3. Stev.
V Novem Mestn 1. februarja 1889.
V. letnik.
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim Je aa celo Kdor želi kako oznanilo v^Doleojake Novice" na-leto Í ^Id., pol leta 50 kr. — Naročnino in dopiae tiHniti dati, plača za dvcstopno petit-vrato 8 kr. z» «prejema J, Kra)ec v MpVBm mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Iz Maierlinga pri Badenu, kamor je bil cesarjevič, nadvojvoda Rudolf prtidvčeraj odšel na lov, prišla je ravnokar pretresujoca vest, da je Njega Visokost umrla nagle smrti vsied mrtvouda. — Dunaj, 30. januarja 1889.
Gospodarske stvari.
STinJska kužna bolezen „riidečica".
Spisal Tomai Wirgler, c. lir. žÍTÍnozdraTiiik t Xršliein.
(Konec.)
K dflr rudeČica hitro Žival uniři, mislijo ljudje, da je bila zastrnpljena ali pa da je dobila prevročo poparjeno krmo. Mrtvo tmplo kaže razno opisane spremembe na koži, v notranjem pa irno-mdečo kri, ki se le malo zasiri. Pliučni poloTîd kažete nekatera vnetja. SIczna koža želodca in Črev je rudeča, otekla in z razširjenimi žilami preprežena. Drob je otečen în polno krvi, ki se nabere zlasti ob trebušni kožici.
Bolezen radeCica ima torej ime po zaiudeli koži ; po svojem bitstvu pa je prav za prav vnetje pljuč in črev in zavoljo glivic nalezljiva ali kužna ter se nahaja Eamo pri prešičih. S človeškim še nom ni torej Čisto nič v zvezi.
Zdravijo to bolezen največ le z domačimi zdravili, kajti pravilna pomoč se malokdaj vporabi; živinozdravnik pride navadno prepozno in najde že crkajoče ali pocrkane živali.
Od domačih zdravil so obveljala ta, da se je telo polilo ^íírzlo vodo in potlej žival drgnila, da se je argaila tndi z jesihom ali da je dihala jesihove pare.
V žačetku bolezni je áobro; aVo br zbolelemu živinčetu kri pr^i^a, se tako zgodi, đa se »1« ž le odpró z od^îi^kanjcirr, knea n=eg ali repa.
Sladkega aH kislega mleka naj se pa toliko dá živali, kolikor ga le more prenašati.
Daljno notranje zdravljenje je mogoče pa le pod vodstvom strokovnjaka, kajti edino le tekoča zdravila je mogoče dajati in še ta le s silo. Ako ae napačno vlije zdravilo, pride lahko v sapnik, kar žival tako vznemiri, jej več škoduje kakor koristi. Veliko imenitnejše od zdravljenja je, da se bolezen ubrani s previdnim ravnanjem in da se izvršuje, kar je zapovedano.
Previdnost zahteva, da se naredé novi svinjski hlevi veliki in prostorni, da se lehko Čistijo iu suSé. Zidani hlevi so najboljši, v njih pa tla kamenena ali iz asfalta ali pa iz cementa.
Navadno so svinjski hlevi leseni in postavljeni nad gnojnimi lužami ali gnojiščem, kakor stavbe na koléh. Gnojnica oe more odtekati in namaka zemljo pod njo. Ti hlevi so zavoljo tega Škodljivi, ker so svinje primorane, dihati pline (sapo), ki ae delajo iz gnojnice. Take slabe sape vzdigujejo se zlasti po leti in kužijo zrak. Na čistost korit naj se zrairom pazi. Treba jih je večkrat z vrelo vodo ali Ingom izpirati in iz-čistiti. Ostanki krme naj se pri vsakem novem pokladanju odstranijo ; kajti ti najrajše posrkajo v zraku plavajoče kužne kali, ki se združijo k Živalskim telesom. Pa tudi ostanki pokvarijo novo krmo, ker so zrí^cIÍ kirati se. Ravno tako morajo bití tla v svinjskih hlevih in nastelj vedno suba in Čista.
V poletnih mesecih je treba prešiče yečkrat K mrzlo vođo polivati ali pa jih kopati. Prosto gibanje je živalim tudi koristno ; zato naj bode pri Tsakem hlevu prostor, kamor je mogoče živaU spuščati, da malo letajo.
Če je že bolezen v kakoŠnem kraju ali njegovi bližini, mora se posebno na tanko po navedenih pravilih ravnati; treba je svinje pri doma imeti in braniti, da tuji ljudje zlasti ík okuženih hiš blizo ne pridejo. Kavno tako je treba posle svariti, da ne občujejo z ljudmi okuženih hiš in da ne gredó k takim domom.
Pravila, kako uničiti to bolezen, so t postavi cd 10. aprila 1885 (državni zakonik št. 54 odstavek B) 8 tem dostavkom priobčena, da z& ta slučaj veljajo tudi določila postave od 29. febr. 1880 (državni zakonik št. 35) in izpeljavna naredba tega zakona od 12. aprila 1880 (državni zakonik št. 36) in kazenska določila postave od 24. maja 1882 (drž. zak. št. 51).
Kratki pogled na vsa navedena postavna določila nam kaže, da morajo naznaniti to bolezen posestniki, nadzorniki živali, občinski predstojniki, živinozdravniki, ogledovalci živine in mesa in ko-njederci, kakor hitro kaj o njej Čujejo. Sicer pa ima slehrni pravico, bolezen naznaniti.
Ako se bolezen posamezno prikaže, imajo občinski predstojniki dolžnost, postavne korake ukreniti; če se pa zeló širi bolezen, imajo politi-žke oblasti ukreniti, da uradni živinozdravnik stori potrebne korake zoper kugo.
Prešiči z rudeiico se morejo od zdravih ločiti in posebni strežaji morajo jih s posebnimi posodami krmiti. Okuženi hlevi se morajo zapreti, in skupna paSa tudi na videz zdravih prešičev prepovedati.
