Toštnina plačana v gotovini LET® LX V Ljubljani, v četrtek 7. aprila 1932 ---. Štev. 70 Zml/jt* C ena ! Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo *<) Din — ne-deliska ia celoletno % Uin. za inozemstvo 120 Din UredniStvo je » Kopitar jevi ul. 6/111 • ■ Teletom uredništva; dnevna služba 2050 - nočna 2996. 2994 in 2050 VENEC ček. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo it v. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praca-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika mm Kolektivizem Kljub malemu življenju, ki ga na tem koščku Evrope preživlja naš narod, je naše duhovno življenje vendarle dokaj razgibano. Idejni valovi, ki gredo preko ostalega sveta, odmevajo tudi v našem slovenskem kotu. In ker smo Slovenci že take narave, da nam neznansko im-ponira vse kar prihaja od drugod, imamo vedno polno problemov, tudi takih, ki so za nas in naše razmere brez stvarnih vrednosti in ki bi jih čisto mirno lahko prepustili drugim. Tako se v poslednjem času gotovi >ideologi« ne morejo dovolj napisati in nagovoriti o kolektivizmu, kolektivu, kolektivnem človeku, ki že stoji na pragu naše dobe in kateremu pripada booočnost. Ker nekateri kolektivistično miselnost s čisto resnim obrazom, kakor je pri nas že navada vežejo z verstvom in si vzdevajo naravnost religiozni in celo krščanski značaj, je prav, ako v naslednjem opozorimo na docela nekrščansko in brezbožno poreklo kolektivizma. Naši javnosti je prilično znano, da ruski boljševizem v svoji zadnji in najglobji ideji ni gospodarski sistem, temveč svetovno naziranje. Boljševizem izhaja iz naziranja, da je vsa dosedanja pot človeštva potekla po usodni zmotni poti. Izhodišče strašne človeške zablode da obstoja v tem, da se je previsoko vrednotila vrednost in pomen svobodne osebnosti posamičnega človeka. Zato je pot človeštva označena z neprestanimi boji poedinca proti vsem in družbe proti posamezniku. Postaje tega križevega pota, ki ga hodi čiovešivo, so ixi časa do časa krvavi spopadi in vojne, ki ptepletajo svetovno zgodovino. Konec tega pota pa se razliva v strašno svetovno vojno m uničujoče gospodarsko tekmovanje, ki iz,podkopava organizem civiliziranih narodov. Odrešenje iz tega stanja ne more priti človeštvu zgolj iz bistvene spremembe dosedanjega gospouaiskega sistema in gospodarskega reda, temveč It iako, da se popolnoma izmenjajo vsi dosedanji duhovni temelji kulture, edinole s tem, da se postavi nov tip človeka, tip brezosebnega kolektivnega človeka. Tostransko odrešenje človeštva z ustvaritvijo novega, brezosebnega kolektivnega človeka je zadnji cilj boljševiškega etosa in pojmovanje boljševizma v njegovem naglobljem jedru. V boljševiški Rusiji je postavljeno v službo tega zadnjega cilja vse: znanost in umetnost, tehnika in morala, vzgoja in zakonodaja kakor sploh usmerjenje vsega bitja in žitja zlasti mladine. Vse je obrnjeno k temu smotru, da se mesto duševnih polnih osebnosti postavi brezdušne človeške stroje, ki bodo z intenzivnim zunanjim, mehaničnim delovanjem zrasli skupaj z voljo in delom kolektiva in ki bodo brezvoljno udani in podrejeni kolektivistični brezosebni organizaciji. Dosledno tej miselnosti ima ljubezen in spolno življenje v boljševizmu zgolj mehanično vrednost. Kolektivna družba ruši naravne človeške edinice, zlasti družino. Zakon je le še aparat za produciranje novega človeškega ma-terijala. Družina izgubi svoj socialni značaj, stanovanje ni več dom, posvečen notranjemu družinskemu življenju. V kolektivni družbi je stanovanje le še skupna spalnica. Velike skupne obednice nadomeščajo domače ognjišče. Mesto, da bi se otrok vzgajal pri materi v krogu družine, so zanj prirejena velika državna vzgojeva-lišča, kjer v masah doraščajo otroci za bodoči proletarijat. Razni delavski klubi, delavski domovi, čitalnice, športni lokali itd. naj služijo odraslim v nadomestilo družinskega življenja, istočasno pa naj bi tako skupno življenje bilo primerno sredstvo za šolanje višjega, kolektivnega človeka. Nam, ki smo zrasli na osnovah zapadne kulture, se boljševiška kolektivna ideologija dozdeva živi jensko tuja in mrzka. Toda ne smemo prezreti, da niti ni izvirno boljševiška, ampak da so jo boljševiki le privzeli in prikrojili svojim nameram primerno. Dejstvo je, da je v delavskih masah že davno pred boljševizmom ubijal osebnost kapitalizem. Kapitalizem že nad 150 let ruši na takozvanem krščanskem) znipadu družino, dom in domovino delovnega ljudstva. Brezdušne delavske stanovanjske kasarne so njegova iznajdba. Tej brezdušni goloti, nad katero jc dosedaj proletarec preklinjal, daje boljševizem poslej poseben etični smisel in namen. Postala naj bi sredstvo in pot za odrešenje delavne mase. Prav to brezdomovinstvo nuj bi kolektivnemu človeku postalo prava domovina. Meščanskega donta ni moč vsem ustvariti, to je jasno. Zato pa naj nastopi vsaj brez-stanovanjska in brezdomovinska enakost vseh ljudi, na kar so prolctarci že davno navajeni, le da tako stanje v boljševiški ideologiji dobiva nov, svojevrsten smisel. Krivda krščanskega zapadli je, da ni znal preprečiti razdirajoče dejavnosti kapitalističnega in pretirano individualističnega stoletja, radi česar boljševiška kolektivna ideja postaja svetovna nevarnost. Da je kolektivizem, kakor ga pojmujejo in propagirajo marksisti, nevaren tudi krščanskemu svetovnemu naziranju, je več kot jasno. Ne le, ker ruši osnove družinskega življenja, ampak tudi zato, ker jemlje na ljubo skupnosti človeku individualne pravice in svoboščine, ki so nujne za razvoj človeške osebnosti. Krščanska socialna etika je bila vedno proti takšnemu ni-vetiranju in uniformiranju človeške družbe, knknr je tudi istočasno odločno pobijala drug ekstrem: pretiran individualizem, ki pod pretvezo, da stremi po polnem nsovršenju osebnosti zagovarja avtonomno moralo in ic pristaš Sporazum med Hitlerjem in Viljemom Hindenburgova izvolitev zagotovljena - Senzacija iz volilne borbe Berlin, 6. aprila. Na belo nedeljo je poteklo politično premirje, ki ga je vlada odredila za velikonočne praznike, da bi vsaj za nekaj časa prenehala bratomorna volilna borba. Takoj prvi dan, ko so bila javna zborovanja zopet dovoljena, je v Berlinu že tekla kri, Bilo je več volilcev težko ranjenih. Naravno je, da so vse tri politične skupine, to je »Železna fronta« in vse demokratske stranke, ki bodo kakor v prvem skrutiniju glasovale za Hindenburga, narodni socialisti, ki kandidirajo Hitlerja in komunisti s predsedniškim kandidatom Thalmannom v zadnjem tednu volilne borbe napeli vse sile, da bi čim več volilcev pridobili za svojega kandidata. O Hindenburgovi izvolitvi ne more biti nika-koga dvoma. Hindenburg je pri zadnjih volitvah zbral nad 18 milijonov glasov, medtem ko je bilo danih za Hitlerja nekaj nad 11 milijonov glasov, za komunista Thalmanna okoli 5 milijonov glasov in za Hugenbergovega nacionalca Diisterberga okoli 2 in pol milijona glasov. Hindenburgu je primanjkovalo nekaj nad 1C0,000 glasov za absolutno večino. Nikakega dvoma ne more biti, da bo Hindenburg izvojeval ogromno relativno večino, toliko prej, ker ni prišlo do sporazuma med Hitlerjem in Hugenbergom in gredo hitlerjevci osamljeni na- vo-; lišče, med tem ko niso nacionalisti postavili nilca-! kega kandidata in je Hugenberg pustil prosto iz-bero svojim pristašem. Ne samo, da se je tako zva-na harzburška fronta ali narodna opozicija že davno pred prvim glasovanjem razbila, temveč danes sta obe krili harzburške fronte v ostrem medsebojnem sporu. Hitlerjev tisk ostro napada Hugenberga in mu očita, da se je med vojno skrival v zaledju in da je dane« s denarjem, ki ga je takrat prispeku-liral, postavil na noge svojo stranko. Hindenburg bo torej vnovič zmagal, toda nedeljske volitve bodo kljub temu velike važnosti, ker bodo pokazale, ali so stranke reda napredovale j v primeri z zadnjimi volitvami, ali pa Hitler in ko-I munisti. Vlada skuša vplivati na volilce z raznimi razkritji na račun narodnih socialistov. Ta razkritja bodo gotovo prinesla veliko škodo Hitlerju. Silno zanimivo je poročilo bavarske vlade o Hitlerjevih pripravah za državni udar, ki bi se bil moral izvršiti 13. marca, t. j. na dan prvega glasovanja. Hitlerjevci so računali, da se bodo ta dan polastili oblasti. Po vaseh in po mestih so že določili osebe, ki naj zasedejo mesto županov in orožniških poveljstev. Dan je bil ukaz, naj hitlerske udarne čete zasedejo pošte in brzojavne urade in vse vainejie postojanke v mestih. Tudi talci so bili že določeni iz vrst Hitlerjevih nasprotnikov. Ko je policija na dan volitev poklicala k sebi nekatere hitlerjevce, so ti ošabno nastopali in grozili, češ, po polnoči bodo lahko drugače govorili s policijo! Hitlerjevci so med volilce delili liste s pozivom, naj ti izjavijo, da bodo glasovali za Hitlerja, sicer pridejo njihova imena na indeks. Delili so tudi neke vrste znamke, ki naj bi posestnikom dale pravico do dobrih mest v Hitlerjevem kraljestvu. Narodni socialisti so obljubljali, da ne bo treba več plačevati dolgov, ko prridejo oni na vlado. Zato se je zgodilo, da se je nekaj dni pred volitvami mnogo dolžnikov branilo plačevati svoje dolgove. Neki Hitlerjev pristaš je na nekem kmetskem zborovanju obljubil, da bo Hitler po izvolitvi razdelil med kmete zemljo in poleg tega 20.000 mark na glavo! Hitlerjevci se posebno trudijo, da bi pridobili zase delavske mase. Pri tem jim pomaga brezposelnost in njihove udarne čete se večinoma sestavljajo iz brezposelnih, ki si s tem služijo kruh. »Vossische Zeitung« je razkrila, da dajejo hišni posestniki svoje zgradbe na razpolago tem četam in tudi posameznim hitlerjevcem zastonj, ker računajo, da jim ti ne bodo zaplenili hiš, ko pridejo na vlado. Mnogo simpatij je Hitlerjeva stranka zgubila pri proletarijatu radi manifesta bivšega pre-stolnega naslednika, v katerem je ta izjavil, da Ho glasoval za Hitlerja. Hitlerju sovražni listi so takoj zgrabili za ta dokument in dokazujejo, da ne financira Hitlerja poleg nemških industrijcev nihče drugi kakor sam Wilhelm. Poslanec Gobbels se ie na vso moč trudil, da bi preprečil objavo presto-lonaslednikovega manifesta. Hitlerjevci ne marajo, da bi prišle na dan zveze med Hitlerjem in Holien-zollerci, ki so še danes obsovraženi med nemškim proletarijatom. Hitler je porabil že okoli 6 in pol milijonov mark za volilno agitacijo in precej tega denarja je prišlo iz Doorna, kjer preživlja svoja zadnja leta cesar Viljem. Hohenzollerci so s pre-stolonaslednikovim manifestom hoteli opozoriti Hitlerja na njegove obljube in pri tem poudariti, da so pripravljeni podpirati ga z denarjem edino pod pogojem, da ta privoli njihov povratek v Nemčijo. Kljub dobro organizirani borbi proti njegovi stranki upa Hitler, da bo število svojih glasov v nedeljo dvignil. Hitlerjevci so razvili namreč silovito volilno propagando in Hitler sam ima vsak dan 3 do 4 volilne govore. Črna lista Hitlerjevih nasprotnikov Berlin, 6. aprila. Pruski notranji minister Severing je izročil notranjemu ministru C.ro-nerju poročilo o tajni organizaciji narodnih socialistov in o mobilizaciji, ki so jo izvršile udarne čete nu dan 13. marca. Poročilo je se-mnvljeiio na podlagi listin, ki jih je zaplenila pruska policija v prostorih udarnik č«t. Ugotovljeno je, da imajo narodni socialisti špio-nnžno slnžbo v vseh državnih uradih. Sestavili so že listo uradnikov, ki bi jih odpustili, in listo drugih, ki bi jih obdržali v službi, ko hi zavzeli »»last. Na črni listi so jiosebno sodniki, ki so se upali obsoditi Hitler jevce. Ilitler jevske udarne čete so izvrstno organizirane, njihova organizacija je mnogo bolj razširjena kakor javnost domneva. V njihovih vrstah vlada strogo disciplina in podrejene, ki bi ne izvršili ukazov svojih predstojnikov, zadene lahko tudi smrtna kazen. Na podlagi teh razkritij bo državno pravd-ništvo dvignilo obtožbo radi veleizdaje proli nekaterim osebam. Berlin, 6. aprila tg. Objava pruskega notranjega ministra o mobilizacijskih načrtih narodnih socialistov bo imela najprej to posledico, da bodo strožje nadzorovali napadalne oddelke narodnih socialistov. Na konferenci deželnih ministrov, ki je bila včeraj v državnem notranjem ministrstvu, so sklenili za bodoče enotno postopanje policije. Odslej bo poslopala policija proti narodnim socialistom vselej, če bo le jKMlan sum. Francija in Anglija edini v vprašanja Podonavja Pariz, 6. aprila, tg. Po francoskih željah naj bi najbolj prizadete podonavske države opustile svoj zlati standard in svoje valute stabilizirale nekoliko nižje, da se olajšajo notranji državni dolgovi in zniža nivo cen. Na to naj bi se po Flandinovem načrtu konvertirala vsa stara donavska posojila po nižji obrestni meri in konsolidirala z jamstvom velesil, obenem naj bi se dovolila nova dolgoročna posojila in zopet uvedla ostra