3554 A A 0SR6®HJA WJWNICft '' L PR..«iukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini .nA Abb. postale I gruppo L,eHa 40U 111’ Lelo XXXVIII. Št. 56 (11.184) TRST, torek, 16. marca 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Danes v Rimu manifestacija upokojencev REVI — Več kot 100.000 upokojencev se bo danes zgrnilo iz vse Italija v Rim na protestno manifestacijo, ki jo prireja enotna sindikalna zveza CGIL. CISL, UIL. V sprevodu bodo prehodili središčne ulice in se bodo zbrali na Trgu S. Giovanni, kjer bo sindikalni shod. ki ga bo sklenil s svojim govorom vsedržavni tajnik CGIL Luciano La ma. O pomembnosti manifestacije priča tudi dejstvo, da jo bosta neposredno oddajali državni televizijski mreži TG 2 in TG 3. Tudi sindikalna zveza pripisuje tej pobudi velik pomen in jo uvršča s strateško vlogo v sklou svojih prizadevanj za premostitev družbenogospodarske krize. Namen protestne manifestacije je namreč pritiskati na politične sile. vlado in parlament, da končno odobrijo tri temeljne zakonske ukrepe, ki so obiskali na mrtvem tiru že od začetka zakonodajne dobe. Gre predvsem za splošno reformo skrbstvenega sistema, ki je komaj ure-šla od komisije za delo in social no skrbstvo v poslansko zbornico. Drug ukrep, s katerim se ukvarja senat, je preureditev vodil za pri I znanje invalidnine, tretji pa zadeva preustroj kmečkega socialnega zavarovanja, ki je prav tako obstal V ienatu. Kot je znano zahtevajo upokojenci in njihovi sindikati preureditev j pokojninskega sistema z odpravo j prevelikih razlik in krivic, dejan-1 sko navezavo pokojnin na 80 od-1 stotkov zadnje plače in trimesečno obračunavanje dragin.j.ske doklade ter odpravo samoprispevkov za zdravniške preglede in oskrbo v bo'nišnicah. Sindikati so vključili že davno te zahteve v splošno nlatfor-mo za iznod iz krize, a iira še ni uspelo, da bi se vlada resno no gagala o teh vprašanjih. Današnja manifestacija naj bi torei služila tudi kot pritisk na Spadoliniia in pri stolne ministre, da se tako za-vlačevanie preneha. Sindikati so zato poskrbeli, da bodo danes na manifestacij’ stali oh strani upokojencem tudi številni zastopniki tovarniških svetov, ki naj pričajo o enotnosti delovnih lju di. Solidarnost in podporo manifestaciji so že izrazile levičarske stranke in celo upravni svet državnega zavoda za socialno zavarovanje INPS. ki je odobril dokument o preustroju zavoda ki naj ga prilagodi zahtevani Dokojninslu reformi. Sodelovalo bo tudi združenje katoliških delavcev ACLI. Glasilo PST izraža podporo zahtevam italijanskih upokojencev tudi glede ustreznejšega delovanja zdravstvenih struktur s člankom Podtajnika Spinija. tajništvo PSDI ugotavlja, da bo manifestacija pospešila pravično rešitev teli vprašanj. tajnik KPI Berlinguer Da je naslovil sindikatom upokojencev pismo, v katerem zagotavlja nolno angažiranje komunistov za uresni čevanje njihovih zahtev. PRVI ALARMNI ZVONEC ZA VLADAJOČO LEVO KOALICIJO Francoska opozicija tesno zmagala na nedeljskih kantonalnih volitvah Sredinsko ■ desničarske stranke so prejele 49,92 odstotka glasov, levica pa 49,59 odstotka * Nazadovanje komunistov zaskrbijo tudi socialiste PARIZ — Včerajšnji uradni rezultati prvega kroga nedeljskih kantonalnih volitev v Franciji so v dobršni meri zmanjšali razsežnost zmage sredinsko - desničarskih opozicijskih strank, ki so jo napovedovale predsinočnje projekcije. Namesto 51,5 je opozicija prejela 49,92 odstotka, levica pa je prejela 49,59 namesto predsinočnjim napovedanih 47,5 odstotka. Kljub ugodnejšemu rezultatu pa so nedeljske kantonalne volitve prvi alarmni zvonec za vladajočo koalicijo. Mitterrandova stranka je dobro prestala preizkušnjo, saj je prejela 29,86 odstotka, na kantonalnih volitvah leta 1976 je namreč prejela 26,6 odstotka. Seveda so socialisti nazadovali v primerjavi z lanskimi predsedniškimi volitvami, ko je Mitterrand prepričljivo premagal Giscarda d’Estainga, kaj takega pa so tudi pričakovali, saj niso kantonalne volitve v preteklosti nikoli o-dražale razmerja sil v vsedržavnem merilu. Sodeč po številkah je pravi poraz v nedeljo doživela le KP Francije, saj je prejela le 15.88 odstotka in s tem potrdila padec, ki ga ZDA sprejele mehiško posredovanje v Srednji Ameriki NEW YORK - Ameriška vlada je pripravljena izboljšati svoje odnose s Kubo in Nika-raguo in je menda sprejela mehiško posredovanje za miroljubno rešitev srednjeameriške krize. V sporazumevanje o tem območju ne namerava vključiti le neposredno zainteresiranih strani ampak tudi Sovjetsko zvezo, ki je za ZDA vsaj posredno odgovorna za sedanje razmere na območju Karibskega morja. To je rezultat serije srečanj ameriškega državnega sekretarja Haiga s predstavniki latinskoameriških držav, s katerimi se je sestal konec tedna v Ne\v Vorku. Po dveh dneh pogovorov z mehiškim zunanjim ministrom Castanedo se je srečal še s predstavniki Kanade, Kolumbije in Venezuele. Z njimi je spregovoril tudi o zadnjem Reaganovem načrtu za gospodarski in družbeni razvoj Srednje Amerike. je doživela tvali. na predsedniških voli- Bolcči poraz pa ne zaskrblja samo partijskega vodstva, z njim so nezadovoljni tudi socialisti. Resnici na ljubo so si želeli, da ne bi partija utrdila svojega položaja na političnem prizorišču, a računali so, da bo osip okrepil njihove vrste. To se je tudi zgodilo, obenem pa so socialisti doživeli precejšen osip na desni iz vrst sred- njega sloja, ki je pred desetimi meseci podprl Mitterrandovo kandidaturo. Socialisti morajo torej dobro preveriti svojo politično strategijo, levica v celoti pa strniti svoje vrste v pričakovanju drugega kroga kantonalnih volitev, saj bi lahko imela potrditev nedeljskih rezultatov tudi v drugem krogu za vlado neprijetne posledice. Skupščine, tako imenovani «gene-ralni sveti», bodo namreč po novem zakonu o decentralizaciji prevzele iz rok prefektov večino izvršne oblasti v departmajih, kar bi lahko vsaj na krajevni ravni zavrto Mitterrandov načrt o «pre-obrazbi Francije*, če bi prihodnjo nedeljo ponovno zmagale sredinsko-desničarske stranke. Vsekakor pa je treba upoštevati, da obnavljajo le polovico generalnih svetov in da so te kantonalne volitve konec koncev predvsem upravne in ne politične. Kljub ne-obhodnemu preverjanju svoje nadaljnje strategije pa lahko levica ugotavlja, da se ni kljub nacionalizacijam in novemu vodenju oblasti razmerje sil v Franciji bistveno spremenilo. Zaskrbljujoča je samo ugotovitev, da je opoziciji u-spelo strniti svoje vrste, kar ne moremo trditi o levici, ki jo pretresajo bolj ali manj prikrite polemike med socialisti in komunisti. Partija bo morala bržkone razčistiti svojo vlogo v koaliciji in v francoski družbi. POKOL ITALICUS Aretirali generala BOLOGNA — Z zasliševanjem in nato z aretacijo zaradi krivega pričevanja upokojenega karabinjerskega generala, Luigija Bittonija so včeraj pred bolonjskim porotnim sodiščem obnovili sojenje proti skupini neofašistov, ki so osumljeni, da so sodelovali pri organiziranju atentata na vlak Italicus. Obtoženi fašisti so med sojenjem grozili prisotnim novinarjem. PREDVČERAJŠNJIM V POLNO ZASEDENEM BOEJIMEM GLEDALIŠČU «1. PREŠERE N» 1 občnega zbora Kmečke zveze odločen odgovor na grožnjo novega razlaščevanja naše zemlje V govorih in razpravah poudarjena pojmovna neločljivost med zemljo, kmetijstvom in narodnostno identiteto Predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin med branjem poročila ZARADI ZADNJIH VESTI 0 MUČENJIH NA KVESTURI V MESTRAH Razveljavljeni zapisniki zaslišanj obtožencev ugrabitve gen. Doziera Proces se nadaljuje danes - Zaradi domnevnega mučenja je beneško državno pravdništvo že začelo dve sodni preiskavi ^ _ jdJ' VERONA — Zadnje vesti o mučenjih rdečih brigadistov, ki so jih aretirali v Padovi ob osvoboditvi ameriškega generala Doziera so vplivale tudi na proces proti tem teroristom, ki se je, po prvi odložitvi v prejšnjem tednu nadaljeval včeraj v Veroni. Sodni zbor je po več kot treh urah posveta razveljavil zapisnike vseh zasliševanj aretiranih brigadistov na kvesturi v Mestrah. Sodniki se sicer pri svoji odločitvi niso formalno sklicevali na govorice o mučenjih, vendar pa je jasno, da je bil njihov sklep tesno povezan s temi govoricami, saj bi v nasprotnem primeru tvegali, da bi prišlo kasneje do razveljavitve celotnega procesa. Razprava se je začela prav z vrsto ugovorov zagovornikov 17 obtožencev, od katerih je 9 v zaporu, osmih pa policija še ni izsledila. Po prvih ugovorih v zvezi s postopkom je eden izmed zagovornikov, odvetnik Guarienti zahteval razveljavitev zapisnikov zaslišanj, češ da izjave niso bile prostovoljne, kot je v samih zapisnikih rečeno. Odvetnik •lIllIllllimilllllllllllllHftlllllllllllllimilllllHIIIIlUIIHIIIIHtllHIlllllllHllltlHIUHUlMIIIIIItflllllltlinilflllllllllHlIlllllllllllir milHIIIIIIIIIIIIIIIinilllllhllllimilllt UDELEŽBA NA VOLIŠČIH JE PRESEGLA 90 ODSTOTKOV Slovenija soglasno potrdila zaupanje v delegatski sistem V nedeljo je več kot milijon tristo tisoč upravičencev odšlo na volišča LJUBLJANA — Z nedeljskimi volitvami v skoraj tisoč dvesto krajevnih skupnostih v republiki, se je v Sloveniji zaključila ena najpomembnejših političnih akcij leta. Izvoljeni so delegati tretjega mandata, tisti, ki bodo v naslednjih štirih letih predstavljali interese delavcev in občanov republike. Tokratne volitve so bile doslej najbolje pripravljene, to potrjuje že dejstvo, da so priprave nanje tra ja le najdlje — dobro leto — in pa dejstvo, da je bilo evidentiranih št iristotisoč kandidatov, izvoljenih nekaj več kot dvestotisoč delega tov. med katerimi bodo mnogi prvič opravljali to nalogo. V četrtek so zaposleni v republiki, več kot sedemstotisoč ljudi, volili v delovnih organizacijah člane bodočih delavskih svetov in delegate v zborih združenega dela ter v skupščinah Interesnih skupnosti, v nedeljo pa je več kot milijon tri stotisoč občanov volilo svoje predstavnike v krajevnih skupnostih, skupščinah občine, republike in federacije ter v skupščine interesnih dejavnosti. Kot rečeno je bilo v Sloveniji skupaj izvoljeno dvestotisoč delegatov, torej vsak deseti Prebivalec republike, oziroma vsak sedmi volilni upravičenec. Iz tako množične kadrovske osnove, bo v naslednjih dneh zrasla mogočna zgratlba sporazumevanja in odločanja od delavskih svetov in krajevnih skupnosti, do skupščine Jugoslavije. Udeležba na volitvah je bila zelo visoka, čez 90-odstotna. in po sodbah političnih predstavnikov, ki so vodili potek volitev potrjuje visoko osveščenost ljudi in njihovo priprav Ijenost po samoupravni poti pri- spevati k napredku in razreševanju problemov. Takšna udeležba ima še posebno vrednost spričo dejstva, da so volitve novega delegatskega mandata potekale prav v času težkih političnih, družbenih in gospodarskih razmer, tudi trenutne slabosti in težave očitno niso omajale zaupanja ljudi v samoupravno reševanje, temveč so celo podkrepile potrebo in zavest, da drugače, kot po samoupravni poti, kot izrazu množične odločitve, sploh ni mogoče. Prav to soglasna plebiscitarna odločitev za samoupravljanje in njegova utrditev v množicah, je v teh časih še kako dragocena. Je optimistična spodbuda za razreševanje težav in za napredek v vseh pogledih. JURE PENGOV ših podatkih glasovalo 90 odstotkov od več kot 1.100.000 volivcev te republike. Odziv je bil zelo ve lik tudi na predhodnih volitvah v organizacijah združenega dela. Od več kot 420 tisoč zaposlenih jih .je glasovalo 86 odstotkov. V Makedoniji so izvolili blizu 10 tisoč delegacij. temeljnih organizacij in skupnosti z več kot 100 tisoč člani, (dd) Guarienti se je nato navezal na politično razpravo, do katere je prišlo v zadnjih dneh in dejal, da so bile izjave izsiljene tudi s fizičnim pritiskom na obtožence, iz česar seveda izhaja, da o prostovoljnosti ni mogoče govoriti. Tudi zagovorniki drugih obtožencev so sprožili isto vprašanje in odvetnik Di Giovanni, ki zagovarja Biliatovo in Di Lenar-da je celo poudaril, da je bilo pri-drževanje aretiranih v krajih, ki niso zapor (mislil je očitno na kvesturo) nezakonito ter je zahteval takojšen sodni postopek proti preiskovalcem. Državni tožilec je seveda zahteval zavrnitev vseh ugovorov, po drugi strani pa je soglašal z razveljavitvijo zapisinikov, a ne zato. ker bi bilo prišlo do pritiska na aretirane, ampak zato, da pride na samem procesu na dan resnica. Ko so se sodniki umaknili na posvet so nekateri jetniki lahko zopet, kljub kordonu karabinjerjev, spregovorili z novinarji in Biliatova je ob tej priložnosti ponovila, da so preiskovalci s fizičnim nasiljem prisiljevali aretirane k priznanju. Po več kot treh urah posveta so torej sodniki razveljavili vse zapisnike in proces se nadaljuje danes tako rekoč od začetka, kajti zaslišanj aretiranih brigadistov v tem postopku ne morejo uporabiti kot dokazno gradivo. Med včerajšnjim procesom je predsednik sodišča Francesco Pul-cini tudi odredil predajo aktov v zvezi z mučenjem teroristov beneškemu državnemu pravdništvu. Gre predvsem za pismo Alberte Biliatb, ki je izjavila, da so ji grozili s smrtjo, jo pretepali in jo drugače mučili na sedežu tretjega policijskega o-krožja v Mestrah. Tudi drugi teroristi so se baje pritožili predsedniku sodišča zaradi mučenja. RIM — Zaradi stavke nadzornikov poletov bo danes od 8. do 20. ure povsem ohromljen promet na vseh italijanskih letališčih. Sklepna resolucija z občnega zbora KZ člani Kmečke zveze, ki združuje veliko večino obdelovalcev zemlje in živinorejcev na Tržaškem, zbrani na rednem občnem zboru v Bol juncu, dne 14. marca 1982 UGOTAVLJAJO da se položaj kmetijstvo v naši po krajini ni v ničemer izboljšal, da še vedno prevladuje, kljub slovesnim izjavam in javnim obvezam, pri vseh odgovornih oblasteh in javnih ustanovah, omalovažujoč odnos do vprašanj krajevnega kmetijstva in domačih kmetov, ki se odraža v zanemarjanju in žrtvovanju kmetijstva v okviru vseh družbenih in gospodarskih dejavnosti. Ta zgrešen odnos je v preteklosti povzročil že ogromno škodo domačim •HUiiiiiiiituiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiitimiiiniiimuHitmiiiuiiitiitiniiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimniiiiiMimii BRZOJAVKE V RIM Senatorjema Antonimi Murmuri in Vincenzu Vernaschiju Člani Kmečke zveze, daleč najmočnejše strokovne organizacije, kmetov v tržaški pokrajini, ki so v veliki večini pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, zbrani dne 14. 3. 