Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt
izhaja vCetovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov
P. b. b.
LETNiK XL.
CELOVEC, PETEK, 9. AVGUST 1985
ŠTEV. 32 (2238)
MiNtSTER MORiTZ O MANJŠtNSKEM ŠOLSTVU
Večinske odiočitve ne smejo posiabšati poiožaja manjšine
Na poslansko vprašanje, ki mu ga je postavil koroški OVP-jevski poslanec Alois Paulitsch, je minister za pouk dr. Herbert Moritz po poročilih tiska baje med drugim povedal, da je komisija strokovnjakov za pedagoška vprašanja, ki se od začetka te-9a leta bavi z vprašanji manjšinskega šolstva na Koroškem, predlagala, naj bi v dvojezičnem šolstvu šolskega leta 1985-86 dalje uvedli sistem tako imenovanih asistenčnih učiteljev.
Očitno gre za enega izmed predlogov, ki so jih strokovnjaki izdelali za reformo dvojezičnega šolstva. Kolikor smo izvedeli, gre eden od teh predlogov v
to smer, da bi na nekaterih dvojezičnih šolah uvedli šolski poskus s pritegnitvijo asistenčnih učiteljev. O splošni uvedbi sistema asistenčnih učiteljev v dvojezičnem šolstvu pa doslej še ni bilo slišati.
Pri poročilih o ministrovem odgovoru - v kolikor ga je koroški tisk sploh zabeležil — pa je najbolj značilno dejstvo, da so njegovo politično izpoved enostavno zamolčali. Minister Moritz je v zvezi z reševanjem teh vprašanj namreč nedvoumno poudaril, da ..večinske odločitve ne smejo poslabšati položaja manjšine". Zamolčanje te njegove izjave je vsekakor zelo zgovorno!
Oežete tretjega sveta se upirajo
krivičnemu gospodarskemu redu. ki ga diktirajo bogate države
Dolgovi vseh tatinsko ameriških držav skupaj že presegajo vsoto 360 miiijard dolarjev. Najbolj zadolžene so Mehika, Brazilija, Peru in Venezuela. Mnoge države ne morejo več odplačevati dolgov ali tega v naslednjih tetih ne bodo več mogle. V Ciudad je Mexicu so se državniki prizadetih držav posvečali tej temi. V Havani pa je kubanski predsednik Fidel Castro Vpoklical ..konferenco dolžnikov".
Zadolženost vendar ni problem samo latinskoameriških držav. Na sploš-Uo so prizadete skorajda vse države v razvoju, v glavnem torej ves 3. svet. ^adolžitev teh držav je druga plat tako imenovane „pomoči za razvoj", ki jo industrijske države dajejo manj razvitim. Največkrat gre pri tem za politiko, Ki je podvržena ekonomskim interesom kapitala in njegovih multinacional-Uih družb v zahodnih visokorazvitih industrijskih deželah.
VZROKf ZADOLŽENOSTI
Države 3. sveta po svojih naravnih zakladih prav gotovo ne spadajo med najrevnejše. Zlasti Latinska Artisrika je najboljši primer za tako Ugotovitev. Španski osvajalci so nekdaj našli bogato in rodovitno deže-t? s prebivalstvom, ki je do tedaj živelo na zelo visoko razviti kulturni in gospodarski ravni. Kolonialne ^ie (Španija, Portugalska, Anglija, Francija, Nizozemska i. dr.) so svoja :<Posestva" oropale bogastev, v času industrializacije pa so gospodarstvo Kolonijskih posestev prikrojile svo-Jun lastnim ekonomskim potrebam: uežele 3. sveta so postale poceni do-uavišče surovin ter tržišče za drage izdelke evropskih industrijskih centrov.
NEOKOLONIALIZEM — MODERNI NAČIN ROPANJA
Z dosego samostojnosti naj bi to-j^j bivše kolonije skokoma odpravi-^ zaostalost ter ustvarile — ob premočni konkurenci industrijskih dr-zav — samostojne gospodarske infrastrukture. Jasnoda težavna nalogu, ki ji države 3. sveta nikakor ni-
so mogle biti kos. Tudi današnja gospodarska načela razvitih industrijskih držav so po sili že imenovanih gospodarskih interesov multinacio-nalnih družb podedovana iz kolonialistične oz. iz neokoloniaiistične dobe. Kmetijstvo v nerazvitih državah dostikrat ni prikrojeno lastnim potrebam (oskrba prebivalstva z osnovnimi živili), marveč potrošniškim potrebam zahoda.. O tem pričajo agrarne monokulture kave ali sladkornega trsa v Latinski Ameriki. Ogromna produkcija teh pridelkov sicer dona-ša dober dobiček, toda v glavnem le lastnikom plantaž. Premalo zemeljske površine, da o sredstvih ne govorimo, pa ostane za izgradnjo lastnega avtohtonega agrarnega gospodarstva. Tudi lakota v Afriki je ena izmed posledic take gospodarske politike.
KREDITI ZA OROŽJE
Kreditna sredstva, ki jih nerazvite države prejemajo v okviru ,.gospodarske pomoči", so največkrat vezana na investicije za ravno tako gospodarjenje. Redko gredo ta sredstva v izgradnjo neodvisnega gospodarstva
ali samostojne industrije. Odvisnost do razvitih držav se na tak način nikakor ne manjša, postaja čedalje večja, posebno še pri državah, ki prejemajo posojila tudi za oboroževanje. Vojaška krepitev nikakor ne pomeni tudi krepitve gospodarstva, ravno obratno. Taki in podobni problemi v glavnem tarejo države Latinske Amerike in Karibike.
POTI REŠITVE
Na zasedanje v Havani je prišlo okoli 1200 udeležencev različnih političnih usmeritev, med njimi znanstveniki, uradni predstavniki latinskoameriških držav, pa tudi zastopniki najrazličnejših družbenopolitičnih in cerkvenih organizacij. Konferenca naj bi bila prvi korak v iskanju skupnih rešitev.
Udeleženci ocenjujejo obseg zadolženosti kot zelo zaskrbljujoč, toda o poteh iz finančne zagate niso vsi enakega mnenja. Fidel Castro je zadolženim državam predlagal, naj zaenkrat ne odplačujejo več dolgov ter na tak način prisilijo razvite države in mednarodni finančni sklad, da opustijo nepravične pogoje, visoke obresti in kratkoročno odplačevanje dolgov. Castro je izrazil mnenje, da bi bila to najboljša pot za vse zadolžene države v razvoju. Predstavniki nekaterih drugih držav (npr. Mehike) so zamisel neodplačevanja dolgov zavrnili, ker bi zanje imela negativne posledice. Predstavniki Peruja in Bolivije pa so razložili, da kratkomalo niso več v stanju odplačevati dolgove. Peru je za pol leta odstavil vsa plačila.
OB 40-LETNtC! ZMAGE NAD FAŠIZMOM
vabimo na
tovariško srečanje
V NEDELJO 25. AVGUSTA 1985 S PRIČETKOM OB 14. UR)
PR) PERŠMANU V PODPEČ)
Srečali se bomo bivši partizani, aktivisti in demokrati iz treh dežel - Avstrije, Italije in Slovenije, da skupaj obudimo spomine na težke čase boja proti zločinskemu fašizmu. Prireditve se bodo udeležili tudi predstavniki I. avstrijskega bataljona ter Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora z Dunaja.
Poleg govornikov bo kulturni spored, ki ga bosta izvajala mešani pevski zbor SPD „Zarja" iz Železne Kap)e in godba na pihala Glasbene šole iz Šmihela pri Pliberku.
Pričakujemo vas na prireditvi, kjer se bomo srečali, pogovorili in poveselili v tovariškem vzdušju!
ZVEZA KOROŠKtH PARTtZANOV
Pozivi za mir in razorožitev
ob 40-ietnici jedrske katastrofe v Hirošimi in Nagasakiju
6. avgusta 1945 je jedrska eksplozija izbrisala japonsko mesto Hirošimo in z njim vred življenja
170.000	prebivalcev. Jedrski udar proti mestoma Hirošima in Nagasaki je ime! za posledico smrt nad
300.000	ljudi (v času eksplozije in prvih tednih po njej). Še zdaj na Japonskem umira nad 2000 tjudi letno zaradi posledic jedrske eksplozije.
MtROVNE MANtFESTAOJE PO VSEM SVETU
Stotisoče ljudi se je v preteklih dneh v mirovnih akcijah in manifestacijah spomnilo japonskih žrtev. Središče mirovnih prireditev je bilo mesto Hirošima, v VVashingtonu je na desettisoče ljudi demonstriralo za mir in razorožitev, osrednja zahteva mirovne manifestacije v Atenah po Evropi brez jedrskega orožja pa je nakazala tudi težnje mirovnega gibanja v Evropi: proč z ameriškimi in sovjetskimi arzenali jedrskega orožja z evropskih tal!
SOVJETSK) MORATORtJ
Generalni sekretar KP Sovjetske zveze Gorbačov je proglasil za svojo državo moratorij vseh jedrskih poskusov. Ukinitev jedrskih poskusov velja za 5 mesecev od 6. avgusta — hirošimske obletnice — naprej. Gorbačov je pozval ZDA, naj se moratoriju priključijo. V takem primeru bi ga SZ podaljšala tudi preko novega leta. Združene države se predlogu niso odzvale. Reage-nov govornik je to m. dr. utemeljil z bajnim napredovanjem SZ v oboroževalni tehniki in da morajo ZDA ..nadoknaditi". Taka demagogija ameriškega vodstva je že zares obupna. Zgodovina oboroževalne tekme ne pozna primera, da bi ZDA kdajkoli kje nazadovale. Ponavadi je vedno nazadovala SZ za 2 do 3 leti. Američani se svojčas tudi niso odzvali na sovjetsko odločitev o ukinitvi postavljanja novih raket v Evropi in tudi ne na sklep o neuporabljanju jedrskega orožja za prvi udar.
PHEBERiTE
M\\II*******;*******I**\.***-X
na
strani
2	Danes otvoritev sejmov v Ceiovcu in Kranju
3	Putjskifestiva! in stovenski fiim
4	Petjepodtipo na Bajdišah
5	Uspešen razvoj dvojezičnega vrtca v Škofičah
3 Kanatizacija v Žetezni Kapii — mnoga vprašanja še nerazčiščena
Zaščitni zakon za Siovence
napoveduje rimska viada za jesen
Tudi Južni Tiroici branijo mednarodni značaj svoje zaščite
Ožji odbor komisije za ustavna vprašanja italijanskega senata, ki ima nalogo pripraviti zakonsko besedilo za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, je v minulih mesecih opravil obširne „zasti-šanje" predstavnikov najrazličnejših skupin, ustanov in organizacij, ki so mu tolmačili svoja stališča o dokončni rešitvi vprašanja zaščite slovenske manjšine.
Krog ..zaslišanih" dejavnikov je segal od vodilnih zastopnikov neposredno prizadete slovenske manjšine preko uradnih predstavnikov dežele in občin pa tja do krogov, ki se čutijo poklicane, da ..branijo" večinski italijanski narod pred slovensko manjšino. Prav tako pestra so bila tudi stališča, ki so jih s)i-šali senatorji: od upravičenih zahtev in utemeljenih predlogov Slo-
vencev preko ..izravnalnih" prispevkov uradnih dejavnikov do popolne odklonitve sleherne manjšinske zaščite.
Kaj se bo iz vsega tega končno izcimilo, bo morda videti že letos jeseni. Kajti minister, ki je pristojen za odnose z deželami, baje že pripravlja besedilo vladnega zakonskega osnutka za zaščito Slovencev. Povedat je, da bodo v tem osnutku že upoštevani tudi izsledki zdaj zaključenega ..zaslišanja". Vlada namerava svoje besedito predložiti jeseni, še prej pa se bo minister ponovno sestal s predstavniki manjšine, kot jim je zagotovil že v začetku leta, ko je sprejel enotno delegacijo Slovencev v Italiji.
Torej le obstoja upanje, da se bo vprašanje uzakonitve pravic slovenske manjšine že kmalu premaknilo za korak naprej.
Medtem ko je v deželi Furlaniji-Julijski krajini videti prve znake, da bo končno morda le prišlo do premika v vprašanju zaščite tamkajšnje slovenske narodnostne skupnosti, pa na Južnem Tirolskem v zadnjem času splošno govorijo o popolni stagnaciji. Pri iskanju vzrokov se obe strani vadita v medsebojnem obmetavanju z očitki: nemška narodnostna skupnost govori o nepripravljenosti uradnih dejavnikov v Rimu, Italijani pa vračajo južnim Tirolcem milo za drago, češ, da s svojo trmo preprečujejo vsako sporazumno reševanje.
Edina novost, ki jo je bito zdaj slišati, je napoved predsednika rimske vlade Craxija, da bo pri ministrstvu za odnose z deželami uredil poseben urad, ki naj bi bil pristojen za vprašanja avtonomije Južne Tirolske in Trentina. Ravno ta na-
poved pa je pri južnih Tirolcih naletela na precejšnje pomisleke: v njej vidijo razvrednotenje statusa avtonomije, ki jim je zajamčena z mednarodno pogodbo, zato ureditev omenjenega urada ustreza samo predstavam tistih, ki južnotirol-sko vprašanje smatrajo za izključno notranjo zadevo Italije.
Ob teh pomislekih se naravnost vsiljuje primerjava z našim vprašanjem: eden izmed vzrokov, zakaj koroški Slovenci v sedmojulijski zakonodaji ne vidimo izpolnitve člena 7 in odklanjamo sodelovanje v sosvetih, je prav ta, ker ne moremo pristati na to, da bi mednarodnopravno obvezna določila državne pogodbe zamenjali za navaden zakon. Zdaj pa vidimo, da imajo podobne pomisleke tudi južni Tirolci, kri prav tako branijo mednarodni značaj svoje zaščite.
Kranj vabi na gorenjski sejem
Brezposelnost v Avstriji narašča
Koroška med „ vodilnimi" deželami
Po podatkih, ki jih je ta teden objavil minister za socialno upravo Dallinger, brezposelnost v Avstriji še vedno narašča; posebno velja to za skupine mladoletnih. Torej so med politiki priljubljena opozorila, da je v drugih državah še precej slabše, v resnici le slaba tolažba.
Konec julija je bilo v Avstriji prijavljenih 97.016 brezposelnih, to je za 663 oseb več kot konec junija in kar za 5613 oseb več kot ob istem času lanskega leta. Stopnja brezposelnosti je znašala 3,3 °/o, v letnem poprečju pa bo dosegla — tako minister Dallinger j— 4,8 odstotka in se prihodnje leto povzpela celo na 5 odstotkov. Še bolj zaskrbljujoča je brezposelnost med mladino: število brezposelnih v starostnih skupinah 15 do 18 in 19 do 24 let je letos kar za 14,3 odstotka večje kot lani.
Še bolj kot v državnem poprečju so objavljeni podatki nerazveseljivi za Koroško. Čeprav nas razne deželne statistike skusajo prepričati o uspešnem gospodarskem razvoju in deželni politiki celo govorijo o tem, kako naša dežela menda prehiteva druge predele Avstrije, sedaj objavljene številke govorijo precej drugače. Medtem ko je poprečna stopnja brezposelnosti v vseavstrijskem merilu znašala, kot že omenjeno, le 3,3 odstotka, je bil ta odstotek na Koroškem neprimerno višji, namreč 7,1 "/ti. V tem negativnem razvoju je Koroško prekosila le še Gradiščanska s 7,9 "/e, na nasprotnem koncu lestvice pa je z najnižjo stopnjo brezposelnosti — komaj 2,9 "/o — vodila Predarlska.
VELJA TUDI ZA NAŠE RAZMERE:
Otroška dvojezičnost naj nas uči...
V poslovnem prireditvenem centru Kranja (PPC), bolje znano pod izrazom sejemsko razstavišče, bojo danes, v petek ob deseti uri otvorili jubilejni 35. mednarodni gorenjski sejem. Z odgovornimi iz Celovca se na žalost ni bilo možno zediniti v zadevi sovpadanja termina, zato je tudi otvoritev celovškega sejma na isti dan. Vendar imajo Gorenjci tako rekoč starejše pravice: vse dosedanje sejme so otvorili ob petkih, Celovčani pa so s tem začeli šele pred dvemi leti (prej so celovški sejem otvorili vedno ob sobotah). Termin otvoritve ni edino, kar je skupno Gorenjskemu in Celovškemu sejmu. Tu kot tam se bo namreč pred-
Dobra vest
Iz diplomatske krojačnice
OMo/ije taM ZmenovanZA „M/ZZ? A%f7M?Tc" je retJa oMpno. Pred Jo-MZm metecem je Mo vteMMr taM.* tMnJa/ z vZno?/ZM/om je M še/e v poroJn/Zi MčZZ?, naravnZ/7 Mtattro/ M /eta/t^Z/i netree trenatno m' Mo, P%-M/Maer pa se je že M oJpravZ/ v TZongMng, Me Ja /d Mo Mj vede/ o njegov//? mZ/Zjon/Z?.
