PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
Abb postale I gruppo	L6D3 OU llF
Leto XXIV. Št. 111 (7004)
TRST, petek, 10. maja 1968
PO PRIHODU OBEH DELEGACIJ
Danes se v Parizu začnejo pripravljalni stiki med severnovietnamsko in ameriško delegacijo
Izjave voditeljev vietnamske in ameriške delegacije - Johnson je ponovil, da ZDA ne bodo «opustile svojih obveznosti - Nadaljujejo se boji v Sajgonu, kjer so nastali številni požari
Včeraj sta prispeli v Pariz delegaciji ZDA in Severnega Vietnama in danes bosta pričeli razgovore. Zdi se nam, kakor bi vse skupaj ne bilo res. zakaj ni Prav dolgo tega kar se nam je zares zdeilo nemogoče že samo Pomisliti na tako možnost. Stališči obeh strank sta si bili tako daleč drugo o drugega, da je bila bolj vidna volja, da se ohra-•i oddaljenost, kot pa da bi pri-*lo do zbližanja.
Mogoče bi bilo prenaivno vdajati se prenagljenemu optimizmu. In vendar si ne moremo zaj, da ne bi na današnji začetek razgovorv gledali z optimizmom. Ta optimizem je pravzaprav danes prekipevajoča želja akoraj vsega človeštva, ki mu je mir osnovna in obenem najviš-ja vrednota, tisto blaženo stanje, v katerem edinem je tudi *a človeštvo smisel življenja.
Še nikoli v zgodovini ni noten Pojem tako žgoče prodrl v zavest vseh ljudi na svetu kot Vietnam. Postal je sinonim strašne krivice in groznega trp-Ijenja nedolžnih ljudi. Obenem pa je postal svareč opomin, da Samo orožje ne more za vedno Pokoriti ljudstva, ki hoče biti Bvobcdno.
V tem trenutku se nam niti “e zdi primerno polemično nagajati očitke in ponavljati obrabe, ki smo jih v teh letih tolikokrat ponovili. Bilo bi, kakor da hočemo kvariti slovesno, Praznično vzdušje- Zares si nam-teč želimo, da bi mogli današnji dan prištevati med velike Praznike v zgodovini; da bi ga m?gli navajati kot dan, ki je Prinesel človeštvu veliko olaj-Sanje.
Res je, da bodo lahko današnjemu začetku sledila dolgotrajni* Pogajanja in da bo med tem ?®«om v Vietnamu še vedno tekla kri. želeli bi, da bi se na Pogajanjih čimprej dogovorili o prenehanju prelivanja kr-J m morije nedolžnih ljudi ki raJa že štiri leta in pod. Če pa Pomislimo, da je prišlo do da-^snj ega sestanka predstavni-ZDA in Severnega Vietna-jO* P° toliko letih, po toliko Orjth, po tolikem sovraštvu — S°tem smemo sklepati in upa-jj.’ Pa ta korak ne bi mogel, ne J smel biti napravljen zaman, j* so visoke mednarodne oseb-gOzti spet in spet poudarile in ^POzoriie, da je vse mogoče do-(j Cl s pogajanji, potem naj bo-a. tudi pogajanja, ki se bodo
začela, znanilec skoraj š-Jega miru v Vietnamu. Presta-i,Kga gorja ne bo mogoče več tesati, toda velika stvar bo In t PrePrečiti nadaljnje gorje, h! to človeštvo s trdnim zaupa-em pričakuje.
PARIZ, 9. — Severnovietnamska in ameriška delegacija sta prispeli danes v Pariz. Prvo vodi Xuan Tuy, drugo pa Averell Harriman. Prvi sestanek bo jutri popoldne v centru za mednarodne konference. Jutri zjutraj bosta voditelja delegacij odšla ločeno v zunanje ministrstvo na vljudnostni obisk zunanjemu ministru de Murvillu.
Ob prihodu na letališče Le Bour-get je voditelj severnovietnamske delegacije Xuan Tuy izjavil med drugim: «V imenu vlade Vietnamske demokratične republike smo prišli v Pariz na uradne razgovore s predstavniki ZDA, da z ameriško udeležbo določimo brezpogojno konec bombardiranja ir. vseh drugih ameriških vojnih dejanj proti Vietnamski demokratični republiki in da se nato pogovarjamo o drugih problemih, ki zadevajo obe strani, kar jasno izhaja iz izjave vlade Vietnamske demokratične republike z dne 3. aprila 1968 in izjave zunanjega ministra Vietnamske de mokraticne republike z dne 3. maja 1968.
Za pravično rešitev vietnamskega vprašanja je vlada Vietnamske demokratične republike sporočila svoje stališče v štirih točkah, juž-novietnamska narodnoosvobodilna fronta pa je predložila svoj politični program. Gre za razumne, logične in razsodne dokumente.*
Voditelj severnovietnamske dete gacije je obsodil ameriški napad in ugotovil, da je ameriška vlada poslala v Južni Vietnam nad 500.001/ vojakov ter nadaljuje bombardira nje Severnega Vietnama. Izjavil je nato, da so American utrpeli hude izgube, ker se vietnamsko ljudstvo odločno bori proti ameriškemu napadu
Na koncu je poudaril: «Kar se tiče Vietnamcev pr* teh uradnih razgovorih s predstavnikom ameriške vlade, bomo storili, kar bomo mogli, in bomo resno nastopali, da uresničimo želje vietnamskega ljudstva ter želje ameriškega ljudstva in vseh narodov sveta.*
Pred odhodom iz Washingtona je voditelj ameriške delegacije Harriman izjavil, da gre ameriška dele gadja v Pariz «v duhu upanja, iskrenosti :n dobre volje*. Pripomnil je: «če navdaja tudi drugo stran isti duh, bomo lahko napredovali k mirni rešitvi, kar ameriško ljudstvo upa.» Na koncu je
IIIIIIIIIIIIMIIIIIMIMIIIIIIIIMIIIIIMIIimilllllllimillllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIfllMMMIIIII
PODPISAN SPORAZUM
Pripravljanje dokumentacije za cesto Trst-Reka-Zagreb
REKA, 9. — Na Reki so včeraj podpisali sporazum, s katerim so se ustanovitelji konzorcija za zgraditev avtomobilske ceste Trst ■ Reka . Zagreb obvezali, da se bodo potrudili, da s skupnim sodelovanjem, do konca leta pripravijo vso tehnično in gospodarsko dokumentacijo za zgraditev ceste.
Skupno se bodo tudi trudili, da se zagotovi potrebna materialna podlaga za zainteresirani domači in tuji kapital pri financiranju graditve modernih prometnih zvez, s katerimi bo Zagreb povezan z dvema največjima jadranskima lukama.
Sklep o ustanovitvi konzorcija je bil sprejet na skupnem sestanku zainteresiranih družbeno političnih in gospodarskih organizacij z Reke in iz Zagreba. Ta sklep so sprejele mestna skupščina Zagreba in skupščina reške občine. Gospodarska banka za Hrvatsko, reška banka, Jugolinija, Transjug, Jadranska pomorska agencija z Reke, IN A Zagreb, ZPT iz Zagreba, osnovna gospodarska zbornica Reke in združenje reških pristaniških podjetij.
l,l|Hiiiiiiillll|tlt|||||||||||||||||||||||(||Mlllmtl|lt|lllllll|llll|lll|IIMI|lltl,llilllltl„ii,illiliiiiliimlli,ltmii«
Podeljene nagrade mesta Liubliane
več letih novo-le slovensko delo, za katero
««oUBLJANE’ 9- ~ Danes so .P°'
oj, šest nagrad mesta Ljubljane ten maju. dnevu osvoboditve glav-J? rnesta SR Slovenije.
•j. Ogrado za balet je dobil ME Srai JERAS. solist baleta in koreo-$ča' slovenskega narodnega gledali-K„ ' Poleg vrste baletov je Jeras «r,l v program tudi novi balet To je po ,n° sloven
Pg b,ia tudi skladba pripravljena p,Jerasovih navodilih. u ° Predlog združenja glasbenih htonikov ie dobil nagrado MAR-kr? LIPOVŠEK. Domači in tuli te* * 17111 priznavajo veliko glas-2° Intuicijo.
“ “lopo Vincenta v drami Prlmo-pr Eo*afca «Kongres» je dobil na-dramski umetnik RUDI
^RJMOZ kozak je bil nagrajen slov 7110 «Kongres», s katero ji lQ enska dramska literatura dobi-n,Jnlelektualno m dramsko zrelo °°no zavzeto delo.
Ut,,, Predlog združenja likovnih u-Mat»0u 1e žirija nagradila MIHA ‘‘E&A, čigar slikarsko in gra »Pg0 delo predstavlja posebno in Panogo našega ekspresioni-
*k^a Predloq združenja časnikar-Wi*’'e*e ie dobila nagrado časni-Ljj,a radia Ljubljane RAPA SUK-«dl * ^ je v dvajsetih letih napi-in več tisoč ocen, komentarjev J>reJtsrarnih emisij Njeno delo ttfjfnvlja dragocen prispevek slo •*bn mu Časnikarstvu, in še po-0 Publicističnemu.
^ .Londonu zasedanj« Ministrskega sveta EFTA
9.	- V Lancaster
^ j v Londonu se je danes zajedanje ministrskega sveta
Evropskega področja za svobodno izmenjavo (EFTA), katerega se udeležujejo predstavniki Velike Britanije, Avstrije, Danske, Norveške, Portugalske, Švice in Švedske. Na zasedanju, ki bo trajalo dva dni, je bila najprej na sporedu razprava o političnih problemih v zvezi z evropsko združitvijo po francoskem vetu proti vstopu Velike Britanije v EGS. Angleški minister za zunanje zadeve Stevvart je v tej zvezi odbil predlog švicarskega predstavnika, da bi ustanovili posvetovalno komisijo, ki bi jo sestavljali predstavniki EFTA in EGS.
Udeleženci zasedanja bodo razpravljali tudi o načrtu za razširitev funkcij in oiljev organizacije, ki naj ba vključila v svoje sporazume tudi področje poljedelstva in ribolova, ter o britanskem načrtu za zgraditev nove tovarne za proizvajanje in topljenje aluminija	________
Johnsonovo pismo Kosiginu?
NEW YORK, 9. - «New York Times« piše, da je predsednik Johnson poslal predsedniku sovjet, ske vlade Kosiginu pismo, v katerem predlaga izmenjavo misli o Vietnamu ln o drugih svetovnih vprašanjih. List dodaja, da Bela hiša noče povedati, ali so dobili odgovor. Pri tem pravi, da skuša Johnson prepričati sovjetsko vlado, naj vpliva na Severni Vietnam, da bi popuščal na pariških pogajanjih. Drugi smoter ameriške vlade je, po mnenju lista, pridobiti zgubljeni čas pri naporih, da bi dosegli večjo stabilnost na Srednjem vzhodu m omejitev pošiljanja ameriškega in sovjetskega orožja na to področje
List pravi, da nakazujejo nekateri diolomati mo*nost Johnsonovega obiska v Sovjetski zvezi pred konc-m njegovega mandata ki po teče januarja prihodnjega leta.
V Parizu zopet mir čeprav se bo nadaljevala študentovska stavka
PARIZ, 9. — Po izredno hudih incidentih preteklih dni, pri katerih je bilo na stotine oseb ranjenih, se je danes v Pariz povrnil mdr, čeprav ostaja ozračje še vedno precej napeto. Rektor pariške univerze prof. Jean Roche je po skoraj peturnem sestanku z dekani fakultet sklenil zopet odpreti Sorbomo in fakulteto v Nanterru ki jih je dal zapreti zaradi študentovskih nemirov
Kljub tej odločitvi bodo študentje nadaljevali splošno stavko, ki jo je ukazala zveza francoskih študentov. Na zborovanju, ki je bilo popoldne pred Sorbono in katerega se je udeležilo prek tri tiso" študentov, je predsednik zveze Jacques Sauvageot dejal, da bo stavka trajala, dokler ne bo zadoščeno trem osnovnim študentovskim zahtevam, ki so: osvoboditev vseh priprtih študentov, prekinitev sodnih postopkov proti njim in umik policije z univerze. Zborovanje je poteklo v redu, ne da bi prišlo do najmanjšega incidenta med študenti in policijo, ki je od daleč opazovala zborovanje
številne francoske osebnosti, bodisi levičarji kot goilisti, so danes podpisale proglas, v katerem zahtevajo odstavitev rektorja Ro-chea, umik policijskih čet iz latinske četrti ter takojšnje odprtje Sorbone. V proglasu med drugim obžalujejo dejstvo, da se je Pariz, ki je po sklepu Hanoja in Wa-shiegtona postal prestolnica miru, spremenil v pravo bojišče.
Brandt obišče Jugoslavijo
BEOGRAD, 9. — Na vabilo državnega tajnika za zunanje zadeve SFRJ Marka Nikeziča bo zunanji minister Zahodne Nemčije Willy Brandt obiskal Jugoslavijo od 12. do 14. junija letos.
Predsednik republike Josip Broz Tito je danes sprejel ministra za zunanjo in notranjo trgovino Gvineje Keita N’Samaru in imel z njim prijateljski razgovor. Sprejema so se udeležili generalni tajnik predsednika republike Vladimir Popovič in član zveznega izvršnega sveta Marjan Mejak ter gvinejski veleposlanik v Jugoslaviji Salimou Sisoko
V Angliji prvi decimalni kovanec
LONDON, 9	- Danes so napo-
vedali nov decimalni denar, ki bo nadomestil bankovec za 10 šbingov in bo prišel v obtok oktobra 1969 Gre za iisrebrn« kovanec — v resnici iz bakra in niklja — velik kaaor sedanji kovanec za dva šilinga Na eni strani bo slika kraljice, na druga pa neka druga slika z napisom 50 penny Kovanec ne bo krog temveč sedmeroktnik, toda s svojima sedmimi gladkimi struna cami bo novec vendar skoraj o-krogel.
požarov. Na severnem bregu kanala blizu pristanišča se ameriške in južnovietnamske sile upirajo napadom osvobodilnih sil. Ameriške sile pa so bile prisiljene na umik, ko so osvobodilne sile napadle na rižnih poljih nasproti Kan Hoja. Nastopilo je ameriško topništvo.
Včeraj popoldne se je stanje v Sajgonu nenadoma poslabšalo. Na tisoče beguncev neprestano prihaja v središče mesta iz pristaniške četrta Kan Hoi, ki je najbolj obljudena četrt v Sajgonu. Partizani izkoriščajo to priložnost, da se pometajo med begunce in imajo tako varnejšo pot do središča mesta, kjer se bodo skušala organizirati. Vse trgovine v središču mesta so zaprte, ln sicer prvikrat od nedelje, ko se je začela nova splošna ofenziva. V prestolnici vlada velika napetost. Streljanje avtomatičnega orožja se sliši do sre-
dišča mesta; več izstrelkov je zadelo pročelja višjih hiš. Tudi rečni promet na sajgonski reki je prekinjen.
Boji so se nadaljevala tudi na skrajnem jugu Cholona. Vzhodno od Sajgona pa so opazili zbiranje osvobodilnih sil. Na to področje so poslala ameriška ojače-nja.
Nocoj divjajo v Sajgonu številni požari, predvsem v pristaniškem delu. v Cholonu in približno en kilometer zahodno od dirkališča Fu To. Najmanj na petih sektorjih Sajgona so v teku boji, v katere posegajo letala, topništvo in helikopterji.
Tudi na drugih sektorjih okoli Sajgona so bili večji ali manjši boji. Osvobodilne sile so obstreljevale številne vojaške naprave v Južnem Vietnamu, med katerimi Danang, Plei Ku, Kuang Tri in Tran Tru
Harriman dejal, da je glavni smoter ZDA pri teh razgovorih »ohraniti pravico južnovietnamskega ljudstva, da izbira svojo pot brez vsakega zunanjega vmešavanja*.
Ob prihodu v Pariz je Harriman izrazil zadovoljstvo, ker je zopet v tem mestu. Pripomnil je, da je pred dvajsetimi leti prihajal v Pa riz, da pomaga organizirati udeležbo ZDA pri Marshallovem načrtu.
To pot pa je prišel v Pariz z na logo, da sodeluje pri naporih za mir in blaginjo narodov in je dodal, da ZDA /branijo to stvar ob strani južnovietnamske vlade in držav, ki jo podpirajo*. Na razna vprašanja časnikarjev je izjavil, da ne more nič napovedovati v zvezi s pogajanji, ki se bodo začela jutri.
Južni Vietnam je imenoval delegacijo opazovalcev, ki jo vodi poslanik v Washingtonu Bui Diem.
Do sedaj ni nobena druga država, ki je zainteresirana v tem sporu, sporočila imenovanje svojih opazovalcev. Sicer pa imajo vse te države, in tudi Kitajska, svoja diplomatska predstavništva v Parizu.
Sinoči je prišel v Pariz tudi novi ameriški poslanik v Franciji Robert Sargent Shriv;r. Na letališču je izrazil upanje, ua bodo razgovori uspešni, in je dodal, da je dobro, ker bodo prvi sestanki med predstavniki ZDA in Severnega Vietnama v državi, «ki tako dobro raziome in tako zelo ceni važnost miru med narodi«. Nadaljeval je: ((Spominjam se, da je bil točno pred 23 leti podpisan v Reimsu dokument, ki je pomenil konec dolge vojne noči in napovedal zarjo miru v Evropi. Ta zgodovinski dogodek ne bi bil mogoč brez učinkovitega sodelovanja med našima dvema deželama. Danes je Francija in ZDA znova omogočeno, da skupno uresničita veliko delo na svetu. Naši dve deželi sta tesno povezana približno dve stoletji. Moj namen je porabiti vsa razpoložljiva sredstva, da se ohrani in okrepi to prijateljstvo in sodelovanje. Skupno se moramo boriti proti zlu na svetu, ki so vojna, revščina in krivica.«
Francosko zunanje ministrstvo je danes popoldne povabilo akreditirane časnikarje, da si ogledajo center za mednarodne konference.
