V LfubHani, ponedeljek, 10. aprila 1922.
 ----
V	upravi stane mesečno Din 7’- Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 5« p
Štev« 82.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90'—• za pol leta Din 45'—
Leto II.
Uredništvo in upravnlštvo » Kopitarje«! ulici štev. 0 — Telefon uredništva štev. 55 — Telefon = upravništvo štev. 328 =
CENE PO POŠTI:
za četrt leča Din 22'50 za en mesec Din 7'50
heArzaa igra (sapJaK-sim.
Za bedo delovnih slojev pri nas je poučna naslednja igra avstrijskih kapitalistov: V Avstriji so plače uradništva in delavstva urejene temeljem indeksa cen življenskih potrebščin na ta način, da se z vsakim zvišanjem cen zvišajo tudi plače. Ta način ureditve delavskih mezd drži kapitalistična podjetništva trdo v kleščah; delavstvu se ni treba boriti za zvišanje v ; dolgotrajnih, utrudljivih in žrtev polnih bojih, koncem katerih dosežejo poviške, katere so novi vali draginje že davno prehiteli. Umevno je, da se industrijci v teh kleščah skrajno slabo počutijo in napenjajo vse sile, da bi se oprostili iz njih. Njihovo časopisje neutrudno dokazuje, da je avstrij- . ska industrija neizprosno izrečena poginu, i ako se ne pocenijo delavne sile, sklicujejo i se enkjte, ki prihajajo vse do ist ja za-ključka, nobena prilika ne ostane neporabljena, da se s to trditvijo napolnijo vsa ušesa.
A ne ostane samo pri propagandi; kapitalisti stavijo na to točko vse. Oni z vse- j mi sredstvi tirajo krono navzdol, ugonab- j Ijajo gospodarstvo, njim se za vsako ceno i hoče poloma. Upajo namreč, da bo polom odnesel tudi vse dosedanje delavske pri-dobitve, njihovo socialno in politično moč j in da bo mogel potem kapitalizem na j splošnih razvalinah znova zgraditi svojo Vseobsegajočo stavbo.
Temu svojemu namenu so avstrijski industrijci podredili tudi zadnji dunajski velesejm. Po vsem časopisju so razglašali, da je prinesel velesejm popoln neuspeh in dokazal, da avstrijska industrija vsled predragih delavnih sil ne more odoleti nemški konkurenci. To je izjavil po listih sam predsednik sejma komerc. svetnik Hochmut. Posrečilo se jim je ob tej priliki krono znova potlačiti. Toda igra jim ven-gar ni povsem uspela. Vzdignili so se trgovci in odločno zahtevali, naj se uradno objavijo podatki o uspehih sejma. In tu je prišlo na dan, da je imel sejm prav znaten uspeh. Prodalo se je za 120 milijard avstrijskih ali 16 milijard jugoslovanskih kron blaga. 70 % izložnikov je dobilo naročila, in sicer pride na vsakega izmed izložnikov po 11 novih odjemalcev. Praznih rok so odšli samo tisti sejmarji, ki so hoteli delati nepoštene kupčije po metodah, ki so se bile udomačile med vojno.
Nesramna igra avstrijskih kapitalističnih krogov je s tem v najširši javnosti razkrinkana. Ti krogi so dokazali, da so reakcionarni do kosti in da so popolnoma nesposobni, da bi soživeli in pospeševali socialno evolucijo, kar bi bila njihova naloga ne samo v splošnem, ampak tudi njih najlastnejšem interesu. Ti ljudje sploh nočejo evolucije, ampak hočejo revolucijo, ker upajo, da bo ta uničila delavstvo in njegovo politično moč, nakar bo zopet bila Ura neomejene oblasti za kapitalizem. To bo zakleti sovražniki zdravega, mirnega razvoja gospodarskih, socialnih in političnih razmer na svetu, to so netilci večnih nasprotij, vzdrževalci imperializma in militarizma. To so najnevarnejši škodljivci človeške družbe.
Prav tako do dna reakcionaren, do dna brezvesten in brezobziren, do skrajnosti predrzen je tudi jugoslovanski kapitalizem. To nam priča njegova igra v našem gospodarskem življenju, brezvestna igra z valuto, s trgovino, s prometom; to nam pričajo obznane in balkanske metode v zatiranju delavstva, ječe in gavge; to nam priča brezvestna igra z železničarji in drugimi državnimi delavci, to nam priča celi inaperalistično-militaristični, centralistično-kapitalistični režim, ki tačas tlači Jugoslavijo po volji in moči teh krogov. Streti to moč, je prva politična in socialna naloga Vseli, ki jim je v resnici do srečnejše bo-bodočnosti našega naroda in človeštva
sploh.
današnja pre^iborsa*
Ziiricli, 10. aprila. (Izv.) Na današnji Predborzi notirajo devize: Berlin 1.65, Holandsko 195.00, Newyork 514, London 22.70, Pariz 47.25, Italija 27.55, Praga 9.95, Pesta 0.60, Zagreb 1.57, Varšava 0.14, Dunaj 0.06.
