Štev. 21
VIII. leto
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 31. julija 1926.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne št. 1*50 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20'— v-etrtletna naročnina. . . . „ 10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. — ■	Oglasi po ceniku. —..
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno Irankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Velevažen sklep Osrednje Zveze.
Kakor so poročali že vsi naši dnevniki, seveda kolikorloliko netočno, se je glasil sklep O. Z. z dne 24. julija 1926:
Javni nameščenci — državni uradniki, uslužbenci in upokojenci se umaknejo iz javnega življenja; oni izstopijo iz vseh kulturnih, karitativnih, športnih in političnih društev.
Poslednji pot opozarjamo, da je napočil čas preizkušnje naših sil, naše moči. Javljeni sklep O. Z. je obvezen za vse njeno članstvo. Pričakujemo, da se članstvo brezpogojno pokori temu sklepu.
Marsikomu bode izvajanje tega sklepa neprijetno, mučno; vsakdo se pa mora zavedati, da je samemu sebi naibližji in da je to edina pot, po kateri bomo opozorili javnost, da smo važen činitelj vsega javnega življenja, da dihamo in da nočemo še umreti.
Poglejmo v mesta, naše trge, naše vasi! Kdo širi v teh krajih kulturo? kdo se največ udejstvuje na karitativnem polju? kdo goji šport, kdo je najizrazitejši politik? Največji inteligent, državni nameščenec! Po svoji predizobrazbi je on poklican za voditelja za vse označene pokrete. V vseh izobraževalnih društvih, v čitalnicah, na vseh diletantskih odrih, pri Sokolu in Orlu, pri pevskih društvih, pri gasilnih, olepševalnih društvih, pri Jugoslovanski Matici, Jadranski straži, pri Cinl-Metodovi družbi, pri Orjuni itd. je državni uslužbenec prvi propagator, voditelj, podpornik. Ker je državnemu uslužbencu po ustavi zajamčeno, da se sme tudi politično udejstvovati ali posredno ali neposredno, reprezentira masa državnih nameščencev kader najzanesljivejših volivcev.
Odpovejte naročila za politično časopisje, kulturne revije"Itd. Najsvetejši egoizem zahteva od nas imperativno, da izvajamo pritisk na javnost na ta način, da jo opozorimo z izstopom in odpovedmi iz vseh naštetih organizacij, društev itd. na svojo eksistenco. Mi smo cvet naroda, odličen faktor vsega javnega življenja, ki bo brez nas hiralo kot deblo, ki so mu izpodrezali korenine in mu odbili vrbovje. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli začrtati vse senčne strani, ki se bodo pokazale v javnosti s striktnim izvajanjem našega sklepa, ni pa tudi umestno, da bi prosili naše članstvo, da se striktno pokori sklepu O. Z. Pregovor pravi: Pomagaj si sam in Bog ti pomore. Kdor noče samemu sebi dobro, naj šteje pare za društva in politiko i v naprej, naj prepeva in igra bajazza v božjem imenu. Zadrgne si naj pas, nastavi hrbet, raz katerega mu režejo jermenje, naj poklekne in — molči.
Naša naloga tudi ni, da bi klicali politične stranke na odgovor. Nepobitno dejstvo je, da se ni našla še nobena parlamentarna skupina, ki bi protestirala kot naš zastopnik proti vladni odredbi.
V poslednji uri kličemo: Vkup, vkup, uboga gmajna!
Poplave in stališče uredništva slede pomoči.
Tekoče leto, polno deževja, neurja in poplav, je s svojimi vremenskimi katastrofami hudo zadelo tudi našo Jugoslavijo, zlasti Banat. Vseobča škoda se ceni na 2 in pol miljar-de Din.
Tej ogromni škodi je deloma kriva tudi nemarnost naše centralne uprave, ki pri znanem našem režimu večnega spletkarenja, Partizanstva in brezdelja ni našla ne časa ne zmisla, da bi se v vojvodinski nižini obstoječi vodoobrambni nasipi pravočasno popravljali in spopolnjevali. Toda o tem so naši listi že mnogo razpravljali.
len
Nas uradnike zanima predvsem origina-način, kako hoče vlada pomagati priza-
detim krajem. Ker so državne blagajne — kakor vedno — prazne in ker so zadevni krediti kljub 13 miljardnemu proračunu smešno minimalni, je treba iskati drugod kritja. To pa naj ne obstoji v povišanju direktnih in indirektnih davkov, v štedenju pri državnih dobavah itd., marveč naši dični Uzunoviči 'so prišli enostavno na to, da te miljarde plačaj (pretežno) uradniška para. Krasen recept, ki ga še noben državnik od egiptovskih in asirskih kraljev sem ni »po-gruntal«.