Med pogajanja pa bodo časnikarje obveščali o njih poteku in o vsem drugem v dveh tiskovnih centrih. Prvega je organiziralo fi-ancosko zunanje ministrstvo v poštna palači v Ul. Suffren blizu palače Unesco, drugega pa ameriško poslaništvo blizu svojega predstavroištva. Severni Vietnamci bodo uporabljali prvi center za svoje tiskovne konference. Američani so sporočili poleg tega, da bosta dve dvorani v hotelu Cril-lon, kjer bodo stanovali ameriški predstavniki, na razpolago časnikarjem.
Ameriški predsednik Johnson je sinoči izjavil, da hočejo ZDA doseči ((častno rešitev« vietnamskega vprašanja, toda «ne bodo nikoli opustile svojih obveznosti in ne bodo kompromitirale prihodnosti Azije pri konferenčni mizi«.
Dodal je, da se bodo ZDA pogajale v dobri veri ter da bodo šli v Pariz «z odprtim in velikodušnim srcem«. Na koncu je dejal, da bo pot k miru dolga.
V Sajgonu se nadaljuje ofenziva osvobodilnih sil. Predstavnik saj-gonske vlade je davi sporočil, da je večji skupini partizanov uspelo vdreti v mestni predel Kan Hoi.
Sedaj so v teku boji v bližini pristanišča, kjer le nastalo mnogo
tllllllllllinillllllUIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIMMIIIIMIKIHIIIIIIIiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiittlliiiiiiliiiiifiiiiiriiiliillilllilirillllllMmillMIlIllIlllllliilMimiillllllllllll
Načelnik severnovietnamske delegacije Huan Hiu med svojim obiskom v Moskvi
iiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiMniiiniiiniiiiiiMiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiimiiiit
PO RAZGOVORU TAJNIKOV PARTIJ V MOSKVI
Verjetno so razpravljali predvsem o medsebojnih gospodarskih vprašanjih
SZ je najbrž zavzela kompromisno stališče v odnosu do Češkoslovaške in proti ostrejšim stališčem Poljske in Vzhodne Nemčije - Govorice o premikih sovjetskih čet na Poljskem - Svečana proslavitev državnega praznika ob osvoboditvi v Pragi - Pozdravni telegram predsednika Tita
MOSKVA, 9. — Sovjetska agencija Tass in madžarska agencija MTI sta istočasno objavili zelo kratek tiskovni komunike, v katerem je rečeno, da so se danes sestali tajniki bolgarske, vzhodnonemške, poljske in madžarske partije s sovjetskimi voditelji, s katerimi so izmenjali stališča o «med-narodnem položaju in o aktualnih vprašanjih komunističnega in delavskega gibanja na svetu.
Iz tega sporočila se lahko zaklju-----------------
čuje, ua se je moskovski sestanek I povzročila, da Dl st razprava pri-
1.  X. 1 \ 1 —	XI1 *. ma r./lnnnnbn nifnn. nnln •* 'raln	* 11 izin i L	i ai it»L
končal. V poročilu madžarske agencije je tudi rečeno, da so izmenjali informacije o položaju v njih državah in da so izrazili trdno odločnost, da nadalje razvijajo na vseh področjih prijateljske odnose. V poročilu je tudi rečeno, da se je sestanek razvijal v prisrčnem in prijateljsKem ozračju.
Po Moskvi krožijo različne govorice v zvezi s tem sestankom, za katerega pravijo, da ni bil tako nepričakovan in da predstavlja pripravljalni sestanek, k* bo širšega značaja in katerega so določili že marca ■ Dresdenu, in na katerem bodo razpravljali o okrepitvi ko-menkoma in varšavskega pakta.
Tudi po vesteh iz češkoslovaških virov v sovjetski prestolnici je menda logično, da niso bili povabljeni iz diplomatskih razlogov voditelji iz Prage, Romuni pa tako ali drugače nočejo sodelovat’ na večstranskih partijskih sestankih.
V bistvu naj bi sc obravnavala predvsem gospodarska vprašanja, saj novi razvoj v ČSSR predvideva posledice, ki zanimajo vse evropske socialistične države, saj zastavljajo nova vprašanja glede skupnega načrtovanja, specializacije in delitve dela. Prisotnost čehoslovakov bi
čela na zelo oddaljenih pozicijah saj sta glede gospodarskih vprašanj najostrejša nasprotnika Dubčka Gomulka in Ulbricht in bi torej obstajale možnost! za spor. So vjeti so tore] igrali nekako vlogo posrednikov, tako da bi se pogajanja zavlekla do razgovorov na vrhu med državami komenkoma. Po nekaterih znakih naj bi namreč sovjetski vodatelji sprejeli nekatere bistvene češkoslovaške gospodarske zahteve, o čemer pričajo tudi različni članki, ki so jih napisali češkoslovaški voditelji in ki jih objavlja sovjetski tisk, kot tudi za ključek razgovorov med češkoslovaškimi in sovjetskimi voditelji, kjer je rečeno, da se bodo glede podrobnosti sestal* strokovnjaki.
Prav gotovo pa se včerajšnji razgovori niso omejili samo na gospodarska vprašanja. Vendar pa moskovski opazovalci pravijo, da so verjetno sovjetski voditelji sklenili podpreti češkoslovaško partijo, ker nimajo ooljše izbire, pa čeprav so tudi oni zaskrbljeni zaradi razvoja. o tega zorneg-i kota je skoraj izključeno, da bi prišlo do in tervencije v notranje zadeve ČSSR, ki bi Lila vsekakor tvegana in nevarna.
VEDNO VEČ OSEB S PRESAJENIM SRCEM
V Montpellieru so presadili srce 65-letnemu pacientu
Stanje obeh mož z novim srcem v Houstonu je zadovoljivo - Srce Fredericka Westa ima dvojni utrip
MONTPELLIER, 9 - Danes so uradno potrdili, da so sinoči presadili v polikliniki Saint Eloi srce. Dekan medicinske fakultete v Montpellieru prof. Benezech je pojasnil, da je 65 let starega pacienta operiral prof. Lric Negre in da je prognoza 24 ur po presaditvi srca še vedno strogo pridržana. Pri o-peraciji so z dr. Negrejem sodelovali še zdravniki Chaptal, Degro-lau, Claude Gross, Joyeux, Capori-cio in tehnik Bacle. Prof. Negre ni hotel odgovoriti na vprašanja novinarjev in je stopi’ v avto ter se odpeljal proti domu. V kliniki niso hoteli povedati ne imena darovalca ne pacienta. Baj« je drugi Francoz z novim srcem upokojenec Eli-Jo-seph Reynes, medtem ko je darovalec 35-letni Jean Claude Amager, ki je postal v petek žrtev nesreče na delu. Hotel je popravljati gumo na nekem avtomobilu, ko je ta počila, pri čemer mu je železo, ki ga je imel v rokah, silovito priletelo v čelo in mu zadaio hudo lobanjsko poškodbo. Ker je bik stanje Arna gerja, ki se je priselil Iz Alžirije v Francijo /elo resno, je dr Negre zaprosil njegovo ženo za dovoljenje, da ni lahko uporabil srce. /tena je privolila ie eno uro po Amagerjevi smrti so Reynesa pre-
nesli v operacijsko sobo kjer so mu presadili srce; Pravijo, da se je dr. Negre poslužil tehnike ameriškega kirurga Shumwaya.
Prof. Negre je visoke in atletske postave, saj so ga večkrat izbrali v amatersko nogometno reprezentanco Francije; star je 53 let in je oče štirih otrok. Negre se je specializiral v kirurgiji srca in še posebno v presajevanju organa. Govorijo, da je izvedel približno 200 presaditev na živalih.
Kirurg St. I .uke Hospitala dr. Cooley, ki je že presadil tri srca, je izjavil, da je bilo srce, ki so presadili Jamesu Cobbu, ob njegovi smrti še vedno uobro in bi ga lahko uporabili za novo presaditev. Zdravniki so hoteli poskusiti novo presaditev, vendar so se kasneje odpovedali nameni iz bojazni, da ne bi infekcija zajela novega pacienta Dr Colley je tudi izjavil, da v St. Lu«e Hospitalu pričakujejo novega bolnika, kateremu bodo ob prvi priložnosti presadili srce. Baje so tega človeka že danes sprejeli v bolnišnico
Zdra’ niški bilten St Luke Hospi-
Thomasa, Ki so ga operirali v petek, so premestili v novo sobo, kjer ima na razpo ago telefon in televizor. Mož je tudi prvič po operaciji shodil. 82-letni John Stuckvvish, ki so ga operirali / torek, pa je še vedno otopel venda- pri polni zavesti.
Srce Fredericka Westa, ki mu ga je presadila pred šestimi dnevi e-kipa angleških zdravnikov National Heart Hospitala ima dvojni utrip. To so ugotovili z elektrokardiogra-mom, ki je zabeležil dvojni utrip. Kardioiog bolnišnice je sinoči obrazložil, da Westu raso popolnoma odrezali srca, in da ta del še vedno bije, nedtem ko presajeno srce iz telesa irskega zidarja Pa tricka Ryan.-i utripa po svoje. Dr John Gibbons je izjavil, da ta po
tala v Houst nu javlja da je sta .z njim noltiah problemov Mož je nje obeh mož z novim srcem zado- dobro prespan noc, danes pa ga je voijivo. 47-le'nega Everetta Clairel obiskala žena.
jav ni nič nenavadnega, ker je pač _	.	_____
normalna reakcija težki operaciji, meji Nedvomno mora biti pri teh Eden od kirurgov, ki so presadili vesteh tudi nekaj resnice ker so VVestu srce ar. Keitt Ross ni ho bile dopoldne zaprte za promet ted komentirati tega pojava. Tudi netotere velike cestne zveze proti drugi zdravniki niso noteli razprav s0Yi®ts^,' jVezi ’n ,proti CeSIcoslo-liati o tei zadevi Rekli le 1 vaAk:1 Vendnr Pa ni nobenih urad
Jr„iL£J tJanl' postopoma *adl?	°	** niti 11
postopoma zaao jaAkari manevrih Možno pa je tudi,
trenutne nimajo da gre za premike sovjetskih čet,
saj je sedaj stalno na Poljskem
V nekaterih zapadnih moskovskih 1	govorice,	da	so	zaprli mejo med
krogih pa se daje včerajšnjemu	češko	in	Poljsko,	kar pa	je kasne-
sestanku vse drugačno obeležje in' Je zanikal funkcionar českoslova-se trdi, da gre v bistvu za razgovor petih partij proti Dubčku in za sklep, da bodo izvajali skupni pritisk, s ciljem, da se likvidira sedanji prvi tajnik češkoslovaške partije. Vendar pa so taka tolmačenja manj verjetna, saj predvidevajo krizo v ČSSR, kar bi imelo splošne zelo resne posledice.
PRAGA, 9. — Ob prisotnosti tujih delegacij, med katerimi je bila tudi sovjetska, ki jo je vodil maršal Konjev, so danes proslavili obletnico osvoboditve češkoslovaške med drugo svetovno vojno. Tokrat ni bilo tradicionalne parade, za katero pravijo uradne vesti, da je preveč draga
PredsedniK republike Svoboda je na svečanosti spomnil na he-roizem antifašistične koalicije med drugo svetovno vojno in se je posebej poklonil spominu 140.000 vojakov, ki so padli za neodvisnost češkoslovaške. Svoboda je dejal, da predstavlja zavezništvo med Sovjetsko zvezo in ČSSR garancijo za varnost in neodvisnost ter da ne bodo nobenemu dovolili, da bi ga uničil. Dodal je, da bo ostala češkoslovaška zunanja politika zvesta zavezooištvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in z ostalimi socialističnima državami. Glede kapitalističnih držav pa je dejal, da hočejo mirno sožitje in si žele dobre odnose s soseda ter drugimi evropskima državami. Glede notranje politike je predsednik dejal, da so v zadnjih dvajsetih le-toh dosegli številne uspehe, da pa so napravili tudi velike napake in celo protizakonitosti.
Ob obletnici osvoboditve Je Svoboda proglasil zelo široko amnestijo, ki zajema predvsem politične jetnike, ali osebe, ki so ilegalno prešle mejo.
Na skupni seji prezidija in tajništva partije so sklenili, da se bo konec meseca sestal plenarni centralnega komiteja ,ki bo pričel s pripravami za 14. kongres partije in ki bo obravnaval trenutna pereča politična vprašanja.
Tudi danes so delili po praških ulicah letake, v katerih se napadajo novi voditelji in nova politič-na orientacija. Gre za tri vrste letakov, v katerih se pozivajo delavci, da se združijo proti mednarodni skupim revizionistov, ki hočejo zadati zadnji udar socializ-mu, da je radio in tisk v rokah revizionistične skupine in da je treba prenehati z diskusijami.
Vzhodnoberlinska list «Berliner Zeitung« je objavil vest, da sodelujejo ameriške in zapadnonemške čete s tanki pri snemanju filma o osvoboditvi Češkoslovaške. Glasnik češkoslovaškega filmskega pod. jetja je zanikal te vesti, češ da sc smešne. Gre pa za zgodovinski film o mostu Remagen, ki je bil zgrajen preko reke Rena v Za-padni Nemčiji in kjer so bile hude bitke. Most je bil porušen in ie ameriško filmsko podjetje iskalo sličen most, da bi filmalo film o drugi svetovni vojni. Sedaj je v Pragi samo nekaj ameriških i-gralcev, ni pa seveda nobenih vojakov še mani pa tankov.
VARŠAVA, 9. — Med diplomatskimi krogi je prišlo do izmenjave paničnih vesti o premikanju sovjetskih čer proti češkoslovaški
se njegovi stanji voijivo izboljšuje
v bližini Breslavije od 30 do 40 00«) sovjetskih vojakov. Krožile so tudi
škega zunanjega ministrstva. Med drugim je policija ustavila in je spremila nazaj V prestolnico dva britanska diplomata in to namestnika vojaškega atašeja in namestnika letalskega atašeja, ki sta se peljala proti češki meji.
Po vesteh iz Moskve pa ne gre za dogodke, ki bi jih bilo treba povezovati s stanjem v ČSSR, temveč za današnje komemoracije 23. obletnice druge svetovne vojne in za veliko zborovanje prijateljstva med Cehoslovaki, Poljaki in Sovjeti, ki je bilo v Ostravi in kjer je bilo prisotnih tudi večje število sovjetskih vojakov.
V	vseh govorih, ki so bdll Izrečeni ob današnji proslavi zmage nad nacizmom, so na PoljsKem zelo odločno podčrtali nujnost zavezništva s Sovjetsko zvezo. Go-mulka pa je v pozdravnem telegramu češkoslovaški partiji dejal, da je okrepitev moči varšavskega pakta ena izmed prvih dolžnosti. Poljski tisk je danes obsežno izrazil ((Odkrito srčno zaskrbljenost« za vse kar se dogaja v «bratski» deželi. Tisk zavzema zelo odločno stališče in tako piše ((Tribuna Lu-du», da se je ob obnovitvi, ki Jo je pričela komunistična partija ČSSR pojavila tudi protisocialistična struja, ki hoče likvidirali ljudsko oblast in postaviti češkoslovaško proti bratskim sociaBstiičiniim državam.
V	obmejnem mestu Cieszyn Je bilo skupno poljsko in češko zborovanje, na katerem so bili prisotiM vidni partijski predstavniki in so mejni prehod odprli za vse prebivalce obeh držav.
BEOGRAD, 9. — Maršal Tito 1« poslal telegram Dubču ob državnem češkoslovaškem prazniku. V telegramu izraža svoje osebno zadovoljstvo, kot tudi' zadovoljstvo vseh jugoslovanskih narodov, za uspehe češkoslovaške komunistična partije v nadaljnji krepitvi socializma, kar ni samo v interesu narodov ČSSR, temveč socializma na splošno. Tito izraža prepričanje, da se bodo še utrdili odnosi prijateljstva in tovariškega sodelovanja.
MOSKVA, 9. — Številni sovjet-sto maršali so napisali več člankov ob obletnici zmage nad nacizmom. Maršal Grečko v članku v «Pravdn* piše, da sovjetska armada razpo-laga z najbolj modernim in najmočnejšim orožjem.
DUNAJ 9. — V oddaji za Poljsko je tiranski radio pozval de-lavce, da naj pračno z borbo proti birokratski diktaturi revizionistič -nega režima Gomulke. Radio pra-vi, da Gomulka hoče pripraviti isto usodo, kot jo je doživela češkoslo-® da je odstavil Jude z odločilnih položajev, samo zato, da bi metal prah v oči.
Nie novega v razgovoru med Itiadom in Jarringom
KAmo, 9. Odposlanec OZN na Bližnjem vzhodu Gunnar Jarrlng je prispel danes iz Nikozije v Kairo. Takoj je odšel na sestanek z egiptovskim zunanjim ministrom Mahmoudom Riadom
Radio Kairo je sporočil, da js Riad Jarringu Se enkrat zatrdil, da ZAR noče neposrednih razgovorov z Izraelom Radio je še dostavil, da je Riad na koncu razgovora povedal, da ni sprememb v položaju na Bližnjem vzhodu zaradi stališča Izraela.
Vreme včeraj: Najvtišja temperatura 21,1, najnižja 11,3, ob 19. uri 18,4 stopinje, zračni tlak 1015,9 stanoviten, vlaga 45 odst,, veter severozahodnik 4 km na uro, nebo jasno, morje skoraj mirno, temper, morja 18,2 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 10. maja
IZIDOR
Sonce vzide ob 4.40 m zatone on 19.23 — Dolžina dne u 14.43 — Lu-na vzide ob 16.57 in zatone ob 3.125.