TaMat je A/otMa taMreMc ravno v pravem cata potMM/a za to, da zaMJno 7?ov/?Mrstvo n/ atonZ/o v po-/etnem Jo/goeatja. Do/go/etnZ zananj/ mZn/tter GromZM je prot/ pr/čaMva-njem posta/ preJteJnZ^ .Sovjetske zveze (zaMJn/ tpec/a/ZttZ za Kreme/j so se spet atte/Z — m/t/Z/Z so, da M to Mesto zasede/ Gorbačov), nat/e JZ/ pa ga je dot/ej nepoznan/ 7. sekretar graz/ntM ZTT ZlervarJnaJze.
ZaMJnZ meJZj/ so se poda/Z rta novZnarsM e^tpeJZc/jo, da Z*Z Maš/Z odgovor na vprašanje, Mo je ta ^er-varJnaJze? NajM/j uspešen je M za-MJnonemtAJ 5pZege/, ^Z je Zz „zanes-/j/v/Z? v/rov" staMZ/ ž/v/jenjtM pot novega mZn/ttra. A/enJa je /e-ta ne-M vrste nov/ tta/Zn/tt, saj se je v gra-z/jtMm TZMtja ZzMza/ Mt zvest Zz-vršZte/j aMzov Zz A/otMe, še /'o/j pa Mt ne/zproten „čZstZ/ec" MJrovt^Z/i Stritar v partZjZ Zn gospodarstva. Ce/o šej KGP-ja je nekdaj M, ravno taM ^ot Zndropov. Na zaseda-njZ/i je aJe/ežencem da/ dvZgatZ /evo ro^o, da /d vZde/, MterZ /majo za-ZioJne Mre na zapestja . . .
3e Z^o/j vestna je Ma danajska zlr-MZterzeZtang, ^Z je na srečanja za-nanjZ/i mZn/ttrov v T/e/tZn^Z/i agoto-vZ/a, da nosZ ^ervardnadze o/deM zahodnjaškega kroja Zn da Zrna ag/ajen nastop. Tako je mogoče sk/epatZ na napredovanje v odnosZk s sovjet/, /z katere krojačnZce Zrna ^4Z svoje Zn-jormacZje, ža/ nZ kZ/o zapZsano.
stavila na razstavišču avstrijska gospodarska zbornica. Na Gorenjskem sejmu se bomo predstavili tudi Koroški Slovenci s svojimi gospodarskimi faktorji: v petek 16. avgusta bo v atriju PPC informacijska razstava Zveze slovenskih organizacij in Zveze slovenskih zadrug.
Gorenjski sejem je v glavni meri potrošniški sejem, se pravi, da ni tako visoko špeciatiziran (kot na primer lesni sejem) in hoče prilagoditi željam tako zvanega malega človeka. Tega bojo v bodoče morali upoštevati tudi veliki koncerni, ki so doslej podcenjevali kupno moč množice potrošnikov. Vendar najdemo na sejmu vrsto razstavljal-cev s posebnimi ponudbami: solarna tehnika, gradbeni material, camp -prikolice, stroji za obdelavo lesa, foto material, Hi-Fi tehnika ter kmetijska mehanizacija. H kmetijskim strojem je treba pripomniti, da bojo širšo ponudbo predstavili spomladi z mednarodnim kmetijskim in gozdarskim sejmom prav tako v Kranju. Velik del razstavljenega blaga tvorijo seveda tekstilije in vse, kar je v zvezi z lesarstvom.
NA CELOVŠKEM RAZSTAViŠČU:
Število privatnih razstavljalcev raste iz leta v leto, dočim je letos prvič prišlo do tega, da so morale nekatere delovne organizacije odpovedati svojo udeležbo, ker enostavno nimajo dosti primernih ljudi, ki bi podjetje na sejmu zastopali. Vse skupaj je 663 razstavljalcev, od teh jih je 76 iz inozemstva (Avstrija je reprezentirana s šestnajstimi razstavljalci). Kljub temu kranjsko razstavišče s svojimi 15 tisoč kvadratnimi metri ni docela izkoriščano.
Bolj pestra kot v prejšnjih letih je gostinska ponudba: poleg običajnih jedi z žara in ražnja bo možno uživati vsak dan sveže ribe z morja in druge morske specialitete. Pristna domača vina pa bodo zagotovo privabila obilo gostov, saj avstrijska meja ni daleč in po zaslugi nove ceste je tudi Ljubljana oddaljena od Kranja samo še za petnajst minut avtomobilske vožnje. Razširjeni zabaviščni park in večerni zabavni program (vsak večer bo igral drug ansambel!) naj potrjujeta izrek o Gorenjskem sejmu kot največji slovenski veselici.
Da se otroci med seboj takoj znajdejo, spoprijateljijo, da ne potrebujejo za to nobenih predstavitev in nobenih drugih ceremonij, ki si jih izmišljujejo odrasli, je že znano in nismo s tem odkrili nič novega.
Morda pa bi bilo prav, da v tem času, ko se toliko govori o našem globalnem zaščitnem zakonu, ko so vse nam nasprotne sile prav naježene, če samo slišijo besedo dvojezičnost, spregovorimo prav o otrocih, o njihovi odprtosti do vseh problemov, o njihovi veliki sposobnosti dojemanja in spoznavanja drugih jezikov in predvsem o njihovi neobremenjenosti do takih problemov, kot so na primer šovinizem, nacionalna mržnja itd.
Da ne bomo samo filozofirali, začnimo kar s konkretnim primerom.
Bili smo na plaži v Zusterni pri Kopru. Dve družini z otroki sta se v naši bližini sončili in kopali. Otroci so se nekaj časa gledali, potem so pa kar skupaj štrbunknili v morje in na mah postali prijatelji. Ena družina je bila menda iz Kopra, seveda slovenska, druga iz Trsta, po govoru italijanska. Pa so se mladi med seboj kar hitro znašli. Saj ni nič novega za nikogar, da v slovenskih šolah onkraj meje poučujejo že od prvega razreda osnovne šole dalje tudi italijanščino. Torej se otroci kar tako, brez posebnih težav, učijo ta jezik, ki ga potem slišijo tudi po televiziji ali radiu. In glej tukaj dvojezičnost. Otroci že obvladajo dva jezika, enega seveda dobro, drugega nekoliko manj, a za sporazumevanje, za govorjenje, jim ne dela nobenih težav. Tržaška otroka sta seveda govorila le italijansko, oziroma bolje rečeno tržaški dialekt, oba koprska
malčka sta jima najprej vse govori" la v Italijanščini, ki sta jo pač znalk potem so pa začele padati tudi slo* venske besede. Na začetku ni šlo, 3 kmalu so se sporazumeli tudi takO'
In naenkrat smo slišali oba dečka-ki sta se nekako takole pogovorila-„Mangia le palčke". „Dopo, adesso vado in morje". .,Acqua e topla, but' tati noter".
V tem dvojezičnem pogovoru, ozi' roma štirigovoru, se je nadaljeval klepet med malčki. Starši so se nap prej držali bolj rezervirano, poteih pa so se tudi sami sprostili. Kopt' čana sta znala tudi precej italijanskega, Tržačanka pa je kmalu sramez' ljivo priznala, da sta bila njen nono in nona Slovenca, da tudi njeni starši še kar dobro razumejo slovensko-,,Sama ne znam slovensko, ker seru napravila italijanske šole, a razumem le nekaj."
No, tako je bil led prebit. Otroci so se med seboj pogovarjali malo po slovensko, malo pp italijansko in tudi starši so našli skupen jezik.	-
Je komu ta dvojezičnost škodila-Je morda tržaško družino kaj prizadela, jo za kaj osiromašila?
Mislimo, oziroma prepričani srnbj da ne. Kje so tisti časi, ko se bo lah' ko o takšni dvojezičnosti, o taksh. potrebi spoznavanja dveh jezikov, k se na tem področju prepletata 4* vsak dan srečujeta, lahko govoril tudi na naši strani meje? Bomo vedno naletetli na upor in na gluha ušesa, ko bomo poudarjali, da je znanje drugih jezikov veliko bogastv^ in je neprecenljive vrednosti pred' vsem na področju, kjer živita d v različna naroda? Bodo ostale nase želje po premostitvi teh težav re? pobožna želja samo z naše strani-Naj nas otroci tudi kaj pametneg naučijo!
Danes otvoritev lesnega sejma
Zvezni predsednik dr. Rudoif Kirchschiager bo danes siovesno otvorii 34. strokovni iesni sejem in 52. ceiovški sejem. Medtem ko bo spiošni ceiovški sejem traja) do 18. avgusta, se bo iesni sejem konča) že v sredo 14. avgusta.
Težišče strokovnega tesnega sejma poiagajo ietos predvsem na produkcijo iesnih izdeikov v iastni dežeii. Sem sodijo muiti-media-infor-macije o modernih, srednje veiikih žagah s pomočjo video trakov kakor tudi prikaz uporabe računainiških strojev za predeiavo eiektronskih podatkov (EDV) na tem področju. Obiskovaici sejma si iahko ogiedajo mizarsko deiavnico v obratovanju in tako je možno zasiedovati ceiotno pot izdeiave masivnega pohištva. Razstavijeni so tudi prototipi izdeiovai-nih strojev, ki jih v serijski produkciji še spioh ni. Ostanki pri izdeiavi iesenih proizvodov pa naj siužijo za pridobivanje energije. Za najboij efektivno koriščenje iesnih odpadkov naj bi siužiie inovativne peči in pripravijaine naprave, ki so razstavijene na ceiovškem sejmišču. Tudi na področju gozdnih in transportnih strojev ima iesni sejem najnovejšo in najobširnejšo ponudbo.
Mednarodna udeiežba razstavijaicev (okoii 240 inozemskih in 160 avstrijskih) na tesnem sejmu zagotavija poteg domačih tudi obiio inozemskih novosti in ponudb. Vseh sodeiujočih na ceiovškem sejmu — ki seveda ne morejo mimo dejstva, da paraieino poteka iesni sejem in so deioma tudi povezani s to stroko — pa je okoii tisoč, od tega je pribiižno 600 avstrijskih podjetij.
O okvirnem programu obeh sejmov (simpozij, deiovna srečanja itd.) smo v našem iistu že poročati.
Bogate razvite države zanemarjajo
svoje obveznosti do nerazvitih delov sveta
Čeprav je splošno znano, da se prepad med razvitim in nerazvitim delom sveta še naprej poglablja ter povzroča čedalje večje napetosti, se bogate razvite države slej ko prej otepajo svojih obveznosti, ki jih imajo do nerazvitih dežel. O tem govori tudi letno poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v katera je včlanjenih 24 najbolj razvitih držav: medtem ko bi bil nujno potreben okrepljen dotok denarja z razvitega Severa na zaostali Jug, mednarodna pomoč za hitrejši gospodarski razvoj še nadalje šepa. In podobno je tudi z obveznostmi gospodarsko ..močnih" držav, ki so se pred dobrimi desetimi teti v okviru svetovne organizacije obvezale, da bodo državam v razvoju namenile letno 0,7 odstotka svojega bruto proizvoda.
Omenjeno mejo 0.7 odstotka bruto proizvoda je doseglo ali preseglo te nekaj držav, to so predvsem Nizozemska, Norveška, Danska in Švedska - vse druge, tudi največje države, ostajajo pri svoji pomoči nerazvitim deželam daleč pod do-
ločeno mejo. Nizozemska je svojo pomoč deželam v razvoju lani kljub proračunskim težavam še povečala in presegla 1 odstotek bruto proizvoda; s tem je utrdila vodilno mesto pred tremi skandinavskimi državami (Švedska, ki je prej vodila, je lani zaradi notranjih gospodarskih težav zmanjšala svojo pomoč).
Drugo mesto med državami, ki največ prispevajo za razvoj revnih dežel, je ..osvojila" Japonska; lani je svojo pomoč povečala za 14°/o ter v te namene izdala 4,3 milijarde dolarjev. Japonci so povečali prispevke mednarodnim razvojnim organizacijam, obenem pa nameravajo v poslovnem letu 1985 podvojiti svojo pomoč iz preteklega petletnega obdobja.
Amerika kot najmočnejša zahodna država je lani povečala rajzvoj-no pomoč za 8 odstotkov (predvsem z dvostranskimi dogovori, pa tudi v obliki posebnih pošiljk hrane, ki je bila namenjena najbolj prizadetim državam podsaharske Afrike). Toda kljub svojemu prispevku v višini 8,7 milijarde dolarjev, ki pred-
stavlja tretjino celotne razvojne pomoči OECD, pa je ostala še vedno na zadnjem mestu, kajti njena pomoč nerazvitim deželam znaša samo 0,24 odstotka njenega bruto proizvoda.
Izvedenci OECD so razvojno pomoč zahodnih držav primerjali z denarjem, ki ga državam v razvoju dajejo članice organizacije izvoznic nafte (OPEČ) oziroma Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV ali COMECON)).
Proizvajalke nafte naj bi lani odštele 4,54 milijarde dolarjev razvojne pomoči ali 0,86 odstotka svojega bruto proizvoda, kar je precej manj kot leta 1983, ko so za razvoj namenile še 5,43 milijarde dolarjev ali 1,04 odstotka bruto proizvoda OPEČ. Kljub temu občutnemu nazadovanju, ki so ga povzročili padajoči iztržki od nafte, pa je bila pomoč teh držav še vedno višja od katerekoli industrializirane države. Na vrhu lestvice v okviru OPEČ sta Saudska Arabija in Kuvajt, ki dajeta v razvojne namene 3,29 oz. 3,81 odstotka svojega bruto proizvoda.
Članice SEV so po ocenah OECD prispevale za napredek držav v razvoju skupno 2,92 milijarde dolarjev, od tega samo Sovjetska zveza 2,45 mitijarde doiarjev. Pri tem je vendar treba upoštevati, da dajejo vzhodne države prednost pomoči v okviru dvostranskih dogovorov. Predvsem pa te države izhajajo iz dejstva, da so gospodarske težave v nerazvitih delih sveta posledica dolgotrajne kolonizacije — zato morajo tudi pomoč za njihov razvoj v prvi vrsti prispevati kotonialne sile.
Ugotovitve, da bogate razvite države premaio storijo za spodbujanje gospodarskega razvoja revnih predelov sveta, torej veljajo štej ko prej. In ne samo to: postajajo iz dneva v dan še aktualnejše, kajti neurejevanje strukturnih in ekonomskih problemov v svetu je že marsikatero državo v razvoju pripeljalo na rob gospodarskega propada. Čedalje širši prepad med bogatimi in revnimi državami pa skriva v sebi tudi nevarnosti za svetovni mir.
Zapis, ki ga ponatiskujemo iz Ff' morskega dnevnika v Trstu, bi z maienkostnimi spremembami "* iahko veijai tudi za naše razmer^
Pust je užaljen
/Mgon?<!r /Mt, avtor MjZge ttern Mer /Mrntfn" (o Mter/ tfMb naJa/jevanj/Z? o/?jav//Z oMrno rerf?^ zZ)o, ^/ )o )e nap/ta/ Drago DratMv/r /?o^ ArZc/t, op. areJ.j, te čat/ azJ'^ nega.* zara</Z ža/jenja eattZ tozZ 4 /InJrcata A/a/t//ngerja Zz /nnt/?raf5 ' Mr je /e-ta v ZnjormacZja/? Drt<za za po/ZtZeno ZzoMažeuanje za/ntM 4 to /Mtov/ prZtpev^Z „antZtemZtt^i * ..prot/avttrZ/tM' ter t/a /Mt jZnt pZtan)ent tMta re/ra/^Z/ZtZratZ cZzem t tem, Ja MZMo za Jrago tovno vojno va/Z na zavezn/tM ^ ' ;net/tc7M M nae/tt/ene z/očZne zanto/čZ.
Obravnava ^rotZ Jr. A/aZt/Zngf/J Z?Z M 30. avgatta o/* #.30 %r/ f /35 oMajnega toJ/tča Ce/ovef, /?rcz Jvotna vzMJZ/a zanZmanje '^4 g//?, /:Z poznajo Tattova nja" v g/atZ/a MrotM OVf zeZtang Zn JragZ/i paMMfZja/i^ ^ ttZ M zanZmZva oJ/oč/tev toJZtr4, meJ Ma/cZ Zn taJZ nteJ Tattof' ^ novZnart^ZmZ M/eg/ že Javno 4' ^ Jvotna o „ JaMvnZ ttnerZ" njenZn <3	.
Mv. Za pZtca, /J te tam tpatea v MžZno oMeMvanja,
Jno, Ja je za /attno oteM Zn earl M oMat/j/v.
S kulturo proti nacionalizmu
Vzdušje je bito imenitno, ko se je prva ceiovška kuituma tabema "Pri Jokinu" za en večer predetaia v pristno istrsko konobo. Resda mize niso biie obtožene s pršutom, ovčjim sirom ati s praženimi ribami, tudi malvazije niso točiti za žejo in dobro votjo. tn vendar je bito razpoloženje primorsko. Za to so poskrbeti štirje mladi umetniki iz okoiice Kopra-^apodistria — Franco Juri, Dario Marušič, Luciano Otava in Vanda Škrk.
Predstaviti so nam tstro, kakršne v površnem in hektičnem tetovanju ne Jtegnemo odkriti in doživeti, kaj šele razumeti.