Ako bi obveljalo popolnoma nevzdržno in za državno upravo poniževalno načelo, da plačuj uradnik elementarne nezgode z redukcijo svojih plač, potem smo lahko v par letih brez prejemkov. In pri tem nas g. min. predsednik še ironizira, češ, uradniki kot patri-jotičen, kulturen in požrtvovalen stan bomo
to že prenesli. Večje žaljivke nam še ni nihče zabrusil.
Torej jugoslovanski uradnik, ki je slabše plačan kakor oni v beraški Avstriji — da ne govorim o krasno situiranem činovništvu v Nemčiji, Čehoslovaški in Franciji — naj plačuje za greh drugih in leze še bolj v dolgove in propada in to zato, ker je tako patrijoti-čen, da lahko režeš jermena na njegovem telesu, pa bo molčal kakor jagnje?! Na tako idejo je mogla priti samo naša vlada. Sili se uradništvo ne more upirati. Toda, pomnite, gospoda:
L Dokler obstoja pri nas 18 ministrstev s podtajniškinii mesti (zadostovalo bi 10 ministrstev, toda brez podtajnikov), ki nesejo vsakemu miljencu mesečno 26.000 din in kojih aparat stane sicer državo nebroj miljo-nov letno;
2.	dokler se pri nas vse velike državne dobave preplačujejo (radi provizij) z 20 do 30 odstotki;
3.	dokler se razmetava državni denar iz stomilijonskih dispozicijskih fondov pretežno v privatne žepe (kot nagrade ljubljencem) brez prave koristi za državo;
4.	dokler se pri nas izplačujejo iz naslova dnevnice visokim gospodom, zlasti udeležencem inozemskih komisij, dalje raznih nagrad stotine miljonov;
5.	dokler državna uprava ne reducira materialnih izdatkov tam, kjer je mogoče — ti izdatki mnogih uradov na našem jugu daleč nadkriljujejo one pri istih uradih n. pr. v Sloveniji — in
6.	dokler država ne reducira čezštevilnega osobja zlasti v ministrstvih, kjer premnogo oseb samo plačo vleče,
toliko časa je sramotno in škandalozno, pritrgavati uradništvu s silo sedanje nezadostne prejemke, tem bolj, ko je vendar ravno vsled poplav računati s porastom cen.
Odpraviti korupcijo — obstoj 18 ministrstev s podtajniškimi mesti samo na sebi je korupcija — in nepotrebne izdatke pod 1 do 6., pa bo denarja ko Čepin. Dokler pa tega ne storite, ne smešite in ne diskreditirajte še bolj države pred inozemstvom s tem, da udarite po uradništvu, ki je steber države, čemu slepomišenje! V teh izrednih časih je takoj sklicati narodno skupščino, ki stori potrebne ukrepe v obrambo poškodovanih krajev. Ta bo pri tem — tako vsaj upamo — pustila naše »solde« pri miru, ker bi inače pokazala šarlatanstvo, ki mu ni para v zgodovini pravnih parlamentarnih držav — prostovoljno bomo pa i mi uradniki prispevali, ako bomo mogli.
Zahtevajte po vseh lokalih, kamor zahajate, »Naš Glas«! Kogar podpirate VI, naj podpira tudi Vas! Poizkusite In videli bodete, da gre.
Kakšen bodi naš protest?
Opiram svoja izvajanja na tri teze, ki jih smatram za dokazane po dogodkih, ki so okoli nas:
1.	uradniku ne bo boljše, dokler ne bo imel lastnega zastopstva v parlamentu;
2.	uradniška vlada je nemogoča brez posebne uradniške parlamentarne frakcije;
3.	sedanji parlamentarizem je v razsulu; vse stremi, da se uveljavi v strokovnih zastopniških zborih;
Sklepam iz tega:
Vse uradništvo v državi se mora organizirati v svojo uradniško politično stranko ter se tako na parlamentarnih tleh meriti in vezati z drugimi strankami za delo z vsemi dopustnimi sredstvi za zboljšanje uradnškega položaja in zboljšanje notranjih razmer v državi.