finančna kontrola. Francija in Anglija sta odločeni, da izvedeta svoj načrt tudi brez pomoči Italije in Nemčije, in celo proti njima. Posebno Anglija je pod pritiskom treh velikih bank londonske Cily, ki so pred polomom, če ne pride takoj do sanacije podonavskih držav. »Matin* poroča, da bo Nemčija na konferenci štirih velesil izjavila, da pristaja na angleško-francoski ekspoze o stiski v podonavskih državah, da pa ne odobrava predlaganih pomoči. Če mora Nemčija prevzeti produkcijo podonavskih držav, bo zahtevala, da se njena kupna moč pomnoži s tem, da se Nemčiji olajša možnost prodaje njenih izdelkov. Tudi Italija se bo izjavila slično, ker noče niti izgubiti svojega vpliva v srednji Evropi, niti dovoliti, da se ojači Jugoslavija. Za takojšnjo pomoč podonavskim državam je potrebno, da ustvarijo te države gospodarski blok in med seboj dovolijo prednostne carine za 10% pod sedanjimi carinami največ ugodnosti. Diferenciranje po kategorijah blaga ali po posameznih članicah bloka ne bi bilo umestno, prednostno postopanje pa se ne sme zopet indirektno onemogočiti z omejitvami uvoza, kon-tingemtiranjem in drugimi varčevalnimi odredbami. Dalje pravi »Matin«, da se morajo vse štiri velesile odreči pravici največjih ugodnosti in dovoliti podonavskim državam prednostne carine bre7, vsakršne protidajatve. Finančna pomoč bo v tem, da se zaenkrat dovoli prehodno posojilo 10 milj. funtov ali 1 milijarde frankov. To pa mora biti v zvezi z obsežno finančno in valutno reformo naziranja, da je človek sam sebi norma in zakon. Krščanstvo je na etičnem in gospodarskem polju vedno odklanjalo takšen liberalizem, ki za sebe zahteva v vsakem oziru vso svobodo in nima nikakih socialnih ozirov na družbo. Ta pretirani individualizem se na idejnem in verskem polju javlja kot od Boga in družbe emancipiran človeški duh v znamenju liberalizma, v gospodarstvu pa kapitalizma. V nadaljnem članku bomo torej poskusili pokazati pot, kako med nami učinkovito uveljavljati pravilno razmerje med osebnostjo in družbo, ne da bi se pustili niamiti i boljševi-škim kolektivističnim idealom. v podonavskih državah, da se prepreči posebno v Avstriji, Madjarski in Jugoslaviji koncem aprila generalni moratorij. Podonavske države naj o p ti ste zlati standard in sprejmejo enotno valuto Praga, 6. aprila, tg. Angleški predlog, ki ga objavlja Pertinax, da naj namreč vse podonavske države opustijo svoj zlati standard, še preden dobijo finančno pomoč velesil, jc povzročil na češkoslovaškem veliko pozornost in po dosedanjih prvih vesteh listov tudi ogorčenje. Gre za poskus, da se vsili podonavskim državam enotna valuta. K temu češkoslovaška ne more dati pristanka. Presenetil pa je tozadevni pristanek Francije, ki more vendar vedeti, da gre pri tem za angleški napad na francosko zlato. Uradni češkoslovaški pres-biro piše: Pri tem gre samo za privatne vesti, ki temeljijo le bolj na domnevanjih in jih je treba sprejeti z največjo previdnostjo. Gotovo je, da more za srednje evropske države priti vpoštev samo vprašanje konsolidacije dolgov in da bi morale vse udeležen države odkloniti vse valutarne poskuse kot skrajno nevarne. Z merodajne strani se dalje zagotavlja, da so v finančnem odboru Zveze narodov postavili angleški Slani to tezo že preje. Zaupna razprava o tem pa ni dovedla do enotnega stališča. Opustitev zlatega standarda bi sicsr prinesla srednjeevropskim državam nekatere koristi, obenem pa bi jim grozile tudi nove nevarnosti, katerih dalekosežnost je zapadnim politikom popolnoma neznana. Češkoslovaška bo vztrajala na stališču, ki sta ga ponovno poudarjali vlada in narodna banka, da se namreč ne smejo delati nobeni valutami eksperimenti in da nihče ne sme izpodkopavati češkoslovaške krone. Češkoslovaška bi se lepo zahvalila, če bi morala plačati tako ceno za gospodarsko zbližanje podonavskih držav. Nihče ne more z absolutno gotovostjo določiti čas in nivo, na katerem bi se mogla valuta ustaviti, če bi se opustil zlati standard. Pa tudi eventualnih koristi ni mogoče določiti, ker so vsi inozemski dolgovi (eh držav izraženi v zlatu, kar je pri tem me-rodajno, dočim obseg notranjih doleov v največ slučajih ne bi prišel vpoštev, Češkoslovaška bo vsekakor vztrajala neomajno pri zlati valuti in češkoslovaški kroni. Pariz, 6. aprila. A A. Po poročilu iz Ilelsings-forsa je na Finskem bil uveljavljen zakon, ki se ž njim razveljavlja dosedanja prepoved točenja alkoholnih pijač. Otvoritev konference štirih London. 6. aprila, tg. Konferenca Štirih velesil se je ob 14.30 sestala k prvi seji v posvetovalnici Foreign Offieiea. Pred sejo je angleški ministrski predsednik MacDonald priredil delegatom kosilo. Seje so se udeležili: za Nemčijo državni tajnik BiiIow, nemški poslanik v Londonu Neurat in mi-nisterialni direktor Posse, zn Italijo zunanji minister Grandi, Beneduee in de Michelis, za Anglijo MacDonald kot predsednik konference, finančni minister Neville Chamberlaln, zunanji minister sir John Simon in trgovinski minister Runeiman, Francijo jxt sta zn stopala finančni minister Flandin in francoski poslanik v Londonu de Fleriot. Na koncu prve seje se je izdal kratek komunike, ki prav za prav ne pove nič in samo ugotavlja, da se je Imenoval posebni odbor strokovnjakov, ki bo zboroval do druge seje konference, katera bo v četrtek popoldne ob 14.30. Ta odbor inta proučevati samo finančno stran podonavskega problema in se naslanja pri tem na poročilo finančnega odbora Zveze narodov. Vsako državo zastopa pn en delegat in je do sedaj znan samo strokovnjak Anglije finančni tajnik Frederik Leith-Ross, Nemčijo pa bo najbrž zastopal Krossingk-Sclnverin. Tardieu poroča Pariz, 6. aprila, tg. Francoska vlada je imela danes dopoldne v Elizeju izredno sejo ministrskega sveta pod predsedstvom Doumerja. Tardieu ,ie poročal o svojih razgovorih v Londonu z MacDonaldom in ostalimi člani angleške vlade. Obenem je dal Tard ieu podpisali dekret, s katerim se imenuje senator Paul Boneour kot naslednik Brianda za stalnega francoskega delegata pri Zveri narodov. Notranji minister Mahieu pa si je dal podpisati dekret, s katerim se določajo nove volitve za francosko zbornico na 1. in 8. maja. Trgovinski minister Rollin je dobil pooblastilo, da potuje k otvoritvi milanskega velesejma. Naročita TPD Belgrad, 6. aprila. Trboveljska premogokopna družba je dobila danes naročilo za premog za mesec april. Kvota je zmanjšana za 60% v primeri z lanskim letom. Pogajanja za tekoče leto sc bodo vršila prihodnje dni. Delo v rudarskih revirjih Trbovljah, Hrastniku in Zagorju se bo pričelo jutri in bo zasigurano do konca tega meseca, ko bodo pogajanja končana. Nove znamke Bolgrad, 6. aprila. AA. S 1. aprilom so bile Izročene prometu nove poštne znamke po 0.75 in 1.50 Din. Znamke po 0.75 Din so namenjene za lepljenje na dopisnicah in razglednicah za notranji ]>romet, znamke po 1.50 pa za pisma v notranjem prometu in za razglednice za inozemstvo. Stran iz. »SLOVENEC«, dne 10. aprila 1932. fitev. 82. Deklaracija nove vlade Pojasnila k zakonu o neposrednem davku * Belgrad. <>. aprila. I. Veliko število občinstva. ki jo zasedlo že \ ranili urali okolico narodne skupščine, je pričalo, tla je zanimanje za novo vlado splošno in da je javnost nestrpno pričakovala i/, ust novega predsedniku vlade ilr. Muvinkoviču no\ ili smernic, kijih namerava nova vlada zasledovali po položaju, ki je nastopil z deinisijo Petru / i v ko \ iču. Vse galerije narodne skupščini' m> bile nabito polne, Zanimivo je bilo predvsem opaziti, ha zemlje, v dolnjem loku pri Požarevcu 3.600 ha in pri Smederevu 3.700 ha. Iz ostalih krajev poročila še ni. npr. Tudi Dolcjska je močno poplavljena. Južno vreme, močan jug in dež sta pričela z veliko naglico topiti sneg, katerega smo letos imeli kur preveč in ki je bil po nekaterih krajih, koder so bili zameti, nad poldrug meter visok. Zato jc pričela Krka urno naraščati ler je prestopila bregove, več kakor dva metra nad normalno višino. Vsi vrtovi ob Krki so globoko pod vodo. Na perišče v Novem mestu pa sploh ni mogoče priti. V gorenjem toku pri češči vasi sta Krka in potok Temenica poplavila vse travnike in vsa polja do Prečne, približno dva kilometra daleč. Tudi od Hrvaškega broda tlo čtjčje mlake je vse pod vodo. Kaj bo s posetvami nn teh poljih? Vse bo pregnilo, vse se bo uničilo. Že tako jc naše kmetsko ljudstvo udarjeno s tem, ko je sneg tako dolgo ležal, sedaj pa jc nastopila še poplava. Pridobivajte novih naročnikov! O vremenu Vse mi gre narobe. Hotel sem napisati nekaj prav novega in posebnega, rekoč: »Napisal bom nekaj takega, česar še ni bilo, o čemer ni še nikoli nihče pisal in govoril.« Dan na dan sem hod.il okrog in skušal misliti na kaj takega. Pu mi le ni prišlo ničesar na mar. Včeraj pa je prišla naša perica k meni in rekla: »Ježeš, saj sle kar bolni!« Dejal sem: »Gospa, rad bi si nekaj izmislil, kar bi kar treščilo v svet, nekaj takega o čemer ni še nihče govoril, nekaj takega, kar bi zaradi novosti vleklo in obenem osvežilo ljudi s svojo močjo.« Zasmejala se je in rekla, da sem špasen gospod. Tako je z menoj: če sem resen, se mi smejejo, če se pa šalim, so resni drugi. V tem slučaju sem perico naglo zavrnil, čes, naj mi kaj resnega svetuje. Pomislila je in rekla: »Slike za vezenje.« Odklonil sem slike za vezenje in jo še prosil, naj še pomisli. S škatljo za čaj v roki je nekoliko pomišljala jn mi slednjič svetovala, naj pišem o vremenu, ki se ji je zdelo v zadnjem času nekam živahno. Po tem trapastem nasvetu si kar nisčm in nisem mogel izbiti vremena iz glave in dati kaj drugega vanjo. Seveda, vreme je zdaj res strašno, vsaj zdajle, ko to pišem, ln dasi ne bo slabo, ko boš to bral, bo pa vendarle kmalu slabše. Z našega stališča je vreme zmeraj strašno. Vreme je kakor vlada: nikoli nam ni po volji. Paleti pravimo, da je taka vročina, da se bomo zadušili. Pozimi spet, da je mraz, da nas bo konec. Spomladi in jeseni tudi ni vreme brez napak, ker ni ne tako ne tako in zahtevamo, naj se že vendar ustali. Če je lepo, rečemo, da bo zemlja razpokala od suše; če dežuje, molimo za lepo vreme. Če mi,ne december brez snega, izprašujemo vsi nejevoljni, kam so naše stare, dobre zame in govorimo, kakor bi nas kdo osleparil za nekaj, kar smo kupili in plačali. Če pa sneži, preklinjamo, da nas je kot kristjane lahko sram. Prej pač ne bomo zadovoljni, dokler si ne bo vsak človek napravil svojega vremena in ga obdržal samo zase. Če se pa to ne da napraviti, pa rajši nočemo imeti nobenega vremena. Vendar mislim, da le nam, meščanom, ni nobeno vreme všeč. Na' deželi je pri roda doma in je zato prijetna v vseh svojih oblikah. Ali more biti kaj lepšega ko sneg, ki na gosto in počasno naletava v skrivnostnem molku in pokriva z belo odejo njive in drevje, ko za veselo ženitovanjc! In kako je krasno, ko se sprehajaš po trdo zamrznjenih tleh, ki kar zvenčijo pod koraki! V tenkem, rezkem ozračju ti kri kar žubori. In iz dalje slišiš lajež ovčarskega |isa in nežni, jasni otroški smeh, ki odmeva ko glas zvona čez nehodne gore. Pa drsanje! Kakor bi imelo jeklo krila, drviš po ledeni gladini in ko godba zveni krog tebe. — Kako čarobna je tudi |>omliid! Sveže, zeleno, tako čisto in svetlo kukajo nežni lističi in so polni veselega upanja ko človečki, ki boječe stopajo v šumni svet. Sadno drevje je v oblaku nežne krusote, jc polno rožnatih, belih cvetov, je kakor vaško dekle v pražnji obleki in so hišice vse nališpane. Po gozdovih pa se razlega klic kukavice. — In poletje s temnim, temnim zelenjem, polno uspavajočega brenčanja, šepetanja deževnih kapelj, ko lističi prisluškujejo tajnostim in po gozdnih stezah okleva polmrak. In jesen! O, kako žalost 110-lo|>n jc jesen v zlatem ognju in umirajoči krasoti pisanih gozdov, v krvavordečih solnčnih zahodih in večernih meglah, polnih strahov! Kako je lepa v bujnih vrstah ženjic, v težko obloženih sadnih drevesih, v klicih poljskih delavcev in v gostijah. Celo dež, sneg in toča so nam zunaj le kot koristni služabniki prirode. In celo burja se nam ne dozdeva slabša ko vihravi jug, če ju srečamo med grmičevjem in plotovi. Toda v mestu — v mestu nas pri roda v nobeni obliki ne razveseli. Zakaj, belež naših sten je v kadeči sc solnčni sopari mehurčkast, sajasti dež nnpravlja mlakuže in blato, sneg se dviga v črnikastih kupih, ledena burja pa žvižga po medlih cestah in tuli okrog vogalov, ki jih razsvetljuje plapolajoča plinovka. Po mestih je vreme, ko škrjanec v pisarni: na nnpnčnem kraju je. Mesta bi morala biti pokrita s slekle-110 streho, segrevati bi jih morala centralna kurjava. Vreme jc kinetiško dekle: v mestih ne napravi dobrega vtisa. Tu je kar odveč. Svobodni. prisrčni smeh in močni glas, ki sta bila v vasi slišati tako veselo, se spotakneta ob oliko mestnega življenja in prirodno vedenje nam je kar