4*1964
Da bomo vedeli,
kako je prav .. .
Pri krajih slišim, da včasih rečemo „v”, včasih pa „na”. Kaj je pravilno? — Pravila za to ni, odloča samo raba v tistem kraju. Zato pravimo „na Jesenicah”, „na Vrhniki”, „na Bledu”, toda „v Ljubljani, v Celju, v Postojni, v Ribnici”.
Kaj je prav: „To mi ugaja” ali ,,To mi je všeč”. Oboje! „Dopade mi” je manj lepo povedano, čeprav se mnogokrat tako govori. — Kaj pa: „Spričevalo” in „izpričevalo”? Oboje je dobro, kakor vam zveni lepše, tako rabite! — In „Zaradi” ter „radi”? Prav je le „zaradi”, „zaradi bolezni, zaradi dela, zaradi šole” ...
„Jaz sem bila boläna” ... „Ponekod res rečejo „bolana”, toda pravilno slovenski je: „bolna”. On je — bolan oziroma bolen, ona pa je — bolna. Saj rečemo tudi, da je on „glasan”, ona pa „glasna”, on „žejen”, ona pa „žejna”.
Ali je prav reči: „v slučaju nesreče”? Ne, reči je treba: „v primeru nesreče” ali „ob nesreči”. Slučaj je naključje (zanimiv slučaj = zanimivo naključje). Namesto „v slučaju dežja” reci: če bo dež, ob dežju. Namesto „V slučaju potrebe” pravimo: če bo treba, če bi bilo treba.
April
12. 4. 1889 sc jc rodil v Ljubljani eden najodličnejših modernih slovenskih slikarjev, Rihard Jakopič.
11. 4. 1744 se je rodil v Kamniku cerkveni pesnik in pisatelj Jurij Japelj. Pripravil je Slovencem lepo izdajo sv. pisma. Umrl je leta 1807 v Celovcu.
Knežji kamen ali vojvodski prestol?
18. marca je miniillo 550 let, odkar je bil na Gosposvetskem polju zadnjikrat slovesno ustoličen karantanski knez. Takrat ;so slovenski predniki izročili knežjo oblast habsburškemu vladarju Ernestu Železnemu. Ta edinstveni obred v zgodovini avrotpsfcih narodov se je vršil v slovenskem jeziku. To izrečno poudarja na primer cistercijanski opat Ivan, ki je v svoji kroniki popisal ustoličenje Majnharda Tirolskega 1. septembra 1286.
Kakor je razvidno iz vseh številnih virov, ki omenjajo ustoličenje, so ta običaj prinesli Slovenci še iz svoje stare domovine. V dobi pokristjanjenja je dobil krščanski značaj. Pri germanskih sosedih podobnega obreda ni.
Precej nam je poznan vojvodski prestoli, ki je še danes na Gosposvetskem polju o!b cesti, ki vodi iz Celovca proti Dunaju. Mnogo Slovencev pa ne ve, da so na ta prestol sedali novoizbrani vojvode šele po ustoličenju. Najvažnejši del ustoličenja se je vršil ob robu Gosposvetskega polja pod vasico Krnski grad na vzhodni strani cerkvice sv. Petra. Tam jie stal pod milim nebom na lepi planoti značilen kamen, kateremu ,se vidi, da je del rimskega stebra. Ta kamen so naši predniki imenovali »knežji kamen«.
Ob tem kamnu ;se je zbrala množica ljudstva na dan ustoličenja. Na kamen je sedel kmet svobodnjak, ki je to pra-viico podedoval od očeta. Novoizbranega kneza so oblekli v kmečko obleko, mu dali v roke hrezasto kravo in 'konja enake barve. Nato so ga privedli pred kmeta-svobodnjaka. Ta je izpraševal ljudstvo, če je novi knez vreden, da se mu preda oblast. Ljudstvo mu je v zboru 'odgovarjalo in pelo vmes slovesne obredne pesmi. Nato je kmet vstal, udaril kneza po licu in ga talko slovesno opomnil, da naj bo ljudstvu pravičen sodnik, in mu prepustil sedež. Knez je sedel na prestol in zamahnil z mečem na vse štini strani neba. Kneza je potem ljudstvo vodilo v Gospo Sveto, kjer je imel škof ali njegov namestnik slovesno službo božjo. Po kosilu je odšel knez k vojvodskemu prestolu, sedel nanj in obrnjen proti Gospe ‘Sveti delili razne pravice. Čeprav je vojvodski prestoli zanimiv, je še večjega pomena za nas »knežji kamen«. Do preteklega stoletja ga je varoval tamkajšnji kmet. potem pa so ga spravili v veliki dvorani deželnega dvorca v Celovcu. Danes je postavljen v veži deželnega muzeja.
Čim bolj so postajali vladarji samosvoji in čim manj so se ozirali na preprostega človeka, tem bolj je izgubljalo veljavo tudi usitoličenjie karantanskih knezov. Cesar Maksimilijan si je zelo želel, da bi bil ustoličen, a je zaradi razmer poslal na Koroško le zastopnika. Leta 1597 je zadnjič delil knez pri vojvodskem prestolu razne pravice. Karel VI. je sprejel poklon 'deželnih stanov že kar v Celovcu. Je pa ob tej priliki vseeno obdaril kmeta-svobodnjaka. Ta kmet »ko-sez« je izumrl leta 1823.
4
Moig'oiono odmevajo velikonočni napevi, napevi izmagoislavja.
Gospod je vsital, vstal ama/goisllavno.
Gospod je zmagal.
Premagal je ismint, laž, (krivico lin sovraštvo.
Premagali!
Med njegovimi vernilkii vlada nepopisno veselje.
Goispod stoji pred nami v sijaju največjega zmagovavca vseh časov.
Častno je dovršil svoje poslanstvo.
A ni zmage 'brez Ibolja to ne b‘oja ibreiz žrtev in topljenj a.
V sijaj velikonočnega jutra pada senca križa.
Gospodova pot v velikonočno zmagoslavje pelje čez Kalvarijo topljenja.
iNi velikonočne nedelje brez velikega petka.
To velja 'tudi za nas.
+
Kristjani smo, učenci Junaka velikonočnega jutra. Na njegov nauk smo oprllii svoje življenje. Zato ne tavamo v temi. Vemo, kam gremo. Pred seboj imamo vzvišen cilj. Bog mas ni ustvaril za topljenje in smrt, marveč za veselje in življenje. Naš cilj je veličastno velikonočno jutro, ki ne pozna večera.
„Vstanite — pojdimo!"
V to jutro sreče in življenja nas pelje Kristus.
Toda naša pot vodi čez Kalvarijo.
Glede tega je Kristus popolnoma jasen. Takole ničli: »Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove sebi samemu in vzame svoj križ ter hodi za menoj« (Mt 16, 24).
Tu ni izjem.
Kristusova vera namreč ni samo nelki okrasek enolične vsakdanjosti, neko medlo čustvo brez Vsakega vpliva na življenje.
'Kristusova vena tudi ni praznična obleka, ki jo človek obleče le ob nedeljah to za slovesnejše priložnosti.
Talka vera bi ne imela nobenega smisla.
Kristusova vera je nekaj zelo stvarnega. Globoko sega v naše življenje ter mu daje poseben pečat, smisel in vsebino. Naša vera je ostro dleto v rokah božjega kiparja, ki hoče iz nas že na tem svetu izklesati umetnino, mojstrovino v luči evangelija.