Strašna misel, kaj ne? Uradnik pa politika in sicer stanovska uradniška politika! Nekaj v državi še nečuvenega! Kajti vkore-ninila se je med množicami, vodilnimi in odločujočimi kakor služečimi in samo volilnimi kot nepremakljiva resnica, da je uradnik služeči duh države, ki sme samo prositi, ob katerega sme vsakdo dregniti in ki mu sme vlada kot »kulturnemu in izobraženemu« človeku — psovka, ki je menda v tej obliki poleg »zarade« uradnik še ni slišal! — odtegniti skorjo kruha, da jo podeli poplavljencem, dočim se ne sme nihče dotakniti bogato obloženih miz izvozničarjev, bankirjev in državnih parasitov. Mislim, da je enkrat čas, da uradnik na take-le besede, ki zvene »kot ubogi na duhu«, reagira moško in sicer tako, kakor mora in more po svoji prisegi na ustavo in kralja.
Delavec sme voditi svojo stanovsko politiko. Delavec delavca! Seljak sme voditi svojo stanovsko politiko. Seljak seljaka!
Kapital vodi svojo politiko in sicer na čelu bodisi delavca bodisi seljaka.
Samo uradnik, državni in zasebni uradnik, ta ne sme voditi svoje stanovske politike!
Zakaj ne? Zato ker misli, da mora pomagati vsem mogočim strankam, da mora nositi
na svojih hrbtih v parlament advokate in duhovnike, kmete in delavce, ki mislijo le sami zase in vpijejo za uradništvo le v opoziciji !
Mislim, da je čas, da napravimo temu konec! In sicer v političnem in parlamentarnem razvoju je to vprašanje tako pereče, da se mora uradništvo zavedati zgodovinskega momenta, ki je zanj napočil. In da se morajo zavedati tega momenta tudi naše strokovne organizacije, kajti stanovsko uradniško vprašanje se rešuje dosedaj še v parlamentu in vladi, toda prišel bo čas, ko se sploh nikjer več ne bo, ker ne bo foruma zanj! Pravim, ne bo foruma, ker nima svoje zbornice in te zbornice ne dobi, dokler ne bo zastopano po svojih zastopnikih v sedanjem parlamentu.
Mislim dalje, da bi bila taka uradniška politična strankarska grupacija naravnost zdravje za državo, če hrbtenica reagira v organizmu z vsem svojim odporom in naporom, mora organizem ozdraveti!
Toliko za danes! Dovolil si bom ves problem osvetliti od statistične volilne strani, od socijalne plati, od strani političnih gesel, taktične plati za prvi nastop itd. ter izkušal pokazati, da stvar ni utopistična in da je ideja vredna človeka!	—a
Naše učiteljstvo.
Odkrito rečeno, da smo s skrbjo v srcu pričakovali izida letošnje skupščine UJU Poverjeništva Ljubljana, ki se je vršila v dneh 16., 17. in 18. julija v Celju. Zastopniki dveh naziranj so si zrli v oči: ali po sedanji stezici ali po novi poti? — Kdor je opazoval srditi boj za in proti in pozna tudi križev pot, ki je po njem tavalo učiteljstvo vsa dolga desetletja, ko je opletal po njem bič političnih strank, ta še le ho izpoznal in znal oceniti zmago takozvanih »novostrujarjev«. Letošnja skupščina v Celju je postavila zgodovinskih mejnik v razvoju učiteljstva. Dosedaj je bil učiteljski stan kot izgubljen čoln sredi razburkanega morja, ki je iskal zatočišča kjerkoli si bodi, da se je le spasil; posamezniki so se vrtili kot pluta na vodi; bili so marionete političnih strank.
Sedaj se je v Celju dobojeval oster boj novih načel in idej s starimi tradicijami. Ven z dnevno, ogabno politiko iz stanovskih organizacij! človek bi mislil, da je to samo ob sebi umljivo, naturno — pa so se vendar borile cele vrste proti temu načelu z vnemo, ki bi zaslužila višjih ciljev. Ta nova, za nas seveda že od nekdaj zastopana smer je bila jasna kot beli dan. Kdo bi se ji upal protiviti? A so se zatekli solipsisti in politikujoči fra-zerji za krilatico »narodnega in državnega edinstva«. Hoteli so imeti, da se ustavi to besedilo v deklaracijo, kot ne bi že vsak posamezni učitelj kot uradnik prisegel, da mora biti za državno edinstvo! Pravilno pa trdi g. A. Mervič, da je v srcih nas vseh trdno zasidrano državno edinstvo, da pa narodno edinstvo žalibože — tava po temnih in zavitih potih dnevne politike, ki ga s svojo strankarsko navlako ne pospešuje, temveč naravnost ubija.
Z zadoščenjem smo prečitali čl. 7. na skupščini sprejete deklaracije, ki se glasi v drugem odstavku: Vedno bodi tudi pripravljena (namreč stanovska organizacija UJU) za solidarno zastopanje skupnih interesov z drugimi organizacijami nameščencev in delaj zlasti na to, da se čimprej ustvari Unija učiteljstva vseh vrst šol.