Jutri, SOBOTA, 11. maja
ŽIGA
VČERAJŠNJA VOLILNA ZBOROVANJA
Protosinhrotron - pogosta tema govorov predstavnikov raznih strank
Zborovanje KPI o pokojninah, razgovor na sedežu PSU o deželi . Tiskovna konferenca o programu PRI . Zborovanja Liste Slovenske skupnosti v okoliei
Na sedežu združene PSI-PSDI je podpredsednik deželnega odbora dr. Giacometti poročaj o dejavnosti socialistov v deželnem odboru in svetu ter nakazal vprašanja, ki jib bo treba zasnovati in rešiti v prihodnji zakonodajni dobi. Izrekel je pozitivno oceno leve sredine, poudaril pa je potrebo, da volivci okrepijo moč stranke.
Za njim Je spregovoril prof. Dulci, ki se je zahvalil Giacomettiju za njegovo skrb za reševanje turističnih vprašanj in dejal, da je dežela prispevala v štirih letih za razvoj turizma kar 18 milijard.
Pokrajinski sotajnik Pittoni je ©risal prispevek dežele k reševanju osnovnih tržaških gospodarskih vprašanj. Rekel je, da so bili deželni posegi često odločilni.
Na zborovanjih v Skednju in pri Sv. Soboti je prof. Lonza poudari zahtevo, da morajo stranke leve sredine stalno nadzorovati izvajanje načrta CIPE za Trst, pri čemer mora PSU sodelovati s sindikati. Na Kolonkovcu je govorila v slovenščini kandidatka Nadja Pahor.
Včeraj je na Trgu sv, Antona govoril za KPI senator Vittorio Vidah, ki je orisal hudi položaj upokojencev kljub novemu zakonu o pokojninah, ki ga je sprejela vlada leve sredine, katera ie še enkrat imela za norca to veliko skupino. Pri tem se skuša Krščanska demokracija opravičeva ti pred volivci in pravi, da bi šla država na boben, če bd sprejeli zahteve komunistov. Toda vlada, ki ne najde denarja za upokojence, ga vendarle najde za podpiranje veleposetndkov, kapitalistov, špekulantov in davčnih utajevalcev. Zatem je omenil boj KPI za boljše pokojnine in rekel, da bo predložila v prihodnji zakonodaji nov zakonski predlog.
Za PSIUP je včeraj govoril na Trgu Goldoni poslanec Luzzatto, ki je ponovil obveznost svoje stran, ke za zgraditev jedrskega pospeševalca v Doberdobu. Toda glavna ovira za to važno delo je v at lan t skem zavezništvu, ki vsiljuje nadaljevanje vojaških služnosti tudi na področju Doberdoba. Zato bi morala Italija izstopiti iz atlantske zveze.
Slovenska skupnost je imela sinoči volilne shode v Dolini, v Bo-ljuncu, v štramarju, v Starih Miljah ter pri Sv. Barbari. Govorili so dr. Škrk, .Ema Kerševan, dr. |	+	_,s
Dolhar in Stanko Pertot. Dr. Škrk , je utemeljil vlogo-Slovenske skupnosti v borbi za priznanje in o-brambo slovenskih narodnih, gospodarskih, socialnih ter kulturnih koristi in pravic. Dr. Dolhar se je zaustavil pri problemih slovenske delavske, kmečke ter študirajoče mladine in naglasil potrebo, da se uredijo njena življenjska vprašanja. Ema Kerševan je obrazložila vlogo slovenske žene v današnjih razmerah. Stanko Per-tot je pribil odgovornost vseh vsedržavnih italijanskih strank za raz-laščevanje slovenske zemlje ter ponovil zahtevo, da se temu napravi konec.
Včeraj je imel deželni tajnik PRT Inž. Carlo Di Re tiskovno konferenco, na kateri je orisal časnikarjem volilni program stranke za drugo zakonodajno dobo dežele. Pri tem je predvsem poudaril, da bo treba okrepiti deželno avtonomijo, razširiti to avtonomijo na občine in na pokrajine, dokler bodo obstajale, s tem da se prenesejo razne deželne pristojnosti nanje na podlagi deželnega statuta in v duhu ustave. Zatem je omenil ugodno zemljepisno lego dežele za navezavo stikov z vzhodnimi državami. Toda za plodne izmenjave je treba poskrbeti pred. vsem za ugodne mednarodne zveze.
Republikanci se bodo potegovali tu. di za zgraditev protosmhrotrona v Doberdobu. PRI se tudi slovesno obvezuje, da bo sodelovala v deželnem odboru le, če ne bodo u-pravni izdatki presegli 15 odst. skupnih dohodkov. Prav tako bo zahtevala, da se skrčijo reprezentančni izdatki vsaj za 25 odst. Kar se tiče uresničevanja gospodarskega načrta, bo treba osredotočiti posege na bistvene panoge, da se
ne bodo razprševala sredstva. Zatem se ukvarja program podrobno s kmetijstvom, industrijo, obrtjo, trgovino, turizmom, prevozi, gradnjo stanovanj, z bolnišnicami, šolami in športom. Končno bo PRI zahtevala, da se ukine znani zakon št. 23 o skladu za izdajanje raznih podpor in prispevkov ter da se sprejmejo organski zakoni o financiranju v okviru posameznih odborništev. Na ta način bi bilo možno tudi večje nadzorstvo nad temi izdatki.
Krščanska demokracija je imela včeraj zborovanja na Ponterošu, v naselju S. Sergio, na Trgu Goldoni, v naselju S. Mauro, na Trgu Rosmini in v Ul. Catalani. Na tem zborovanju so govorili pokrajinski tajnik Coloni, poslanec Corrado Belci, deželna odbornika Masutto in Stopper in kandidati za dežel-
ne volitve Ramani, Gombač, Cima-rosti in Elia ter predsednik deželnega sveta de Rinaldini. Med drugim je Coloni poudaril, da ni v deželnem in državnem merilu nobene alternative k levi sredini.
Stavka v Italcementi
Predvčerajšnjim so vsi trije sindikati napovedali tridnevno stavko delavcev Italcantieri. Tudi včeraj je stavka dobro uspela. Včeraj je prišlo v kamnolomu pri Ricma-njih, ki dela za cementarno do incidenta, ko je neki uslužbenec napadel sindikaliste s kamenjem, ki pa je na srečo povzročilo samo škodo na nekem avtomobilu. Sindikati odločno obsojajo napad in so napadalca prijavili.
NA SKUPNEM SESTANKU NA REPENTABRU
Občinski upravitelji LSS o delovanju konzorcijev
Gre za konzorcije za kraški vodovod, za zdravniško in veterinarsko službo in za pobiranje trošarine v nabrežinski-zgoniški in repentabrski občini
Kakor je znano, imajo devinsko-nabrežinska, zgoniška in repentabr-ska občina skupne konzorcije za kraški vodovod, za zdravniško in veterinarskp službo in za pobiranje trošarine. Vsaka občina prispeva svoj delež za delovanje konzorcijev, v katerih so zastopniki vseh omenjenih občin. Zelo važen je zlasti konzorcij za krašlu vodovod, ker ima pač dobava vode na Krasu življenjsko važnost za vse prebivalstvo. Ob vsaki suši se pojavi problem vode, tembolj ker so potrebe vedno večje. Skupni konzorciji nudijo ugodnosti občinam, ki so se združile, da ne bi imele večjih stroškov in da bi same u-pravljale javne storitve, nastajajo pa seveda problemi, ki jih je treba sproti reševati. O takih problemih razpravljajo občinski sveti in o teh zadevah smo že večkrat pisali. Te dni pa so se na Repen-tabru sestal:	nabrežinski župan
llllllllllllllllllllimillllinilllllllllllMIIIIIIIIIHlIlItlllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllNIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
PO URADNIH PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Blagovni promet v prvem četrtletju nazado val skoraj pri vseh postavkah
Najbolj je občutno nazadovanje prometa s «kosovnim blagom», ki prinaša največ zaslužka
V prvem letošnjem četrtletju je blagovni promet v našem pristanišču dosegel 1,639.149 ton, kar pomeni, da smo nekoliko nazadovali v primeri s prometom iz lanskega leta, ki je znašal 1,701,499 ton. Uradne statistike, ki jih je pravkar objavila trgovinska zbornica, prinašajo za letošnje trimesečje 4,621.001 ton prometa, toda od tega je odpadlo na dovoz suro vega petroleja za naftovod Trst-Ingolstadt 2,981.851 ton..
Po omenjenih uradnih podatkih je dovoz blaga do konca marca dosegel 4,142.438 ton, medtem ko je znašal leto poprej 1,150.514 ton Preglednica dovoza pa je naslednja, (v tonah);
Premog
Žitarice
Rudnine
1967	1968
(januar	marec)
68.635	96.094
15.404	16.637
181.801	174.34J
719.962	3,710.8*
3.89 j 160.821	»HESS
1,150.514	4,142.488
van in Rudolf), ob 20.45 Skedenj, ob 21.30 Kolonkovec (Savina Remec in Rudolf).
ko povzeli promet blaga s tovor-1 ka), ob 20. Sv. Ana (Ema Kerše-njaki, ki prevzemajo kakor znano1 čedalje več prometa železnici: doslej so namreč pristojni uradi objavili le podatke za letošnji januar, ko je obojesmemi promet po cesti dosegel 193.492 ton (januarja 1967:
161.570 ton). Kar se tiče udeležbe posameznih zalednih držav na celotnem letošnjem prometu po železnici, pa izhaja iz rednega poročila trgovinske zbornice naslednja slika:
januar-marec 1968 (v tonah)
Dovoz Odvoz Skupaj Notranjost 65.305 84.846 150.151 Avstrija	70.550	34.503	105.25:1
Zah. Nemčija 20.802 29.813	50.613
Jugoslavija 13.808 11.537	25.345
Češkoslovaška 3.571 17.288	20.859
Švica	8.032	11.690	19.722
Madžarska 2.522	9.536	12.058
Drugo blago Skupaj
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je promet letos nazado val praktično pri vseh postavkah, vključno pri postavki «drugo blago«, ki obsega tudi kosovno blago: le pri lesu se je dovoz podvojil, pri surovem petroleju pa je v primeri z lanskim letom poskočil na petkratno višino.
Odvoz blaga se je letos prav tako zmanjšal, in sicer s 550.985 na 478.513 ton: odvoz premoga se je namreč skrčil z lanskih 6.574 na 5.736 ton, odvoz ((drugega blaga« pa se je zmanjšal s 314.275 na 226.462 ton. Druge postavke so se večji ali manjši meri povečale: tako se je odvoz rudnin povečal s 154.328 na 163.007 ton, odvoz lesa z 20.275 na 21.966 ton, promet blaga, s katerim tvrdke z našega področja oskrbujejo ladje (hrana, gorivo in mazivo) pa s 35.673 na 41.871 ton
V železniškem prometu so letos zabeležili močan padec tako kar se tiče dovoza, kakor tudi kar se tiče odvoza iz Trsta v zaledje: v razdobju januar - marec so namreč po železnici pripeljali v tržaško pristanišče le 190.702 toni blaga, medtem ko je znašala ta postavka v istem razdobju lani 262.860 ton, iz pristanišča pa so v istem času odpremila v notranjost 206.039 ton blaga, medtem ko je znašala ustrezna postavka za lansko leto 240.540 ton. Obojesmemi promet se je tako, skrčil z lanskih 503.400 na 396.791 ton, to je za več kot 20 odsto.
Zal nimamo na razpolago statističnih podatkov, iz katerih bi lab
' k,“ t"vV

....................................
SESTANEK VODILNEGA ODBORA KONZORCIJA Zfl DOK
Potrjen rok za ponudbe za gradnjo suhega doka
Zavrnjena prošnja 24 podjetij za podaljšanje roka -12 milijonov lir za raziskovanje tal za gradnjo doka
'MfeloVanjfi med SGZ in združenjem trgovcev
Predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja — predsednik St. Bole, svetovalec dr. F. Škerlj in g. Panje < — so se na sedežu tukajšnjega združenja trgovcev sestali s predsednikom in ravnateljem te organizacije dr. Venezia-nom in dr. Geppijem
Razgovor ?e je sukal v glavnem ob vprašanjih, ki so skupnega interesa za obe organizaciji, in pri katerih se nudijo možnosti za plodno sodelovanje med njima. Zastopniki obeh združenj so prikazali možnosti za vrsto stvarnih podvigov v korist tržaškega gospodarstva. V središču pozornosti so bila zlasti vprašanja, [»vezana z obmejno trgovino s sosedno republiko, z razvojem jugoslovanskega in sploh zalednega turizma in pa potreba po primerni cestni povezavi našega področja z zaledjem Pri vseh teh vprašanjih, kakor tudi pri številnih drugih obstajajo velike možnosti za sodelovanje in za skupno ukrepanje obeh stanovskih organizacij, zato so se njuni predstavniki okvirno dogovorili za nadaljnje medsebojne stike.
Precej primerov škrlatinke in ošpic
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 29. aprila do 5. maja zabeležil na področju občine naslednje število primerov nalezljivih obolenj: škrlatinka 17, ti-foidna mrzlica 1, ošpice 21 1 izven občine), norice 4, oslovski kašelj 1, vnetje priušesne slinavke 4, rdečke 23, srbečica 1, nalezljivo vnetje jeter 6 (2 izven občine), akutni sklepni revmatizem 1 (izven občine).
\Vflri, ,v prvem in ob 18. url v drugem sklicanju, bo Y. »/irtjsk^ dvorgoi« .palače.. Artelli redni občni zbor tržaške sekcije «Itala Nostra«. Na dnevnem redu je poročilo predsednika in imenovanje dveh članov vodstvenega sveta.
Drago Legiša, repentabrski župan Mihael Guštin ter odborniki in nekateri svetovalci LSS iz nabrežin-ske, zgondške in repentabrske občine, da si izmenjajo misli in izkustva o dosedanjem delovanju konzorcijev ter proučijo razna vprašanja.
Zborovalci so po izčrpni razpravi ugotovili, da postajajo čedalje bolj pereča zlasti naslednja vprašanja:
1.	kako zagotoviti prebivalstvu, Industrijskim, obrtniškim, trgovinskim, kmetijskim in turističnim o-bratom zadostno količino vode;
2.	kako preurediti strukturo tehničnega urada, da bo ta ustrezal zahtevam pospešenega razvoja urbanizacije in z njo tesno povezane gradbene dejavnosti;
3.	kako nuditi šoloobveznim o-trokom redno zdravniško službo;
4.	kako doseči, da bo vsem trem občinam zagotovljeno zadovoljivo izvrševanje občinskih tajniških poslov.
Zborovalci so sicer priznali, da so konzorciji še vedno najbolj primerna institucija za učinkovito izvrševanje določenih občinskih služb, a so hkrati ugotovili, da so obstoječi konzorciji v prizadetih občinah bili ustanovljeni pred 20 leti, tako strukturirani, kot je u-strezalo takratnim razmeram in da se v tem obdobju niso bistveno spremenili ali izpopolnili. Zato so zborovalci izrazili prepričanje, da je treba strukturo obstoječih, konzorcijev tako spremeniti, kot zahtevajo že sedanje potrebe treh občin, pri čemer bi se moral tudi upoštevati bodoči razvoj. Konzorciji bi morali postati učinkovit o-perativni instrument, s pomočjo katerega posamezne občinske uprave v največjd možni meri zadoščajo potrebam prebivalstva.
V tej zvezi so sklenili, da bodo predlagali, naj se čimprej skliče posebna konferenca na politično-upravni in strokovni ravni, ki na1 izdela osnutek za preureditev obstoječih konzorcijev ter za njihovo prilagoditev novim razmeram in potrebam. Zaradi neodložljivih potreb, zlasti na področju vodovodne oskrbe, pa so občinski u-pravitelji sklenili, da si bodo okviru posameznih občinskih u-prav in konzorcijev prizadevali, da se bodo čimprej in sproti reševala vsaj najbolj nujna vprašanja.
Zborovalci so nadalje razpravljali o škodi, ki jo kmetijskim kulturam, travnikom in pašnikom povzročajo rpnogi nedeljski izletniki. V tej zvezi so sklenili, da se bodo zavzeli, da bodo posamezne občinske uprave ojačile nadzorno službo in da bodo s pomočjo javnih napisov opozarjali izletnike, naj spoštujejo naravo, zemljo in njene pridelke.
BALET OPERE Z REKE
ALESSANDRO CASAGRANDE
0STRŽK0 VE FANTAZIJE
KRESIMIR BARANOVIC
LECT0V0 SRCE
Koreografija: V. KALAN Z RELJIC
Scenografija: A. AGUSTINCIC D. SOKOLIC
Kostumografija: L. WAGNER R. NENADOVIČ SOKOLIC
V glavnih vlogah:
VERA VASIJEVIC . VERA BOGDANOVIČ - SAWAKO YO-SHIDA - STEFAN FURJAN -MILJENKO VIKIC . PETAR PUSTISEK - NORIO YOSHIDA
Dirigent: VLADIMIR BENIC
KULTURNI DOM
V četrtek, 16. maja ob 21. uri
Abonma: PREMIERSKI - red A-Al ŠPORTNI . red H (Vstopnice so še na razpolago)
Abonma: I. PONOVITEV - red B SINDIKALNI . red G DIJAŠKI . red F (Vstopnice so še na razpolago)
Abonma: NEDELJSKI POP.- red D INVALIDSKI - red C OKOLIŠKI . red E (Vstopnice so še na razpolago)
Prodaja vstopnic od torka, 14. maja dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
v petek, 17. maja ob 21. uri
v nedeljo, 19. maja ob 17. uri
DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA PONOVIJO
ples pod mlajem
V	soboto, 11. 5.
od 18. do 20. ure igra godba na pihala od 20 do 24. ure ples
V	nedeljo, 12. 5.
od 15. do 18. ure konoert godbe na pihala od 18. do 24. ure ples
Za ples igrajo: THE ROBLES in SINKOPI
V	ponedeljek, 13. 5.
ob 18. uri podiranje mlaja ob spremljavi domače godbe
OBČINA PRIREJA 12. RAZSTAVO DOMAČIH VIN
DOMAČI VINOGRADNIKI PA PRIPRAVILI VEC OSMIČ.