1982 na občnem zboru v Boljuncu (Trst) so predvsem izrazili protest proti nadaljnjim brezobzirnim razlastitvam, ki so se ponavljale vsa povojna leta in zato zahtevajo nujno uzakonitev globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki naj zagotovi potrebna jamstva, da odpravi brezobzirno in neupravičeno spodkopavanje gospodarskih temeljev slovenske narodnostne skupnosti. Še posebej poudarjajo nesprejemljivost ločevanja in razlikovanja pravic Slovencem v Furlaniji - Julijski krajini po ozemlju, na katerem živijo in zahtevajo tak zakon, ki naj zares zaščiti Slovence globalno, na vseh področjih njihovega udejstvovanja. Ostajajo Vam vsekakor na razpolago za neposredno tolmačenje teh zahtev. * • * Spoštovani predsednik italijanske vlade Giovanni Spadoiini — Rim Udeleženci javne prireditve -»Spoznavajmo svet in domovino* ter člani nastopajočih ekip z Goriškega, Mladinskega centra Gorica, Mladinskega odseka kulturnega društva Jezero iz Doberdoba in Mladinskega odseka kulturnega društva Sovodnje, prosijo za vaše posredovanje v parlamentu, da bi se razprava o zakonskem osnutku za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji nadaljevala stvarno in brez zastojev. Obenem poudarjajo nujnost sprejetja takih zakonskih določil, ki bodo pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti zagotavljala enake pravice, ne glede na pokrajino ali občino kjer živijo. Izglasovanje zakona o globalni zaščiti pomeni tudi trdno osnovo za razvijanje in utrjevanje trajnega sožitja med tu živečima narodoma ter sodelovanja med sosednima državama Jugoslavijo in Italijo. Volitve v Črni gori in Makedoniji SKOPJE. TITOGRAD — Tudi v SR Makedoniji in SR črni gori so v nedeljo občani v krajevnih skupnostih volili člane delegacij krajevnih skupnosti in zasebnih kmetov za občinske skupščine, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in delegate za družbenopoli tične zbore. V Črni gori so izvolili okrog tisoč delegacij, v katerih je okrog 10.000 članov ter 451 delegatov za družbenopolitične zbore vseh 20 čr nogorskih občin, (dd) •liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiniiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiniiiiiiHiiiiniiiimiiiamiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB RAZGOVOR S ČLANOM VODSTVA KPI GIANCARLOM PAJETTO NIMAMO MODELOV SOCIALIZMA ZA IZVOZ PA TUDI NOBENEGA NE MISLIMO UVOZITI SKOPJE — V 1550 krajevnih skupnostih v Makedoniji j« po najnovej- V prejšnjih dneh se je v Trstu mudil posl. Gian-carlo Pajetta, eden zgodovinskih voditeljev italijanske komunistične partije, v kateri sedaj odgovarja za mednarodne odnose. Njegovo prisotnost v Trstu, kamor je prišel čestitat Marini Bernetič ob njeni osemdesetletnici, smo izkoristili za pogovor o nekaterih aktualnih vprašanjih mednarod ne; pa tudi vsedržavne in krajevne politike. Po govor smo nameravali začeti prav pri mednarod nih temah, ko pa smo omenili polemiko s sovjetsko partijo, nas je takoj prekinil in začel govoriti o položaju v KPI. PAJETTA: Imeli smo zelo živahno razpravo, ki je bila po moji oceni plodna, in tudi dokaz dobrega zdravja naše partije. Nobenega znaka ni, da bi se ustanavljale skupine disidentov, pa tudi soglasja slonijo na odkriti razjzravi. In vsakomur, pa naj se strinja ali ne z zaključki centralnega komiteja, je zagotovljena pravica, da pove svoje mnenje. Skratka, dejal bi, da je to bil dokaz moči, demokracije in življenjskosti partije. VPR.: Polemika s Sovjetsko zvezo se medtem nadaljuje. — PAJETTA: Glede odnosov s SZ obžalujemo predvsem to. da razprava ne zajema resničnih problemov, njihovega bistva, ampak da se nasprotno uporablja ton, ki bi ga bilo treba po našem opustiti, ne samo, ker je preživel, ampak ker tudi v preteklosti ni dal pozitivnih rezultatov, ampak kvečjemu povzročil škodo. Nočemo prepira, pač pa dajemo politične ocene, skušamo se poglabljali v stvari. VPR.: Polemika med KPI in KP SZ se razvija v trenutku, ko je mednarodni položaj na dokaj kritični točki, ko je mir ogrožen ... PAJETTA: Sedanja polemika je za nas nekaj dolžnostnega, istočasno pa skušamo tudi opozoriti Sovjetsko zvezo, ki je venomer bila velika mirov-Razgovor zapisal T. M. (Nadaljevanje na zadnji strani) kmetom, slovenski narodnostni skupnosti ter krajevnemu gospodarstvu v celoti. V zadnjem času pa se je položaj celo poslabšal, saj je prišlo do hudih napadov na sam obstoj našega kmetijstva, kot do/cozttjcjo nasilne razlastitve intenzivno obdelanih vrtov na Kolontzovcu, na novo načrtovane ogromne razlastitve naše zemlje za izgradnjo hitrih cest v tržaški pokrajini in Znanstveno raziskovalnega centra na vzhodnem delu Krasa, skrajno negativne urbanistične in teritorialne norme, neupoštevanje potreb krajevnega kmetijstva t> deželnem razvojnem načrtu, popolnoma neustrezno stanje v uradih krajevnih uprav in pristojnih strokovnih službah ter še obstoječa diskriminacija kmetov pri socialnem zavarovanju: OBSOJAJO taka omalovažujoča gledanja na kmetijstvo, po katerih naj bi kmečki teritorij služil le kot mestni park in naj bi bila zato potrebna vinku lalivna zaščita, ki ne upošteva ne tradicionalnih dejavnosti ne človeka, ki na tem teritoriju živi in dela in bi moral biti vsem na voljo za razlaščanje brez dovolj utemeljenih razlogov ter krivično prak so, ki izključuje njihove predstavnike iz organov, ki odločajo o družbenem in gospodarskem razvoju ter o uporabi teritorija; POTRJUJEJO SVOJA STALIŠČA da morajo oblasti, zlasti dežela, posvečati več pozornosti problemom našega kmetijstva, kar naj se leaže zlasti pri načrtovanju in finansiranju; nove možnosti razvoja, katerim kmetje ne nasprotujemo, terjajo da nes od nas nove žrtve, ki bi jih lahko sprejeli le pod pogojem, da se našemu kmetijstvu in naši narodnostni skupnosti zagotovijo istočasno ob novih velikih posegih na naš teritorij ustrezne trajne protivrednosti in alternativne možnost’ razvoja. V primeru da bi tem pogojem ne bilo zadoščeno, bomo kmetje prisiljeni nasprotovati sleherni razlastitvi in spremembi namembnosti teritorija. Od dežele in drugih pristojnih javnih uprav tržaški kmetje ZAHTEVAJO da sprejmejo in uresničijo vse zahteve zbrane o resolucijah, ki sla izšli prva iz skupnega zasedania Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Kmečke zveze 30. marca 1981, posvečenega stanju kmetijstva na Tržaškem, druga z dne 18. februarja 1982, ki je izšla iz širše raz prave o načrtih znanstvenoraziskovalnega centra in hitrih cest v tržaški pokrajini; ODLOČNO ZAHTEVAJO a) revizijo vseh urbanističnih norm za kmetijska področja in vasi, kf jim pripadajo, upoštevajoč potrebe produktivnih kmetijskih delavnosti in delovnih ljudi, ki se jim posvečajo: odpraviti je tudi treba teto ve in škodo, ki jih povzročajo izletniki in lovci: b) izr’-lavo in izvajanje področnega načrta za razvoj kmetijstva, ki nai kmetu zagotovi obstoj in TRST — če kmetu vzameš zemljo, mu spodkoplješ tla pod nogami, izkoreniniš ga. če je to Slovenec, mu vrh vsega še razmajaš narodnostno identiteto in polagoma se bo znašel v asimilacijskem kotlu. V obeh primerih povzročiš neprecenljivo škodo kmetijstvu in gospodarstvu nasploh pa šc okolju kot takemu, ki ga je zareč mogoče obraniti pred postopno propastjo zgolj z obdelovanjem zemlje in siceršnjim vrednotenjem naravnih bogastev. Določeni krogi so očitno pripravljeni žrtvovati dragoceno vejo gospodarstva santo zato. ker jim je naša narodnostna skupnost trn v peti. Demokratične družbeno - politične sile so dolžne zoperstaviti se sistematičnemu razlaščanju kraških zemljišč, ki so skoraj izključno last slovenskih kmetijcev, ter izžeti iz zadolženih oblasti in organizmov stvarno politično v oljo po družbenem in gospodarskem preporodu. To je bila nekje vodilna nit, ki je povezovala govore, pozdrave in posege v diskusijo med nedeljskim občnim zborom Kmečke zveze v boljunškem gledališču «F. Preše ven*. Dvorana je bila polno zasedena, kar dokazuje, da se naši kmetovalci dodobra zavedajo kriznega momenta in da se motajo te rej gosto zgrniti okrog njihove zaščitne organizacije. Po stenah so bili razobešeni transparenti značilne vsebine, kakor: Kmetijstvo je v korist vseh in Kmetje zahtevamo globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Po priložnostnih besedah pred sodnika KZ Alfonza Guština ie bil predsednika občnega zbora izvoljen nekdanji tajnik te organizacije Lucijan Volk, ki je prečital besedila voščilnih brzojavk. Poslali so jih vsedržavni predsednik organizacije Confcoltivatori G. Avo-glio, predsednik deželnega sveta FJK Colli (oba sta izrecno poudarila važno vlogo KZ tudi v smislu boja za naše narodnostne pravice), predsednik deželnega odbora Co-melli, deželni odbornik za proračun in načrtovanje Coloni, občinski komisar Siclari in R. Corsi v imenu sindikata UIL. Predsedujoči je tudi navedel imena gostov (marsikateri med njimi se je pozneje tudi priglasil k besedi med razpravo): generalni konzul SFRJ v Trstu Cigoj, predstavniki SKGZ Udovič in Cupin, SDGZ Svetina in Kocjančič, miljske občine Vodopivec in Nico-lini. devinsko-nabrežinske občine Škerk. zgoniške občine Simoneta, repentabrske občine I. Škabar, dolinske občine Švab in Pečenik, deželnega vodstva Confcoltivatori Poz-zar. sindikata CGIL Mauri, pokrajinskega vodstva KPI Poli in De Rosa, pokrajinskega vodstva PST Pahor, pokrajinskega vodstva SSk Harej, predsednik KGS Budin, tajnik Zadružne zveze Slovenije Uroš (tudi v zastoostvu Gospodarske zbornice SRS), direktor predstavništva Zvezne gospodarske zbornice SFRJ v Trstu Zidarič, predsednik zadruge Ta rozvna dolina in podpredsednik deželne zveze kmetijskih zadrug Renato Quaglia, predstavnik ZSKD V. Tavčar, zastopniki skoraj vseh zadružnih ustanov na Tržaškem pa še številni strokovnjaki s področja kmetijskega in teritorialnega načrtovanja. Sledili sta predsedniško poročilo Alfonza Guština in tajniško poročilo Edija Bukavca, ki ju objavljamo v povzetku na 4. strani, zatem sta spregovorila ravnatelj patronata INAC Boris Simoneta in ravnatelj konzorcija kmetijskih zadrug iWrišga sveta krajevne zdravstvene enote, izstopila iz -«■§-ke. Vendar niso o stvari na kon-}-gresu-preveč govoril; in upajo, da bodo morebitne spore ugladili v nekaj dneh. Končno so izvolili nov odbor, v katerem so sorazmerno zastopani Gorica, Tržič in drugi kraji Goriške ter tudi mladi in stari. Najbrž bo za pokrajinskega tajnika ponovno izvoljen Francesco Esposito iz Tržiča. Na kongresu je govoril tudi deželni tajnik PSDI Lanfranco Zu-calli. Izvolili so tudi delegate za deželni in vsedržavni kongres stranke. V Gradišču razstava Franca Duga V deželni umetnostni galeriji Luigi Spazzapan v Gradišču ob Soči se izteka serija letošnjih razstav. ki so posvečene mladim gra jikom iz goriške pokrajine. Vsak po tri tedne so razstavljali grafiki Pausig, Valvassori, de Gironcoli, v nedeljo pa so odprli razstavo Franca Duga. Odprta bo do prvih dni aprila. Na otvoritev je prišlo zelo veliko ljudi, tudi s sosednega novogoriškega območja. Spregovorili so zastopniki galerije, kritiki in pokrajinski odbornik za kulturo De Grassi. Ta je poudaril voljo pokrajine, da nudi določeno pomoč galeriji v Gradišču ob Soči in da pride do komplementarnega sodelovanja med palačo Attems in galerijo Spazzapan. 9 Drevi, ob 20.30, bo seja občinskega sveta v Gorici. Na njej bo govor o obračunih mestnih podjetij in mestne lekarne. DANES IN V PETEK Dve predavanji o umetnosti Primorja v Kulturnem domu Predaval bo prof. Milko Rener - Drevi odprtje razstave del Avrelija Lukežiča V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo danes zvečer prvo od dveh predavanj o umetnosti na Primorskem, ki ju bo imel umetnostni kritik prof. Milko Rener. Prvo predavanje bo danes zvečer z začetkom ob 20.30, drugo pa v petek, 19. t.m., ob isti uri. Gre predvsem za prikaz slovenske umetnosti v Primorju. Prof. Rener je o tem imel dve predavanji tudi na pokrajinski upravi, kjer se vrši tečaj o umetniških prijemih v naši deželi. Poslušalci so ob tej priliki z zanimanjem poslušali Renerjeva izvajanja in marsikdo se je začudil, da smo bili Slovenci v tolikšni meri prisotni v umetniškem snovanju v naših krajih, saj niso bili s tem seznanjeni. Seveda bosta nocojšnje in petkovo predavanje zanimivi tudi za slovensko goriško publiko. Danes zvečer bo v preddverju NA SVEČANI PROSLAVI V NEDELJO POPOLDNE Poudarjeno hvalevredno delovanje ob 20-letnici Katoliškega doma Priložnostni govor je imel prot. Kazimir Humar ■ V akademiji nastopile skupine, ki imajo sedež v tem domu Veliko ljudi je prišlo v nedeljo popoldne v Katoliški dom, da bi s svojo prisotnostjo počastilo dvajsetletnico delovanja v tem hramu slovenske kulture, ki so si ga zamislili v začetku petdesetih let katoliško usmerjeni Slovenci v Gorici. Prizadevanja za pridobitev tega doma je orisal tajnik odbora za njegovo u-praCl.ianje prof. Kazimir Humar. Povedal je, kako so se takoj po vojni oprijeli obnove prosvetnega delovanja in že takoj je postalo jasno, da tesni prostori, s katerimi so razpolagali drugje ne bi zadoščali za razvejano dejavnost. V začetku petdesetih let se je tako osnoval odbor za gradnjo, razposlal vabila predvsem Slovencem v Gorici in na Goriškem, veliko so si pobudniki obetali od pomoči Slovencev, ki žive v Ameriki. Dosegli so uspeh, pričeli z gradnjo in dom tudi zgradili. Svečano so ga odprli 25. februarja 1962, torej pred dvajsetimi leti. Prof. Humar je zatem y grobih orisih povedal, kaj vse je bilo v Katoliškem domu v teh dvajsetih letih. Ni nam nudil statističnih podatkov, marveč je omenil le najpomembnejše skupine, ki so v domu gostovale, od tržaškega Slovenskega stalnega gledališča do Slovenskega okteta, od koroških skupin pa do ameriških. V domu so seveda nastopale domače skupine, tu se vršijo tudi razne revije kot n.pr. vsakoletna Cecilijan-ka. Na predavanjih so govorili skoro vsi slovenski škofje, je dejal prof. Humar, ter se spomnil tudi pisateljev in drugih, ki so v domu govorili. «Časi se spreminjajo, generacija, ki je gradila Katoliški dom se umika mladim*, je še dejal govornik ter povedal «da je kulturno življenje v Gorici danes bolj živahno kot prej, mitteleuropski duh je zajel Gorico, do nas Slovencev je bolj odprt odnos kot pred dvajsetimi leti. Ni pa še vse tako kot si želimo. Želimo si primerne zakone, ki naj zajamčijo naš obstoj* je še dejal govornik. Vse, ki so prišli na proslavo so pozdravili še goriški župan dr. Antonio Scarano. pokrajinska odbornica Marija Ferletič, ki je upravi doma darovala srebrno plaketo, predsednik SSO dr. Damijan Paulin in predsednik SSk prof. Andrej Bratuž. Scarano je med drugim dejal, da «kulturna dediščina Slovencev ima veliko skupnega s katolištvom in da je v interesu večine, da se ta iden- niiiiiiiiiitmimiiiHiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiioHHiiiniiiimimiiiiiifmtiiiiiiiiitiiiniiiiimiiimiiiitiiiiiiimiiiiiHiituniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiit USPELA ODDAJA LJUBLJANSKEGA RADIA Navdušenje goriške mladine na koncertu sodobne glasbe V Kulturnem domu Goriške so bili zelo Poln Kulturni dom v soboto zvečer, poln predvsem mladine, nam je še enkrat dokazal, kako nam je bila zares potrebna ta sodobna in lepo opremljena dvorana sredi mesta. Dokazal pa je tudi, da je naša mladina dovzetna za kulturne prireditve, še posebej če so te kar se da «sodobne*. to se pravi, če na njih nastopajo s petjem in glasbo izvajalci, ki so naši mladini bliže kot kaka druga oblika prireditve. Že res, da so mladi prišli v Kulturni dom, da bi poslušali, kako bi se njih vrstniki na odru odrezali v odgovorih na vprašanja o zgodovini športa pri nas in o sodobnem dogajanju, vendar pa moramo tudi poudariti, da so prišli, da bi iz ust slovenskih pevcev lalike glasbe čuli slovenske popevke in tudi slovenske prevode priljubljenih ameriških, angleških, francoskih ali drugih popevk, ki so predmet njihovega zanimanja, saj ne bi mogli misliti, da bi bila slovenska zamejska mladina drugačna od sodobne mladine v Sloveniji, v Italiji, v Ameriki, v Angliji ali kje drugod po svetu. Pop glasba. country glasba, lahka glasba, so lastni mladini vsega sveta, zakaj torej ne bi bili lastni tudi'naši mladini? Zato je sobotna prireditev imela tak pozitivni odziv. Na sporedu je bila radijska oddaja «Spoznavajmo svet in domovino*, ki jo Radio Ljubljana prireja zdaj v tem zdaj v drugem slovenskem kraju. S temi oddajami so šli letos tudi v zamejstvo, v italijanskem zamejstvu je bila ta oddaja v soboto prvič. Imeli pa so že podobno oddajo na Koroškem. 