Veriga se sklepa, če nikdar, je napočil sedaj usodni čas, da se sklenemo ter pokažemo, da je v skupnosti moč.in zmaga.
Vi ste z nami, mi smo z Vami!
Protestno zborovanje delegatov društev O Z. 24. t. m.
Predsednik O. Z. g. M. Lilleg pozdravi navzoče zastopnike 28 organizacij in izvaja v nadaljnjem, da so računovodstva že dobila nalog, po katerem se bode pričelo z odtr-govanjem prejemkov drž. uslužbencev 1. avgusta t. 1.. Ker so prizadeti s poplavami banatski milijonarji, prispevaj državno usluž-benstvo s svojimi plačami, da ne bodo občutili bogataši elementarne nezgode. Kakor hitro se je zaznalo po novinah o vladni nameri, brzojavila je O. Z. Glavnemu Savezu, da nastopi pri vladi s protestom in ga opozo-
Fr. Rojec:
Spomini iz avstrijskega suženjstva.
Silno težko in mučno je bilo življenje za vsakega zavednega Slovenca in sploh za vsakega narodenga Slovana v nekdanji Avstriji, ki je tako kruto in brezobzirno na vse mogoče načine zatirala in uničevala svoje podložne slovanske narode. Kdor Slovencev je sam občutil mučeniški avstrijski jarem, tisti zna prav ceniti današnjo narodno svobodo v Jugoslaviji. Seveda smo vsi zavedni Slovenci že tudi prej vsak po svojih močeh duševno in telesno delovali za narodno osvoboditev. Ker bi se s silo ne moglo ničesar doseči, smo delali na skrivnem, na bolj ali manj zvijačen način. Mnogo takih poskusov pa je bilo zatrtih že v kali in jih je zagrnila večna pozabljenost.
Kot nekdanji časnikarski dopisovalec sem tudi jaz poskušal spraviti v javnost marsikaj, kar bi moglo prej ali slej koristiti zasužnjenim rojakom. Tak zatrti poskus je tudi moj podlistek «Močna Avstrija», ki sem ga spisal za tednik z imenom «Gorenjec», a mi ga je uredništvo vrnilo s pismom, datiranim • z dnem 11. X. 1900. Prvi odstavek v pismu se nanaša na ta podlistek in se glasi: «Velecenjeni gospod! Vprašujete nas, če smo prejeli vse v redu, kar ste nam blagovolili poslati. Da, vse je v naših rokah. Vendar, žal, podlistka «Močna Avstrija» ne moremo nikakor riskirati za novo zaplenjenje. Mislili smo, da bi ga popravili v nekem smislu, ker tak, kakršen je sedaj, gotovo zapade zaplenjenju. Ali potem bi dobil popolnoma drug smisel in
zato Vam ga rajši vračamo. Stvar, kakor je sedaj popisana, pomeni nekak prevrat v državi in okrajno glavarstvo bi jo najbrž tako tolmačilo ter nam list zaplenilo» ...
Podlistek je podpisan s skrivnim imenom «Spiritist» in je napisan dobesedno tako-le: «Zbudil sem se iz krasnih, veličastnih sanj. Še sedaj mi zvene po ušesih radostni in navdušeni glasovi, ki so odmevali preko širne Avstrije po vseh krajih, kjer bivajo slovanski narodi, in še sedaj vidim od sladkega presenečenja in narodnega ponosa žareče obraze svojih milih rojakov in rojakinj. Kaj pa se je bilo zgodilo tako veselega in pomembnega? Naš prestolonaslednik je bil nastopil vladarstvo Avstrije in čez nekaj mesecev potem je izdal na svoje podložno ljudstvo oklic, ki je imel to-le vsebino:
Po nastopu svojega vladarstva sem obiskal vse vladarje večjih evropskih držav. Ker se spočetka nisem mogel odločiti, katerega bi obiskal najpreje, sem prepustil odločitev vseh obiskov — usodi. V ta namen sem napisal imena dotičnih držav na listke, te zvil in jih dal izžrebati. Nato sem odpotoval z lahko in mirno vestjo, in kakor je znano, je bilo moje potovanje prav čudno razvrščeno. Usoda pa je hotela, da sem nazadnje obiskal — rusko državo, od koder sem se ravnokar povrnil v svoje prestolno mesto Dunaj.