nadležno. Zadnjič nas je kar tri dni osrečevalo vreme z neprestanim deževjem. Bil sem ko mrlič. Naš bližnji sosed gre vsak hip na vrl in pravi, da Ui to vreme neizmerno koristilo kmetom. Saj s« nič ne razume na take zadeve, a odkar je imel lani gredico kumar, misli, da je že veleposestnik in tako govori, da bi mislili ljudje, da je poljedelec »na razpoloženju«. Vendar upajmo, da ne govori napak in bo to vreme res komu koristilo. Meni. na primer, zelo škoduje. Obleko in dobro voljo mi pokvarja. Saj dobro voljo bi še kako utrpel, ker je imam veliko v zalogi. Zelo me pa žalosti, da v burji in snegii tako zelo propadajo moji dragi, stari klobuki in pa moje hlače, ki se prezgodaj ponosijo iu postarajo. In kaj se je zgodilo z mojo novo, spomladansko obleko! Kako je bila lepa! A zdaj. zdaj visi in je vsa blatna in je kar pogledati ne morem. Vsega tega je kriv moj prijatelj. Jaz ne bi bil šel onega večera ven, če njega ne bi bilo. Ko je prišel, sem jo baš primerjal. Komaj me je zagledal, je zatulil in razprostrl roke, češ, da je videl »njo«. Vprašal sem ga: »Ali mi zadaj dobro pristoja«? »Izborno, prijatelj«, je odvrnil in vprašal, ali pojdem z njim. Najprej sem dejal, da ne pojdem. Pa me je nahrulll, češ, človek s tako obleko nima pravice biti doma. Lep večer je bil in sem šel z njim. Ko sem prišel spet domov, sem se slckel, si nntrl telo z vinskim cvetom, vtaknil noge v toplo vodo, si dal gorčični obliž 1111 prsi. pojedel skledo ri-četa. izpil kozarec grogn, si 7. lojem namazal nos in šel v Dostelio. (Konec prih.) Stran 4. »SLOVENEC«, dne 7. aprila 1932. Štev 79. Ljubljana 9redno si napudrafe obrat, ne pozabite si Vašo kožo masirati z NIVEA-CREME Puder drži mnogo bolje in kožne znojnicesene zapro. Prodre globoko v Va-o kožo iu jo očisti prahu, ostankov pudra itd. Koža ostane mladostno sveža in odstranjuje vse gube. Posledica zanemarjenih kožnih znojnic so izpuščaji, sojedci in ostale nečistoče kože, kar se z Nivea Creme more odstraniti. Nivea-Creme vsebuje koži soroden Eucerit, na čemur temelji njeno edinstveno pomladujoče delovanje. Nobena druga krema ne vsebuje Eucerita! Zvečer lahko odstranite puder z Nivea-Creme brez vsakih bolečin. Doze: Din 5'- 22'— Tube: Din 9 — 14 — JujOSl. P. Belerstiorf & Co. d. t. o. j., Maribor, Gregartičeva ullcJ 24 Pomladansko razpoloženje na trga Ljubljana, 6. aprila. Današnji tržni dan je kazal pravo pomladansko razpoloženje. Poleg vseh vrst živil, ki jih na vsak tržni dan pripeljejo okoliške kmetice, je bilo danes na prodaj zlasti mnogo sadnih dreves ter vsakovrstnih vrtnih in poljskih semen. Sadnih dreves je bilo vseh okrog 2500 komadov, največ jablan. Iz Škofje Loke so pripeljali 7 voz, iz bližnjih Dravelj pri Ljubljani pa en voz jablan. Iz Dragomlja je tamkajšnji sadjcrejcc Grad pripeljal na trg 100 breskovih drevesc. Na splošno je bila kupčija s sadnim drevjem bolj slaba, ker se pomanjkanje denarja na kmetih vedno bolj in bolj občuti. Jablane so prodajali po 8—10 Din, hruške od 8—i2 Din, pritlične hruške po 7 Din, češplje po 9 Din, češnje po 9 Din, marelice po 10 Din, breskve po 8 Din, orehe od 15—20 Din. Za Jugoslovansko knjigarno so razpostavile tisoč vrečic in škruicljev prodajalke drobnih vrtnih semen ter podobne robe. Grah je bil 5—7 Din liter, korenje 2.50 Din liter, kolerabe, salata in kumarice po t Din kuhinjska žlica. Čcbuljček so prodajale ženske: rumenega z Dolenjskega po 5—6 Din liter, rdečega z Gorenjskega pa po 7—8 Din liter. Izredno mnogo so pripeljali kmetje krompirja na trg. Na Sv. Petra nasipu so zavzeli ves prostor od Zmajskega do Frančiškanskega mostu. Še ob 11 dopoldne je stalo tamkaj 41 voz krompirja. Najvišja cena za krompir je bila Din 1.25 za kilogram, slabši krompir pa se je lahko kupil tudi po t Din kilogram. Zadnji semenski krompir so prodajali po 1.50 Din za kilogram. Sadni trg je bil danes bolj skromen. Bila so naprodaj večinoma izbrana, boljša jabolka po 6 do 7 Din kg. Orehov skoraj zmanjkuje na trgu, jedrci so po 15 Din kg. Tudi zelenjave je zdaj na trgu bolj malo. Več pa so prinesli na prodaj raznih rož v lončenih vrčkih. Cene romani pa so tako različne in tako odvisne od raznih vrst in kvalitete, da jih ni mogoče podrobno navajali. Vsekakor pa so se tudi rožam cene znatno znižale. Gospodom naredimo po meri elegantno obleko ter površnik i/, dospelih modnih vzorcev iz angleškega in češkega blaga Fran Lukič, Stritarjeva ul. št. 0 Kaj bo danes? Drama: Kar hočete . Red A. Opera: -Večni mornar . Red B. Zbornica za TOI: Predavanje svetnika dr. T. Lubr»;e\vskega: O gospodarskem položaju Poljske m trgovinskih oduošajUi med Jugoslavijo iu Poljsko Ob H'. ■ Delavska. zburnitu: Fotografsko predavanje g. Cvetka Šviglja. Ob 20. Kotno službe imajo lekarne: mr. Su-nik. Marijin trg o iu nir. Kurall. Gosposvetska c. 10. * 0 Vseslovanski kongres narodnih no-. Kakor snm že poročali, se bo vršil začetkom meseca sepiembra ob priliki jesenske razstave tudi vscslo-vanski kongres narodnih noš. Že sedaj vlada izredno veliko zanimanje za ta kongres in za veliko svečanosti, ki se bodo tedaj vršile ^ Ljubljani. Poleg Poljakov in Cehov, ki so se prijavili v velikem številu, so zanesljivo obljubili svojo udeležbo tudi že Francozi in Švicarji. Zadnji pridejo z godbo. Tudi za izlete vlada že precejšnje zanimanje. Ti izleti se bodo vršili v razne kraje države. posebno pa na morje. Omeniti moramo še, da bodo izvajane med zefo bogatim sporedom še razne narodne igre. stari narodni plesi, prikazano l>o ustoličenje na Gosposvetskem polju, dalje bo tedaj bajna razsvetljava v Ljubljani itd. Ljubljana bo torej doživela meseca septembra velike in krasne prireditve. 0 Velik uspeh razstave »Živalice«. V torek zvečer jc bila zaključena razstava Živalice« na velesejmu, ki je uspela nepričakovano dobro. Razstavo je obiskalo v štirih dnevih okoli 10.000 obiskovalcev. Skoraj vse razstavljene živali, ki so bile na prodaj, so bile tudi prodane. Razstavljal-cera, ki so v razstavo vložili mnogo iskrenega ide- alizma in požrtvovalnosti, čestitamo k tolikšnemu uspehu! .0 Belgrad bo odločal o reduciranih železničarjih. Od železniških delavcev, ki so bili zadnje tedne reducirani, do sedaj ni bil sprejet v službo še nihče, prav tako noben reduciran dnevničar. Ljubljansko železniško ravnateljstvo je predlagalo v Belgradu, naj se zopet sprejme na delo 90 delavcev in 30 dnevničarjev. Vendar pa iz Belgrada še ni dospel odgovor in odobritev tega predloga. Strojniki v kurilnici, 30 po številu, ki so izgubili položaj nastavljencev in so bili ponovno sprejeti kot profesionisti, odpošljejo v četrtek zvečer posebno depulacijo v Belgrad, kjer bodo prosili, naj se jim zopet priznajo pravice in ugodnosti nastavljencev. Upajo, da bodo s svojo prošnjo uspeli. 0 Tujski promet v Ljubljani. Kriza je povzročila, da tujski promet v Ljubljani stalno pada. Meseca marca je obiskalo Ljubljano skupno 3185 ljudi, od lega ie bilo 1693 trgovskih potnikov iu 1492 drugih tujcev. Prenočnm je bilo 6692. Med tujci jo bilo 2650 moških in 535 žensk. Do 5 dni se jih je mudilo 1781, do 15 dni 982, nad 15 dni 422. I/. Jugoslavije jih je bilo 2265, iz Češkoslovaške 136, iz Bolgarije 1, iz ostalih slovanskih držav 29, j z Avstrije 313, iz Nemčije 156, iz Madjarske 16. iz Anglije 7, iz Francijo 13, iz Romunije 9, iz Italije 166, iz Grčije 5, iz Albanije 1, iz ostalih evropskih držav 25, iz izvenevropskih držav 14. 0 Zahvala, iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam darovali jedila ali denar in nam s tem omogočili, da smo mogle za praznike obdarovati 63 revnih družin. — Jug. društvo akademičark »Savica«. © Velika tatvina ob meji. Ljubljanska policija je dobila obvestilo od celovške policije, da je bila v Podrožci iz avstrijskega poštnega vagona lipra-dena poštna denarna vrečica, v kateri je bilo 20 tisoč šilingov, približno 160.000 Din našega denarja. Koroške oblasti sumijo, da je tatvino izvršil neki Peter Lunč iz Sv. Jakoba v Rožu in da je pobegnil v Slovenijo. 0 Prijet svetovni pustolovec. Policija z Rakeka je včeraj privedla v Ljubljano nekega 22 letnega Karla Kovačeviča iz Pečuja, vendar pa našega državljana. Naši obmejni policiji so ga izročile italijanske oblasti. Kovačevič je namreč tu zagrešil več sleparij, tatvin in pustolovščin. Pri zaslišanju je izpovedal, da se je klatil že po vsem svetu. Iz Avstrije je odšel v Nemčijo, se tam vdinjal za mornarja, bil v Kanadi, iz Kanade se je vrnil v Evropo in sicer v Francijo, napravil majhen skok v Alžir, od tam je odšel v Italijo, kjer pa so ga v Benetkah zaprli. Ker bo moral tu dajali odgovor za muogo starih grehov, bo moral že nekaj časa krotiti svojo pustolovsko in potepuško žilico v zaporih ljubljanskega sodišča, kateremu je bil izročen. ftovo mesto V bolnišnici usmiljenih bratov * Kamliji leži kar devet moških, ki so se zadnje dni ponesrečili ali pa bili napadeni. Jože Slak, 18 letni posestnikov .^in iz Dol. Giobodola pri Mirni peči, se je vračal v nedeljo zvečer domov. Naenkrat pa sla ga sredi polja napadla dva fanta: Janez in Loize R. z noži m iu uiu zadala več ran v hrbet iu levo roko. — Strel v nogo je dobil 17 letni posestnikov sin Auton škrinjnr iz Crešnjlce pri Metliki, ko je šel v ponedeljek zvečer k sosedu, ki ima trafiko, po cigarete. Med potjo je srečal nekega moškega, ki je nad njim zavpit: .Stoj! Kdo si? - škrinjar mu je sicer povedal, a oni je z lovsko puško ustrelil proti njemu. Strel ga je zadel v stopal leve noge. — V Dol. Suhadolu pri Brusnicah je sedel zvečer doma za pečjo 36 letni posestnik Jože Bobič. Naenkrat pa prihruje v sobo neki poznan moški in ga z odprtini uoZetn napade. Ranil ga je na prsih. — 2. aprila zvečer se je vračal iz vinograda, kjer je popoldne delal, 21 letni posestnikov sin iz Vel. Podljubna Jože Bukovec. V temi so gu iz zasede napadli trije moški, kateri pa ni poznal, .s kolini in ga pretej i.. Pobili so ga na tla ter ga pustili ležati v nezavesti. — Baje zaradi starih računov je neki A. Ž. sunil v .stegno desne noge Jožeta Papeža, 19letnega pos. sina iz Orešja pri Šmarjeti, ko se jo ta vračal zvečer domov. — Pila sta skupaj 55 letni užitkar iu njegov sin tam nekje pri Brusnicah doma. Pa sla so začela nekaj prepirati iu se tako razvnela, da jc sin prijel za sleklenieo, v kateri je bilo vino, in udaril z njo očeta po glavi. Zadel ga je pod ušesom in mu zadal večjo rano. — Ostranič Franc, 55letni mizarski mojster iz Vinice pri Črnomlju, se je pred dnevi odpravljal z vozom v Karlovee po les za novo pohištvo. Komaj se je dobro vsedel na voz, so se mu splašili konji in prevrnili voz. Ostranič si je zlomil desno uogo pod kolenom. Moste pri Ljubljani Ob 25 letnem jubileju Prosvetnega društva v Mostah. Ponosni inlaj se je dvigal visoko nad streho prosvetnega doma v Mostah, naznanjajoč proslavo 25Ietnega dela prosvetnega društva. To društvo je bilo steber katoliške in slovenske misli. Slovenska beseda je orila in se vžigala v srcih domačinov, ki so si danes skovali srebrno lovoriko. Slavje srebrnega jubileja in pravega nesebičnega dela se je vršilo v nedeljo 4. t. ni. Že v soboto zvečer so pred polno dvorano dali društveni igralci »Zlatoroga«. Na slavnostni občni zbor je v nedeljo dopoldne poslala Prosvetna zveza g. prol. 1. Dolenca, ki je predaval o naši slovenski knjigi. Vsa njegova izvajanja so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Popoldne je društvo ponovilo predstavo ^Zlatorog«, ki je bila v režiji g. Fr. Pože-nela z uspehom podana. Ugajal je zbor Benečanov, še bolj pa zbor slovenskih Trentarjev in ples belih žena. Pelje je naštudiral prof. M. Avsenak, ples pa g. Rado Kristan. Tudi orkester »Sloge« je odlično pripomogel do lepega uspeha. — Škoda, da Trentarjev »Zlatorog« tako redkokdaj pride na naše odre. Je to ena najlepših naših iger. Zato smo g. Poženelu še posebno hvaležni. Zvečer so se zbrali krščansko in slovensko misleči Moščani v dvorani Ljudskega doma na družabni večer, ki je potekel prav tovariško in po domače, da so bili vsi zadovoljni. Ta slavnosl je naše medsebojne vezi tako utrdila, da sinemo v prihodnje pričakovati od svojega kulturnega dela še večjih uspehov. Kranj Pregled avtomobilov in motornih vozil, ki je bil radi zgodnjega termina in s tem v zvezi slabega \ remena že ponovno odgoden, se bo vršil v soboto 9. aprila dopoldne pred mestnim županstvom. Komisija bo pričela poslovati okrog 9. Pokopališka cesta je zadnje čase zkisti v onem delu od pokopališča pa do vrtnarja Erniana zelo v slabem stanju. Ta cesta, ki je bila prej po zaslugi občine prav lepa, se je zopet začela precej uporabljati za vožnjo z vozovi, posebno sedaj, ko z zemljišča za bodočo šolo vozijo gramoz. Ker je pokopališka cesla zelo 'rekventiraua, želimo, da se tod vožnja z vozovi kolikor mogoče reducira in da so pot primerno popravi in nasilje. Ustreženo bo številnim