Dunaj, 10. aprila. (Izv.) Praga 147.75, Magreb 23.63, Italija 407.5.
Sipini shodi za močno Mndsfeo stranks.
Jesenice, 10. aprila. (Izv.) Včeraj je imela tukaj SLS javen shod, katerega se je udeležilo razven naših pristašev tudi mnogo pripadnikov drugih strank. Na shodu je poročal dr. Korošec o zunanji in notranji politiki naše države, o odnošajih naše stranke do drugih slovenskih strank, ter o razmerah v naši lastni stranki in o taktiki Jugoslovanskega kluba, zakaj in v , kolikor se razločuje od taktike Hrvatskega j bloka. Naši pristaši na Jesenicah so se iz- i
rekli za enotnost in slogo v stranki, ki ima sedaj važno nalogo, boriti se za socialno in versko svobodo ter za samostojno upravo Slovenije. Popoldne je govoril dr. Korošec na D o v j a h. Oba shoda sta bila sijajno obiskana in sta se izvršila v najlepšem redu. Ljudstvo je pokazalo, da je njegova rešitev le v strnjenih vrstah ljudske stranke, ki je najmočnejša sila v boju za gospodarsko osamosvojo slovenskega ljudstva.
Konferenca n Sami.
Belgrad, 10. aprila. (Izvirno.) Poročajo iz Genove: 8. t. m. se je sestal dr. Ninčič z dr. Schanzerjem in z italijanskim ministrskim predsednikom Fakto. Po tem sestanku se je ponovno sestal z dr. Schanzerjem. Oba zunanja ministra sta se precej časa sama razgovarjala. Tema njunega razgovora podrobnosti še niso znane.
Genova, 10. aprila. (Izvirno.) Program genovske konference še vedno ni določen. Na današnji otvoritveni seji bi imel po prvotnih dispozicijah govoriti samo Fakta. Na zahtevo Llovd Georga pa bo govoril tudi on in z ozirom na to tudi eden izmed Francozov. V komisiji, ki bo razpravljala o najvažnejših vprašanjih, bodo zastopane samo velike sile in sicer: Anglija, Francija, Italija, Nemčija in Rusija. V komisiji za gospo-
darske, finančne in prometne zadeve pa bodo zastopane vse države.
Genova, 10. aprila. (Izv.) Dopisnik »Bohemije« poroča, da mu je čičerin izjavil, da pride Ljenin osebno v Genovo, ker se želi sestati z LIoydom Georgeom.
Genova, 10. aprila. (Izv.) V hotelu »Bristok se je vršila včeraj konferenca zastopnikov male antante pod predsedstvom dr. Beneša. Konferenca je bila nekako nadaljevanje dosedanjih konferenc male antante v Belgradu, Bratislavi in Pragi ter dr. Beneševih razgovorov v Parizu in Londonu. Na konferenci je vladalo popolno soglasje med zastopniki Češke, Jugoslavije, Romunije in Poljske. — Danes popoldne je pose-til dr. Schanzer dr. Beneša. O čem sta razgovarjala, še ni znano.
Skupen sssisp socialističnega proletariata e gencoski konferenci.
Berlin, 9. aprila, Dne 5. t. m. se je tu zaključila mednarodna socialistična konferenca. Uspeh obsega v glavnem dve točki: Sestavi se devetčlanski organizacijski odbor, ki naj izvrši priprave za sklicanje nove konference eksekutiv treh internacional; vsaka eksekutiva pošlje v odbor po tri može, ki jih svobodno sama določi. V tem odboru ne bo nikakega sklepanja z večino glasov, ampak bo odbor le nositelj soglasnosti, v kolikor bo vsakokrat med tremi internacionalami obstojala.
Druga točka obsega sklep:	O	priliki
nastopa mednarodnega imperialističnega kapitalizma na konferenci v Genovi mora tudi svetovni proletariat skupno nastopiti in manifestirati svojo enotno voljo. Po vseh deželah naj se 20. aprila ali pa i. maja 1.1. prirede veliki javni nastopi mas. Skupni
program za te demonstracije tvorijo naslednje točke: Za osemurni delavnik, za pobijanje brezposelnosti, za enotno akcijo proletariata proti imperialistični ofenzivi, za rusko revolucijo, za stradajoče v Rusiji, za obnovo političnih in gospodarskih zvez vseh dežela s sovjetsko Rusijo, za upostavo enotne proletarske fronte v posameznih deželah in v internacionali.