Mnogo in zelo različno se je pisalo, govorilo in ugibalo o mojem potovanju, a nihče ni uganil, kaj prinesem s seboj domov. Prinesel sem za vse svoje podložnike najprimernejše in za Avstrijo najboljše! Dati hočem vsem narodom svoje države enako pravico in veljavo ter strogo paziti na to, da
bodo tega mojega daru tudi v resnici deležni vsi državljani. Zraven tega pa hočem tudi narediti močno Avstrijo: Vem namreč, da je v moji državi mnogo takih nezadovoljnežev, ki uživajo največjo državljansko svobodo, a vkljub temu delujejo'na razpad države, da bi prej prišli pod vlado drugega vladarja. Vem pa tudi, da živi v Avstriji ogromna večina zvestih in vdanih Slovanov, ki so za svojo zvestobo in požrtvovalnost le zatirani in zaničevani po prvoimenovanih in so zaradi tega upravičeno vznemirjeni. Temu krivičnemu suženjstvu se mora zdaj narediti konec, in Avstrija se bo lahko zavarovala proti ljudem, ki jim to ne bo po volji, ker je obdana na vzhodu od več slovanskih držav, na severu pa meji na mogočno in miroljubno Rusijo. V slogi je moč! Zato želim, da se odslej tudi moji slovanski narodi svobodno razvijajo ter žive v slogi in vzajemnosti z narodi sosednih slovanskih držav, z ruskim vladarjem pa hočem stopiti v najtesnejšo državljansko zvezo.
Rusija je zdaj zvezana s Francijo in je razen tega tudi nekaka varuhinja vseh manjših slovanskih držav. Ako sedaj k tej zvezi slovanskih držav pristopim tudi jaz s svojo državo, postane Avstrija v resnici močna in se ji več ni treba bati tiste delitve, ki jo vedno napovedujejo razni izpodkopovalci in sovražniki. Moja želja in zapoved je torej zdaj ta, da bodi vsak Slovan v Avstriji tako svoboden in enakopraven kakor Nemec, Madžar in Lah in da se moja država opiraj na tisto naravno in neprisilejno zvezo, katero žele moji mnogoštevilni in zvesti slovanski državljani!
ri na bedo drž. nameščencev. O. Z. ni dobila nobenega odgovora, pač pa se je zglasila — poročali so časopisi — deputacija pri vladi, ki ji je odgovorila vlada neodločno. Definitivni sklep vlade se je izvršil šele 23. julija, to je včeraj. Glavni Savez je sklenil, da se skliče za nadaljnje ukrepe kongres zastopnikov vseh pokrajinskih zvez. Ker se je vlada odločila, da nam zniža prejemke, upravičeno lahko sumimo, da se nam ne bodo nikdar izplačale diference, da .se kronske pokojnine ne prevedo v dinarske in da tudi Ljubljana, Zagreb itd. ne dobe nikdar 1. razreda draginj-skih doklad. Vse obljube sedanje vlade so ničeve. Druge vlade zvišujejo svojim nameščencem njihove prejemke: Cehoslovaška za 600 milijonov, Francija za 1 miljardo, naša država pa hoče štediti ondi, kjer je najmanj umestno. Deputacija O. Z. se je takoj zglasila pri g. velikemu županu, ki ga je prosila, naj opozori vlado na veliko razburjenje, ki se je polastilo vsega drž. uslužbenstva. Vlada naj prekliče svoj sklep! G. veliki župan je obljubil, da bo sporočil izraženo željo osrednji vladi. — Takega sklepa, kot je bil pravkar izvršen v Beogradu, ni zmožna nobena vlada na svetu, tudi hotentotska ne. Z redukcijo plač drž. nameščencev bodo udarjeni tudi pridobitni krogi, v prvi vrsti mala trgovina in obrt. Ko je g. Uzunovič v svoji izjavi novinarjev omenil, da se mora v prvi vrsti za poplavljcnce odtrgati javnim nameščencem, ker so ti najbolj patrijotični in državotvorni, je, če je mislil resno, bril iz nas vseh norce. To je višek cinizma. Imeti patrijotičnega, kulturnega in državotvornega uradnika za eks-ploatacijski objekt, je pač največji državniški greh. Osobito, če je škoda, ki je po izjavi načelnika trgovine in industrije g. Saviča, podani včeraj gg. dr. Kramerju in A. Ribnikarju, veliko manjša, kot se pa kriči v javnost. Poudariti je treba, da je po tej izjavi vsa pšenica v teh okrajih bila že pod streho, da koruzni nasadi niso oškodovani — baš nasprbtno, nasadi so po poplavi pognojeni in uspeva koruza sijajno. Vsa škoda, ki jo je povzročila poplava — a le pri nasipih, ki jih je vlada zanemarjala celih osem let — znaša približno 60 milijonov.