To pa ni majhna stvar. To od naše strani zahteva trajnih naporov, neprestanega brušenja to popravljanja. Ljudje imamo namreč v sdbi teženja, ki nas iStallno pritiskajo k tlom ter ovirajo naš pogled in polet kvišku. Že sv. Piave! je zaradi teh nadlog tožil: »Ne delam namreč dobrega, kar hočem, ampak hudo delam, česar nočem« (Rim![j 7, 19).
Alko hočemo biti avesti evangeliju, alko hočemo hoditi za Kr.isitusom, ki nas vodi v dlavo in srečo velikonočnega ljultra, moramo izna/ti plavati proti toku, moramo se brzdati, moramo imeti smisel za žrtve.
Kristus je premagali smrt, laž, ikrivieo in sovraštvo. Mi pa moramo v sebi obvladovati siile, ki nas odidalljujejo oid evangeljskih idealov. To delo nas bo spremljalo vse do smrti.
Ni zmage velikonoične nedelje brez Kalvarije velikega petka.
+
Ko iso odmevi zvonov krščanskemu svetu slovesno oznanjali Kristusovo vstajenje, so to veisello vest z mešanimi občutki poisttušali narodi, ki so še vedno priklenjeni na Kalvarijo velikega petka.
Z-a slovenski narod ta Kalvarija traja že dolgih 23 let.
Ali smemo upati, da bo tudi diz slovenskega velikega petka zasijala velikonočna zarja z veselo novico o narodovem vstajenju ter zmagi resnice, pravice in ljubezni?
Bodimo o tem globoko prepričani!
Tudi naš narod bo vstal v novo življenje.
Toda to ne bo prišlo samo po sebi.
Narod se mora dvigniti s svojimi lastnimi silami, opirajoč se na božjo pomoč.
Naroid sestavljajo posamezniki in družine. Sile naroda so torej sile posameznikov in družin. In tu je jadro vsega vprašanja. Od nas posameznikov in družin zavisi usoda našega naroda. Mi moramo svoj narod peljati liiz suženjstva v svobodo in novo pomlad.
+
Kako naj bi to dosegli?
Gotovo ne is tam, da bi samo tarnali, a roke lepo križem držali. Rešitev naroda je ogromna zadeva, ki zahteva SODELOVANJE vseh zdravih sil. Zato naj bi vsi ljudje dobre volje postavili celega človeka na svoje mesto. Treba je razgibati vse duhovne in moralne sile naroda. Že pred meseci smo nagUasiM, dia naša stvar potrebuje ljudi, — ljudi, značajev, svobodnjakov. Potrebujemo ljudi, ki razumejo svoj čas lin njegove potrebe; ljudi, ki točno vidijo, kaj se v našem narodu dogaja; ljudi, ki vedo, kaj hočejo; ljudi, ki so pripravljeni nia žrtve. A teh je talko malo. Premnogi mislijo samo nase ali .sploh nič ne mislijo in žive tja v 'dan. Vsi
bi hoteli sijaj velikonočnega jutra, a tako redki ;so pripravljeni sprejeti križ in se povzpeti m Kalvarijo. Brez tega pa nikamor ne pridemo.
Treba je ljudi!
Pojdimo zato v .šolo najpopolnejšega človeka in najuspešnejšega bojevnika za resnico, pravico in ljubezen, v šolo Jezusa Kristusa. Postanimo ljudje evangelija. Križajmo svojo sebičnost, lakomnost, nemarnost, lenobo, nestalnost, strahopetnost, dvoličnost in mesenost. Naj se v nas vžge ogenj navdušenja za vse, kar je dobro, lepo in plemenito! Postanimo ljudje resnice, pravice in ljubezni, pa bomo hitro videli, kako laž, krivica in nasilje zgubljajo tla pod seboj.
+
Ni izbire!
Pot v zmago velikonočnega jutra vodi čez Kalvarijo velikega petka.
To boli. Naša narava se temu upira.
Tudi naš Gospod je trepetal, ko je na veliki četrtek zvečer na Oljski gori v duhu gledal isivolje trpljenje. Iz njegovega srca se je tedaj iztrgala pretresljiva tožba: »Moja duša je žalostna do smuki!« (Mfk 14, 34). Ali Gospod je ostal zvest isvojemru poslanstvu. Že nekaj hipov pozneje je dremotnim učencem odločno zaklical: »Vstanite, pojdimo!« (Mik 14, 4.2).
In je šdl, — šal vdano din pogumno skozi trpljenje in smrt velikega peltka — v zmagoslavje velikonočnega jutra.
Tudi mi, bratje im sestre, želimo, da hi nad mami zasijala krasna velikonočna zarja, oiznanjevaVka zmage življenja, pravice, re-iSniice in ljubezni. Premagajmo zato tudi mi strah pred Kalvarijo in zvesto prisluhnimo Gospodovemu klicu v 'usodni uri: »VSTANITE, POJDIMO!«
V-ko.
Švedska pisateljica
Selma Lagerlöf pravi v legendi v Antikristu, da je njegova zunanja prikazen prav taka kakor Kristu sova, le na kroni ima zapisano: „Moje kraljestvo je od tega sveta.” Antikrist je v zadnjih sto letih s časopisjem, knjigami, z zastrupljanjem javnega mnenja, s politiko in drugimi sredstvi oznanil osnovno, glavno dogmo svojega evangelija: „Iščite najprej zemeljskega kraljestva!”
Na velikonočni ponedeljek slišimo evangelij, ki popisuje, da se je vstali Zveličar pridružil na poti v Emavs dvema učencema in ga nista spoznala. „Ostani z nama, zakaj proti večeru gre!” sta ga v Emavsu povabila v hišo. Ko je pa sedel z njima k mizi, je vzel kruh in ga blagoslovil. Tedaj sta
ga spoznala.
„Verujem -
v Jezusa Kristusa . . .
Sina ibožjega, edinega Gospoda našega, ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device . . .«
Kdor iljiuhi, je neutrudljiv iin iznajdijiiv v iskanju potov in načinov, kako bi svojo ljubezen in .srečo izkazal njim, katere ljubi. Titidi Boig, naš Stvarnik in Oče, postopa enako. ölovek je .ustvaril za večno isrečo v nebesih; d.al mu je dušo in telo, da bi po človekovi svobodni odločitvi tudi vse vidno stvarstvo doseglo poveličanj.e v slavi božji. Bag je dokazal svojo ljubezen do človeka z mnogimi darovi, zlasti s posvečujočo milostjo. A človek je zlorabil svobodo.
Zapeljan od (hudobnega duha <je človek odklonil vabilo božje ljubezni k večni sreči v Bogu. T,a greh je zmaličil prvotni božji načrt o poveličanju človeka in sveta; ni pa preprečil, da Bog ne bi dosegel svojega na-
mena po drugi poti. Saj Bog je ljubezen sama in sicer vsemogočna ljubezen.
+
Ko je Adam grešil, Bog ni preklical besede, s (katero je napovedal kazen za greh. Ölovek je izgubil milost, zapadel je smrti, trpljenju in poželenju: Z grehom si je človek sam zaprl pot k večni sreči; on sam in zaradi njega in po njem je budi svet padel pod oblast hudega duha. Za dosego končnega cilja, za večno poveličanje v nebesih, je bila potrebna osvoboditev izpod te oblasti — odrešenje od greha in smrti. Bog je že Adamu napovedal, da bo poslal Odrešenika, ki bo človeštvo zopet spravil z Bogom in mu tako odprl pot d,o zapravljene sreče.