pešcem, ki so morali ob deževju prav občutno bresti po blatu. Dražba za dobavo in , vožnjo gramoza se bo vršila v pisarni okrajnega cestnega odbora v Kranju v ponedeljek 11. aprila ob 8 zjutraj za slede,če ceste: Kranj—Jezersko, Kranj—Moste—Kamnik, Komenda—Cerklje—Visoko, Šenčur—Adergas, Tacen—Vodice—Cerklje, Naklo—Kokrica—Šenčur. — Dražitelji morajo položiti kavcijo in potrdilo o plačanih davkih. Za vse ostale banoviuske ceste pa se bo vršila dražba istotam 18. aprila. Šoštanj Osebna vest. Pred dnevi se je poslovil gosp, Matija P a v I o v i č , dosedanji predstojnik finančnega komisarijata v Šoštanju, Premeščen je v Belgrad. V Šoštanju je bil spričo svoje taktnosti in delavnosti zelo priljubljen in spoštovan. Na novem mestu mu želimo obilo uspehov in zadovoljstva! Umrli so v marcu: Jožefa Touiie, Elizabeta Ma-rovt, Olga Aradjelovič, Frančiška Tomic, Vladimir Rodoman, Marija Sirigel, Ljuba Stenojevič. — Naj počivajo v iniru! Celje ©• Požar v Šmartnem. Včeraj, sredo 6. t. m., zjutraj ob pol 2 je stražnik obvestil požarno hrambo, da se vidi v smeri proti Šmartnem v Rožni dolini močan sijaj kakor od velikega ognja. V teku petih minut je bilo moštvo požarne brambe napravljeno za odhod in je odjadralo z avtomobilom proti Šmartnem. Ko so prišli v Šmartno so našli veliko gospodarsko poslopje posestnika Breclja Franca popolnoma v plamenih. Na lice mesta so prišli še gasilci iz Lopate in iz Gaberja, ki so so združili v borbo z zdivjanim elementom. Gašenje je oviral posebno hud veter, ki je divjal celo noč nad Celjem iu okolico. Gospodarskega poslopja ni bilo mogoče rešiti in jo zgorelo skoro do tai. Posestnik Brecelj trpi škode približno 50.000 Din. J3 Smrt v valovih naraslo Savinje. V torek 5. t. m. popoldne se je zgodila huda nesreča na Bregu pri Celj u. Okoli ,k)1 5 popoldne je prignal 32 letni posestnik Strajiier Matija iz Lise kravo h gostilni Pri mostu. Kravo je kupil isti dan na živinskem sejmu. Pri gostilni je privezal kravo na ograjo in se podal s posestnikom Oblakom Ivanom z Miklavževega hriba v gostilno, kjer sta izpila pol litra vina. Ko sta nato prišla zopet iz gostilne, jc krava Štrajherju ušla proti železniškemu mostu in se zakadila pod mostom v valove narasle in deroče Savinje. štrajher se je spustil za njo v Savinjo, a dočim je krava Savinjo srečno preplavala, je Štrajher na sredi vodo omagal iu izginil v valovih Savinje. Pri drugem železniškem mostu se je zopet prikazal na površju in klical na pomoč, a je takoj zopet izginil pod valovi, kjer je moral utoniti. Njegovega trupla doslej še niso našli. Štrajher je bil soliden človek, ki se je šele pred dvema letoma poročil in zapušča ženo. Bog naj mu da večni mir iu pokoj! ■Qr Predstojnistvo mestno policije opozarja vse one podjetnike, ki zaposlujejo inozemce, da so prispeli obrazci prošenj za dovoljenje zaposlitve v kraljevini Jugoslaviji, ki se jih naj poslužujejo v danem primeru v smislu svoječasne objave po kr. bsyiski upravi v Ljubljani. Obrazci se dobijo pri predstoj-nišlvu mestne policije. ■0" Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla v torek 5. t. m. popoldne v starosti 38 let Angela, Rihterjeva, žagarjeva žena iz Padeškega vrha pri Konjicah. Bog ji naj da večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa izrekamo naše sožalje.' Ptuj Umrl je ključavničarski mojster Franc Kukovee v 64. letu starosti. Blag mu spomin, žalujočim našo sožalje. Aretirana sta bila in oddana v zapore ptujskega okrajnega sodišča dva fanta iz Dragonje vasi pri Girkovcih, ker sta dne 3. t. ni. pretepla Franca Medveda in Vinka Vedlina ler ju z ročicami in vilami tako težko poškodovala, da so ju morali prepeljati v bolnišnico. Razen tega sta vplivala na priče, ki so bile pri pretepu navzoče, da bi zanju ugodno izpovedale. Nočna bitka se jc vršila pred nekaj dnevi v nekem tukajšnjem gostilniškem lokalu. Nekaterim bojevitežem se je zahotelo, da so pokazali svoje fizične moči, nc z noži ali koli — pač pa s pestmi. V pozni nočni uri je napravila ta bilka precej razburjenja med občinstvom, ki je bilo že v trdnem spanju, vendar ni ne mrtvih niti ranjenih, le neko-lil vo oteklih glav. Intervenirati je morala policija, ki je naznanila pretepače oblasti. RudotI Badjura: Smuška terminologija IT. pomnožena in izpopolnjena izdaja. Rudolf Badjura, pisatelj turističnih vodičev in avtor »Smučarja«, je izdal v samozaložbi Smuško terminologijo v drugi pomnoženi in izpopolnjeni izdaji. Svojo prvo zbirko smuške terminologije je priobčil pisatelj v dveh podlistkih »Slovenskega naroda- 1. 1914 dne 6. in 7. februarja, torej v času, ko je bilo naše smučarstvo šele v začetni dobi svojega razvoja. Po nadaljnjem zbiranju je izšla njegova pomnožena zbirka smuških terminov v listu »Šport« j v zimski sezoni 1920-21; ponatis te objave jo bila j 1. izdaja Smuške terminologije. Ker pa se je avtor zavedal, da I. izdaja njegove ■ Smuške terminologije ni bila in tudi ni mogla biti popolna, se je še dalje trudil na lem področju in tako smo dobili letos II. izdajo Smuške terminologije. Vsak smučar pa I udi vsi drugi, ki jim je mar čistosti slovenskega jezika, morajo to drobno, komaj nekaj nad eno polo obsegajočo brošurico kar najtopleje pozdraviti. Namen teb vrstic je opozoriti na važnost te knjižice. S slovensko terminologijo je skoro v vseli pa- ! nogah velik križ. 'Po pa največ radi tega, ker tisti, ki so poklicani, da izpopolnjujejo terminologijo v posameznih strokah, svojo nalogo ali napačno pojmujejo. rrli pa se za to drlo premalo potrudijo. Seveda je pri tem veliko kriva naša pretekla vzgoja. St- vse preveč tičimo v sponah nemške miselnosti, tako da se nam zdi tuje to, kar je v resnici naše. Ta stara miselnost in Ii stari vplivi ogrožajo tu li mlajše, ki so vzgojeni v norih političnih razmerah. Ti sprejemajo od starejših napake, a se jih ne zavedajo, ker ne poznajo vira, iz katerega izhajajo napake v izražanju. Opažamo namreč, da sc mlajši rod, ki ne zna nemški, ne zaveda, da uporablja vse polno germanizmov. Seveda ni temu sam kriv; to je njegov podedovan greh, ki se ga nili lic zavedo. Zalo moramo vsako delo, ki stremi za čistostjo naSega jezika, najtopleje pozdraviti in ga priporočati. A vrnimo se zopet k terminologiji! Po katerih načelih bi morali ustvarjati terminologijo, kjer jo le nimamo? Odgovor je lahko čisto preprost: po načelih naše narodne govorice. Za vsako stroko najdemo v slovenščini vse polno izrazov. Te je treba najprej zbrali, bodisi da so že napisani v besednjakih, bodisi da jih je treba šele med ljudstvom nabrati. Ti izrazi tvorijo podlago vsega potrebnega izrazoslovja. Manjkajoče izraze je treba seveda ustvariti. Tu se pričenja prav kočljivo in odgovorno delo, ki ga bo dobro opravil le tisti, ki se je vglobil v bistvo našega jezika, ima za to potreben dar in se zaveda odgovornosti prevzete naloge. Res je sicer, da raba uzakoni večkrat tudi napačno tvorjene izraze, a ti bodo kljub svoji udo-mačenosti vedno pričali o nezmožnosti tistih, ki so jih ustvarili. Badjura si je pri sestavljanju smuške terminologije izbral t isto pot, ki je po vsem rečeneni ediuo prava. Ker je zgodovinsko izpričano, du je bilo pri Slovencih razvito smučarstvo že pred 400 leti, je naravno, da imamo tudi svojo sinuško terminologijo. Valvazor nam v • Ehrc des Herzogtums Krain (I. del, poglavje XXVIII, sir. 588—586) pripoveduje, kako je smučarstvo udomačeno med fcločani. Kje naj torej iščemo smučarskih izrazov, če nc v domovini slovenskega smučarstva? Zato jc avtor Smuške terminologije šel že lela 1912 na Bloke, da nabere tam smuških izrazov. Bera besedi je bila bogata; saj je že za smuči same našel_ kar 5 izrazov (smuči, smuke, smuče, smučke, smučice). Zares smo lahko ponosni na našo pristno narodno snuiško terminologijo, avtorju Smuške terminologije pa gre hvala, da se ni ustrašil ne truda ne stroškov, ko je od 1. 1912. šo večkrat šel na Bloke, pa ludi v druge kraje, kjer se je nadejal, da bo slišal šo kaj neznanih izrazov. Kakor pripoveduje v Uvodu k »Smuški terminologiji , je mnogo ujel i/, ust Načela pri Sv. Ambrožu, Matevža Uršiča v Kamniški Bistrici, Janeza na Planini pri Sv. Križu, Derniča pod Goltcami, Mlekuža pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru in drugih. Ta imena navajam radi tega, da Se enkrat poudarim način, po katerem je Badjura zbiral smuške termine. Kako da se naši s porini smučarji niso popri- jel! narodne terminologije? Kako je mogoče, da bogata pristna domača terminologija zanje skoro ne eksistira? Po pravici toži avtor v uvodni besedi: »Pričakovati bi bilo. da bodo slovenski smučarji na to (domačo smusko terminologijo) ponosni in zato z neko posebno vnemo to od naših pra-dedov podedovano lepo in kulturno zanimivo narodno svojino čuvali ter se skrbno izogibali tujk in spačenih izrazov« (ski voziti, štis voziti, strmino voziti, kader sigurnih terenskih vozačev, udejstvo-vanje na dilah, dilcah, temelji smuške vožnje itd. itd ). Žal pa ni tako. Kakor da je že vsak čut /a naš jezik izginil I In tako se je bohotno razpasla neka posebna smučarska žlobodra po naših kočah, gostilnah, vlakih, na ulicah kakor tudi po dnevnikih ,predavalnicah in elegantnih dvoranah, da se Bog usmili. Vzrokov, zakaj je temu lako, smo se na kratko dotaknili že zgoraj, ko smo govorili o vplivu tuj-ščine na vse naše mišljenje in z njim ludi na izražanje. Poleg tega pa moramo pomisliti, da slovensko športno smučarstvo nima nikake zgodovinske zveze z onim smučarstvom, ki mu jo domovina Bloška visoka planota in ki govori o njem že Valvazor. Naše športno smučarstvo se je začelo razvijati oh zgledu smučarskega gibanja pri drugih narodih. pred vsem Nemcev. Iz tujine smo dobili moderne smuči in drugo smučarsko opremo, od zunaj pa smo sprejeli bislo po nepotrebnem izraze za to športno udejslvovanje, oziroma smo tuje, nemške izraze mehanično prevedli v naš jezik. Od tod take nemarne spake, kot vozač, sneg pika, šus i. dr. Prav .je in z veseljem moramo opazovati, kako naši smučarski prvaki tekmujejo s prvimi sporl-niki drugih narodov. S pridom se okoriščamo z moderno smučarsko opremo, ki so jo izumili športniki v deželah, kjer je ta šport radi prikladne,jšega sveta in daljših ter ugodnejših zim bolj razvit, docela nepotrebna pa nam jc tuja terminologija, ker imamo svojo, ki ni umetno napravljena, temveč pristno narodna. Dan za dnem čitaino in slišimo, kako je poslalo smučanje naš narodni spori, radi se tudi ponašamo, da so se na smučeh drsali že naši dedje pred več stoletji, smo pa prenemarni, da bi kazali tudi s pristno slovensko smučarsko govorico, da je smučanje naš narodni spori. Radi tega moramo Badjurovo ; Smuško termi- nologijo- iskreno pozdraviti in ji želeti mnogo mnogo uspeha, ki naj bo v tem, da si jo vsak smučar osvoji in zavrže ono spakedrano latovščino, ki se je tako bohotno razpasla. V prvi vrsti pa veljajo te besede smučarskim učiteljem in vsem, ki predavajo in pišejo o smu-čorstvu. Ti naj bi »Smuško terminologijo« ne le kupili, temveč jo tudi temeljito preštudirali. Še nekoga bi rad opozoril na slovensko smuško terminologijo, pa čeprav ostanejo te besedo glas vpijočega v puščavi — brate Hrvate in Srbe. Ti nimajo narodne smuške terminologije, kakor io imamo Slovenci. Namesto pa, da hodijo na posodo k tujcu, bi storili veliko bolje, če bi — svojemu jeziku samo v prid — črpali iz najsorodnejšega vira, to je iz žive slovenske govorice. Kakor nam tako se tudi njim prav slabo poda, če po nemški skije voze«, ko bi se lahko po domače smučali. Badjurova »Terminologija« pa je važna tudi za jezikovno znanost, ker je z izrazi, v njej prvič priobcenimi, lep prispevek k slovenskemu besednjaku. V njej je dalje tudi mnogo takih izrazov, ki jih bo moralo sprejeti besedišče zemljepisne in meteorološke terminologije. Naj navedem le dva primera: pridelani sneg — Schneeschild, Sehnee-brelt; podves, a. (Sneg odkopni v gorah najprej ob skalnih stenah. Tako nastane med steno in več metrov visoko snežno plašijo globoka poč. Nalo odkopni sneg ludi pod snežno plastjo na znotraj; ta praznina pod snežno streho je podvčs.) Razume so, da B.-ovo delo ne more biti popolno- Zato bi naši športniki morali iti za avtorjevim zgledom, iskati in si vestno zapisovati izraze, ki žive med narodom. Takih izrazov je golovo še vso polno, a treba jih je poiskali. Naj opozorim le na en primer! Pod štev. 242 »Terminologije« navaja B. izraz »zastrugk. Ta izraz je vzet iz ruščine in pomeni majhne žamete v vzporednih vijugastih oblikah po širokih snežnih poljanah, ki nastanejo, kadar žene veter sipke drobce snega, z njimi sein-teiija pomete in riše prav zanimive podobe. Ta oblika snega je tako značilna, da bi bilo čudno, če hI naša bogata ljudska govorica ne imela zanjo izraza. Podrobni pretres 'Terminologije« bi morda utegnil ugovarjati temu ali onemu izrazu, kar pa bi ne zmanjšalo vrednosti tega pravilno namišljenega oa s skrbjo in vestnostjo dovršenega dela. Iv. Tomine«. Ste v. 70. J SLOVENEC«, dne 7. aprila 1932. Stran 5. Koledar Četrtek, 7. aprila: Herman Jožef, spoznavalec; Hegezip. Novi grobovi ■j" V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal g. Franc R a k o v e c , magistralni oficijal knjigovodstva v pokoju. Pokopali ga bodo v petek ob 2 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim ostalim naše sožalje! ■f- V Ljubljani je umrl gospod Josip Klemene, posestnik. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! -f- X Stražišč-u je umrl Joško Schiffrer, učenec 4. razreda osnovne šole. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim starSeni naše iskreno sožalje! •j" V Kamni gorici je umrla 5. t. m. gospodična Roza Ž v a n , sesira pokojnega g. župnika Žvana v Dupljah pri Tržiču. Pogreb bo danes ob pol 11 na farno pokopališče. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje! + Pri Sv. jMikiavžu nad Laškim je 5. t. m. umrl v 79. letu starosti g. Martin Deželak, po domače Flis, iz Lož št. 8. Rajni je bil oče bivšega oblastnega poslanca g. Matevža Deželaka. Pokojni je bil izvrsten gospodar in umen čebelar, dolgoleten član občinskega odbora občine Marija Gradec in član načelstva Hranilnice in posojilnice v Laškem. V njegovo hišo zahaja »Slovenec« in »Slovenski Gospodar« že 50 let. Pogreb bo danes ob 10 na pokopališče pri Sv. Miklavžu nad Laškim. Pokoj njegovi duši, preostalim naše iskreno sožalje! Osebne ves Si ~ Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v organizacijski odsek gene-ralštabnega oddelka ministrstva vojske in mornarice peh. kap. I." razr. za generalštabne posle Vladimir Kalečak; na službo v 1. odsek poročevalskega oddelka glavnega generalnega štaba topniški kap. II. razr. za generalštabne posle Ernest Pelerlin — oba do sedaj generalšt^bna pripravnika; za poveljnika 1. baterije 8. topniškega polka topniški kap. II. razr. Ivan Kurelec; za upravitelja materijala vardarskega intendantskega skladišča intendantski podporočnik Rudolf Bogner in za upravitelja materijala kosovskega intendantskega skladišča intendantski podporočnik Vladimir Larin. Ostale vesti — P. n. novim naročnikom, lo le u, kateremu .je dejal pokoj. Peter, da ga je nektlo s stoli.-o, meni samemu pu je dejal kol tudi kasneje med prevozom v bolnico ostalim pričam izpovedal, da ga je stari Tinač . Tako je potekel cel dogodek, usoden radi posledic na katerih je umrl Peter Peternel iu nepri-.ieten radi preiskave same, ker je bilo težko dognati: ali jc povzročil udarec s klopjo smrt ali lučaj s kamnom s strani Pogačarja samega, kar nekatero priče zanikajo kot tudi zdravniško izvedeniško mnenje. Zaslišani so bili nato po vrsti vsi obdolženci. Nato je bil zaslišan kot priča zdravnik tir. Julij Polec: K meni sta 'pripeljala Pogačar in Možek ranjenega Petra, ki je bil sicer malo vinjen, (ločini jo bil Pogačar popolnoma trezen in venomer tarnat sočustvujoče o nesreči prijatelja. Peter mi je tudi med govorom omenit stolico ter tudi rana povsem odgovarja, kajti bila je na desni strani glave 9 cui dolga ter kost ulLsnjena za velikost otroške dlani. Kadi smrtne nevarnosti sem takoj odredil prevoz v bolnico. Udarec ali pa celo lučaj s kamnom jo izključen. Isto mnenje je podal tudi zdrav. dr. J. Bo-hinjc ki je ranjkega sprejel v bolnišnico kot tudi obducent dr. Stther. Nadalje je bilo zaslišanih še i t prič, od' katerih so nekatere prišle v velika protislovja". Zastopnik Pogačar Matevža dr. Trampuž je .stavil nekatere dokazno predloge, ki jih pa drž. pravdnik odkloni, kot tudi predloge novih prič s strani Uršiča Janeza in Možeka. Razširil pa bo kazenski postopek zoper novo udeležence pretepa Uršiča Franca in Flerin Ludvika ter zoper Reč Franca in Brozoviča radi krivega pričevanja. Odstopa pa otl obtožbe proti Erjavšku. ker ni dokazov, da se je udeležil pretepa. Govoril je nato drž. pravnik in dvigal v glavnem obtožbo proti Uršiču Janezu in Miiii ter proli Možeku, ter predlagal, da se vsi s Pogačarjem vred kaznujejo radi udeležbe prelepa. Zasebni branilec Pogačarjev dr. Trampuž ie v | svojem govoru omenja, da lo niti ni bil dejanski tepež ampak direkten napad na ranjkega Peternela in Pogačarja, ter se slednjemu ne smo šteti v zlo, če je v obrambi za svojega tovariša Peternela zalučal kamen in predlaga, da se ga povsem oprosti kazni. Ob 6. uri zvečer je sodnik dr. Jerman razglasil obsodbo, ki se glasi: Uršič Janez se kaznuje / 10 meseci strogega zapora. Uršič Miha se kaznuje z 7 meseci strogega zapora, Možek Pope z 8 meseci, Pogačar Matevž z 8 meseci zapora, pri čemur so pri slednjem upoštevajo olajševalne okolnosli, da še ni bil kaznovan in da je priznal, da ie on zalučal kamen. Državni pravilnik je vložil proti prenizki kazni priziv kot tudi obdolženci radi previsoke odmere. S tem je bila raprava, ki jo trajala od dopoldan otl 9.30 pa do večera končana. Naznanila Ljubifana Miuiborski ferijulni savez ima svoj mogočen j pev.ski zbor. I'a pevski zbor bo priredil \ - > noto. dne 9. aprila v veliki dvorani I nimi i svoj koncert, ki je po veliki večini namenjen slovenski narodni pesmi. Koncertni spored ima dva dela: Predvsem govori uvodno besedo prol. Josip Potokar, nato pa slede mešani in ženski zbori ter dva samospeva. Vstopnice v Matični j knjigarni. Pevcem Ljubljane . Danes in prihodnji ponedeljek ne bo pevske vaje. — IVvovodja. Mirko Ptlgelj /opoje na svojem koncertu, ki bo v ponedeljek, dne II. t. m. v Filhariiionični dvorani mod drugim tudi več Bachovih kantnt. Gospod Pugeli je /umi kol pevec dovršene tehnike in i/rodlio lepega stilnega produ; ; in ja Prodprotla ja vstopnic v Matični knjigarni Šukljctov večer v Uniotiu. Deželni glavar \ p. Šuklje je častni član društva Krke v Ljubljani. Pretekle dni jo dovršil svojo še neobjavljeno knjigo Moji sodobniki — veliki in tnali«. Društvo Krkiu opozori uu to veliko knjigo spominov onega najzaslužnejših tno/ za Dolej.sko s tem. da priredi v petek S. I. m njegov večer v beli dvorani v ( nionu. /aeolek ločno (d) pol 9. Vstop prost! Odbor starešinske družine kluba jugoslovanskih primorskih akademikov v Ljubljani obvešča vse svoje člane, da se vrši vsak petek zvečer redno prijateljski sestanek članov v gostilni pri Itažmu na Žabjeku. Vljudno vabimo vse cenjene tovariše, tudi one izven Ljubljane, da so teh večerov pridno udeležujejo v svrho medsebojnega spoznanja in I >o m en kov o skupnih zadevah. TK Skala vabi svoje člane na sestanek v dam-ski dvorani kavarne Emone v petek H. aprila ob 20.30. Lepote naše zemlje v skioptičnili slikali. Drevi priredi ljubljanski Fotoklub ob 20 v dvorani Delavske zbornice skioptično predavanje s temo: Kaj in kako vitli oko fotoamaterja . Predavanje bo spremljalo 160 krasnih slik. ki jih je po svojih negativih izgotovil g. Cvetko Švigelj, ki je že tudi v inozemstvu priznan fotoamater-umetnik. | Domžale, (iodbeno društvo ponovi na splošno željo v nedeljo 10. aprila v svojem donm igro s I petjem v sedmih slikah .Carski sel , po povesti Jules Vornea napisal Ivan ltedenšek. Začetek točno ob 15, konec po 18. Pri prireditvi sodeluje društveni odkester. Vstopnice se lahko linli pismeno rezervirajo v predprodaji v Godbenem domu v Domžalah. Kranj. Občni zbor društva hišnih posestnikov v Kranju se bo vršil nocoj ob 20 v lovski sobi hotela .»Stara pošta . Razen običajnega dnevnega reda bo poročal zvezni predsednik g. Fndih Ivan o stanovanjskem vprašanju kakor lini' o raznih novih davčnih in taksnih zakonih. K obilni udeležbi vabi vse posestnike odbor. Trbovlje. Okrajna učiteljska društva Laško, Litija in Brežice imajo v soboto 9. aprila v Trbovljah skupno zborovanje, na katerem bo poročal predsednik sekcije Ljubljana g. Iv. Dimnik. Po zborovanju bo koncert mladinskega zbora, po koncertu pa bo predaval dirigent pevskega zbora g. Šuligoj o metodiki pevskega pouka. Kogje. Občni zbor kozjansko-planinske podružnice SPD bo v nedeljo 10. t. m. ob 3 popoldne v restavraciji Podlinšek v Kozjem, Na dncvAem redu je poleg poročila odborovega in slučajnosti tudi volitev novega odbora in se vabi članstvo na čim mnogoštcvilnejšo udele/bo. Jugoslovansko šumarsko združenje ima v nedeljo 10. t, m. v Belgradu izredno glavno skupščino zaradi spremembe pravil. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem državnim uradnikom četrtinsko vožnjo, drugim pa polovično pod navadnimi pogoji. — Tajništvo JŠU. livlcdclt iz Poročila o analizi kemičnega -vod, » Z»«'cbU Vsebina p.eiskaneja ™ rtfuJJTS Hoa «c niti ' .^ ' oi d nekako S zvečer, ko s,, jo začni zunaj pod oknom vesel fantovski vrisk. Tako je znal zavriskuti samo -sega, Razjarjen je skočil Grace gostilne v temo ter zagledal postavo svojega tekmecu kakih 100 korakov daleč. Pohitel je k njemu, nato pa so padali /.a povrsljo streli i/, samokri sa, katero jo nameril Orače najprej v prsi Seg;>, nato pa še sebi. Zadel je .šego lik mul srcem, vendar ie ranjenec imel še toliko n oči, da jo pobegnil prod nadaljnimi >nirlonosnimi svinčenkami, nakar jo Grace sprožil dva strela v svoje telo ter so sam sinrlnonevarno ranil. Ležal jo \ nezavesti v snegu, kasneje pa je prišel zopet k sebi ter se zavlekel v hlev gostilne, kjer so ga našli. Oba smrtnoranjena mladeniča -o nemudoma prepeljali v Slov. Bistrico, kjer jima jo zdravnik nudil prvo pomoč, nato pn sla bila odprt inljena v mariborsko bolnišnico. Hraco priznava svoje dejanje, njegov zagovor prod sodiščem pa je bil v protislovju s prvotnimi izpovedbami. Trdil je prvotno, da jo izvršil svoje dejanje v napadu besno ljubosumnosti, nato pa še ie zopet drugači zagovarjal. Obdolžil je Šego. da ga je hotel sam napasti in da .ie bil prisiljen prehiteti ga s samokresom, ker bi ga bit drugače napadel. Sodišče ga je obsodilo zaradi poskušenega umora na 8 let robije ter trajno izgubo častnih pravic. Kazni ni sprejel. Senatu je predsedoval vss. Lenart, prisedniki: v,-s. dr. Tomhak. vss. Zeni. Ijič in s-os. dr. Čemer in Ivolšok. Obtožbo jo zastopal državni pravdnik dr. Zorjan. Ob času poročila razprava še traja. □ Vdovcc s tremi nepreskrbljenimi otroci šel v smrt. Včeraj smo prinesli vest i/. Šmarja pri Jelšah, da so našli v okolici neznanega obešenca. | Popoldne pa se ie oglasila na policiji neka stranka j iz Prečne ulice 2 ter izjavila, da ni domov trgovskega potnika Simoniča Tomaža, ki stanuje tam j skupaj s svojimi tremi nespreskrbljenimi otroci. Po podatkih, katere je poročalo orožništvo iz Šmarja o neznanem obešencu, se bi dalo sklepati, da je neznancc identičen z izginulim Simoničeni. Verjetno je, da so težke razmere pognale obupanega moža daleč proč od doma v smrt ter je prepustil svoje nepreskrbljene tri otroke, ki so že preje izgubili mater, na skrbi usmiljenih ljudi. □ Pod obtožbo uboja iz malomarnosti. Včeraj se je zagovarjal pred sodniki okrožnega sodišča Leopold Šmigoc od Sv. Andraža v Leskovcu, ker ie po opisovanju obtožnice povzročil dne 20. novembra 1931 smrt Matevža Drevcnška, kateremu jc zadal z malim žepnim nožičem sunek pod brado ter mu prerezal odvodnico, da je Drevenšek po preteku nekaj minut izkrvavel. Smigoc je omenjenega večera prišel na obisk k Drevenškovim. S pokojnim Drevenškom Matevžem sta si bila dobra prijatelja. Radi tega je nerazumljivo, kaj ga je napotilo, da je pri odhodu počakal Šmigovca pred hišnimi vrati ter ga napadel z nekim predmetom. Šmigoc je nato odgovoril na napad z nožem in tako je prišlo do nesrečnega dejanja. Prič o poteku dogodka ni nobenih in dejanje je mogoče razbrali le na podlagi izpovedb obtoženca, katerega dolži obtožnica radi uboja iz malomarnosti, ker je razvidno, da ni imel namena usmrtiti pokojnega. Obsojen jo bil na 4 leta robije. T?hov!ie Škode, delajo. Xa igrišču SK Amater je biki v ponedeljek nogometna tekma. Igrišče je ograjeno. Nabralo se je ogromno število tudi ne/.aželjenili nl"-dalcev, ki po večini niso imeli denarja /a vstopnino. In ti so šli na breg onstran potoka, tla bi od tam gledali potok igro. Tam mi bregu pa ima Rudolf Haloh svojo stavbno parcelo in že za zidavo pripravljeno opeko in pesek. Vse polno gledalcev je stalo na kupu zloženo opeke in kupu peska. Posestnik je ljudi svaril, da delajo škodo, nuj se odstranijo, a množica so ni nič zmenila zn lo. In zgodilo se je, da so je kup opeke zrušil in opeka je zdrčalu po bregu navzdol v potok. Prav tako je tudi pesek ubral pol za opeko navzdol. Ktlen gledalcev je dobil pri tem hujše poškodbo na mnii, posestnik g. Haloh pa ima veliko škodo. Kdo |o odgovoren za škodo? Občina jo bila baje naprošenn, tla poskrbi za red ter prizadete obvaruje prod ikn-do, ki jo delajo nadlczneži. Stran 6. Iz življenja ktativitezov in pustolovcev {Oporoka čudaka Kvaren vpliv surove Dr. Briining je reke) zadnjič na nekem voliv-nem zborovanju: »Pazite na našo mladino. Ce jo boste brezobzirno vlekli v politiko, se bo to lahko končalo s katastrofo.