«Bog ohrani, Bog obvari — nam cesarja, Avstrijo!...» je odmevalo od vseh strani, in neštevilni živio in slava klici so orili vmes. Lepih svečanosti in raznih drugih najprisrč-nejšh izrazov udanosti in hvaležnosti do ljubljenega vladarja ni hotelo biti ne konca, ne kraja. Po vseh oglih in stanicah so bile nabite in razobešene okinčane podobe mladega avstrijskega cesarja in poleg njih so se bli-ščali vzradoščeni oklici v narodnih barvah. «Oh, oh!» sem vzklikal med svojimi srečnimi prijatelji, «kdo bi bil mislil, da kdaj doživimo v Avstriji tako lepih in veselih dn!» A v tistem trenutku je začela brenčati blizu mene — ura budilka, in moje trudne oči so pogledale v hladno, sivo jutru! Mojo dušo je zopet pokrila — temna žalost!»
Tako sem nameraval v svojem iskrenem rodoljubju potoni časopisja v svet sugerirati pravično in Slovanom ugodno preureditev Avstrije. Besed, ki poveličujejo cesarja in Avstrijo, seveda nisem zapisal v podlistek z resnično iskrenostjo, ker nisem nikdar ljubil tujega vladaja in Slovanom sovražne Avstrije. S temi besedami sem zabelil svoj podlistek samo zaradi tega, da bi ga lažje spravil v javnost. Vkljub temu se mi ta namera ni Posrečila. Pred nekaj dnevi pa sem ta stari in že pozabljeni podlistek z uredniškim pf-stnom vred po naključju našel med svojimi drugimi starimi spisi ‘in listinami ter ga tu Pošiljam v javnost z mnenjem, da tudi še sedaj ni brez pomena za našo narodno stvar. Ce ne drugega, naj se tu vsaj ohrani kot mal spominek, kažoč, kako smo se tudi Slovenci otresali svoje krute mačehe Avstrije.
Če bi O. Z. sklicala javen shod, bi se lahko prigodilo, da bi doživeli fiasko, kot smo ga doživeli 20. decembra lani s shodom v Ljudskem domu, kjer se ni pozivu na shod odzvalo niti 400 nameščencev, Glavni odbor O. Z. je zatorej sklenil, da pokliče na današnji posvet predsednike vseh, v O. Z. včlanjenih organizacij, ki naj odločijo o ukrepih, ki jih je skleniti v obrambo. G. predsednik je mnenja, da bi se z javnim shodom, ki bi se zanj ne interesirala tudi širša javnost, ne dosegel prav noben efekt, pač pa bi baš na to javnost izvajali lahko pritisk na ta način, da se umaknejo vsi državni uslužbenci iz javnosti ter izstopijo iz vseh karitativnih, kulturnih in športnih organizacij in društev. Na naši javnosti je, da gre za nas v boj, ker bode ona sama najbolj prizadeta.
Razvila se je na to živahna debata. Tajnik O. Z. g. Bekš se pritožuje nad upravo Gl. Saveza, ki na vprašanja O. Z. sploh ne odgovarja ali pa daje samo splošne odgovore, ki so velikokrat O. Z. sploh ne tičejo. Tudi za sedanji primer ni dal Gl. Savez prav nobene inicijative O. Z. in prepušča na ta način vso odgovornost pokrajinskim zvezam. G. N. Velkonja pledira za parlamentarni zastop, kakor ga je orisal v prvem načrtu v članku »Kakšen bodi naš protest«, ki ga prinašamo na drugem mestu. G. Klobčič trdi, da javnost simpatizira z nami in je za javni shod, ki se naj nanj povabi vse pridobitne kroge. G. Epich je v dobro zasnovanem govoru dokazoval, da nas javnost, če že ne sovraži, pač pa prezira in nam nikakor ni naklonjena. On je za to, da se državni nameščenci odtegnejo vsakteremu javnemu udejstvovanju. G. Kobal izjavi, da sicer ni pooblaščen od poverjeništva UJU, da pa gre učiteljstvo isto pot kot uradništvo. Pridružuje se predlogu predgovornika, dostavlja pa,. da morajo potem državni nameščenci izstopiti tudi iz političnih društev. — Debata je valovila med predlogoma za javni shod in za izstop iz javnega življenja. Pri glasovanju je prodrl z 1 proti-glasom širši predlog za izstop iz javnosti, kakor ga objavljamo na prvi strani. — Sprejet je bil tudi predlog, da se skliče za 29. t. m. v četrtek širši sestanek vseh ostalih, v O. Z. ne včlanjenih organizacij, ki se jim naznani sklep O. Z. O tem sklepu poročamo v Vestniku zaradi tehniških težkoč v tiskarni na kratko samo o rezultatu.