Vera v odrešenje je živela v srcih vseh narodov, a na poseben način jo je Bog sam ohranjali in poživljal v izraelskem narodu, ki ga je Bog izbral, da iz njega izide obljubljeni Odrešenik. Po prerokih je Bog v teku stoletij postopoma razodeval, da bo ta Odrešenik sam 'Sin božji. Preko prepada, ki
zija med Stvarjo in Stvarnikom, ter preko brezna, ki loči (grešnika od nebeškega Očeta, je božja ljubezen zgradila čudo vit most. Le Ljubezen je kaj takega zmožna! Ker človek ni mogel sam do Boga, da bi opral krivdo greha, je božji Sin postal človek, da bi koit Bog in človek vrnil Bogu čast, zadostil za greha sveta ter odprl vsakemu človeku vrata v 'hišo nebeškega Očeta.
+
Bog je .svet tako iljufail, da je poslal svojega edinorojenega Sina na svet, da bi po njem vsi ljudje postali njegovi otroci. Učlovečenje božjega Sina je delo božje očetovske ljubezni do ljudi in sveta: »Glejte, kako veliko ljubezen nam je izkazal Ooe, da se imenujemo in smo otroci božji«, je zapisal Jezusov učenec, apostol Janez (1 Jan 3, 1). »Ko je prišla polnost časov, je Bog poslal svojega 'Sina, rojenega iz žene, da 'bi mi postali otroci božji« (Gal 4, 4), razlaga apostoli Pavel.
Poročilo o učlovečenju in rojstvu božjega Sina je brez dvoma eno najlepših in najpri-sronejlših, kar jih najdemo v sv. pismu.
Od Boga poslani angel je naznanil Mariji iz Nazareta, da je izbrana, da postane mati božjemu Sinu. Marija je v to privolila. To je pa prelep zgled prave vere in ljubezni do Boga: kdor posluša božja vabila in jim sledi, Miče nase in na soljudi obilico božjih milosti.
Bog je Marijo na poseben način priprav-lljal na poslanstvo, ki jo je čakalo. Ona edina od vseh ljudi je bila že takoj v začetku obvarovana izvirnega in v življenju vsakega osebnega greha, prav tako ni poznala nerednega poželenja; vse to so bili posebni božji darovi in angel jo je zaradi tega upravičeno nagovoril:	»Zdrava, milosti pol-
na ...!«
Bog je hotel, da Marija sprejme poslaništvo božje matere po svobodni odločitvi. Marija sicer ne doume skrivnosti, katero ji naznanja nadangel Gabrijel, a vendar božje vabilo sprejme: »Glej, dekla sem Gospodova ...!« V trenutku tega ponižnega pristanka je bila ona povzdignjena nad vse ljudi, svet pa ije dobil Odrešenika. Izpolnilo se je namreč to, kar je napovedal angel: »Sv. Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo
ohsenčila... Glej, spočela boš in rodila Sina, ki mu daj ime Jezus ...« Na poseben način, brez sodelovanja človeškega očeta, je Marija v moči Sv. Duha spočela Jezusa — božjega Sina. Novorojeno Dete, ki ga je Marija rodila v Betldhemu, je tako pravi Bog in pravi človek. Med velikimi odlikami, s katerimi je Bog obdaril Mater svojega Sina, j-e itudi ta, da ona edina od vseh žena združuje v sebi dvojno čast: čast devištva in čast materinstva. Marija je deviška Mati Jezusa Kristusa, božjega Sina in našega Odrešenika.
+
Ob razmišljanju teh resnic naše vere nas prevzema sveto spoštovanje pred dvojno islkrivnostjo. Na eni strani je božja ljubezen, ki ni prepustila človeka žalositni usodi pogube, v katero vodi greh. Bog je Oče, ki ljubi svoje otroke, četudi ga ti kdaj razžalijo. »Bog noče smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi«, piše v sv. pismu. Ta odrešujoča in odpuščajoča ljubezen ne pozna meja. Dokaz za to je prav učlovečenje božjega Sina.
Na drugi strani pa se v teh resnicah razodeva velika vrednost in odlika človeka.
Vkljub grehom, :s katerimi ga ljudje žalijo, jim je Bog pripravljen odpustiti in vrniti izgubljeno milost. Božji Sin sam je prevzel našo človeško naravo, postal je v vsem nam enak, razen v grehu. Torej mora biti v človeku res nekaj velikega! Človek je namreč ustvarjen po podobi božji in je poklican, da postane za večno otrok božji. ‘O človek, spoznaj svojo odliko!
fp
Pozdrav delavcem
Ko je papež Pavel VI. obiskal Nazaret, je poslal pozdrav vsem delavcem sveta: „Nazaret nas uči o delu, da delo ne more biti samo sebi namen. Delo postaja svobodno in pomembno šele, če ga poleg njegove gospodarske vrednosti narede smiselnega še druge, višje vrednote. Od tu pošiljam pozdrav vsem delavcem sveta z željo, da bi jim tako približal njihovega naj večjega tovariša, božanskega brata, preroka in pobornika vseh delavskih pravic, Kristusa Gospoda!”
Velikonočni spomini
Že ikot ma'ličdk sem .zaverovano gledal v migetajoče lučke v raznobarvnih steklenih čašah ler na mavrične odseve, ki so obsevali ifcetlo Gospodovo, ki je ležalo v Božjem grobu.
Leta so prihajala In s 'tem todi globlje spoznanje skrivnosti križanja in vstajenja Kristusovega. Ko sem kot vojak sital na -straži ob Božjem grobu, sem občutil v sebi, kot da ne pripadam več temu svetu, ampak nekemu drugemu.
Služba me je privedla v Južno Srbijo. Tam ni bilo naših cerkva in s sošolcem Savom sem odšel na veliki petek v pravoslavno cerkev. P.o Ikolenih sem tam sledil sošolcu do Božjega groba. Tam je ležala .»plastemi-ca«, na svilen prt naslikana podoba Križanega. »(Na petih mestih poljubi plastenko in vrzi denar v srebrno žaro!« je zašepetal Savo. Napravil sem talko in odšel za njim iz .cerkve.
Nato me je povabil v kavarno. Branil sem se, Iker je bil veliki, petek. »Saj ni to tvoj veliki petek!« je dejal in me povlekel za seboj. V kavami je nama naročil vino. Ob sosedni
mizi je srkal kavo znanec Mica. Ni bilo dolgo, ko je pristopil k Savu in ga zaprosil za denar. Sava je vstal in mu nekaj zašepetal. »Seveda!« je odgovoril Mica. »Zakaj ne bi še jaz?«
Mica je odšel in se šele čez nekaj časa vrnili. Naročil si je vina in ga plačal. Piri sosednji mizi se je zasmejala skupina muslk manoiv. »Ali je bil bogat lov pri Božjem grobu, Mića?« ga je podražil nekdo od njih.
Mica je zaklel in s sabljo udaril muslimana po glavi. Muslimanovi tovariši so skočili na noge in eden od njih je vrgel steklenico vina vame. K sreči sem nastavil roko, da sem Odbil ,steklenico. Od vina pa sem bil vseeno ves rdeč. Par ižanskih rok me je zgrabila in odvedlo ven. V kavarni pa je nastal pretep med kristjani in muslimani.
Ko so me obrisali in sem videl, da nisem ranjen, me je prešinila strašna misel: »Za denar iz Božjega groba piješ na sam veliki petek!« Izdavil sem par besed zahvale dekletu in šinil proti domu, osramočen nad grehom, ki sem ga nehate storil.