Zdravi prešiči se smejo v okuženih hišah zaklati le pod nadzorstvom mesogleda. Ako na zaklanem živinčetu na notranjih delih ni zapaziti premembe in ako se spozna, da je meso vžitno; sme se to meso le v okuženem kraju porabiti pod tem pogojem, da se pod nadzorstvom občinskega predstojnika koj po klanji razpostavi v visoko vročino ali pa nasoli. Porabiti ali oddajati tako meso za denar ali zastonj je prepovedano. Čreva takih živali, potem trupla crknjenih ali zaklanih prešičev, ki so imeli rudečico, treba je zakopati v globokih jamah, katere se ne smejo odpirati. Ako je treba take crknjene prešiče prepeljati kam, morajo se politi B karbolno kislino ali z živim apnom ali pepelom potresti.
Okužene hleve in atajališča teh živali in pri njih rabljeno orodje je treba očistiti in razkužiti. Hlevi se tako anažijo, da se lesene stene in lesene reči v hlevu obtešejo in z vročim Ingom polijo ter obdrgnejo in naposled pobelijo z apnom, ka-teremn se pridene lahko malo karbohe kisline.
Hazpokline v lesu naj se zadelajo z apnom, ali a cementom. Pokvarjeni leseni deli, ki se dajd očistiti, naj se sežgó. Gnoj, ki je pod hlevom, in zemlja, kolikor jo je od gnojnice premočene, naj se odpravita in globoko zakopljeta. Zemlja okoli hlevov naj se odpraska, nadomesti z novo in zlasti ona v hlevih dobro poteptá.
Pri zidanih hlevih zadostuje, da se stene odrgnejo in poparijo, tla očistijo in stene z nova pobelijo. Na enak način naj se snaži tuđi orodje, ki se je rabiîo.
Tudi obleka strežajev naj se v vodi ali lugu kuha, da se razkuži. Med soaženjena morajo biti prešifi seveda v drugih hlevih dobro zaprti.
Pred snaženjem naj se gnoj in tla v hleva poškropijo s karbolno kislino in potresejo z živim apnom. Poldrugi liter surove karbolne kisline se računi na škaf tople vode. Zaprti hlevi naj se še pokadé s klorovimi ali žveplenimi parami.
Še na dve veliki napaki moramo opozoriti, ker se po njih bolezen še dalje širi.
Ako so kmetu prešiči večkrat pocrkali, sprevidi naposled, da ima opraviti z nevidnim sovražnikom, katerega ima dostikrat za copernika, čarovnika. Zato prestavi svoj leseni hlev na drago mesto, a ne osnaži lesenih sten, s katerimi vred prenese tudi kužno tvarino, ki terja novih žrtev.
Na coprnijo mislijo večkrat še pametni kmetje. In če so našli v kotu hleva kakošne kosti, cape ali celó kakošne lase, potlej se še posebao radi poprimejo prazne vere, katere jim ne more nihče odvzeti.
Druga napaka izvira iz varčnosti. Odstranjeni les okuženih hlevov suši se po dvoriščih. Toda tak les ali gnoj je vzrok le novih nesreč.
Čim hitrejše in temeljitejše se pač snažijo hlevi in vse drugo, tem preje je vspeha pričakovati.
In ako se hoČe v resnici bolezen zatreti, treba se odvaditi, bolezni zakrivati in vse potlačiti. Gosposka mora marveč o vsakem slučaju vedeti, da bode v stanu, kmetu blago varovati po svojih naredbah. Le z zjedinjenimi močmi pri uničevanji tega sovražnika je mogoče prihraniti marsikateremu posestniku prelivanje bridkih solzá.
Poslovenil —1.
Koliko izda pravo pleme.
Po Dolenjskem je čuda malo lepe goveje živine. Posebno pri manjših kmetovalcih je ni iskati. Od kod pride to? Odtod, ker je domače pleme že po svoji naravi majhne postave in večinoma slabo krmljeno, že celo v zimskem času. Najpo-glavitnejŠi vzrok velikemu pomanjkanju lepe goveje živine je pa gotovo ta, ker je kaj malo lepih dobrih bikov v deželi, kateri bi domače plôrae po-žlahtnili Lepe bike imajo sem ter ije le vele-
posestniki, kateri jih pa spaSčajo le za visoko céDO. Kmetski biki so navadijo majhni nezDatni. Pa vendar pride dosti krav na enega, kajti po céni jih spnšfajo in — lahki bo, kar skoraj mora biti za majhne krave. In tako ne more đrngaČe biti, kskor da je goveja živina majhna, lahka.
Koliko da izda pa pravo pleme bika, kateri se vporablja za požlahtnitev domačega plemena, potáže naj sledeči slučaj. Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šoie na Grmu je nakupilo Itta 1886 in deloma 1887. nekoliko kolikor mogoče lepih krav od domaČih posestnikov. Ddkler ni ëoIb svojega lastnega bika imela, pripuščale BO se krave pri bikih sosednih veleposestnikov. Teleta so se tehtala precej po poroda, in le Ěkoda je da se ni tťža v rodovni knjigi 2api-sovata. Zapisovala se je pa teža po štiri tedne starih telet tehtanih pred ko so se mesarju dala. In iz tfh zapiskov posnamemo sledeče :
Tele krave Krke tehtalo je 37 dni staro 50 kilogramov žive teže. Tele krave Drave tehtalo je 28 dni staro 62 kilogramov. No letos storili ste obedve ti kravi toda oplođeni že z domačim (Ěolskim) bikom Čiste Svicske krvi. Bik se je kupil od oskrhnižtva veleposestva grofa Edvarda Palflfy-a v Bevkovi na Hrvatskem za 125 gl. Tele Krke (junČek) tehtalo je precej po porodu 52 kilogramov, tele Drave (juničica) pa tadi precej po poroda 53 kilogramov. Torej je tehtalo letoĚnje tele prve krave brž po porodu 2 kilogr, več, kakor ono leta 1887 čez 37 dni. In letošnje tele druge krave je tehtalo precej po porodu pa le 9 kilogramov manj kakor ono leto 1887 Čez 28 dni. Tolik razloček torej v teži telet ene in iste krave pa po različnih bikih. Omeniti gre Ěe, da so teleta po švicskem biku posebno močna, osobito na nogah. Da morejo iz takih telet le močne velike krave, in močni veliki voli dorasti, razumi se pač samo o sebi. Posebno velja to gledé volov. Švicski voli so vsi jako močni, ker 80 kaj krepkega života posebno kaj debelih nog. Švicske krave so indi velike, prav dobro molzejo, posebno je pa njih mleko jako gosto mastno. Reči se mora, da je Tpeljava švicskega plemena na Dolenjskem prava, in le želeti je, da bi se kmetovalci Švicskega bika na Grmu bolj posluževali, kakor so se ga do zdaj. (Spušča se po 40 kr.)