SO ZA TO PRILOŽNOST
Občinar sporoča, da bo
zen »Bruno Bil
skl bazen «Bruno' Bianchi« v nedeljo 12. maja na razpolago atletom »Unione Sportiva Triestina Nuot-o« za plavalne tekme za pokal C. Cubi. Za občinstvo bo bazen na razpolago samo od 12.30 do 17.30.
občdiv «4s¥*...i	-	1
(VflllinilllllllltfllllllllllllllllllllllllllllMIimiMlinillllllinillMIIIIIMIMIIlllllllllllimilllllMIIIlIlHIIIIIIIIIIIIIIIIIMlHMIIIIHIIIinillllinillHIIIMIMIIHIIIUIIIIIIIIIIMIIIIII
VČERAJ NA BELEM KRIŽU NAD PIRANOM
Mednarodno srečanje književnikov iz SFRJ, ČSSR, Italije in Avstrije
Pozdravni nagovor predsednika društva slovenskih književnikov Cirila Kosmača Prvi referat Bogdana Pogačnika na temo ^Združevalna vrednost nasprotij»
Dve novi naročili za bivši Fclszcgi
Na svojem sedežu pri trgovinski zbornici se je sinoči sešel vodilni odbor Konzorcija za gradnjo zidanega doka v tržaškem pr: staaišču. Zasedanje je vodil predsednik dr. M. Franzil, udeležili pa so se ga podpredsednik Ing. VI-gnuzzi, predsednik tržaške pokrajinske uprave dr. Saivona, predsednik trgovinske zbornice dr. Cai-dassi ter zastopnik Tržaške hra nilnice dr. Baici.
Odborniki so vzeli med drugim v razpravo vprašanje, ali naj bi ugodili želji nekaterim izmed 24 podjetij, ki so jih svoj čas povabili na natečaj za gradnjo doka, in ki želijo, naj bi konzorcij ne koliko podaljšal rok za izročitev ponudb. Sklenili so, da ostane rok neizpremenjen, tako da zapade 8. iulija letos. Ponudbe, ki bodo prispele do tega roka, bo pregledala posebna komisija, katere člane bo imenovalo ministrstvo za javna dela.
Odbor Je nadalje sklenil' poveriti tržaškemu eksperimentalnemu geofizikalnemu observatoriju nalogo, naj proučitev tla na kraju, kjer nameravajo zidati dok. Strošek za raziskovalno delo bo predvidoma
znašal 12 milijonov lir, tehnične proučitve zemljišča ps trebujejo strokovnjaki, ki bodo pre gledali ponudbe.
izsledke a po-
Po zasedbi pedagoške fakultete
Dolg sestanek študentov 7, rektorjem univerze
Rektor tržaškega vseučilišča prof. Agostino Origone je včeraj sprejel tričlansko delegacijo študentov pedagoške fakultete, ki so v sredo za Stirlndvajset ur zasedli sedež fakultete v Ul. deirUniversita. Na sestanku, ki je trajal skoraj tri ure, so predstavniki študentov obrazložili rektorju svoje zahteve v zvezi z novim sedežem fakultete. Prof. Origone se je obveza 1, da bo s tem problemom seznanil akademski senat, ki ga bo sklical v najkrajšem času.
Danes zjutraj se bodo študentje nedne *	■'kultete sestali na zbo-
rovanju, na katerem bodo preučili rektorjev odgovor na njihove zahteve ter se odločil za nadaljnje oblike delovanja za rešitev problema novega sedeža fakultete.
V ladjedelnici Felszegi v Miljah, ki jo je po dolgi in hudi krizi prevzela ladjedelnica Navalgiulia-no, bodo jutri ob 11. uri postavili gredelj za dve novi motorni cisterni (1599 ton), ki sta ju naročili podjetji Marisarda Iz Cagliari in D’Alesio iz Livorna.
Gre torej za prva, sicer ne velika, naročila edini ladjedelnici v Miljah, ki je bila pred nekaj meseci rešena po vztrajni in odločni borbi delavcev s podporo deželne finančne družbe. V primerja, vi s prejšnjimi leti je to skromna stvar, vendar je upati, da bodo sledila še druga naročila.
Današnja
volilna zborovanja
KPI: ob 10. uri Nabrežje Na-zario Sauro (Zecchini), ob 17. Ul. Gaspare Gozzi (Tonel), ob 12. Trg Liberta (Livio Saranz), tovarna Taurus (Cuffaro), Tržaški arzenal (Vidali), ob 17.30 Trg Garibaldi (Tonel), ob 18.30 Ul. Belli (Colli), ob 18. Trg Cavana (Cuffaro), Ul. Pola (Šema), ob 18.30 Stopnišče Bonghi (J. Burlo), Oreh (Gombač), ob 19. Gropada (dr. Godnič), Beloglav (Gombač), Trg Goldoni (posalnec D’Onofrio in Bacicchi), ob 17.30 Ul. Campanelle ■ Ul. Fa-trizio (Juriševič), ob 20. Ribiško naselje S. Cristoforo (dokumentarni film), krožek «Pisoni» (Cala-bria), ob 20.30 Padrlče (dr. Godnič).
PSIUP:	ob 12.15 pred tovarno
Orion (Franco), ob 20. na Trgu Goldoni (Licia Chersovani in Mon-falcon), ob 10.30 na Opčinah (Fran. co) ob 12.30 Trg Rosmini (S. Lau-renti), ob 19 Lonjer (Ezio Mar-tone).
PSI-PSDI: ob 17. Sv. Alojz, ob 17.30 Kjadin, ob 18.15 naselje S. Eufemia (povsod L. Lonza).
Lista Slovenske skupnosti:	ob
20. Konkonel, 20.45 Bani, 21.30 Ric. man je (Vekoslav Spanger in Sto-
Včeraj dopoldne se je v domu slovenskih in čeških književnikov na Belem križu nad Piranom za čelo mednarodno srečanje slovenskih, drugih jugoslovanskih, čeških, italijanskih in avstrijskih Književnikov. Udeležujejo se ga Mira Mihelič, Matej Bor, Ciril Kosmač,
France Bevk, Ciril Zlobec, Danilo Lokar, France Filipčič, Bogdan Pogačnik. Mladen Oljača, Sveta Lukič,
Tomislav Ladan, Slavko Mihalič in Esad Mekuli, od Cehov Smetanova, Kubka, Trefulka, Brabec, Štev-ček in Kapec, od Italijanov Noga-ro, Rebelatto, Ramous ter Ciuffa-rin in Avstrijci Spielova, Plesch, in Eisenreich. Srečanje je odprla predsednica komisije za stike s tujino društva književnikov Mira Mihelič, nato pa je predsednica občinske skupščine Piran Jolanda Kos pozdravila goste z naslednjimi besedami: ttSpo.Uovane gospe in gospodje, tovarišice in tovariši, do-
iiiiiiiiiiiHliiiiiinMiiliiilMilllilllMiiiiiiiiiiimianJiliiiiiiiiiiiiiHlliiiiiiillMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Amnestirali so prekršek zaradi upravičene reakcije
Sodnik! so tokrat ugodili državnemu tožilcu in branilcu
volite mi, da vam v imenu skupščine občine Piran in v svojem imenu izrazim prisrčno dobrodošlico ob slovenski obali Jadranskega morja. Želim, da bi to srečanje stkalo nove vezi prijateljskega sodelovanja, ki bo slonelo na medsebojnem spoznavanju in spoštovanju. Odkrita umetniška beseda pride iz čutečega srca. zato ima čudovito moč, da pride do srca ljudi, ki hrepene po lepoti, resnici in dobroti. V kulturni preteklosti slovenskega naroda so bili prav slovenski pisatelji od Trubarja (lo Prešerna, Cankarja, Prežiha, Zupančiča in Kosovela in drugi plemeniti vodniki tisti, ki so našemu človeku odkrivali lepoto in mu kazali pot v lepšo prihodnost. Nikdar pa se nismo zapirali vase. Zavedali smo se, da umetnost ne pozna meja in zajemali iz neusahljivega vrelca lepoto, umetniško besedo največjih ustvarjalcev člove-
Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, generalni prav-dnik De Franco, zapisnikar Dandri, obramba Sardo iz Tržiča, zastopnik zasebne stranke Borgna) se je moral včeraj ponovno zagovarjati 30-letni Pavel Petelin iz Mavhinj 56.
O obravnavi pred sodiščem prve stopnje smo pisali že lani ter opisali tedaj potek dogodkov, ki so pripeljali Petelina pred sodnike.
Še razmeroma miadi Petelin je bil obtožen, ca je telesno hudo poškodoval 81-letnega Ivana Franca Doljaka iz Trnovce 11. Dolžili so ga, da je napadel že priletnega moškega ter mu povzročil precej hude poškodbe na obrazu ter mu izbil nekaj zob. Prvostopni sodniki, ki so obravnavali primer, so se prepričali, da je bil Petelin upravičen, da se je skregai s priletnim moškim.
Menili so, da ni bd podan dokaz o Petelinovi krivdi te' so zato oprostili ontoženea zaradi pomanjkanja dokazov Z razsodbo pa ni bil zadovoljen javni tožilec, ki je vložil priziv na višje sodišče. Na včerajšnji obravnavi je obtoženi Petelin ponovil svoje prejšnje izjave. «Do-ljak me je napadel s kamnom — je dejal — jaz sem se umaknil in on
je padel. Padel je sam in jaz se ga nisem dotaknil.«
Za odv. Burgno, ki je zagovarjal Doijakove koristi je javni tožilec zahteval, naj sodniki obsodijo Petelina na 16 mesecev zajjora (s pomilostitvijo;, če pa ne bi sprejeli te zahteve, naj bi spremenili obtožbo v lažje poškodbe ter am-nestirali prekršek Obtoženčev zagovornik pa je zahteval potrditev prvotne razsodbe in v najslabšem piimeru sprejetje tožilčeve druge zahteve Sodniki so pri razsodbi ugodili tožilcu in obrambi: ustavili so Kazenski oostopek ter amnestirali prekršek.
Nesreča na delu
60-letni pristaniški delavec Au-gusto Toffanin iz Erte S. Anna 58, se je včeraj ponesrečil na delu v novem pristanišču. Mož je pri hangarju št. 53 nakladal nekaj blaga na ladjo, ko ga je v glavo zadela železna cev, ki je padla z ladje. Delavca, ki je imel široko rano na čelu, so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo zdravljenja v enem tednu.
štva. Tudi to srečanje, spoštovani gostje, naj prispeva, da bi človeštvo čimprej dočakalo dan, po katerem je hrepenel slovenski pesnik Srečko Kosovel, ko je zapel, da bo svet nekoč kakor vrt cvetoč in sc najdemo bratje v njem.»
Nato je goste pozdravil predsed nik društva slovenskih književnikov Ciril Kosmač:
((Zbrali smo se v tem skromnem domu ne zaradi tega, da bi se držali ljudske ponižnosti, ki pravi, da je skromnost lepa čednost, temveč zaradi tega, ker se pisatelj bije za najlepšo vseh čednosti, za resnico. Za resnico o človeku, za resnico o človekovem srcu in človekovem duhu. Ce ste pogledali na zemljevid, ste videli, da smo se zbrali ne hrbtu ozkega polotoka slovenske zemlje, ki kakor ladja, kakor zelena ladja neuničljivega človekovega upanja, reže svojo pot na odprto morje. Skozi katero-koli okno pogledate, boste videli začetek odprtega prostranstva. Skozi vsa okna nam danes, in upam še zmeraj bo, sijala sončna luč in da bo pihal tudi veter. Razgovarjali se bomo o tem, kaj nas v nasprotjih združuje. Dovolite mi, da kot pisatelj povem to s primerom. Ce sem rekel, da skozi vsa okna piha tudi veter, se pravi, da so vsi ti vetrovi nasprotujoči. Toda kaj naj združi te vetrove. Samo to, da pihajo pod svetlim soncem, da odnašajo prah in smrad in prinašajo močne duhove zdravega kist-ka, da bedo naša srca sproščeno dihala.
V imenu Zveze Jugoslovanskih književnikov je pozdravil udeležence njen generalni sekretar Mladen Oljača, ki je v svojem nagovoru poudaril, da Je dolžnost književnika boriti se za resnico in svobodo. Govorila sta še v imenu češkoslovaških pisateljev Jan Trefulka in v imenu republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Radko Polič. Mednarodnemu srečanju književnikov so poslali pozdrave generalni sekretar SZDL Jugoslavije Beno Zupančič, Nobelov nagrajenec Ivo Andrič in drugi.
Prva točka delovnega programa je bil referat Bogdana Pogačnika z naslovom ((Združevalna vrednost nasprotij«. Zvečer je predsednica piranske občinske skupščine priredila sprejem za udeležence. Jutri bo v gledališču Tartini v Piranu na sporedu mednarodna tribuna književnikov, na kateri bo sodelovalo 9 udeležencev tega srečanja
PEVSKI ZBOR m* »VASILIJ MIRK« PROSEKA•KONTOVELA
S
priredi
danes 10. t. m. ob 21. uri v kinu »Iris« na Proseku v soboto, 11. t. m. ob 21. uri v Ljudskem domu v Križu
KONCERT
partizanskih umetnih in borbenih pesmi
Dirigent: Ignacij Ota Sodelujeta: pianist Aleksander Vodopivec
harmonikar Oskar Kjuder
SLOVENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
sprejema danes in Jutri prijave za udeležbo na KMEČKI OHCETI, ki bo v soboto, 11. maja v Ljubljani.
Prijavljenoi ali prijavljen-ke, ki se bodo udeležili «Oh-ceti« morajo biti oblečeni v narodne naše, kar Je tudi pogoj, da so deležni brezplačnega prevoza in kosila v Ljubljani.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9. maja 1968 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 8 oseb UMRLI SO: 45-letnl Pietro Baccl, 59-letni Guldo Valdevit, 89-letna An-
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM Felicien Marceau
JAJCE
(L’ OEUF)
Komedija v dveh dejanjih Scenograf: DEMETRIJ CEJ Kostumograf:
ALENKA BARTLOVA Režiser:
ADRIJAN RUSTJA
V	soboto, 11. maja ob 21. uri Abonma - sindikalni red G I. ponovitev - red B
V	nedeljo, 12. maja ob 17. uri Abonma: okoliški - red E
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265.
Gledališča
Verdi
Pri blagajni gledališča se danes z»' čenja prodaja vstopnic za 9. koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v soboto ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Claudio Sd. mone, kot solista pa bosta nastopih violinist Franco Gulli in pianistka E* rica Cavallo v duetu. Program bo obsegal: Tartini — Sonata v štirih t* godala (nova za Trst), Mendeltsohn " Koncert za violino, klavir in orkester (novo za Trst), Strawinsky — Pulti' nella (suita), Salviucci — Introduzi®-ne, Passacaglia in Finale (novo ** Trst).
Nazlonale 16.00 «1 Nibelunghi«. Bar®' ni zgodovinski film.
ExceIsior 16.00 «Muchette». Film ■* Bernanojevega romana. Technicolor Penice 16.00 «Hondo». R. Tayior. T* chnicolor.	t
Eden 15.00 «Helga». R. Gassmann. *• Mondry
Grattacielo 16.00 »Indovina cht vleč* a cena«, S. Potler, Technicolor,
Ritz (Ulica San Francesco štev 15.00 «11 planeta delle scimmie«. c’ Heston. Kirn Hunter. Technicolor-Alabarda 16.30 «Un corpo da amare*-Spyros Foros, E. Nathanael. PrePj vedano mladini pod 18. letom. Z«0’ nji dan.
Filodrammatico 16.00 «La dura legge*'
B.	Barrie, Benice Charlton. Moderno 16.00 «Nick, mano fredda*;
Paul Nevvman. Prepovedano mla®1' ni pod 18. ietom.
cristallo 16.00 «11 sesso degli angel1*; Sexy-technicolor. Prepovedano m**' dini pod 18. letom.
Garibaldi 16.30 «Stazione 3, Top se-cret». Technicolor.
Capitol 15.30 »Costretto ad ucclder**'
C.	Heston, D. Plant. Technicolor. AWora 16.30-19.22 »Vivere per vlvor**'
>Y. Montand, A. Girardot. Prepove dano mladini pod 14. letom.
Impero 16 30 «Blow up«. Mojstrovi11 M. Antonionija. V. Readgrave. pre" povedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 «11 marlto t m' e 1’ammazzo quando m| pare«. C’ therine Spaak.
Astra 16.00 »Gioventil bruclata«. mes Dean. N. Wood. Prepovedal mladini pod 16. letom. Technicol®; Abbazia 16.00 «L’avventuriero di T°' tuga«. Barvni, dinamični film. Ideale 16.00 «11 figlio di caplt*' Blood«. Sean Fllnt. Technicolor.
Ljudska prosveta
Danes zvečer ob 20.30 bo v Greg® čičevi dvorani v Ul, Geppa 9 sreCkJ nje med člani Alpinističnega odsek SPDT in ljubljanskimi plezalci, ki ° ‘ do pokazali diapozitive iz svojih vh> nov. Vabljeni!
Razna obvestila /
Odbor SPDT vabi vse člane, Ki želijo udeležiti orientacijskega P°nvS da, KI ga priredita športno drust ^ Polet in prosvetno društvo Tabof ^ nedeljo, 12. maja, naj se prijavijo Tržaški knjigarni.
SPDT priredi v nedeljo, 26.
Izlet z avtobusom v Tamar, ob Pr'„, ki smučarskih tekem za VTK M*1 rial. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/1*-
SOŽALJE
Id*
*v ifij
tonia Kramer vd. Endrigo, 64-letna | izreka prosvetno društvo «”r slf Cecilia De Tulilo, 63-letna Maria Ro- ren« iz^BoIjunca svoje globoko^
podpornemu članu Milanu Bol**
della por. Chiurman, 89-letna Teresa Griselli vd. Cilli, 90-letni Francesco Srimsek, 67-letnl Emilio Casalegno.