Ap, Anglija
Pravica do življenja in ljubezni
V zadnjiih štirih ali petih letih se je pojavilo na evropskem trgu pomirjevalno ,in uspavalno .sredstvo talidomid. Zaradi navideznih čudovitih učinkov se je hitro razširilo prodajanje tega sredstva po Evropi, zlasti po Zapadni Nemčiji in Angliji. To oudovifco zdravilo je krivo, da je bilo samo v Zapadni Nemčiji rojenih nad 6000 pohabljenih otrok, ad katerih jih j e polovico umrlo kmalu po rojstvu. V Nemčiji in Angliji, kjer je bil talidomid v prosti prodaji, je število pohabljenih novorojenčkov zelo visoko. V Kanadi se je dobil samo na predpis 'zdravnika, zato tragičnih primerov ni bilo toliko.
Kdo je kriv?
Ko se je svet streznili in se zavedel tragedije, ki je nastala zaradi neprevidnega uporabljanja novega zdravila, so se začeli
ljudje spraševati, kako je moglo do tega pri-iti. Kdo je bil vsega kriv? Ali farmacevtske družbe, ki so vrgle zdravilo na trg, ne da bi preskusile poleg koristnih tudi vseh škodljivih učinkov? Ali zdravniki, ki so verjeli reklamam, ne da hi se prepričali, koliko je resnice v njih? Ali ljudje na splošno, ki planejo po vsakem novem zdravilu?
Vsak od teh je delno kriv.
Lekarniške družbe iščejo novih zdravil, da Ibi zadovoljile povpraševanje in povečale svoje dohodke. Raziskava novih sredstev je zamudna in draga, zato se pojavi skušnjava, da vržejo na trg sredstvo, ki še ni dokončno raziskovano. Poudarijo dobre lastnosti, dostikrat zmanjšajo ali pa zalmoee škodljive učinke.
Zdravniki, katerim reklame pošiljajo, so preobremenjieni z delom, da bi mogli stalno
slieđitti napredku v farmacevifii'kii in ugotovii-‘bi resnilčnoist navedenih dejstev. Zato marsikdaj v upanju, da ddbiri uäinki odtehtajo islalbe in v želji, da zadovolje svoje bolnike, predpišejo učinkoviiita nova zdravila. Težnja po čim večji specializaciji prinaša poleg dobrega s seboj tudi nevarnolst, da adravnilk ne jemlje človeka kot celoto. Zdravilo, bi naj pozdravi ene vrste bolezen, ni nujno dobro za celoten človekov sistem.
Silni napredek zdravniške vede zadnjih desetletij je potegnil ljudi .za isdboj, da Ihrez-poigojno zaupajo v čudežna zdravila. Žive v prepričanju, da je zdravilo za vsako vrsto iboilezni. Hočejo .se izogniti vsakemu trpljenju, vsaki 'neprijetnosti, tudi takim, ki so v nujni izvezi z naravnim potekom človeškega telesnega razvoja. Tako je prišlo do tolikega števila pohabljenih novorojenčkov. Ko je bilo za marsikoga že prepozno, so zdravniki ugotovili, da ima nov talidomid tragične učinke na razvoj nerojenega otroka zlasti v prvih treh mesecih, ko se oblikujejo vsi deli telesa.
Ob primeru gospe Finkbine
Kako naj se pa podobni pojavi v bodočnosti preprečijo? Najnaravnejši odgovor je seveda — strožja kontrola nad vsemi zdra-vilnimii sredstvi, zlasti pa še nad novimi' nepreizkušenimi zdravili.
Največ je bilo pisanja in govorjenja o Mrs. Finkbine,'-ki je iskala v svoji domači državi Kaliforniji dovoljenje za .splav, ker je jemala talidomid v prvih mesecih noseč-nositi. Oblasti so ji prošnjo odbile, ker je po zakonu splav prepovedan. 'Časopisi in javno mnenje so na splošno zagovarjali namero ge. Finkbine in so zahtevali spremembo oziroma odpravo tega »nečloveškega« zakona. Mrs. Finkbine je končno šla na Švedsko, kjer so zakoni .bolj popustljivi in švedski zdravniki so izvršili operacijo.
Ob vsej tej tragediji lin iskanju krivde je bilo krščanstvo izapadnega sveta postavljeno na preizkušnjo. Rezulltati so bili zelo žalostni. Pokazalo se je, da mnogo ljudi podleže propagandi brutalnega materializma, ki se ne boji javno zagovarjati umora nerojenih, če obstaja možnost, ida bodo na kakršenkoli način v breme človeški družbi. Človekovo
življenje jim ni več sveto in nedotakljivo in podobno kot nacisti si jemljejo pravico odločanja, kdo je vreden življenja in kdo, ne.
Krščanstvu pa je človek bitje z dušo in telesom, ki cima, zdrav ali pohabljen, pravico do življenja in vseh življenjskih dobrin in ki je namenjen k svojemu končnemu cilju v večnost.
Krščanska ljubezen je prišla na pomoč tudi tem nesrečnim otrokom, od katerih so mnogi brez rok in nog in zavrženi od lastnih staršev. Našli so se ljudje, ki so v danem položaju poiskali najboljšo pot in pomagali svojemu bližnjemu v .stiski. Najlepši primer je nemški zdravnik dr. Hamberg, ki je v Hannovru organiziral posebni oddelek za otroke, pohabljene po talidomidu. Pri svojem delu ima take uspehe, da tudi drugod začenjajo ustanavljati podobne oddelke. Dr. Haulberg s terapijo pohabljene otroke pripravlja za čim bolj normalno življenje z vajo v uporabljanju umetnih udov, ki jih pritr-'de na okrnjene izrastke. Ker so ti pohab-ilj.enčki nadpovprečno inteligentni, dr. Hau-berg in njegovi sodelavci menijo, da se jim je narava na ta način oddolžila za krivico, ki jim je bila storjena. Poleg iotrok dobe na teh oddelkih pomoč tudi starši, ko se uče ravnanja z otroki in si v medsebojnih pogovorih manjšajo psihološke posledice občutka istorahu in krivde.
Krščansko pojmovanje vrednosti otroka se izraža v naslednjem pismu, ki .sta ga dva ameriška zakonca poslldla gospe Finkbine.
»Draga gospa Finkbine:
Z možem sva brala o Vaši nosečnosti in o možnosti, da bo otrok rojen brez nog ali rok.
Razumem Vašo skrb In bojazen, ker sem sama v začetnih mesecih ene svojih nosečnosti dobila bolezen, ki naj bi povzročila abnormalen razvoj otroka. Na srečo je naš fantek v vseh ozirih normalen, in koliko veselja imamo z njim.
Zdravniki svetujejo, naj se v primeru, kot je bil moj, nosečnost prekine. Kakšna škoda bi bila, če bi poslušala njihov nasvet!
Brala sva, da so tudi Vam svetovali, da ubijete tega nerojenega otroka, ker bi utegnil biti pohabljen. Z možem sva se o tem
Pomlad prihaja na slovensko zemljo
pogovarjala 'in sva «e oidlioičila, da Vam piševa.
Osem Oitrok imava lin dozdeva se, da sva skoraj doMna prevzeti enega, ki !bi biiil po-habljen. Če bo Vaš otrok rojen pohabljen, bova zalo srečna, če ga bova smela vzeti in vzgojiti kot svojega.
Deset nas bo imel, da ga bomo limielii radi. Starejšim otrokom sem položaj razložili a in jih vpralšala, če hi bili pripravljeni odpovedati se marsičemu z namenom, da bi otrok mogel živeiti in uživati ljubezen in skrb, ki mu je potrebna. Vsii so se stniinjali.
Vpralšala isem jih, če bi mailega imeli manj radii, če ne bi imel rok ali nog, lin njihovi začudeni pogledi so mi povedali, -da v tem ne vidijo- n-dbene razlike.