V ZNANJU JE MOC:
Knjige o narodnostnem vprašanju na Koroškem
Vedno več znanstvenikov obdeluje položaj koroških Slovencev ali ogroženih narodnostnih skupin nasploh. Kdor se zanima za znanstvena in poljudna dela na tem področju lahko že izbira iz več desetin knjig obsegajoče biblioteke. V slovenski knjigarni Naša knjiga v Celovcu (Pauličeva ulica) imajo na razpolago zelo obsežnoponudbo teh knjig. Šest izmed njih vam danes kratko predstavimo, da baste lažje segli po njih.
Na tem kamnitem, razkopanem delčku rdeče zemlje ob sinjem Jadranu, v deželi borov in cipres, rožmarina in vinogradov, že stoletja živijo eden poleg drugega različni ih vendar sorodni narodi — Hrvatje in Slovenci, Italijani in Romuni, taki, ki se štejejo za Furlance in taki, ki se kličejo Istrani. Tu se prepletajo narodne kulture v takšni raznolikosti, da ji je težko najti primera v Evropi. Čeprav zgodovina tudi Istri
ni prizanesla in so narodi pretrpeli marsikatero bridko preizkušnjo, še posebej fašizem, čeprav tudi njihovo sožitje ni bilo vselej brez motenj in senčnih potez — se je vendarle v stoletjih skupne usode izoblikovala svojevrstna istrska ljudska kultura, posebno v ljudski pesmi. Zdaj zazvenijo v njej ritmični hrvaški napevi, zdaj balade v beneškem melosu, zdaj povsem nenavadno uglašene slovenske praznič-
ne in ljubezenske, zdaj starinske in vendar je v vseh nekaj pristnega, izvirnega in nezamenljivega.
Z originalnimi glasbili posreduje skupina ISTRA NOVA to bogato muzikalno tradicijo istrskih narodnosti. Izviren je tudi način njihovega prepevanja, saj so se ga naučili pri domačinih, na svojih študijskih pohodih iz ene istrske vasi do druge.
Zapeli so o ljubezni in delu, o ljubosumnosti in socialni krivici, veselo in žalostno, lirično, zadržano in spet ritmično, poskočno. Upamo, da bodo še kdaj prišli med nas.
Med gosti so ta večer pri „Jokl-nu" pozdravili tudi slikarja Helmuta K. Goldensteina iz Dunaja. V ta-berni so na ogled njegove kritično-satirične slike na temo koroški šovinizem. V svojem ciklu Golden-stein upodablja duševno in duhovno nasilje, ..kulturno" barbarstvo, ki je v zadnjih mesecih navalilo na slovenski jezik v šolah. Za Goldensteina je umetnost sredstvo v boju za humanizacijo človeka in družbenih razmer, je medij osveščanja in očiščevanja. Brez ideje in socialnega angažmaja ostaja umetniško delo le prazna dekoracija in si zapira pot v človeška srca — tako je sam dejal ob odprtju razstave. Toplo priporočamo, da si jo ogledate!
JoM
j{8 Sandra Wentzel:	Schutz und
Unterstlitzuung ethnischer Minder-heiten. Ein Handlungsrahmen. Verlag Andreas Muller: 177 str., šil 148,20.
Diplomska naloga iz univerze v Kdlnu opisuje probleme manjšin in možnosti za reševanje teh problemov. Knjiga vsebuje: — mednarodne pogodbe, ki so predvsem relevantne za najmanjše narodnosti (mikroetnije); — opis delovanja osmih mednarodnih organizacij za človekove pravice; —-možnosti mednarodnega sodelovanja malih narodnih skupnosti s praktičnimi napotki.
S} Das gemeinsame Karnten-Skupna Koroška 10: Volksgruppenproblema-tik 1938-1985. Dokumentation des deutsch-slowenischen Koordinations-ausschusses der Diozese Gurk, Kla-genfurt 1985, broš., 464 str. šil. 150-10. številka Skupne Koroške vsebuje predavanja 3. in 4. mednarodnega zgodovinskega seminarja za učitelje na srednjih in višjih šolah, ki ga je aprila 1981 pod naslovom „Raz-voj narodnostnega vprašanja na Koroškem od leta 1958 do sodobnosti" organiziral nemško-slovenski koordinacijski odbor krške škofije skupno z deželnim šolskim svetom. (Besedilo predavanj s 1. in 2. zgodovinskega seminarja o obdobju 1848-1918 so objavljeni v „Skupni Koroški" štev. 9, 1980).
sestavljali strokovnjaki iz Zvezne republike Nemčije, Francije, Švice in Finske, je septembra 1984 obiskala Koroško in poroča predvsem o vzdušju, ki zavira mirno in pravično rešitev manjšinskega vprašanja. Poročilo daje poudarek pedagoškim in ju-ridičnim pogledom vprašanja.
gg Thomas M. Barker: The Slovene Minority of Carinthia. East European Monographs, No CLXIX, New York, 1984, 415 str., š:l. 250.-
Nova dopolnjena in razširjena izdaja avtorjeve knjige iz leta 1960. V novi izdaji je upošteval kritike sodobnih avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinarjev. Pri tej izdaji pa je sodeloval tudi dr. Andrej Moritsch (Institut fiir osteuropaische Geschichte und Siidostforschung) iz Dunaja.
g) Arnold Suppan: Die osterreichi-schen Volksgruppen. Tsndenzen ihrer gesellschaftlichen Entwicklung in 20. Jahrhundert. Verlag fiir Geschichte und Politik Wien, 1983, 279 str., šil 296.-
Težišče knjige je na prikazu demografskega razvoja narodnostnih skupin v Avstriji v 20. stoletju in na razvoju socialnega sestava narodnih skupin od leta 1900 naprej. Avtor opisuje integrativne in asimilacijske učinke razvoja.
*STRA NOVA igra na tjudskih instrumentih: desno v ospredju duda.
Ku!tumo pismo iz Siovenije
Puljski filmski festival še odmeva
Proti koncu prejšnjega meseca se je v Puiju konča) 32. jugoslovanski festival. Festival je vsakokrat nemajhen kulturni dogodek: o njem jugoslovanski časopisi pišejo praviloma več kot o kakšnem gledališkem festivalu . . . Film je pač umetnost ali ..umetnost", ki zbuja kar najširše zanimanje občinstva.
Tokratni festival je potekal v znamenju, bolje, v senci zelo dobrega filma „Oče na službenem potovanju", ki ga je režiral sarajevski režiser Emir Kusturica — znano je, da je pred kratkim obveljal za najboljši film na znamenitem filmskem festivalu v Cannesu. Tako je „Oče . . ." tudi v Pulju prejel največ nagrad in bil seveda najboljši film . . .
Zdaj, ko jugoslovansko časopisje iz določene časovne distance vrednoti dosežke letošnjega Pulja, pa skoraj večinoma ugotavlja, da so bili ob Kusturici zelo dobri tudi nekateri slovenski filmi. Slovensko filmsko ..podjetje" Viba film jih je na festival poslalo pet: Dediščino režiserja Matjaža Klopčiča, Butnskalo Francija Slaka, Ovne in mamute Filipa Robarja-Dorina, Naš človek Jožeta Pogačnika in Ljubezen Rajka Ranfla. Seveda, krit<ki ne ceg(.o vseh teh filmov enako: zdi se, da so najmanj navdušenja pokazali za Dediščino in Našega človeka; drugi, a manj številni so se kritično lotili tudi Ljubezni (po romanu Marjana Rožanca). Skoraj soglasno pozitivno
so ocenili Butnskalo, o Ovnih in mamutih pa so zapisali vrsto laskavih priznanj. Predvsem zaradi teme, ki jo Robar-Dobrin obdeluje: bosanski delavci v Sloveniji. Filma v Ljubljani še nismo videli, pravijo pa, da gre v njem za vprašanje nacionalizma, ki ga režiser osvetljuje pravično in objektivno, se pravi, da je kritičen do obeh strani: do Slovencev in Bosancev. Ni torej čudno, da je beograjska revija Nin zapisala, da bi Filip Robar-Dorin moral delati tudi film o nacionalizmu na Kosovem . . .
Nagrade (zlato areno) so prejeli Robar-Dorin, Kostumografka v Dediščini Alenka Bartl in Božidar Bunjevac za stransko vlogo v Ov-mh in mamutih.
H Dušan Nečak: Koroški Slovenci v drugi avstrijski republiki. Osnutek za politično zgodovino. Založba Borec, Ljubljana 1985; 213 str.; šil. 145,-
Knjig-a sintetičen, poljuden, vendar v celoti znanstveno utemeljen prikaz življenja in dela koroških Slovencev v najnovejšem času od leta 1945 do 1976. V štirih osnovnih poglavjih je avtor obdelal čas NOB, iz katerega je izšla današnja politična stvarnost koroških Slovencev, prelomne odločitve in razkol v slovenskih vrotah (1945-1955), napore za izpolnitev določil 7. člena (1955-1970) in čas spopadanja z enotno fronto nemških nacionalistov in oblasti proti manjšini (1970-1976). Poleg posebnih tematskih poglavij vsebuje knjiga še številne slike, faksimili in zem-jevidi.
H Europaisches Komitec zur Vertei-digung der FluchtUnge und Gastar-beiter (C.E.D.R.l.): Gemeinsam oder getrennt? Die Situation der sloweni-schen Minderheit am Beispiel der Schulfrage. Marž 1985, broš., Atelier Popularne International, Basel, 98 str., šil. 50-
Mednarodna delegacija, ki so jo
Fotografi pozor
Za slikovno prilogo Koroškega koledarja 1986 iščemo še nekaj umetniško zanimivih posnetkov iz kulturnega in družbenega življenja koroških Slovencev.
Fotografi, ki imajo primerne — torej ne zgolj dokumentacijske posnetke, so naprošeni, da slike ali negative do srede 21. avgusta 1985 posredujejo uredniškemu odboru, ki bo iz teh najzanimivejše izbral.
Slike pošljite na naslov: Slovenska prosvetna zveza, Gaso-metergasse 10, 9020 Celovec ati uredništvu Slovenskega vestnika, poštni predal 408, 9020 Celovec.
Prvi stavbarji v zgodovini človeštva so živeli ob zgornjem toku reke Tigris
V jugovzhodni Turčiji so naši vezni člen med jamo in hišo
Ljudem iz zgodnjega obdobja mlajše kame-rjs dobe doslej niso pripisovali kaj več kot jam-ska prebivališča in preproste koče. Pokazalo se je, da so imeli naši predniki pred 9000 'et' precejšnje znanje o gradnji trdnih hiš. Še )*cč, kmalu po koncu ledene dobe so živeli ljud-ki so pri zidanju stanovanjskih stavb in zabavi naselij že upoštevali estetska merila — so torej ustvarjali arhitekturo.
,. Dokaz za to trditev leži v jugovzhodni Turih' ob zgornjem toku reke Tigris. Pri naselju Layonu nedaleč od mesta Diyarbakir že nekaj 'ct izkopava mednarodna skupina raziskovalcev ^zličnih strok. V skupnem projektu „Prazgo-^ovinske raziskave v jugovzhodni Anatoliji" ^delujejo Orientalistični inštitut univerze v Lhicagu, Prazgodovinski oddelek carigrajske "rtiverze in dva člana Inštituta za zgodovino stavbarstva univerze v Karlsruheju.
žameti teh izkopavanj, ki še niso končana, bo]j^ razumevanje okoliščin, v katerih je Lrat prišlo v Cayontiju do verjetno najpo-^mbnejše gospodarske revolucije v zgodnji odovini človeštva — do prehoda od družbe ^cev in nabiralcev k poljedelski in živinorej-( skupnosti. Bogate najdbe — iz Cayonuja 'čajo o gospodarskem, družbenem in kultur-tf razvoju v tem prelomnem obdobju mno-' bolje kot vsa dosedanja arheološka izko-'vanja.
STIKI S SREDOZEMSKIM PROSTOROM
Cayonti leži ob pritoku reke Tigris v dolini Ergani, torej na območju ..plodnega polmeseca". Od tod ni daleč do prelazov na Taurusu, do Sredozemskega morja je po zračni črti 350 kilometrov. Naselje verjetno ni pokrivalo več kot 30.000 kvadratnih metrov, arheologi so doslej odkopali približno desetino mestne površine, pri tem pa so registrirali več plasti. Po ocenah najdb in celi vrsti analiz z razpadom ogljika 14 je mogoče trditi, da je bil Cayonti poseljen v obdobju med 7250 in 6750 pred našim štetjem.
Raziskovalci so naleteli na orodje iz kremena in obsidijana, iz kosti in roževine. Našli so tudi nekaj posod iz zglajenega marmorja ali zelenega porfirja in tudi kamnite bisere in različne figurice iz nežgane gline. 2e v najstarejši plasti pa je bilo nekaj obdelanih predmetov iz bakra. Rudnik bakra, ki je znan že iz prazgodovinskih časov, je od Cay6ntija oddaljen komaj 20 kilometrov.
Vse kaže, da so imeli prebivalci razvite stike z oddaljenimi kraji. Znanstveniki sodijo, da najdba obdelane školjke dokazuje kontakte s sredozemskim prostorom. Tudi raziskave ostankov rastlin in živalskih kosti kažejo na možnost, da so prebivalci Cavonuja uvažali hrano iz oddaljenih krajev. Študije potrjujejo domnevo, da so se najprej ukvarjali s poljedelstvom in šele pozneje tudi z živinorejo. Sprva so se pre-
hranjevali z divjo in gojeno prednico današnje pšenice, uvažali pa so druge rastline. Prva žival, ki so jo gojili, je bila ovca.
V	enem od večjih poslopij so našli večje število človeških lobanj, ki jih antropologi sedaj še raziskujejo. Pri večini manjka spodnja čeljust, pa tudi kosti nog in rok je zelo malo. V dveh jamah pod kamnitimi tli so odkrili dve odsekani človeški stegnenici, spodnjo čeljust in druge zdrobljene človeške kosti. Ta stavba je bila še posebej skrbno zgrajena. Toda tudi v drugih tipih hiš so arheologi odkrili pod tlemi človeške skelete, preostanke tako imenovanih skrčencev.
PRVA PRAVA ARHITEKTURA
V	spodnji, najstarejši plasti so arheologi našli sledove preprostih okroglih koč. Nad njimi ležijo pravokotni tloristi dveh tipov hiš z več prostori, ki so povečini zelo majhni, in dvorišči. Sredi med stavbami je bil velik trg, ki so ga vedno znova obnavljali. Obdajale so ga večje hiše, okrašen pa je bil z vrsto monolitov, visokih do dva metra. Kamniti spomeniki so stali tudi v nekaterih stavbah.
V	enem tipu hiš je videti dvignjena tla, ki so videti kot rešetke. Očitno je, da gre za prezračevalne naprave, ki pričajo o izjemnih grad-benotehničnih in konstrukcijskih zmožnostih, kakršnih ni moč zaslediti na drugih najdiščih. Nenavadna so tudi oblikovna, estetska merila
pri večjih zgradbah. Arheologi so v njih odkrili med drugim tudi zglajen teraco rdeče barve; razdeljen je z dvema pasovoma iz koščkov apnenca, ki tečeta proti slopom po vzdolžnih stenah. Torej so gradbeniki prostor arhitektonsko razčlenili s konstrukcijskimi in dekorativnimi elementi.
ODLIČNI TEHNOLOGI
Kako visoko stopnjo so dosegli prebivalci Cayonuja že pred približno devet tisoč leti, kaže njihovo poznavanje gradbenih materialov in podnebnih razmer. Najboljši dokaz pa so tla, predvsem teraco. Neolitski gradbeniki so sicer živeli še v tako imenovanem predkeramičnem obdobju, torej še niso poznali žgane gline. Pa vendar so že znali izdelovati pode iz žganega in gašenega apna, sestavljati mozaične vzorce in obdelovati površino tako, da je nastal gladek, lesketajoč se teraco.
Vzorce iz teraca so analizirali na univerzi v Karlsruheju. Strokovnjaki se sedaj sprašujejo, v kakšnih razmerah je lahko iz apnene malte, ki se le počasi strjuje, nastal tako trd pod, ki je za povrhu videti kot teraco.
Ker prebivalci niso zapustili nobenih črepinj iz žgane gline, arheologom zasedaj tudi še ni jasno, v katerih stavbah so stanovali. Pri enem tipu hiš so celice tako majhne, da gre verjetno za skladišča. Pri drugem tipu je videti, kot da so živeli v pritličju in da so imeli kašče v prvem nadstropju. Morda pa obstojajo tudi še druge stavbe, ki jih doslej še niso odkrili.
V Cayonuju so raziskovalci našli vezni člen med jamo in kočo in med hišo in templjem. Tukaj je živel zgodnji Homo faber — mnogo prej, preden so nastale visoke kulture v Mezopotamiji in Egiptu: Keopsova piramida je bila zgrajena časovno približno na sredini med nami in arhitekti iz Cayonuja.
DIE ZEIT
Petje pod lipo navdušilo poslušalce
Po stari slovenski navadi se je zbralo preteklo soboto pod košato lipo v Bajdišah okoli 70 ljudi iz domačega in sosednjih (tudi bolj oddaljenih) krajev, da so poslušali „petje pod lipo". Slovensko prosvetno društvo iz Borovelj je vabilo na to prireditev in po pozdravnih besedah predsednika Melhiorja Verdela, je moški pevski zbor zapel nekaj lepih pesmi. Pod vodstvom Romana Verdela, ki je k vsaki pesmi povedal nekaj pojasnjevalnih besed, je moški zbor prikazal vso razsežnost svojega pev-
Pred nedavnim je predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec, Franci Kropivnik, v krogu prijateljev in znancev obhajal svoj 50. življenjski jubilej.