24. aprila pa jo bodo priredili v Porabju na Madžarskem. Zamejski udeleženci te oddaje, torej tudi ti ki so nastopili v soboto, se bodo v juniju srečali v Ljubljani in tako od pobliže »spoznali*, kolikor je ne poznajo «domovino in svet*. Prireditelja te radijske oddaje, ki jo je ljubljanski Radio v soboto zvečer neposredno prenašal od 20. do 21.30, Radiotelevizija Ljubljana in Mladinski odbor SKGZ, sta povabila nanjo štiri tekmovalne ekipe: Mladinski center iz Gorice, mladinski odsek Kulturnega društva Jezero iz Doberdoba, mladinski odsek Kulturnega društva Sovodnje iz Sovodenj in Občinsko konferenco Zveze so nastopali znani slovenski popevkarji - Mladi hitri v odgovorih na postavljena jim vprašanja socialistične mladine iz Nove Gorice. Na tekmovanju, ki so ga vodili urednik oddaje Jurij Holy ter spea-kerja Menči Klančar in Rado Časi, so sodelovali Igor Košuta, Alex VValtritsch, Nadja Grusovin, Mariza Pelesson in Samo Sanzin (vsi Gorica), Dario Gergolet, Vlasta Jarc, Edvard Gergolet, Marko Gergolet in Igor Juren (vsi Doberdob), Igor Petejan, Vera Lukman, Mirjam Kavčič, Moreno Marson in Gianna Marson (vsi Sovodnje) ter Patricij Bratuž, Radovan Simčič, Valter A-damič, Karmen Zrebar in Tanja I-pavec (vsi Nova Gorica). Gladko so odgovorili na vsaki skupini postavljena štiri vprašanja; le Do-berdobcem se je zatakniV pri vprašanju o eni večji športni prireditvi iz leta 1948, tako da So odnesli točko manj kot drugi.' Vsekakor se nam zdi, da so bila vprašanja precej lahka, vzeta iz Ruplove knjige o zamejskem športu in iz Primorskega dnevnika zadnjega meseca. Naši zamejski dijaki in študentje bi bili najbrž z lahkoto odgovorili na bolj zahtevna vprašanja, kar so že dokazali tudi na tekmovalnih oddajali tržaškega radia. Vsak udeleženec je dobil v dar knjige založbe Mladinska knjiga ter plošče in kasete Radiotelevizije Ljubljana. V oddajo pa niso šle samo vesti tekmovalnega značaja. Novinarka Helena Premrl je izkoristila priliko, da je urednika goriške kronike Primorskega dnevnika Marka Wal-tritscha vprašala o nalogah našega dnevnika, o delu v njem, o vlogi ki jo ima zamejski dnevnik med bralci tako v zamejstvu kot v matični domovini. Zastopnik založbe Mladinska knjiga Nace Bcrštnar je obrazložil pomen, ki ga ima ta o-srednja slovenska založba; urednik kulturnih oddaj Radia Ljubljana Vili Vodopivec pa je poudaril pomen, ki ga ima taka radijska oddaja v zamejstvu. Gledališki igralec Tone Gogala je prebral odlomek iz Jurčičeve povesti «Domen» in poslušalci v dvorani so morali uganiti za kakšno delo gre. Odzvalo se jih je kar precej, med niimi so bili izbrani trije (Primož Klanjšček iz Šte-verjana, Tamara Butkovič iz Sovodenj in Mauro Dornik iz Gorice), ki so dobili v dar knjigo. Urednik oddaje Jurij Holy pa je poudaril tesne vezi, ki vežejo Slovence v matici s Slovenci v zamejstvu. Mladinci iz Gorice, Sovodenj in Doberdoba so zatem, na predlog I-gorja Košute, poslali, tudi v imenu vseh poslušalcev, predsedniku vlade Spadoliniju brzojavko z zahtevo po hitri preučitvi zakonskih osnutkov o globalni zaščiti. V oddaji ra so nastopili tudi pisatelj Marijan Marinc, ki je prebral duhovito črtico o aktualnem vprašanju, t.j. kavi in carinikih, ter pevci lahke glasbe Marko Bitenc, Ditka Haberl, Tatjana Dremelj, Janko Ropret in kantavtorica Cintija Fink, ob spremljavi orkestra Predmestje. Neposrednemu prenosu je sledil še koncert lahke glasbe, ki je mlade in vso drugo publiko zelo navdušil. Razna obvestila Ob smučarskem tekmovanju Kanin 82, ki bo v nedeljo, 21. t.m., na Nevejskem sedlu, bo planinsko društvo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Prijave na sedežu društva še danes in jutri. titeta tudi ohrani*, ter svoj pozdrav zaključil z nekaj stavki v slovenščini. Viktor Prašnik je v imenu uprave pozdravil poleg že omenjenih tudi jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Štefana Cigoja, župana števerjana Stanislava Klanjščka in Sovodenj Vida Primožiča, predsednika ZSKD prof. Milka Renerja. Prebral je tudi vrsto telegramov s čestitkami. V kulturnem programu so sodelovali mladinski zbor Kekec, glasbena skupina Nova misel, volčiči in veverice SGS, ŠD 01ympia z ritmičnim prizorom, skavti in skavtinje, moški zbor Mirko Filej, Ansambel Lojze Hlede in mešani zbor Lojze Bratuž. Odbor je ob tej priliki izdal brošuro. v kateri so omenjeni darovalci sklad Katoliškega doma. V njej je tudi kratek prikaz skupin in društev, ki v njem delujejo. V preddverju pa je bila odprta razstava plakatov in letakov o prireditvah v tem domu. Kulturnega doma odprta tudi spominska razstava del tržaškega slovenskega slikarja Avrelija Lukežiča. V solkanski osnovni šoli skupinska razstava likovnikov V petek, 19. t.m., bodo v galeriji osnovne šole v Solkanu odprli razstavo likovnih umetnikov iz območja severovzhodne Slovenije. 24 slikarjev, grafikov in kiparjev, ki izražajo svoja občutja v najrazličnejših smereh, od realizma, preko impresionizma in surealizma, bo razstavilo 47 del. Vsebinsko sta, enakovredno zastopani krajina in figuralika. Društvo likovnih umetnikov iz Maribora, ima svoje korenine že v letih neposredno po prvi svetovni vojni. FTvi umetniški klub, poimenovan x> Ivanu Groharju, je nastal že c.j 1920. Od takrat deluje društvo neprekinjeno, če izvzamemo kulturni molk v času druee svetovne vojne. Danes šteje društvo 34 članov. Večina le teh živi in ustvarja v Mariboru, oziroma na območju štajerske in Prekmurja, nekaj članov pa je tudi iz drugih krajev Slovenije. Društvo prireja vsako leto razstave v Mariboru ter v drugih krajih ter tudi v tujini. Postavitev tako bogate in raznolike razstave bo za ljubitelje in poznavalce umetnosti nedvomno pomemben kulturni dogodek. M. K. Na Vrhu ustanavljajo skupino prostovoljnih gasilcev Na Vrhu bodo v kratkem ustanovili skupino prostovoljnih gasilcev. Doslej se je na pobudo odzvalo že nad trideset, v glavnem mladih ljudi, vendar pričakujejo, kakor so nam povedali, še nekaj kandidatov. Seznam so že poslali na občino, v prihodnjih tednih pa naj bi uredili vse potrebno glede formalne ustanovitve, opreme, določitve delokroga itd., v dogovoru s pokrajinskim nadzorništvom za gozdarstvo. Skupine prostovoljnih gasilcev so organizirane na občinski ravni in nekatere že uspešno delujejo. Tako imajo tako skupino v Foljanu, Tržiču in Ronkali. Skupino prostovoljnih gasilcev bodo v kratkem ustanovili tudi v Doberdobu. Sestanek pokrajinskih komisij z avtoprevozniki V petek sta se v pokrajinski palači sestali komisiji za osimski spo razum in gospodarska komisija, ki ju vodita Silvino Poletto in arh. Jože Cej. Na sestanku so bili navzoči tudi predstavniki kategorije avtoprevoznikov. Člani obeh delegacij in pa delegacija goriških avtoprevoz nikov so obširno razpravljali o položaju, ki je nastal v tovornem prometu z Jugoslavijo, odkar so uvedli nove devizne predpise, in sprejeli nekaj predlogov, ki jih bodo posredovali mešani italijansko-jugoslovan-ski komisiji, ki se bo prihodnji teden sestala v Trstu. Seja rajonske skupščine za svetogorsko četrt Pred letom dni je umrl prof. Giorgio Massi. ki je bil predsednik rajonske skupščine za svetogorsko četrt. Sedanji predsednik Giovanni Podbersig je sklical izredno skupščino na kateri bodo počastili Mas-sijev spomin. Skupščina bo na sedežu v Orzonijevi ulici 56 v petek, 19. marca, ob 20. uri. Hud položaj v tovarni Detroit Delavci tržiške tovarne Detroit so bili včeraj v Trstu, kjer so demonstrirali pred palačo deželne vlade v Carduccijevi ulici in nekaj časa tudi ustavili promet. Protestirali so, ker se niso uresničile obljube, ki so jim bile dane pred nekaj meseci, da se bo delo v tovarni nadaljevalo v novi režiji. Zdi se, da se je podjetje Dal Vera iz Conegliana docela umaknilo, dosedanji lastniki pa so se odločili zahtevati od sodišča, naj ta proglasi stečaj podjetja. Od včeraj je tovarna zaprta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV priredi danes. 16. t.m., ob 20.30 ter v petek, 19. t.m.. ob 20.30 predavanje prof. Milka Renerja Pregled umetnosti na Primorskem Prvi večer bo prikaz segel do baroka, drugi večer pa od baroka do danes. Predavanji bosta v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Društvo zamejskih likovnikov bo ob tej priliki danes ob 20. uri otvorilo retrospektivno razstavo tržaškega slikarja Avrelija Lukežiča. Sindikat FIP - GCIL obvešča vse zainteresirane, da je ministrstvo za pošto razpisalo javni natečaj za 600 mest specializiranega operaterja. Od teh jih bo 44 dobilo službo v naši deželi. Podrobnejše informacije na sedežu GCIL v Ul. 24. maja 1. GORIŠKA UMETNOST V TEH DNEH NA DUNAJU Na Dunaju bo v teh dneh precej govora o Gorici. Predsednik goriške pokrajinske uprave prof. Cumpeta in odbornik za kulturo odv. De Grassi bosta predstavila bogat katalog o razstavi cesarice Marije Terezije v goriški palači Attems. Jutri bodo v italijanskem kulturnem krožku na Dunaju odprli razstavo dveh goriških likovnikov, Franca Duga in Giorgia Valvassori ja. Oba sta v Avstriji že razstavljala. Ob tej priliki bo sindikat likovnih umetnikov FINAV - CGlL iz Gorice na Dunaju predstavil mapo petnajstih grafik prav toliko u-metnikov. Mapo so svojčas predstavili v Gorici, kjer je bila tudi razstava del teh petnajstih umetnikov, potem pa je bila razstava teh del tudi v Krmim. Za dunajsko razstavo so izdali tudi katalog, ki mu je uvod napisal prof. Giulio Montene-ro iz Trsta. Predstavnika pokrajinske uprave bosta sodelovala 40 o-tvoritvi te razstave. f Čestitke Danes praznuje 62. rojstni dan, v petek pa goduje Jožef Cotič iz Sovodenj. Ob priliki se ga toplo spominjata žena Ana in sin Amedej. Zvestemu raznašalcu Primorskega dnevnika pa kličejo še na mnoga leta val naročniki it Sovodenj. Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika iz Gorice vabita vse bralce našega časopisa, da se udeležijo tradicionalnega ŽREBANJA nagrad, ki bo v petek, 19. marca, ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma v GORICI. Kino Gorica VERDI 18.00—22.00 «Anni di . piombo*. Barvni film. CORSO 18.00—22.00 «La časa stregata*. R. Pozzetto, G. Guida. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Chi trova un amico trova un teso:o». PRINCIPE 18.00-22.00 »Fuga per la vittoria*. Nova Gorico in okolico SOČA 17.00—21.00 »Dorotej*. Jugoslovanski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Teror ex-press*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Z vlakom proti jugu*. Jugoslovanski film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72341. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, UL Carducci, tel. 84268. Predsednik Alfonz Guštin Predsednik KZ Alfonz Guštin se je v svojem poročilu uvodoma zaustavil ob težkem političnem in gospodarskem položaju v svetu in v Italiji, kjer vlada že kronična kriza na političnem in istitucio-nalnem področju. Potem ko .je podčrtal, da postopna industrializacija države, ki ni sledila pravemu gospodarskemu načrtovanju, ni dovolila, da bi se vzporedno in harmonično razvijalo tudi kmetijstvo, je predsednik KZ prešel na krajevno problematiko. Če so posledice take gospodarske politike bile težke na vsedržavni ravni, .je dejal, so bile v okviru naše pokrajine naravnost uničevalna; tu je treba namreč splošnim težavam prišteti še krajevne specifične. Temu vsemu pa .je tu treba dodati še en izredno negativen faktor: skromno in nezadovoljivo skrb oblasti za probleme in potrebe naših kmetov. Premalo pozornosti vlogi kmetijstva Prepričani pa smo tudi — je nadaljeval Guštin — da nekatere javne ustanove, kot so tržaška občina, trgovinska zbornica in dežela, niso nikoli hotele priznati našemu kmetijstvu pomen in vlogo, ki bi .jo moralo imeti ob upoštevanju važnosti, ki jo le to ima za ohranjevanje našega teritorija in torej tudi za agregaci.jo slovenske narodnost ne skupnosti. Menimo, da lahko tr dimo brez strahu, da zapademo v vilimizem, da je našemu kmetijstvu manjkala ustrezna pozornost in podpora v bistvu prav zaradi te posebne značilnosti kmetijstva v naši pokrajini, zaradi tega, ker so kmetje skoraj v celoti hkrati tudi pripadniki slovenske narodne manjšine. Z grenkobo pa moram podčrtati je nadaljeval — da sicer beležimo nekatera pozitivna dejstva, da pa ostaja še veliko nejasnih temnih in negativnih točk. Med terni nas skrbi zlasti, da je politika nacionalne strpnosti do nas še močno živa in da se celo zaostruje. Naša zaskrbljenost glede dosege pravičnega zakona za globalne zaščito naše skupnosti pa ne narašča samo zaradi sil in političnih formacij, ki so nastale iz nasprotovanja našim pravičnim zantevam, temveč tudi zaradi političnih in parlamentarnih akcij demokratičnih strank, predvsem KD, ki .je pred kratkim predložila svoj zakonski o-snutek o zaščiti slovenske narod nostne skupnosti, po katerem bi nam bilo priznanih celo precej manj pravic od tistih, ki smo si jih de jansko že priborili. V okviru te težke in zapletene situacije ugotavljamo tudi mi splošno poslab Sanje odnosa oblasti, javnih usta nov in pristojnih uradov do nas. Predsedniku deželnega odbora smo že aprila lani naslovili za htevo, da se srečamo z deželnim odborom in mu dostavili dokument o položaju našega kmetijstva z na Šimi stališči in zahtevami' spre jel nas je šele te dni — je nadaljeval predsednik KZ — kar je jasen dokaz pozornosti, s katero pristojne oblasti spremljajo našo problematiko. Zato .je potrebno, da tudi na tem mestu z vso močjo poudarimo zahteve ki smo jih ta krat postavili: želeli bi tudi da se o njih izrazijo politične in družbene sile. Dežela naj izdela conski načrt Od dežele in njenih organov za htevamo takojšnjo izdelavo conskega načrta za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini; prav tako je treba večjo skrb posvetiti našim zadrugam. ki predstavljajo stvarno in pomembno možnost za ohranitev raznih kmetijskih dejavnosti. Toda stvarna politika za razvoj našega kmetijstva zahteva, da pristojne oblasti predvsem zagotovijo potrebno delovanje deželnih strokovnih uradov, ki se morajo prilagoditi potrebam krajevnih kmetov. ki so v veliki večini slovenske narodnosti. Čeprav se že leta b(e ritno za pravično rešitev tega problema, moramo ogorčeno ugotoviti, da so doslej bili vsi naši napori za man. Zakaj nočejo Slovencev v teh uradih?, se je vprašal Guštin in na to vprašanje tako odgovoril: možnih je veliko odgovorov, toda mi mislimo, da je stvaren odgovor v bistvu en sam in da je ta odgo- vor zelo jasen. Dežela izraža svojo politično voljo predvsem skozi lastne organe, ustanove in urade, mi pa dobro vemo, kakšna je njena politika do nas. Če ni tako. naj nam dokažejo, toda ne z besedami, temveč z dejanji. Uveljaviti se mora načelo o aktivni zaščiti okolja Iste ugotovitve veljajo tudi za urbanistično in teritorialno načrtovanje; normative o zaščiti okolja bi morale sloneti na načelu aktivne zaščite teritorija. Zato zahteva mo od dežele, kot od tržaške občine, da spoštujeta obveze, ki sta ju sprejeli v zvezi z revizijo deželnega urbanističnega načrta, oziroma v zvezi z načrtom za ljudske in cenene gradnje in z varianto štev. 25. Ponovno poudarjamo tudi nujnost, da tržaška občina ustanovi vsaj urad za kmetijstvo, čeprav bi bilo od nje želeti tudi ustrezno od-borništvo. Menimo tudi, da bi v vseh organih, ki so kakorkoli pristojni za uporabo teritorija, bilo zagotovljeno ustrezno predstavni štvo kmetov. Ne moremo in ne smemo več dopuščati, je poudaril predsednik KZ, da se v odnosu do nas še naprej vleče politika raznarodovanja in diskriminacij kolonialističnega kova, ki se izraža tudi v nasilnih dejanjih. Kot primer so jasno zgovorni lanski dogodki na Kolonkovcu, taka politika pa se še nadaljuje: jasen in kričeč dokaz je postopek, s katerim so začeli z realizacijo dveh velikih javno-koristnih del, to .je hitrih cest in raziskovalnega področja. Za realizacijo teh dveh del bodo razlastili skupno še 250 hektarov zemlje, ki je v celoti last slovenske narodnostne skupnosti, vendar naša skupnost doslej še ni dobila nobenega zagotovila in odgovora v zvezi z zahtevami, ki jih .je postavila; še več, prav v teh dneh so naši ljudje spet žrtve ponovnih izsiljevanj, groženj in kršitev pravic. Do kdai bomo morali vse to prenašati, se je vpra šal Guštin in pristavil, da ni slučaj, da .je bilo za občni zbor izbra- NOVI GLAVNI SVET KMEČKE ZVEZE Allon/, Guštin (Col), Dušan Kodrič (Trst), Alojz Debeliš (Trst), Lucijan Volk (Trst), Josip Sancin (Dolina), Srečko Orel (Devin ščina), Edi Glavina (Lonjer), Ivan Antonič (Cerovlje), Drago Starc (Prosek) Marjo Švab (Križ), Mirko Krizmančič (Bazovica), Oskar Grgič (Padriče), Jože Radetič (Medja vas), Jože Perčič (Salež), Remigio Tul (Milje), Giuseppe Scheriani (Milje), Adrijan Kalc (Padriče), Anton Bole (Piščanci), Valentin Korošec (Boljunee), Lucijan Malalan (Trebče), Pietro Crevatin (Milje), Ivan Racman (Gro-čana), Emil Purič (Veliki Repen), Miloš Kralj (Slivno), Josip Pernarčič (Vižovlje), Marij Kosmač (Zabrežec), Boris Škrk (Praprot), Anton Petaros (Gročana), Romano Kobec (Trst), Karel Valen tinčič (Trst), Miroslav Žigon (Zgonik), Karel Grahonja (Gročana), Ljubo Petaros (Boršt), Danilo Lupine (Praprot), Alojz Krizmančič (Bazovica), Aleksander Kalc (Gropada), Zoran Parovel (Mačkolje), Radovan Šemec (Prečnik), Mario Milič (Repnič), Marcello Debeliš (Trst), Josip Milič (Zagradec), Josip Berdon (Domjo), Emilio Mattietti (Rirmanje), dr. Igo Radovič (Nabrežina), Rudi Košuta (Križ). RAZSODIŠČE Alojz Markovič (Sesljau), dr. Ivan Baša (Trst), Andrej Rrl-ščak (Trst), Karel Gombač (Lonjer), Inž. Andrej Čok (Trst). Transparent, s katerim kmetje poudarjajo nujnost po globalni zaščiti Člani pozorno sledijo branju poročil Pogled ra del dvorane med občnim zborom no geslo: Za razvoj kmetijstva, za obrambo naše zemlje in narodnih korenin. Vse tri komponente so v življenju naše skupnosti tesno povezane med seboj in jih zato ni mogoče ločevati. Uničevanje ene same pomeni istočasno uničevanje vseh treh. želimo si, je nadaljeval Guštin, da bi v volilnih programih političnih sil dobile pravilno mesto in dovolj prostora tudi potrebe kra jevnega kmetijstva. Zahtevamo drugačno kmetijsko politiko Mi torej zahtevamo od dežele in ostalih ustanov predvsem novo kmetijsko politiko za