Na Grmu se je vpeljalo pa tudi novo pleme prešičev, namreč angleško takozvano jorkélrsko. To pleme razločuje se od starejšega angleškega sufolškega plemena v tem, da postanejo prešiči veliko večji, posebno ' M kakor sufolški, in da dosežejo jako veliko težo. Prešiči so beli, skoraj goli, DŠesa nosijo po konca. Dné 25. apr. 1887 rojena svinja tehtala je letos, ko sr^ zaklala^ 181 kilogramov prav čiste vage. K^-.ínj doseže domač prešič pri ednaki starosti tako težo? Kaj
pravo je torej tudi to, da se je na Grmu to novo prešičje pleme vpeljalo, kar naj bi si kmetovalci izkor isto vali. PrešiČja reja zadobiva od dné do dné večjo važnost, kdor si ne more torej čistega jorkširskega plemena pridobiti, naj pa vsaj domače s tem križa, za kar je doma lepa priložnost. —c.
Skrb za bolnite.
(Beseda n.B6im gospcidlrijam.)
V zimskem časa radi ljudje bolehajo. Zato bode primerno, da „Dol. Nov." tadi bolnikom t korist besedo spregovoré.
Ali si res vrla in blaga gospodinja, to se pokaže najbolje pri tvojem ravnanji z bolniki. Ta tvoja naloga je neizmerno važna; kajti novi Kdravniki trdijo, da natančna in marljiva postrežba zoper bolezen navadno več opravi, kot vsa zdravila.
Prva tvoja naloga je tedaj, zdravnika poklicati brž, ko ne moreš več razsoditi, kaj je bolnika. Na primer, dokler veš, da je tvoj sia pre-klučal, ker je sinoči preveč jedel — ni še treba iti po zdravnika. Če pa ima človek vročo glavo, ali če noče jesti, če ga moči zapuščajo itd., takrat ne boš mogla sama spoznati, od kod je bolezen. Takrat pa je treba zdravnika; ne maraj za par goldinarjev. Od začetka se dá odpraviti z malimi stroški marsikatera bolezen, ki se po nemarnosti razvije do hode bolezni, ali se konča s prerano smrtjo. Kolika zguba potem memo majhnih stroškov od začetka!
Nikoli pa ne hodi k mazaČem, možkim ali ženskim. Laž je, da večkrat mazači vedó za skrivna zdravila. Karkoli se je dalo dosehmal zvedeti o naravnih močeh, o zdravilni moči ka-koŠne trave ali zeti, ali živalske, ali rudne snovi, vse to je zvedela prava znanost. Sto in sto let se je zapisovalo, kar so zvedeli učeni in pametni ljudje o zdravilstvu, in po več let ae je ačil zdravnik tega, kar se je po mnogih skušnjah potrdilo za zanesljivo zdravilo. Mazač pa hoče vse to tudi vedeti, on pravi, da je enoliko skusil? To nikoli ne more biti. Nekaj je morebiti zvedel od starih bab, nekaj laži še sam prideva. Navadno svinjsko salo ti bode prodajal za medvedjo, ali Bog ve čegavo; nčil te bode morebiti celo nekaj besedi, ki bi imele čarobno moč, in kar je več takih vraž. Navadno ti bode bolnika shujšal, ne pa ozdravil. Druga tvoja naloga pa je, da se natančno ravnaš po zdravnikovih zapovedih. Kea da je zdravnik zmoti podvržen — ti se pa Še lože motiš v zadevah bolezni. Ako se že mora škoda zgoditi po zmoti, boljše je, da se zgodi po zdravnikovi nego po tvoji; vest ti bode ostala mirna, ker si spolnila svojo dolžnost, če pa je sila res velika, povprašaj še drugega zdravnika —
Tfiodar SToj sklep poprej razodeni STojemu ua-Tadneniii zdravniku, da ga ne žaliá.
Tukaj moram pristaviti, da se brez mnogoletne Bkušinje zdravnik ne more Izuriti. Zatorej tudi rajši zaupam izurjenemu pađarju, nego mlademu doktorju.