Razen skupne izjave, ki obsega gornja sklepa, je vsaka izmed treh socialističnih eksekutiv podala svojo posebno izjavo. Iz teh izjav je razvidno, da ogenj nasprotja med socialističnimi strujami še mogočno gori in da se ne bo dal še izlepa zadušiti. Vendar tvori berlinska konferenca za ustvaritev enotne socialistične fronte važen korak.
Gospod Radič ima to navado, da pove vsako misel v njenem najširšem pomenu. Široko povedane misli pa imajo to slabost, da se izkažejo — v ognju realnega življenja izkušene — za neizpeljive. In tako se dogaja, da je današnji hrvatski prvak vsem politikom uganka vseh ugank. Pravijo, da je Radič nezanesljiv, da je mojster v izpre-minjevanju programov in da mu skok iz enega v čisto nasproten kot ne dela prav nobenih sitnosti, kaj šele težke vesti! — Ko se je začela pripravljati genovska konferenca, tedaj je gospod Radič zarožljal z neko spomenico Hrvatskega bloka na civilizirani svet. Vse je pisalo o njej, policijo in državne pravnike so mobilizirali zoper Radiča predstavitelji velesrbskega centralističnega režima, oče spomenice pa je naglasil, da ima za hrvatsko stvar utrto pot v Genovo preko Pašiča in centralistične Jugoslavije. Genova je tukaj, Radičeva spomenica mora začeti delati čudeže, in jih tudi — dela.
Sobotni »Hrvat« je objavil namreč memorandum »Hrvatskega blokad od 25. marca 1922, v katerem protestira gospod Radič v imenu hrvatskega naroda radi neizpraznjene III. cone od strani Italije in radi kršenja suverenitete reške države. In tako je prišel gospod Radič od »Velike Hrvatske« od svojega veleradikalnega veleprograma do brezpomembnega protesta, sličnega naročeni študentovski demonstraciji.
Vsi, ki pričakujejo, da bo radiČevstvo rešilo Jugoslavijo, bodo razočarani. Tudi v državnopravnih vprašanjih morajo vladati načela. Kakor hitro pa so načela tu, so skoki Radiča nemogoči. Rajši povejmo manj in storimo yeč!
Vranglo^a acifa.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) General Vrangel je prosil našo vlado za potni list za Bolgarijo. Kakor se govori, je njegovo potovanje v Bolgarijo v zvezi z njegovimi načrti za pomladansko akcijo, o kateri- so listi že poročali.
Madžarska stranka.
Subotica, 10. aprila. (Izvirno.) Vojvodinska madžarska stranka je izdala proglas, v katerem pravi, da se mora narodnim manjšinam v Vojvodini dopustiti, da se v političnem, gospodarskem in socialnem oziru samostojno razvijajo. Zahteva, da se ustava spoštuje vsaj v tem oziru, da se prebivalstvo obvaruje pred zlorabami uradnih organov. Zahteva v gotovih ozirih avtonomijo. Madžarski jezik naj se upošteva, ustanove naj se madžarske šole. Izda naj se obširna amnestija za politične zločine; agrarna reforma naj se izvršuje na ta način, da se vpoštevajo tudi madžarski kmetje. Pri invalidskih podporah naj se jemljejo v poštev tudi madžarski invalidi.
V	poslednji točki izjavlja vodstvo, da cilj stranke ni nikaka politična separacija.
IZDATKI ZA PRAV0S0DSTV0.
Belgrad, 10. aprila. (Izvirno.) V proračunu ministrstva pravde, o katerem razpravlja sedaj finančni odbor, so predvideni sledeči izdatki: za Srbijo 57 milijonov in pol, za Črno goro 5,818.000, za Bosno in Hercegovino 31,970.000, za Dalmacijo 11 milijonov 831.000, za Hrvaško 43,146.000, za Slovenijo 19 milijonov 395.000, za Vojvodino 18,215.000.
Železničarjem o nsd-nost.
Včeraj dne 9. aprila 1922 se je sklenil med zastopniki Saveza železničar« Jugoslavije« in »Prometne Zveze« sledeči sporazum:
1. Vsaka koalirana organizacija mora biti pripravljena tudi do skrajnih bojnih sredstev za dosego skupnega cilja.
2. Vsaka organizacija v koaliciji ima po en glas brez ozira na število članov.
3. Pozivamo vse neorganizirane železničarje, da se nemudoma organizirajo v že obstoječih organizacijah; ako bi pa v, teh organizacijah ne mogli ali ne hoteli sodelovati, naj si osnujejo svojo organizacijo ter se pridružijo v koalicijo, da se doseže popolna sloga in enoten nastop celokupnega železničarstva.