našo pokrajino, ki nai našemu kmetijstvu dovoli, da odigra enakopravno vlogo v razvoju naše pokrajine. To pomeni, da ne smemo več dovoliti, da se v imenu splošnega razvoja, katerega nismo deležni sploh ali vsaj ne v pravični meri, zahtevajo od nas samo žrtve in da se nam orizadeva nepopravljiva škoda. Zato odločno zahtevamo primerno predstavništvo v vseh ustanovah in organih — .je poudaril Guštin — ki so pristojni za uporabo teritorija in odločajo o razvoju na naši zemlji. Če hočemo zaščititi našo narodnostno identiteto, moramo predvsem braniti našo zemljo, saj nam samo zemlja zagotavlja ohranitev naših narodnostnih korenin, naše kulture, našega .jezika in tradicionalnih gospodarskih dejavnosti. To- da v tem ne bomo uspeli, če bomo sami. V tem trenutku, ko se je v parlamentu začela razprava o zaščiti naše skupnosti, ki bo gotovo odločujoči dejavnik v naši bodoči usodi, je vsekakor želeti večjo an gažiranost vseh nas v boju za naše pravice, predvsem pa je želeti, da se za naše pravice stvarno zavzemajo vse ostale demokratične sile. Te morajo tudi t našo pomočjo priti do prepričanja, da zaščita neke manjšinske skupnosti ne pomeni, da je ta priviligirana, temveč preprosto to, da ima možnost ohra nitve in polnopravnega razvoja. Zato smo toliko bolj prepričani, da bo samo tak zaščitni zakon, ki bo ustrezal našim potrebam in ne bo postavljal številčnih, zgodovinskih in še manj teritorialnih razlik, ki bo pravičen in nam bo. dovoljeval enakopraven splošni razvoj v družbi in v demokratičnem življenju države, lahko za nas in vso Italijo predstavljal resnično veliko demokratično pridobitev. Da se kmetijstvu prizna središčna vloga v družbenih in gospodarskih procesih naše pokrajine, je sklenil svoje poročilo predsednik KZ Guštin, računamo tudi na pomoč naše osrednje organizacije SK GZ in vseh sorodnih slovenskih organizacij, družbenih in gospodarskih organizacij matične domovine, sindikatov, s katerimi bomo morali še tesneje sodelovati, da s skupnimi napori skrajšamo pot, ki vodi do narodnostne in družbene enakopravnosti in do boljših življenjskih pogojev za nas vse. Predsedstvo občnega zbora Kmečke zveze med branjem tajniškega poročila (zgoraj); letnega zborovanja strokovno - sindikalne organizacije so se udeležili tudi številni gosti (spodaj) POVZETEK IZ POROČILA TAJNIKA KZ EDIJA BUKAVCA Bodočnost našega kmetijstva je odvisna od zakonske ureditve položaja slovenske narodnostne skupnosti Tudi mi smo se pridružili širokemu "mednarodnemu gibanju demokratičnih množic za obvarovanje miru in izhod iz svetovne gospodarske ' in politične krize ter pozivamo vlado in vse demokratične sile v državi, naj se resno in vztrajno zavzemajo za razorožitev, za u-blažitev napetosti in za mir v svetu. Verjetno je prav v nas, bolj kot v katerikoli drugi skupnosti, naj-bol.je dozorelo prepričanje, da je potrebno demokratično sodelovanje in miroljubno sožitje med ljudmi različnih narodnosti. Živimo pač ob državni meji in od odnosa do te meje odvisi tudi naša usoda. Meja naj postaja vedno bolj odprta, da bi bila zgleden primer sožitja in sodelovanja tako na gospodarskem kot na drugih ravneh. Gornjim uvodnim besedam .je tajnik Bukavec v svojem poročilu dodal: Vztrajno in odločno smo stkali trajne in trdne stike, čeprav so sile, ki naspotujejo sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo in ki nam gotovo niso prijateljske, skušale na vse načine to preprečiti. Ti stiki so že dali pozitivne rezultate in ti bi kljub hudi gospodarski krizi privedli do rešitve marsikaterega žgočega problema v Trstu, ko ne bi v mestu prevladali kratkovidnost in politična strumen-talizacija, ki izhajata iz iredentističnega šovinizma in nacionalizma. Tako se ob smešni hipotezi o »velikem Trstu* gospodarska kriza pri nas še zaostruje. V takšne zaskrbljujoče razmere, ki jih označujejo zapiranje industrijskih obratov in trgovin, poseganje po dopolnilni blagajni in na raščan.je brezposelnosti se vklju ču.je naš posebni položaj z naši mi specifičnimi problemi. Razdvoje nost med industrijo in kmetijstvom med mestom in podeželjem, je po kazala svoje negativne učinke zla sti ali skoraj izključno v našo škodo, saj smo prizadeti tako kot kmetovalci kot Slovenci. Naše kmetijstvo in naš teritorij sta bila žrtvovana neustreznemu družbenogospodarskemu razvoju in naše žrtve se še nadaljujejo. Potrebna je zdrava kmetijska politika Težek položaj našega kmetijstva, veliki posegi v naš teritorij v zvezi z javnokoristnimi deli in stalne razlastitve velikih površin naše zemlje so botrovali 30. aprila 1981 skupnemu sestanku glavnih odborov KZ in SKGZ. Tedaj smo ugotovili, da so pomanjkanje razvojnega načrta za .kmetijstvo, nezanimanje za probleme te gospodarske pa noge ter izvršene in predvidene razlastitve povzročili krajevnemu kmetijstvu nepopravljivo škodo: pristojne oblasti morajo zato nujno spremeniti smernice svoje politike do našega kmetijstva. Stališča in zahteve, ki so izšle iz omenjenega sestanka, smo Dosredovali zadolženim oblastem skupaj z zahtevo, da se zaradi resnosti ooložaja srečamo z deželno vlado. Našo delegacijo, ki sta jo vodila predsednika SKGZ Race in KZ Guštin, je predsednik deželnega odbora sprejel te dni. Če izhajamo iz besed odv. Comellija, .je srečanje bilo zelo perspektivno, kar bi moralo pomeniti tudi za naše kmetijstvo važen preobrat na bolje. Obljubljena nam J .je bila večja pozornost za probleme kmetijstva, prednost pri Dreiemanju javnih podpor in namestitev slovenskega osebja v deželne tehnične u-rade. Predsednik deželnega odbora je pokazal veliko zanimanje tudi za kmetijski triletni razvojni načrt Kraške gorske skupnosti in razpoložljivost za n.jegovo uresničitev. Proti vsakemu razlaščevanju Vztra.jan.je pri sedanji negativni tendenci, ki povzroča škodo našemu kmetijstvu in naši narodnostni skupnosti še posebej, nas sili, da izrazimo odločno in popolno naspro- Tajnik Edi Bukavec tovanje vsem razlastitvam brez izjeme. naša stališča pa morajo biti jasna, ker želimo, da tr nas razumele predvsem politične in dru žbene sile Naši kmetje so bili ob najboljšo zemljo v imenu neke na mišljene «javne koristi* in nekega družbenega in gospodarskega razvoja. ki ga v resnici ni bilo. Kmet je in Slovenci kot taki smo poka zali neverjetno potrpežljivost in iz reden čut odgovornosti. Niti Kmečka zveza niti naši kmet je ne nasprotujejo zahtevam gospodarskega in družbenega napred ka. ampak si. nasprotno celo prizadevajo — žal največkrat zaman, da bi v tem napredku igrali ena kopravno vlogo, da bi v njem bili protagonisti. Vendar ie napačno in nemogoče, da se od naše skupnosti in od naših kmetov zahteva nonov no samo žrtve in nove diskriminaci je, zlorabe, grožnje in nove oblika nasilja, in to v trenutku, ko se bo rimo le za spoštovanje naše pra vice do dela in do naše narodnostne identitete. Pred odločitvami naj se posvetujejo s prizadetimi Slovenska kulturno - gospodarska zveza je skupaj s Kmečko zvezo. Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in z družbenogospodarskimi. kulturnuSIrm športnimi organizacijami izdelala dokument v zvezi z novimi »javnokoristnimi* pbbudami na našem teritoriju: področje za znanstvene in tehnološke raziskave (ki ga načrtujejo na ob sežnem, okrog 170 hektarov obsegajočem, območju od Trebč skozi Padriče do Banov), hitre ceste (ki naj bi požrle kakih 80 do 100 hekta rov naše zemlje), trgovski center Trieste Gros pri Fernetičih idr. Dokument odločno in nedvoumno zahteva, da se pristojne oblasti in zadolženi organi pri sprejemanju odločitev, kakršne so zgornje, naj prej in v prvi vrsti posvetujejo z neposredno prizadetim prebivalstvom, s tistimi našimi ljudmi to rej. ki bodo posledice načrtovanih pobud občutili na lastni koži. Treba je spremeniti dosedanjo uprav no - politično prakso, zaradi katere niso doslej naši ljudje kot posamezniki dobili v zameno za odtujeno, zemljo resnične in trajne protivrednosti, kaj šele, da bi takšno protivrednost dobilo naše kmetijstvo v celem in naša narodnostna skup nost; nasprotno, do sedaj jima ni bila ponuiena sploh nobena alternativna možnost razvoja. Gre torej za nujnost — ki jo postavljamo kot pogoj — da se istočasno z izvajanjem velikih načrtovanih del začne tudi uresničevanje pobud, ki naj bi predstavljale Dro-tiutež škodi, katero ta dela povzročajo posameznikom, ožjim vaškim skupnostim, našemu kmetijstvu in vsej naši narodnostni skupnosti. Če .je bilo spričo vsega navedenega delo zveznih organov v zadnji poslovni dobi intenzivno in za htevno, velja isto tudi za naše organizacijske strukture. Delo tajništva je bilo usmerjeno v pogla bljan.je in množitev stikov z javni mi upravami, predvsem z deželno, pa tudi s Kraško gorsko skupnost .jo, pokrajinsko upravo in krajevnimi upravami, da bi v okviru gospodarskega, finančnega in teritorial nega načrtovanja ne bilo enega sa mega problema, ki bi se ga Kmečka zveza ne lotila v korist članov in kmetijstva kot takega. Na veliko razumevanje in angažiranost za naše probleme smo naleteli zlasti pri naših občinskih upravah in pri KGS. Na pobudo gorske skupnosti je KZ tudi sodelovala pri izdelavi načrta za razvoj kmetijstva v ob dob.ju 1982/84, Gre za izredno važen dokument, s katerim dopovedujemo pristojnim oblastem in predvsem deželni upravi ter političnim silam, da je kmetijstvo za tržaško pokra jino silnega pomena tako po bruto proizvodnji, ki presega 30 milijard lir letno kot glede ohranjanja za poslitvene ravni in naravnega., dru žbenega ter narodnostnega ravnove sja. Načrt, ki ga mora odobriti -in finansirati — dežela, izraža smernice sklepnega dokumenta nr ve konference o tržaškem kmetijstvu (aprila 1980), zato zahtevamo od deželne uprave, ki je v prvi vrsti pristojna za razvoj kmetijstva, da spftjme in prenese v prakso vse točke sklepnega dokumenta konfe renče. Urbanistični^^ ne upoštevajo potreb naših kmetovalcev Še posebej .je treba pristopiti k izdelavi conskega načrta o razvoju kmetijstva, ki naj zaščiti kmetijske površine in našim kmetom zajamči delo in bodočnost. Za ustreznejšo kmetijsko politiko je po trebno, da deželna uprava svoje naloge in pristojnosti delegira krajevnim ustanovam, ki injajo pač več smisla in razumevanja za stvarne potrebe kmetov; zato .je povsem nerazumljiv položaj krajevnih deželnih strokovnih uradov, kjer nimajo naši kmetje niti možnosti, da bi spregovorili v materinščini. Urbanistični problemi: v tej zve zi je KZ izdelala dokumente, ki pomeni.jo važen prispevek k reševanju zapletenih vprašanj o uporabi in zaščiti teritorija. Te dokumente smo posredovali zadolženim oblastem, ki naj jih pozorno proučijo. Glede te problematike si do voljujemo predlagati večjo koordinacijo med občinami in KGS. Razlastitve na Kolonkovcu: če prav občina še ni poravnala od škodnin, lahko zadevno akcijo KZ že danes označimo kot precejšnje zmago, saj nam je uspelo rešiti pred odtujitvijo skoraj dve tretjini zemljišč, ki so bila prvotno na men.jena za ljudske in cenene gradnje. Z druge strani opozarjamo po litične in družbene sile, da se je tržaška občina obvezala, da načrt revidira, kar velja tudi za splošni regulacijski načrt občine Deželni urbanistični načrt: v na sprotju s predhodno izdelanimi po Povzetke iz posegov obširne razprave na nedeljskem rednem občnem zboru strokovno - sindikalne organizacije Kmečke zveze v Boljuncu, bomo še objavili. ročili je le malo ali pa celo nič upošteval potrebe našega kmetij stva, na kar .je KZ neposredno opozorila sam deželni odbor. Stzna nila ga je tudi z drugimi problemi tako npr. na nujnost predstavni štva kmetov v vseh ustanovah in organih, ki odločajo o družhenogo-spodarskem razvoju in rabi teritorija. Tedaj in na poznejšem se,stan ku (skupaj s SKGZ) z Mizzauom smo tudi protestirali, ker v naši pokrajini še ni bil uveden poklic ni seznam kmetijskih podjetnikov; krivdo za to imata deželna uprava in tržaška trgovinska zbornica, ki veliki večini kmetov na Tržaškem nista hoteli dati možnosti, da bi se izražali v lastnem jeziku. Od tedaj so minila že štiri leta. seznn m« še ni, pristojni delavniki pa potvarjajo resnico, češ. da so vse ga krivi KZ in kmetje. Letos se bodo obnavljale komisije v drugih pokrajinah, ponovile se bodo torei volitve in mi se ne moremo odpovedati pravici, da se postopek za ustanovitev pokrajinskega seznama izvede demokratični/ in omogoči vsa komur rabo materinščine. Dolžnost vseh demokratičnih sil je, da pod prejo to našo zahtevo. Zaščjl,^ .obdelane zemlje pred škodo,. ki .jo liovzročajo izletniki in motokrosisti: deželni zakon št. 34/81 nalaga* globe kršiteljem prepovedi vožnje z motornimi vozili po poljskih poteh, pravilnejša pot k obvarovanju kmetijskih površin pa bi bila najbrž v primerni vzgoji ljudi Omenjena prepoved je sicer pomembna pobuda, vendar je treba našim kmetom (kolikor zadeva tržaško občino) olajšati formalnosti za prejem dovoljenja (brezplačnega!) za dostop do parcel. Težo neke organizacije odražajo tudi njena predstavništva v razrtih komisijah in organizmih V tem sklopu je zlasti pomembna prisotnost zastopstva KZ v upravnem odboru tržaške trgovinske zbornice in — med drugim — v pokrajinskem odboru za lov, komisiji za določanje odškodnin razlaščaneem in pokrajinski komisiji za cene na prefekturi. Razvejanost dela KZ Delovanje KZ je bilo v minuli poslovni dobi doka’ razvejano. Mi mo neposrednih sestankov s kmeti po vaseh, na katerih je bil govor o najbolj kočljivih vprašanjih (zakonodaja, urbanistika, razlastitve itd.), smo obiskali številne naše kmetije in zadruge, a tradicionalni članski izlet nam je lani omogočil soočenje s stvarnimi delovnimi in življenjskimi razmerami Slovencev v videmski pokrajini. Obravnavali smo problem kamnoloma pri Bazovici in odlagališča smeti pri Trebčah. prisebno pozornost pa posveti; li — s pomočjo centra za razvoj zadružništva in konzorcija kmetijskih zadrug »Grmada* —.kmetijskim zadrugam v naši pokrajini, katerih število se je lani pomnožilo za dve. Zadrugam dajemo organizacijsko, strokovno in knjigovodsko pomoč, ki pa jo bo treba še okrepiti z večjim naporom notranjih in zunanjih struktur KZ. Poklicno izobraževanje: Driredill smo tečaj za vinogradnike, kateremu bomo letos pridružili — s sodelovanjem Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje -tečaje za cvetličarje, pridelovalce oljk in čebelarje. Nenehna krepitev naše organizacije Delovanje uradov in osebja KZ: lani je bilo izpeljanih 2.076 pratik — prijave dohodkov, dvolastništvo. prijave vina, dovoljenja za žganjekuho in prodajo vina na osmicah, škoda po divjačini, računi INEA in IVA, prizivi IRPEF itd. Ti posli se tesno povezujejo z delom patronata 1NAC, ki se je lani tako po obsegu kot po kakovosti občutno razmahnilo: zbranih .je bilo 2.330 novih pratik, zaključenih ie bilo 2,015 (nezgode na delu, poklicne bolezni, starostne, invalidske in družinske pokojnine, družinske doklade, zdravstveno zavarovan.je idr.). Glavni svet je v minuli poslovni dobi spre.jel kar 31 novih članov, (Nadaljevanje na 5. strani) Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA KMEČKE ZVEZE V GLEDALIŠČU «F. PREŠEREN» V BOLJUNCU Za razvoj kmetijstva, za obrambo naše zemlje in narodnih korenin Alfonz Guštin: Samo zemlja nam zagotavlja ohranitev naših narodnostnih korenin, naše kulture in jezika Čolni v tržaškem Velikem kanala v včerajšnjem soncu PRIHODNJO NEDELJO SEDMI SPOMINSKI POHOD NA POREZEN S smrečjem smo jim postlali... v Več smeri za pohod - Obvezna zimska oprema - Žalna svečanost ob 11. uri na Porežnu Tragična dogajanja v zadnjih dneh marca 1945. leta, torej tik pred osvoboditvijo ■ dne RDID v V spomin na tragedijo na Poreznu,-1622 metrov visokem vrhu na meji med Primorsko in Gorenjsko, bo prihodnjo nedeljo, 21. marca že sedmi zimski spominski pohod na vrh Porezna, ki ga pripravlja planinsko društvo Cerkno s sodelovanjem borčevskih organizacij Cerkljanskega ter domicilnih odborov enot, ki so sodelovale v bitki na Poreznu. Žalna slovesnost na vrhu Porezna bo ob 11. uri. Poti, ki vodijo na Porezen so na lanskem 6. poletnem spominskem pohodu poimenovali po partizanskih enotah, ki so sodelovale v tragičnih bojih z okupatorji na pragu svobode v marcu 1945. Iz Selške doline prek Divače mimo Jureža vodi pot borcev Gorenjskega vojnega področja, iz Cerk- na skozi Labinje pelje pot Kosovelove brigade, iz Baške grape prek Podbrda in skozi vas Porezen p« pot inženirskega bataljona 