« Dnevni tisk prinaša zadosti dokazov kvamega vpliva volivnega razburjenja na mlado Nemčijo. Tako je ušla 16-letnemu gimnazijcu Glanzu v Hohenhamelnu kot prepričanemu Hitle-rovcu o priliki nekega spora surova psovka na naslov Hindenburga. To se je zgodilo v javnem lokalu. Policija je morala sestaviti zapisnik. Glanz je zvedel, da bo najbrž moral zapustiti šolo. Prišel je domov in se ustrelil z lovsko dvocevko. Blizu Draž-dan so se skregali gojenci nekega vzgojevališča na šolskem sprehodu. Neki deček je pripovedoval, da so glasovali njegovi starši za komunista Thalmanna in »prav storili«. Dva tovariša sta ga vrgla z mosta v reko. Obležal je sicer na bregu, a se hudo po- r , .ni! se je nad domačo hišo letalec lluber. !\n ■ t;i znani športni letalec preti par dnevi z ] c i;1! m it obiskal svojo rojstno vasico in letel ni"l .Ioni'""o hišo. izpred katere ga je pozdravljal m, ■ M* je nenadoma zgodila katastrofa. Letalo je padlo ravno na hišo in se je letalec ubil. Nedavno je časopisje poročalo o smrti osemde-setletnega starčka, ki se je po vojni nastanil v Brik-senu in splošno veljal za Čudaka. Bil je to v Bonnu rojen učenjak Henrik Baeoe, ki je zadnjih desf-t let živel v popolni samoti in v zelo bornih razmerah. Šele snn-t je razkrila tajinstvi nost, ki je ležala nad tem starčkom. Ko sri uradne es:'be po smrti starčka pregledale njegovo stanovanje, so odkrili velik zaklad. Našli so bančne knjige, hranilne \loge, vrednostne državne in industrijske papirje v vrednosti nad 15 milijonov Din. Našli so pa tudi oporoko, s katero je starček vse to premoženje zapustil kitajskemu narodu. Sodišče je oporoko, ki je bila formalno pravilna, izročilo kitajskemu konzulu, da prevzame to premoženje. Starček je svojčas prepotoval Kitajsko, proučil tamolnje razmere, jezik in kulturo, staro tisočletja. Učenjak je na podlagi svojih študij prišel do zaključka, da je Kitajska vsled evropske civilizacije trpela veliko škodo in zato je določil, da naj njegovo premoženje služi »kitajskemu narodu r borbi proti škodljivemu evropskemu upli-vu.« — O življenju starčka sicer ni veliko znano. Ve se samo, da je že v mladih letih zapustil svojo rodbino in potem dolga leta potovnl in se le redkokdaj javil. Proti oporoki je vložila tožbo edina še živeča njegova sorodnica iz Bonna iu sicer s precej šnimi izgledi na uspeh, ker je »kitajski narod vsekakor preveč raztegljiv pojem, da bi mogel veljati za juridično osebo, posebno še na znano razcepi ji nost in številne samostojne vlado. Vatikanska železnica. Lokomotiva prvega brzovlaka, ki je privozil na postajo Vatikanskega mesta; v ozadju renesančna knoobi cnrkvo sv. Potra. piva. z njimi opišejo v zraku neko tajinstveno znamenje in šepetajo pobožno: .-»Za pravega kralja!« Izpraznijo kozarec, molčijo nekaj trenutkov, nakar | nov >jo ta ritual. S tem je končana ceremonija, ki je v navadi že poltretje stoletje od padca ;!e-irt(iv. Le re tko, pri prav posebnih prilikah se tudi javnost op' zori na »pravega kralja«. Kdo pa je d;:iies pr, vi kralj, o tem si tudi legitimisti niso na jasnem. Mala skupina se navdušuje za neznane potomce kralja Jamesa, druga za potomce izgnanih Stuartiivcev. Vsako leto 10. januarja, na obletnico usmrtitve kralja Karla L, se zbero legitimisti v Londonu ob spomeniku umorjenega kralja v Charing Cross in uprizorijo veličastno manifestacijo za nesrečnega vladarja in njegove potomce. V ognjevitih govorih obsojajo zločin umora kralja in povzročitelja Cromvvella. Policija teh manifestacij stoodstotnih legitimi-stov prav nič ne moti, marveč celo podpira. Kajti sama kraljevska angleška policija pošlje na to slovesnost svojo godbo, da zasvira staro kraljevsko ninino. Pod varstvom in zaščito policije Nj. Veličanstva tirana«, se izvrši ta svečanost za Nj. Veličanstvo pravega kralja«. Eden od pretendentov legitimistov je tudi bavarski prestolonaslednik Rupreht, ki je po materi direktni potomec kralja Jamesa, ki je l. 1688 moral prepustiti kraljevsko že/.lo Orleancem. Nedavno pa se. je pojavil še en pretendent na angleški prestol. Nekega dne je prispelo v London čudno pismo. Na ovitku je bila napisana adresa: »Gospod Georg Friedrieh Ernst Albert Windsor, Esquire. — Buckingh im Palast, — Park St. James — London.« — Vsa čast angleški pošti, kajti ona je razrešila tajnost tega naslova. Gosp. Georg Friedrich VVindsor ni bil očividno nihče drugi kot kralj Georg, ki mu je poštna uprava tudi izročila to pismo. Pismo je bilo napisano zelo uljudno in ga je pisal gospod Anton.v Holl, posestnik v Her-fordu. Pismo se je glasilo: »22. avgusta 1. 1485. si Je moj praded Henrik Tudor, grof Richmond. po- Frnncoski državniki v Londonu. Od leve na desno: francosik poslanik v Londonu de Fleuriau, predsednik angleške vlade Macdonald, predsednik francoske vlade Tardieu; angleški zunanji minister Stimsoti in francoski trgovinski minister Flandin. nimi pogoji ne bi hotel državljanske vojne, je sklenil osebno oditi med ljudstvo s prepričanjem, da bo s takim solidnim programom pridobil srca preprostega človeka. Zapustil je svojo domovino in se odpeljal v London, kjer ga sedaj lahko vidimo vsak dan v Hydeparku. V tem parku lahko vsakdo govori, kar hoče. Tam stoji pobožno v bližini propo-vednika nove vere in nekega sumljivega reformatorja in od časa do časa čita slučajnim poslušalcem : svoj manifest. Pogosto, posebno ob deževnem vre-! menu, kadar ni civilnih poslušalcev, zbere straž-| nike, ki ga nekaj časa poslušajo, potem pa gredo i k sosednemu govorniku. Če ga ztpustijo tudi ti po slednji poslušalci, umolkne poslednji Tudi , \ zadregi in razmišlja v svojih pradedih in o č >ih. ko ni bilo ne brezposelnosti, ne davkov, zato pa bolj močno pivo. Pokopana kriza V Bostonu so dne 1. aprila svečano pokopali »Krizo«, (Mistress Trade Depressiou). Slamnato po-šmst so položili v leseno črno prepleskano krsto. Venci s korenčki, peso itd., ki so jih prinesli žalujoči pogrcbci, so nadomeščali navadne cvetke. Tovorni avtomobil je zapeljal krsto v pristanišče, kjer so jo prenesli na velik, blizu obale zasidran vlačilec. Bostonski župan je imel primeren nagovor, preden je štrbunknila krsta v morje. Zbor belo oblečenih dekl ic j p v tem svečanem prenutku prepeval pesmico: O, srečni dnevi, zdaj ste zopet Iu.« Vsi par-niki v pristanišču =o pokopani krizi na čast sprožili sirene. Množica je pet minut uživala nepopisno tu-lenje. Afera pisatelja Remarquea Iz Berlina poročajo, da so organi državne carine zaplenili premoženje, ki ga je imel Erik Maria Re-marques naloženega v Darmstiidtski banki. Remar-ques, katerega pravo ime je Kramer, je postal s svojim romanom »Na zapadu nič novega« znan po vsem svetu. Zadnje čase je živel na Holandskem. Poslednja poročila so javljala, da namerava odpotovati v Francijo, da bi zbral material za novi roman. Proti njemu je bila v zadnjem času vložena ovadba, da je denar, ki ga je zaslužil s svojim romanom, iztihotapil in naložil v inozemstvu. Sedaj so mu zaplenili že nekaj nad 250.000 Din. Potreben poudarek. Starejše dekle: »Jutri praznujem svoj petindvajseti rojstni dan — iti sicer prvič!« Smola. Uradnik: »Ta teden imam pa res smolo. Predstojnik me je doslej zalotil že povsod, samo ne pri ! delu.« Pred nevihto v gorah. Prvi turist: >Ali se ne bojite nevihte v gorah?« Drugi turist: »Ne, bojim se je samo doma!« Moderni zakon. Tast: »Upam, da bo dota zadostovala za dve i osebi.« Zet: »Da, seveda —kaj pa drugi upniki.« Praktičen gostilničar. Gostilničar (goslu na skrivaj): »Zdi seini, di> vaš sinko šteje in zapiše vsak vrček, ki ga spijele; bom takoj poslal našega Tončka, da se malo poigrata na vrtu.« znejši kralj Henrik VI, v vitežkem dvoboju priboril angleško kraljevsko krono od Riharda Tretjega. Pozneje je Henrik Osmi, poslednji Tudor, določil, da preide angleška kraljevska krona na potomce njegove najmlajše sestre Marije. Protivno tej oporoki je bil proglašen James Škotski pod imenom James Prvi angleškim kraljem. Vsi pravni potomci Tudorjev so izumrli. Jaz pa sem edini nezakonski potomec Tudorjev. Ne želim da bi radi mojih pravic Anglija pretrpela strahote državljanske vojne. Vi gospod Georg Windsor, pa nimate prav nobenih zvez z angleško kraljevsko rodbino in zato svečano zahtevam, da mi prepustite krono, ki mi pripada in da z vašo rodbino skupaj zapustite mojo deželo.« * Na to in tudi na sledeča pisma ni dobil nobenega odgovora. Georg se ni odpovedal, ni zapustil dežele in kronanje poslednjega Tudorja se ni moglo izvršiti. Zato se je pretendent odločil obrniti na svoje podanike. Izdal je proglas, ki je pričenjal z besedami: »Na moje zveste Britance!« in obeuem vseboval politični program bodočega kralja. Reforme, ki jih obljublja, so sledeče: 1. Vsi davki, direktni in indirektni, se odpra-* vijo v očigled dejstvu, da tudi za časa Tudorjev ni bilo nobenih davkov, pa je država kljub temu eksi-stirala. 2. Državni dolgovi ne smejo znašati več kol 80.000 funtov. Toliko so znašali pod Tudorji. Pod slabim gospodarstvom neupravičenih kraljev so ti dolgovi narastli na sedem in pol milijarde. 3. Brezposelnost se odpravi s kraljevskim dekretom. Kdor svojemu rojaku ne da dela, bo kaznovan. 4. V Londonu se bodo sezidali nebotičniki, da bo imelo mesto najmanj 100 milijonov prebivalcev. 5. Ustanovi se ministrstvo za narodno razvese-ljevanje, kajti k popolni sreči ljudstva spada tudi razveseljevanje. 6. Odstotek alkohola v angleškem pivu se poviša na še enkratno mero. — Od te poslednje odredbe si kralj obeta največ uspeha. Žal i bog je uresničitev tega programa združena z nekaterimi težkočami. Ker bodoči kralj pod nobe- Pevski zbor inonakovske katedrale je bil te dni sprejet od sv. očeta in pri tej priliki zapel več krasnih cerkvenih spevov. agitacije na mladino tolkel. Nacionalističen učitelj obrtne šole Wilke v Halleju, 28 let star, je bil tako obupan po Hitlerjevem neuspehu, da se mu je zmešalo. Skočil je iz okna tretjega nadstropja šolskega poslopja in obležal mrtev z razbito lobanjo. Lahko bi nadaljevali te dnevne vesti brez konca .. . Nekaj razvedrila nudijo samo zaključni podatki osrednjega volilnega urada. Kažejo namreč poleg vseh za petorico kandidatov oddanih glasov še 8.622 posebno izbirčnih volivcev. Niso bili zadovoljni z uradnimi kandidati ter so si sami postavili druge. Seveda niso imeli ti glasovi nobene veljavnosti. Med »zasebnimi prezidenti« je na prvem mestu bokser Maks Schmelling, svetovni zmagovalec. Zbral je 622 glasov, dasi se ni posluževal nobene propagande in odkrito izjavil, da bo glasoval za Hindenburga. Charly Chaplin je zbral 200 glasov, dasi nima kot državljan Severno-ame-riške unije nobenih narookv na prezidentovsko čast na Nemškem. Ti glasovi so bili oddani povečini na Bavarskem. Dr. Eckener. znani Zeppelinov poveljnik, je podlegel nekdanjemu prestolonasledniku, ki je dosegel 130 glasov. Med skromnejšimi kandidati so Hans Albers, Maks Reinhardt in celo italijanski bokser Primo Carnera. Slednji je dobil samo en glas in sicer v Berlinu. »Odpevejte se angleškemu prestolu!« V hladnih, meglenih angleških nočeh se zbirajo v zakajenih gostilnah v industrijskih mestih, v vaških pivnicah na Škotskem, v pristaniških beznicah in siromašnih predmestnih klubih širom imperija, starejši gospodje, nedoločene zunanjosti, z manirnnii. ki spominjajo na dobre čase preteklih stoletij. G' spodje se vsedejo k stalni mizi in razpravljajo o raznih tekmah in konjskih dirkah in o gospodarski krizi. Gospodje dvignejo polne vrčke Porušena hišica v vasi Villa Santo Stefano v bližini mesta Cassino. Skalnati hrib, na katerem je zgrajena vasica v višini 200 metrov nad morjem, se je pričel rušiti vsled stalnih nalivov. Mnogo hiš je bilo porušenih, ostale so izpraznili. Prebivalci so morali zapustiti svoja doniovja, kjer so njihovi predniki prebivali že stoletja in se naseliti v dolini, k jer jim je oblast nakazala nova bivališča. Štev. 80. »SLOVENEC«, dne 8. aprila 1932. Stran i-7. Gospodarski stihi s Poljsko . V čelriek 7. aprila pride v Ljubljano svetnik poljsljeja generalnega konzulata v Zagrebu g. dr. T.' Lubacze\vskl, da' siopi v stike z ljubljanskimi gospodarskimi krogi. To je že drugi diplomatski obisk v (Ljubljani., ki knžo, kako zelo se zanima Poljska naša tržišča in pomladanski velesejem. Zlasti, bo stopil v stik /. upravo ljubljanskega vele. 6(1 letnica najstarejše slovo« ske posojilnice. Dne 4. aprila je Okrajni! posojilnica v Ljutomeru imela svoj občili zbor, na katerem je proslavila UO letnico svojega ubsloja, kajti ustanovljena je bila leta 1872. Danes znašajo njene vloge nad T in pol milijona Din, rezerve pa nad 0.3 milijona Dih. Posojilnica je podpirala vse gospodarske in prosvetne ustanove, kupila poslopje zn meščansko šolo, prispevala večino stroškov za Katoliški dom in votirala ludi 15.000 za zgradbo bolnišnice v Ljutomeru, za katero so ž s nabrani razni fondi. Na občnem zboru je nadrevizor Zadružne zveze gosp. Vlado Pušenjak čestital k jubileju. Zadrugi na-celjuje že več let g. Jakob Rajh. Kvarc v južni Srbiji. Nedavno so v južni Srbiji v bližini Skoplja v vasi Dolnje Solnje odkrili velika ležišča kvaren (peska, ki je glavna sirovina za izdelavo stekla). Novi zakon o državnih monopolih, ki je bil objavljen 5. decembra 1031, je dne 5. aprila 1982 stopil v veljavo. Žigosanje kovinskih sodov za špirit. Po zakonu o merah smejo dohajati v javni promet sodi, v katerih se prodajajo vino, pivo, špirit in drugo alkoholne pijače le, če je z uradnim pregledom ugotovljena njih prostornina in lastna teža. Na željo kontrole mer opozarja zbornica za TOI interesente, ki porabljajo v javnem prometu kovinske sode (barele) za prodajo špirita in drugih alkoholnih pijač, da si za take sode oskrbe pregled in žigosanje. Ilkratu opozarja zbornica interesente na pravila o obliki, sestavi in načinu oznameno-vanja sodov, ki so objavljena v Službenem listu kos S/117 od 30. januarja 1932. Mariborski denarni zavodi v 1. 