če pa hočeš zvesta pomočnica biti zdravniku, trťba je pogosto na uro gledati, in dvojno kuhati. I^atanjko ob določenem času mora bolnik povžiti zdravilo, in zlaati pri deci ne smeš se dati pretvoriti v tej zadevi, ako je zdravilo grenko. Doter pripomoček je tale: Dva morata vlivati zdravilo takemu bolniku, ki ae brani. Jeden mu drži gjavo, da se ne premakne, in roke; drugi mu pa z jedno roko atiska nosnice, da ne dobi sape skoz nos ; tedaj mora bolnik usta odpreti, in če mu bos z drugo roko vlila zdravilo v usta (glava bolnikova mora ležati), tedaj bo kmalu pogoltnil zdra-ijilo, ker mu sapo ovira. *)
Kuhati moraš po zdravnikovi zapovedi za bolnika, in ne smeš mu dajati take jedi, zastran ktere nisi posebej vprašala zdravnika. Mar-Biktera bolezen, — malo da ne ozdravljena — obrnila se je zopet na slabo, in zdravnik si je glavo belil — zakaj? Nevedoč namreč, kaj je dala kuharica bolniku požreti. Tukaj se sme reči „požreti", kajti človek v bolenju jè brez premisleka in je bolj podoben brezpametni stvari, kakor človeku. Tretjič pa moraš biti bolniku vedno blaga in potrpežljiva strežnica. JSe daj mu slišati žal — besede; pretrpi jo, če jo moraš sama slišati od bolnika. Skrbi mu za vsakoršuo polajšavo, prestiljaj posteljo po večkrat u& dan ; glej, da imaš vedno vode pri roki ; mudi se Često pri njem in izgovarjaj mu otožne misli, vendar tako, da mu ne boš nadležna. Mir, blagi mir, je navadno največja potreba zd. bolnika. Zatorej odpravi deco iz bolnikove sobe, in skrbi, da ne bode prav uiČ nepotrebnega hrupa in šundra po hiši. Mimo bolnika se mora po prstih stopati. Spanja mu ne smeš motiti, razun če mora jemati zdravilo. Po nobeni ceni pa ne smeš bolniku skrbi delati. Ne vprašaj ga, kedaj naj gredó hlapci orat iu drv sekat, nego sama to določuj. Ne pusti preveč nadležnih obiskovalcev k bolniku, zlasti takih ue, kteri s prvo besedo izrečejo, da se Čudijo slabemu licu bolnikovemu. Kaj tacega se bolniku ne sme povedati, temveč tolažiti ga je treba, upanje v njem vzbujati. Da se zagotovi bolniku mir, imej ga T odstranjeni izbi.
Dolg čas je pri bolnikovi postelji, dolg čas tebi, najbolj pa njemu. Zatorej tudi glej, da ae mu bode včasih kaj čitalo, ali daj samemu kaj čitati.
Iz knjige „Nauk o gospodinjstvu".
*) To je aVielikaT'' in ni la stoletje. Starec.
Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu?
Veliko občin in društev po Slovenskem odlikuje znanega domoljuba Gorupa v Eeki, ki je daroval velike svota za Šolske namene Ljubljančanov in za slo7en3ke dijake.
V Trat se je z žalostnim in potrtim srcem povrnilo veliko Slovencev, ki so bili šli v puste kraje brazitijanske v južuej Ameriki nove domo-viue iskat — pa je niso našli.
M'^seca januarja sta zborovala Č98ki iu ga-liški deželni zbor. Oïhî so v svojem zboru, kamor oudotui Nemci nočejo priti, izjavili, da bi se radi spravili 3 posledujim. Slovaa je vselej bil in bo dober.
Državni zbor otvoril se je 30 m. m. Čaka ga veliko dela. Proračun mu bode gotovo zopet vzel preveč časa.
Z Ogri nas Avstrijce veže skupen vladar, skupna vojaka in — skupni dolgovi. Ogri se posvetujejo zdaj o novem vojaškem zakonu, katerega smo pri nas že vaprejeli. Pri tem posvetovanji bi radi Madžiri željo izrasili — pa si ne upajo Še — da bi Še svojo vojsko dobili. No če bi se to kdaj zgodilo, potem gre staroslavna Avstrija na kose. Naj ima vsak narod avoje šole, svoj jezik v svojih pisarnah, v svoji cerkvi; a vojska naj bode le ena, trdna, složna in hrabra! Kam merijo nekateri Madžari, se vidi iz tega, da je pisal ravno zadnje dni veliki madžarski preku-cuh iz 48. leta Košut — da morajo Madžari gledati na to, da ddbé svojo vojsko.
Na Hrvatskem, kjer ae godi enako kakor na Ograkem, večkrat kakoSaa sleparija in goljufija, dognalo se je, da je sata podžupan zagrebški Kalabar goljufil blizo 50 tisoč gtd. Ko so ga hoteli zagrabiti, se je ustrelil. Grozui ljudje !
Avstrija, ki se je bila zvezala z Nemčijo, približuje se zopet Rusiji, in ta se tudi k nam zopet bolj pomika, kar bode pač z veseljem pozdravil vsak domoljuben Slovan. Desetkrat toliko smemo zaupati Ilusom, ki nas še nikoli niso tepli, kakor pruskim Nemcem, ki so nam dajali udarca v vojski pri vsacej priliki. Lisjak se ne poboljša.
Kaj ]e novega po širokem svetu?
Na Nemškem se nič posebno ne hvalijo veS. Stare glave so opešale, ne gre jim nič kaj po volji. Starega Bismarka peče, ko se je bil Rusom zameril in ko se je zvedelo, da je bil ranjki cesar Friderik, sin starega Viljema, drugih misli kakor on. Tudi z nemškimi naselbinami v Afriki in drugod ne gre po godu.
Srbi bi radi imeli ministre iz veČine sedanje narodne skupščine, a kralj Milan se obotavlja^ da bi jim vstregel.
Na Bolgarskem so nastale razprtije med ondotaimi cerkvenimi zastopaiki, ki sa praroalaF-ûe t j. razkolae vere, in vladi) ter knezom Ferdinandom aamim, ki je katoliške vere.
Naznanja se, da bodo SV- O&e imenovali 11. februparja nekaj novih kardinalov.
Francozi bi radi svojo vojsko na 3 mili-joue vojakov pomnožili.
Na Francoskem v Parizu je zmagal zadnjo nedeljo pri voLtvi general BnlanŽé z večino 81,550 glasov. Ta mož sicer nikakor ni po volji vsem njegovim volilcem — ali volili so ga, ker prjlíijíi sedanjo vlado, sedanjo spaSeno republiko, ieŠ, vsaj drugače mora biti, naj se zasnče tako ali tako
Severni Američani v Zjediajenih državah Bo Še laui Eikleuili, da se bodo novih naseljencev branili. Letos bodo še ostrejši postavo skovali, tako, da bode revežem, hudodálnikom in roparjem kar prepovedan vstop v njih državo. Šla bode torej povsodi trda za vsakdanji kruh
Piše se nam;
Iz Novega Mesta. Kakor se čnje, bodo februrarja pri nag obČmake volitve. Da je to važno za mesto, vć pa5 vsakdo. Zato bi opozorili someščane, naj ae vendar kaj ganejo ter pogovoré, katere može bodo volili. Mížjé, ki so vaSega zaupanja vredoi, morajo biti vrii domorodi, ki bo prijazni z vsacim, s komur imajo opraviti, ki ne iščejo svoje sreSe — ampak korist mesta.