31. divizije. Pot, po kateri so okupatorji po bitki odpeljali ujete borce z vrha Porezna čez 0-tavnik v Jesenico, kjer so jih postrelili, pa je dobila ime »Dol-ga pot*. Ker je na Poreznu še veliko snega, je zimska oprema za vse pohodnike obvezna, obvezna pa je tudi hoja po dobro označenih poteh, ki jo bo nadzorovala gorska reševalna služba. Na vrhu Porezna bo vsak pohodnik dobil spominsko značko in čaj. Bivanje v planinski koči ne bo mogoče, saj organizatorji letos pričakujejo, da se bo spomin- NACISTIČNEGA VODJO JE 20. JULIJA 1944 REŠILO LE GOLO NAKLJUČJE §den izmed atentatorjev na Hitlerja von Bernardk po poreklu iz Rovinja Nemški polkovnik se je sicer rodil v Innsbrucku, toda njegov oče in ded sta bila iz Rovinja - Ni hotel, da bi ga obesili, pač pa naj bi ga ustrelili PULJ — «8. avgusta 1944: Moje življenje gre proti koncu. Sinoči so mi sporočili, da me bodo ob 10. pri, skupno s von Stauffenber-gom in drugimi tovariši iz naše skupine, obesili. Sedaj je peta ura in trideset minut zjutraj. Nakazuje se sončno in toplo jutro. Zdi se prav igra usode, vendar me bodo umorili prav na moj 36. rojstni dan. Rodil sem se namreč v Innsbrucku 8. avgusta 1908. Moji starši so bili iz Istre. Te svoje zadnje beležke izpisujem na kos srajce. Morda1 bodo nekega dne prišle te beležke v roke kakemu prijatelju, kakemu znancu, morda človeku dobre volje. Sinoči so mi sporočili, da je bila moja edina želja, da naj bi me kot častnika ustrelili, odbita. Odbil jo je sam firer. Obesili me bodo, skupno s tovariši, kot navadnega zločinca. Prepričani1'smo'biti, da bo naš atentat, ki smo ga načrtovali za 20. julij, uspel. Vse je bilo predvideno, do zadnje podrobnosti. Morda pa nas je kdo vendarle izdal. Morda nekdo, v katerega smo imeli vse zaupanje. V svetu so tudi strahopetci, dvolični ljudje. Upal sem, da bom ta dan, 8. avgust, svoj 36. rojstni dan preživel v Istri, v lepem mestecu Rovinju, kjer se je rodil moj oče. Danes, 8. avgusta 1944, na dan, ko zaključujem svoje 36. leto, pa me bodo odpeljali na morišče. To je pač moj konec. Prav nič se ne kesam tega, kar sem storil. Pred nekaj leti. ko sem se odločil za vojaško kariero, sem zares verjel, da bo Hitlerjev nacional socializem prinesel Nemčiji in človeštvu blagostanje. Pozneje pa sem spregleda) in vedno bolj ugotavljal, kako blazni so bili Hitlerjevi načrti, načrti despota, ki je bil eden glavnih krivcev druge svetovne vojne. Svojih socialističnih načel nisem izdal, kot tudi ne demokratičnih in naprednih konceptov mojega očeta in deda. Mirno sprejemam smrt. V meni je globok mir. Hitlerjevi blazni načrti šo obsojeni, da se razblinijo. Naš atentat je propadel, toda tudi Hitler bo prej ali slej likvidiran...*. To je zadnje sporočilo, ki ga je napisal nemški polkovni!; Ro bert von Bernardis, eden izmed organizatorjev atentata na Hitlerja, atentata, ki je stopil v zgodovino pod naslovom »Načrt vot) Stauffenberg!*, namreč po imenu polkovnika, ki je atentat vodil. Zgodovinarja Roger Manvell in Heinich Fraenkel pa v svoji knji- Robert von Bernardis gi »Julijska zarota* pravita glede tega naslednje: »Zasliševanja 7. avgusta so se zaključila z zasliševanjem nižjih častnikov, poročnika Friedricha Klausiga. ki je Stauffenberga spremljal v Berch-tesgaden 11. julija in polkovnika Roberta von Bernardi a, o njunem početju v času atentata. Nato. ob sedmi uri. je državni tožilec Lautz, ki je bil do tistega trenutka nema priča zasliševanja Freislerja, izrazil svojo uradno obtožbo proti obtožencem in proti vojski sami, proti vojski, ki je te častnike ščitila. Končno je zah teval smrtno kazen z obešenjem.* Tudi zgoraj omenjena zgodovinarja potrjujeta zahtevo polkovnika Bernardisa. da hoče biti u-streljen in ne obešen. Zakaj se tokrat ustavljamo pri tej zadevi? Robert von Bernardis, ki je skupno s svojimi sodelavci 8. avgusta 1944 končni v Berlinu na vislicah, zaradi ponesrečenega a tentata od 20. julija 1944 na Hitlerja, je bil po rodu Istran. Tega dne — 8. avgusta 194^* - .je bilo usmrčenih v Berlinu 10 oseb, ki so glavni »krivci* za ponesrečeni atentat. Omenjeno začetno poročilo je pred kakimi 20 leti odkril v berlinskem nacionalnem muzeju avstrijski pisatelj in publicist Joseph Točk, eden znanih sode'avcev avstrijskega lista «Die Furche*. Joseph Točk je pred nedavnim za- ključil tudi svojo knjigo z naslovom »Despot*, ki je prav gotovo ena najpopolnejših biografij nacističnega diktatorja Hitlerja. Kaže, da bo knjiga izšla turi v francoščini in italijanščini, morda tudi v srbohrvaščini. Po izjavah enega izmed urednikov »Mladosti*, ki je pred nedavnim prišel v stik z avtorjem, je zanimanje za delo »Despot* veliko zato, ker je v knjigi dan precejšen poudarek polkovniku Robertu von Bernardisu, torej človeku, ki je pravzaprav po rodu Istran, kajti on sam se ni rodil v Istri, iz Rovinja pa sta tako njegov oče kot tudi njegov ded. Iz tega lahko sklepamo, zakaj je Joseph Točk zadnje čase prišel večkrat v Istro, predvsem v Rovinj in Pulj. Točnega, konkretnega odgovora sicer ni, vsekakor pa lahko sklepamo, da je pisec iskal odgovor na vprašanje, kako je možno, da je Robert von Bernardis, sin preprostega delavca v puljski ladjedelnici, sin človeka. ki je sodeloval v številnih stavkah in v delavskem gibanju, torej sin človeka s socialističnim prepričanjem mogel postati visok Hitlerjev častnik. Kaže, da je Joseph Točk zbral več pričanj ljudi iz Pulja in Rovinja, ki so še kolikortoliko poznali starega Bernardisa. Ded a tentatorja na Hitlerja Robert Pie-tro Bernardis se je 1895 zaposlil kot kovač v puljski ladjedel- nici. Večkrat je prišel v spor z vodstvom podjetja, dvakrat pa so ga celo odslovili iz podjetja in je zato živel v zelo težkih gmotnih razmerah. Pietro Bernardis je imel tri sinove. Najstarejši je bil Nicolo. In ta je bil oče atentatorja Roberta von Bernardisa, ki je seveda postal »von* šele pozneje, ko je bil nemški častnik. Puljski «ljudski» zgodovinar Niko Cvitanovič, ki je umrl pred kakimi desetimi leti, je avstrijskemu publicistu Tocku dal še nekaj drugih podatkov. Cvitanovič je namreč preživel nekaj let ob Nikolaju Bernardisu v puljski ladjedelnici »Uljanik*. Po tem, kar je Cvitanovič povedal, je bil Nikolaj Bernardis zelo sposoben delavec, precizni mehanik in je zaradi svojih sposobnosti postal tehnični svetovalec pri gradnji avstrijskih vojnih ladij v puljski ladjedelnici. V tem svojstvu so ga 1906 premestili v Avstrijo in -sicer v Innsbruck, kjer je sodeloval pri pripravah nekaterih pomembnih vojaških objektov. In dve leti pozneje, torej 1908 se je Nikolaju Bernardisu rodil v Innsbrucku sin Robert, eden izmed atentatorjev na Hitlarja. Podrobnejše raziskave o Robertu von Bernardisu nam povedo, da je Nicolo Bernardis po zruše-nju avstroogrske monarhije živel nekaj let v dokaj težkem gmotnem stanju. Njegoš sin Robert je našel pot v tehnično šolo v Innsbrucku, nakar se je prav zaradi družinskih razmer napotil v vojaško kariero. Sprejeli so ga kot »kadeta* na vojno akademijo v Gradcu in na Dunaju. In ko so nacisti v marcu 1938. leta priključili Avstrijo »velikemu rajhu*, je Robert von Bernardis kot avstrijski kapetan postal častnik tretjega rajha. Še prej. in sicer 1936. leta pa je kot avstrijski častnik vsaj enkrat obiska! rojstni kraj svojega očeta in deda. V svoji knjigi, ki bo v kratkem izšla, Joseph Točk piše, da je bil Robert von Bernardis kot nemški častnik večkrat «v prvi liniji*, torej na bojiščih. To pa mu je dalo priložnost za razmislek in kaj kmalu je prišel do spoznanja, da vodi Hitler Nemčijo v pogubo. In ko je v tem prepričanju prišel v stik s »kolegom* von Stauffenbergom, predstavnikom pruske militaristične kaste, ki ji «p)eskar» Adolf Hitler ni bil pogodu, ker je spravlja! Nemčijo v nevarnost, je bil med nji ma dogovor zelo enostaven. E. O. skega pohoda na Porezen udeležilo več tisoč pohodnikov! Kako je prišlo do tragedije na vrhu Porezna tik pred koncem vojne? Višji podja SS in policije v o-peracijski coni -»Jadransko primorje* Odilo Globočnik in v 18 vojaškem okrožju SS - Gruppen fiihrer in generalporočnik policije Ervvin Rosener sta s svojima o-perativnima štaboma za uničevanje «tolp» izdelala marca 1945 temeljit skupni načrt za uničenje 9. korpusa NOV Jugoslavije na ozemlju Gorenjske in Slovenskega primorja. Za to nalogo sta pritegnila vse razpoložljive in dosegljive sile. V prvem delu ofenzive, ki sta jo imenovala «Friilingsanfang» (Začetek pomlad.;, naj bi očistili Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, v drugem delu, imenovanem «Winterende» (Konec zime) pa še Banjško planoto, Če-povansko dolino, šentviško planoto, šebrelje in Trnovski gozd. Prvega dela ofenzive se je udeležilo več kot 15 tisoč sovražnikovih vojakov. Skrbno zasnovana in pripravljena sovražna ofenziva se je pričela 19. marca 1945. V noči od 23. na 24. marec 1945 so se 19. SNOUB «Srečka Kosovela*, Gorenjsko vojno področje, del inženirsko - tehničnega bataljona 31. divizije, kulturniška skupina 9. korpusa in civilne ustanove, skupaj okoli tisoč ljudi, s Črnega vrha usmerili ob bivši jugoslovansko - italijanski državni meji čez Cimprovko na Porezen, kjer so nameravali predaniti, v naslednji noči pa bi nadaljevali pohod na Bohinjsko. Kolona je pravzaprav že šla mimo položajev, ki jih je sovražnik zasedel prejšnji dan. Toda 24. marca zjutraj je oddelek 13. esesovskega policijskega polka med zasedanjem črte Cimprovka - Durnik, v gosti megli, ki je ovila Porezen, in potem ko se je po njegovem zahodnem pobočju povzpel na vrh, presenetil obrambo Kosovelove brigade. S položajev na Kupu je bataljon kosovelovcev z drugimi borci sicer zadržal sovražnikovo napredovanje, vendar pa ni bilo moč preprečiti razkropitve presenečenih borcev, ki so dotlej na smrt utrujeni in premraženi dremali po skalnatih zavetjih in v požgani vojašnici. V podzemeljskih betonskih hodnikih nekdanjih italijanskih utrdb na Poreznu, ki jih ogenj orožja narodnoosvobodilnih enot ni dosegel, so esesovci ujeli 145 borcev, ker se niso mogli prebiti na piano. V boju na Poreznu je padlo 32, ranjenih pa .je bilo 36 partizanov in partizank. Štab 13. SS policijskega polka je nato zagrešil strahoten zločin: dne 24. marca je pri Zaprviču in Gorjah ukazal ustreliti 39 ujetnikov, naslednjega dne pa na območju Jesenica Orehek - Ravne zahodno od Cerknega, še 106, skupaj 145 ujetnikov. Okrog 38 borcev pa so odpeljali v goriške zapore oziroma jih uporabili za odstranjevanje min. Na Poreznu je Kosovelova brigada utrpela zelo hude izgube, saj je padlo 26 borcev, ranjenih je bilo 25, skupno torej 18 odstotkov njenega moštva. Med ustreljenimi je bilo 55 kosovelovcev. Skupaj je brigada izgubila v tem dnevu 80 borcev. ali 28 odstotkov moštva, ne upoštevajoč razkropljenih. Na Poreznu je padel tudi namestnik poveljnika Gorenjskega vojnega področja narodni heroj Andrej Žvan - Boris. Domačinka iz Jesenice Viha Obid-Jeramova. lani umrla priljubljena ljudska pesnica, pa je 30. marca 1945 po pokopu postreljenih partizanov, napisala pesem: »S smrečjem, smo zelenim jim [postlali, obraze v jopiče zavili, v hladni grob smo jih dejali, trupla z vejami pokrili. Dvajset, trideset jih je v gomili...» O tragediji na Poreznu tik pred koncem vojne pričajo številna spominska obeležja. Na vrhu Porezna so 14. avgusta 1949 odkrili grobnico in spomenik 22 padlim borcem. Pod vrhom stoji planinska koča poimenovana po padlem namestniku poveljnika Gorenjskega vojnega področja narodnem heroju Andreju Žvanu - Borisu. Pri planinski koči so 17. avgusta 1975 postavili spominsko znamenje, posvečeno boju na Poreznu, delo pisatelja in kiparja Toneta Svetine. V Orehku je na pokopališču grobišče s spomenikom 38 znanim in 89 neznanim borcem, ki so bili u-streljeni 25. marca 1945 v bližini vasi Orehek in Jesenica. Spomenik so odkrili 1948 leta, lani pa so ga obnovili. V Jesenicah je pri hiši Gabrijela Feltrina. kjer so v njegovem hlevu Nemci imeli zaprte ujete partizane, spomenik, ki so ga odkrili 17. avgusta 1975. JOŽE OBLAK > Bodočnost (Nadaljevanje s 4. strani) kar pomeni, da se KZ neprestano krepi in razvija. Bodoči napori Kmečke zveze v korist naših članov in našega kmetijstva, da se mu končno zajamči enakopravna in središčna vloga v okviru gospodarskih in družbenih procesov v naši pokrajini, bodo zahtevali še dodatno okrepitev organizacijskih struktur in uradov KZ. Nujno bo torej v najkrajšem ure sničiti sklep našega glavnega sveta o sklicanju organizacijske konference. s katere naj bi izšle smernice glede bodoče funkcionalne ureditve naše organizacije, njenih pristojnosti, aktivnosti, pobud itd. Kakovostno rast bo Kmečki zvezi prinesla uvedba tehnične službe. V prihodnje bomo ohranili stalne stike s krajevnimi uoravami in okrepili stike z deželno upravo ter demokratičnimi političnimi silami, da se z njimi soočimo glede kmetijskih vprašanj in vloge, ki jo ima naša organizacija v gosoodar skih izbirah in procesih. Soočeni se ne bojimo, naša avtonomija nam dovoljuje, da se spopadamo s problemi, ne da bi nas pri tem kdorkoli pogojeval. Sodelovanje s SKGZ in stiki z matico Močno smo tudi okrepili stike s sorodnimi organizacijami v matični domovini (zlaskus .pomočjo -komor-. cija »Grmada*): najožje stike Ima- ržnrsni 'trati;' 12.' mo z Zadružno zvezo Slovenijo, z Zvezno gospodarsko zbornico in Gospodarsko zbornico Slovenije in s temel.jnima organizacijama združenega dela Kras in Timav (Sežana). Želeti je, da bi ti stiki bili vedno bolj plodni. Poseben poudarek naj gre tesnemu sodelovanju z našo krovno organizacijo SKGZ in njeni veliki občutljivosti ter zavzetosti, s katerima spremlja probleme kmetijstva in zaščite kmetijskih površin našega teritorija. Pomanjkanje resnične politične volje, da bi se našemu kmetijstvu priznala vloga, ki mu gre v vsesplošnem razvoiu pokraiine. bo v bodoče zahtevala še večjo angažiranost ne samo od članov KZ in zveze kot take. ampak tudi od vseh drugih organizacij naše narodnostne skupnosti Naša izrecna dolžnost ie. da v naivečji meri prispevamo k temu. da bo zakon o globalni zaščiti Slovencev res ustrezal potrebam in razmeram naše narodnostne skupnosti, da nas ne bo ločeval no ozemlju, na katerem živimo, po našem številčnem obsegu in po naši zgodovini. Od tega. kakšen bo ta zakon, odvisi naš bodoči razvoj na kulturnem, družbenem, jezikovnem, narodnostnem, gospodarskem in drugih področjih, s tem pa tudi razvoj našega kmetijstva. Zato smo dolžni tudi s tega mesta poslati odgovornim v parlamentu odločno zahtevo po pravičnem zakonu za celovito zaščito naše skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Tečaj za otroške bolničarje 13.00 Italijanske kronike 13.30 Dnevnik 14.00 Philo Vanče: Čudna smrt gospoda Bensona 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Kam greš, s kom, in kdaj se vrneš? 15.00 Italijanski vrt 15.30 Vsi za enega: Rdečelasa Ana, risan film 16.00 Zdravniki ponoči: Osebna medicina 16.30 Trije vnuki in majordom 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 Neposredni prenos preko tvoje antene 17.10 Marko, risanka 17.30 Pustolovske poti: Vodni planet 18.10 Vsi za enega 18.30 Program pristopanja 18.50 Super policaj — TV film 19.45 Almanah in 20.00 Dnevnik 20.40 Potovanje v Goldonio, 1. nadaljevanje 21.55 Mister Fantasy 22.35 Kojak: Preden bo za to izvedel vrag — TV film 23.30 Dnevnik 23.45 Tečaj za otroške bolničarje Drugi kanal 12.30 Opoldanski spored 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Danes vam predlagamo 14.00 Popoldanski spored 14.30 «11 picciotto*, 5. nadaljevanje 15.10 Monte San Pietrangeli: Kolesarstvo 16.00 Svet v vesolju Galaxy Express 999 17.15 Scene iz romana «Zaročenca» 17.45 Dnevnik 2 — Flash 17.50 Dnevnik 2 Šport 18.05 Srečanje s filmom 18.50 Kralji gričev: Križišče - mV film 19.45 Dnevnik 2 — Poročila 20.40 Blato, znoj in smodnik, film Igrajo: Gary Grimes, Billy Bush, Luke Askew 22.05 Sestanek s filmom 22.10 Politična tribuna 23.10 Dnevnik 2 — Zadnje vesti Sledi: Košarka: Real Madrid - Cibona Tretji kanal 10.30 Neposreden prenos iz Rima: 100 tisoč upokojencev protestira 16.30 Cesco Baseggio predstavlja: «E1 prete rosso*. A. Vivaldija 18.30 L'occhio, glasbeni program 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželni programi 20.05 šport v narodnih igrah 20.40 Torkov koncert 21.35 Par čevljev za dosti kilometrov 22.40 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 in 10.05 TV v šoli 10.00 Poročila 15.40 Šolska TV: Beograd je svo boden. Zažigalna sredstva zaščita 17.15 Slovenske ljudske pravljice: O kajžarju in njegovih treh sinovih 17.30 Glasbena oddaja 18.00 Pisani svet: Belo v belem 18.30 Obzornik 18.45 Oddaja za madžarsko narod nostno skupnost 19.00 Knjiga 19.15 Risanka 19 24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 Aktualno- Dohodek in povezovanje 20.45 Nana. francoska nadalj. 