebrna dari= la in ure najboljših znamk dobite naj® ceneje pri zlatarju in urarju REBCU, IDRIJA.____________________________________
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomiščck, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po1 najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Zlatnino in srebrnino, staro> kupujem
vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna da» rila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi št. 13 (Gorica, nasproti novemu Zelenjadnemu trgu).
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. Eman. JII. štev. 7.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca* stellano, last F. Boloffio, Trst, via Belli, vogal via deli’ Istria 7, tel. 64—85.
Prizmatične" daljnoglede kupuje Giusto Hirsch, optik, Trst — via Mazzini 36.
Mesarski pomočnik z 8»letno prakso išče službe. Naslov je pri upravi.
Novo hišo z dvema stanovanjema in vr» tom, ob državni cesti, prodam radi selitve. Matija Hladnik, Slejkoti 107 — Šturje pri Ajdovščini.
Šofer B. stopnje išče- službe v mestu ali na deželi. Pošljite ponudbe po geslom »Šofer« na podupravo v Trstu.
Na prodàj ie motor na nafto 10 HP zelo pripraven za mlatilnico, žago ali mlin v Vrh» polju štev.. 25.
Iščem pridnega in zanesljivega hlapca, ki se razume tudi na vrtnarstvo, — Naslov po» vesta uprava in poduprava.
Ročna mlatilnica v dobrem stanju se pro» da po ugodni ceni. Pojasnila daje Ivan Bavdaž, Dornbcrg, via Trieste 13.
Izurjenega pomočnika .za trgovino jestvin, z znanjem tudi italijanskega jezika 'sprejme trgovina Josip Delphi in sin, Gorica, Koren.
V Trnovem Pri Bistrici sc oddajo v najem prostori pripravni za trgovino, obrt ali garažo na prometnem kraju ob državni cesti. Istotam stanovanje z dvema sobama in pritiklinami. Pojasnila daje Ivan Valenčič, Sever, Terreno» va di Bistcrza.
Šestnajstmesečni bik, čiste švicarske
pasme, potrjen, je na prodaj. — Oskrbništvo grofa Coroninija, Kronberg.
čevljarji! Kdo vzame na delo 18»letnega vajenca v spopolnitev. Je sirota! Pojasnila da: Ema Fabjan, Ponikve, p. Tomadio (Trieste).
Ker se preselim s trgovino, prodajam vse predmete po znižanih cenah. — Jakob Šuligoj, urar in zlatar, Gorica, via Carducci 19.
Kapljice Minerva za želodec, (česi"»
kov izvleček in druge zdravilne rastline) so najboljše sredstvo proti slabemu prebavljanju, napetosti, bolečinam in krču v želodcu. Služijo tudi pri zastaranem kašlju, težki sapi aii nad a» hi in poapnenju žil. — Čibejeva lekarna v 1 r* stu. Piazza S. Francesco.
Posestvo:	hiša, vinogradi, travniki, njive
in gozd je na prodaj. Naslov pove uprava.
Mlekarska zadruga v Vrhu pri Kanalu išče izvežbanega mlekarja za stalno službo. Plačilo po dogovoru.
Opremljeno s°h° s hrano oddam v na» jem. Gorica, via Dreossi 9/III.
Pozor! Tvrdka A. Komel v Gorici, trg sv. Antona 5 kupuje po najvišji dnevni ceni dobre g n jati (pršute) s slanino.
Vipavska vina natnizna in sortirana: pi nela, rizling, burgundec, silvanec, zelen iz kleti Kmetijskega društva v Vipavi točijo:	hotel
Šapla, Šturje in hotel Garzarolli - Postojna.
Zaloga vina: podpisani naznanjam vsem dosedanjim in bodočim odjemalcem, da sem odprl svojo lastno vinsko trgovino (prej bratje Vogrič) v lastnem poslopju v Gorici, via Tor» rente 1. Razprodajam pristna naravna vina, vermut itd po najnižjih cenah. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo ter se priporočam. Josip Vogrič.
Občni zbor »Kmetske posojilnice«
v Čepovanu, naznanjen za dne 22. jun. t. L, se radi nepremagljivih ' ovir odloži za nedoločen čas.
Trgovski pomočnik išče službe v mestu ali na deželi. Naslov je pri upravi.
Suhe gobe, arn'k, bezgovo cvetje itd. ku» pujem v vsaki množini in jih plačujem po naj» višjih dnevnih cenah. Maks Štucin, trgovec, Cerkno.
ZAHVALA
zavarovalnici ,,L’tl 111011“ in g. Ravniku v Gorici, via Barzellini št. 2,
za dobro cenjeno in takoj izplačano požarno odškodnino.
Frančiška Rusija,
Male Žablje 297.