Tudi pri nag so se prikazale osepnice, ali kozé. Djsíej bajè še le pri štirih osebah. Umrl za njimi Še ni nihče. Upajmo, da se ta grozna bolezen ne bod« dalje šinla. Zato ravnajte pametno, kakor so vam zadnjič svetovale Novice, ter vam ukazuje gosposka.
Iz Črnomlja 20, jau. — Z veseljem smo sprejeli šestero knjig „družbe sv. Mohofja" , ki zadržavajo mnogo lepega berila, s katerim si za-moremo dolge zimske večere prikratiti in ae mar-Bikaj dobrega in lepega naučiti NaSa fara je minulo leto Stela 114 udov čast. družbe; in če bode berilo še nadalje tako zanimivo kakor letošnjih knjig, bode se pač brez dvoma število udov Že množilo. Od koledarja poiSenŠi pa do Staré-tove zgodovine in Tavčar-jevega pravnika so nam Tse kajige po vsebini, izpeljavi in jedrnatem lepem slovenskem jeziku prav vaeô. Predali ,Dol. Nov." M bili preozki, da bi vsako knjigo pojedince vsaj površno presodili, zato dosti o tem in hvala si. družbi za trud, da nam toliko lepih knjig za nizko ceno podava.
y našem kraju so se pokazale minulo leto pa tudi nastopno hude bolezni: davica, rdečica itd., ki so pokosile več odraščenih ljudi posebno pa
dosti otrok. Zdaj pa se koze bližajo in Bog vedi, koliko nesreče bodo zopet one provzročile? Ne zadosti, da nas hudo tlačijo slabe letine, nas moré Še hudobne holezai. Bog odvrni od nas hudo šibo!
Mflogi „Američani" ae domov vračajo, baje, da ni zaslužka, dosti pa vendar-le pred strahom, da jih v rudnikih smrt ne zateče; veČ slučajev j« namreč znanih, da so naši zemljak! globoko pod zemljo nalii smrt. Zato se marsikateri povrne in mu bo ljubše obdelovati tukaj zemljo na površju kakor pa v Ameriki v strašni globočini. Če ravno dva taisto storita, je vender le konec navadao različen : nekateri so srečni bili in si s zaslužkom iz Amerike tukaj dolgove poplačali in še jim je denarja preostalo; drugi so pa s potovanjem v Ameriko zapravili še ono, kar so poprej imeli in so se vrnili s praznimi rokami v Evropo.
Slednjič še opomnimo, da se Je letos ob novem letu tukaj od veČ strani slišalo, da bi koristno bilo, če bi se „Dol. Nov.® v tednik spremenile, dasi tudi bi naročnina na dva ali tri forinte poskočila. V gmotnem obziru ne bi morebiti bilo zguhe, samo v dulevnem pogledu bi moralo več sotrudnikov priskočiti : bi zopet bil napredek sta nekoliko korakov veči. Občno se namrei sliši govoriti, da so „Dol. Nov." vendar le ^naie".	Janez Lovrin.
(Mi smo preprečani, da doslej je popolnoma dovolj, da se „Dol. Nov." prikažejo vsake 14 dni enkrat. Nekteri naši bralci nimajo časa veliko brati — jako veliko pa jih je, ki ne bi mogli plačati više naročnine — in bralo bi se morda mmj, kakor doslej. Vredništvo).
DomaČe vesti.
(Prememhe pri uradnikih.) G. Perko, c. kr. okrajni sodnik v Žužemberku, gre v Šmarje na Štajersko. Q. Bobek je prišel kot dřívkarski praktikant v Krško. Gosp. Schivitz pl, Schivitzhofen postal je c. kr. vladni koncipist. ~ Glosp. Franc PleniČar gre v Tržič kot c. kr. Bodn. kancelist.
(Premembe pri Č. duhovščini.) Č. g. Peh ani je prišel iz Metlike za kaplana kav. Križu pri Kostanjevici.
(Premembe pri učiteljatvu.) Gospa Kalin je postala učiteljica v Kostanjevici. Gospodična Klarici gro iz Mirne peči za učiteljico v Žužemberk.
(Vodnikova svečanost) v Novem mestu bo zaradi smrti našega prestolonaslednika odložena, — Tako menda tndi po druzih bralnih društvih.
(C. kr. okrajni šolski sveti) so na novo sestavljeni : Črnomelj: zastopnika učiteljstva gg. : Rupnik in Šetina; zastopnika deželnega od-
bora gg. : Eapljen, Dovgan; zastopnik cerkve i. g. Áleě. Kočevje : zast. dež. odb. : Pakiž, Hofmanu ; cerkve : dekan Kele. Krško : zast. dež. cdb. : Dr. Mencinger, Pfeifer; cerkve: Dr. Str-benec; Litija: zast. dež. odb.: Svetec, Žnpnik Jaklič ; cerkve : dekan Kns. Novomesto : zast. dež. odb.: Bodnik Golja, profesor dr. Marinko; cerkve: prolt Urh. — Naj delujejo na korist Šole, pa naj ursdnjejo v slovenskem jezika.
(V Žužembeikn je za župsna izvoljen g08p, Fr. Valant.
(O sepni ce) ae širijo tudi po metliškem in trebanj&kem okraju.