21.45 V znamenju Koper 13.30 - 15.30 Odprta meja Danes bodo v Odprti meji med drugimi še naslednji prispevki : Obisk Unije Italijanov iz Istre in z Reke pri Krščanski demokraciji Ricmanjski teden — napoved tedna kulturno-zabavnih prireditev Prenavljanje pokrite tržnice v Gorici Deželno prvenstvo v sestavljanju Rubikove kocke v Vidmu 16.00 Narodna glasba: Grupa Istranova 16.30 Kinonotes 17.00 Rezervirano za najmlajše 18 00 Ponovitev filma 19.30 Ti dnevi, ta leta. dok. oddaja 20.15 Stičišče — Dve minuti 20.30 Celovečerni film 22.00 Dnevnik danes 22.10 Košarka: Bruxelles: Cibona - Real Madrid Dnevnik danes Zagreb 17.45 Otroška oddaja 18.15 TV koledar 18.45 Amaterski studio 20.00 Signali, notranjepolitična oddaja 20.50 Juliia — film ŠVICA 18.00 Program za mladino 18.50 Paul in Virginie - TV film 19.20 Ob opravljenih računih 20.40 Učitelj Olof. 1. del 21.45 Teme in portreti TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po nase; 8.10 Domači obrazi: 8.45 Glasbene skice; 9.30 Ali ste že prebrali?: 10.10 Oddaja za, otroški vrtec; _________dnevniški ^^(•''fcbrani-^K;- 12.00 Kul- turno pismo; Beležka; vmes lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Kotiček za mlade filateliste; 14.30 Pesmi brez besed; 14.55 Naš Zaradi velikega zanimanja bo Radio Trst A z današnjim dnem ob 16. liri začel ponavljati ciklus uddaj »Pripoved partizanskega časnikarja*, ki ga je pripravil Jože Koren. Oddaje bodo vsak torek ob 16. uri. jezik; 15.00 Postni govor; 15.15 Glasbeni magazin; 16.00 Pripoved partizanskega časnikarja, pripravil Jože Koren (ponovitev); 17.10 Mi in glasba: Z besedo o glasbeni u-metnosti; 18.00 Johan August Strindberg: «Gospodična Julija*; 18.45 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 7.25, 13.00, 14.00 Poročila: 6.10 Glasba za dobro jutro; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 13.00 Na valu Radia Koper: Glasbai in objave; 13.30 Reportaža, zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj, kino-spored, glasba po telefonskih željah poslušalcev; 15.00 Dogodki in Odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik. Aktualna tema; 16.35 Iz zborovskega arhiva KOPER (Italijanski program) 6 30, 7.30, 8.30. 9.30, 10.30. 11 30, »?#>. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30. 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 9.15 Čitajmo skupaj: 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10.00 Z nami je.. 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja: 10.32 Popevka dneva; 10.35 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Made in Italy; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lestvica popularnih popevk;- 15.00 Kantavtorji; 15.45 Poje zbor Rosalpina; 16.00 Glasovi naših dni; 16.15 Plošče; 16.32 Crash; 16.55 Iz sveta kulture in umetnosti: 17.10 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Poje ansambel Tvvo Tonso Fun; 17.45 Radijski oder; 18.20 Juke box; 18.45 Nasvidenje jutri. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne razmere; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; j.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. ..; 11.05 Ali poznato...?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Iz naših krajev, iz naših sporedov; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak; 18.00 Sotočja: 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem; 20.00 slovenska zemlja v pesmi in besedi: 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska igra; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini: 22.25 Iz naših snnrpdov; 22.30 Filmska glasba: 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 Nočni program. ANTONIJA KOLARIČ: Bil JE SV. IVAN „ IN NI 6A V£Č Če je bilo to res, ne vem. Vzklik preprostega furlanskega dekleta pa je bil prav gotovo tudi podzavesten upor naših non proti takemu suženjskemu delu. Sedaj ni več takih služkinj, tudi peric ni več, vse o-pravi stroj, v tej novi dobi. Perice so samo še spomin, ki tudi tone v pozabo. Zakaj ne bi obudila spomin na naše nonice perice. Naše none so prale, žehtale in sušile perilo za mestno gospodo od jutra do večera, dan za dnem, dokler niso omagale. Kdaj je to že bilo, ko jo je mati potisnila pred škaf, kjer se je močilo nekaj umazanih robcev in ji rekla: «Te, pere, gljede, kaku delamo mi!« Ni ji bilo še devet let takrat in delo se je je oprijelo Se več, prilepilo se ji je na kožo, raslo z njo in postalo del njenega življenja Postalo je del njenih težkih n tu pa tam tudi vedrih dni Spremljalo jo je povsod in pronicalo v njeno bit. Otroška leta so izginila — ni bilo več otroških iger. Tu pa tam je za bežen hip zbežala v otroško rajanje, pa se je vrnila polna strahu in občutka greha, ker so jo grajali, da je že Velika. Kako teži občutek da sl velik, ko s! še otrok ln si želiš brezskrbne igre. A kako naj bo drugače, saj je morala razumeti, da je bilo vedno tako. Nona je delala in živela tako, enako mati in vse druge ženske, ki so ji bile blizu. Zakaj naj bo prizaneseno samo njej? Leta so minila, telo se je spremenilo. Mlada je in polna sanj in hrepenenja. Znala je, da se mora spoprijeti z življenjem in se ga ni bala. Bila je zdrava in močna. Tudi pranje je ni utrudilo in težke cule perila je niso uklonile. Res je bilo hudo v zimi, ko je morala v potoku razlrti led, da je mogla prati. Takrat so ji roke otekle od ozeblin in ko je raztegovala perilo na sušilu v mrazu, da je sproti zmrzovalo, ji je koža na rokah popokala od zmrzali, da je kri silila na dan. A kaj to, se je tolažila, kot so se pred njo tolažile tudi druge perice, da bo vse to minilo, ko si bo roke oprala «u majske uade!» Pozabila je na vse hudo. ko ji je pomagal nositi vodo iz potoka ali »Štirne« Mi-ček, ali ko ji je v dolgih zimskih večerih pomagal Frane, ko je »žehtala«. To so bili lepi večeri, ko je prišel fant, da pomaga dekletu, kadar je zlivala vrelo vodo iz kotla v »orno« perila. Se starejši so posegli vmes s svojimi šalami in bilo je prijetno tudi pri delu. Dan je napočil, da je tudi ona nabirala od hiše do hiše za rožo. V nov koš je dala kolač iz finega kruha in v sredo »confete«. Obiskala je vse sorodstvo in znance. Povsod so vzeli konfet in dali v koš nekaj denarja, kakor je pač kdo zmogel in kolikor je bil pač bolj ali manj “odprtih rok«. Nato je prvič oblekla novo svečano, dragoceno narodno nošo in čakala »na vrh pokrita«, da so prišli svatje pred hišo. Dobili so zaprta vrata in začel se je obred mešetarjenja med svati, med materjo in domačimi, ki so jim hoteli vsiliti druga dekleta, samo neveste ne. Nazadnje so svatje zapeli: »L/ hiše je b’lo duaste pup, nobena ni b'a njeme ušječ jn zdej še ana manka, ta je naša Vanka, pfpelte juo les!* Nato so se domači vdali, poslali ven nevesto in šli skupno prepevajoč proti cerkvi. Nato je sledila pesem: »De/te, dejte ubuogaime, naše novice k'r je gr je, stare babe lit’r vina, mlade neveste pej ženina/» Ali tudi bolj trdo: «Dejte, dejte ubuogaimč, naše novice k'r je grje, stare babe štr’k za vrat, naše novice prstan zlat!• Ali tudi: »naše novice zidan trak!* Nato je življenje steklo zopet v svoj vsakdanji tir. Prala je še več kot prej, saj se je družina množila. Rodila je navadno kopico otrok, ki so rasli skoraj kot trava na njivi. Znala pa jim je vcepiti spoštovanje do starejših. Fantje so imeli več prostosti, ker so bili fantje in jih ni okarala, ker je sicer Mati božja jokala. Če so fantje žvižgali, nijokal nihče, kvečjemu je dobil od nonota »anuo ukrug uh«, ko mu je bilo preveč, če se je otrok zlagal, ga je navadno nona okarala, »kej se lažeš ku p’s», ker se zdi, da vsak pes laja, da je »beu, beu, beu!« Strah božji in drugi strahovi so držali otroke na vajetih, dokler jim ni življenje odprlo oči. Premalo časa je imela takrat mati, da bi negovala o-troke. Če je najmlajši preveč jokal, ga je tolažila: »Tiho, de ne čuje Miho, če Miho zvej, te nus udjej!« Ko je otroka bolel trebušček, mu je skuhala »trsek« (natresek) in mu ga dala piti. Liste trska mu je stisnila v uho, če ga je bolelo. Proti bolečinam v ušesih pa je imela še drugo zdravilo. Ko je cvetela bela lilija, je obrala cvetne liste in jih namočila v oljčno olje. To olje je po potrebi segrela na žlici in toplo kapljala v uho. Kadar so se otroci potolkli in ranili, je sežgala platneno krpo in še topel pepel dala na rano in tudi, če je bila gnojna, se je zacelila, če je otrok dobil «rožapilo»(šen), ga je prišla zagovarjat strina. V posodo z vodo je vrgla tri žareče oglje, nakar je moral o-trok prijeti posodo z vodo in ogljem in jo vreči v »nic«, to je preko rame nazaj. Če je pomagalo, ne vem. Česen je veljal kot vsemogočno zdravilo proti glistam, v čislih pa je bil tudi pri starejših, tako da so rekli o njem: »česen sez devjet lepin je za devjetjndevjedeset bolečin!« Naše strine pa so poznale še druga zdravilna zelišča proti raznim boleznim, med temi ni smela manjkati lipa in »bzgavina«. To sta bili najboljši »medežiji« (zdravili) proti »pašaste« (kašelj). Le ko ni pomagalo nobeno drugo domače zdravilo, so poklicali zdravnika. Zdravnika so naši ljudje cenili, bolnišnica pa jim je vzbujala strah in obup. ker so bili prepričani, da kdor gre v »špetau«, gre tja samo umret. Mnogokrat je to bila resnica, ker so pripeljali bolnika v bolnišnico, ko mu že ni bilo več pomoči. NOGOMET V 1. ITALIJANSKI LIGI Juventussam na vrhu Udineseju zlata točka Fiorentma igrala neodločeno v Turinu • Poraz Milana Dvaindvajseto kolo italijanskega prvoligaškega prvenstva je bilo na splošno precej zanimivo in napeto. Kot v prejšnjem kolu so se napadalci razigrali in dosegli kar 23 zadetkov. Juventus je potrdil, da je trenutno v blesteči formi in je pregazil Romo, ki je igrala zdesetkana za radi poškodb in disciplinskih ukrepov. Res, predvidevati je bilo. da bo Juventus v Rimu dosegel pozitiven rezultat, toda nihče od gledalcev verjetno ni pričakoval, da bodo Turinčani že v prvem polčasu nadigrali domačine in dosegli tri zadetke. Ponovno je zablestel Virdis (dva zadetka) toda tudi Galderisi in Marocchino sta igrala odlično. Če že sedaj igra Juventus tako učinkovito, kaj bo še, ko bosta stopila na igrišče Bearzotova miljenčka Rossi in Bettega . . . Fiorentini ni uspelo obdržati stika z Juventusom, saj je v Turinu le z največjo težavo iztržila točko proti istoimenskemu moštvu. Da je Torino izenačil le štiri minute pred koncem srečanja, ne spreminja dejstva, da je domače moštvo popolnoma nadigralo toskansko, tako da bi bil po raz domačinov prava nogometna krivica. Nedeljsko kolo je bilo zelo neugodno za milanski moštvi. Inter je le remiziral v Genovi in tako po vsej verjetnost odpadel iz boja za naslov. Milan pa je s porazom, ki ga je utrpel na domačem igrišču res v brezupnem položaju. Udinese je z obrambno taktiko iztržil točko v Cagliariju, tako da je trenutno v mirnih vodah. V tekmi, ki je bila zelo pomembna v boju za obstanek v ligi, je Cesena predvsem po zaslugi odličnega Schach-nerja visoko premagala Bologno. AvetVno pa je premagal Napoli po /a-Jugi simpatičnega Juarija, ki je bil dvakrat uspešen. IZIDI 22. KOLA Avellino - Napoli Cagliari - Udinese Cesena - Bologna Como - Ascoli Genoa - Inter Milan - Catanzaro Roma - Juventus Torino - Fiorentina LESTVICA Juventus 34; Fiorentina 33; Inter 29; Roma 26: Napoli 25; Ascoli 24: Avellino. Catanzaro 22; Udinese, Crsena 20; Torino 19; Genoa. Bologna 18; Cagliari 17; Milan 15; Co mo 10. PRIHODNJE KOLO (21.3.) Ascoli - Avellino; Catanzaro - Cagliari; Como - Milan; Bologna - Ro-m.a; Fiorentina - Cesena: Inter Udinese; Juventus - Genoa; Napoli - Torino. 2. ITALIJANSKA LIGA Ekipa Varcsfja sama v vodstvu V šestem kolu povratnega dela italijanskega drugoligaškega prvenstva je bila pozornost osredotočena na tekmo v Vareseju. kjer je domače moštvo premagalo Sampdorio in je ponovno samo na vrhu lestvice, ker je Piša v Foggii le remizirala. Piso je na drugem mestu lestvice d:hitela Verona, ki je osvojila dragoceno zmago na tujem. IZIDI 25. KOLA Pistoiese - Bari 1:1 Lecce - Lazio 1:0 Cavese - Palermo 0:0 Catania - Pescara 1:1 Foggia - Piša 1:1 Brescia - Reggiana 0:0 Cremonese - Rimini 3:1 Varese - Sampdoria 2:0 Perugia - Spal 1:0 Sambenedettese - Verona 1:2 LESTVICA Varese 32; Piša. Verona 31: Ba rj 30: Palermo, Perugia 29: Sampdoria, Catania 28; Cavese 27; Lazio 25; Pistoiese, Lecce 24; Foggia. Cremonese 23: Sambenedettese 22; Reggiana. Spal 21; Rimini 20; Brescia 19; Pescara 13. PRIHODNJE KOLO (21.3.) Reggiana - Bari, Spal - Brescia. 3:0 1:1 4:1 1:2 1:1 0:1 0:3 2:2 Sampdoria - Catania, Piša - Cavese, Palermo - Cremonese, Verona -Lecce, Lazio - Perugia, Pescara -Pistoiese, Rimini - Sambenedettese, Foggia - Varese. PLAVANJE DVOBOJ SZ NDR Zmaga Vzhodne Nemčije MOSKVA — Zadnji dan tradicionalnega plavalnega dvoboja med SZ in NDR niso dosegli tako dobrih rezultatov kot prva dva dni, če seveda izvzamemo nov državni rekord vzhodnega Nemca Woitheja na 200 m prosto s r50”53. Srečanje se je končalo s skupno zmago NDR, ki je zbrala 189 točk, domačini pa 155. Gostje se morajo zahvaliti za ta uspeh predvsem njihovim plavalkam, ki so nedvomno prednjačile, saj so kot ekipa najboljše na svetu. KOŠARKA V PRVENSTVU A 2 LIGE Tržaški OECE tudi tokrat uspešen Nepričakovan porai goriškega San Benedetta na gostovanju v Neaplju OECE — Sacramora 99:97 (55:60) OECE TRST: Bertolotti 17 (5:6), Abromaitis 19 (1:1), Robinson 26 (4:6), Ritossa 16, Valenti 7 (1:2), Tonut 14 (2:6), Scolini, Meneghel, Floridan, Čuk. SACRAMORA RIMINI: Cecchini 19 (1:1), Procaccini, Mossali 4 (2:2), Terenzi 16 (2:3), Del Monte, Vec cliiato 12, Riva, Pači, Collins 31 (15:17), Beshore 15 (1:4). SODNIKA: Vitolo in Turanti iz Piše. PON: Abromaitis (32). OECE je dosegel-nadvse pomembno zmago nad Sacramoro in si tako že matematično zagotovil vsaj 6. mesto, kar mu zagotavlja dodatno tekmo za prestop v A-l ligo. Nedeljska tekma je bila ena najlepših v zadnjih letih, kar smo jih videli v Trstu. Obe ekipi sta opravičili svojo trenutno odlično formo in prikazali izredno dopadljivo, hitro in učinkovito košarko. Že v uvodnih potezah je bilo razvidno, da bo končni izid zelo visok (v 10. min. je namreč vodila Sacramora z 32:26). Hitre akcije in protinapadi so se vrstili iiiujiiiiiiMitHiititiMiiiiiitiiifiiiiiitiiiiimiiiimiitnimiKiitiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiniHiiiitiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiii Pacheri derbi, Jadran tretji Posnetek s sobotne te kme Jadran - Fiamma z bliskovito naglico in navduševali publiko, ki je napolnila do zadnjega kotička tržaško športno palačo (bilo je prisotnih več kot 6 tisoč gledalcev). Izid je bil negotov vse do poslednjih trenutkov tekme, ko so si Tržačani priigrali minimalno prednost in tako tudi zmagali. Pohvalo tokrat zaslužijo vsi nastopajoči, še posebej pa gre omeniti dober nastop obeh temnopoltih tujcev, Robinsona in Collinsa. (Marko) Selečo — San Benedetto 71:65 (30:35) SELEČO NEAPELJ: Antonelli 7, Guerra, Sbaragli 2, Johnson 20, Davis 8, Dordei 10, Talone 6, Gelsomi-ni 9, Kunderfranco. SAN BENEDETTO GORICA: Biag-gi 4, Turel 12, Jones 4, Sfiligoi 9, Paleari 2, Ardessi 26, Pieric, May-field 7, Nobile in Gallucci. Košarkarji goriškega San Benedetta so izgubili na gostovanju v Neaplju. Poraz De Sistijeve peterke predstavlja tudi presenečenje, saj je ekipa Selečo slabši nasprotnik v skupini. Gostje so bili boljši nasprotnik v prvem polčasu, ko so s consko obrambo povsem enemogočili obema Američanoma Seleča met na koš. Do preobrata pa je prišlo v drugem delu srečanja, ko je domači trener uvidel, kako mu je kolega nastavil past. Potem ko je Selečo prišel na obrambo «mož-moža», Goričani niso bili več tako nevarni in domača tujca sta se razigrala, da se je prednost gostov kopnela kot sneg pred spomladanskim soncem. Po osmi minuti igre, ko je Selečo prešel v vodstvo, ga ni več pustil in na koncu pred več kot štiri tisoč gledalci tudi zasluženo zmagal. IZIDI 30. KOLA Cidneo - Honky 81:82 Libertas Livorno - Matese 108:95 Tropic - Rapident 111:113 OECE - Sacramora 99:97 Sapori - Svveda 80:74 Stella Azzurra - Latertini 85:90 Selečo - San Benedetto 71:65 LESTVICA Cidneo Brescia 50; San Benedetto Gorica 46; Libertas Livorno 38; Hon ky Fabriano 36; OECE Trst 34; Lat-te Matese Caserta 32; Sacramora Rimini in Rapident Livorno 28; Tropic Videm in Sapori Siena 26; Selečo Neapelj 22; Svveda Vigevano in Stella Azzurra Rim 20; Latertini Rim 14. PRIHODNJE KOLO (21.3.) Libertas Livorno - Tropic; Honky -Rapident; Matese - OECE; Sacramora - Stella Azzurra; Sa|>ori - Selečo; Svveda - Cidneo; Latertini - San Benedetto. K RAS NO DAR RORA ZA NAŠE Č1TATEUE ■S ■ I £ liiMS . .. ......