Savez nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu.
Resolucije, sprejete na skupščini dne 23. julija t. 1. v Beogradu.
IV.
»Skupščina priporoča vsem zadrugam, da z vsemi primernimi sredstvi propagande čim živahnejše delajo za povečanje števila svojih članov zadružnikov.
V večjem številu zavednih članov leži največje jamstvo za obsežno in uspešno delo posamezne zadruge.
Zadruge in zadružniki, privedite vsakega drž. uslužbenca vašega kraja v svoj krog. Ne pustite, da izostajajo drž. uslužbenci iz vašega društva. Recite in pojasnite jim, da je njihovo odtujevanje odi zadruge moralna in materijalna škoda tako za njih osebno, kakor za vse drž. uslužbence kot celoto. Samo številne in goste falange nas vseh, zavedajočih se pravega cilja, nam morejo olajšati težko materijalno stanje, v katerem se nahaja danes največji del drž. uslužbencev in nam morejo vstvariti boljše življenske pogoje.
Kdor ni v zadrugi, ta je proti zadrugi, proti blaginji in koristim svoje družine.«
IDela na povečanje števila članov v poedini zadrugi je dolžnost zadruge, v prvi vrsti članov upravnega in nadzornega odbora, ker so člani teh odborov v prvi vrsti pozvani, da širijo zadružno idejo in da pridobivajo zanjo vse one svoje to-varišei ki še niso člani zadruge.
Slab znak je za zadrugo, ako je včlanjen v njej manjši del drž. uslužbencev njenega kraja in okolice. Vsled tega ni samo v interesu samega dela nego tudi ugleda vsake zadruge, da združi vse drž. uslužbence v svoj krog.
Zelo pogosto se zgodi, da posamezni drž. uslužbenec ni član zadruge samo zato, ker ni opozorjen na zadrugo in ker ni dovolj pojašnjena korist, katero stori sebi, svoji družini in vsem tovarišem s tem, če se včlani v zadrugo. Posebno je treba opozoriti vsakega poedinca na to, da ne obstoji korist od zadruge samo v tem, če dobi. potrebščine po nekaj nižji ceni, ampak da so veliko večje druge koristi, katere imamo od zadruge. V prvi vrsti je velika indirektna materijalna korist v tem, ker zadruga vpliva vobče na cene v dotičnem kraju, jih vodi na pravo mero, ne dovoljuje, da se odrejajo po volji trgovcev in da se blago plačuje po previsokih in pretiranih cenah. Iz tega imajo potemtakem korist ne samo člani zadruge, nego vse ostalo ljudstvo in vrši torej zadruga s tem splošno koristno vlogo.
Ako je več članov v zadrugi, dobiva zadruga tudi v tem pogledu večjo važnost in se mora ozirati na njo cel trg.
Razen tega ima naša ustanova pred vsem tudi druge velike naloge, katere bo kmalu pričela vršiti. Osnovali smo kreditno organizacijo, katera bo delala z nami v zvezi in sl katero se bodo okoriščali samo člani naših zadrug.
(Konec prihodnjič.)
Pozor! Sestanek z dne 29. t. m., kakor le avizlran v našem glasilu, ne glede na to, kako so ga tolmačili naši politični dnevniki, je bistveno pripomogel k razjasnitvi položaja. „Proti“ sklepu O. Z. je glasovalo edino le „Odruženje Železn. činov.“ na usta g. Gregorke. To je faclt tega zborovanja. Vse ostale organizacije, razen onih, ki so včlanjene v O. Z., so vezane na sklep O. Z., ki je javljen v uvodniku. Prihodnjič več. —
Vestnik.
Tovariši! Obnovite naročnino in poravnajte zaostanke!
Stanarina in osebna draginjska doklada učiteljskih parov, katerih eden je upokojen.
Ministrstvo financ je potom ministrstva prosvete Br. 46.664/III., od 18. maja 1926. leta, v zadevi stanarine in osebne draginjske doklade parov drž. uslužbencev - učiteljev, 'katerih eden je vpokojen, dostavilo odtok D. R. br. 44.497/26 od 9. aprila 1926. leta, s sledečo vsebino.
M'olilja ima pravo na čelu stanarinu od onoga vremena dalje, od koga je ujezin suprog primao penzijske prinadležnosti, pošto stav IH. člana 38, činovničkog zakona uskraćuje pravo na dve stanarine bračnom paru, koji su oboje drž. službeni u istom mestu, te bi dakle bez ograničenja stava liri. čl. 38. činovničkog zakona vsaki primao po jednu stanarinu, dok u ovom konkretnom slučaju muž nije više službenik, nego penzioner i kao takav u opće ne prima stanarinu.