Včeraj popoldne se Je v Ul. Fla-via z vespo prevrnil 40-letni Ar-mnmio Mennuni iz Ul. Valentini 40 fei se ranil po zatilju in čelu V splošni bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, bo na nevrokirur škem oddelku okreval v enem tednu.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlPAlabarda, Ul. deMTstria 7. Al Galeno, Ul. S. Cllino 36 (Sv. Ivan). De Leitenburg, Trg S. Glovanni 5. Mizzan, Trg Venezla 2.
nočna služba lekarn
(Od 19.30 do 1.30)
Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4. Glu-stl, Ul. Bonomea 93 (Greta). Godina, A1PIGEA, Ul Ginnastica 6. G. Papa, Ul. Feliuga 46 (Sv. Alojz).
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Ide Bol-čič daruje Slava Slavec 1000 lir za prosvetno društvo Prešeren
in družini.	..^o
Sožalju se pridružuje uredni* in uprava Primorskega dnevi"
Sporočamo žalostno vest, d® J,g» Je za vedno zapustila naša dP» mama in nona
Marija Chiurman
Pogreb nepozabne pokojnic« danes ob 15.15 iz glavne bol* niče.	,,
Žalujoči mož, hčerka, TV vnuki, snaha, sestra, hi"J in drugi sorodniki
Trst, 10 maja 1968
Včeraj Je nenadoma preminila naša draga
IDA BOLČIČ por. P0RC0RAT0
bo danes ob 17.30 na pokop*
Pogreb drage pokojnice lišču v Boljuncu.
Sporočajo žalostno vest: oče, mama. brat, sestra, m0* in drug! sorodniki.
Boljunec, Trst, Koper, Sarajevo, Ztirich, 10. maja 1961i
MOŽNOSTI GOSPODARSKEGA RAZVOJA ČSSR
Pot do konvertibilnosti češkoslovaške krone
Ekonomski odnosi Češkoslovaške z inozemstvom ■ Ekspoze novega ministrskega predsednika Četnika pred skupščino ■ SEV je treba prilagoditi reformam ■ Možnost kreditov v zahodnih deželah
Tako imenovana češkoslovaška •revolucija v miru« se postopno razvija od pomembnih družbenih Pa tudi osebnih sprememb k Iz-v®janju nove politike vseh pod-Pj^jih družbenega življenja dežele. G'ede na splošna načela notranje ekonomske politike, pa velikih sprememb ni opaziti, ker je bd-a gospodarska reforma že izdela1® in deloma že tudi izvajana. 2daj gre pretežno še za to, da se Popravijo zapreke za njeno popolno uresničenje. Kar zadeva gospodarske odnose z inozemstvom, P® je treba upoštevati tudi potrebo po delni spremembi, neka-terih splošnih načel ter njihovem Postopnem izvajanju v praksi.
Gospodarski odnosi Ceškoslova-"te z inozemstvom se že 20 let Razvijajo v okviru tega, kar mno-B* ponekikrat imenujejo svetovno socialistično tržišče, ki ga v glav-nem sestavljajo dežele SEV. Zadnji čas se je okrog 40 odstotkov st nanj e trgovine teh dežel odvija-lo s SZ, okrog tretjine z ostalimi Socialističnimi deželami, a ostalo * razvitimi kapitalističnimi deže-latnd in onimi v razvoju.
Gb taki regionalni strukturi zu-®®nje-trgovinskega prometa, so običajno v zvezi s Češkoslovaško govorili, da predstavlja kovačnico socialističnega sveta. S svojo industrijo, zlasti strojno, Je zado-v°ljevala potrebe tako SZ kot o-stalih socialističnih dežel. Iz njih P® je uvažala surovine in poljedelske proizvode. Od desetih avtomobilov na Češkoslovaškem jih devet poganja bencin, ki je bil Predelan iz sovjetske nafte. Ista tadeva je z železno rudo, pše-Prco, bombažem in mnogimi dru-Srni primarnimi in poljedelskimi
Proizvodi.
Vendarle takšna struktura zunanjetrgovinske izmenjave ne zado-v°'juje niti glede na gospodarske biehanizme, na podlagi katerih se doslej razvijala, pa tudi ne Blede na gospodarsko strukturo dežele, ki se je bila izoblikovala sPričo takega usmerjanja tokov zunanje trgovine na Češkoslovaškem.
Kot primer ene in druge na-P®ke se pogosto navaja sistem j®en,,in značaj tržišča SEV. Do-!
cene v SEV bile za dolo-eeno razdobje v naprej določene,1 ln sicer na osnovi poprečja cen n® svetovnem tržišču v predhod-nem razdobju. Pri tem se je ^Prejemala teorija, da na svetem tržišču prihaja do izko-tlSčanja nerazvitih dežel — iz-v°znic poljedelskih in primarnih Pfoizvodov — od strani razvitih, "1 izvažajo industrijske proizvode. Spričo tega za Češkoslovaško biso bile sprejemljive cene svetnega tržišča, s pomočjo katedrih se izvaja to izkoriščanje. Pri nekaterih primarnih in poljedelcih proizvodih je prišlo do popravkov oen navzgor. Zato je Ce-boslovaška npr. plačevala sovjet-?*° nafto po trikrat višjih cenah *°t, postavimo, Italija. Obenem J1® izvažajo češkoslovaški izvozniki 'ndustrijskih proizvodov ter oprede na sovjetsko in tržišča ostalih Socialističnih držav proizvode, ki d' jih v dežele s tako imenovano konvertibilno valuto lahko izva-:®'i samo po nižjih cenah. In 'ako je res težko reči, kdo komu Pomaga na osnovi sistema cen oziroma kdo komu nudi podeč s pomočjo trgovine: Cehoslo-?®*ka socialističnim deželam ali e dežele njej.
Upoštevajoč to in na osnovi *kspozeja, ki ga je pred skupino prikazal novi vladni pred-»®dnik Cemik, je moč zaključiti, d® se bo Češkoslovaška še trudila Povečati kooperacijo in integracd-med deželami SEV, obenem d® se bo odprla tudi proti trži-tem razvitih kapitalističnih dedi ln dežel v razvoju. V odnosu d° SEV je Češkoslovaška s svo-sklepom, da bo v roku od , do 7 iet uvedla konvertibilnost r°ne, v naprej določila svoje l®Hšče: SEV se mora prilagoditi gospodarskim reformam, ki jih ‘V®jajo v večini socialističnih de-j • ne pa da značaj teh reform njihovo izvajanje podreja po-®bam integracije ter kooperaci-d s starimi metodami znotraj te onomske formacije same.
Ukrepi, ki jih bo Češkoslovaška ?.°r®la sprejeti, da bi si zagoto-’1® kot prvi pogoj za postopen r®hod h konvertibilnosti krone, ?d0 gotovo ugodno vplivali na ®zširiteV trgovinskih odnosov z jd^lami konvertibilnih valut. In-tfres za tako razširitev obstaja t^dl v teh deželah samih, ker pač ,, Pričakujejo, da bo to predstaviš'0 bistven prispevek k poveča-
nju svetovne trgovine, saj bi se vanjo vključile dežele centralne in vzhodne Evrope.
V sklopu tega je tudi treba o-cenjevati poročila oziroma napovedi v tisku zahodnoevropskih, dežel, ki govore o možnosti podelitve kreditov Češkoslovaški v višini od 400 do 500 milijonov dolarjev. Glede na gospodarsko moč te dežele, to ni mnogo, še zlasti, če upoštevamo, da so njej sami ostale socialistične dežele dolžne več.
Češkoslovaška pa bo proučila tudi možnosti in pogoje, da bd dobala kredite v razvitih kapitalističnih deželah. Vladni predsednik Cemik je to možnost o-menil v svojem ekspozeju, pouda-
ril pa je, da bd to ne smelo biti vezano na nobene politične pogoje. Pomembnejši krediti v konvertibilnih valutah bd Češkoslovaški pomagali, da bi obvladala razlike v tehniki, tehnologiji in organizaciji proizvodnje, ki njena podjetja še delijo od ustreznih podjetij v razvitih industrijskih deželah.. Tako bd bilo moč izvesti tudi strukturne spremembe, ki so potrebne, da bi ta dežela mogla preiti na konvertibilnost svoje nacionalne valute. To bi nadalje pospešilo tudi njen notranji gospodarski razvoj in obenem nik napredka gospodarskih in drugih odnosov med evropskimi socialističnimi in kapitalističnimi deželami.
Jutri, pojutrišnjim in v ponedeljek bo v Dolini veselo. V popoldanskih urah bodo imeli koncert, zvečer pa se bodo zavrteli. Na voljo pa bo tudi dobra domača kapljica
V MOSKOVSKIH FILMSKIH ATELJEJIH
«Labodje jezero» pride na platno
Tudi nekaj variant samega P. I. Čajkovskega
MOSKVA, 9. — Sovjetska reži- f skimi sredstvi in prijemi izraziti
serja A. Dudko in K Sergejev nameravata v kratkem začeti s snemanjem filma z naslovom »Labodje jezero». Kot že sam naslov pove, gre za prenos na filmsko platno slovitega dela P. 1. Čajkovskega. Ves film bodo posneli v filmskih studiih v Moskvi, kjer so že pripravili nove slikovite scene.
Stara zgodba o boju čiste ljubezni proti zlim silam je bila prvič uprizorjena pred 90 leti. Od tedaj so «Labodje jezero» uprizorili že neštetokrat v najrazličnejših variantah. Režiserja Dudko in Sergejev sta izbrala koreografsko variante, ki sta jo izdelala M. Petin in L. Ivanov le nekaj pred smrtjo Čajkovskega. Ta koreografska varianta temelji na vsebini, ki je navdihnila Čajkovskega. Gre za pesniško zgodbo deklice — laboda Odette in mladeniča, ki ga deklica ljubi.
Režiserja imata namen s film-
............mm....•■"■lin.■»■■■..umi......um.In,im.....
VTISI IN RAZMIŠLJANJA NA POTI PO ROMUNIJI
Iz muzeja stare romanske vasi
na naftna polja
Prepričljiva sinteza ljudske umetnosti - Odhod slovanska imena pri hišni opremi in poljskem orodju - Črede ovac med črpalnimi stolpi

Dela naselja — muzeja v Bukarešti
Skoraj pol dneva sem posvetila izvirnemu muzeju ns prostem, ki prikazuje razvoj in posebnosti romunske vasi Ogledala sem si nad dvesto večinoma lesenih stavb iz vseh romunskih pokrajin in občudovala sem njihovo pestro notranjo opremo: preproge, vezenine, lončene posode, pohištvo vseh vrst. Ponekod so me pritegnile stilne značilnosti romunske domačije. Mnogo hiš je bilo iz ilovice, pomešane s kratko rezano slamo. Nekatere so bile lepo pobeljene in na prvi pogled sploh nisem mogla spoznati, iz kakšnega gradiva so. Močno so me spominjale na naše prekmurske nabijanice. Pri hišni opremi in poljskem orodju sem naletela na vrsto imen slovanskega izvora (nekaj je bilo čisto slovenskih), kar dokazuje tesne stike s sosedi na vzhodu, severu in jugu. Romuni pritrjujejo z našim «da» in še mnogo sem slišala izrazov, ki so mi zveneli precej po domače. Muzej romunske vasi se uvršča tudi v mednarodnem merilu med najbolj uspele tovrstne prikaze, saj gre za živo in prepričljivo sintezo ljudske umetnosti, ki napravi na obiskovalca najboljši vtis.
Zadnji sončni prameni so ožar-jali bližnji Leninov spomenik, ko sem se potešena vračala proti mestu. Obstala sem ob orjaškem podstavku in se zazrla v tvorca velike revolucije, ki predstavlja, vsaj za evropski Vzhod, prav gotovo začetek gospodarskega in družbenega napredka. Dovolj je, če pomislimo na novejšo zgodovino, na protislovja carske Rusije, kakor se zrcalijo tudi v delih njenih klasikov, pa na polko-lonialne razmere, v katerih je životarila nekdanja Romunija.
Spet sem bila na vlaku. Buka-reška predmestja so izginjala v daljavi, jaz pa sem mislila na Ploiesti — svetovno znano središče naftnih polj, ki so že doma pritegnila mojo pozornost. Tokrat sem potovala z osebnim vlakom. Obotavljal se je na vsaki, tudi najmanjši postaji. Po nekaj dneh mestnega življenja sem znova uživala naravo, čeprav le bolj od daleč. Na obeh straneh proge so se vrstila lepa pšenična in koruzna
polja, od časa do časa pa sta pokrajino poživljala tudi trta in sadno drevje.
Kmalu smo se spe’ ustavili. Nenadoma sem se znašla skoraj sama v vozu. Radovedno sem pogledala, kaj se dogaja. Moji sopotniki so stali ob vlaku in se pretegovali. Ko je vlak spet potegnil, so drug za drugim mirno in spretno poskakali na vozove. To vratolomno »umetnost* sem poslej lahko občudovala po vseh potniških vlakih. Železniško osebje se zanjo sploh ne zmeni. Zdi se, da je postala narodni običaj, ki po svoje izraža življenjsko sproščenost ljudskih množic. Ko sem dospela na cilj, se nisem mogla znebiti občutka, da potujem v družbi cirkuških akrobatov.
Ploiesti je mirno, lepo urejeno mesto, kjer prav ni c ne čutiš »prisotnosti* moderne industrije. S kolodvora vodi v središče širok, skrbno tlakovan drevored, ob straneh pa se vrstijo predmestja s pritličnimi, skoraj podeželskimi hišicami. Nastanila sem se v hotelu na glavnem trgu. Upravnik se je potrudil po nemško in mi skušal v vsem kar najbolj ustreči. Že prvi večer sem opazila na ulici nekaj za naše pojme nenavadnega. Okoli avtomobila se je zbrala velika gruča ljudi. Pristopila sem, misleč, da gre za nesrečo. Toda bil je le sicilski avtomobilček znamke «fiat 500», ki se ga staro in mlado ni moglo nagledati.
Verjetno take pripravne škatlice niso še videli, saj krožijo po mestu le večja vozila ruske ali nemške izdelave. Kmalu nato je začelo deževati. Potegnila sem na dan svoj prozorni dežni plašč, ki sem ga imela v drobnem zavitku v torbici. Kljub nenadnemu nalivu šem čutila na sebi poglede mimoidočih. Nekateri so se celo ustavili in me radovedni, pogledovali. Zdelo se mi je, da se tu ljudje prav res kot otroci čudijo vsemu tujemu.
Naslednje jutro so mi na turističnem uradu povedali, kaj naj napravim, da pridem do znanih petrolejskih vrelcev v bližnji okolici. Pot mi je podrobno pojasnil (celo s črteži) ljubezniv uradnik,
*1"1 m,„„„„„„„...n,   ................................................................................
iu3VEn (od 21.3. do 20.4.) Dan bo jjdvse uspešen zlasti za one, ki se s*v.arjajo z obrtjo. Zadovoljite neki k1.1, notranji potrebi (."(K (od 21.4. do 20.5.) Ni pri-skušati posploševati lastne 2 Usnje, koristne so bile predvsem C. Vas. Glejte z zaupanjem v
DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Na-Ohr - se napraviti sleherni večer l r®cun svojega dnevnega dela. Ne Jr1.® se mogli več dolgo izmikati
n«AK (od 22.6. do 22.7.) Postav j, ne8a smotra ne boste dosegli ta k naglo, kot ste pričakovali. Lah-r ie, unesete na nekega prijatelja. nJ-KV (od 23.7. do 23.8.) Zdi se, da “°ste kar tako naglo opravili z
nekim starim tekmecem. Slikovito potovanje z drago osebo.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Nekdo vam je neka) zatrdno obljubil, toda tega ne bo izpolnil. Resno opozorilo od strani iskrenega prijatelja.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nobenega popuščanja v načelnih vprašanjih, čeprav ste v nebistvenih zadevah lahko bolj elastični. Tesnobni občutki.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne boste se spotaknili na zaprekah, ki vam jih bodo postavili. Odkrili
boste \ažno življenjsko resnico.
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Preveč časa posvečate manj važnim vprašanjem. Odličen razvoj od nosov z ljubljeno osebo.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Še zadnji napor in uspešno boste zaključili delo, ki ste ga že pred časom začeli. Neutemeljena ljubosumnost.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izpolnile se bodo nekatere vaše slutnje glede večje vsote denarja. Veselje spričo uspeha nekega družinskega člana.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne odstopite niti za centimeter od svojega programa čeprav verr nekateri to svetujejo. PovnbUen- b<:»iz r..i za •umivo svečan« ...
ki me je takoj prosil, naj govorim z njim le italijanski. Njegovo znanje je bilo res presenetljivo, če pomislimo, da si ga je pridobil kot samouk ob italijanskih radijskih oddajah. Mož je tudi v tem sledil svojemu poreklu, saj so ga zanimali predvsem romanski jeziki. Naš pomeščanjeni Kraševec pa kaj rad pozablja na svoj izvor, na širno slovansko zaledje in ga včasih prav klavrno, po nepotrebnem lomi v tujem jeziku.
Popoldne sem se / lokalnim vlakom odpeljala do bližnjega terciarnega 1 gričevja ob vznožju Transilvanskih Alp Scaeni. Kjer šeni izstopila, je na prvi pogled nepomembno podeželsko naselje kakor toliko drugih Sonce je neusmiljeno pripekalo toda mene ni prav nič motilo. Upala sem, da bom takoj uzrla »petrolejsko* pokrajino — cel gozd vrtalnih in črpalnih stolpov. Toda svet okoli mene je le močno spominjal na Slovenske gorice. Po široki, prašni cesti sem se urnih nog napotila proti vaškemu zvoniku, edini orientacijski točki sredi pritličnih domov, vinogradov in sadnega drevja. Že sem mislila, da bo treba še dolgo stikat1, ko je nenadoma stal pred menoj črpalni stolp, kakor bi ga kdo pričaral. Ni bil posebno visok, zato pa je bilo moje navdušenje tem večje. Stekla sem čez cest«' in si od blizu ogledala železno ogrodje, črpal-ne naprave in električni stroj, ki jih enakomerno poganja. Nisem se mogla premagati, da ne bi slikala, čeprav so mi na turističnem uradu svetovali, naj tega rajši ne delam. V okolici v tem času ni bilo žive duše. Uspele barvne posnetke si zdaj z užitkom ogledujem, saj gre za prepovedan sad, ki je tem slajši...