Naš jubilant se je rodil v prelepem planinskem svetu na prisojni rebri Zgornjega Kota, od koder se nudi lep pogled na strme vrhove skalnate Košute. Ta lepi planinski kraj s temi prelepimi gorami, ga je že v zgodnji mladosti priklenil nase, tako da je postal navdušen planinec in še lovec povrhu. Po poklicu je železar v boroveljski tovarni, poleg tega pa še gorski kmet. Kljub obilnemu delu doma in v tovarni, pa najde vedno prosti čas - lansko leto so ga naši planinci izvolili za predsednika - za planinsko organizacijo, ki ga kar precej okupira. Francija Kropivnika poznamo kot odličnega organizatorja smučarskih prireditev za ..karavanškega medveda", letos pa je organiziral tudi jubilejni smučarski tek v Še-
škega znanja. Poleg domačih (Poj-dam u Rute) so zapeli tudi modernejše in tuje (Vive l'amour) ter partizansko (Na Kordunu). Med domačimi je bila tudi prva pesem zbora, ki so jo peli Borovljanci že leta 1876, zgrabila pa je poslušalce predvsem zaradi svoje aktualnosti: „V Borovljah deva či". Da so se pevci malo oddahnili, je vmes zaigral trio Oraže (Lidija, Werner in Edi) nekaj poskočnih viž, nato pa so še zapeli skupno z mamo. Ob lepem petju pod starodavno lipo — mimo je rahlo šumljal potok — so
lah; jubilejni, zaradi tega, ker letos Slovensko planinsko društvo Celovec obhaja 85-letnico svojega obstoja. Njegova zasluga je tudi obnovitev poti skozi slikovite Meli na Tolsto Košuto. Sploh je Franci zelo univerzalen človek, vendar pa je njegovo težišče narava, ki jo ljubi nadvse. To lepo naravo pa z velikim zanosom ovekovečuje na filmskem traku. On je namreč odličen planinski fotograf in tudi odličen predavatelj s skioptičnimi slikami. Poznamo ga pa tudi kot verzira-nega pripovednika v okviru slovenskih oddaj celovškega radia in ne nazadnje kot aktivnega prosvetaša.
Ko že govorimo o našem jubi-alntu, pa ne moremo mimo tega, da ne bi omenili njegove žene Berte, ki ga pri vseh teh njegovih dejavnostih z veseljem podpira.
Franciju Kropivniku ob njegovem prazniku iskreno čestitamo z najboljšimi željami. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika.
se poslušalci prav prijetno počutili, tako da so konec koncev še skupaj z moškim zborom zapeli „Po-zimi pa rožice ne cveto". Nek dopustnik z Nizozemske je rekel, da je bilo čudovito lepo, čeprav ni nič razumel — glasba je pač mednarodna. Ker poslušalci po končanem sporedu seveda niso šli takoj domov, je Roman Verdel vzel še harmoniko v roke in zabaval občinstvo pozno v noč.
Železna Kapla - koncert domače glasbe
V	soboto 20. julija je Alpski klub „Obir" na Obirskem vabil na drugo srečanje domačih vižarjev, ki se je odvijalo v hotelu „Obir" v Železni Kapli. Številni obiskovalci in prijatelji domačih viž so do zadnjega kotička napolnili dvorano in s tem dokazali, kako tesno so povezani z glasbo.
Nastopile so kar tri skupine z Obirskega — trio Pavlič, M. Špec in obirska vižarja; iz Zgornjega Kota pa je navdušil trio Tonija Maka. Vse skupine so zelo priljubljene in znane z raznih nastopov.
Nato je sledit nastop ..Fantov vseh vetrov" z Dolenjske. Svetovno znani ansambel je nastopal že v raznih krajih Amerike in Evrope in Avstrije. Lansko leto je bil v Mu-rau na Štajerskem, no in tokrat prvič med koroškimi Slovenci v Železni Kapli.
Že ime Fantje iz treh dolin pove, da muzikantje prihajajo z raznih krajev Slovenije, tako da za eno vajo prevozijo kar 640 kilometrov. Kvaliteta tega ansambla, tako trdijo mnogi je tako dobra, da v Železni Kapli in okolici, še niso slišali tako odličnih pevcev in muzikantov. Z ansamblom pa je prišel tudi znani slovenski humorist Marjan Roblek, ki je imel vlogo povezovalca in se pri tem znebil tudi hudovitih vicev.
V	upanju, da se bodo še večkrat srečali s temi prijaznimi in glasbeno perfektnimi fanti iz Slovenije, jim je predsednik Rudi Mak izrekeLpri-srčno zahvalo za njihov glasbeni prispevek ter številni publiki za rekorden obisk. Kot častnega gosta je predsednik pozdravil osrednjega tajnika NSKS mag. Franca We-deniga s soprogo.
Zaključna ugotovitev od občinstva sobotne prireditve je bila, da se že sedaj veselijo tretjega srečanja vižarjev.
Franci Kropivnik
50-LETNiK
Podjerberk - pevski koncert
V soboto zvečer je Slovensko prosvetno društvo „Edinost" Škofiče priredilo pri Kreuzvvirtu v Pod-jerberku pevski koncert, katerega se je udeležila velika množica ljudi, v kateri so prevladovali tuji gostje, ki letujejo v naših krajih. To je bil tudi namen prireditve, da tuji gostje spoznajo naše ljudi in kulturno dejavnost.
Tokratni pevski koncert so oblikovali mešani pevski zbor SPD „Edinost" Škofiče, pod vodstvom Simone Rovšek, mešani pevski zbor SPD „Zvezda" iz Hodiš, ki ga vodi Beti Demšar ter kar je bila posebnost tega večera, moški oktet, prav tako pod vodstvom Simone Rovšek. Za slednjega nihče ni vedel, da sploh obstoja. Kar naenkrat se je pojavil in ubrano ter korajžno zapel in žel navdušen aplavz. Povezovalka sporeda Magda Erenst je v zvezi s tem novo rojenim oktetom povedala, da je imel samo dve vaji in da se je „spoče!" na zadnji društveni prireditvi pri Perdacher-ju v Holbičah. Oktet sestavljajo
Visoki jubilej
Te dni bo gospa Klara Laninšek iz Železne Kaple stara sto let! Rodila se je 12. avgusta 1885 v Beli pri Železni Kapli. Imela je 6 sester in 3 brate, od teh živi samo še ena sestra, ki je stara 92 let. Leta 1905 se je Klara Laninšek poročila z inženirjem iz Švice in nato živela štiri leta v Zurichu. Zdaj živi pri vnuku Brunu Klavori in njegovi ženi Uršuli ter se veseli razmeroma dobrega zdravja. Veliko ve in dobro je informirana o dogajanju na vasi in po svetu, saj redno posluša radio in prebira časopise, med drugim tudi Slovenski vestnik, katerega naročnica je že dolga leta. Ob visokem življenjskem jubileju iskreno čestita tudi naše uredništvo!
Janšejevi in Kobanovi pevci ter Kristi s Kostanj. Želimo jim, da bi še dolgo razveseljevali občinstvo s svojim lepim petjem.
Vsi trije zbori so odlično predstavili slovensko pesem (zapeli so tudi nemško). Magda Erenst je ob tej priložnosti v okviru povezave osvetlila naš koroški vsakdan z vsemi sončnimi in pa tudi senčnimi okoliščinami v katerih živimo.
Predsednik društva Herman Jager je med gosti pozdravil škofi-škega podžupana Paula Skanta.
SPD „CB!R " NA OBIRSKEM
Pohod na Obir
Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem je v nedeljo že desetič vabilo na svoj vsakoletni pohod na Obir, kjer poleg družabnosti in kulturnega sporeda vedno spet tudi poživimo spomin na našega slovenskega rojaka učitelja Hermana Velika.
Tokrat se je vreme spočetka malo čudno obnašalo, vendar ko se nas je opoldne na vrhu Ojsterca zbralo nad 80 ljudi, je že sonce prešerno zasijalo. Kot vsako leto, so tudi letos prišli naši prijatelji pevci iz Žirovnice in nam zapeli vrh Obirja. Predsednik društva dr. Brumnik pa jim je v pozdrav in v znak dolgoletne povezanosti z našimi pro-svetaši izročil majhen spominček.
Vabilu društva se je odzvalo staro in mlado od blizu in daleč. Prišli so iz Sel, Železne Kaple, Šent-primoža, Borovelj, Celovca in Slovenije. Obirčani so jim pripravili še prijetno popoldne na Marofu, kjer je dan ob zvokih pesmi in harmonike kar prehitro mineval.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 8. avgusta 1985
Za 100 dinarjev dobite	6,50	šii
Za 100 dinarjev plačate	7,75	šil
Za 100 iir dobite	1,02	ši!
Za 100 iir plačate	1,10	šii
Za 100 mark dobite	693,70	šii
Za 100 mark plačate	710,00	šii
Rožek
KOROŠKI VEČER
v nedeljo 18. 8. 1985 ob 20.30 uri na Muti (Woschitz) v Rožeku Prireditelj: KD ..Pater Markovič"
Sele
VESELICA
v nedeljo 18. 8. 1985, od 12. ure naprej v gostilni Trki v Selah.
Igra ansambel ,,Tone Hervol" iiz Kranja Prireditelj: gasilci Sele-Borovnica
PRtREDtTVE
TINJE
ESPERANTO
Intenzivni seminar mednarodnega jezika za začetnike in napredujoče, v času od srede 4. 9. ob 18. uri do nedelje 8. 9. ob 13. uri v Domu v Tinjah.
Vodita: Martin Stuppnig, Podklošter in Vinko Ošlak, Celovec.
BILCOVS
RAZSTAVA
Ernsta Arbeitsteinna je odprta do 31. avgusta 1985 v poslovnih prostorih Posojilnice Bilčovs.
Za vsako sliko dobite 20 % popusta, tel. (0 42 54) 29 95 in pred startom na
ZVABEK
BLAGOSLOVITEV OBNOVLJENE FARNE CERKVE
v nedeljo 15. 8. 1985 ob 9.30 uri
Vabi župnijski svet.
GLOBASNICA
POLETNA NOC
v soboto 17. 8. 1985 ob 20.30 uri pri Šoštarju v Globasnici.
Za ples igra ansambel „Fantje treh dolin".
Prireditelj: SKD Globasnica.
„MALI PRINC" (predstava) v petek 23. 8. 1985 ob 20. uri v Domu v Tinjah.
Nastopa: Ensemble 365 z Dunaja.
Slovensko kulturno društvo „Peter Markovič" v Rožeku vabi na ogled razstave
.ILIRSKA GROBIŠČA Z BREGA
v prostorih ..Raiffeisenbank" v Rožeku.
Čas: v poslovnem času banke, od ponedeljka do petka, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero", športna sekcija v Ločah in Slovenska športna zveza vabita na
1. MEDNARODNI KROS TEK na Stari grad
v soboto 17. avgusta 1985 Masovni start: ob 17. uri v Ločah (637 m) s ciljem na Starem gradu. Proga: 4 km iz Loč po gorskih poteh do Starega gradu (841 m), za šolarje je skrajšana proga.
Prijave: Joško Wrolich. 9582 Loče,
startnem prostoru.
Startnina: 40 šil. oz. 200 N. D.
Po tekmovanju bo v gostilni Wrolich slavje zmagovalcev. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu!
Slovensko prosvetno društvo Radiše vabi na izlet
NA BLED, K BOHINJSKEMU JEZERU, SLAPU SAVICE v četrtek 15. 8. 1985
Dnevni program:
6.00 - odhod z Radiš (pristop možen tudi v Verovcah, Tucah in Lipici) — 8.00 - možnost obiska maše na Bledu — 10.00 - ogled tovarne LIP-LES in muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici — 12.30 - kosilo v restavraciji ,,Zoisov grad" v Bohinjski Bistrici — 16.00 - obisk slapa Savice — 20.00 - večerja in prijetna družabnost
Prispevek: 150 šil. za člane, 200 šil. za nečlane. V ceni je že vključeno celotno kosilo.
Prijave: Ludvik Ogris (tel.: 39 27 64) in Franci Walter
Dom v Tinjah
SLOVENSKE POČITNICE
od nedelje 25. 8. ob 18. uri do sobote 31. 8. ob 13. uri.
Vodi: Miha Vrbinc s skupino profesorjev, učiteljev in študentov.
TINJE
FRANCOŠČINA V IGRI
od nedelje 25. 8.. ob 18. uri do sobote 31. 8. ,ob 13. uri.
Vodita: Cecilija Tissandier, Pariš, jezikovna igra, konverzacija mag. Andreja Cikulnig, Celovec — osnovno slovnično znanje, jezikovna sredstva, besedni zaklod, pismene vaje.
Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero" vabi na
FOLKLORNI VEČER v sredo 14. 8. 1985 ob 20. uri v kulturni dom v Ločah
Sodelujejo: Otroški in moški pevski zbor društva — tamburaši — kvintet Jepa — mladinska skupina iz Ledine — folklorna skupina iz Zitare vasi
ROMANJE TREH ŠKOFIJ
k Marijinemu svetišču MADONNA MISSIONARIO v TRICESIMO v soboto 17. 8. 1985
Spored: 8.30 — 9.30 zbiranje romarjev; 10.00 bogoslužje, prti katerem so-mašujejo škofje iz Vidma, Ljubljane, Oslovca in Gorice. Po bogoslužju srečanje romarjev.
Prevoze naj organizirajo posamezne župnije same!
Dom v Tinjah
GALERIJA TINJE
Razstava del Branka Čušina „akvare-M in risbe"
Kulturna taberna „pri Joklnu" v Celovcu vabi v sredo 7. avgusta 1985 ob 20.30 uri na prireditev literarnega značaja
POETIČNI IN KRITIČNI DOMOVINSKI VEČER
s koroškim pesnikom Bernhardom C. Bunkerjem.
ŠENTLENARTSKO ZEGNANJE
v nedeljo 11. 8. 1985 ob 10. uri pri Šentlenartu nad Železno Kaplo.
Sentprimož
KOROŠKI VEČER
v sredo 14. 8. 1985 ob 20.30 uri / Kulturnem domu Danica v Sentprimož u.
Nastopata: MePZ „Danica" in trio Korotan s pevci
Prireditelj: SPD ..Danica" v Šentvidu v Podjuni.
Zitara vas
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE
v nedeljo 18. 8. 1985 ob 20. uri v ljudski šoli v Zitari vasi Prireditelj: SPD ..Trta" v Zitari vas*
SPOMINSKI DAN ZA IIIRO ŠIMO
na Novem trgu v Celovcu v petek 9. avgusta 1985
H od 20.30 do 21. ure SPORED S KOROŠKIMI UMETNIKI. Govori: Fini Felsberger H ob 21. uri DEMONSTRACIJA K LENDSKEMU KANALU (polaganje lampijonov v vodo) Vse, ki se prizadevajo za mir, pozivamo in vabimo, da se udeležijo demonstracije Prireditelj: Celovška mirovna iniciativa
Uspešen razvoj škofiškega dvojezičnega vrtca
umetniki pri ,,de!u
	
	
M	
Prejšnji petek je imel dvojezični roški vrtec v Škofičah zaključno Reditev, katere so se poleg na-opajočih otrok vrtca udeležili arši in tako sodoživljali uspehe te-^ vrtca. Obe vzgojiteljici Simona ^°všek in Zorka Pasterk sta otro-. Naučili posrečeno igrico v obeh ki so jo naši najmlajši od-podaii. Seveda so bili neka-bolj korajžni, drugi spet manj, ^odar skupek ie bil ta, da so bili ** otroci in starši zadovoljni,
^* letni jubilej Ohačičevega Foltija
Poiti
nedeljo 11. avgusta praznuje t fitschek iz Škofič svoj 50. J^ienjski praznik. Jubilant, ki iz-^ iz znane Ohačičeve družine, od mladih let kulturno in po-'Cno udejstvuje. Med drugim že , ^964 leta naprej kandidira na genski listi in je danes namest-
3!ttiv
občinskega odbornika. Zelo
no deluje v domači Posojilnici Zadrugi. Pozabil pa tudi ni na dom, obnovil ga je v moder-. . kmečko poslopje in je eden Račjih kmetov v škofičah.
Ig.^b njegovem življenjskem jubi-mu iskreno čestitajo društveni ^ jrci, kandidati Enotne liste ter ^ Orniki Posojilnice in Zadruge, ^dvsem pa se našemu slavljen-j- Pa tem mestu iskreno zahvalju-0 ° za vso njegovo požrtvovalno r, ° in pomoč, v dobrbit našemu - °bu, tako na kulturnem kot na
^iitičn
em in gospodarskem pod-
]am smislu kličemo Ohačičeve-, na mnoga zdrava leta!
h, 'srns
Toniju
še pcsebno starši, ki niso mogli skriti poposa na svoje malčke.