1931. Med mariborskimi denarnimi zavodi je prva objavila svojo bilanco Spodnještajerska ljudska posojilnica za 1931. Iz računskega zaključka posnemamo, da so znašale njene hranilne vloge 62.55 (62.9) milj. Din, rezervni sklad je dosegel že vsoto 0.867 (0.734) milj. Din in znaša čisti dobiček 0.126 (0.132) milj. Din. Med aktivi so posojila nekoliko višja: 51.5 (51) milj,, zmanjšale so se naložbe od 9.0 na 8.4 milj., nadalje nepremičnine od 2.45 na 1,5 milj. Blagajna pa je narastla od 0.2 na 1.3 milj. Din. _ Mestna hranilnica v Mariboru izkazuje malenkostno povečanje vlog od 131.0 na 131.8 milj. Din, največ radi kapitaliziranih obresti. Posojila zavoda so se vsa zvišala z izjemo menic, dočim so se naložbe znižale. Narasla pa je blagajna od 0.3 na 1.8 milj. Da računski zaključek ne izkazuje dobička, je pripisovati odpisom vojnih posojil in drugih vrednostnih papirjev v znesku 0.4 milj. Din. _ Posojilnica v Mariboru je zabeležila lani zmanjšanje hranilnih vlog od 90.8 na 85 milj. Din, kar je na drugi strani odgovarjalo zmanjšanju posojil od 56.7 na 56.1 iu tekočih računov od 35.9 na 33.2 milj. ter vrednostnih listin. Blagajna se je ne-'kaahio povišala od 0.466 na 0.478 milj. Din. Čisti dobitek se je zmanjšal od 0.97 na 0.73 milj., kar je v zvezi s povečanjem odpisov od 0,2 na 0,5 milj. Din. Borza Dne 0. aprila. Denar V današnjem deviznem prometu sla oslabela fečaja Londona in Trsta, Curih je ostal nespremenjen, dočim so ostali devizni tečaji bili višji. Promet je slej ko prej minimalen. Ljubljana. Amsterdam 2278.-1S-2289.84, Berlin 1334.15-1344.95, Bruselj 787.94-791.88, Curih 1094.35—1099.85, London 212.25—213.85, Ne\vy;irk 5612.50—5640.82, Pariz 222.20 -223.38, Praga I«>.70 do 167.02, Trst 289.80—292.20. — Nti zagrebški ei belgrajski borzi so b Mi zabeleženi isti tečaji kol ua ljubljanski borzi, z izjemo Zagreba, ki je notiral se Newvork kabel 5684.50—5662.82. — Na zagrebški borzi je znašal skupni promet brez kompenzacij 130.061 Din. Curih. Pariz 20.3150. London 19.41. Ne\vyork 514 62, Bruselj 72, Milan 26.53, Madrid 38.90, Amsterdam 208.30, Berlin 122.10, Stockholm 101, Oslo 101.50. Kopenhagen 106.25, Sofija 3.7», Praga 15.2-1, Varšava 57.70, Atene 6.60, Carigrad 2.17, BUkarešla 3.07, Helsingfors 8.80. Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.20. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila dane« slabejša in so tečaji večinoma popustili. Nn belgrajski borzi jo bil znaten promet v vojni škodi, katere lo bilo zaključeno 1860 kom. Nadalje je •sejma, katerega se namerava letos prvič oficielno udeležiti poljska država. Ob tej priliki bo g. svetnik dr. T. Lubaczevvski predaval o gospodarskem položaju Poljske in trgovinskih odnošajnii med Poljsko in Jugoslavijo. Predavanje bo danes ob 19 v posvetovalnici Zbornice za TOJ v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritličje, desno. bilo zaključenih v Relgradu še: begi. obv. 155.000, 7% Iiler 2000 dol. in 7% pos. DUH 5000 dol. Med delnicami je Prh. agrarna banka popustila od 240 na 22SJ, Na zagrebški borzi je bit promet naslednji: vojna škoda 100 kom., begi. obv. 100,000 8% Bler 3000 dol. in 7% lller 6000 dol. Ljubljana. 8% Bler. pos. 55 bl„ 7% Bler. pos. 52 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 61 bl„ agrarji 27—30, vojna škoda kasa 220—224, 4. 220 bi., 5. 225 bi., 8% Blerovo pos. 54—54.50 (54 50, 56.50), 7% Bler. pos. 50.50—51.50 (50.50, 50.75, 51), 7% pos. DIIB 53.50—54, 6% begi. obv. 37.50 do 38.50 (30, 39). Belgrad. Narodna banka 4700—4750 Priv. agr. banke zaklj. 231, 2-29, 7% inv. pos. 60 bi., agrarji 31.25 bi., vojna škoda 222-224 (223, 224), 6% begi. obv. zaklj. 38.50, 38.25, 38, 7% Bler. pos. zaklj. 51, 7% pos. DHB zaklj. 53.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 84, Wiener Bankverein 11, EScompleges. 109, Živno 66.40, Aussiger Che-mische 82.75, Mundus 101.75, Alpine 11.80, Trboveljska 25.50. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je bil včeraj nespremenjen. Posli so prilični, ker mlini nimajo nobenih zalog in se pojavljajo na tržišču tudi sremski in srbski mlini. V Bafcki in Banatu so ponudbe razmeroma znatne. Svobodna trgovina s pšenico bo nekoliko zmanjšala konsurn koruze, dočim se bo konsuni pšenice povečal. Ljubljanska borza je zopet začela notirati cene zilu in moki. Tečaji so naslednji (mlev. tar., slov. post. plač. 30 dni): pšenica slav. 78 kg 180—182.50, okol. Sombora 79 kg 185—187.50, potiska 90 kg 190—192.50, koruza bč. 147.50-150, okrogla 157 50 do 160, bč. navadna voznimi 152.50—155, okrogla navadna voznina 162.50—165, moka bč. 00 g franko Ljubljana 325—330, banatska 335—340. Novi Sad. Pšenica (vse 2%): bč. okol. Novi Sad 79kg 132^—135, bč. okol. Sombor 78kg 130 do 132M, srbč. 79 kg 132^—135, gbč. 79/80 kg 135 do 137'A, bč. potiska 79/80 kg 135—137^, gbč. 79 kg 132>2—135, ban. par. Vršac 78 kg 130—132«. - Koruza: bč., srem., ban. gar. 90—92, bč. okolica Sombor 90—92, srem. gar. okolica Hid 93—95. -Otrobi: bč., srem., ban. 85—STA. - Vse ostalo ne-izprenienjeno. Tendenca: slaba. Budimpešta. Tendenca: prijazna. Promet: omejen. Pšenica: maj 12.83—12.95. zaklj. 12.91—12.93; junij 13.22—13.25, zaklj. 13.23—13.24. - Itž: maj 15.78-15.90, zaklj. 15.88-15.90. - Koruza: maj 14.95, zaklj. 15.05—15.10. Živina Ljubljanski živinski sejem dyc 6. aprila. Živinski sejem jo bil izredno živahen, saj je bil prav za prav prvi pomladni sejem. Dogon je bil izredno velik, posebno konj in prašičkov za rejo. Tudi kupčija je bila živahna, kar se vidi iz visokega števila prodanih glav. Tendenca je ostala v glavnem neizpreinenjena, prav tako tudi cene, kakor sledi: voli L 5—5.50, II. 4-4.50, III. 3—4 Din, krave debele 4—1.50, klobasarice 2—3, teleta 6—7 Din za kilogram žive teže, prašički za rejo 100—120 Din za komad. Dogon je bil naslednji (v oklepajih število prodanih glav): 306 (52) konj 122 (56) volov, 84 (24) krav, 28 (21) telot, 437 (284) prašičkov za rejo. Les Na ljubljanski borzi je bil eksekutivno prodan t vagon Tlesk (smreka, jelka), ca. 20 kub. me-trov, 25 mm od 10 cm dalje, 4 m, franko vagon .škofja Loka 300 Din za kub. meter. Nadalje sta bila na ljubljanski borzi zaključena dva vagona jelovih remeljnov. Tendenca za les je še vedno slaba. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock. Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi foloorfrf, Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Zahtevajte ceniki Cerknica Občni zbor krajevne Prolitiiherkiiloznr lige v Corknici se je vršil v nedeljo. Društvo je imelo Din 3894.27 dohodkov in 3554.27 Din izdatkov, tako da ostane v blagajni še 340 Din. Nn stroške društva so se zdravili trije bolniki. Na zboru je imel poučno predavanje o jet.iki g. dr. Pušenjak. Umrl je Lojze Ris, star 69 let. Naj počiva v miru! LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Začetek ob 20. Četrtek, 7. aprila: KAR HOČETE. Red A. Petek, 8. aprila: Zaprto. Sobota, 9. aprila: Vzrok. Red E. Izprcmcmha repertoarja. Zaradi obolelosti g. Kralja se igra nocoj namesto drame -Olembajevi Shakespeareova komedija Kar hočete- za abone-inent A. Opera. Začetek ob 20. Četrteh, 7. aprila: VEČNI MORNAR. Red B. ., Petek, 8. aprila: Zaprto. Sobota. 9. aprila: LUIZA. Red D. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek, 7. aprila ob 20: KAVERNA. Ab. A. Petek, 8. aprila: Zaprto. Sobota, 9. aprila ob 20: KAVERNA. Ab. C. Znižane cene. Zadnjič. Radio frogrami Kadio-LmMlana t Četrtek, 7. aprila: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet: 18.30 Dr. S. Gogala: Krščanstvo in marksizem. 19.00 Dr. A. Bajec: italijanščina. 19.30 Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina. 20,00 Prenos iz ljubljanske opere. 22.30 Čas, poročila. Petek, 8. aprila: 11.30 Šolska ura: Potovanje v idrijski rudnik, predava g. Makso Kalan. — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza, — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gospodinjska ura, vodi gdč. Cilka Krekova. — 19.00 Dr. Sušnik: Francoščina. — 19.30 Dr. V. Bo-hinec: Narodi zemlje. , — 20.00 Sokolska ura. — 20.30 Prenos iz Varšave (evropski koncert). — 22.30 Čas, poročila. Drtsgi programi* Petek, 8. aprila. Budapest: 12.05 Plošče. 19.30 Pester program. 20.30 Varšava. Ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 20.30 Varšava. 22.25 Večerni koncert. -— Praga: 19.20 Slovaške pesmi. 20.00 Instrumentalni koncert. 20.20 Varšava. — Langen-berg: 12.00 Zabavna glasba. 20.00 Večerni koncert. 21.00 Simfonični koncert. — Rim: 12.45 Instrumentalni in vokalni koncert. 20.45 Operetni prenos. — Belgrad: 11.00 Radio orkester. 20.30 Varšava. — Berlin: 21.15 Operni prenos. 22.40 Plesna glasba. — Toulouse: 23.00 Operne pesmi. — Stuf.tgart: 12.00 Opoldauski koncert, 21.00 Anekdote. 21.15 Simfonični koncert. 22.45 Koncert. — Milano: 21.00 Varietejski večer. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Varšava. 22.15 Lahka glasba. — Trst: 13.00 in 19.10 Radio kvintet. 21.C0 Milano. Elektrotehnično podjetje Ima na zalogi vsnkovrsine radioaparate proizvodov: liumig, Kupseh, Radione itd. Izvršuje električne inštalacije za luč iti pogon in popravila likelnikov ler drugih električnih aparatov, za kar daje nu željo proračune. Zaloga električnih motorjev, števcev, žarnic, svetilnih teles in drugega materijala za električne napeljave, telefonov in zvoncev. Solidna poslrežba! Znižane cene! Sobno slikarstvo Albert ŠpeleSič Ljubljana, Emonska cesta št. 25 Vzorci na vpogled. - Cene konkurenčne. Razne športne vesti V Domžalah so v nedeljo priredili prvo kolesarsko dirko na 22 km dolgi progi. Prišli so tekmo valci iz Ljubljane, Maribora in Zagorja, ki so tek movali z domačini. V glavni skupini je zmagiu Gregorič Ivan, član Diska v času 51:58. V juniorski skupini pa Dežnimi Alojz (Zrimorje) v času 47:33. Lahkoatletsktt zveza je sporočilu ljubljanskim odbornikom, da pošlje danes v Ljubljano svojega zastopnika, ki bo na licu mesta ugotovil razue nepravilnosti, ki so se dogodilo v nedeljo oziroma prod nedeljo za kulisami. Pripravljenega je dosli materija]«, ki bo pojasnil marsikako nesportno nia-llinacijo. Upamo, da so tudi pri Zvezi uvideli, da tako ne gre naprej in, da se mora nekaj ukrenili! Naše plavalne organizacije se marljivo pripravljajo za predstoječo sezono. Poleg državnega prvenstva bo ena glavnih atrakcij nastop madjarskega olimpijskega moštva, ki potuje skozi Jugoslavijo v Ameriko. Kot mesti, kjer bi nastopili madjarski plavalci, prideta predvsem vpoštev Ljubljana in Sušak. Poleg Madjarov se pogaja tudi WAC z Dunaja za nastope v Ljubljani, Dubrovniku, Splitu. Sušakii in Karlovcu. Turnejo \VAC pripravlja ljubljanska Ilirija. Pričakujemo, da bo uspela saj ena teli dveh prireditev. Plavalni šport je zlasti v Ljubljani tako popularen, da je prav, da so končno organizirajo tudi večje mednarodne tekme. JNZ. jo razveljavila suspenz, ki ga jo izrekla ZNP. nad Concordio, ker je ta baje v svoji protestu i noti žalila svojo podzvezo. Kaznovana je z globo 2500 Din. S tem je rešena afera, ki je nastala radi samovoljne odločitve posameznih odbornikov, ki so prvenstveno tekmo Concordia : Viktorin odredili na drugo igrišče, kot je bilo prvotno določeno. Inozemski spori Nor veža nka Synnoeve I ie je postavila dva nova daniska svetovna rekorda v hitrostnem drsanju pri zadnjem ineetingu v Oslo iu sicer ua 500 in 1000 in. Prvo progo je predisala v 36 sekundah, drugo pa v času 1.31.4. Za olimpijado že sestavljajo zastopstva razne države, četudi samo provizorično. Povsod vidimo sumo znane katione. Finska pošlje poleg IN urin i jn stare znance kakor Rilolii. l.aiva, l.ei-tinen itd. Nurini bo tekel na 10 km in maratonski tek. Druga poročila pa zopet prav i jo, du bo maratonske tekoče spremljal le v — avtomobilu. Amcri.kunci postavljajo nove svetovne rekorde v plavanju. Pri nekem ineetingu v Nevv-Yorku jo prsno plaval Leonard Speilce 100 jur-dov v čiisti I minute 6.4 sok. Klubska štafeta pa je preplavala 400 jardov dolgo progo v času Bo pač Imela borba pri letošnji oliinpi- jadi. Švicarji se zelo pritožujejo čez tekme v hokeju nn ledu za evropsko prvenstvo, ki so se vršile v Berlinu. Tudi ob loj priliki se jc spori lia igrišču reševal pri zeleni mizi oziroma /a kulisami. Kdaj bo že teli zakulisnih manipulacij konec? Scluneling se bo zopet boksal v Ameriki. Vsega bo absolviral 12 tekem in sicer v časti od 13. do 29. t. m. Radi Ltidouincgue-jev e afere se jo pred nedavnim vršil v Parizu javni diskusijski večer. Poleg znanih atletov je prisostvovalo večeru precejšnje število novinarjev. Razumljivo jc. da so se ob tej priliki slišala tudi imena Sonje Menic. Nurmiju in dr. Pellzerja. Večina je bila .seveda /a Ladoiuiiegue-ja, kateremu so priredili nav/.oči viharne ovacije. Dr. Baianv. najhitrejši evropski plavat", bo startal na Dunaju dne 23. in 24. t. m. Prvi dan bo plaval na 100 m, drugi dan pa 200 in. HOTEL BI5LLEVUE, Oiniš pri Splitu - vabi s svojo razkošno romantiko, s svojo lepoto nudkri-ljuje švicarske lepote. Preživeti par dni v hotelu Bellcvuc, je pridobitev za Vaše zdravje. Morje, pesek, sobice, zrak. pilna zdravilna, hladna in topla voda v sobah, razvsetljava in ogrevanje z elektriko. Balkoni, verande, teraso za odpočilek. Peščeno kopališče pred hotelom. Takse ukinjene. Za uradnike popust. — Prospekti se pošljejo na zahtevo. — Pension Din 55.