ŽK8 .... • ' . .5- ■. ...... Dinamo ali C. zvezda za državni naslov? Čeprav nas loči do konca prvenstva prve ju- Če je slika m vrhu lestvice do-goslovanske nogometne lige še 11 kol, pa lah- kaj jasna, je le ta jasna tudi na ko že sedaj rečemo, da se bosta skoraj gotovo spodnjem delu razpredelnice. Teza letošnji državni naslov berila zagrebški Di- teks se je bržkone že poslovil od namo in beograjska Crvem zvezda. skupine najboljših. Drugi najres- Res je, da se v Jugoslaviji sedaj igra «z nejši kandidat pa je Zagreb. Z. ZVEZNA JUGOSLOVANSKA LIGA Rudarju torka V drugi jugoslovanski zvezni ligi so igrali 17. kolo. Edini slovenski predstavnik, Rudar iz Velenja, je na domačem igrišču izenačil z Je-dinstvom iz Bihača. IZIDI 17. KOLA Čelik - Borac 3:2 Kozara - Solin 1:0 Dinamo - AIK 2:0 Kikinda - Jedinstvo (Br) 2:0 Rudar - Jedinstvo (Bi) 1:1 Gošk Jug - Proleter 2:0 Spartak - Iskra 1:0 Lectar prost. LESTVICA Spartak 23: Čelik 22: Dinamo 21; Borac, Kikinda 20; Leotar, Proleter 18; Jedinstvo (Bi), Kozara 17; Iskra 16; Jedinstvo (Br). Solin, AIK 15; Gošk Jug 13: Rudar 10. PRIHODNJE KOLO Borac - Leotar; Iskra - Gošk Jug; Proleter - Rudar: Jedinstvo (Bi) - Kikinda: Jedinstvo (Br) - Dinamo: AIK - Kozara; Solin - Čelik. Spartak prost. ...........................................................................................................iiiimiiiiirmimniii.iitiiiiiiimiimitmiiHitimimiiit* angleškim tempoma (sreda, nedelja,' sreda) in so zato predvidevanja dokaj težka, na dlani pa je, da imata Dinamo in Crvena zvezda že tako prednost, da jo bo težko nadoknaditi. Dinamovci so tokrat doma odpravili še nevarno moštvo Sarajeva. Gostje so sicer dosegli dva zadetka (Mustedanagič avtogol in Sušič), tudi to ni zadostovalo. Zagrebčani so bili uspešnejši: Cvetkovič je dosegel dva gola, enkrat pa je bil uspešen Deverič. Crvem zvezda je zopet potrdila, da se vrača v najboljšo formo in je zanesljivo premagala niškega Radničkega. če je za Crveno zvezdo razveseljivo, da je trenutno v zelo dobri formi pred jutrišnjim povratnim četrtfinalnim sre- IZIDI 23. KOLA Olimpija - Partizan 3:1 Crvena zvezda - Radnički 3:0 Beograd - Hajduk 2:2 Budučnost - Sloboda 2:0 Velež - Teteks 2:0 Dinamo - Sarajevo 3:2 Željezničar - Zajgreb 2:0 Vardar - Vojvodina 2:1 Osijek - Rijeka 4:0 LESTVICA Dinamo 33: Crvena zvezda 30; željezničar 28; Hajduk 27; Par- čanjem pokala prvakov proti An- je že drugi poraz Beograjčanov z tizan 26; Velež 24; Olimpija, Sa-derlechtu, pa nedvomno zaskrb- igralcem več v tem prvenstvu, rajevo 23; Vojvodina, Budučnost, Ija forma niških nogometašev, ki Prvič so v podobnih okoliščimh Sloboda, Rijeka 22; Osijek, Var-bodo prav tako jutri, toda v po- izgubili proti Dinamu. dar. Beograd 21; Radnički 18; kalu UEFA, igrali proti škotske- Hajduk ni samo izgubil točke Zagreb 16: Teteks 13. mu moštvu Dundee United. v gosteh proti Beogradu, izgubil PRIHODNJE KOLO (21.3.) Kaže tudi, da sta Partizan in je predvsem svojega mjboljšega Radnički - Osijek, Rijeka - O Hajduk izpadla iz borbe za m- nogometaša Sliškoviča, ki se je limpija. Partizan - Vardar, Voj slov. Partizanovi nogometaši so težje poškodoval in se bo moral vodina - Željezničar, Zagreb - Di-celo ostali praznih rok a Ljub- dlje časa zdraviti. Za splitsko namo, Sarajevo - Velež. Teteks -Ijani, pa čeprav so večji del tek- moštvo in tudi za reprezentanco Budučnost, Sloboda - Beograd, me igrali z nogometašem več. To je to nedvomno velika izguba. Hajduk - Crvena zvezda. NAMIZNI TENIS PO KONCU 1. ŽENSKE ITALIJANSKE LIGE VELIK USPEH KRAS0VIH IGRALK Z drugim mestom so v Krasovem taboru zadovoljni - Zakulisne igre... V Krasovem taboru vlada upravičeno zadovoljstvo nad osvojitvijo drugega mesta ob pravkar končanem prvenstvu ženske namiznoteniške A-lige, kljub temu pa odgovorni ne morejo prikriti delnega razočaranja zaradi senčnih plati, ki s športom nimajo kaj opraviti in ki so vplivale na končno lestvico. Podpredsednik društva in dolgoletni načelnik namiznoteniškega odseka Zvonko Simoneta nam je s tem v zvezi izjavil: «V vseh nas je ostalo malo grenkobe, saj smo bili blizu tako zaželenemu državnemu ekipnemu naslovu in smo se morali že šestič zadovoljiti z naslovom podprvaka, čeprav moram objektivno priznati, da smo dosegli boljšo uvrstitev, kot smo načrtovali pred začetkom sezone. -> «Kaj meniš o primeru igralke Wallercassa Mauriello, ki je bila Tri kola pred začetkom borb v »pl a v - offs* je stanje rta vrhu )e; stvice v prvenstvu C-l lige še zelo zapleteno. V sobotnem derbiju kola je namreč Pachera iz San Bonifacia tesno premagala vodilno moštvo For-naciarija in se mu tako približala na sami dve točki. Jadranovci so se morali v soboto pošteno potruditi, da so strli odpor požrtvovalnih gostov iz Bočna. Naposled pa so le osvojili predragoceni točki in tako ohranili tretje mesto na lestvici pred moštvom Autopiu iz Padove, ki je v tem kolu brez večjih težav v Benetkah premagalo skromno peterko Lida. Prav v soboto pa bedo naši košarkarji pred verjetno odločilno na logo v tem prvenstvu: v Padovi bodo igrali piroti ekipi Autopiu. IZIDI 19. KOLA Jadran - Fiamma 79: 78 Pati. Vicenza - Interspar 92: 73 Lido - Autopiu 64:101 Canella - Sitip 83: 68 Pachera - Fornaciari 78: 76 n Mobile - Vigor 87: 80 LESTVICA Fornaciari Reggio Emilia 32; Pachera San Bonifacio 30; Jadran Trst 28; Autopiu Padova 28; Canel la San Dona 20; Fiamma Bočen 18; Vigor Treviso, Sitip Bergamo, Pal-lacanestro Vicenza in 11 Mobile Co-droipo 16; Interspar Sarmeola 8; Lido Benetke 4. PRIHODNJE KOLO (20 3.) Autopiu - Jadran (21.00 v Padovi), Interspar - Sitip, Fornaciari -II Mobile, Vigor - Lido. Fiamma • Pall. Vicenza. 21.3.; Canella - Pachera. V SOBOTO NA KOLONJI V KROSU ZA «ATLETSKO LIGO 1982» «F. Levstik» iz Križa najuspešnejši Sobotni dež, pomešan celo s snežinkami, je veliki večini dijakov in dijakinj »odsvetoval* nastop na krosu za »Atletsko ligo 1982» na Kolonji. Za organizatorje slika res ni bila najlepša, sprijazniti' pa so se morali z dejstvi in na progo poslati znatno manj številne skupine kot bi sicer. Fante je očitno manj zeblo in njihovo število je tokrat prekašalo število deklet. Skoraj vsi teki so bili podobne narave z jasnimi zmagami in z bolj ogorčenimi borbami komaj za naslednja mesta. Blatni del proge nekje na sredini teka je vsem precej otežkočil nastop. Vnema in spolzka tla pa so ob vsakem startu nekaj tekačev vrgla na tla. Ekipno so se najbolje odrezali predstavniki šole »Fran Levstik* iz Križa, ki so zbrali tudi precej točk za svoje ekipne lestvice. IZIDI ŽENSKE L razred 1. Tanja Kalc 3’52” 2. Francesca Rustja (LP) 4’00” 3. Varka Kozlovič (LK) 4'0I” 4. Vera Kermec (ERJ) 418”; 5. Lara Tinta (ERJ) 4’46"; 6. Sonja Milič (LP) 5’35”; 7. Suzana Milič (LP) 5’45”. 2. razred 1. Lara ščuka (ERJ) 415” KOMENTAR MIRKA NOVOSELA Cibona in Šibenka za veliki podvig Samo kolo pred koncem regularnega dela v prvi jugoslovahski ligi j« položaj na dnu lestvice še naprej izredno zapleten. Tokrat je krepko zamešal štrene beograjski Radnički LMK, ki je nepričakovano, toda zasluženo zmagal v Šibeniku in seveda osvojil zlata vredni točki v borbi pred izpadom. Na predzadnjem mestu sta tako ostala čačanski Borac, ki je po pričakovanju izgubil v Beogradu proti vodilnemu Partizanu, in tuzlanska Sloboda Dita. kateri v Ljubljani proti Iskri Olimpiji ni u-spel podvig, da bi zmagala. Tuzlanci so bili sicer skozi vse srečanje povsem enakovredni Ljubljančanom, zopet pa je bil za Lečičevo mo štvo odločilen veteran Jelovac in točki sta tako ostali v hali Tivoli. Ng vrhu lestvice pa še naprej vodita z e-nakim številom točk Partizan in Cibona. Zagrebčani so v tem kolu z izredno težavo premagali beograjsko Crveno zvezdo. Na dlani pa je, da je bilo zagrebško moštvo že «z glavo* na velikem finalu pokala pokalnih prvakov, ki bo danes v Bruslju, kjer bo Ciboma i-grala proti madridskemu Realu. Bo Ciboni v Brusim uspel veliki podvig? Madridsko moštvo je izredno izkušeno, poleg tega pa letos uvršča odličnega Mirzo Deliba-šiča, ki do potankosti pozna Cibonine košarkarje in verjetno bi utegnil prav ta odlični i-gralec prekrižati Zagrebčanom račune. Ta teden pa bo zaposlena še ena jugoslovanska ekipa v finalu evropskega pokala. Si-benka bo namreč v četrtek v Padovi v finalu Kovačevega pokala igrala proti francoskemu moštvu Limoges. Dva nastopa torej jugoslovanskih ekip v finalih, koliko pa bo naslovov? IZIDI 21. KOLA V LJUBLJANI: I. Olimpija - Sloboda 94: 90 V ZAGREBU: Cibona - Crvena zvezda 102:101 V BEOGRADU: Partizan - Borac 99: 90 V ŠIBENIKU: Šibenka - Radnički LMK 94:104 V SKOPJU: Rabotnički - Bosna 100:101 V ZADRU: Zadar Budučnost 92: 83 LESTVICA Partizan Beograd in Cibona Zagreb 34: Cr vena zvezda Beograd 26; Zadar 24; Iskra Olim pija Ljubljana in Šibenka Šibenik 20; Buduč nost Titograd. Bosna Sarajevo in Radnički L MK 18; Borac čačak in Sloboda Dita Tuzla 16; Rabotnički Skopje 8. PRIHODNJE KOLO (20. marca) Radnički LMK - Partizan, Borac - Rabotni čki, Bosna - Iskra Olimpija, Sloboda Dita - Za dar, Budučnost - Cibona, Crvena zvezda - Šibenka. 2. Mirjana Starc (ERJ) 418” 3. Laura Pisani (ERJ) 517” *) i*n7i*• • -vwv----s0 v-,. — y. s A K • «"v-" Naše enajsterice v 3. amaterski ligi 3. AL NA GORIŠKEM Vse kaže, da se bo v zadnjih 8. kolih prvenstva 3. AL na Goriškem odvijal neizprosen boj za napredovanje med ekipami Audaza, Sovodenj in Caprive: 1. mesto je namreč že oddano Isonzu, še vse pa je odprto glede drugega mesta na lestvici. Temu je botroval nedeljski poraz Audaia doma proti Caprivi ter zmaga Sovodenjcev proti Azzurri. Sedaj imajo vse tri e-kipe stvarne možnosti, da dosežejo napredovanje, čeprav imajo Goričani 2 točki prednosti. V Doberdobu je Mladost z lahkoto premagala zdesetkano ekipo Vermegliano, ki je zaradi izključitev igral v okrnjeni postavi. Junak tekme je bil srednji napadalec Kraševcev Kobal, ki je dosegel 3 zadetke. V Standrežu sta si Juventina in Italcantieri razdelili točki. S tem polovičnim uspehom, pa so Štand-režci izgubili možnost, da bi se vključili v krog najboljših. IZIDI 22. KOLA Juventina - Italcantieri 2:2 Begliano - Romana 1:2 Sovodnje - Azzurra 2:0 Audax r Capriva 0:2 Poggio - Sagrado 1:0 San Lorenzo - Piedimonte 1:1 Mladost - Vermegliano 5:1 Isonzo - Brazzanese 2:0 LESTVICA Isonzo 38, Audax 32. Sovodnje, Capriva 30, Juventina 25, Segrado, Italcantieri 24, San Lorenzo 23, Mladost, Brazzanese 21, Piedimonte, Vermegliano 19, Begliano 17, Azzurra 12, Poggio 9, Romana 6. PRIHODNJE KOLO Romana - Poggio; Italcantieri -Begliano; Vermegliano - Audax; Piedimonte - Juventina; ap'i*a -San Lorenzo; Brazzanese Sov id nje; Azzurra - Isonzo; Saguido -Mladost. NAJBOLJŠI STRELCI Tesolin (Audax) 26 golov; Kobal (Mladost), Butkovič (Sovodnje) 15, Klanjšček (Juventina) 14. pr 3. AL NA TRŽAŠKEM Vse ekipe zgornjega dela lestvi-se so v nedeljo remizirale s čimer je najbolj zadovoljna Esperia S. G., ki je v tem kolu počivala, poleg tega pa imajo že tekmo manj. Povsem nepričakovano se je morala z belim izidom tokrat zado- i voljiti Gaja, ki je proti S. Andrea igrala eno slabših tekem. Kljub temu pa je Gaja ohranila prvo mesto na lestvici. Debro pa se je v nedeljo odrezal Primorec, ki je v goste,z premagal ekipo GMT. S tem uspehom so Trebenci ponovno narc-iJi koraj naprej na lestvici, saj so dohiteli ekipo S. Luigi. IZIDI 22 KOLA Union - Chiarbola 1:0 Giarizzole - Aurisina 1:1 S. Vito - S. Anna 0:0 S. Andrea - Gaja 0.0 Edera - S. Sergio 0:1 S. Luigi - Rabuiese 0:1 GMT - Primorec 1:2 LESTVICA Gaja 29. Esperia S. G., Gia.iz-zole in Aurisina 26, S. Vito 23, S. Luigi in Primorec 21, GMT 19, S. Anna 18, S. Sergio 17, Rabuiese 15, S. Andrea 14, Edera 11, Chiar-bola 9, Union 6. PRIHODNJE KOLO (21. 3.) Esperia S. G. - GMT, Primorec - S. Luigi, Rabuiese - Edera, S. Sergio - S. Andrea, Gaja - S. Vito, S. Anna - Giarizzole, Aurisina -Union. B. R. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek VRST, Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Tel. (0481) 83382 (85723) Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Nuročnina Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 90,00, letno 90000 din. zo organizacije in podjetia mesečno 120,00, letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 16. marCO 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izd«) in tiska :H ZTT Trst član italijanske zv«z* časopisnih založnikov FIEG SKUPNO ZASEDANJE POSLANSKE ZBORNICE IN SENATA , TRŽAŠKI DNEVNIK Danes v parlamentu razprava y Repnu podelili spominska odličja OF o zadevi Gmnnettini-SID» Andreotti, Rumor in Tanassi obtoženi, da so krili bivšega informatorja tajne službe, ki je bil vpleten v preiskavo o pokolu na Trgu Fontana RIM — Danes popoldne se na Mon tecitoriu zberejo poslanci in senatorji na skupnem zasedanju, da po treh dneh razprave, odločijo o ka zenski usodi dveh bivših predsednikov vlade in enega bivšega ministra. Obtoženci so demokristjana Ma riano Rumor in Giulio Andreotti ter socialdemokrat Mario Tanassi. že enkrat obsojen zaradi zadeve Lock heed. Vsi trije so obtoženi, da so krili desničarskega časnikarja in vohuna SID Guida Giannettinija, e nega protagonistov procesa za pokol na Trgu Fontana. Postopek proti trojici je parlamentu poslala preiskovalna komisija, ki se mora po zakonu ukvarjati s preučevanjem kaznivih dejanj, katerih so obtoženi člani vlade. Na tisti ravni je prišlo do poskusa arhivi ranja celotne zadeve in se je v avgustu lanskega leta menda večina za to že odločila. Ta večina v komisiji pa je bila tako labilna, da je opoziciji uspelo doseči, da je zadeva krenila pred združeni zbornici parlamenta. Najpomemnejša politična ugotovitev je, da parlament ni poklican, da sddi Rumorju, Ta-nassiju in Andreottiju, ampak mora samo oceniti, če obstajajo ali ne zadostni elementi, da se ministri pošljejo pred ustavno sodišče ali pa tudi pred navadno sodišče. Razprava se bo začela z dvema uvodnima poročilama. Prvo je poročilo petstranskarske večine, drugo pa komunistične partije. Tudi ra dikald in misovci bodo seznanili parlament s svojim stališčem. Vsekakor se bo poročilo večine končalo s trditvijo, da ni nobenega dokaza o politični volji Andreottija. Ru-morja in Tanassija. da bi krili Giannettinija. Vse stranke večine so torej odločile, da bodo krile svoje predstavnike, tudi socialisti, od ka «111111IIIISIIIIII llllll llllllll IIIIIIIIMI1IIIIMIIIIII 1*11111 IH Ulit III | IHIIIIIIII Z LUPARAMI PREREŠETALI AVTOMOBIL S ŠTIRIMI POTNIKI Neusmiljeno obračunavanje med neapeljskimi zločinci Žrtve zasede so člani družine Simeone, lastnice velikega pogrebnega podjetja v Kampaniji NEAPELJ — Stroški za pogreb ne svečanosti so po vsej Italiji pretirano visoki in prinašajo mastne dobičke pogrebnim podjetjem. V južni Italiji si je zato te dob'čko nosne posle prisvojilo podzemlje, ki se je v ta namen celo organiziralo v močne, navadno na družinski pod lagi sestavljene zločinske klane Njihov vpliv in razvejanost sta se v zadnjih letih še povečala in razširila tudi na druga področja zločinskega delovanja Ta podjetja «zlatih krst* najbolj cvetejo v okolici Neaplja, kjer so se tesno povezala z družinami kamore, večkrat se delovanje pogrebnih podjetij ln kamon stičnih družin dopolnjujeta. V obračunava njih med najpomembnejšimi kam risticnima organizacijama v Nea plju so zato večkrat vpleteni tudi grobarji. V okviru te vo.ine med mafijvi povprečno prišteje jo v Neaplju in njegovi oklici vsak dan eno žrtev dolgemu spisku zločinov. Včeraj so jih dodali kar pet. Na podeželju Cosenze so našli v prerešetanem avtomobilu štiri pripadnike družine Vittoria Simeoneja imenovanega O Cumandante. ki so ga člani na sprotnega zločinskega klana ubili v zasedi 17. februarja letos. Druži na Simeone je lastnica enega nai večjih kampanijskih pogrebnih poti jeti.j ir. baje tesno sodeluje s ka moristično družino neapeljskega voditelja podzemlja Raffaeia Cutola. Umor štirih članov Sunet-nejeve družine sodi po vsej verjetnosti prav v ckvir obračunavanja med Cucolovo organizacijo in ostalimi združenimi neapeljskimi kamoristie-nimi družinami, ki so po potresu prekinile premirje in zapele pravo vojno za nadzor nad sredstvi, ki prihajajo iz Rima za obnovitev od potresa razdejanega območja. Včerajšnja akcija je tudi po iz vedbi zelo podobna mafijskemu na činu obračunavanja med nasprot niki. Ubijalci so svoje žrtve, 41 letnega Ottavia Simeoneja. brata O Cumandante.ja, n.jegovcga lil-letnega sina Francesca, 26-letnega nečaka Francesca in njihovega pajdaša Antonia Cerulla. pričakali za ostrini ovinkom kjer so morali Si ineonejevi zmanjšati hitrost a1'!