Po prireditvi ie vodstvo dvojezičnega vrtca pogostilo obiskovalce in seveda otroke. Med vodstvom otroškega vrtca in starši, ki dajejo svoje malčke v varstvo, je iskreno prisrčno razmerje. To je tudi omogočilo, da je otroški vrtec v Škofičah do zadnjega mesta zaseden. Sedaj poleti, ko imajo starši dopuste je to število seveda nekoliko nazadovalo, bo pa spet nasičeno, ko se nehajo dopusti. Vsekakor je škofiški dvojezični vrtec danes od vseh priznana in čislana ustanova, ki ji želimo še naprej uspešen razvoj v vseobčo korist.
50 LET GLOCKNERJEVE GORSKE CESTE
Pred 50 leti (3. avgu. 1935) je takratni zvezni prezident Mikias otvoril gorsko cesto na območju GroBglocknerja (GroBg)ockner-Hochalpen-straBe). Ta gorska cesta v dolžini 50 km doseže zavidljivo višino 2571 m pri Edel-weiBspitze. V teh 50 letih obstoja te ceste je prekoračilo 35 milijonov ljudi v 9,2 milijona motornih vozilih.
Cestnina za osebni avto znaša 240 šilingov, kar je kar precej visoka vsota. Če se pa zamislimo, koliko stane vzdrževanje te gorske ceste (pluženje in popravila ...) in kakšne lepote se nudijo na tej vožnji, potem se le splača odšteti te denarce.
_______PISMA BRALCEV
PLIBERK
AH SPd VP-koaHcija res nima drugih skrbi ?
Kakor je razvidno iz poročila o zadnji seji občinskega odbora, so v finančnem odboru spremenili prvotni uradni osnutek dodatnega proračuna tako, da so črtali 400.000 šilingov pri izgradnji cest in jih namenili za izgradnjo podstrešja občinskega urada.
S tem sklepom je bil storjen le prvi korak za popolnoma nepotreben in nesmiseln projekt, ki bo končno povzročil stroške v višini dva in pol do tri milijone šilingov, katere bodo takorekoč „skrili" na podstrešje. Vzrokov, da so poživili ta načrt, je več — samo da ne opravičujejo visoke investicije, ki ne bo služila občanom, ampak le prestižu (nekaterih) mandatarjev.
Prvi vzrok za izgradnjo podstrešja je menda zahteva obeh OVP-podžupanov, ki nameravata uradovati tedensko vsak enkrat po dve uri(!) in zahtevata v ta namen najbolj vidne prostore in sicer poročno sobo in pa matični urad. Da bi se ta dva gospoda umaknila na podstrešje in tam sprejemala svoje stranke, je seveda z njunim prestižem nezdružljivo. Tako se bodo morali naučiti občani, ki imajo opravka v matičnem uradu in seveda tudi poročni pari s svojim spremstvom po ozkih strmih stopnicah na podstrešje, kjer mislijo ustvariti nove prostore.
Da je soba, v kateri je dvakrat na teden govorni čas županov, tri dopoldneve in štiri popoldneve tedensko prazna, podžupana ne vzameta na znanje, sicer bi lahko tam uradovala.
Seveda nameravajo urediti na podstrešju tudi še dvorano za seje občinskega odbora, ki šteje 27 članov. Prejšnjo sejno dvorano so pred par leti na pritisk uradnikov spremenili v urade in občinski odbor je od takrat zasedal — in to poprečno štiri- do petkrat na teto v glavni šoli, kar za odbornika, ki hoče res služiti občanom, pač ni prevelika žrtev, predvsem že zaradi ogromnih stroškov ne, ki so povezani z novimi idejami.
Uresničitev izgradnje podstrešja torej ne prinese nobenih izboljšav in jo je treba spričo ogromnih stroškov zavrniti, čeprav je zrasla na zelniku vidnih uradnikov in mandatarjev.
2e pristop k realizaciji izgradnje je vse prej kot realističen. Nimajo ne načrtov, ne proračuna - pa
že pripravijo 400.000 šilingov — kot prvi obrok, češ, začeti se mora, potem pa bo že nekako šlo. Tak postopek je čisto navadna potrata občinskega denarja.
Dosti bolj poceni bi mogli urediti sejno dvorano v „Burgerspita!u", katerega je svojčas OVP z velikim krikom „reši!a" pred porušenjem, sedaj pa že leta zanjo ne eksistira več.
Kakor je razvidno, občina trenutno „plava v denarju", ker je pač obrtniški davek skokoma narastel za več kot 100 odstotkov. Dolgo to gotovo ne bo tako ostalo, ker glavni plačevalec spet močno investira. Da pa čaka na obljubljeno rešitev dolga vrsta, dostikrat od vseh strank naštetih problemov, so menda že spet pozabili, čeprav od volitev še ni minilo pol leta:
c Nadaljevanje asfaltiranja ceste iz Nonče vasi na Komelj, katero prebivalci Komlja dnevno rabijo, prav tako tudi prevozniki lesa in turisti.
s Razširitev mnogo preozke ce-
Sedaj v poletnem času, ko je dolg dan in narava bolj privlačna kct v drugih letnih časih, je le malokrat priložnost prisluhniti slovenski oddaji radia Celovec. Razolg za to je oddajni čas skrajno neprimeren. Nekako pa je le naneslo, da sem poslušal slovensko oddajo 22. julija tega leta.
Razveselil sem se ob napovedi Horsta Ogrisa, da bo oddaja posvečena slovenski arhitekturi. V tej oddaji so sodelovali Miha Obilčnik, Gitka Zdovc in Toni Reichman. Bil sem navdušen nad vsebino pogovorov in raziskav — kako so včasih gradili in pregrajevali. Na žalost danes vsega tistega domačega ni več. Domača arhitektura se umika oziroma se je popolnoma umaknila novi moderni z betonskimi bunkerji. Škoda je res ogromna, da se nismo prej zavedali ko je še vse to obstojalo, da bi preprečili podiranje oziroma uničevanje teh arhitektonskih zgradb; S temi starimi zgradbami, nekdanjimi kmečkimi hišami, izginja tudi lep košček naše zgodovine in nas samih iz naših domačih krajev. Še je nekaj teh starih dragocenosti stare slovenske arhitekture v naših krajih in
ste iz Šmihela na Bistrico - že v pogledu na nastajajoče novo jezero in na pomnožen promet.
s Nadaljevanje asfaltiranja ceste iz Vogrč v Dob — vsaj do začetka dobovških njiv, kjer je še v teku komasacija.
E Preureditev takoimenovanega „Burgerspita!a", ki je še vedno velik madež v svoji okolici.
Lotiti bi se morali vsaj enega imenovanih problemov, in milijoni bi res služili davkoplačevalcem.
Da bo v prihodnjih letih občina imela dosti finančnih problemov z izgradnjo otroškega vrtca in ljudske šole v Pliberku, je vzroka dovolj, da naj se ne spušča v pustolovščine, da ne bo zagazila v nepotrebne težave z investicijami, ki koristijo le nekaterim in še tem le navidezno, občanom pa otežkočajo stike z važnimi uradi.
Zato, roke proč od podstrešja, vsaj dotlej, dokler niso znani točni načrti in stroški utemeljeni po javnem razpisu vseh del.
D<w^op/<2Čev%/ec
v zvezi s tem, zgoraj omenjenim mladim raziskovalcem čestitam, da so se opogumili in šli raziskovat podeželje, katerega domača arhitektura kopni kot ledenik. Morda jim še uspe nekaj rešiti, da ne bo šlo vse v izgubo.
Zelo pa me je v oddaji motilo to, da so se ti mladi raziskovalci posluževali tujk, katere ne spadajo v našo govorico in še manj v slovensko oddajo. Če že ne gre drugače, pa naj se dodatno raztolmači s slovensko besedo uporabljeno tujko. Besede tujke, ki so bile izrečene, bom posebej navedel in reči moram, da so za mnoge naše ljudi nerazumljive, nesprejemljive ter velika malomarnost, da se ne uporabljajo slovenske besede.
Gotovo je veliko slovenskih besed, ne pa teh učenih, ki ste se jih posluževali: restavrirati, adaptirati, renovirati, realiteta, migracija, funkcionalnost, katerpiler in še druge.
Želimo si ohraniti našo domačo slovensko besedo brez tujk, tako kot vi mladi arhitekti našo staro in še vedno privlačno slovensko arhitekturo.
;^e;
Zakaj toliko tujk ?

rane Petek
SPOMINI
tijij] "di komunisti niso prišti v poštev. Čutiti je sicer bilo ^il delovanje, zlasti v Št. Petru pri Velikovcu, kjer je ti);	element močno zastopan. Tam so večkrat uprizo-
^ 3k hrupen nastop, vendar nič resnega, nič političnega, tn :.,Plosno jih niso smatrali za resno politično silo, imenovali
^ -Radaubruder". Tudi po številu so bili tako majhni, da "i' ni bilo mogoče storiti kaj resnega in je prihajala v '^tto	socialna demokracija že preprosto po svoji šte-
3)i pomembno je, da takrat nismo mogli priti s takšni-'ličnimi idejami in argumenti, kakor nam jih recimo ^nai-nja Jugoslavija, da nismo tudi mi mogli povedati ^ mnenja in svoje misli o socializmu. Močno se je čutilo ^ "am je manjkalo rutine v formalni demokraciji in ^"^"tarnem sistemu. In to Starcu, Krajgerju in meni sa-^ to rutino smo si morali šele pridobiti, čisto drugače ^le^ ^nt to videl pri dr. Vilfanu, ki nas je v tem pogledu ?f^egel. On je imel tiste lastnosti občevanja, ki sicer htpi^očilne, ampak imajo veliko vlogo in veliko olajšujejo ^tvari samih.
ktjj ] ^ "ašc bodoče organizacije oz. politike je seveda bilo '!i	nasvetov s strani Jugoslavije. V kakšnem duhu so
ki so nam jih dajali klerikalci iz Jugoslavije, je jji, že omenjene izjave Lamberta Ehrlicha, naj bomo sreč-v Avstriji. Ime) sem tudi nekaj stikov s slovenskimi jkl) ^ T s Kramerjem in Žerjavom, vendar pa kakšnih korist-'ti^j^vetov ^ vplivov tudi od tam ni bilo. Ne vem, ali je

, . *a to bila na njihovi ali na moji strani. Bili smo pre-JsL fsamim sebi in svoji politični oceni položaja. Znano je, ^ nomatije so tedaj bile v Jugoslaviji in to je menda glavni
vzrok, da je Jugoslavija za nas tedaj v političnem smislu bila jalova. Bilo je tudi nekaj stikov z Dunajem oz. z Beogradom, toda le na ravni manjšinske politike. Bil sem v Beogradu na manjšinskem oddelku, a tudi tu ni bilo govora o vprašanjih organiziranja nove stranke. V tistem času smo pač sodili, da gre predvsem za to, da ohranimo, kar je ostalo iz preteklosti, zadruge, prosveto itd. Vprašanja, kakšna bo politična organizacija, se je zdelo manj pomembno od tega, da organizacija sploh je. Dejstvo, da sodelujem pri obnavljanju slovenske politične stranke, je tedaj po moji sodbi vendarle pomenilo neko določeno usmeritev, drugačno od tradicionalne in to se je tudi pozneje izkazalo. Ni seveda bil ne tedaj ne danes moj namen, da bi svojo osebo hote) postavljati v ospredje, vendar sem v slovenski politični organizaciji do neke mere predstavljal nov politični koncept. Ni slučajno, da je nemški krščansko socialni list v tistem času prav mene osebno močno napadal, češ kako to, da stoji na vrhu slovenske stranke liberalec. Takšna oznaka zame ni bila primerna. Jaz sam se nisem štel za liberalca, bliže so mi bili socialdemokrati. Kar se mojega odnosa do vere tiče, sem to vprašanje vedno smatral kot osebno stvar. Po svojem izstopu iz Marijanišča sam nisem imel nobenega odnosa do vere, ni mi pa bilo po godu tisto napadalno protiversko stališče kot sem ga videl pri liberalcih. Te stvari me niso zanimale.
Politična organizacija se je med tem že dobro uredila, odbor je začel delati parlamentarno, tako da smo vsako stvar prej sklenili, ni bilo več improvizacij itd. Zlasti pomembna so bila velika zborovanja župnikov, posebno ob izbiri kandidatov pri različnih volitvah itd. Ta zborovanja so bila zelo dobro obiskana, dvorane so bile polne, prihajalo je po 300 do 400 ljudi. Moram reči, da smo se sami čudili, kakšno močno rezo-nanco je naše politično delovanje imelo na podeželju, Vzrok je bil v tem, da je podeželje ostalo še naprej v skoraj nespremenjenem sestavu, saj od tam ljudje niso emigrirali, položaj je zapustila v glavnem le inteligenca.
Na stališče socialdemokratov do slovenske stranke, do našega sodelovanja z njimi in to splošnega, ne le v manjšinskih vprašanjih, ni imelo nobenega vpliva dejstvo, da bi glasova
obeh slovenskih poslancev v deželnem zboru socialnim demokratom lahko dala enako težo, kot so jo imele vse druge stranke skupaj. Resnica je bila ta, da slovenska poslanca v deželnem zboru sploh niso smatrali za enakovredna politična predstavnika. Sploh naju niso nikdar pustili k delu. Sedela sva tam s Poljancem in pozneje s Starcem kot dve beli vrani, čisto sama gori na desni strani. Pred nama so pozneje sedeli nacionalsocialisti — Velikonemci, na levi roki so sedeli krščanski so-cialci spodaj, levo od njih bauernbiindlerji in čisto nalevi strani socialdemokrati. Gledano od prezidija je bil razpored ravno obraten; na desni socialdemokrati, v sredini bauernbiindlerji in krščanski socialci, čisto na levi Velikonemci oz. nacional socialisti, čisto gori, na „juheju", v zadnji vrsti pa sva sedela midva. V vsej svoji poslanski dobi sva slovenska poslanca odločala samo enkrat in sicer tedaj, ko smo nacionalsocialiste izključili iz deželnega zbora.
Pri razpravi o volilni dolžnosti, ki so jo skušale doseči konservativne stranke, zlasti krščanski socialci, je Politično društvo nastopilo v deželnem zboru proti volilni obveznosti, enako kot socialni demokrati. Ne bi mogel trditi, da je to bila posledica kakega posebnega kontakta s socialdemokrati. Moja politična usmerjenost je bila taka, da se je velikokrt strinjala s stališči socialdemokratov in tako je bilo tudi v tem primeru. Čeprav je splošni interes konservativnih strank bil volilna dolžnost, s katero bi pripeljali na volišče tudi vse politično pasivne volivce zlasti na podeželju, ki bi verjetno glasovali za te stranke, politično društvo samo za tako volilno dolžnost ni bilo zainteresirano. To se lahko razlaga s tem, da so volivci slovenske stranke bili stalni in so pod vplivom slovenske duhovščine redno prihajali na volišča. Za tiste ljudi, ki so na slovenskem podeželju ob volitvah ostajali doma in ki so izvirali zlasti iz socialno nesamostojnih slojev, bajtarjev in dninarjev, ni bilo moč pričakovati, da bodo glasovali za slovensko stranko, saj je vsa izkušnja do tedaj kazala, da taki sloji v prvi vrsti podlegajo vplivu nemških nacionalcev. Za slovensko stranko je bilo zato bolje, da se jih na volišče ne sili.
fSfnarfdjjKjeJ
„$lovenci smo svetovni narod "
Pogovor s prof. dr. Vladimirjem Klemenčičem o vprašanjih zamejskih,
posebej koroških Slovencev
fNgrAr/jfvgnje /z z^rfrrjc UtevPAc j
#	Predavati ste na dunajski univerzi o Stcvencih na avstrijskem Koroškem. Zanima me, kako ocenjujete iz odmevov na Vaše predavanje odnos avstrijske javnosti do manjšinskega vorašanja?
V študijskem letu 1984/85 sem imel dve predavanji, sedaj pa vodim skupaj s koroškim Slovencem zgodovinarjem doc. Moritschem seminar o koroških Slovencih in Južni Koroški. Za odprte probleme manjšinske zaščite koroških Slovencev vlada med avstrijskimi intelektualci vse večje zanimanje, saj so njihovi problemi od časa do časa predmet obravnave avstrijskega dnevnega, pa tudi revijalnega tiska. Samo leta 1976, ko so pripravljali in sprejemali zakon o narodnostnih manjšinah v Avstriji ter izvedli ..zloglasni" popis prebivalstva posebne vrste, je izšlo v avstrijskem tisku okoli 1200 člankov, ki so naklonjeno ali pa nenaklonjeno obravnavali probleme koroških Slovencev. V letu 1984 se je število člankov močno pomnožilo, zato ni čudno, da postaja protislovenska vloga Heimatdiensta in koroškega dela stranke FPO za avstrijsko javnost, zlasti intelektualce izven Koroške in še posebej na Dunaju, neprijetna, saj je krog evropske javnosti, s tem pa tudi avstrijske, vse širši; ravnanja, kot so poskusi okrnjevanja kakršnihkoli pravic koroškim Slovencem, pa tudi drugim evropskim manjšinam, smatra ta krog za odvratna. Zato jih vse širši krog avstrijske inteligence spremlja z neprijetnimi občutki.