(Radi koz ali osepnic) je v krškem okraju zapitih 11 gol, v litijskem 6. Iz tega vzroka so semnji prve dni februarja prepovedani v KrĚkem, Št. Jarnejo in Topolovcu pri BoĚtanjn,
( V Ribnico) je doĚel g. Frid. Braun, ces. kralj, potovalni uKtelj v nančnem ministerstvu, strokovnjak v rezbariji in struženji. Poslan je, da Be tu na lici mesta prepriča o sedanjem stanji tokajënih domačih industrij, reSetarije in lončarije ter da bode pozneje stavil primerne nasvete, kako bi se dali ti stroki povzdigniti.
(Ameriško trtnico) pri Črnomlji namerava napraviti c. kr. poljedelsko ministerstvo. Trtnousni komisar Reichel je že ogledal ponujeno zemljiSče na posestvu g. Sladoviča v Loki ter ga baje priznal pripravnim. Pri Metliki in Semiči, kjer je bilo tudi ogledanib več prostorov, ni bilo najti pravega kraja za ameriško trtnico.
(Od Bv. Križa pri Litiji.) Ces. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu dovolilo je od 1. ja-Buvarja t. 1. vsakdanjo poštno zvezo iz Sv, Križa t Litijo.
(V odbor Metliške Čitalnice) voljen je predsednikom g. F. Gustin; tajnikom gosp. F. Gregoračj blagajnikom g. F. Wacha; odbornikom gg.: Anton Burger, A. Navratil, J. Pavlid in F. Štajer.
(Vodnikovo svečanost) prirfdi narodna žitalnica Novomeška in Dol. pevsko društvo Gvojim društvenikom dne 2, febr. 1889 v prostorih Narodnega doma. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
(Okrajna posojilnica) v Krškem ima v nedeljo, 17, febr. ob 10. ari dopoldne v on-dotnem Šolskem poslopji občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. nagovor ravnatelja, 2. račun za 1. 1888, 3. izključba nekaterih udov, 4. volitev načelstva, 5, volitev nadzornikov, 6. nasveti.
(Metliška Čitalnica) priredi v tem predpuetu sledeče veselice; 20. januvarja: ples. 3. febrnvarja: Vodnikova svečanost: 1. Kitica Vodnikovih pesni; igra mestna godba. 2. Slavnostni govor, 3. Petje. 4. Ples. 17. feb.: ples in petje. 3. marcija: Maskerada. Maske bo vstop-
nine proste; nemaskirani udeleženci plačajo 30 kr. vstopnine. 5. marcija: Finale. Začetek vselej ob 8. uri.
(f Umrli.) 15. pr. m. zjutraj ob 10. uri umrl je sv. Duski župnik č, g. Joaip Merjašič za oeepnicami. (Porodil se je 22. marcija 1849. 1. v Smledniku na Gorenjskem — tedaj je bil v najboljši možki dobi.) Bil je vzgleden in blag duhovnik, jako priljubljen pri svojih faranih, vnet narodnjak in iskren prijatelj domačemu petju. Bolezen je že imel, pa je vendar še Šel obhajat. Domu se pa že ni mogel eam povrniti. — Pri Stari Cerkvi na Kočevskem je pa umrl č. gosp. Peter Teran, župnik v 68. letu dobe svoje. Družbi sv. Cirila in Metoda je zapustil 100 gold. Slava mu! — V Zagrebu pa je umrl ondotni posestnik, poštar, podjetnik in tovarnar v Zagrebu, Matija Tassotti.
(t Umrl) je preč. g. Žapnik Andrfj Pogo-relec v Kolovratu, star še le 50 let; in v Velikem Gabru pri Št. Vidu preteklo nedeljo umirovljen župnik g. Janez Pečar v 81. letu dobe svoje.
(Zmrznil) je blizo Krškega človek z imenom Jakob Mahorčič. Tisti dan ni bil ztló mraz, mož se ga je morebiti casrkal, pa je pod milim nebom zadremal — za zmirom.
(V Novem mestu) bilo je preteklo leto 8 parov poročenih, 35 otrok rojenih in sicer: 16 dečkov in 20 deklic, 1 otrok je nezakonski ; umrlo je 56 oseb in sicer: 29 možkega in 27 ženskega spola.
(Za L letno zasedanje porotnih razprav v Eudolfovem), ki se prične 11, feb. t. 1,, izžrebani so následní gg. glavni porotniki : Nemanič Martin, pos. iz Želebej ; Ogolin Janez, pos. iz Hriba pri Cerovcu; Bajuk Jos., trg. iz Črnomlja; ' Markelj Jos,, mlinar iz Tenaence; Furlan Franc, pos. iz Metlike; Zupančič Janez, pos. iz Luže; Stariha Jak., pos. in Slobcdnik Jos., pos. iz Metlike; Dr. Mencinger Jan., advokat iz Krškega; Brinskele Jan., pos. iz Občice; Drobnič Jurij, pos. in obč. predst. izSoderŠice; Kamin Jan., pos. iz ' Dolenje vasi; SkoČir Jan,, pos. iz Prapreč; Gre-gorič Franc, pos. iz Krškega; Pečauer Jan., pos. ; iz Poljane; Stonič Andrej, gostiln, iz Črnomlja; ; Prosenik Ant., pos. in trgov, iz Metlike; Jonke Fraiic, poa. in trgov, iz Kočevja; Stritar Andr., j pos. iz Sv. Križa; Kupljen Ant., c. kr. notar iz ' Črnomlja; Bukovec Janez, poa. iz Mrzle Luže; ! Strucelj Štefan, pos. iz Telečji vrha; JutraS Jan., pos. iz Pristave; Mišica Job., pos. iz Kočevja; Levičar Job., pos. iz Gunte; Bučar Ant., pos. iz Petruške vasi; Kline Franc, pos. iz Gor. Polja; Erker Mat., pos. iz Črmošnic; Zupančič Janez, pos. iz Jezera; Perko Franc, pos, iz Ambrusa; Matkovič Jare, pos. iz Tanče Gore; Tomšič Em.,
po3. iz Trebnjega; Smuk Mat,, pos. iz Tnševega dola; Bevc Alois, pos. iz Pečice; Kom Jan., pos. in obé. predst. iz Planin; Gnidovc Jos., pos. iz Vel. Lipovca. — Nadomestni porotniki: Tanđler Frid., knjigotržec, Poljanec Jan, C, kr. gimn. profesor, Virant Anton, trgovec, Ku3 Anton, poB. in gostiln,, Murgelj Fratic, pos. in kolar h Novega Metta; Windischer Ant., poa. in mesar iz Kanđije ; Margheri Albin grot, graščak iz OtoČec; Vidmar Fj-anc, pos. iz Dolenje vasi; Blažii Jan., po3. iz Sevnega.