« mobila. na katerem so se vozili. S klasičnim mafijskim orožjem lupa ro. lovsko puško s skrajšanimi cevmi in pištolami so prerešetali avtomobil in potnike. Peta žrtev v Neaplju je 31-letni Antonio Pacicllo iz Frignana pri Ca&erti. ki je včeraj izdiljjtil na od delku za oživljanje neapeljske bol nišnice «Pellegriip nuovo*. V bol nišnieo so ga nripeljali v soboto zvečer, v obupnem stanju Dva strela v prsi sta mu poškodovala pomembne notranje organe Pre iskovalci vključujejo tudi to žrtev v okvir vo.ine med kamorističnimi družinami. V isto bolnišnico so včeraj pri peljali tudi policijskega častnika Antonia de Jesuja, ki .je bil ranjen v spopadu s skupino zločincev. Njegov oddelek je zasledoval v predmestju Neaplja skupino domnevnih pripadnikov kamore. Po oboroženem spopadu, v katerem je bil oficir lažje ranjen v nogo je sku pini zločincev uspelo zbezati. Policisti so ranil enega od kriminalcev. Umor v videmski psihiatrični bolnici V IDEM — V videmski psihiatrični bolnišnici Sant'Osvaldo je včeraj 29 letni Alberto Zuzzi zadavil s pasom j 73 let starega Prima Bellino. ki je stanoval z njim v sobi. Zuzzija so v psihiatrični bolnišnici prištevali med nenasilne. Bellina pa je kot kronični bolnik preživel v umobolnici večji del življenja. terih je marsikdo mislil, da bodo iz koristih priložnost, da povzročijo težave svojemu zgodovinskemu na sprotniku Andreottiju. Proti odločitvi te stranke, ki je obvezala po slance in senatorje, da se izrečejo oprostilno, je odločno protestiral Ric-cardo Lombardi. Sicer pa je tudi stališče komunistov zelo previdno. KPI zagovarja odgovornost Tanassija in Rumorja, kar zadeva Andreottija pa meni. da bi bilo treba vprašanje arhivirati. V zvezi z njim je namreč KPI mne nja. da obtožba krivega pričanja ne sodi med obtožbe, o katerih bi moral razpravljati parlament, ker je Andreotti osumljen, da je krivo pričal, kadar ni bil več minister. Potemtakem naj bi to kaznivo de janje sodilo v pristojnost rednega sodstva. Skratka tehnična pretveza za dejansko kritje politične osebe, ki za KPI kljub vsemu še mnogo pomeni. To je že četrtič, da se parlament sestane na skupnem zasedanju v zvezi s postopki proti bivšim ministrom. Prvič je to bilo pred 25 leti. ko je bil minister Trabucchi obtožen škandala v zvezi z bananami in tobakom. a je parlament vso zadevo arliiviral. Leta 1977 je parlament poslal pred ustavno sodišče Guia in Tanassija zaradi zadeve Lockheed, malo več kot pred letom dni pa je večina oprostila predsednika vlade Francesca Cossigo obtožbe, da je omogočil beg Marca Donat Cattina, sina tedanjega podtajnika krščanske demokracije. R. G. Italijanski minolovcc bo končno lahko izplul RIM — Po vsej verjetnosti bo lahko že to soboto izplul iz Mesine proti Šarm el šeiku italijanski minolovec Palma, ki so ga proce duralni zapleti prisilili, da se je moral ustaviti v Mesini, potem ko je iz La Spezie odplul proti Rdečemu morju. Ukaz, da lahko enota italijanske vojne mornarice zapusti ozemelj ske vode in se pridruži silam, ki bodo nadzorovale umik Izraelcev s Sinaja, bo dala komisija za zuna nje zadeve poslanske zbornice na svoji prihodnji seji v petek. BUENOS AIRES — Neznanec iz delavske četrti Caseros v predmes tju Buenos Airesa je edini dobitnik na nogometni stavi »Prode* tega tedna. Domov bo odnesel kar čeden kup argentinskih pesov vrednih milijon dolarjev. V dvorani «Albina Bubniča* v Repnu s« v soboto podelili odličja bivšim aktivistom Osvobodilne fronte. Na sliki prizor z manifestacije «1811II MII lili lil tuni tl milil Itlllllllll in milil IHI MII lila »imilllllllllllllllllKIIIIIUIIIIIItlllllllltlllUUIIIIHilUlItlllllllllllUllllllllllilllllllUlllllIlIlllllllllllllllllllllllllll* • PAJETTA: NIMAMO MODELOV (Nadaljevanje s 1. strani) na sila, da se zave svojih odgovornosti in uporabi svojo moč in se spomni svojih tradicij v trenutku, ko bi svetovni mir lahko bil v ne varnosti. VPR.: V SZ in v nekaterih drugih vzhodnih državah se slišijo o-cene, da je vaša partija izolirana. Ali je polemika s SZ vphvala na vaše odnose z drugimi naprednimi in demokratičnimi silami v Evropi m v svetu? PAJETTA: Bili smo priča nekaterim poskusom, da se izrazim evfemistično, da bi ,.as izolirali, da bi nas priluizali kot partijo, ki se ne zanima za prooume inlernaciona-lizma, ampak ki se poteguje samo za nekakšne vizume za vstop v vlado. Naša dejavnost v teh mesecih dokazuje prav nasprotno. Imeli smo vrsto stikov s komunističnimi in socialističnimi strankami, na primer v Skandinaviji, v Švici, v Alžiriji, navezali smo stike s Papan-dreujevim PASOK. VPR.: Pret kratkim ste se po govarjali tudi s Stanetom Dolancem. PAJETTA: Obisk Dolanca je bil že od nekdaj na programu, dejstvo pa. da je do njega prišlo v trenutku, ko je v teku polemika med KPI in KP SZ, mu daje posebno težo. Odnosi z ZKJ so posebno dobri in Dolanc je stari prijatelj. Želel pa bi pojasniti, da smo sicer zadovoljni, ko lahko razpravljamo s tistimi, ki nas bolje razumejo da pa ne iščemo solidarnosti in da nikakor ne skušamo ustvarjati ne- ............mm........m..... Poplave v Severni Ameriki Severnoameriško državo Indiano so v zadnjih dneh prizadele hude poplave, ki sicer niso terjale človeških življenj, a so povzročile ogromno škodo. Posnetek je iz mesta Ft. VVayne (Telefoto AP) • Sklepna resolucija z občnega zbora KZ (Nadaljevanje s L strani) perspektivo dela ter ga zavaruje pred nevarnostjo ponavljajočih se razlastitev, domačemu kmetijstvu pa naj se — na osnovi sklepnega dokumenta I. pokrajinske kmetijske konference in z uresničenjem razvojnega načrta za kmetijstvo Kratke gorske skupnosti za dobo 1982-84 —■ odpre možnost utrjena mia in razvijanja, upoštevajoč tudi perspektive, ki jih nudi osimski Ipo razum; c) tako delovanje pristojnih >av nih uradov in služb, dežele in kra jetrnih uprav, ki nai ustreza dejan skim potrebam kmetov Katerim morajo služiti. Pri tem mora na stavljeno osebje obvladati jezik slo venskih kmetov, da se bo mogel ustvarjati odnos pristnega sodelo vanja, ki je potreben za skupno delo v korist kmetijstva; č) zagotovitev primernega pred stavništva krajevnih kmetov v vseh stalnih ali posebnih organih, ki odločajo o družbenem i« gospodar- skem razvoju, prostorskem načrto vanju in uporabi zemlje: d) izročitev cvetličarskega cen tra na Proseku v upravo domačim cvetličarjem: e) nujno ustanovitev pokrajinske ga seznama kmetijskih podjetnikov v naši pokrajini, da s-e preneha nesramna diskriminacija, za kale ro so krive dežela in tržaška irgo vinska zbornica. V zvezi z narodnostno vlogo, ki jo Kmečki zvezi narekuje sestava članstva OBČNI ZBOR PONOVNO POTRJUJE ODLOČNO ZAHTEVO po nujni uzakonitvi globalne za ščite za slovensko narodnostno skup nost v Italiji, kot narekuje republiška ustava in ki mora za celot no narodnostno skupnost, ki živi v Furlani ji - Juli jski krajini, zagato viti enako zaščitno raven na vsem teritoriju, kjer Slovenci prebivamo ter da vas zaščiti globalno, jezikovno, g Uplsipu. kulturno, gospo darsko ter da nam zajamči ohranitev našega narodnostnega teritorija. kakšne nove internacionale Niti nt iščemo nekega za vse veljavnega modela, nimamo nikakršnega modela za izvoz, kakor ne nameravano nobenega uvoziti. In ko ooudi'jam, da so odnosi z ZKJ dobri, moram dodati, da niso dobri proti nekomu, ampak so dobri med nami: lahko bi služili za vzor odnosov med partijami, med katerimi obstaju toliko razlik glede sedanega položaja, zgodovine, pa tudi glede ocene nekaterih posameznih problemov. VPR.: Kaj pa menite o vlogi neuvrščenih držav v sedanjem mednarodnem položaju? PAJETTA: Gibanje neuvrščenih predstavlja nov element, ki je i-ntel veliko vlogo v iskanju novega ravnovesja, čeprav je moralo po drugi strani prestati tudi razne krize in ni znalo vedno reševati problemov v svoji notranjosti. Toda dejstvo, da še živi, .dokazuje, da gre za bistveni element v novi mednarodni stvarnosti. Kdor bi skušal, s katerekoli strani, postaviti neuvrščene spet v vrsto, bi po mojem zagrešil zelo hudo napako. VPR.: Sedaj pa se vrnimo v Ita lijo. Kdor spremlja rimsko politiko iz periferije, še posebno v tem trenutku, marsičesa ne razume... PAJETTA: Marsikdaj te politike ne razumejo niti tisti, ki jo vodijo. VPR.: Vsekakor pa si marsikdo postavlja vprašanje: bo vladna kriza, ah je ne bo? PAJETTA: Ne verjamem, da bi bila kriza pred vrati, da bi že poleti morali na predčasne volitve. Seveda pa ni mogoče tega izklju čiti. Vlada se je rodila v znamenju zapravljivostih, kar bi pomenilo nekako, da je še vedno boljša zakrpana zastava, kot pa zastava z luknjo. Toda sedanja vlada tako v malih kot v velikih stvareh kaže velika nesposobnost, tako da so bistveni problemi države ali slabo o-bravnavani, ali pa enostavno puščeni, da segnijejo. Zgovoren je tu problem ENI, pa tudi problemi stanovanj, pokojnin, zdravstva, ali se ne rešujejo, pa tudi, ko se definirajo z zakoni, ostanejo odprti problemi. ker se zalconski predpisi ne izvajajo. Danes bi bilo treba predvsem izhajati iz konkretnih problemov in pozvati vse državljane — menim, da so tudi ministri državljani — k njihovemu reševanju, na mesto da bi se spuščali v neke predvolilne bitke, ki niso samo škodljive, ampak predvsem sramotne. VPR.:' Tudi odnosi med komuni sti in socialisti v tem trenutku niso najboljši. PAJETTA: Mi bi želeli, da bi bi U ti odnosi dobri, ali vsaj boljši. Želeli bi, da bi se te odgovornosti zavedali tudi' socialisti, 'namesto da bi vodili nekakšno gverilo, ki jo težko razumem. Upam, da bo poziv, ki smo ga naslovili na socialistično stranko, pravilno upošt&van. Mislim tudi, da bi lahko bila sociati stična stranka močnejša in bi lahko ■ uveljavila to svojo moč, če bi odigrala, da se tako izrazim, zmagoviti adut. namreč adut enotnosti delavskega razreda. VPR.: Kako pa ocenjujete politični položaj v Trstu, kjer se je že začela volilna kampanja pred u-pravnimi volitvami? PAJETTA: Položaj v Trstu me zaskrblja zaradi elementov obupa, ki so tu prisotni, zaradi kampaniliz-ma, zaradi nekega kvalunkvistične-ga preziranja velikih vsedržavnih problemov: toda brez reševanja teh rzroblemov ni mogoče misliti, da bi lahko rešili probleme mesta, kakršen je Trst. Tržaški problemi so tudi vsedržavni problemi, ki bi mo rali navajati stranke k večjemu ču tu odgovornosti. Ne moremo očitati volivcem, da zapuščajo stranke. Vo livec ima pravico, da se neke stranke naveliča, kdor pa to stranko hoče voditi, jo mora znali voditi ta ko, da je volivci ne bodo zapuščali VPR.: Med važne probleme Trsta in dežele spada nedvomno vpra žanje zaščite slovenske narodnost ne skupnosti. Končno se je tudi na parlamentarni ravni nekaj premaknilo * začetkom razprave v senatni komisiji. Kakšne so po vašem perspektive, da bi slovenska manjšina v doglednem času prišla do ustreznega zaščitnega zakona? PAJETTA: Tudi glede tega problema, kot glede drugih, je treba še enkrat poudariti, kako škodljiva bi bila vladna kriza in kako nekoristne nove volitve. Treba je pospešiti reševanje tega problema na o-snovi tega. kar je že na mizi. Če bi tisto, kar je že pripravljeno, ne postalo stvarnost, bi si tisti, ki bi sprožili predčasni razpust parlamenta, prevzeli novo, hudo odgovornost. Moje osebno mnenje pa je, da je naravnost škandalozno, da je bilo o-koli Osima toliko hrupa. Osimo je dokazal, da je možno prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo, praktični rezultati pa so bili pičli, če izvzamemo dejstvo, da je prešlo v diplomatsko zgodovino mestece v Markah, ki ga v parlamentu zastopa posl. Forlani. Britanca v težavah v polarnem pasu LONDON — Dvema britanskima raziskovalcema, ki sta poskušala z motornimi sanmi prekoračiti Se verni tečaj, grozi smrt, če se ne bodo do njiju že v prihodnjih dneh prebili reševalci. Pred dvema tednoma sta raziskovalca v požaru izgubila skoraj vso opremo, predvčerajšnjim pa so jima motorne sani zdrknile v ledeniško razpoko. «RICMAN1SKI TEDEN» VABI V TO BREŠKO VftS Danes v Ricmanjih začetek niza zanimivih prireditev Prireditelj te obetavne manifestacije je domače K D Slavec - Učinkovit način obujanja stare ljudske tradicije Praznovanje sv. Jožefa je star o-bičaj, ki ga proslavljajo tudi po naših krajih, predvsem pa v Ricmanjih, kjer je 19. marec že prerasel v tradicijo. V zadnjih letih je sicer to praznovanje potekalo nekoliko bolj v zatišju, spominjamo pa se. da je bil še pred desetimi leti v Ricmanjih velik direndaj, ljudje so v to breško vasico kar trumoma prihajali, da bi se zalili z domačim vinom in najedli s pristnim pršutom. Pa tudi kramarji so prišli na svoj račun in vrtiljaki in najrazličnejše druge zabavne igre. Kaže. da bo letos v Ricmanjih spet živo in to po zaslugi domačega KD Slavec iz Ricmanj in Loga. ki prireja «ricmanjski teden*. Hvalevredno je. da je prav domače društvo nosilec pomembne prireditve o-ziroma niza prireditev, ki se bodo ta teden zvrstile v Ricmanjih. «Rie-manjski teden* pa se bo pričel danes. ko bodo v lepih in privlačnih prostorih Babne hiše odprli fotografsko razstavo fotokrožka «Trst 80». ob tej priložnosti pa bo pel Tržaški oktet. Jutri se bo Ricmanjcem ob 20.30 predstavilo KD Slovenec iz Boršta, ko bo dramska skupina zaigrala veseloigro «Štorja ud lganja*. poleg tega pa bosta nastopila še mešani pevski zbor in otroški zbor bor-štanskega društva. V petek bosta kar dve prireditvi. Ob 14. uri bodo nastopili učenci osnovne šole «Ivan Trinko* iz Ricmanj in učenci od Domja s samostojnim sporedom, ob 20.30 pa bo dolinski moški pevski zbor predstavil svoj «Vinski koncert*. V soboto bo veseloigra «Teta Karlota* v izvedbi članov dramske skupine KD Prešeren iz Boljunca. v nedeljo pa bi ob 14. uri na vaškem trgu v Ricmanjih koncert domače godbe na pihala, medtem ko bo ob 20.30 igral za ples v Babni hiši ansambel Pomlad. Skratka, razvejan spored prireditev, ki jih gr* prisrčno pozdraviti in seveda tudi o-biskati. V soboto pobratenje med lkpentabrom in Logatcem Prihodnjo soboto, 20. t.m., ob 20.39 bo v telovadnici — Socialnem centru v Repnu slavnostna seja repen-tabrskega občinskega sveta, na kateri bodo uradno podpisali listino o pobratenju med občinama Repenta-bor in Logatec. Sledil bo kulturni program ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika in na katerem bodo nastopih Logaški oktet, godba na pihala iz Logatca, pevski zbor Srečko Kumar z Repentabra, domača recitatorska skupina in har-monikaš Fulvio Jurinčič. Sledila bo zakuska in prosta zabava. B. S. • FederacRa prevoznikov CGIL- CISL-UIL je oklicala 2-umo vsedržavno stavko vseh pristaniških delavcev (kompanije in pristaniške u-stanove) za petek. 19. marca. Oklicala jo je zaradi neizvajanja nekaterih delov delovne pogodbe, ki je bila podpisana lani. • Deželni odbor F—JK je določil 8 milijard in tristo milijonov zavodu za poklicno izobraževanje, ki je bil ustanovljen leta 1978. Sredstva bodo namenjena nakupu pripomočkov, ki služijo pri pouku. LA SELETTIVA DEL MOBILE Ul. Aquileia 63 (cesta za Gradež) tel: 0431/2675 ČERVINJAN (UD) Velika prodaja pohištva v izložbi in v skladišču po resnično ugodnih cenah. 2000 m2 razstavnega prostora z veliko izbiro sprejemnic, dnevnih sob, sedežnih garnitur, poročnih spalnic, otroških sob, vhodov, omaric, sestavljenih kuhinj ter originalnih orientalskih preprog. EDINSTVENA PRILOŽNOST ! NE ZAMUDITE ! Brezplačna dostava in montiranje 4::| ako domačo ■ leKarno Za vnetja, odrgnine, manjše rane, tuširanje dlesni in afte Medexovo PROPOLIS tinkturo, lahko kupite v lekarnah ali večjih trgovinah T>edex m ■ TOPOLI čebelja ?acfelavina s,medex „ ljubljana. lugoslavija