#	Zgodovinska vloga katoliške cerkve je na Koroškem različna. Pokristjanjevali so Franki, zamisel o združeni Sloveniji v pomladi narodov 1848 pa je rodil koroški duhovnik Matija Majar, Kakšno pa je sedaj ravnanje cerkve v boju koroških Slovencev?
Katoliška cerkev je na Koroškem pod stalnim pritiskom Heimatdiensta, da bi le-ta okrnila slovenski jezik pri cerkvenih opravilih. Katoliško časopisje (nemško in slovensko), pa tudi cerkvene organizacije so na primer nasprotovale izvajanju avstrijskega popisa posebne vrste, kot tudi ukinjanju dvojezičnega izobraževanja.
#	Uspehi in neuspehi jugoslovanske družbe zadevajo tudi zamejske Slovence. Vendar sprašujem o posledicah uspehov in neuspehov zamejskih Slovencev za jugoslovansko družbo.
Zamejski Slovenci so del slovenskega naroda in so zato tudi pomemben člen in most v povezovanju z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. V luči ugotovljenega pa je zaprta meja usodna zareza v enotnem kulturnem prostoru Slovencev. V času, ko je veljala uredba o depozitu za prehajanje meje, smo se pravzaprav Slovenci, pa tudi ostali narodi in narodnosti šele zavedli, kaj pomeni pripiranje mej za jugoslovanski in širši prostor, zlasti pa za pripadnike slovenske manjšine. Dvajsetletna odprtost meje je skovala številne vezi, ki so eksistenčno pomembne za jugoslovanske narode in naordnosti, celoten slovenski narod ter vse obmejno prebivalstvo, ne glede na nardnostno pripadnost. Jugoslovanska meja na območju Slovenije je spicifično meja, ki poteka v veliki meri znotraj slovenskega etničnega prostora in zato ne predstavlja jezikovne bariere kot na mnogih drugih evropskih mejah. Cez več kot 100 mejnih prehodov
se, če je meja odprta, nemoteno pretakajo tokovi blagovnega, osebnega prometa in informacij, ki so čieni povezovanja jugoslovanskega gospodarstva in kulture z drugimi narodi oziroma državami Evrope. Zato zapiranje meje ne prizadene le slovenskega naroda, temveč vse jugoslovanske narode in narodnosti. Od delovanja funkcije meje in obmejnega prostora je tako odvisno celotno jugoslovansko gospodarstvo, pri čemer pa prav gotovo igrajo pomembno vlogo tudi pripadniki slovenske manjšine. Zavedati se moramo, da zaprta meja ni privlačna za prebivanje prebivalstva urbane družbe v obmejnih območjih. Prva povojna leta so bila prav obmejna področja tu in onstran meja, ki so poseljena s Slovenci, območje izseljevanja v notranjost Slovenije in v tujino. Obmejna območja so bila najmanj razvita in prepuščena praznjenju ter razkroju kulturne pokrajine. Dvajset let odprte meje ter načrtno izgrajevanje obmejne infrastrukture na mejnih prehodih, gospodarsko pospeševanje manj razvitih območij ter dosledno uveljavljanje koncepta policentričnega razvoja pa je obmejna območja spremenilo v razvita in za doseljevanje prebivalstva privlačna območja. Ali si lahko privoščimo z zapiranjem meje ponovno izseljevanje ter razkroj kulturne pokrajine? Odgovor je iz zgoraj navedenega jasen.
$ Kako, da Avstrija trajno povezuje izpoinjevanie svojih obveznosti do koroških Siovencev z njihovo števiičnostjo?
Vse kaže, da to sodi v tradicijo avstrijske politike, ki sega v avstro-ogrske čase. Nacionalistične sile so že večkrat poudarile, da na Koroškem ne bo miru, dokler bodo Slovenci obstajali. Zato s svojim vplivom na priprave, metode izvajanja, interpretacijo rezultatov popisa prebivalstva po občevalnem jeziku skušajo doseči (ob dajanju videza objektivne izvedbe popisov) čim manjše število Slovencev, pa še to diferencirano na skupine, ki imajo za svoj občevalni jezik slovenski jezik ali kombinacije: slovenski jezik z nemškim jezikom ali pa znanstveno neutemeljen občevalni jezik „windisch" oziroma tega v kombinaciji z nemškim jezikom. S takimi rezultati skušajo pri Slovencih slabiti zavest, svoji in mednarodni javnosti pa prikazati, da gre za komaj omembe vredno število Slovencev, ki naj bi zato tudi ne imeli pravic do lastnega razvoja na gospodarskem, socialnem, političnem in prostorskem področju.
Nedavno je izšla publikacija avstrijskega sociologa, ki je s pomočjo teoretično in metodološko zasnovane raziskave ugotovil, da uporablja ali zna slovenski jezik na območju političnega okraja Velikovec trikrat več ljudi, kot so našteli pri popisu ljudi s slovenskim ali „windischarskim" občevalnim jezikom. Da popisnih rezultatov o občevalnem jeziku ne moremo ožeti resno, imamo vzorne primere, ki kažejo protislovnost v številu prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom med enim in drugim popisom. Tako imamo primer občine Medgorje, kjer je bila leta 1951 vpisana večina prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom, leta 1961 večina z „windischarskim", 1971. leta pa večina z nemškim občevalnim jezikom. Mislim, da je samo ta primer tak, da vrednost popisnih rezultatov o občevalnem jeziku ne potrebuje nobenega komentarja.
@ !z Vašega odgovora na drugo podvprašanje sem razbral, da je vprašanje Slovencev avstrijslre Koroške v žarišču predvsem evropske politične in strokovne misli. Priznam, da me je podatek presenetil.
Zato je več vzrokov. Slovenci na Koroškem so eden od zadnjih ostankov, ki so bili po stoletno preizkušeni germanizaciji različnih delov, zlasti pa vzhodne Evrope, podvrženi nasilni germanizaciji. Koroški Slovenci spadajo med tiste dele evropskih manjšin, ki nudijo v specifičnih pogojih višje razvite industrijske družbe velik odpor germanizaciji in so prav s svojim odporom prišli iz anonimnosti in postali predmet pozornosti številnih znanstvenih, kulturnih in političnih dejavnikov. Koroški Slovenci poseljujejo prostor onstran etničnega prostora svoje matične države Slovenije v SFRJ, in kar je pomembno, Slovenci na Koroškem in matični slovenski narod živita v različnih družbe-no-političnih ureditvah, pa se vendarle bolj ali manj uspešno povezujeta v enoten kulturen prostor. Koroški Slovenci so tudi eden od redkih delov prebivalstva Avstrije, ki so se v dobi viška nacistične moči na svojem ozemlju, ki je bil del nemškega rajha, uprli z orožjem v roki.
@ Kako, da se kot geograf lotevate specifičnih etničnih vprašanj siovenskega prostora in kakšen je odmev na Vaše pionirsko deio doma, pa tudi v svetu?
2e več kot dve desetletji skušam teoretsko in metodološko vgrajevati socialni aspekt v geografiji. Podobno kot to skušajo uveljaviti socialni geografi munchenske in dunajske socialnogeografske šole. Narodne manjšine predstavljajo posebne socialne skupine, ki so deležne s strani večinskih narodov posebnih metod ravnanja, kar se tudi odraža v razvoju slovenskega poselitvenega prostora v zamejstvu oziroma narodnostno mešanih ozemelj v Prekmurju in zahodni Istri, kjer prebivajo Madžari in Italijani pomešano s Slovenci. S socialno-geografskimi metodami je mogoče opredeliti negativne učinke oziroma zapostavljanje narodnostnega vprašašanja v procesu regionalnega, ekonomskega in socialnega planiranja.
S tem vprašanjem se ukvarjam več kot 25 let, na mednarodni konferenci v Trstu sem vodil leta 1974 komisijo za prostorska in ekonomska vprašanja manjšine, kjer smo z referati pripadnikov slovenske manjšine iz Italije in Avstrije nazorno predstaviti s socialnogeo-grafskimi metodami oblike in načine zapostavljanja manjšin, ki vodijo k izseljevanju in asimilaciji pripadnikov narodnih manjišn in pritegujejo k priselitvi večinskega naroda. Mislim, da v zadnjem desetletju skoraj ni mednarodnega simpozija, ki ne bi vključeval prostorskega aspekta pri opredelitvi funkcije manjšin v obmejnem območju in pomena obvladovanja jezika in kulture dveh obmejnih držav pri obmejnem sodelovanju.
# Ugotovitve Vaših strokovnih anaiiz so oprte na primerjaine podatke. Kako se dokopijete do takšnih podatkov doma in v tujini, ko pa statistični podatki običajno niso vezani na nacionaino pripadnost?
Proučevanje regionalne nacionalne pomešanosti, zlasti položaja narodnostnih manjšin je povezano z veliko večjimi napori kot prouče-
vanje drugih prostorskih pojavov, Predvsem je potrebno veliko terenskega dela z velikim portpljenjem, saj problemi narodnostnih manjšin niso prekriti le v statističnih podatkih, ampak so tudi sami pripadniki manjšin pri dajanju informacij nezaupljivi in previdni, kar je seveda povezano s slabimi izkušnjami, ki jih imajo pogosto z novinarji, pa tudi raziskovalci, saj pogosto zaradi površnosti objavljeni rezultati napravijo manjšinam tudi škodo in težave. Večina raziskav mora zato temeljiti na indirektnih metodah proučevanja; npr., če v eni občini ali vasi delujejo zgolj slovenske kulturne, gospodarske organizacije, v cerkvi je večina obredov v slovenskem jeziku, nagrobni napisi so pretežno v nemškem jeziku, pri popisih prebivalstva pa naštejejo le nekaj odstotkov prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom, daje prav ta protislovnost podatkov z dobro izdelano metodo opazovanja in znanstveno presojo dobra izhodišča za ugotavljanje dejanskega stanj^ o številčnosti pripadnikov narodne manjšine in nasilnih oblik, ki preprečujejo njihovo identifikacijo v različnih oblikah dnevnega življenja.
# Mar se niste začuditi, da sem zaprosii za razgovor v zdravniškem strokovnem časopisu geografa?
Pravzaprav je to neobičajno. Vendar se mi zdi, da bi morali izobraženci težiti za tem, da bi se seznanili s prav vsemi tistimi aktualnimi vprašanji človeka in humanosti družbe, s katerimi prihajamo dnevno v stik, se tega niti ne zavedamo. V Sloveniji živimo v sorazmerno visoko razviti urbani družbi, ki po svojem značaju mobil-
ZrjrtrvstvcT!) vc.<fn;A, 5.'ovcmAcg;: zrfravrmAcg^ tv%, je v jrmrj^A; jrcvPAf oAjgv;'/ pogovor z zrMWM ven^/fM gcogra/o"? proj. V/ctA/mrjc??? ATcrncMcrcf'" " vpr^Mnj/A zarncj^;/? cev. Xof r/oAer poz?MV%fcc fe p!'oA/e77Mf;Ac oAmvn^v* 4r-/<7eT7!eMČ;'č prcr/we/w po/ož-*! 5/ovcMcev 7M /<*ororAew. čf
p!'gV V p0g0V07'M r<!VHO
zajeta nova or/Ar.'f/%, pt! j^
A%z r<?Ao zdoArožen, je zr/e/o z<3M;w;'vo, rAr g** ^ yre^Mjc7?!o fMrA Ard/ccw rMrd)**
nosti prebivalstva ne more nično homogena. Hkrati pa stavljamo narod, ki bi ga označili kot svetovni, saj je s! sko etnično ozemlje, kjer Slovenci poseljeni kot avtohto^
biti et' pred' la^ slove"' ste"
poseljeni
prebivalstvo, razdeljeni na 4	^
ve, matično republiko Slovenijo
kot obrobni mejni deli Italije-
zdoi"
štrije in Madžarske. Kot smo raztreseni pa vsej Evropi- ^ izseljenci pa na treh kontinent' Južni in Severni Ameriki in ^ 1 liji. Prav je, da se tega zavoda^, ne glede na prioadnost k sloja
eni "j
učinki in posledica"^ v vsaK
si bf""
poklicu, saj prihajamo v drugi obliki z
etnične pomešanosti v stik danjem življenju, pa naj na poti po svetu ali doma.
Prav gotovo se zdravnik s kom, ki je v stiski, redno srečuje
člo^
pt'
Slovenski zdravnik pa se ^
i^'
dnevnem delu srečuje tudi z niki drugih narodnosti in mora kultiviran posluh tudi za stiske
cionalne identitete. Najlažje ta stiske razumemo, če poznamo dobne stiske lastnega naroda.
pr
Pogovor je ^ , <r^f. </r. /zfoA
POSLOVNO PRiREDiTVENi CENTER GORENJSK) SEJEM KRANJ, P °

35. Gorenjski sejem
od 09. do 19. avgusta 1985
Najstarejša povojna sejemska prireditev Siovenije širokopotrošniški prodajni sejem
bela tehnika, pohištvo, akustika, konfekcija, obrt kmetijsko gozdarska mehanizacija, oprema, pohištvo, krzno-usnje, tekstil,
zabavno glasbeni dnevi in večerni program s plesom
Foikiorni nastopi Pihaini orkestri
Nacionaina kuiinarika
morske,
srbske
in gorenjske specialitete
sejem s 500-letno tradicijo prodajni uspehi
zabaviščni park
nakup in sklepanje poslov na enem mestu
Večerni program od 19.00 do 24.00
re
Branik slovenstva na severni
meji
Pri Slovencih na avstrijskem Štajerskem
N' tako malo razumnikov v severovzhodni Sloveniji, ki se še spomi-0)ajo dni, ki so bili spričo pripadnosti slovenstvu v radgonski medanski šoli s strani Nemcev in jiemčurjev deležni vsakršnih zmeril- Na prelomu stoletja sta bila asti dve najpogosteje v javni rabi. ^ajprej „rot, weiB, blau, windische kasneje pa „weiB, blau, rot, '^ische Krot"! Takrat je bilo mo-9°če v starem znamenitem meste-o Radgoni, zlasti v Dolgi ulici in '.a Glavnem trgu, opaziti nad trgo-^ami in obrtniškimi delavnicami doirtoma slovenska imena.
^ revladovala so: Kodolič, Verbo-, a. Kržišnik, Majcen, Pretnar, Fe-°oja, Rožmanič, Simonič, Kuzmič, amijič, Kovačič, Klenovšek, Kram-jjr9er, Lednik, Strašek, Vogrinčič ^ruga. Resda po več desetletjih so povsem izumrla, so pa v toliki dd ponemčena, da iz nekaterih I .^tnega izvora sploh ni mogoče dsčiti. Pravzaprav bi lahko v tem 9ledu geografski prostor razši-' oa ves tisti obmejni del avstrij-Štajerske, na katerem še živi-^ii so do nedavnega živeli slo-dsko govoreči Štajerci. Po eni . drti zajema znani „ radgonski ^ ' Po drugi pa ozemlje treh vasi: h °te (Soboth), Mlak (Laaken) in ^ovanja (Rothvvein). Strokovnjak , ^Prašanja Slovencev na avstrij-, rn štajerskem dr. Tone Zorn obarja, da iz podatkov uradnih Arijskih ljudskih štetij ni natanč-
no ugotovljivo, koliko slovensko govorečih prebivalcev živi na omenjenem obmejnem prostoru. „Le za 1951 vemo, da je živelo na celotnem nemškem Štajerskem tega leta kakih 9762 oseb s slovenskim materinim jezikom, od teh večji del v radgonskem okraju."
Ostali „neznani", statistično zmanjšani
„Za odnos oblasti do slovenske manjšine na Štajerskem je sedaj značilno, da v uradni objavi štetja leta 1951 Slovencev ne najdemo, ampak je del Štajercev slovenskega jezika vpisan v rubriko ostali .neznani' (299 oseb)", piše dr. Zorn aprila 1976 v Razpravah in gradivu ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja. „Da je prav pri tem štetju prišlo do pritiskov na manjšino, priča dejstvo, da so v občini Dedonci (Dedenitz), kjer so našteli največ oseb slovenskega jezika, -župan in občinski svetovalci protestirali pri pristojnih oblasteh, češ da so jezikovni podatki štetja napačni, ker da se prebivalstvo iz političnih vzrokov odreka pripadnosti slovenstvu. Značilno je, da se je kljub kasnejšemu protestu predstavnikov občine med 116 občani le 14 prištelo k nemškemu občevalnemu jeziku, ne glede na to pa je očitno, da so oblasti uporabile nakazani prostest za črtanje slovenskega življa pri uradni objavi podatkov tega štetja. Za vrednotenje
dotedanjih in kasnejših štetij je značilno, da so 1939 leta našteli v tem kraju le 48 oseb slovenskega jezika, da pa je 1951 leta naraslo to število na 102. Podoben primer je občina Žetinci (Sicheldorf), kjer naj bi 1951 leta Slovencev sploh ne bilo, čeravno so 1939 leta našteli 189 oseb slovenskega jezika. Po jezikovnih podatkih štetja leta 1961 pa bi se na avstrijskojugosiovanskem prostoru zmanjšalo število Štajercev slovenskega jezika na 229, od teh v okraju Radgona 135 in Lipica 89. Leta 1971 so po sumarnih podatkih na celem Štajerskem v jezikovnih kategorijah s slovvenisch našteli 1684 oseb slovenskega jezika", ugotavlja dr. Zorn.