Romunija je bila že dolgo pred vojno znana po svoji nafti. Najstarejša nahajališča so pri Ploie-stiju, mnogo pa je vrelcev v vsem južnem in vzhodnem vznožju Karpatov. Po drugi svetovni vojni se je proizvodnja nafte skoraj popolnoma prenehala Stari vrelci, ki so že močno izčrpani, so bili namreč med vojno bombardirani. Kasneje so jih obnovili, hkrati pa so odkrili nova nahajališča, ki se zdaj vedno bolj uveljavljajo. Proizvodnja je leta 196' že presegla 12 milijonov ton. Romuniji se odpirajo v tej smeri odlične možnosti. Spodnje donavsko nižavje je tektonska udorina, kjer prihajajo na severu, v podgorju Karpatov, na dan terciarne morske usedline, ki so bogate nafte. Na gričevnatem »petrolejskem* področju dobro uspeva vinska trta. Pokrajini daje vedro, prikupno obeležje. Sliko poživljajo številne črede ovac, ki se prosto pasejo po ravnicah okrog črpalrjh stolpov.
Najbolj zanimiv je bil v Ploie-stiju samem ogled muzeja, ki prikazuje zgodovino izkoriščanja nafte v Romuniji. Z glavnega trga sem morala nekajkrat zaviti na levo, pa spet na desno, preden sem uzrla napis »Muzeul republi-can al petrclului*. Poslopje stoji v prijetni, tihi mestni četrti, daleč od glavnih prometnih žil. Ko sem vstopila, je vratar brž poklical priletnega inženirja, ki spremlja goste ob obisku, in mu povedal, od kod prihajam. Glede jezika ni bilo težav. Moj strokovni spremljevalec se je svoj čas izpopolnjeval v Berlinu, a tudi drugod, zato je obvladal tako nemščino kakor francoščino.
Dr. KSENIJA LEVAK
(Nadaljevanje sledi)
mm—mam*
t-d
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Harmonikar F. Sca-rica 12.10 Gospodinja nakupuje
-	12.20 Za vsakogar nekaj - 13-30 Izbor melodij - 17.00 Duo Russo-Safred - 17.20 Poljudna enciklopedija - 17.30 Nekaj ritma - 18.00 Ljudski pevci in pesmi - 18.15 U-metnost - 18.30 Harfistka G. Herbert - 19.10 G. Bassani: »Spominska plošča*, novela - 19.35 Glasbila in barve - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Operna glasba - 21.50 Veseli utrinki -
22.00	Komorne skladbe - 22.10 Zabavna glasba.
Trst
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran
-	14.00 Furlanske pesmi - 14-10 Le refolade de siora Gigia - 14.20 Simf. koncert.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasbe - 8.00 Prenos RL - 10.15 Ansambel B. Franka - 10.45 Plošče -
11.00	Turistične informacije - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.10 Operna panorama 15.25 Oc! Soče do Drave - 16.30 Popoldanski koncert -17.40 Ritmi 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 A Dixieland Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00. 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak - 10.05 šola - 10.35 Ura glasb« - 11.30 Taoorist J.
misel, ki jo je v svoji čudoviti glasbi izrazil Čajkovski, hkrati pa dati plastični izraz te baletne mojstrovine. Zato pa se bosta avtorja filma kar se da otresla vsakršnega gledališkega izražanja, vsakršne pantomime Tudi enotnost prostora sta izločila.
Ko sta se otresla običajnih gledaliških prijemov, na primer tudi scene, v kateri se vidijo umetni labodi, ko plavajo po umetnem jezeru, se režiserja vendarle nista odpovedala tzaprtemu prostoru*, ker menita, da bi to bilo nesprejemljivo za baletno prireditev, ki nujno zahteva «zaprt okvir*. Zato so v moskovskih filmskih ateljejih že izdelali povsem nove scene.
Čeprav se režiserja nista odločila za izredne novosti, nameravata vendarle dati večji poudarek nekaterim momentom iz zgodbe, ki jo je glasbeno tako čudovito izrazil Čajkovski. Partituro, torej glasbeno osnovo, sta Dudko in Sergejev nekoliko skrčila s tem, da sta izločila nekaj ponavljanj. Hkrati pa sta razvila tiste parte, ki poudarjajo in razlagajo smisel vsebine. V fa name i sta ponovno oživila tudi nekaj variant, ki jih je bil napisal Čajkovski in ki so bile dolgo časa puščene ob strani. S tem sta režiserja izpopolnila baletni del, ki sta mu dodala nekaj novih plesov.
Kakor vidimo, gre za nekoliko obnovljeno mojstrovino P. I. Čajkovskega. ki naj bi na platnu zaživela v nekoliko drugačni luči, kot smo jo navajeni gledati v klasičnem uprizarjanju tega baleta. Zanimivo je da sta Dudko in Sergejev izbrala za Odette debutant-ko Heleno Fvtejevo, ki se doslej še ni uveljavila kot baletka, saj spada le med povprečne baletke. Vlogo Siegfrida bo interpretiral Markovski, medtem ko sta vlogo zlega duha ooverila Jesanbajevu.
Režiserja sta se tudi odpovedala govorni spremljavi, ki je tako pogosto v veljavi v filmih, ki so posvečeni baletom. Po njunem mnenju je moč melodije dovolj izrazita, da bi bil potreben še kak komentar. Glasbeno spremljavo bo v tem filmu izvedel orkester opernega gledališča Kirov pod vodstvom dirigenta V Fedotova.
čeprav smo mogli ^Labodje jezero* že večkrat videti in uživati, bi vendarle bilo zelo lepo, če bi ta film, ko-bo^dUoenčan, prišel tudi v naše kinematografe,, saj nam pravkar navedeni podatki pričajo, da gre za stvaritev, ki je vredna vse pozornosti.
Pesem M. L. Kingu
MILAN, 9. — «Duša nima barve. Lastovke so bele, ko letijo proti soncu. Nebo nima barve« — so osrednji verzi pesmi, ki nosi naslov »Bele lastovke« in ki jo Je po besedilu Armanda Stule uglasbil južnoameriški skladatelj Nobbiols. Pesem je posvečena Martinu Luthru Kingu, črnskemu voditelju v ZDA, ki je bil pred nedavnim umorjen v ameriškem mestu Memphisu. To pesem je Stula tudi zapel pri neki milanski založbi za ploščo, ki pride te dni v promet.
Armando Stula bo svojo novo ploščo dal v prihodnjih dneh tar ko rekoč v presojo tako Italijanom, preko francoske in zahod-nonemške televizije pa tudi Francozom in Nemcem.

nssE
4.mm
PETEK, 10. MAJA 1968
King 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Radijske kronike - 14.45 Plošča za poletje - 16.00 Program za mladino - 17.05 Pianist R. Kerer -17.40 Tribuna mladih - 18.20 Glasba za mladino - 19.15 Roman • 20.25 Orlando Furioso - 21.00 Volilna tribuna - 22.00 Simf. koncert.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 11.40 Plošča za poletje -13.35 Brez naslova - 14.00 Juke box - 15.15 Pianista V. Vronski in V. Babin - 16.00 Plošča za poletje - 17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Vam ugaja klasika? - 21.15 Francoske plošče.
III.
10.00	Weber, sonata op. 50; Sme tana, tri polke - 11.15 Rossi in Charpentier - 12.20 Schoenbergova suita opus 29 - 12.45 Simf. koncert - 14.30 Busonijevi preludiji -
15.00	Haendlov oratorij »Samson* - 17.20 Angleščina 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled -19.15 Koncert - 20.00 O kibernetiki
20.30	Wagrerjev »Siegfrid*.
Shranila
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna 22.10 oddaja - 8.08 Starejša slov. glasba - 8.55 Pionirslu tednik - 9.25 Slov. narodne - 9.40 Iz glasbenih šol • 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki - 11.20 Igramo za vas - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Violinski solisti - 12.30 Kmetijski nasveti • 12.40 Is kraja v kraj •
13.30	Priporočajo vam... - 14.05 Simf. orkester - 15.20 Turistični napotki - 15.45 Kulturni globus -
16.00	Vsak dan za vas - 17.05 Člo-vek in zdravje - 17.15 Glasbene uganke - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Zabavna glasba - 18.45 Na križ-potjih - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Majda Sepetova - 20.00 Ital. zbori 20.30 Dobimo se ob isti uri - 21.15 Oddaja o morju -22.10 Skladatelji iz Vzhodne Nemčije - 23.05 Literarni nokturno.
Ital. talerhiia
10,30	Šola - 12.30 Živi svet -
13.00	Roditeljski krožek - 13.30 Dnevnik - 15.00 Prenos športnega dogodka - 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino - 18.45 Komorna glasba - 19.00 Dva kabla za Elbo - 19.15 Velika verstva -19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Volilna tribuna - 22.00 TV film - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
17.00	Športni prenos - 19.00 Nikoli ni prepozno 19.30 Anglešči na - 21.00 Dnevnik - 21.15 Poto vanje v Italijo - 23.00 Detektivka «La donna cii quadri».
Jug. televizi/a
20.00, 22.35 Poročila - 9.40 in 14.50 TV v šoli - 16.10 Iz produkcije Zastava filma . 17.55 Deček iz džungle, film . 18.20 Mia dinski koncert . 19.05 športna oddaja • 19.25 Praznovanje uprave Javne varnosti - 20.35 Poroč na priča, film . 22.20 šahovski komentAr . 22.40 Test z glasbo • 32.56 Jahanj« za ženske.
IVAN REGENT:	•
SPOMINI
27.
V teh dneh, 31. oktobra, sem objavil v Napreju članek z naslovom Naše nove naloge, ki kaže, kako sem gledal ta» krat na bodoče delo Jugoslovanske socialnodemokratičn« stranke. Članek se glasi:
Nedvomno je, da se nahajamo pred velikimi političnimi, gospodarskimi in socialnimi preobrati. Le slepec ne vidi, da smo na poti v novi svet, v novo življenje. Grobokopi malih zatiranih narodov in izkoriščevalci ubogih očetov in sinov so izkopali sebi grob, iz katerega jih ne spravi več nobena sila na svetu. Stare državne oblike izginjajo in na njihovo mesto stopajo nove državne formacije zatiranih narodov. Stiriinpolletna krvava vojna je zamajala stebre starih političnih, gospodarskih in socialnih stavb. Svet se maje pod mogočnimi udarci neizprosne zgodovine, ruši se, kar je starega in gnilega in prihaja na dan, kar pripada življenju in toplim žarkom zlatega sonca bodočnosti. — Mi vsi smo priče tega velikega preobrata, priče prehodne dobe iz starega v novi svet. In vsi smo priče dejstvu, da se vsi socialni faktorji pripravljajo prav pridno za novo dobo in so pridno na delu, da bi si zagotovili v novih državnih formacijah za dober komolec dobrega prostora.
Kakšne pa so v tej dobi naše naloge, naloge proletariata, naloge naše delavske socialistične stranke, naloge vseh naših organizacij? Od mnogih strani nam navadno odgovarjajo o nekih naših novih nalogah glede na novo prihajajočo dobo. Takim trditvam se lahko odgovori, da so naše nove naloge le naše stare naloge. Kar smo dolžni izvršiti v korist narodu, v korist proletariatu, v prid socialističnemu gibanju, to so vse naše stare dolžnosti. Naše stare dolžnosti, na katere ne smemo pozabiti niti sedaj ne, v času, ko je ideja narodnega zedinjenja porinila v ozadje vse druge ideale, cilje vseh drugih socialnih programov. In kakšne so te naše Stare, a še vedno nove naloge? Te naloge, te dolžnosti so te, da delamo vedno in povsod in ob vsaki priliki z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi za zmago socializma, za odpravo vsakršnega izkoriščanja, za vzpostavitev takih razmer, ki bodo zagotovile gospodarski obstanek vsem, ki bodo uporabili za družbo koristno in potrebno delo. In v sedanji dobi je naša posebna dolžnost skrbeti, da bo proletariat dovolj močan in med seboj dovolj solidaren in tako sposoben zagotoviti si v novi državi mesto, ki mu pritiče, pravice, ki ga bodo postavile v vrsto priznanih najkoristnejših članov. Zato je potrebno, da si ohranimo proste roke. Potrebno je tudi, če stranka smatra za nujno, sodelovati z drugimi nesocialističnimi strankami v narodnih svetih ali v Narodnem veču, da ne prejudiciramo našega položaja in našega stališča v konstituanti, da ne zastavimo delavskih pravic, da se v določenem trenutku obnašamo tako, kakor bi bilo najbolj primerno za dosego delavskih pravic in za odpravo sedanjega kapitalističnega sistema.
Seveda je dolžnost naših organizacij, da v prvi vrsti ohranijo proletariatu v novi državi, kar si je priboril s trudom in s težavo v stari državi. To je seveda najmanj Priboriti je treba delavstvu tudi to, česar si še v stari državi ni izbojevalo. 8-urni delavnik, odpravo akordnega dela, odpravo ženskega dela v takih obratih, ki so škodljivi ženskam, starostno in invalidsko zavarovanje proletariata in... kaj bi našteval. Na stotine je še nerešenih vprašanj, za katera se bo moral proletariat boriti. Zato je potrebno skrbeti, da bo delavstvo	tudi v novi državi	sposobno	bojevati se	za svoje
legitimne	aspiracije. Zato je	potrebno	ohraniti delavstvu in
njegovim organizacijam proste roke, svobodo, brez katere ne bi moglo izvršiti svojih dolžnosti do sebe in do socialističnega gibanja.
Res je. Nahajamo se v dobi velikih političnih preobratov. Toda to je le začetek velike	socialne	revolucije, ki	že plava
nad nami	in čaka na ugoden	trenutek,	dar.bi planila	med nas
in izvršila svojo zgodovinsko dolžnost. Vemo, kako se je vojna začela, in poznamo njene temeljne vzroke. Vemo, kaj se je v vojni dobi godilo, in vemo, kje se nahajamo danes. Ali epiloga sedanje vojne ne pozna še nihče. Nihče ne more niti slutiti, kam nas lahko mahoma vrže orjaški val zgodovinskih dogodkov, ki se odigravajo pred našimi očmi. Ali skoraj se sme trditi, da bi bil zločin zgodovine, ako bi nam pustila kot dediščino kapitalizem, ki nosi v sebi kali odgovornosti za sedanje klanje. Rušijo se stare stavbe Ali ne le stavbe tistih, ki so stiskali v rokah svojo ošabno oblast nad narodi in se igrali z njihovo usodo. Majejo se stebri, toda ne le stebri militarizma in njegove mefistofelične oblasti, marveč se majejo tudi stebri kapitalizma, majejo se stebri vsega starega, vsega, kar si deli med seboj odgovornost za vse zlo, ki ga je delila in ga še deli med človeštvom sedanja bratomorna vojna. Delavstvo se mora vsega tega zavedati. Mora se zavedati, ker lahko nastane kmalu možnost, da pade zrel sad v njegove roke, in mora biti za vsak tak primer pripravljeno.
Velike so naloge delavstva. Velike in važne zlasti zato, ker že današnja znamenja kažejo, da nima meščanstvo nobene resne volje rešiti svetovnih vprašanj na način, ki bi zares odpravil možnost nepotrebnih vojn. V delu za izvršitev naših malih nalog, naših malih dolžnosti, ne pozabimo na velik« dolžnosti, na naše velike naloge! Imejmo vedno pred očmi da nas zgodovina postavi lahko vsak čas pred alternativo: ali prevzamemo nalogo, zagotoviti zmago socialistični ideji, ali se uklonimo še mi tisti drugi oblasti, ki je iz profitarskib razlogov pomagala pahniti človeštvo v prepad.
Odgovor je le eden in o njem ni za socialnega demokrata nobenega dvoma.
Naša naloga je, da ohranimo proletariatu sposobnost, da prevzame, ako treba, v svoje roke posle, po kateriii pride do moči, da bi v svojem narodu izvršii svojo zgodovinsko nalogo.
In ta čas pride gotovo tudi za nas.
Pozneje je Petejan v svojih neobjavljenih spominih, v katerih prinaša tudi odlomek tega članka, k temu odlomku pripomnil: «2al, da teh navodil nismo upoštevali.«
Ko je prišla v Trst vest, da je Avstro-Ogrska razpadla, so v Trstu poleg slovenskega narodnega sveta javno ustanovili tudi italijanski narodni svet, kateremu so se kmalu pridružili slovenski narodni in socialistični zastopniki. Slovenske socialiste sta v italijanskem narodnem svetu zastopala Rudolf Golouh in dr. Ferfolja. Italijanski socialisti, ki so se spočetka izjavili proti narodnim svetom, so se sedaj pridružili italijanskemu narodnemu svetu in poslali vanj svoje zastopnike, med drugimi Giuseppa Passiglia in Alfreda Cal-linija. Novi narodni svet, sestavljen iz slovenskih narodnjakov, slovenskih socialistov, italijanskih nacionalistov in italijanskih socialistov, si je dal pompozno ime Comitat.o di sa-lute pubblica (Odbor za blaginjo ljudstva).
Vstop Golouha in Ferfolje v slovenski narodni svet je s socialističnega stališča težko opravičiti, njunega vstopa v italijanski nacionalistični Comitato di salute pubblica pa sploh ni mogoče razumeti. Opravičevati ta vstop s pomanjkanjem živil v Trstu ni resno, saj v Trstu ni primanjkovalo živil le tri dni, marveč tri leta in pol, in če je vzdržal Trst tri leta in pol, bi lahko vzdržal še tri dni.