Ko -sem nocoj odela najmlajlšo, -se je izpod odejlice videla le njena glavica. Otrok brez rok in nog -se še ve-dn-o lahko -smeje in govoiri lin uči — iin ljubi in m-olii. . .«
H. G. v »Slovensiki poti«
Molitvena zveza
Iz ljubezni do svoje domovine smo združeni v molitvi zanjo. Molitvena zveza hoče duhovno in tvarno rešitev našega naroda. Zato darujemo svoje vsakdanje delo, molitve, žrtve in trpljenje v spravo za grehe s prošnjo, naj Bog čuva in blagoslavlja naš narod.
V	ta namen so tudi prve sobote v mesecu ali prvi petki. O vsem je bilo že dosti zapisanega. Sami smo doma doživeli tudi take dneve. Kako je z nami v tujini? Nekateri so še, ki redno opravljajo c-boje in zlasti prve sobote, darovane Srcu Marijinemu. In rožni venec, ali ga ne bi mogli darovati za Skupnost? Brez skrbi bodimo: če bomo za druge molili, tudi na nas ne bo Bog pozabil.
V	aprilu bomo kot v mesečni namen molili, da bi vsi, ki so v zmoti spoznali ter se vrnili spet k Bogu.
Ako želite kaj več vedeti o Molitveni zvezi ali pristopiti k njej, se obrnite na: Izs. pisarno, 62. Offley Road, London S. W. 9., Anglija.
Naša mala enciklopedija
GALILEJA — je pokrajina v severnem delu Palestine, danes v državi Izrael. V njej je preživel Jezus svoje detinstvo, mladost in velik del svojega življenja. Galileja je plodna zemlja in ljudje so delavni. Na severovzhodu te dežele je Galilejsko morje oz. Genezareško (tudi Tiberijsko) jezero. Galilejski ribiči so bili Jezusovi prvi učenci. V evangeliju so omenjena mnoga galilejska mesta, tako na primer Nazaret (kjer je živela sveta Družina), Ka-larnaum, Kana, Naim, Korozain, Tiberija in dr.
ORTODOKSIJA — pomeni isto kot „pravoslavje”. Beseda prihaja iz grških besed „orthe-doksa” pravo mišljenje. Prvotno pomeni to pravovernost, pravi nauk; pozneje pa ta beseda pomeni tudi pravoslavje, to se pravi tisto vzhodno krščanstvo, ki sicer priznava nauke prvih sedmih vesoljnih cerkvenih zborov, pa se je pozneje ločilo od Rima.
KARITAS — usmiljena ljubezen, krščanska ljubezen do bližnjega. Krščanstvo se je že od početka odlikovalo po tej kreposti in v Cerkvi so se ustanovile mnoge ustanove v pomoč bližnjemu. Bili so časi, ko se država ni brigala za pomoč posameznikom. Za to je skrbela Cerkev s svojimi redovi, bolnišnicami, ustanovami za pomoči potrebne. Danes se imenujejo „Karitas” tudi katoliške dobrodelne organizacije v posameznih državah.
Zakai so nekatere zanimive in privlačne, druge pa dolgočasne?
Zvonovi drugače zvonijo o božiču in na Veliko nedeljo. Drugače zopet ob pogrebu. In vendar so isti zvonovi in morda prav tako zvonijo kakor druge dni. Vedeti moramo, da jih mi slišimo drugače, ker je naše razpoloženje drugačno. Isto je s pridigo-
Duhovnik se lahko zaveda, da se v mlinu dvakrat ali trikrat isto pove, v cerkvi pa samo enkrat. Du-
hovnik se lahko potrudi, da ne jeclja, se dobro pripravi, da ne bo stokal, da ne bo delal mučnih dolgih odmorov med posameznimi stavki, da bo hitro, gladko in dovolj glasno govoril, tako, da ga tudi naglušni prav dobro razumejo. Duhovnik ve, da rad poslušaš to, kar si doživel in kar doživljaš, on ve, da ne sme biti abstrakten, to je suhoparen ampak da mora navezati nauke na zgodbice, prilike in primere iz vsakdanjega življenja.
Duhovnik lahko vse to ve in na vse to pazi: če v tvojem srcu in v tvoji duši ni pravega razpoloženja, če pridige že načelno odklanjaš, potem je ves trud dušnega pastirja zastonj.
Zanimivost in privlačnost pridige torej ni odvisna samo od govornika, ampak v veliki meri tudi od tebe, dragi vernik.
Kaj nas uči spomlad?
Spomladi vse se veseli, spomlad nas pa tudi marsikaj uči. Zrno zakoplješ v zemljo pa ti iz njega vzklije lepa roža, dobra solata in drugo. Vsi učenjaki in umetniki sveta ne znajo narediti zrna, ki bi vzklilo, ki bi imelo življenje v sebi. Moralo je zrasti. In od kod je neki prišlo prvo zrnje?
Kaj jaz vem! Menda je bilo zmeraj tako, da je zrastlo”, pravijo neverni. — „Ne boš kaše pihal, Lovre! Ako je iz Ljubljane do Trsta sto kilometrov, je tudi iz Trsta v Ljubljano sto kilometrov, če je pot nazaj do prvega zrna večna, bi bila tudi pot do zrna, ki ga imamo v rokah večna. Ali veš kaj se to pravi z drugimi besedami? To bi pomenilo, da današnjega zrnja ne bi nikjer bilo. Ker pa je, je moralo, kakor današnje, tako tudi prvo seme od nekod priti. Le majaj z glavo kolikor hočeš, Boga ne boš utajil!”
In še tega ne pozabi, da ne boš žel pšenice, če seješ koruzo. Ako se bomo znali od spomladi naučiti teh in podobnih resnic, je bomo lahko še bolj veseli in želi bomo nekoč večno pomlad.
Đ kapeli
Tja k podobi sveti v mračni je kapeli nesla svečo belo v roki trudni, veli.
Skrbno (in počasi jo je tam prižigala. Roki je sklenila. Luč je zasijala.
V jasni je lepoti slika zažarela.
Luč je tudi roke sHenjene objela.
Dolgo dolgo ona tiho -tam je stala.
Srce je prosilo, usta so molčala.
Sveča je zgorela — ona se vrnila.
A v očesu njenem — tam je luč še bila.
R., Francija
Pot v življenje
Rad 'bi živel, rad bi vsak dan živel. Kako čudno to aveni, a vendar je le res, Živeti — ito zmoremo tako redkokdaj. Skozi tedne de mesece, včasih tudi skozi leta, stopamo za svojim lastnim pogrebom. Nihče izmed nais se ne razjoče in nihče ne odene v črnino. Topo im brezbrižno stopamo k jami, da pač zagrebemo svoje življenje.
Rad bi bil otrok, pa čeprav sem že velik. Rad bi okusil zopet srečo tistih sončnih dni, ko sem bosopet gazil rosno travo svojega otroštva. Jok in smeh, vse v eni sapi! O, kako dlaileč so že tisti dnevi, ko sem to iše zmogel. In danes? Rad bi :se znal vsaj še razjokati. Bi bil srečen? Da — bil bi srečen, bili bi zopet veliki človeški otrok. A zmorem to težko sam od sebe. Samo želim si in milost je kakor binkoištna rosa, trepetajoča v zvoku zvonov, ki kličejo k prazniku. Da, — takrat je praznik, jie vstajenje, je življenje.
Pred mnogimi meseci ,sem bil zadnjikrat tako srečen. Daleč sem šel .iskat čustva te radosti. Prosil sem zanjo in se bal, da mi je ne bo dano okusiti. A vendar je zdrknil z Njegovih rok tudi zame košček milosti.