4. Delovanje v koaliciji se mora vršiti po določbah in v smislu resolucije, ki je bila sprejeta na javnem železničarskem shodu v Mestnem domu v Ljubljani, dne 23. marca 1922.
5. Stroške koalicije nosijo organizacije po enakih delih.
6. Poziva se »Zveza jugoslovanskih železničarjev« in »Uradniško udruženje za Jugoslavijo« v Ljubljani, da se na novo sestavljeni koaliciji pridružijo pod zgornjimi pogoji,
7. Neorganizirane železničarje zastopa koal. odbor, dokler isti nimajo še svojega zastopstva po svoji organizaciji.
Za »Savez«:
Ravnik 1. s. t. č. predsednik; Marn 1. s. t. č. tajnik.
Za »Prometno Zvezo, pooblaščen: Franc Beltram 1. r.
Železničarji, tovariši! Tu imate prvi uspeh Vaše odločnosti in trdne volje. Ako boste vztrajali z Vašo odločno voljo, boste gotovo dosegli uspehe. Edino tolažljivo znamenje v teh hudih, žalostnih in brezupnih časih je to, da je med železničarji zmagal zdrav razum. Dejstvo, da ste železničarji strli z odločnim nastopom svoje-glavnost svojih voditeljev, nam daje najboljše upanje na boljšo bodočnost. Naj le kričijo in hujskajo proti koaliciji plačani in neplačani ljudje političnih strank in strokovnih organizacij, vsi se bodo morali ukloniti zavednemu delavstvu, ako bo nastopalo s tako odločnostjo in brezobzirnostjo, kakor ste to pokazali tovariši.
Vnebovpijoče krivice od strani vlade in žel. uprave in škodljivo početje voditeljev v strokovnih organizacijah je železničarje prisililo, da so se postavili preko svojih voditeljev na lastne noge. Postavili so statut, kako se mora delati v koaliciji. Pokazali so pot, po kateri je mogoče preprečiti vsako hinavščino in zahrbtnost. Zdaj se imajo odločiti še vsi tisti, ki vedno poudarjajo, da so pošteni in da jim je le dobrobit železničarstva pri srcu, da to tudi pokažejo.
Res je, kakor piše »Jutro«, da je v koaliciji nevarnost, da se marsikatera organizacija lahko razbije. To pa tudi mora biti, kajti respo, pošteno in odkrito delo ne sme imeti prav do nikogar nikakih ozirov. Organizacije, ki so resnično nestrankarske in ki ne služijo brezvestnim hujskačem, ki hočejo delovno ljudstvo le cepiti in zavajati v medsebojne boje, take organizacije se nimajo bati poloma. Tiste organizacije pa, ki so neiskrene in ki služijo le za agitacijske garde gotovim politikom in strankam, take organizacije pa se morajo razrušiti, ker sicer bodo delovni stanovi večni sužnji kapitalizma in političnih strank.
Upamo z vso gotovostjo, da bodo železničarji tudi v drugih organizacijah znali svoje voditelje tako prisiliti za pošteno in odkrito delo, kakor so to pokazali tovariši pri »Savezu«. Vsem neorganiziranim pa kličemo: Organizirajte se in pridružite se v koalicijo. Ako hočete imeti tudi enotno organizacijo, Vam tega ne bomo branili, ker smo prepričani, da le enoten in skupen nastop celokupnega železničarstva nam more prinesti uspehov. Dokler pa nimate še vsega železničarstva v enotni organizaciji, delajte v koaliciji, ker sicer bomo še nadalje tepeni	F.	B.
*
Prva seja na novo sestavljene koalicije bo v sredo dne 12. aprila ob 7. uri zvečer v Šelenburgovi ulici št. 6/11.
Stran 2.
>Novi Čase, dne 10. aprila 1922.
4 Štev. 8*2.
politični dogodki.
-f »Cementirano edinstvo.« »Hrvatska Obrana« piše: V Srbijo so odšli virovitiški >kmetje«. V njihovem imenu je govoril učitelj Ivakič, na banketu pa profesor Krnic. Izletnike so pozdravljali sami pristni >kmetjec: dr. Ribar, dr. Radosavljevič in belgrajski župan Mitrovič, ki je dejal, da pomenja izlet slavonskih »kmetove v Srbijo >cementiranje edinstvac. To »cementirano edinstvo« ne pusti v Jugoslaviji dihati nikomur in bo obstalo vse dotlej, dokler bodo delavno ljudstvo predstavljali narejeni •»kmetje« in »delavci«.
+ »Vrangel je čisto navaden begune«,« je dejal naš velemožni gospod zunanji minister dr. Ninčič. Te dni pa čitarno v bel-grajskih listih to-le vest:	General	Vran-
gel je odšel v Niš, da pregleda tamkajšnjo rusko naselbino in svoje vojake.« — Čuden begunec to, ki pregleduje vojake, pa še svoje vojake celo! — Ninčič se je torej motil? Ali vedoma? Ali kaj?