Ko smo se te dni mudili v Žetin-cih, Dedoncih, Potmi in Radgoni, nas je skorajda povsod dočakala slovenska govorica. Predvsem starejše prebivalstvo ostaja zvesto izročilu, po katerem pomeni severna meja iz časov generala Rudolfa Maistra-Vojanova in podpisa mirovne pogodbe med antanto in republiko Avstrijo 10. septembra 1919 v Saint Germainu pri Parizu, svojevrsten branik slovenstva. Nekaj pa je tudi mlajših, kmečkih gospodarjev, ki že zavoljo boljšega sporazumevanja med nakupi in raznimi opravki na naši strani (v Murski Soboti, Radgoni in drugje) morajo vsaj malo poznati in govoriti v slovenščini.
Gremo na štajersko, giedat' kaj deiajo ...
Med tistimi, ki je šele pred kratkim prevzel kmečko gospodarstvo, zelo dobro pa razume in govori slovensko, je Jože Majcen, čigar domačija je blizu obrata Radenske v strnjenem delu naselja Žetinci. Njegov dedek je Prekmurec, doma iz Rankovec pri Murski Soboti. V daljšem pogovoru nam je Jože mimogrede postregel s tole zanimivostjo: „Ob velikih praznikih dobivajo nekateri pisma iz Amerike. Pišejo jim sorodniki, ki so tja odšli že pred več leti ali desetletji. Večkrat ne zna nihče prebrati vsega, kar je napisano. Je namreč ali v angleščini ali v stari prekmurščini." Kaj pa kultura? Prihajajo v te kraje slovenski časopisi, revije ali knjige? Kako je z običaji, na primer svatovanji! „Nihče ne dobiva slovenskih časopisov, revij ali knjig, ker tako dobro ne razumejo slovenščine. Pri gostuvanjih (svatova-njih) pa ni tako kot pri vas. Opravimo jih kar v gostilni in ne recimo na skednju, kot sem to nekoč videl na vaši strani v Sodišincih. Seveda se igra in poje v nemščini," je dodal.
Nekaj podobnega smo v avstrijski Radgoni zvedeli od 65-letnega upokojenca Hansa Swobode, čigar starši so menda z Madžarskega, najverjetneje pa tudi iz Prekmurja, kajti ni neznano, da je bila ta pokrajina do leta 1919 pod madžarsko oblastjo. Swoboda je hkrati pripomnil, da imajo v Celovcu slovensko gimnazijo in se lahko uči slovenščino, kdor hoče. „K nam na avstrijsko Štajersko v Radgono je pred drugo svetovno vojno prihajalo veliko Slovencev in Slovenk, mladih fantov in deklet. Tu so bili v službah in večkrat se je slišala slovenska pesem. Nekateri med nami smo se teh pesmi učili. Takrat pravzaprav ni bilo meje, kot je da-


RAD!0 — TELEV!Z!JA





LJUBLJANA
PETEK, 9. 8.: 15.55 Sofija: EP v ptavanju - vaterpoto, Ju-1?^	gos!avija:španija, prenos —
bočita — 18.00 Nepomembno in po-<9$, nanizanka — 18.15 Obiskovaici, S'ovaško-zahodnonemška nadatjevan-ioh 18.45 žeieii ste - pogtejte, poučno: .^a oddaja — 19.15 Risanka — 19.24 nocoj — 19.26 Zrno do zrna — M„" Sevnik — 19.5S Vreme — 20.00 živi 3])^ Morja trave, ang), dok. serija - ^ Ne	-
prezrite — 21.10 Gangsterska kro-
'2?.1Q
onier. nadaijevanka — 22.00 Dnevnik
Začetek po koncu, ang!, fitm.
A-::-:-'.-....
Berite in širite
VESTNIK
v:!::;::.:,,...,.

10. g.: 14.00 Poročita — 14.05 Ku-1^0 ^ mjav . . ., tutkovna predstava — C'9<3nček, nadaijevanka — 14.50 ?^brio in pomembno, nanizanka — ^Q[j '1' 'n tegende - Srednjeveški miti: **'*0nk	. tskanje svetega Graata, na-
^$0 ^	15.20 Potetavček, nanizanka —
^ava Btaca, potjudnoznanstvena
^k(j^ " 16.20 Živi ptanet: Džungta, ang!, ^'h ^tcrna serija — 17.15 Eskadron tesarjev, sovjetski fitm — 18.40 Boj
hu
i stanek: Resnica o ge. Tiggy-Winkte, j	serija — 19.10 Risanka — 19.24
'o<3'o nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 19.50 Vreme — 20.00 Očividec, angteški fitm — 21.35 Zrcato tedna —
21.55	Koncert Bittyja Joeta — 22.40 Poročita.
NEDELJA, 11. 8.: 8.45 Poročita — $.50 Živ žav: Risanke, Krpica in obtak — 9.35 Obi-skovatci, češkostovaško-zahodnonemška nadatjevanka — 10.05 Derrick — 11.05 Domači ansambti: Veseti šentviščani — 11.35 625 pregted tedenskega sporeda — 11.55 Sofija: EP v ptavanju - vaterpoto Jugosta-vija : SZ, prenos — 13.00 Poročita — 15.35 Burteska — 16.00 Zgodbe iz detavnice, humoristična nadatjevanka — 16.50 Poročita
—	16.55 Majski poker, itatijanska zabavno-gtasbena oddaja — 17.35 Petji me v mesto, ameriški fitm — 18.55 Knjiga — 20.00 Na-rasta reka — 20.50 Jazz na ekranu: Dr. Umezu band — 21.30 Hodnik pozabe, francoski kratki fitm — 21.45 športni pregted —
22.30	Poročita.
PONEDELJEK, 12. 8.: 17.55 Poročita — 18.00 Potetavček, nanizanka — 18.45 Podium, oddaja za mtade — 20.05 Lepa Otero, itatijanska nadatjevanka — 21.05 Botmansko mostišče, oddaja TV Novi Sad iz dok. niza Dnevi zmage — 21.55 Piranski gtasbeni večeri '82 — 21.15 Dnevnik.
TOREK, H. 8.: 18.00 Poročita — 18.05 Ljudski ptesi in pesmi iz tstre — 18.25 Miti in tegende - Srednjeveški miti: Tristan in tzot-da, nanizanka — 18.40 Dvorci v hrvaškem Zagorju — 20.00 Beg, drama — 21.30 Fitmski festivat Putj '85 — 22.40 Dnevnik.
SREDA, 14. 8.: 17.55 Poročita — 18.00 Kuža taja mjav . . ., tutkovna predstava — 18.15 Beti Ciganček, nadatjevanka — 18.45 Že-teti ste - pogtejte, poučnozabavna oddaja
—	20.00 Mednarodna obzorja: Deset tet po Hetsinkih — 20.50 Močvirje, sovjetski fitm
—	22.25 Dnevnik.
ČETRTEK, 15. 8.: 16.10 Poročita — 16.15 Moj miti Ariet - Svinčeni vojak, nadatjevanka — 16.40 Nemintjivost otroštva — 17.00 Las Lenas: Svetovni pokat v smučanju -smuk (m), prenos iz Argentine — 18.30 Mo-
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRtJSKEGA RADtA vsak dan od 18.10 do 19.00 ure
^ In*' Ki živi. u. - 8.: Duhovni nagovor (mag. žpk. v Skocijanu).
^(Danica Urschitz).
8'' Za dobro voljo.
' 8-: Kontakt
To 13. 8.: Partner Sr 14. 8.: Alpe - Jadran.
Če 15. 8.: Praznična oddaja (P. Zunder).
Pe 16. 8. Čas, ki živi.
zaik kratkega fitma: V tetu dni se naučimo, češkostovaški fitm — 20.05 Tednik — 21.10 Bregovi, gruzinska nadatjevanka —
22.15	Dnevnik.
		A V S T R ! J A 1
K		PETEK, 9. 9.: 9.00 Poročila — 9.05 Risanka — 9.30 Instruk-
cija: angteščina — 10.00 in-strukcija: tatinščina — 10.30 Tri dekteta okoti Schuberta — 12.00 Mednarodno avstrijsko teniško prvenstvo — 14.40 Soncu naproti — 15.30 Počitniški kotedar — 16.05 Kremenčkovi — 16.30 Za predšotske otroke
—	16.55 Mini-čVS — 17.05 Tao Tao — 17.30 Anna, Ciro & Co. — 17.55 Otrokom za iah-ko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Komisar — 21.20 Jotty Joker —
22.05	šport — 23.05 Rock-festiva! „Ztata vrtnica iz Montreux-a" — 0.05 Poročita.
SOBOTA, 10. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 Kaj je vajenec? — 9.35 tnstrukcija: angteščina
—	10.05 tnstrukcija: tatinščina — 10.35 Mož išče družico — 12.05 Nerazumtjiva skrivnost
—	kritika biotehnike — 13.10 Poročita — 14.20 Aprit odkrije Havaje — 16.00 Pika Nogavička — 16.30 Viki — 16.55 Mini-čVS —
17.05	Kdo rokodetči z nami? —	17.30
Fraggtesi — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Dva krat sedem — 18.25 Magie, Magie
—	19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki in šport —
20.15	Lutkarji — 21.45 šport — 22.20 Poročita — 22.25 Župnik Josef Toriser odgovarja
—	22.30 Ziati strup — 0.00 Poročita.
NEDELJA, 11. 8.: 14.30 Marius — 16.30 „Lu-
po kot grof Drakuta" — 16.55 Kretting — 17.40 Hetmi — 17.45 Ktub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.25 Govori visokošotski dušni pastir Ernst Brauer —
19.30	čas v stiki in šport — 20.15 Hirošima koncert za mir — 22.20 Nočni studio — 23.35 Poročita
PONEDELJEK, 12. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 Risanka — 9.30 Tukaj sem čtovek ... —
10.00	tnstrukcija: angteščina — 10.30 Hei-detberška romanca — 12.05 Raziskovanje možganov — 13.05 Poročita — 14.40 Bret Maverick — 15.30 Počitniški kotedar —
16.05	Chartie Brown — 16.30 Za predšotske otroke — 16.55 Mini-čVS — 17.05 Viki — 17.30 Minikini — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.GO Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v stiki — 20.15 Ponedetjski šport — 21.08 Kuharski mojstri
—	21.15 Ceste San Francisca — 22.05 Prt iskanju ztate dežete — 22.50 Ne samo komedijant - Kart Pary)a — 23.50 Poročita.
TOREK, 15. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 Risanka — 9.50 tnstrukcija: angteščina — 10.00 tnstrukcija: tatinščina — 10.50 Lutkarji —
12.00	Takrat — 12.05 Ponedetjski šport —
15.00	Poročita — 14.40 Bret Maverick — 15.30 Počitniški kotedar — 16.05 Ana in Sijamski kratj — 16.30 Za predšotske otroke — 16.55 Mini-čVS — 17.05 Lutkovni nastop — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes — 19.50 Čas v stiki —
20.15	tnozemski report — 21.15 Cena obtasti
—	22.05 Nogomet 22.35 Gaterija — 23.05 Poročita.
SREDA, 14. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 Risanka
—	9.50 tnstrukcija: angteščina — 10.00 in-
strukcija:	tatinščina — 10.30 Ujetnik iz
Zende — 12.15 tnozemski report — 13.10 Poročita — 14 40 Bret Maverick — 15.30 Počitniški kotedar — 16.05 Pustotovščine na Matajskih otokih — 16.50 Ribnik krapov —
16.55	Mini-čVS — 17.05 Tao Tao — 17.30 Bušman bi mora) biti — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirotske — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Krokodit in njegov povodni konj — 21.55 Parada — 23.25 Zgodbe o strahovih —
23.55	Poročita.
ČETRTEK, 15. 8.: 14.40 Bret Maverick —
15.30	Počitniški kotedar — 16.05 Ana in si-janmski kratj — 16.30 Mojster Eder in njegov Pumuckt — 16.55 Babica ogtasi se —
17.00	Perrine — 17.25 Srnjaček — 18.10 Hetmi — 18.15 Pod tritisočaki - 50 tet ceste na GroBgtockner — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.25 Govori dr. Adotf Kartinger — 19.30 Čas v stiki in šport — 20.15 Akacija in breza
—	22.00 Poročita — 22.05 Dragocenosti iz Bavarske — 22.10 Takrat — 22.15 Zardoz —
23.55	Poročita.
A V S T R ! J A 2
PETEK, 9. 8.: 16.20 Monaco Franze — 17.15 Stoni - miro-tjubni afriški vetikani — 18.00 Panoptikum — 18.30 UFO — 19.15 Takrat —
19.30	čas v stiki — 20.15 Duh iz stroja —
21.15	čas v stiki in potitika v petek — 22.05 Divji fantje — 23.35 The munsters — 0.00 Poročita.
SOBOTA, 10. 8.: 15.30 Takrat — 15.35 Tedenski pregted — 16.00 šport - tenis - tahka attetika — 18.15 tgra z besedami — 19.00 Traiter — 19.30 čas v stiki — 19.55 Novo v znanosti — 20.15 Sviteni čevetj — 23.35 Poročita.
NEDELJA, 11. 8.: 9.00 Ludwig van Beethoven — 9.20 Sto mojstrovin — 9.30 Mister Jerico — 10.55 Takrat — 14.00 športni popot-dan — 17.45 Pogted v dežeto ... — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v stiki — 19.45 Zaktadnica Avstrija — 20.15 Ujetnik iz Zende — 22.00 Poročita — 22.05 Čika§o
nes, in smo jo lahko prosto prehajali." Očitno demokratično nastrojen sogovornik se je nostalgično razgovoril o časih, ko je še obstajala avstro-ogrska monarhija in je med drugim omenil, da se je tudi Josip Broz Tito boril za avstrijskega cesarja. „V vojnem arhivu na Dunaju obstaja o tem dokument, iz katerega je razvidno, da je za to dobil posebno, srebrno odlikovanje. S soprogo Jovanko sem ga videl ob otvoritvi mostu v Gornji Radgoni (pred dobrimi 15 leti — op. B. Ž.) in takrat je med drugim dejal: meje so tu, ljudje pa .glihni'. Tito je vedel, da noben nacionalizem ni zdrav. Tega se tudi mladina vse bolj zaveda. Danes je meja odprta in lahko hodimo po nakupih: mi k vam, vi k nam. To je dobro." je pribil upokojenec iz avstrijske Radgone.
Stovenski svatovanjski običaji
V trgovsko-servisni firmi Peterneli v Potmi smo imeli priložnost srečati se z Rudijem Členom. Veliko zanimivega in koristnega nam je zaupal ta zavedno slovensko čuteč Avstrijec, ki sicer živi v 2e-tincih, je pa pomočnik šefa v omenjeni firmi. Resda slovenščina večini tu zaposlenih služi bolj kot komercialno sredstvo za sklepanje trgovskih poslov, toda pri Clenovih pomeni veliko več. „Moja žena je iz Murske Sobote in doma govorimo predvsem slovensko. Tudi otroke učimo slovenščine. Knjig ali časopisov v slovenščini ne dobivamo, spremljamo pa slovenski radijski in televizijski program. Sosede smo navadili tako, da se največkrat pogovarjamo v ženinem materinem jeziku. Kar zadeva kulturno dogajanje na našem območju, se tu in tam še pozna vpliv slovenskih šeg in običajev, tako na primer pri sva-tovanjih", je pripovedoval Rudi
Člen.	Branko iunec
(Deto, Ljubtjana)
1930 — 22.55 Sedem dni športa — 23.15 Put-cinetta — 0.00 Poročita.
PONEDELJEK, 12. 8.: 17.15 Vetemesta sveta — 18.00 čudežni živatski svet tndije — 18.30 UFO — 17.15 Takrat — 19.30 Čas v stiki —
20.15	Hotet — 21.00 Novo v kinu — 21.08 Kuharski mojstri — 21.15 Čas v stiki — 21.45 šiting — 22.05 Prismojeni bogatini — 23.45
O B ) S C i T E
Wemer Bergovo gaierijo
V PLiBERKU Odprta je dnevno
od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure.
TOREK, T!. 9.: 17.M Orientacija — 19.00 Očartjiva Jeannie — 18.30 UFO — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki — 20.15 Made in Avstrija — 21.15 čas v stiki — 21.45 Ktub 2 in poročita.
SREDA, 14. 8.: 17.30 Dežeta in tjudje —
18.00	Rdeči panter — 18.30 UFO — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki — 20.15 Rdeče in črno — 21.15 čas v stiki — 21.45 Kuiturni žurnat — 22.30 Tiger Mc'Gee — 0.00 Poročita.
ČETRTEK, 15. 8.: 9.00 Ludwig van Beethoven — 9.30 Več kot spomin — 11.00 Gasparone — 12.30 Takrat — 16.15 4. mednarodno srečanje pevcev in gtasbenikov
—	17.00 Stehernik — 18.45 Matere — 19.30 čas v stiki — 19.45 To bo stovesnost —
20.15	Ura zmagovatca — 22.15 Cafe Centra!
—	Poročita.