Dr. Tuma očita tržaškim socialistom, zakaj niso vzeli v treh dneh brezvladja, do katerega je prišlo ob razsulu Av-stro-Ogrske, tržaške občine v svoje roke in proglasili Trst za svobodno, samostojno mesto. Kako naj bi bili to naredili, če pa je bilo tedanjim socialističnim voditeljem bolj prijetno sedeti skupaj s slovenskim: in italijanskimi nacionalisti e odboru za blaginjo ljudstva in braniti Trst pied prebivalstvom, ki ni vdiralo v trgovine iz zločinskih namenov in tudi ne zato, ker nekaj dni ni imel dovolj hrane, marveč zato, ker je tri leta in pol gladovalo.
Za propad Avstro-Ogrske, ki je sledil gibanju za samostojnost avstrijskih in ogrskega naroda, je Trsr. izvedel, ko nekdanje avstroogrske države ni bilo več. Le posamezniki so se takrat zavedali, da za vedno izginjata z zgodovinskega prizorišča ena najstarejših srednjeevropskih držav in ena najstarejših evropskih dinastij. Trst je ostal tri dni brez vsake oblasti. Skrb za «red» v mestu si je lastil in po svoje realiziral Comitato di salute pubblica.
(Nadaljevanje slediJ
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
IV. IllOjd

SPOROČILO OBČINSKIH PODJETIJ
Prvi curek vode je brizgnil iz novega goriškega vodovoda
Doslej so potrošili za gradnjo 120 milijonov, potrebnih pa bo še 730 milijonov Nekaj podrobnosti o gradbenem postopku ■ Poskusno obratovanje čez poletje
Iz novega goriškega vodovoda je brizgnil te dni prvi curek vode. S tem je bil zaključen prvi obroa del za 120 milijonov lir, ki jih je prispevala država na osnovi zakona za pasivna področja.
Občinska uprava je s tem denarjem odkupila potrebno zemljišče za vrtenje zbirnih jaškov pri Mochetti, okrog 1 km od križišča pri Madonninii. Delo so opravila podjetja Costa iz Fidenze, CESIA Iz Trsta in Magini iz Vidma.
Vodnjake so vrtali v pesek in gramoz s premerom skoro enega metra dokler niso dosegli skale (v globini 38 do 42 metrov). V tako odprtino so položili navpično jekle-MO cev s premerom pol metra ter so posamezne cevi zvarili med seboj, dokler niso dosegli skalnega dna. Prostor okoli cevi so napolnili s prodom premera okrog enega cm. Skozi luknjice v cevi prihaja voda v cev do črpalke. Posamezni vodnjaki so med seboj povezani s cevmi v premeru od 20 do 60 cm, ter tvorijo tako en sam zbiralni sistem.
Črpalke je dobavilo podjetje Magini iz Vidma, ki jih je tudi montiralo. Gre za električne motorje s 380 V s posebno izolacijo ki so popolnoma potopljeni v vodi pod črpalko.
Dosedanje delo je popolnoma uspelo v smislu kalkulacij hidro-grafičnega zavoda tudi kar se tiče kapacitete vodne žile, ki bo dobavljala vodo novemu vodovodu. Črpalke bodo poskusno obratovale kakšen mesec, ker bo treba preizkusiti vodno žilo tudi preko poletja, ko je manj padavin.
Vodo bodo črpali v globini 30 do 35 metrov ter je s tem tudi zdravstveno dovolj zaščitena. Vendar jo bodo stalno preizkušali z
Gorica
VERDI. 17.15: «A1 di la della leg-ge», L. V. Cleef in A. Sabato. Ameriški kinemaskope v barvah.
CORSO. 17.15: «Gli occhi della not te», Audie Hepburn in Alan Ar-kin, ameriški barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO. 17.30—22:	«Col
cuore in gola«, J. L. Trintignant in E. Aulin. Francoski kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00:	«Cinque anni
dopo». Propagandni film. Vstop prost.
VITTORIA. 17.15: «Questi fantasti-ci pazzi volanti«, Buri Ives, T. Donalace. Angleški barvni film.
Tržič
AZZURRO. 17.30: «Le grandi va-canze», L. De Funes. Kinema-skopški film v barvah.
EXCELSIOR. 16.00: «Via dalla paz. za folla», J. Cristie in T. Stamp.
PRINCIPE. 17.30: «11 sergente Ry-ker», L. Marvin in V. Miles. Barvni film.
Konke
EXCELSIOR. 19.00: «Viva Gringo«. Barvni film.
RIO. Zaprto.
bakteriološko analizo. Ce bodo te analize ugodne, bodo preostali znesek državnega prispevka, se pravi 130 milijonov, porabili za dvigalne naprave, s katerimi bodo dvignili vodo do rezervoarjev na primerni višini.
Za dograditev vseh potrebnih naprav pa bodo potrebovali še na-daljnl-h 600 milijonov lir. Predvideno je, da teh del ne bodo mogli zaključiti pred letom 1970.
Delavci iz Tržiča pri prefektu v Gorici
Včeraj dopoldne se je pripeljala skupina delavcev tovarne vijakov Europa iz Tržiča v Gorico, kjer so se v povorki peljali po mestnih ulicah na Travnik. Tam je njihova delegacija, v kateri so bili predstavniki treh sindikatov, CGIL,
CISL in UIL ter člani notranje komisije, zaprosila za sprejem pri prefektu dr. Pietrostefaniju. Predstavniki so razložili svoje stališče in nepopustljivost vodstva tovarne, ki je zavrnilo vse njihove zahteve. Prefekt je obljubil, da se bo zanimal in poskušal doseči sestanek med obema strankama.
Zborovanji RPI
Danes na križišču v Jamljah ob 20. uri govorita Marija Belli in Valentin Duoa; v nedeljo ob 11. uri na trgu v števerjanu govorita Marija Selil in Jože Jarc.
; Uradni list objavlja ministrski dekret o razpisu navadnega natečaja na podlagi izpitov in naslovov za 500 mest poskusnih didaktičnih ravnateljstev (bivši količnik 522).
m ti m m iiiiiiii m.......
MODERNIZACIJA SPLOŠNE BOLNIŠNICE
Prihodnji teden odprejo nov radiološki oddelek
Do leta 1970 bodo za ureditev bolnišnice potrošili 1,7 milijarde lir
PRIPRAVE NA BLIŽNJE VOLITVE
V Benečiji so štiri stranke vključile slovenske kandidate
SOZ v Gorici poziva svoje volivce naj spet glasujejo za kandidate KD
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči je od ta lekarna Cristofoletti, Travnik tel. 29-72.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči je od ta lekarna «Rismondo» dr. Ri-londo, Ul. Toti 52 - tel. 72701. RONKE
Danes ves dan in jutri je odprta tarna «Al’Angelo» dr. S. Olivetti, . Roma 22 — tel. 77019.
V okviru splošnega načrta za modernizacijo in razširitev splošne bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto v Gorici, bodo 15. maja odprli novi radiološki oddelek ter položili temeljni kamen zgradbe na dvoriščni strani, kjer bodo združili razne službe. Ni izključeno, da bo temu pomembnemu dogodku prisostvoval deželni odbornik za zdravstvo ter visoke oblasti občine in pokrajine Gorica. Svečanost bo ob 11.30.
Pred dnevi smo že pisali o pomembnih delih ki so v teku v tej naši najpomembnejši bolnišnici, za katera bo potrebnih 1,7 milijarde lir. Večjidel sredstev bo prispevala dežela, ki je doslej že zagotovila finansiranje prvih dveh faz za nekaj nad 500 milijonov lir. Za preostale etapne gradnje pa naj bi si splošna bolnišnica zagotovila finansiranje v naslednjih letih, tako da bosta modernizacija in razširitev izvedeni nekako do leta 1970. Ko bo ves načrt izpeljan, bo postala bolnišnica ena izmed najbolje o-premljenih v naši deželi ter bo izpolnila občutno vrzel, ki obstaja na zdravstvenem področju
Služba občinskega smetarja
Občinska uprava v Gorici namerava vzeti v službo dva smetarja Prizadeti naj predložijo prošnjo pri občinskem protokolnem uradu najkasneje do opoldne 17. maja. Prosilci ne smejo biti stari nad 32 let, razen izjem, ki jdh predvideva zakon. Podrobnejše informacije daje občinski protokolni urad.
Začasna služba občinske bolničarke
Goriško županstvo je razpisalo mesto za občinsko bolničarko z začasno namestitvijo. Prošnjo je treba vložiti do opoldne dne 22. maja ter ji pritožiti vse dokumente o kulturi in dosedanjem delu prosilke. Podrobnejše informacije daje občinski protokolni urad v Gorici.
S ceste je zavozil pri Doberdobu
Včeraj popoldne so nudili prvo pomoč v tržiški bolnišnici 22-letne-mu financarju Mauriziu Rupiju, ki stanuje v vojašnici pri Mikolah. Mladenič je malo prej zavozil s ceste ter se pri tem poškodoval na čelu. Okreval bo v nekaj dneh.
Na delu se je ranil
Včeraj popoldne ob 16.30 se je ranil na detu pri podjetju Bruno Rusaj na Tržaški cesti v Gorici 41-letni Jožef Visintin iz Polača št. 26. Ko je imel opravka na delovnem odru, mu je padlo na glavo železno orodje ter ga ranilo na lasišču. V civilni bolnišnici so ga pridržali za 5 dni na zdravljenju.
Tri prometne nesreče
Včeraj popoldne okrog 13. ure je zavozil s ceste med Gradiško in Corono svoj fiat 600 54-letni Silvio Cainer iz Krmina. Na luknjasti in z gramozom posuti cesti je izgubil nadzorstvo nad vozilom ter zaklju čil vožnjo v obcestnem jarku. Ker je dobil pri tem telesne poškodbe, so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju zaradi poškodbe na levi roki in na hrbtenici.
Približno oh isti uri je neki avtomobilist podrl na križišču Ulice Garzarolli v Gorici 10-letnega Paola Drufuco, ki so ga v bolnišnici pridržali za 7 dni na zdravljenju zaradi udarca na čelu in odrgnjenj po nogah.
Ob 1 uri po polnoči pa sta trčila avto fiat 1800 in tovornjak fiat 682/N2 v Ul. Manzar.o Avto je vozil 28-aetni Rranca Rosario iz Gorice, Ul. Sile 16 v smeri proti Kor-zu Itaiia, v nasprotni smeri pa je pripeljal tovornjak podjetja «La Go-riziana» 30-letni Luciano Ovidoni iz Ul. Montesanto i40. Pri trčenju na ovinku pri gostilni «Tre scalini« ni bil nihče ranjen, pač pa sta vozili utrpeli za okrog 150.000 lir škode, kot je ugotovila karabinjerska leteča izvidnica.
Tudi v Beneški Sloveniji so v teku priprave na bližnje politične m deželne volitve. Pri izbiri kandidatov za politične volitve stranke niso vključile v svoje liste niti enega domačina iz Nadiških dolin, se pravi niti Slovenca niti Italijana Pač pa so pokazale vse poglavitne stranke večjo občutljivost pri izbiri deželnih kandidatov. Tako so poleg italijanskih vključile za deželne volitve po enega slovenskega aii vsaj »pobenečanjenega« kandidata na svoje liste.
Krščanska demokracija kandidira Romana Specogno iz Fodbone-sca, ki je občinski uradnik na županstvu te občine. PSU kandidira Ruggera Adamija iz Šent Lenarta, ki je davčni izterjevalec na tamkajšnji podružnici nekega bančnega zavoda; njegovi predniki so iz Furlanije, sam pa se je zavoljo dolgoletnega bivanja v teh krajih že naučil beneškega narečja. KPI je v svojo listo vključila Pavla Petrlfiiča iz Spetra, ki je učitelj v Ipplisu pri Čedadu. PSIUP kandidira prof. Giorgia Cumerja iz Ažle, ki poučuje na srednji šoli v Tol-meču v Karniji. Ker je sodišče zavrnilo deželno kandidatno listo PSU za videmsko volilno okrožje, se ta lista ne bo mogla predstaviti volivcem v Beneški Sloveniji.
V Beneški Sloveniji, kjer je več desettisočev slovenskih glasov, (njih večji del pripada KD, ki za slovensko manjšino v tem predelu ni ničesar storila), ni bila predstavljena lista Slovenske skupnosti odnosno Slovenske demokratske zveze v skladu s sklepi goriškega vodstva.
Slovenska demokratska zveza na Goriškem pojasnjuje v zadnjem Katoliškem glasu svoje stališče do političnih volitev. Kar se tiče deželnih volitev obstaja skupna lista TrstiGorica, za politične volitve pa tega sporazuma niso dosegli ter je goriška SDZ v svojem proglasu pozvala svoje volivce, naj glasujejo za Krščansko demokracijo ter oddajo svojo preferenco kandidatu KD Dinu Maroccu. »Slovenci — pravi proglas — Kdo naj nam pomaga, če pa nimamo lastnega poslanca, ki si ga pri današnjih razmerah niti ne moremo izvoliti, ker nas je premalo? Pomislite, presodite ponatisnjeni dokument (ki je objavljen poprej, op. ur.) in 19. maja glasujte za Krščansko demokracijo. Slovenski socialisti in komunisti v italijanskih strankah in njih kandidati na italijanskih volilnih listah nimajo v teh strankah nobene besede za slovensko stvar in za koristi slovenskega ljudstva! Slovenski socialisti in komunisti v italijanskih strankah morajo ubogati le Italijanske voditelje in zagovarjati le program italijanskih socialistov in komunistov, ki se ne sklada s koristmi slovenske manjšine v Italiji!))
Kar zadeva deželne volitve neki odbor za obrambo koristi Kanalske objavlja K. G. članek s pozivom, da ni dovolj glasovati za krščansko demokracijo, ampak je potrebno oddati preferenco dr. Dl Gallu, županu iz Trbiža. Samo na takšen način bo moč — kot piše v proglasu — izvoliti kandidata Kanalske doline, sicer bo izvoljen tisti iz Karnije.
Zavzemanje za italijanske kandidate na listi KD je za Slovence nesprejemljivo. Ing. Vallauri, ki je bil dvakrat izvoljen tudi s slovenskimi glasovi, ni za slovensko manjšino ničesar napravil, ponavljamo — ničesar; prav tako je Krščanska demokracija tista, ki je odgovorna za to, če v Kanalski dolini in Beneški Sloveniji nimamo slovenskih Sol. Ob tako slabih izkušnjah se vsiljuje resno vprašanje, če je na-
vijanje za KD po vesti pravilno m v skladu z narodnimi koristmi. Končno je treba pripomniti, da je vsaj nenačelno, če ne kaj hujšega, očitati komunistom in socialistom, ki kandidirajo slovenske ljudi, da ne dajejo veljave Slovencem, ki se v teh strankah udejstvujejo, v isti sapi pa vabiti Slovence naj glasujejo za Krščansko demokracijo, ki sploh nima slovenskega Kandidata na svoji listi za parlament, in ki je glavna odgovorna za popolno narodno brezpravnost naših bratov v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolml
V pozivu SDZ na volivce stranka navaja svoje zahteve (dokument — kot piše v pozivu), ki so bile sprejete na sestanku s KD.

i/M pcADcrvn
KOLESARSIVU
DIRKA PO ŠPANIJI
Dinamitni atentat prekinil petnajsto etapo tekmovanja
Atentat so povzročili baskovski separatistični elementi
Podjetja iz Furlanije na sejmu Alpe-Adria
V Vidmu se je sinoči sestal vodilni odbor tamkajšnje trgovinske zbornice. Med drugim je odbor vzel v pretres vprašanje nedavnega sodelovanja furlanskih tvrdk na spomladanskem zagrebškem velesejmu; v tej zvezi je bilo poudarjeno, da je doživel nastop teh tvrdk na zagrebški prireditvi velik uspeh. Operaterji so bili zadovoljni tako kar se tiče opravljenih poslov, kakor tudi glede novo pridobljenih poslovnih zvez. Kakih 20 podjetij iz Furlanije bo nastopilo tudi na 7. sejmu Alpe-Adria, ki se prične jutri v Ljubljani. Med razpravo o sodelovanju nase dežele s sosedno Slovenijo in avstrijsko Koroško, so odborniki podčrtali' ugoden razvoj prizadevanj poslovnih krogov na trgovinskem in turističnem področju. Med pobudami, ki utegnejo imeti v doglednem času kar zavidljiv uspeh, izstopa načrt za pripravo mednarodnega turističnega središča na Nevejskem sedlu, kjer naj bi se poslovno sodelovanje med Furlanijo - Julijsko krajino. Slovenijo in avstrijsko Koroško prišlo še posebej do izraza.
atentata ni bila v bližini eksplozije. Le neka ženska, ki se je slučajno peljala mimo v avtu je bila lažje ranjena.
Vse kaže, da so prireditelji dirke pričakovali akcijo baskovskih separatistov, ki so na tem pod-zočju zelo aktivni, španska policija je namreč v dneh pred prihodom dirke v te kraje aretirala več sumljivih oseb.
Vodstvo tekmovanja kasno ponoči uradnega obvestila o atentatu še ni objavilo in tako še ni znano, kako se bo dirka nadaljevala.
PAMPLONA, 9. — Hud dinamit-ni atentat je danes povzročil prekinitev 15. etape mednarodne kolesarske dirke po Španiji Vitoria-Pamplona. Baskovski separatisti so pri 65. km z dinamitnim nabojem minirali cesto v bližini Urbasa pri Zudairi. Ker je cesta na tistem mestu dokaj ozka je močna eksplozija povzročila v vsej širini cestišča velik lijak, tako, da cesta ni bila več prevozna.
Prireditelji so karavano kolesarjev ustavili pri 50. km in jih obvestili o incidentu. Tekmovalci so se po treh urah čakanja uprli nadaljevanju vožnje. Edino Španec Uribezubia, ki je imel v trenutku eksplozije nekaj naskoka se ni hotel ustaviti, čeprav so ga obvestili o incidentu, ker ni verjel, da je vest resnična, šele, ko so ga kasneje uradno obvestili o dogodku je odnehal.
Do eksplozije je prišlo kmalu potem, ko je med vožnjo padel Italijan Gimondi, ki je odnesel več odrgnin na rokah, nogah in glavi.