-f- Sodišč jim je preveč. Na sobotni seji finančnega odbora je protestiral dr. Dulibič radi reduciranja sodnikov in radi nkinjenja okrajnih sodišč na Hvaru, Blatu in Tekavcu v Dalmaciji. Sodniki so z delom itak preobloženi, zato se sodniki ne smejo reducirati, najmanj pa ukinjati sodišča. Pravosodni minister se je poslančevemu stališču pridružil v celoti.
-f Boljševiki med malo antanto. Listi poročajo, da bodo delegati posameznih držav na genovski konferenci sedeli tako-le razporejeni:	V	sredini bodo na vzvišenih
sedežih sedeli zastopniki Italije, Anglije, Francije, Belgije in Japonske — velike antante. Okrog njih nekoliko nižje v polkrogu spa po abecednem redu zastopniki ostalih držav. Tako bodo delegati sovjetske Rusije imeli priliko se zabavati z delegati SHS in Romunije. Da se bo ta zabava vršila dostojno, na to bodo s svojega vzvišenega mesta pazili zastopniki velike antante. Mala antanta pa, ki ji pripadata SHS in Romunija, ijpe ne imenuje zastonj — mala!
JDnevnl dogodki
—	Štrajk v Tržiču. Iz Tržiča: Tržiškim podjetnikom ne gre v glavo, da tudi delavca ščiti zakon. Tako se upirajo celo oblasti, ako ta hoče delavca vsaj malo varovati pred izkoriščanjem od strani delodajalca ali kogarkoli. Tako se je zgodilo v Tržiču, ko je vlada razpisala pogajanja kovačev, da so se podjetniki komaj odzvali odloku vlade, češ, kaj to mene briga, jaz se z delavstvom ne pogajam in me nihče ne od organizacije ne od vlade ne more prisiliti, da bi delavcem plače zvišal. K temu poudarjamo, da je tudi tukaj anarhija od zgoraj, ker višji, to je delodjalec, se upira avtoriteti, kadar ta hoče vsaj malo ščititi slabejšega pred močnejšim. Vsled okamenelih src podjetni-
kov so bili kovači primorani stopiti 6. aprila v stavko, s katero si hočejo priboriti vsaj tako visoko plačo, kakor jo ima drugo kvalificirano delavstvo v Tržiču. Pri tem pa bo naše kovače in njih težnje podpiralo vse krščansko socialno delavstvu. Podjetnikom pa zagotovimo, da bodo enkrat morali priznati radi ali neradi, da organizacija kršč. soc. delavstva obstoji, da je od dne do dne bolj močna in da bo enkrat tudi kapitalističnemu zmaju strla glavo. To povemo odkrito, najsi bo to ljubo ali ne g. Globočniku in g. Ahačiču, katera dva tako obožavata zlatega teleta, bednih družin svojih delavcev pa ne vidita.
— Majdičev mlin v Jaršah pogorel do tal. Včeraj ob pol 5. popoldne se je vnelo v Majdičevem mlinu v Jaršah. Ogenj se je takoj razširil na vse dele poslopja in magacine. Posrečilo se je rešiti nekaj malega pšenice in moke, vse drugo je zgorelo s poslopjem vred. Na lice mesta so prihitele požarne brambe iz Domžal, Kamnika in Mengša, ki so neutrudno gasile do jutra. Tako je ostala strojnica, med tem ko je tovarna s skladišči pogorela. Škode je baje do 40 milijonov kron. Na pogorišču štrle kvišku le razvaline zidovja, izmed katerih se vedno še dviga dim. Majdičev mlin v Jaršah je bil eden največjih na Slovenskem.
— Poletna rezidenca pokr. namestnika. K naši tozadevni sobotni vesti nam danes sporoča g. namestnik Ivan Hribar: Vest, da sem kupil vilo na Bledu, je neresnična. — Tozadevna sobotna vest bodi s tem popravljena.