— do 75.— dnevno. OZEBLINE novo nastale vsake vrste na roki, prstu, nogi, uosn, ušesu, ki so zatekle in srbijo, takoj izginejo, ako jih natnažele s poznano »BARTULIČEVO LJEKOVITO MASTJO. Cena zavitku samo Din 10,— Proizvaja in v promet jo daje stara, leta 1590 ustanovljena Kaptol-ska lekarna Sv. Marije, Zagreb, Jelačičcv trg 20. Dobi se v vsaki lekarni. ■SSšsžJ s® o o ■ o «.5 - -p3 k —^ o o o .g-o J ~ f ? i 5 o N r— —T > ■ c5 li, o = CJ -o ~ A, " - ' J3 2 < •= £ « 3 sq CLq O ~s S £ l-l S »J ' C- -ft. .-r Roland Dorgeles: . ...sir ' r- O i 4> . * "g" c^U „ i. SKSSa JH Jsg a n s -s j« S* . I ®s S .2 . a | -2" ® I a Q 4> 33,5= "2 -1 . ca « ... (M K i«}«««; • ■ K/l N > ■ -- . t J> .i >N g S > .5 S ■Z*-:0" -cL :w S 63 E ca .•ji o § J _. ° C -J ■ ~ rN C5 g O o i- Z.-V « c c J > S §5 s In I 8 3J a ® 4 Lesem hrtzt Sulphart je z osušenlm grlom prvi stopil iz kola. O li špus, ti, ampak človek bi zgagal od žeje ... Kje neki lazi oni z vinom, da ga odnikoder ni. Če ga le ni zasačil Morache.« Ob misli na možnost lake nezaslišane polomije je plesaveem namah zasial korak. In ravno zdajle bi sc bila tako prilegla pijača, je klavrno dejal Vairon. l'a naj gre še kdo drug po vino, je menil De-machy in izvlekel dva nova bankovca. Preveč sem se smejal, tudi jaz bi rad kaj pil. To\ ■arisi so gledali spoštljivo ali zavistno, kako jr« novak odprl svojo denarnico iz lepega usnja, in Brouclce je bil tako zmešan, da je dejal hvala lepa! ko je vzel denar. Fouillard, ki je bil docela pozabil na svojo ku-harijo, se je vrgel na vse štiri pred svojim ugaslim ognjem in z nabreklimi lici pilutl v pepel, ne da bi se bil hotel pokazati le en sam plamenček. • Prinesite mi papirja, je prosil, les,, je moker kakor gnoj in mi noče goreti. Nekdo je stekel v klet in ?e vrnil z naročjem pisanega papirja, ki ga je vrgel poleg ognjišča. Pri tem je sfrfotalo nekaj belili in modrih listov vstran; bili so skoraj vsi taisle velikosti. To so bili notarjevi akli. Vili so se v ognju, ki je zubljema planil, in menili smo za trenutek še v ognju razpoznati lepo kanclijsko pisavo in pa okorne tačke kmetskib podpisov. Mojduš, lepe reči uganjate, je menil s svojim dobrodušnim glasom Lemoine. Kaj takega je treba | vendar spraviti... Vražje bi me imelo, če bi kdo I sežgal pisma moje stare o njenem gruntu.i . Molči, gobec! je kašljal Fouillard v dim. Ti - i kriv, da ne smem kuriti z durmi, ampak se moram I mučiti s tem svinjskim svežim losom, ki za zlodja I noče goreti. Kakor da ne bi bila vojna! Pa še prav zares,« je pritrdil mali Belin, ki se I je ravno vbadal s tem, da si iz notarjeve vsednje i suknje skrpuca telovnik in ji je pazljivo slrigel škrice. Resnica, na vojni smo, je ponovil sedaj tudi j novak, ki je pravkar trčil z Bruckeom. Pogledal je ! Sulpharta v njegovih batistnih hlačah in se začel smejati. Neverjetno! Človek se na fronti vsaj zabava. Pa to sem si bil že prej mislil, da bo na fronti manj dolgočasno nego v kosami. Breval, čegar izvotleni obraz se je zopet nabral v običajne trpke gube, ga je pogledal in zmajal z glavo: Nikar ne misli, da je vsak dan tako, ka-li? Pre-teto bi se zmotil,' veš!« Fouillard, ki je tiščal nos v svojo "četrtinko, se je režal. Sulphart je sočutno skomignil z ramo: Kako pa naj to ve? Če bi bil pri Charleroi, kakor sem bil jaz, mu je dejal Lagnv, ki je imel obraz kakor slara baba, se ti ne bi bilo ravno mudilo na fronto. Kaj pa še-le umik! se je vteknil Vairon. Povem ti, pri moji veri, da to ni bilo kako tako-le veseljaško od mara n,je. To je bilo najhujše, da, je pritrdil Lemoine. Pa Murna? je vprašal Demachy. Marna — tam ni bilo nič, mu je segel v besedo Sulphart. Pri umiku smo videli, kaj je polomija. Tu si »poznal ljudi | V tem so si bili vsi edini. Umik je bil tisla slra-I teška operacija, na katero so bili najbolj ponosni, ter j se jc vsak neznansko ponašal, da je bil zraven, z njim so sklepali vse svoje zgodbe: la umik, ta strašanski, nasilni pohod od Charleroija v Montmirail, brez odpočitka, brez jedi, brez cilja. Vsi polki so se pomešali in zapletli med seboj: zuavi in pešaki, lovci in pionirji, vmes so omahovali prepadli ranjenci, za-ostajavci, ki so jih kriče priganjali orožniki. Po obcestnih jarkih vsepovsod tornistre, uniforme; in poletu bitke, ki so trajale po ves dan in bile vedno ljute, včasih zmagovite — pri Guise-u sc je moral Nemec umakniti. Spali so ko klade po jarkih ali kar na cesti in ropotajoči niunicijski vozovi so jim mleli noge. Plenili so trgovine in praznili kurnice. Strojničarji so izgubili mezge, dragonci konje, črnci svoje"voditelje. Trgali so se /m plesnjive skorje. Vse ceste so bile zagatene s pohištvenimi vozovi in vdovskimi ga rami, na katerih so zdeli jokajoči otroci in ženske; vmes so se gnetli arabski vojaki, ki so bili nekje polovili par koz. Vasi so gorele, mostovi so frčali v zrak... Krvaveče in upehane tovariše je bilo treba puščali za seboj brez pomoči. Vmes pa so neprestano grmeli švabski topovi in poganjali tragično trumo dalje in dalje. To je bil umik, ki se je v njihovih ustih li-premenil v zmago. Rečem li, pri moji veri, če si bral na kantonih: Pariz, 60 km, je bilo to že vražje smešno. Posebno za tisle iz Paname,' je tlodal dolgavs Vairon. In zalem, je dejal vnemarno Sulphart, kakor da bi zaključil lepo povest z zelo vsakdanjim koncem, je prišla Marne. Ali se spominjaš malih dinj v Tilloy-ju ... Na k kako smo se iih nažrli!« Stran 8 »SLOVENEC«, dne 10. aprila 1932. Štev. 82. Vsaka beseda 50 par ali prodor drobne vrstice 1500in Najmanjši znesek 5Din Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Zaoqla5e strogo trgovskega in reklamnega značaj vsaka vrstica 20m trn Nd)man|$'i zne»eklODin.Pristojbina za šifro2Dm V>akogla> treba plačati pri naročilu Na pomena vprašanj odgovariemo le.čejepriloženatnamka.Cek račun Ljubljana 10.349.-- - J1 \ Vajenci II Beseda samo 50 par Vajenca za pekovsko obrt sprejmem z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4817. (v) Enosobno stanovanje se takoj odda. Prešernova ulica 16, Zelena jama. (č) Opremljeno sobo oddam na Sv. Petra cesti št. 44, I. nadstr. (s) Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam na Rimski cesti 11, I. nadstr. (s) Kupim rabljen, dobro ohranjen pisalni stroj. Ponudbe, pisane z istim r \jem in cena. Planine t .on, Trbovlje. (k) Vsakovrstno knmre oo oaivišiib cenab j CERNE luveln Liubliana Moltova nlica TEMPO«. Gledališka uL št. 4 Inasproti opere) la suhe hruške ; bT" :: ^ 3.50 Din, ia orehe v Jarše, takoj naproda) za .>". . • n. . , pri 25.000 Din. Luka Sevnik, (k) Radomlje 26. (p) Državna bolnišnica za duševne bolezni v Kovinu (Banat) sprejme takoj v službo štiri bolniške strežnice in štiri strežnike. Mesečna plača 460 Din, poleg tega brezplačno stanovanje in hrana, pranje perila in dve uniformi (poletno in zimsko). Prednost imajo oni, ki so že služili v umobolnicah ali drugih bolnišnicah ali odslužili kaderski rok. Pogoji za sprejem: lepo vedenje, telesno in duševno zdravje in samski slan. Istotam se sprejmeta lupini, kg 4.50 Din, jabolčna marmelada, sladka, redka, kante po 30 kg, 165 Din, franko vsaka železniška postaja, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (I lzucen zidar in izueen mizar z mesečno plačo 860 Din, poleg tega brezplačno stanovanje in hrana. — Pogoji za sprejem kakor zgoraj. Prošnje kolkovati s 5 Din ter priložiti običajne prepise spričeval, a originale prinesti s seboj, ter sliko (fotografijo) iz tekočega leta. Stev. 2481. — Iz pisarne Državne bolnišnice za duševne bolezni v Kovinu (Banat), 1, aprila 1932. kemično MfiVno. dob-.vMa od Din 15. 25. 35, 50 7 do f) i dinarjev za 1 k'.r 1'r.uilio Čon'.t>-Ijn |io nov^etju, !<» or ludi ffntnve b nzino in pern ce ADOLF W0LKENSTE1N, 00NOPLJA (Dunavska banovina). Zahtevajte cenik. Vsegamogočni je poklical k Sebi med svijje kr^-itce našega ljubljenčka, sinčka, bratca Jožka Schiilrerja učenca 4. razreda osnovne šole kateri je izdihnil sinoči ob 23, po težki, dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, ter izročil svojo blago dušo Najvišjemu, Spremimo ga v četrtek ob 16 iz hiše žalosti k večnemu počitku na župno pokopališče v Šmartnem pri Kranju. Stražišče, dne 6. aprila 1932. Žalujoči rodbini Schiffrer in Knific. Šivalni stroj nov, naprodaj za 1300 Din. Miklošičeva 7/III. . (1) Novo kolo naprodaj za vsako ceno. Miklošičeva 7/III. (1) Otroški voziček ponikljan, na peresih — prodam za 400 Din. Ale-šovčeva cesta 35, podpritličje. (1) Kuhano maslo kravje, prvovrstno, prodajam. Cena po dogovoru. Naslov: Anton Čik, Bje-lovar. (1) Najnovejše damsko letno blago vseh vrst Vam nudi najceneje O. Šlibar, Ljubljana, Stari trg 21._(1) Pult razne škatle in stelaže — vse v dobrem stanju — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4821. (1) »BI I Hi tO Beseda samo 50 par Naprodaj lahki tovorni avto Chevrolet z odprtim in zaprtim zabojem za tovor (500 kg), takse prost, v brezhibnem stanju. - Poraben za potnika in prevoz blaga. Ogled v garaži Stu-pica, Slomškova ul. 6, (1) Šoferji, pozor! Prodam avto Ford, tovorni, malo vožen, in pre-skrbim kupcu obrt za prevozništvo, ki je vpeljano in donaša mesečno 8000 do 10.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »45.000 dinarjev« št. 4822. (1) Beseda samo 50 par Lesne industrije, žage in drugi interesenti! Kdor si hoče nabaviti, povečati ali preurediti električno napravo, mu vzamem za celotno protivrednost žagan les v račun. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 3431. (t) ifori»?o nt Krmo oddata naiceneic veletreovina žita m moke A. VOLK. LJUBLJANA Rpslie*a resia i* Zahtevajte ga po vseli mlekarnah in kavarnah. SoltB«€& najpreglednejša knrtot-kn Soklifi, Maribor. Izredna pomladanska prodaja! Družba Commerce, Tavčarjeva ulica 2, prvo nadstr. prodaja: Švicarski etamin enobarven..........Din 14'- Francoska svila perilna ......................> 12'- Češki celirji za moške srajce..................> 18'- » Angleški poplin za moške srajce..............> 19'- Angleški poplin za damsko perilo............> 16'- Francoski krepdešin svilen barvast............> B5'- Krepdešin težak enobarven v različnih barvah > 6B'. Angleški kanigarni za moške obleke od 175'- do Din 240'-in vse drugo blago po znanih najnižjih cenah! Pridite In prepričajte se! Hoj bo (a dan? Začetek žrebanja novega 24. kola državne razredne loterije. In lahko je mogoče, da si ta dan napolnite svojo listnico s tisočaki, ako takoj kupite svojo srečko pri prav posebno srečni kolekturi HERMES a. a. Jelačičev trg 6 ZAGREB Pod zidom 6 Cene srečk: cela Din 200 — polovica Din 100'— četrtina Din 50.— Srečke lahko naročite tudi po navadni dopisnici, ki jo adresirajte na poštni predal 111. ................Izrežite izpolnite in takoj pošljite! Naročilnica. Glavni kolekturi drž. razredne loterije HERMES d. d., Zagreb poštni pre- tinac 111. Za I. razred XXIV. kola državne razredne loterije naročam s tem: ---------------- komadov celih srečk po DL. 200'— -------------komadov polovic srečk po Din 100'— ---------------- kom dov četrt, srečk po Din 50'— Nakupna cena teh prečk skupaj Din ____________________ sem Vam nal