Bil je večer v Rimu. Edinstven večer v vsem mojem življenju. V kolosejiu so se zbrali narodi vseh vrst. Goreče sveče v rokah so trepetale, luči na nebu pa so bile tistikrat talko zelo blizu. Arena je zaživela in molitev neštetih se je pretkala z nočjo. Čutil sem, kako mi je po licu zdrknilo nekaj toplega. Moj Bog — tako redkokdaj se v življenju to zgodi — a kadar se, je v duši paradiž. Vem, takrat sem živel, po dolgih letih resnično živel. Občutiti se pravi živeti, da, samo to — vse drugo pa je samo mehanizem življenja. Tudi žalost je sreča. Takrat smo vedno zelo blizu našemu dobremu, smo na poiti 'domov. Tako lepo je iti po poti, ki pelje domov.
Tudi v mračnih hodnikih katakomb sem začutil življenje, med grobovi v stenah. Mir tam spodaj ni nič grozljiv, je kakor rahel pljusk morja, ki obliva obalo sanj. Pokoj je tu, pretkan z nedoumljivo srečo spečih. Je itam zunaj življenje? Ne — tisti smeh je preglasen, da bi mogel biti resničen. In je drugačen, zaznan samo v kotu ust, a ta je ta-
Smodisov mlin na G. Bistrici v Prekmurju
ko začuda lep. Rad bi Okusil to srečo, rad bi prisedel v čoln k njim in odpotoval domov, domov. Nekoč se bo morda tudi to zgodilo. Poslednji up človeka, ki ni mogel zmagovati, a razjokal pa se je mnogokrat v svoji nemoči. Tako malo je to, a še to tako težko. A rad bi si ohranil vsaj to milost, zadnje, kar si moram ohraniti, da ne zgrešim poti domov.
Vse naše življenje je nenehno hrepenenje po luči. Naša toč pa blesti v polnem žaru samo onkraj Golgote. Tam preko moramo vsak s svojim križem, ker samo ta pot pelje v svetile zarje velikonočnega jutra.
Izredni raznašavci časopisov
Trije ameriški prijatelji so se domenili, da bodo izmenoma, vsak po dve uri, prodajali časopise na vogalu glavne ulice Perth Ambyo, mesteca ameriške države New Jersey. Hoteli so na ta način velikodušno pomagati slepemu in onemoglemu raz-našavcu časopisov, ki je bil sam na svetu. Zdrav nik mu je bil namreč predpisal počitek zaradi onemoglosti.
Do tu še ni nič tako izrednega; posebnost je v tem, da je od teh mož bil po poklicu eden zdravnik, drugi odvetnik in tretji inženir. Požrtvovalno so se vrstili v izrednem poslu skozi ves mesec, dokler ni slepi mož ozdravel. Tedaj so mu s časopisi prislužen denar izročili.
kotiček za žene
Povej po pravici!
»Povej po pravici!« pesti mamiica svojega štiriletnega sinka. »Sram 'te 'bodi, tako majhen, pa že lažeš!« Otrok je zmeden. Z velikimi, 'začudenimi očmi strmi v mamo, ki je v tem 'trenutku vsa talko spremenjena. »Pa še 'tako nedolžno znaš gledati!« narašča mamina jeza in kmalu je šiba pri roki, da opravi svoj kazenski posel. Ubogi otrok! Uboga mama! Niti pomislila ni, da otrok ne gleda nedolžno, zato ker to »zna«, ampak, ker je v resnici nedolžen.
Da, da, otroške laži! Nikakor jih ne smemo prezreti. Vendar delati iz muhe slona tudi ni prav. »Že res,« boste dejali. »Le da laž ni muha, ki jo pritisneš ob šipo ali s prepihom zapodiš iz hiše!« Ne 'Ugovarjam, vendar pa si jo oglejmo skupaj, pa presodimo, kako lin kaj!
Pradivsem moramo razlikovati laž predšolske idece od laži starejših otrok. V večini primerov normalen, telesno in duševno neobremenjen .otrok ne laže. Različne, bolj ali manj neprijetne življenjske izkušnje pa ga k laži nagnejo in, če starši otroku na pravilen način ne pomagajo, se ta napaka lahko hudo razraste in ogroža otrokovo duševnost tudi idaleč v bodočnost. Le s skrbno, 'premišljeno besedo, nikakor pa s telesnimi kaznimi, si pridobimo otrokovo zaupanje in s tem dostop v njegovo duševnost. Zaupanje pa je prvi in neobhodni pogoj za preprečitev laži ali za ozdravljenje od nje.
Majhnim otrokom delamo čestokrat veliko krivico, če jih osumimo ali obsodimo laži. Da, pogosto so prav odrasli tisti, ki otroka pehajo v laž. Poglejmo si tale primer:
Ves iraztžarj'en priteče štiriletni Peter k mamici. Igral se je na vrtu, medtem ko se ona muči z likanjem. »Mami, mami! Tak
Francoz Combes pravi: »Da se je tri
četrtine francoskih katoličanov Cerkvi odtujilo, je po večini delo slabega tiska.«
ptiček sedi v naši jablani, mamica, takšen, kot. . .« Z očmi išče po kuhinji, čemu bi lahko pernato čudo primerjal. Mama otroka le na pol posluša; te bele moževe srajce se tako težko likajo, da kar čuti, kako nejevolja v njej raste. Otrok pa je našel primero: »Mamica, kot naš maček je bil tisti ptič, veš!« in čaka maminega začudenja. »Peter, kaj govoriš! Mačke im ptiča vendar ne moreš primerjati! In sploh, kaj hodiš k meni, ko imam delo? Zunaj ostani in se igraj!« Fantek je globoko razočaran. Hotel je mamici povedati novost; ona pa — ali je huda? »Mami, pridi in poglej, kako je lep. Kakšen rep ima in zelene oči in . . .« Ne konča opisovanja. Jezen pogled ga ošvrkne. »Kako le more tako lagati!« 'šine mami skozi možgane. »iPltiič z zelenimi očmi v naši jablani! To je pa že od sile!« In ni več daleč do scene: »iPovej po pravici!« Seveda, tako po pravici, kot bi želela mama. Pater ni govoril. Vendar po čigavi krivdi im ali je Peter sploh lagal? Kako vse drugače bi lahko ta dogodek potekal, vse prijetneje za mamo in — kar je glavno — vse koristneje za otroka. Na primer takole: »Miami, mami! Tak ptiček sedi v naši jafulani! Takšen, kot...« »Kakšen vendar, Petrček?« z zanimanjem vpraša mama. Otrokove oči iščejo primere: »Takšen, mami, kot naš maček!« Mama se nasmehne: »Pa vendar ne s štirimi tačkami in ušesi?« Peter se glasno zasmeje. Oh ta mama, kako le more misliti, da ima ptič ušesa! »Mamiloa, ne! Ampak veš, prav take barve!« »Torej črn in kosmat?« Pater živahno prikima. »Pojdiva ga pogledat!« ukrade mamica likanju par minut. Skupaj stopita do okna. »Tam je, tam v travi pri grmičku!« hibi fantek. »O Peter, saj res! To je pa kos. V mraku bova poslušala, kako lepo bo pel. Veš, kosmat pa ni kot naš maček. Ptiči nimajo 'dlake, pač pa perje!« In v mirnem pogovoru mamica razloži Petru, zakaj ptič ne more biti mački enak. Srečen jo otrok posluša, vesel steče spet na vrt odkrivat nova čuda. Do opisovanja zelenih oči sploh ni prišlo. Petrovo domišljijo, ki v tej starosti kaj lahko ptiča in mačko spoji v eno samo čudovito, resnično pojavo, je mamica speljala v umirjenejši tok življenjske resničnosti, Otrok ima bujno domišljijo. To je
ßisivo gleda v življenje dečka oko, v sitni svel
ga poneslo bo v sanjah
njegovo kolo.
norma/lno in piravjloo. Razen tega otrok svet šele odikriva. Stvari, 'ki so nam vsakodnevne in jiik ne opazimo več, so za otroka velik, nedojemljiiv čudež. Otroški svet se lesketa v čudovitih barvah, katere je nam življenje v veliki meri prekršilo s svojimi tegobami. Zato 'Spoštujmo otroško domišljijo, saj je kot luč, ki vsakodnevno puščobo osvetli. Ne
zastirajmo otroku te iluoi! Z ljubeznijo mu urejujmo zmedene pojme, nikakor pa ga ne obsojajmo laži, kadar nam odpre vrata v svoj sveit nedolžnosti. Otrok takrat ne namerava lagati. Želi ile svoj čudoviti svet deliti z (ljudmi, (ki so mu biku. Ne razočarajmo ga!	(Nadaljevanje sledi).