— Napadalec na šmarskega postajnega odpravnika Pompeta aretiran. Svoje-časno naše poročilo o napadu na postaje-načelnika v Šmarju moramo v toliko popraviti, da napadeni gospod Pompe ni postajenačelnik, marveč železniški postajni odpravnik. Napadel ga je leta 1900. pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko rojeni Lovro Krmelj. Udaril ga je z vozno ročico po glavi. Gospod Pompe je napadalca obvladal in ga vrgel ob tla. Ko sta Pompe in železniški delavee Pujas skušala izviti napadalcu samokres, je Krmelj dvakrat sprožil in je Pompeta zadel v desno nogo. Napadalec je med tem, ko so poklicali postajenačelnika Franceta Sivka, ušel. Pompeja so prepeljali v bolnišnico. Napadalec se je skril v kozolec, v katerem je celo noč tičal. V pozni noči je zapustil skrivališče in odšel proti Ljubljani, toda na eesti pri Škofljici so ga orožniki iz Škofljice zasačili, aretirali in ga izročili deželnemu sodišču. Krmelj je orožnikom priznal, kar je storil in rekel, da je prišel
3.	aprila v Šmarje, kjer mu je ravno g. Pompe posodil 6120 kron, ker ga je nalagal, da so mu roparji uropali 6200 K. Gospoda Pompeta je zamenjal z nekim sošolcem, na katerega je bil jezen. Ko se mu je povedalo, da se je zmotil v osebi, je svoj čin obžaloval in rekel, da naj se g. Pompetu sporoči, da ga prosi odpuščanja.
Orožnikom je tudi pripovedoval, da je nastavljen kot računski asistent pri okr. glavarstvu v Ptuju in da ima zdaj dopust in da je njegova žena Zorka učiteljica. Aretirani napadalec simulira zmedenost in bi bil najbrž, če bi bil g. Pompeta ubil, oropal postajno blagajno. Sodna preiskava bo ugotovila, v koliko so navedbe aretiranega napadalca resnične. Pohvalo zaslužijo orožniki, ki so tako naglo nevarnega zločinca aretirali.
— Samouinor vsled bede. Iz Most nam poročajo 9. t. m.: Obesil se je včeraj stavb, delavec Franjo Vodovnik iz Savinjske doline na Štajerskem, rojen leta 1895. v Braslovčah pri Celju. Zapustil je pismo, v katerem sporoča, da mu je nemogoče dalje živeti ob teh razmerah in da gre prostovoljno v smrt.
— Belgrad brez kruha. Belgrajski listi poročajo, da je ostal Belgrad brez kruha. Vsa skladišča in vsi mlini so zapili, a ljudstvo zahteva kruha. — Kakor se vidi, zadeva vse kraje žitorodne Jugoslavije ista usoda po zaslugi tistih, ki jim ne manjka kruha, pač pa vesti.
iz !r&©v@ISskih reviriev.
»Potegnili so ga.« »Jutru v odgovor: V i dotični notici iz Trbovelj ni bil mišljen g. j Mercina, ker je ta že okrog dva meseca odsoten, pač pa gre to na naslov enega današnjih glavnih stebrov demokratske podrtije.
—	Torej nismo nikogar potegnili. — Trbo- j veljski dopisnik.
Trbovlje. V torek 11. t. m. se vrši v ! »Domu« diskusija o stavki in »Glasniko- j vem« stališču o stavki.
£jub!janskl dogodki.
Ij Novi zvonovi trnovske cerkve so
bili včeraj slovesno pripeljani v Trnovo v prazničnem spremstvu Trnovčanov. Pred cerkvijo je izvršil posvetitev novih zvonov g. knezoškof ob obilni udeležbi ljudstva, ki je bilo zbrano vkljub deževju. Slovesnost je posetil tudi mestni župan dr. Perič z gospo soprogo. G .knezoškof je imel ob tej priliki lep in pomenljiv nagovor. Po posvetitvi se je vršila v cerkvi pobožnost, nakar so zvonove dvignili v line. Ob pol 6. uri so že zapeli v veliko veselje Trnovčanov.
lj Frančiškanski odbor SLS ima nocoj v Jugoslov. tiskarni, I. nadstr., važno sejo. Vabljeni odborniki in zaupniki.
lj Smrtna kosa. V petek je umrl g. Anton Kanc, posestnik in trgovec, v soboto pa gospa Antonija Dolenec, soproga svečarja Oroslava Dolenca. Naj počivata v mini!
lj Velikonočna procesija v Križankah poide letos povsem novo daljšo pot, da se sprevod čim bolje razvrsti. Iz cerkve krene preko Valvazorjevega trga na Emonsko
cesto, potem po Cojzovi cesti na Breg in po Križevniški ulici nazaj v cerkev. Izhod točno ob 8. uri zvečer.
lj Tatvino. V času od 31. marca do 1. aprila 1922 je bila iz na Rancingerjevem tiru stoječega žel. voza ukradena ena pletena vojaška košara z različnimi živili v vrednosti 209 kron. — Gamzetu Francu, inštalaterju, stanujočemu na Dunajski cesti št. 9. je bila ukradena dne 5. aprila t. 1. ob 16. uri v Šelenburgovi ulici izpred vrat Jadranske banke varilna svetiijka, vredna 600 kron.
lj Tatvina kolesa. V noči od 25.—26. marca 1922 je bilo ukradeno posestniku Francu Lenček iz Kleč št. 26, obč. Dol, okr. Ljubljana iz nezaklenjene veže po do-sedaj še neznanem storilcu :: Puch« kolo,, vredno 3000 K.