(„Dnhovni Pastir") v Ljubljani je pri-řel 6. letnik. List izhaja enkrat na mesec na 4 polab; prinaša izdelane pridige, osnove za nedelje in praznike celega leta. Ddlje ima tudi pri-lofinoatne govore, različna izvrstna bomiletična zrna in slednjič priloge. List je v S7ojej stroki res izvrsten. Poznamo podobae Hate — v druzih jezikih slovanskih in neslovanskih — pa nam se zdi, da jih nas domač liât presega. Pridige so mične v gladko tekočem lahko umljivem jeziku, osnove jedrnate in priloge — no te pa presegajo vse. Gasp, prof, Zupančič je podal v njih jako marljivo sostavljeao „Pedagogiko" kakoršno zahteva pamet in pa sv. vera. G. dr. Lampe spisuje „apologetične pogovore", v kojih je izvrstno načrtal različne dokaze gledé človeške duSe — a sedaj nam piâe modro3lovsko izobraženi gospod „o najviSem bitjn — o Bogu", temeljito razpravo. Toplo priporočamo list v. č. gg. duhovnom, gledé razgovorov pa želimo, da bi priSli v roka tudi našim izobraženim neduhovnom — zlasti njim, kojim uhaja ali pa jim je uže n^lo krščansko prepričanje.
Listnica uredništtra.
J. M. \ ItaiieSah: VaSe^a diplaa na moremo sprejeti. Re£ je prevei^, oaebna; mi pa îaliti nikogar nočemo. Tuđi to-litev ostane, kakorána je — naj bi mi Še toliko o njej pisali. Bodite drugić 6olj oprezni 1
Primož Peterlin sv. Lenart, IrSn Kanaaer Pftlom, HihUel Aneeo KrSko, Ëdaird Piemk SoTamesto, Hartia Jeretin, Dr. Babnik in J. Joako Litija, M. Paki6 ámartao, A.aton Bartel Ljubljana, Y. Preroo Kranj, Ljuderit Spilar St. Petar na KraRit, Neimenovan Dolenji Logatec, Frnajo Harn in Neimenovan» Zagreb, Dr. Pučko in Dr. Kersnik Keréko. — Po 50 kr. : Alfonz MejaS Koierje, Karoï Karie Trst, SL Bralno drnBtvo pMir* St Foter na Krasu, Josip Perko Parje na !4'otratij jkem, Martin Petri6 Dolenji Logatec, J. Benigar in Dr. Calůstin Zagreb, Josip Boilaj Kr^ko, Tarokisti pri „Sjlnen" r Norem maatn. — Og.: Joie Žibkar Eofterjo 40 kr., Andrej Ealan Trst in J. Oabrie ErSko po 30 kr,, Tarokisti t kararni ,Schmidt< v Novem mestu 24 kr., Andrej Trampni Trst 20 kr., Neima-riovan t Novem mostn It kr. Skopaj 239 gtd. 94 kr.
Vsem gg. daroTalcom izreka tam potom srojo topio ítr odbor „Dolenjskega Sokola".
Zahvala.
Za milo sočutje ob dolgotrajnej bolezni in ob smrti uaaa oôpûzabljive soproga, oziroma matere iu hčere gospe
vane Kastelic prej oiožeiie Zurc,
izrekamo vsem prijateljem ia zoaneem, posebna preĚagtitim gg. kaaootkom ia preč, oo. fraoĚi-ěkaaom za daljni sprevod na Smihelsko pokopališče, si. meščanski godbi, p. t. darovalcem vencev, in vsema občinstvu toplo zahvalo, [iď]	Žalujoči zaostati.
Žitna cena v Novem Mestu 28. Januarja 1889.
Domaio psenioe mernik 1 gld. 95 kr., DebelaĎe (koraze) 1 gld. 45 kr., Sorlice 1 gtd. 60 kr., Rži 1 gld. 50 kr., JoĚmena 1 gld. 40 kr.. Ajde 1 gld. 26 kr., OvBa 60 kr.. Krompirja 85 kr.
Loterijske srečke. Gradec 19. janaarja 18 74 2 45 29 Trst 26. „	5 86 43 78 29
Za popravo hiše katol. družba rokodal. pomočnikov v Rudolfovem sa darovali:
Gg: A. Hi)5evar 3 gl.. Nik. Križaj 5 gl, Jon. JakliĚ 3 gl., Iga. Okorn 2 gl, J. Jeriič 3 gl, Pr. Kepic S gl., neki duhovnik 5 gl., Jak. Forenta 5 gl, Mih. Lartlžir 2 gl., Jan. Sajo-Tio 2 gl., iTarij Kozman 4 gl; neimenovAna SO gl
Za zastavo „Dol. Sokola'* so dg sedaj darovali:
Prenos iz IV, iskaza 205 gld. 81 kr, — Po 2 gld. gg.: St. Kos Topline, Neimenovan ámiirtno, Laka Svatec ia J, Na-bernife Litija, V. GlohoSnik in T. Majdiň Kranj. — Po i gld.
B
Zahvala.
Prevelike îalosti potrti, opuitili smo nar.naiiiti ialastno ve4t, d4 jo 21, januarja t. 1. naS gtiri leta stari sItjiîo
nor:8KRT
nmrl; in vendar tinm je doSlo toliko odkritosr&nih tolaiilnih dokazov, d^ nam v naSi bolesti ni «ogoËJ, Yseai dostïjno zahraiiti so. lírekujiíva toraj tam pitom ysem svojim IJnbljenim sorodnikom, prijateljem iu znaooom, kteri so se při tem tužaem dogodïa naji in najinega ljubljenega Norberta spomnili, (iTojo toplo, nrtjiskrenejio zah7alo,
Novomesto, SI, januarja lââS.