Majda
za naše može
Kakor si posfelješ
»Kakor si, poisitelješ, tako boš iležal,« pravi slovanska ljudska modrost.
To velja zlasti za zakon. Podatki o ločitvenih pravdah na sodiščih, a tudi nešteti odgovori, ki so jih razni strokovnjaki na tem področju dobili, vedno na novo potrjujejo, da je pri vseh nesrečnih zakonih, pri vseh razprtijah, ki vodijo do ločitve, glavni vzrok »spolno vprašanje« ali »pomanjkanje (initimine vezi«. Zakonske neprijetnosti, povzročene zaradi drugih okoliščin, bi lahko mirne duše prezrli, če bi bile medsebojne intimne vezi zadovoljive.
H grafologu pride mlada žena in prinese svojo in moževo pisavo s prošnjo.
»Povejte, ali sta najina 'značaja za skupaj?«
Ko jii grafolog pove nekaj izrazito lepih potez moževega značaja, da jie plemenit, dober in nesebičen, da ima smisel za delo v oižjem družinskem krogu, vse pritrdi. Ko ji nato še pove, da je njegovo mišljenje izrazito razumsko, matematično ali računsko, se ji ud ero solze.
»To je tisto,« odgovori; »pri vsi svoji dobroti je tako hladen. Saj me ne zanemarja, vedno mi kaj prinese, vse bi zame ,storil; pravzaprav bi mi moralo biti ob njem dobro, a vendar ise silno dolgočasim. Samo svoje delo vidi, pa riše in piše, ne da bi se z menoj kaj poigral, ne da bi me vsaj malo pobožal ali mi kakor koli razodel, da me ima rad, kar vedno pogrešam.«
Marsikatera, zlasti kmečka žena bo seveda rekla, da je ta — kajpada mestna — ženska le preobčutljiva. Druga bo mogoče rekla, da bi nji tak hlad celo prijal; večina se bo pa pridružila prvi: nežnosti jim prijajo, ljubkovanje pogrešajo. Nekatere znajo moža zlepa prisiliti do ljubeznivosti. »Če sem pogrešala ljubeznivost, če me je mož zane-marjaJl, sem se naredila, kakor da sem bolna, in takoj ise je bolj menil zame in je bilo v njem več ljubeznivosti.«
V tem se razodeva globoka psihološka
razlika med moško in žensko naravo, ki smo jo na kratko že nakazali, 'češ da pri moškem prevladuje »naravni« ali »spolni« nagon, pri ženi pa »ljubezenski« ali, kakor nekateri rečejo, »duševni nagib«, če pustimo izjeme, ki so kakor povsod tudi tukaj, moramo reči, da žene spolno razmerje ne zadosti, ako ne gre skozi čarobno mavrico ljubezni in njenih izrazov.
Mož, ki žene v tem ne razume, ki je pust in morda celo robat, neokusen in brezobziren v svojih odnosih do nje, je sebi in ženi slabo postlal. Če je taka žena z leti vedno bolj občutljiva, zamerljiva, jezljiva, čmer-na ali celo živčna (»nervozna«), se temu ne sme čuditi. Še manj kaže iskati vzroke vse naokrog in hoditi ik zdravnikom. Ako ibi bil bolj prisrčen do nje, ako bi v najintimnejših odnosih čutila več »duše«, ne samo telo in njega potrebo, bi z večjim zadoščenjem sprejemala tudi njegovo telo, pa ibi bilo tudi njeno telo z dušo vred bolj zdravo.
Dr. rSdhaetzing v svoji knjigi »Razumeva-na žena« dobro pravi, da bi bilo v primerih, ko prihajajo živčno razrvane in nezadovoljne žene k zdravnikom, včasih prav potrebno, da bi prišli tudi njihovi možje, ker so ti tudi potrebni nauka in navodil, kako naj z ženiami ravnajo.
Če jih možje razumejo, če je njihov odnos talk, ida je žena v svojih čustvih zadoščena, potem njihov zakon ni »mučilnica«, ki v nji žal marsikatera kmečka in delavska žena in mati živi dolga desetletja.
Strokovnjaki dušelovci iso po naštetih izpovedih žena že večkrat ugotovili, da pridejo mnoge 'kmečke matere v odnosu do moža le redko ali pa nikoli do tistega srečnega zadoščenja, ki bi do njega imele po vseh zapovedih in postavah vso pravico. Saj »spol«, kakor pravi odličen zdravnik dr. But-terfdeld, »ni nič drugega kakor ena izmed ugodnosti zakonskega življenja, a če te intimne vezi ne delujejo, kakor je potrebno in prav, tudi nobena druga stvar ne bo v redu.«
Šdle če je ta vez brezhibna, če tu ne ostaneta »dullžna drug drugemu«, marveč si res nudita popolno osebno uteho in zadoščenje, potem se lahko uresničuje to, kar je že stara slovenska kmečka modrost zavila v izrek:
»Kar podnevi pest pokvari, to ponoči odeja poravna.«
Pregovor je sicer res nekoliko po domače robat, vendar pa skriva v sebi življenjsko resnico in zdravo jedro: vsa nesoglasja, ki utegnejo nastati med možem in ženo čez dan, se izravnajo zvečer, če so med njima res dobri in pravilni ljubezenski odnosi. Ali: tudi če vse v zakonu odpove, se zakon ne bo razdrl, dokler ga drži v ravnotežju pravilno medsdboj.no ljubezensko razmerje.
Ljubezensko .spolno razmerje med možem in ženo pomeni najmočnejši steber zakonske sloge, ki vse druge stebre pokonci drži.
Dr. A. Trstenjak
družina in vzgoja
Pisatelj Meško je zapisal . . .
V dnevih nesreče in bede, v dnevih, ko mi tare dušo obup, si mi edina podpora, tolažba ti, ljubezen do svete naše domovine, ljubezen do rodne grude, ljubezen do krajev, kjer sem brezskrben deček igral prve igre s so-drugi svojimi, ljubezen do milega jezika slovanskega, v katerem mi je govorila v dneh mladosti, sreče in brezskrbnosti mati moja... Kako bi prenašal življenja pezo, ko me ne bi krepila misel, da človek ne živi le sebi, ne le zaradi samega sebe, ampak da živi domovini svoji, narodu svojemu!
Dragi otroci!
Marsikaj lepega bi vam hotel povedati, pa žali ne morem, ker imam poleg vas še vse polno drugih otrok, ki mi vzamejo še več .skopo odmerjenega časa kot vi. Tudi danes vas ne foli obremenjeval s pisanjem, pa sem se spomnil na nekaj tako zanimivega in važnega, da sem le moral prijeti za pero.