$£aša društva.
d V Rokodelskem domu predava nocoj ob 8. uri priljubljeni predavatelj g. dr. Anton Brecelj. Prosveta za stolno župnijo in šolski okraj vabi k obilni udeležbi vse člane in prijatelje.
Socialni vestnik.
o 0 novem kolektivnem dogovoru v pivarski obrti. Obrambna zveza čeških pi-varjev je imela posvetovanja o novem kolektivnem dogovoru s pivarniškim delavstvom. Posvetovanja so se vršila ob udeležbi 30 zastopnikov pivarskih podjetij, 65 odposlancev vseh treh delavskih organizacij kakor ob udeležbi neorganiziranega delavstva. Pogajanja so bila pod pritiskom nastale pivarske krize in nezaposlenosti delavstva na temelju predlogov, ki jih je izdelala obrambna zveza pivar-jev in predložila delavstvu že pred 14 dnevi. Zastopniki delavcev so izprva odklanjali predloge ali po celodnevnem pogajanju so predloge sprejeli. Dosegle so se naslednje mezde: Mezde preko časa so se znižale za vse dni za prvih 8 ur y tednu s 50% na 25%, ob nedeljah za prve 4 ure s 100% na 50%. Prispevki za obleko vobče odpadejo. Prazniki so bili zmanjšani za 1 dan. Dopusti so urejeni tako, da bodo povečani s 3 na 5 dni, ali najdaljši dopust t. j. 14 dni, bo skrajšan na 10 dni. Prodaja deputatnega piva tretjim osebam je v bodoče popolnoma prepovedana. Prispevke k socialnim napravam in pristojbinam morajo nositi nameščenci. — Kapitalizem je močnejši ko organizirane delo — tudi na Češkem.
Širite JHOui fc®S“
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
Gospodarska Zveza, manufakturni oddelek
15% popusta!
Ijubljana, Dunajska cesta 29, rta cIvos'IšCii.
Samo 14 tirati
15 V popiast®. I
Priporočamo ravnokar došlo veliko izbiro raznega blaga: sukno, kamgarn in ševjot. volneno in polvolneno za moške in ženske obleke.
V	zalogi imamo tudi žamet, svilo, hlačevino, kamrik, pisano, belo in rujavo kontenino posebno dobre vrste, blago za blazino in namizne prte, svilene robce, šale, volnene robce v najnovejših vzorcih, nadalje največja zaloga usnja in čevljev na drobno in debelo.
Tunel.
Roman. Spisat Bernbard Ketlermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Neki dečko mu je zavpil na uho, naj gleda. Ta paberek je imel sajasto lice in šele čez čas ga je Mac spoznal na zajčji ustnici. Bil je dečko iz soseščine, s katerim se je še včeraj pretepal, ker ga je zmerjal z »zajcem«.
»Izbiramo jalovino, Mac,« mu je vpil »zajec« z visokim glasom na uho. »Kamenja ne smemo prodajati!«
Že drugi dan je Mac prav tako vedel kakor drugi, kaj je premog in kaj je kamen, na lomu, na blesku, na obliki. In čez osem dni mu je bilo, kakor da že leta in leta stoji v tej sajasti lopi sredi hrupa in premoga.
Sklonjen nad neprestano drsečim potokom premoga, segajoč s črnima rokama po »jalovino« — je stal Mac dve polni leti vsak dan na določenem mestu, peti od zgoraj. Tisoči ton premoga so drseli pod njegovimi malimi, hitrimi rokami.
Vsako soboto si je šel po mezdo, ki jo je (odštevši malo razpoložnino) moral vso izročiti očetu. Mac je dovršil deveto leto in postal mož. Ako je šel ob prosti nedelji v »saloon«, je imel trd klobuk in ovratnik. Pipa mu je bingljala med belimi zobmi; žvečil je gumi ter imel zmerom dovolj sline med jezikom in nebom. Bi! je mož, govoril kakor velik in imel le jasni, visoki glas dečka, ki teden preživlja v ropotajoči delavnici.