Poškodbe sicer niso hude in verjetno Gimondija ne bodo ovirale pri nadaljevanju poti.
Karavana kolesarjev v trenutku
IIIIHIIIHIHIIIIIIHHIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIHMIlIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIllllllllIlHOlllllHIIIIIIIIMIIIIIIIItlllllllHIllll
Dirka Berlin-Praga-Varšava letos brez Jugoslavije
Jugoslovanska kolesarska zveza je obvestila organizatorje mednarodne kolesarske dirke Berlin -Praga - Varšava, da se letos tega tekmovanja ne bo udeležila. Do tega ukrepa naj bd prišlo zaradi bolezni dveh članov jugoslovanske kolesarske reprezentance, Boltežar. ja in Cubriča.
Na prvi etapi te dirke je med 117 vozači zmaga! Poljak Zygmunt
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV
V Lizboni Benfica-Juventus 2:0 strelca golov Torres in Eusebio
Bencinske bone delijo do 15. t.m.
Trgovinska zbornica v Gorici o-pozarja vse prizadete, da bodo zaključili razdeljevanje bencinskih bonov za drugo trimesečje dne 15. maja.
Bone za bencin in nafto za tovornjake, ki jih je prej delil EAM, delijo sedaj v posebnem uradu trgovinske zbornice v U’ Crispi.
Pokrajinsko tekmovanje v biljardu
Pokrajinski ENAL v Gorici organizira pokrajinsko tekmovanje v biljardu na gorički način. Tekmovanje se bo vršilo v parih v kavarni «Ai giardinii) v Gorici, Ul. Petrarca 3 začenši 20. maja ob 20.30 uri. Za zmagovalce so pripravili več zlatih, srebrnih in bronastih kolajn. Vse podrobnejše informacije daje vodstvo ENAL v Gorici.
■iiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHuiiiiii
ODBOJKA

BEOGRAD, 9. — Jugoslovanska odbojkarska zveza Je objavila seznam 17 kandidatk za sestavo jugoslovanske ženske odbojkarske reprezentance, ki bo nastopila na tradicionalnem Majskem turnirju v Zenici konec tega meseca. Med sklicanimi kandidatkami je tudi članica Partizana iz Poreča Nadja Margraitner.
BENFICA:	Henriquez; Adolfo,
Humberto; Jacinto, Cruz, Graca; Coluna, Jose, Augusto, Torres, Eusebio, Sdmoes.
JUVENTUS:	Anzolin; Roveta,
Leoncini; Bercellino, Castano, Sal-vadore; Magnusson, Del Sol, Žigoni, Cinesinho, Menichelli.
Sodnik: Barde (Francija).
Gledaloev: 75 tisoč.
Gola sta dosegla v drugem polčasu v 17’ Torres in šest minut kasneje Eusebio.
Benfica si je v tej tekmi zagotovila prednost dveh golov, kar ji daje le relativno prednost za povratni polfinale, ki ga bodo odigrali 15. maja v Turinu. Za Ju-ventus zaostanek dveh golov vsekakor ni ovira, pred katero bi že vnaprej omagal, kljub temu pa se bo seveda moral temeljito potruditi, če bo hotel priti v finale.
15. maja bodo odigrali tudi drugi povratni polfinale tega tekmovanja med Real Madridom in enajsterico Manchester United.
Albert vodja madžarskega napada v tekmi s Sov. zv.
BUDIMPEŠTA, 9. — Florian Albert bo vodil napad madžarske državne nogometne reprezentance, ki se bo v soboto srečala v povratnem četrtfinalu tekmovanja za evropski pokal narodov v Moskvi s Sovjetsko zvezo. V prvem četrtfinalu v Budimpešti je zmagala Madžarska z 2:0. Albert v tem srečanju ni igral, ker je bil po ko-dovan. Madžari so za povratno tekmo izbrali naslednje reprezentante: Pater, Tarnaš, Novak, Aly-mosi, Meszoely, Ihasz, Matesz, Szuces, Pazekas, Gorocs, Varga, Rakosi, Farkaš, Albert, Dunai, Komora.
V .okviru priprav na srečanje s Sovjeti so madžarski reprezentanti odigrali trening tekmo proti mo. štvu, ki je bilo sestavljeno iz naj-
boljših igralcev tretje madžarske lige. Zmagala je reprezentanca z visokim izidom 15:0.
Hanusik, pred Belgijcem Schoetef-som in Dancem Hojlundom.
KOŠARKA
Evropsko ionsko prvenstvo letos julija na Siciliji
MESSINA, 9. — Letošnje 11. evropsko žensko košarkarsko ptven stvo bo v Messini od 9. do 16. julija. V tem mestu pa bodo le srečanja finalnega kola. Kvalifikacijska srečanja bodo opravili v treh drugih sicilskih mestih in sicer v Catanii, Palermu in Ragusi. Ta srečanja bodo odigrali v dneh od 5. do 8. julija in sicer bodo posamezne skupine sestavljene tako:
v Palermu:	Češkoslovaška, Ro-
munija, Bolgarija in Poljska;
v Catanii: Sovjetska zveza, Nizozemska, Zahodna Nemčija in Belgija;
v Ragusi: Vzhodna Nemčija, Jugoslavija, Madžarska in Francija.
Dve zmagoviti moštvi iz vsake skupine se bosta uvrstili v finalni turnir, sedmi član finalne skupine pa bo Italija, ki si je kot domačin pridobila pravico neposrednega vstopa v finale, brez kvalifikacijskih srečanj
Evropsko žensko košarkarsko pr. venstvo bo Italija gostila že drugič: prvič ie bilo v Rimu leta 1938.
Gligoric zbolel
Osmo partijo za svetovno šahovsko prvenstvo med velemojstroma Jugoslovanom Gligoričem in Sovjetom Taljem so danes odgodili na 11. maj. Gligorič je namreč zbolel. Prvenstvo se bo zato zavleklo za dva dni.
Dirka po romandski Švici
Mcrckx prvi v Boncourtu
BONCOURT, 9 — Belgijec Ed-dy Merokx je zmagal danes n* prvi etapi mednarodne kolesarski dirke po romadski Švici. 233 kffl dolgo pot od Ženeve do BoncouT-ta je prevozil v 6.12’22” s poprečno hitrostjo 37,900 km na uro. V njegovem času je prispela večin* drugih vozačev, ki so se na ciljni črti razvrstili tako:
2. Planokaert (Bel.)
3: Coppens (Bel.)
4.	Koehli (šv.)
5.	Maurer (Sv.) Itd.
Mednarodno prvenstvo Italije
Mandarino izločen
RIM, 9. — V drugem kolu mednarodnega teniškega prvenstva It*-lije v Rimu so med moškimi P0-samezniki dosegli naslednje izide: Gisbert (Sp.) - Gasiorek (Polj) 9:7, 9:7, 6:1
Pietrangeli (It.) . Battrick (VB) 6:4, 8:6, 6:4
Di Matteo (It.) . Mandarino (Brazilija) 7:5, 3:6, 6:3, 6:2 Aokker (Niz.)	Hickey	(Irs.)	6:1.
6:1, 6:0
Merlo (It.) - Kodes (CSSR) 5;7
1:6, 6:4 (odgodeno)
Fitzgibbon (ZDA . Dent Avstral-) 3:6, 6:4, 4:2 (odgodeno)
Phillips Moore	(Avstral.)	.	Crott*
(It.) 3:6, 6:3, 6:8
Pinto Pravo (Cile)-Vargas (Madž' 6:4, 6:3, 6:2
Kock (Braz.) - Gdltinan (Avs.)
6:1, 6:2
Nastase (Rom.) . Toči (It.) ®;4,
6:3, 3:6, 6:3,	1:6 6:2
Chanfreau (Fr.) . Rodriguez (Cii*’ 6:2, 6:0, 7:5
Alexander (Avstral.) . Iihačov (SZ) 4:6, 7:9, 6:1,	6:2
JADRANJE
POKAL TITO NORDIO
Uspeh italijanskih posadk
TRST, 9. - Italija Je danes & beležila dvojni uspeh na mednarodnem jadralnem tekmovanju ** pokal Tito Nordio v Trstu, veljavnem za razred Zvezd: italijanskin1 barvam je pripadla današnja regatna zmaga in pa prvo mesto skupni lestvici. Neapeljčanka Marino in Snaidelli sta na jadrni® Desirč VII z odlično vožnjo P0-tisnila Švede, ki so zmagali na Pr' vih dveh regatah, na tretje mest® Uspeh italijanskih barv sta P°® krepila z drugim mestom na današnji regati in skupni lestvici C8' vallo in Gargano.
Skupna lestvica je po tretji r®' gati taka:
1 «Desirfe VII», Angelo Marino -Saidelli (It.) 202 točk
2.	«Romance», Cavallo . Garga®® (It.) 201
3.	«Blott X», VVennerstroen® ‘ Christenson (Šved.) 194
4 «Cherie VI», Berchtold -ner (Z. Nem.) 185
5.	«Krangel», Albrechton • Pette -
son (Šved.) 179	h
6.	«Pummel VII», Kuke - KoC® (Z. Nem.) 176
7.	«Subbnbiana», Wagner .
perschmit (Z. Nem.) 172	„
8.	«Umberta VIv>, L. Croce - u' Croce (It.) 171
9.	«Mystere», Bernet . Amr®111 (Avs.) 161
10.	«Caprice V», C. Rolandi . Marino Alfonso (It.) 161
STEFAN OLIVIER
_ NO VI ŠEF
«In,» je nadaljeval, «še bolj sem vesel, da je vaš soprog mol kolega To je čudovit mož. Upam, da ga imate radi. Se-"dl S .»•« V življenju še nisem videl operaterja a ta ja lahko primerjal z njim. Nanj sem skoraj ljubosumen. Veliko sem operiral, toda če se primerjam z njim...» Naslonil se je nazaj m jo molče gledal.
Prestavaljala je prazni kozarec po mizi in gledala v tla. «Da vem. Večkrat so mi to rekli. Tudi profesor Weinreich mi je tako rekel. Samo da ne bi bil pri drugih stvareh tako neroden.«
Feldhusen jo je začudeno pogledal. «Neroden? Kako mi-
«Dobro — mislim... v človeških odnosih... Dela tako mnogo napak. Ne zna z ljudmi tako ravnati — kot znate na
primer vi. Sam si greni življenje.«	.
«Pustite ga, naj bo, kakršen je,» je dobrodušno odgovoril Feldhusen. «Tudi jaz imam slabe strani, vsak dan jih opazim. Midva veva, kako ga je treba jemati, to pa je poglavitna > Hvaležno ga je pogledala. «Včasih je lahko čudak, mislim
pa, da je na vas zelo navezan.«
Neugebauer se je vrnil in Feldhusen m mogel odgovoriti. Liselotte ga je brez oklevanja vprašala: «Imate otroke?« Feldhusen se je žalostno nasmehnil. «Da, imam. Toda žal jih ne vidim tako pogosto kot vi svoje. Ločen sem- Otroci — žal — živijo pri prvi ženi v vzhodni coni!«
«To je pa žalostno,« je rekla, «jlh nič ne pogrešate?«
♦Zelo. Toda težko jih je dobiti sem. Jeseni naj bi fant najmanj ...»
«Ali so že veliki?«
»Poglejmo, malo moram pomisliti. Peter bo dovršil gimnazijo. Zdaj jih ima sedemnajst. Amalie jih ima štirinajst. 2e joka za prvim fantom, nedavno tega mi je njena mati pisala.. •»
Liselotte se je zasmejala: ((Potemtakem imate s prvo ženo dobre stike?«
«0, seveda, seveda. Zakaj pa ne? Naj bi bila neprestano huda drug na drugega? Toda z drugo ženo sem zelo srečen. Tokrat sem se res srečno poročil. Vendar je bila odločitev težka — šlo je za otroke. To je resen problem. Ce bi kdaj pomislili na kaj takega, gospa Neugebauer, toda pri vašem možu vam tega ne svetujem.«
«Za božjo voljo,« se je spet zasmejala, ((mislim, da nisva takšne sorte.« Pogledala je moža: «Kaj misliš?«
Neugebauer se je trpko nasmehnil. Kako neumne besede! Na ženo je bil skoraj jezen. Preveč je pila. Pijače ni bila vajena- Feldhusna je gledala kot kaka pacientka, ki je malo omejena.
Liselotte ni bilo všeč, da mož ves čas molči. Kaj bi mu le padlo z glave, če bi bil vsaj malo drugačen?
Zdelo se je, da je Feldhusen uganil, kaj misli. Neugebauer-ja je začel vpletati v razgovor, nato pa je začel govoriti o njunem skupnem delu.
«Rad bi vam ob tej priložnosti nekaj povedal, Neugebauer. Ko sem začel v sedanji bolnišnici, mi ni bilo lahko. Prvikrat sem bil šef zdravnik. Trudil sem se, da bi se nekako uvedel. To se je zgodilo, ker Je vse teklo gladko, brez napak. In zato, ker so vsi z meftoj sodelovali. In vam se moram bolj kot komurkoli za vse to zahvaliti.«
Neugebauer je hotel oporekati, toda Feldhusen mu ni dal
priložnosti, da bi spregovoril. «Ne, ne. Dovolite, da končam. Vi ste vodili oddelek, preden sem prišel, in vse je bilo v redu. In vi ste mi pomagali vedno in povsod. Rad bi se vam zahvalili. Na vaše zdravje, Neugebauer!«
Neugebauer je izpil — kaj naj na to reče? Zraven njega je sedel človek, pred katerega je pred tremi dnevi postavil predrto maternico — zdaj pa ga hvali in se mu zahvaljuje.
Liselotte je bila seveda vesela. »Preveč ga nikar ne hvalite,« je rekla, «postal bo domišljav.«
«Kar sem rekel, je res,« je odgovoril Feldhusen in izpil.
Zdaj se mu moram zahvaliti, je pomislil Neugebauer, samo to je še manjkalo. «Vesel sem, da ste z mojim delom zadovoljni, Feldhusen. Nikoli mi ni prišlo niti na misel, da bi vam delal težave. Vse, kar delam, delam za dobro bolnišnice.«
«Samo na bolnišnico misli, to je res,« ga je prekinila Liselotte, «včasih je zaradi tega že kar dolgočasen.«
«To je zelo dobro,« je pripomnil Feldhusen. Neugebauer ni rekel nič več, hinavec ni hotel biti.
Kasneje sta Feldhusen in Liselotte zaplesala. Neugebauor je bil zadovoljen: žena je zelo dobro plesala, nerodno mu je bilo samo, ker je bil sam tako slab plesalec. Opazil je, kako je Feldhusen poljubil njeno roko, sam kaj takega ni znal napraviti tako mimogrede. In ali je sploh dober mož — ali ustreza Liselotte?
Feldhusen se je poslovil okrog polnoči.
«Obiščite nas, kadarkoli želite, kadarkoli vam bo dolgčas v hotelski sobi,« se je poslavljala Liselotte, «vedno boste dobrodošli.«
«Prav lepa hvala, gospa Neugebauer,« je odvrnil. «K sreči bo mojih samskih dnevov vsak čas konec. Potem nas boste prišli vi obiskat. Prepričan sem, da se boste z mojo ženo dobro razumeli. Vaših let je. In — prosim, pridite v isti obleki.«
Spet je zardela — kot v začetku.
Neugebauer je spremil Feldhusna do vrat na ulico. &e’ dal je za avtomobilom, ki je skoraj brezslišno odpeljal. Bil J zamišljen.
Ko se je vrnil, je Liselotte pospravljala. Okna so bila prta, zavese so plahutale v nočnem vetru. Neugebauer je iV del in si prižgal cigareto Liselotte ni nič rekla.
«No, kar daj,« ji je v šali rekel.
«Kaj pa?«
((Okregaj me. Kaj sem storil napačnega?«
«Nič,» je odgovorila «razen, da se je včasih zdelo, da spiS' Ko je odnesla kozarce, je prišla še po ostalo posodo in sla11, mandeljne. Takrat se je pri vratih ustavila: «Ce pa hoč® slišati moje mnenje, Hans, ti rečem tole: res ne vem, imaš proti njemu.«
Neugebauer je puhnil dim, ki se je zvrtinčil v krog. «Tet ni operiral, ali ne?«
Posodo je položila nazaj na mizo.
«Ne dregaj vedno v isto,« je dejala prizadeto, «v življeriJu je še kaj drugega, ne samo kirurgija.«
Potem je hitro vzela posodo in odšla. Slišal jo je, kalc je hodila po kuhinji. Vedel je, da je edina, ki ji je njegoj' blaginja zares pri srcu. In zato je o tem, kar mu je refc10’ razmišljal.	•
Morda pa se moti? Nihče ni povsem dober ali povs®®® slab. Vsakdo je mozaik: tu so njegove trdne točke, slabo®*" hrepenenja. Vsakdo sam sebe slabo pozna. Kako naj pote\j pozna drugega človeka? Ocene niso nujno pravilne, kat®r pot je končno najboljša?
Ko se je Liselotte vrnila, je ni slišal. Sele njene r°lce’ hladne od vode, je začutil. Božale so ga po sencih.
«Skušaj ga razumeti,« mu je mehko rekla na uho, «raZl’ meti, to ni tako težko. Zadovoljen bo, če ga ne boš nadlež0-val, ne bo se vtikal v tvoje stvari.«
Prijel jo je za glavo in jo pritisnil k sebi.
fNadaljevanle sledi)
TrH-NUTVU PEST - UL »»TEOOH. 8, OJ««« <WJj.	~	K	"ŽL'2«.
. «7 itrtiptna 2 250 Lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka ™ 115374 ^Za SFRJ: ADIT\ D2S, Ljubljma Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banM «ai ii-oa«	- Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi -
NAROČNINA: mesečno 800 *ir račun: Založništvo tržaškega ®s.,j
v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglar) 4® 11 vseh drugih pokrajin Italije pri «Roclet& Pubblicltii Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tlaka Založništvo tržaškega tiska, Trst	.