Tako isto ima molil ja od gore navedenog vremena dalje, pravo na potpuni lični dodatak na skupoću, jer član 11. Odluke Ministr. Saveta D iR br. 42300/24 ograničava pravo na pun lični dodatak naročito samo u slučaju, da su muž i žena aktivni državni službenci u istom mestu; što ovde nije slučaj, jer je moliljin suprog penzioner.
Dodatek za sina v vojni službi. Generalna direkcija drž. račv. razglaša pod ĐKbr. 53.520/26:
Fini ševro, lesena ali usnjata peta
Din 159--
•i.—Ljubljana - nasproti Mestnega doma 1.
„Voika
Državni nameićencl tudi na obroke.
Čast nam je vratiti Vam ovaj predmet s a izve-štajem, da molioc nema prava na dodatak na dete po čl. 42, čin. zakona, jer je zanj prestala potreba, da ga izdržava pošto se negov sin besplatno izdržava u vojnom zavodu. Ako je molio-čev sin na odsluženju redovnog roka u vojni, onda bi molioc imao pravo na dodatak po čin. zakonu, dok traje služba redovnog roka, uz dokaz vojne službe.
Kolesa
samo ori Gorču
Palača Lžubl|. Kreditne banke
Za Tiskovni sklad »Našega Glasa« je daroval, kakov vselej pri nakazilu četrtletne naročnine, gosip. Josip Jaklič, carinski upravnik v pokoju v Studencih pri Mariboru, zopet 25 Din.
Iskrena hvala!	Uprava.
za popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn. Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu.
Tehnična znamenja.	1
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šclenburgova ulica 6.	Telefon 980.
TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA St KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode nainovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd. Knez Mihaj-lova ulica 4.
Priporoča se
1. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
Priporoča se
0SF- modna trgovina
A. Sinkovič isl. I Src
LJUBLJANA, Mestni trg 19. Priporočamo tvrdko
M. Tičar, lili
za nakup vseh
pisarniških in šolskih potrebščin
Aajbo/jšt so:
(šPfafj šivalni stroji
Pouk v vezenju brezplačen. Ugodne cene! ćPlačlijvo na obroke
Jgn. Vok
Ljubljana, ĆJovčarjeva ul. 7.
1

fc
Pisalni sini „H" Mleta [
najmodernejše konstrukcije.
The Rex Co
LJUBLJANA, Gradišče številka 10.
1912	ustanovljeno	1912
IVA1SI PAKIŽ
Ljubljana, Stari trg ZO.
Velika zaloga stenskih ur in budilk. Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure. Velika izbira zlatnine in srebrnine, juvelov, poročnih prstanov, jedilnega orodja, kakor tudi različnih nastavkov iz China in pravega srebra
Najcenejši nakup:
Ljubljana, Pred škofijo št. 14
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča w
Tomaž Bizilj.
Ivan Jelačin, Ijubljai
Uvoz kolonijalne in špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
AfcbftS	Solidna in točna postrežba.
Kr. Dvorni dobavitelj
Anton Verbič, Ljubljana
Delikatese ...........—..... špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.
Josip Olup, Ljubljana,
Ha uogalH	Stari trg št. 2
Trgovina z manufakturnim blagom in oblekami domačega izdelka ki se izvršujejo po najnižjih cenah tudi po naročilu. — Blago se daje proti garanciji tudi na obroke. Priporoča tudi	kjer se točijo najboljša do-
svojo gostilno	I e CBlltt»® lenjska in štajerska vina.
F. Sznntner, Ljubljana
Šclenburgova ul. 1.
Špecijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujt6 le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo ml 1
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
. Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21. Cenejše kot pri razprodajali
se dobi vsakovrstno manufakturno blagp pri
|e TRPIM» Maribor
Glavni trg štev. 17.
L. Mikuš
Ljohljana, Mestni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se izvršujejo točno In solidno
Ljubljana. Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Nizke cene
Najboljši
Šivalni stroji in kolesa edino le
‘Josipa Petelina
znamka
Giilni in Feniks
za rodbino, obrt In industiijo
Ljubljana
Hill Prešernovega s pomenili
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica za popravila.
Na veliko	Telefon 913	Na malo
Aleksandrova cesta	Aleksandrova cesta
se priporoča za vse finančne transakcije v tu in inozemstvu. — Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekočem računu. — Oddaja srečke državne razredne loterije.
J. Hamann
Ljubljana
Vam nudi najsolldneiši vir nakupa perila, opreme nevest, *	novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Predtiskariia modernih ročnih del.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.