VESTNIK
Izdajale)] )n zaloinUt: Zveza zlovenzttlh
organizacij na Korožkem,
9020 Celovec, Gazometergazze 10. UredniUvo: 9020 Celovec, St.-Rvprechter-StraBe 19/IV, tel. (0 42 22) M 0 42, teleks 42 20 94 zndk a Upravo: 9020 Celovec, Gazometerg. 10, tel. (0 42 22) 32 5 SO
Ttek: ZaloinUka In tlzkorzka družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
n - Štev 32 (2235)
VESTNIK
9. avgu
st 1985
KANAL V ŽELEZN! KAPLi:
REBRCA:
Mnogo vprašanj
V Železni Kapli so začeli graditi kanal, delu prebivalcev je občina poslala tudi že račune za priključitev in za uporabo kanalizacije, čeprav kanal še ni dograjen in predvsem tudi čistilne jame še ni. Situacija je celo ta, da bodo šele dokončno odločili, kje bo ta čistilna jama sploh stala, saj tudi še ni dokončno razčiščeno, ali bo prišlo do kanalne zveze z občino Zitara vas ter tovarno celuloze Obir na Rebrci. Hkrati pa so bile predpisane vsote za priključek (13 tisoč 435 šiingov po enoti, kar je 100 kvadratnih metrov stanovanjske ali gostinske površine ali pa 33 m- obrtniškega prostora) pa tudi stalno spreminjanje tarife za uporabo dodatni faktorji za negotovost in vznemirjenost med prebivalci.
.Zato je frakcija KPA v kapelskem občinskem svetu vložila zahtevo po obsežni in strokovni kvalificirani informaciji v zborovanju občanov. Zahtevo so v občinskem svetu zavrnili — le dva odbornika sta glasovala za zahtevo. Tako je KPA zbirala med prebivalstvom podpise za zahtevo in s tem izterjala zborovanje občanov, ki je bilo zdaj v ponedeljek ob 15. uri v glavni šoli.
Omeniti je treba, da je občinsko predstojništvo kar naenkrat organiziralo lastne informacijske večere v dneh pred zborovanjem občanov, da )e občina na te vabila po posameznih gradbenih odsekih, in s tem skušala odpor, ki je brez dvoma prisoten
Koroški večer v bentprimožu
Mnogo tujih in domačih obiskovalcev je prišlo na Koroški večer Slovenskega prosvetnega društva Danica. V kutturnem domu v Sentpri-možu so nastopiti mešani zbor Danice, trio Korotan in Votkstanzgrup-pe Turnersee. Domača folklorna skupina nemškogovorečih je bila tokrat prvič zaplesala na odru slovenskega kulturnega doma. Pred kratkim pa je tudi sama vabila Danico na skupno prireditev. To je vsekakor dober primer plodnih odnosov med slovensko- in ncmškogovorečimi kulturnimi ustvarjalci. Takih primerov je na južnem Koroškem še premalo.
ZSM Železna Kapla vali na
NOGOMETNI TURNIR 5. NOGOMETNI TURNIR GRAP
v nedeljo 11. 8. ob 11. uri na nogometnem igrišču v Železni Kapli. Sodelujejo: (moški) Obirsko, Lepena, Lobnik, Železna Kapla, Rebrca, Bela, (ženske) Železna Kapla, Zitara vas.
še ni razčiščenih
med prebivalstvom, nekoliko porazdeliti na več večerov in tako tudi preprečiti, da bi prišlo do skupnega protesta vseh občanov.
iNKAJJEBiLO
Z ZBOROVANJEM OBČANOV?
Čeprav na delavnik ob treh popoldan, „kar je čisto enostavno svinjarija, ko pa vsak ve, da večina prebivalcev ob tem času še dela" (odbornik KPA Gidi Sitter) se je zbralo nad 60 občanov. Zupan Juvan (SP) je uvodoma zagovarjal tako kanal kot tudi postopek glede zaračunavanja tarif za priključek in uporabo. Glede višine pač da nič ne gre spreminjati, ker da so taki deželni oziroma državni zakoni. Priznati pa je moral, da so vprašanja glede kanalizacije zelo kompleksna in da do zdaj še na mnogo prošenj, vprašanj itd. s strani občanov niso utegnili pismeno odgovoriti.
V	diskusiji je odbornik KPA Gidi Sitter nasprotoval Juvanovemu mnenju in dejal, da so tudi preko zakonskih določil mogoči drugi koraki, saj pade kanalizacija pod oblast občine, ki za take stvari lahko tudi sama določi postopke. Zaheval je, da se pojmuje kanalizacija prav tako kot komunalne storitve v prid vsem občanom kot na primer gradnja in vzdrževanje občinskih cest. „To bi pomenilo, da se tudi postavka kanal vzame v proračun in da se tako razbremeni posamezne občane, ki imajo itak že več kot dovolj obveznih plačil."
V	diskusiji so občani navalili problem za problemom. Tako se je razburil neki moški, da je dobil od občine še leta 1979 predpisano gradnjo ponikve (Sickergrube), kar ga je stalo dosti denarja, čeprav so že 1973 sklenili gradnjo kanalizacije in se mora on zdaj priključiti. Bo dobil denar za ponikvo nazaj? Tudi glede razdelitve, kdo se mora priključiti in kdo ne, je dosti nejasnosti. Spet drugi je nakazal nov problem: najprej so zagradili divje vodovje, povezali so kamne s tolstimi drogovi, zdaj pa hočejo prav tam kopati kanal, ko je to skrajno otežkočeno in bo stalo ogromno denarja . . .
Še več bi bilo teh vprašanj in problemov, ki so iih zastavili občani — pa niso dobili na vse odgovora, vsaj zadovoljivega ne. Pokazalo se je, da manjka informacija in da bi moralo to zborovanje občanov biti kvečjemu začetek. Tega se bo moralo zavedati tudi občinsko predstojništvo.
V	sredo je bila v Železni Kapli seja občinskega sveta, na kateri so obravnavali vprašanje kanalizacije. O poteku bomo poročali v prihodnji številki.
Posezonsko znižanje cen do 40 °L
* ČENSKE, MOŠKE )N OTROŠKE KONFEKCIJE
$ PLETENIN, SRAJC, BLUZ,
MAJIC, KRIL, HLAČ, KOPALK...
od 12. do 24. avgusta 1985
NAMA -
veleblagovnica pri Pošti, blagovnica pri Ruskem carju, prodajalna Elita v Čopovi ulici, Sneguljčica v VVolfovi ul. v Ljubljani, veleblagovnica v Kočevju.
Škofji Loki, Cerknem,
Titovem Velenju, Slovenj Gradcu. Ravnah na Koroškem, Žalcu in Levcu.

nama
HIŠA DOBREGA NAKUPA !
Tovarna Obir - volitve v obratni svet
Delavci tovarne celuloze Obir so prejšnji teden voliii svoje zastopnike v obratni svet delavcev. Poleg liste socialističnih sindikalistov — ki je v pretel lcsti tvcrita celoten obratni svet delavcev — je tokrat prvič kandidirala nadstrankarska dvojezična „Liste/)ista OBIR", ki je na mah dosegla 40 cd 145 veljavnih glasov. V delavskem obratnem svetu jo bo zas opal njen prvi kandidat Valentin Doujak. Z njim smo se pogovarjali o vzrokih samostojnega nastopa in o načrtih za bodoče delo.
SLOVENSKI VESTNIK: Iz katerih vzrokov ste se Vi in Vaši kolegi odločili za samostojen nastop pri volitvah v obratni svet?
VALENTIN DOUJAK: Kot veste, delajo v tovarni celuloze Obir slovenskogo-voreči in nemškogo-voreči domačini. To bi
po mojem mnenju bilo treba tudi
primerno
upoštevati
pri sestavu
našega
obratnega
sveta.
Na to dej-
stso smo	član obratnega :veta
večkrat opo- Va:entin Doujck zorih predsednika obratnega sveta delavcev Adolfa Straherja ter mu tudi ponudili naše sodelovanje in s tem skupno kandidaturo. Vendar on za to ni imel posluha,, tako da nam konč-
no ni preostalo drugega, kot da oblikujemo svoj lastni volilni predlog.
SV: So vas do samostojnega nastopa privedla tudi še druga premišljevanja?
V. DOUJAK: Zelo važno se mi zdi, da so naši sodelavci zadostno in pravilno informirani o okoliščnah, ki so pred petimi leti omogočile ponovno obratovanje našega podjetja in tudi o tem, kaj mi delavci moremo doprinesti k ohranitvi podjetja in s tem k ohranitvi delovnih mest. Ker je tovarna Obir sad dobrososedskega obmejnega sodelovanja, je eden najvažnejših predpogojev za njen nadaljnji obstoj in razvoj, da slovensko in nemškogovoreči prebivalci pokažejo odkrito pripravljenost za sožitje in to tudi prakticiramo. Sem spada prav-tako enakopravnost obeh jezikov.
SV: Kakšen je sestav vaše liste?
V. DOUJAK: Lista obsega ljudi različnih političnih prepričanj. Sam sem član socialistične stranke in to tudi mislim ostati. Združuje nas pa to, da strankarskih interesov ne nameravamo postavljati v ospredje in bomo tako lažje in bolj uspešno za-
stopali interese vseh delovnih to'^ še v.	^
SV: Kako ocenjujete rezultat ' volitev?
V. DOUJAK: Da smo osvojil' raj tretjino glasov, je scljivo; rezultat potrjuje perspC' nost našega delovnega programa-SV: Kako misliš bodo te vol",., vplivale na politično ozračje v '
občinah?
ret'-
V. DOUJAK: Tega ne morem , želel pa bi, da bo le marsikdo da si je mogoče ustvariti leps°
dočnost samo s sožitjem in toter ^
do soseda in da narodna nestfp"^
prej ko slej privede do zastrup"' razdiranja medsebojnih odnosov.
SV: Kje bodo težišča dela " Obir?	p
V. DOUJAK: Predvsem ho^.
zastopati interese vseh delavce'.
je naša glavna naloga. Prepriča"
da bomo prav s tem, da enako zastopali, marsikomu CT oči in ustvarili boljšo povezavo " ško- in slovenskogovorečih kolego'' Mimo tega bomo skrbeli za s" informacijo kolegov v vseh '*PL ^ njih, ki so v zvezi z njihovim "
, sc
modernizacijo in povečanje ker bi to pomenilo spet nova de' mesta za domačine.
v Obirju. Konsekventno pa bomo veda podprli tudi vse iniciativ
SV: Hvala za pogovor!
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK "
Prijateljske tekme Slovenskega atletskega društva
SAK: BLATOGRAD 3:2 (2:2)
Nasprotnik iz Blatognada je v lanski nzoni izpad:! iz zahodne podlige. Zato se je ojačal z nekaterimi dobrimi nogometaši, ki naj bi kiub popeljali nazaj v podligo. Začetek tekme je bil fuiminanten, vendar ne za SAK! Sakovci resda niso nastopili v najmočnejši postavi, kljub temu se nogometna tekma — bodisi prijateljska bodir! prvenstvena — nikdar in nikoli ne more začeti tako neresno. Po petih minutah so gostje vodih že kar z 2:0. Končno so se slovenski nogometaši umirili in zresnili ter prevzeli iniciativo vse do kraja spopada. Do poičasa so izenačiti in po odmoru strelih še zmagoviti gol. Sicer rezultat ni bil tako pomemben. Trener Jagodič ie želei le, da so se nogometaši gibaii in vigravaii ter spoznavah samega sebe.
SAK : SV SPITTAL 3:5 (1:2)
To pa je bil že bolj načrten dvoboj. Ista nasprotnika sta se pomerila pred štirinajstimi dnevi v Spittalu, kjer se je izid tekme glasi! neodločeno 2:2. Tudi v drugi igri je bii dru-goligaš SV Gabrdei Spittai SAK-u dobrodošel nasprotnik, ki naj bi vsaj do neke mere odkril njegovo pripravljenost in znanje. Po mnenju trenerja SAK-a je test uspeh „Tekma je bila izredno hitra, borbena in tudi kvalitetna. Sakovci so se borih z nad-močnim konkurentom vsekakor uspešno!" Povedli so gostje: Tratnig je v prvi minuti preigral celotno SAK-obrambo z goimanom vred — 0:1. Pozneje je Polanšek na levi strani
prodri in njegov močni „center" je branilec Grischenig nesrečno podaljšal v svoj gol. Torej avtogoi in 1:1. Se pred polčasom je ..eksplodiral" Hoizfeind in poeta vil na 2:1 za Spit-)ai. Zelo zanimiva in izenačena je b la tekma v drugih petinštiridesetih minutah. SAK je v vsakem oziru zadovoljil, da ne rečemo presenetil. Predrag Jovičevič, ki je komaj pri-šei v igro, je sijajno podal žogo Polenšku, ki jo je porinil čez golčrto v prazen gol 2:2. Ge trt ure navrh ista situacija in spet je bii Predrag Jovičevič iniciator uspele akcije. Tokrat je podal Pichonerju, ki se je zahvali! na svoj način: gol z giavo n 3:2 za SAK! Veseije je trajaio ie kratko, kajti Tratnig je v protinapadu takoj izenači), 3:3. Slediia je faza oddiha in sprostitve, v zadnji minuti pa poučen „knock out" za SAK! Dva kota z desne strani in gostje so obakrat uspešno zakiju-čili akcijo z giavo — poraz — 3:5. Previsoko, nesrečno! Takšen je nogomet !
ŠMIHEL : SAK 2:5 (0:2)
Teden priprav je SAK zaključil s srečanjem s Šmihelčani. Na šmihel-sksm igrišču se je zbraio iepo število gledalcev, navijačev domačinov in gostov, nenazadnje tudi radovednežev, ki so za vsako ceno h'teh videti „novi" Slovenski atletski klub! Vnaprej povedano, nastradali nikakor niso. Sakovci so se predstavili z zeio kvalitetno in moderno igro. V začetni fazi so ag jim domačini požrtvovalno
zoperstavljali, toda kmaiu
in sape. P"' bil razvoj
..zmanjkalo" moči iovčanih" pa je
obraten. Cim daije je tekma
ra'"'
tem boijši in napadalni so Do poičasa so Jagodičev! .<f" po zagotovili pomirijivo 2:0-vodstv^ gQ-
zamenjavi strani je padio še v lov — pet! Najprej je SAK P"
.viša'
na 3:0. šeie petem so biii prvič
___ Jspg;
ni goGiteiji. Hutter ki se je iz Pliberka v Šmihel, je iz P*T ^t-streia zadei točno v zgornji pad Zares iep gol in 1:3. Protb* ^ SAK- a in domača mreža, ki jo J' ^ vai znani Mochar, se ja stresi" j, trtič (4:1). Na vreti so bili spet pj-heičani: iep strel Lopinskega iz setih metrov, pri katerem je, L ^ vratar Smrečnik malce „spal" ^ se je zgodiio: samo še 2:4! Tod" nio besedo je imet ..Jagodičev ' Njegov novi srednji napadalec j no PICHORNER je postavil "0'.' rezuitat 5:2 (2:0). Celotna SAK'^ je zaigrala odlično, za gole pa "°p) 1*! skrbeh Pichorner (2), Polanšek 1 Preschern. Zgleda, da so se i. na hip vigraii in da so že v i Kar naprej tako!	p
Biičovs zmaga!
Nogometni turnir v Kotmari 'jj^ je zmagaio moštvo iz Biičovsa. g]i nalni (iskrni so Bilčovščani pr^(" nogometaše iz Šentilja z 1:0- ^ ,pt' je postaia Kotmara vas (4:1 P Hodišam).
Uspešen začetek šahovskega treninga
Prvi šahovski večer Siovenske športne zveze je bil izredno uspešen. Okoii dvajset šahistov se je zbraio v četrtek zvečer v gostilni pri Jokinu, da so se uriii v kraljevi igri. Po nekaterih organizatoričnih opravkih (termini, nasprotniki, kraj igranja med prvenstvom) je Jurij Deisinger pokazat pazijivim šahistom nekaj zanimivih partij in raziagai razne variante in kombinacije. Nato so šahisti igrati še sami med seboj pozno v noč. šahovski večeri bodo vsak četrtek zvečer in vsi zainteresirani so prisrčno vabijeni!
Šahovski turnir v VVotfsbergu
je kot pričakovano zmagai češki velemojster Vlastimii Hort s 7,5 točke. Sledijo FM Begovac (Jug ), GM Kne-ževič (Jug ), GM Fonintos (Madž ), IM Shvidler (Izr.), in FM Sokolov (Jug.) s sedmimi točkami. Najboljši Korošec in obenem Avstrijec je na enajstem mestu piasirani MK Guido Kas-pret s 6.5 točke.
Kraj, kjer se obiskovatci sejma srečvaajo
V PRIJETNEM, SENČNEM VRTU Jugoslovanske poslastice
v restavraciji špeciaiitet
(prej AGRARIA KOPER)
JEDiLA
Kraški pršut - Ovčji sir - Razne juhe - Čevapčiči - Ražnjiči - Plj^s kavica - Djuveč - Jagnjetina na žaru
in ribje špeciatitete:
Morske ribe - Lignje (Calamari) - škampi	Žabji krak'
Po želji tudi posebej aranžiramo
VINA iz Goriških brd, Dolenjske, Mostarja in Črne gore
52. CELOVŠKI SEJEM 1985