To je bil premog nad zemljo, in on, Mac, jo ie poznal ter znal razložiti vsako stvar — bolje nego oče in Fred! Bilo je na ducate dečkov, ki še čez leto dni niso niti sanjali, odkod prihaja ves ta premog, ta neskončni veletok j>remogovnih grud, ki so ropotale v vagone. Dan in noč so Škripala železna vrata v jamo in od mokrote cedeči se dvigalni koš je dan in noč bruhal brez odmora po štiri železne regljače polne premoga, petdeset centov naenkrat. Dan in noč so mčljelj regliočj pc> žele*iyh ploščah v lopi, dan in not
so se obračali na določenem mestu nad neko odprtino (kakor kura na ražnju!), stresali premog v luknjo in odbrzeli prazni nazaj. Od tam pa je premog dvigalo verižno dvigalo; velika sita so ga tresla seminija; tu je premog vreščal. Debeli premog, vozilm premog, se je sul v vagone in se odvažal. Da, well, to so vedeli tudi drugi dečki, a več ne! Mac si je bil že po enem mestecu dejal, da ni mogoče, da bi mogli le reg-ljači, ki so rožljali skozi lopo, privažati ves ta premog. In tako je tudi bilo! Dnevno je prihajalo na slotine vagonov — od Uncle Toma 11., Uncle Toma 111. in Uncle Toma IV. — vsi so prihajali k Uncle Tomu !., ker so bile tu lužarne in »kemični obrat«. Mac je vse ogledal in vse vedel! On je vedel, da odnese verižno dvigalo premog v lužarno. Tam leti premog skozi kotlje, v katerih ga voda odplavi ter pusti kamenje na dnu. Premog pa se vsipa v velik boben s peterimi siti z različnimi luknjami; tu se vrti, ropota in drsa ter se izbira. Posamezne vrste se vsipajo po kanalih k različnim lijakom ter padajo kot premog v kosih, melirani premog, orešniki 1., 11. in III. v železniške vagone ter se odvažajo. Drobni premog pa, drobci in prah — te so metali vstran, misliš? Ne! Vprašaj Maca, desetletnega inženirja, in povedal ti bo, da so premog »izsesavali«, da ni bilo sledu o njem. Ta premogovna sipa je lila na železno, preluknjano stopnišče, ki se je zdelo, da sivo m zamazano stoji čisto na miru. Če si pa pozorneje pogledal, si videl, da se počasi, prav počasi premika.
V	točno dveh dneh je prišla vsaka stopnica na vrh, se preobrnila in stresla prah v velikanske lijake. Od tu je prišel prah v peči za koks, postal je koks, plini so sc shladili v visokih, kakor vrag črnih kotlih in iz njih je tekel katran, amonijak in vse druge vrste. To je bil »kemični obrat« Uncle loma l. in Mac je vse to vedel.
Ko je bil Mac v desetem letu, je dobil od očela debelo obleko iz rumenega platna in volneno ovratnico; ta dan se je peljal prvič — tja, od koder je prihajal premog.
Železne zapore so zažvenkeiale, zvonec je udaril, koš je butil navzdol. Najprej počasi, potem v blazni naglici, tako da je Mac mislil, da se preluknja dno, na katerem je sedel. Za hip se mu je stemnilo pred očmi, želodec se mu je stisnil — nato pa se je zavedel. S piskajočim ropotom je padal koš osemsto metrov v globočino. Bil je ob provodno tračnico, da je zvenčalo in pokalo, kakor da se lomi v kose. Voda je pljuskala nanje, mokri, črni oboj jame iz desk se je v svitu jamskih svetilk naglo dvigal ob odprtih vratih njihovega koša navzgor. Mac si je dejal, da mora to tako biti. Dve leti je gledal, kako kopači in rudarji s svojimi svetiljkami — ki so kakor kresnice plesale v temni lopi —, ob izmenjavi šihta izstopajo iz koša ali izginjajo v njem v jamo, pa samo dvakrat se je nekaj dogodilo. Enkrat je bil udaril koš pod streho in ljudem razbil črepinje, drugič se je bila uirgala vrv; dva paznika iri en inženir sta bila treščila v močvaro. To se je pač lahko dogodilo, pa se ni dogajalo.
Namah je koš obstal in bila sta na počvi in nenadoma je bilo vse liho. Sprejelo ju je par polnagih, tako črnih postav, da jih ni bilo spoznati.
»Ali si nam pripeljal svojega fanta, Altan?«
»Yep! — Sem!«
Mac se je nahajal v vročem tunelu, ki je bil ob jami medlo razsvetljen ter se naglo izgubljal v temi. Cez čas je zamigljala v daljavi lučka, izlušči! se je iz teme nekakšen šimelj, njemu ob strani Jqy. konjski po-ganjaček — ki ga je Mac že dolgo poznal — in za njim je klopotalo dvajset železnih, s premogom naloženih regliačev.
Jav se je zarežal. »Halo! Tukaj je!« je vpil. »Mac, jaz sem včeraj zadel še tri drinkse na pokeravtomatu. Hej, hej, stop Bonev! Oha, Bonev!«
Temu Javu je bil Mac prideljen za pomočnika i« cel mesec je koracal kakor senca ob njegovi strani, dokler se ni izučil. Nato je Jay izginil in Mac jc delo vršil sam.