Oto in Hedytgi pl. Fraenzl-Vasteneck,
m
der mašina za cev are,
najnovejša vrste, dabra in samo pjl lata rabljena, ja na prodaj za 60 goldinarjev
[22-1]	M. Stupar, pek v Litiji.
Prodajalnica,
z mešanim blagom, dobro obiskovana, v prav obljnde-nem krajn oa Kranjskem, tik Želesniee, ee po vgodaib pogojih v najem dá. — Kje, pové vred. „Dol. Novie".	[178—31
tc^ Pri Otoški grajščiai je
par pitauih volov
tCjG" na prodaj.	[i9]
Občni zbor
prve dolepjske posojilnice, registriraDe zadrage z neomejenim
poroštvom T Metliki
izkli^a B tem
na 10. februarja 1889 dopoldne ob 9. uri v pisarno mestne
občine Metliška.
Dnevni red občnega zbora:
Í5. Predlog IjîÎBuce za Joto 1888. 6. Volitev raTnoteljstra in nađzorniStra. T. Predlogi druStvenikov.
1.	li^ftgoror ravnatelja.
2.	Porcřilo bi»gftjDÍka.
3.	Poročilo DHdzorBÍTCDegit odbora.
4.	Potrjenje rafitina la leto
Janez Kapello 1. r.

Bilanca
konec leta 1888 je sledeéa:
2 . .d .	Imetje	gold.		J I M	Dolgovi	gold.	kr.
1	Gotovire konec leta I088	BOT	2i !	1	.',31 d«leííev po 18 gold	9558	_
2	Posojilna poaeetva , . ,	67581	— ;	2	Rezervni fond . . , ,	2684	47
3	fť SOJ il na mon jica . . .	14.541C	— '	a	Hranilne vloge , , . ,	lfi86T8	OH
4	ZaoBt&le obretiti ....	628	31 i	!	Zal, 18^9 sprejute obresti	970	87
5	InventaT ......	; 0	— ;	5	Ćiiti dtibiček.....	2160	15
	Skupaj .	áUOól	âf>		Skupaj ,	21405)	55
RaTnateljstTO prve đoleijjske posojilnice t Metliki
dnfi 31. decembra 1888. Antun Prosenik 1 r.,	Ferdinand Salloker 1. r,	Janez Požek 1, t.,
blBgajnik.	rftTnfitelj.	koDtrolor.
Uopotd Gang] 1. r,	Franc Jutrai 1. r.,
odbornik,	odbornik.
Da je ta bilanT^a in res rainrt za teto 1888 reTÎdîrsn in da reBDiScri, kakor je sestavljen, tako tudi obstoji, potrjano nadzorniki:
Franc Furlan U r>,	tanez Kapelle ]. r,,	Leopold Flelschman 1. r.,
Anton Terèeli 1, r.,	Marko Peidlro 1. r.,
Franc Trampus 1. r,,	Franc Schonhrun 1. r.
Metlika, dné 19. januarja 1889.
Razglas!
Ker se oeepniee (koae) se vedno po naših krajih epidemiéno razBÎrjnjejo, je živinski somert| v Navein mestu (Hudolfovem) svečana t. I. iu ravno tako somnja v Žužemperku 3. svečana i I. in na Toplicah 28, sveÈana t. I. prepovedan.
BudoHovo, dnć 28. prosinca 1889. C. tr. yladnt srettiTalcc In «lirajni glavar; [18]	Ekel 1. r.
mr Vavpet, -WÊ
ktcri razume sadje- in vinorejo, govori slovenski, in samiikega stanu, se sprejme proti Jetni plad 120 gold, prosti hrani in HtanoTF.nju pri
grajščini na Raki.
[23]	(Pošta Raka im Dolenjskem.)
[14]
g 3
o
's 1 ti o
u >
o an
■a i
I
C8
M '
o
O U
o ft
£ è ■g
DC «■Ô O ^ Cl, C
«R
§	^
a	M
o	— «
tin o
 'S £
-ET
o s
.S 4
o <s>
a I-
S ^ -Íá «
II
S •
e í
M.2
M
a
OD
O
C»
O P A
es
u . XI
- S
Îïï M >
»o ea (»■ .2.E-2 O-CO o
m
O P)
-ZI
t» « g
H 13 [»
ai 'U (M ® tH >

o
05
A
s
** «
a a
tv to
ta fe
M
1X2 O
M
QQ
O
.ri *
l (4 ai
fil a <D "
>N .H.I
to £
a.
®
J
a
-S ^
Stí o
£ a
il-z > a
> Si	7
S	I
Ut ^	lA
o	'
ffl
>ir? C«
J >i .
fi'3
n
00
N
	d
"S* .M ca	0
q>	a
_E œ"	0
e. m >	»0
	
Yabilo.
PoBojilniea v Črnomlji, rag istro vana zadruga z ueomejeDO zavezo, ima svoj redni obĚai zbor dne
3, februarija t. I. ob 3. uri popaludne v posojilniíni gobi na giafnem trgu b, it, 11.
l!>tievni reci:	,
1.	Poroiila ravnatelja o stanji in delovanji posojilnice.
2.	Predlaganje računa ^a 1888 in sklepanje o razdelitvi ćistega dobička,
3.	Posamezni nasveti,
Vae društvonike k obilni vdeleŽitvi vljudno vabi {9—21__Načel stvo.
Dve od cesarskih Žrcbeev breji kobili (kostanjeve barve), 5 in O let stai-j, čez 16 pesti visokj, brez ma-dejEit stó u a prodaj; da^ti so pa tadi v »amen» za mlade konje v farovíu V Krhkem,	[l?—1]