Bilo je pred mnogimi mnogimi sto leti, takrat, ko nas že ni bilo na svetu. Pravijo, da je bilo v zlatih časih in najbrž imajo prav. In bilo je to na Slovenskem Koroškem, na Gosposvetskem polju, o katerem ste že prav gotovo slišali. Naši predniki so si na zato posebej določenem prostoru izbirali in
volili svoje poglavairje, katere so nazivaili vojvode. Ce boste vprašali vaše starše, vam bodo o slovenskih knezih in koroških vojvodih minogokaj zanimivega povedali. Jaz bi vam rad povedal samo nekaj: Leta 1414 sredi meseca marca, ko se na Koroškem že topi sneg, ko že poganja prvi žafran in se zvončki bratijo s trobenticami, pričakujoč veselega snidenja z vijolico, so naši predniki ustoličili poslednjega koroškega vojvodo in to v slovenskem jeziku.
Vidite, dragi otroci, kolikega Spoštovanja je vreden naš slovanski jezik. Saj je bil dolga leta v rabi celo pri ustoličevanju državnih glavarjev, pri postavljanju slovenskih knezov, ki so vladali naši zemlji.
Dolga stoletja so minila od takrat. Slovenski narod še živi, knežji kamen je še vedno na Koroškem; tudi slovenski jezik še ni izginil. Nasprotno. Lepo se je razvil. Postal je jezik kulturnega naroda, narodna molitev Slovencev, jezik, v katerem se izražamo v najlepših in najtežjih trenutkih svojega življenja. Postal je naš književni jezik, naš ponos in sestavina našega narodnega bistva.
Težko vam bo vse razumeti, kar sem vam povedal, a prepričan sem, da vam bodo vaši (starši vse lepo razložiti. Tudi oni so ponosni, da smo imeli Slovenci svoje neo-dvisne vladarje, ponosni za to, da takrat, ko naši vladarji niso bili več Slovenci, pa so jih vkljub temu umeščali po slo venskem običaju in v slovenščini. — Stric Bradač.
Iz »Misli«.
KNEŽJI KAMEN, na katerem so ustoličevali slovenske kneze - vojvode.
VEČERNA PESEM
Iz večera v mlado jutro so spornimi mi odpluli, zlate zarje, bele cvete mii v srce nasuli.
Rodna hiša, kos na tepki, jaz v objemu roke tvoje, mama ljuba, — ta lepota, oj, to vse je bilo moje.
Pa mi čas je vse odnesel, v vroče peljal me poletje, v ceste tuje, vse kamnite, kjer je ovenelo cvetje.
Cesta težka in naporna, pa vseeno meni draga, saj je stal mi mož ob strani in ljubezen vse premaga.
Pa me je oblak zagrnil, v gosti temi sem ostala: deea plaha je ob meni za očetom žalovala.
Da vsa slaba nisem padla, sem otrok se oklenila.
Šla so 'leta in v življenju tudi nje sem izgubila.
Zdaj sem kot drevo samotno, ki so ptički ga pustili, si zgradili nova gnezda več ne bodo se vrnili.
Tiho, tiho 'drevje toži,
Listi bolno šepetajo, hladna sapa, žarki zvezdic z njimi rahlo se igrajo.
Z njimi tožim, sklepam roki v nemi, trdi bolečimi, za menoj pa mir večerni se razgrinja po dolini.
Ta 'tišina čudovita naokoli, vsepovsodi — kot da ona zame moli: »Tvoja volja naj se zgodi!«
A., Francija
Dr. Pogačnik imenovan za ljubljanskega nadškofa
S smrtjo muoenišlkega nadškofa Antona Vovka se je izpraznil ljubljanski nadškofijski sedež. Kanoniki stolnega kapitlja in potem še Sveta stolica ®o imenovali za upravitelja osirotele nadškofije pomožnega škofa dr. Pogačnika. Precej časa je bilo treba čakati, da se je nasledstvo uredilo. Sedaj pa smo prejeli vest — ob zaključku številke — da je bil imenovan za novega nadškofa dosedanji upravitelj, pomožni škof dr. Pogačnik. Talko so zapeli letošnji velikonočni zvonovi ljubljanske nadškofije veselo alelujo tudi v pozdrav novemu nadpastirju, duhovnemu vodniku in očetu.
Novi nadškof dr. Jože Pogačnik je po rodu Gorenjec in znan kot izobražen, plemenit in dober 'duhovnik. Pred vojno je bil profesor na srednjih šolah, ravnatelj Mari-janiišča in voditelj Marijinih družb. Znan je tudi kot pesnik. Ko se je pri nas uveljavil komunistični režim, je bil — kot mnogi drugi duhovniki — tudi on deležen zapora in preiskav. Rajni nadškof ga je imel dolgo časa za svojega pomočnika. Tako mu ne manjka poznanja razmer in izkušenj v vodstvu tako pomemlbne škofije, kot je
ljubljanska. Novi nadškof je bil rojen 28. S). 1902 v Kovorju pri Kranju ter v mašnika posvečen 25. 7. 1927 v Innsbrucku.
Nekateri časopisi so poročali, da je papež Pavel VI. poslal tudi predsedniku Titu Sipo minsko kolanjo na svoje kronanje. Cerkev rada prizna, da so se razmere v pogledu vere v Jugoslavji v primeri s prvimi povojnimi leti precej zboljšale. Predstavniki Cerkve se veliko trudijo s prigovarjanjem, z lojalnim zadržanjem in osebnimi stiki, da bi oblasti, ki poudarjajo koeksistenco med narodi, priznale .in zagotovile tudi sožitje na verskem področju. Na drugi strani morajo tudi komunisti priznati, da vere kljub vsemu preganjanju niso mogli zatreti. Tudi se ne morejo pred kulturnim svetom neprestano kazati kot preganjavci vere. Vsi nauki, ki jih sedanji režim z vsemi sredstvi propagira, še vedno ne odtehtajo pom obnositi verskega nauka za to, da vlada med ljudmi poštenje, zvestoba, red nn mir. Tako je razumljivo, da bo moralo slej Iko prej res priti do večje verske in cerkvene svobode pri nas.
Zaerikirat vemo, da je 'božič se vedno navaden delavnik. Tudi v pogledu verske svobode je precej čudno: največ je je v Srbiji, kjier je katoličanov malo. Manj jo je že na Htrvatskem, kjer so pa vendar zadnje čase .izšle nekatere verske knjige in tudi več ver-slkih časopisov je dovoljenih. Najmanj verske svobode je med Slovenci, čeprav so ravno ti večinoma katoličani. Tu ima pravico izhajati še vedno le skromni štirinajstdnevnik »Družina«, list novogoriške administrature. Cela ljubljanska nadškofija še nima malega semenišča in morajo fantje, ki hočejo postati duhovniki, študirati 'drugod, celo na Hrvat-skem.
Verska svoboda ni le v tem, da je cerkev odprta, ampak v tem, da sme vsak državljan javno izpovedovati svojo vero, ne da bi ga zaradi tega kdo zapostavljal. Prava verska svoboda je združena s cerkveno svobodo, ki je v tem, da sme vsaka verska skupnost neovirano širiti svojo vero s pomočjo časopisov, knjig, revij, radia, televizije, javn'h predavanj. Pri nas smo še daleč od take svo-
bode. Prav čudno je to, da smo na slabšem v tem pogledu ravno mi Slovenci!
Želimo torej, da bi res prišlo do novih sprememb na bolje v pogledu odnosov med Cerkvijo in državo!
Veliko slovensko romanje v Lurd
'Spomin na veliko slovensko romanje v Dund olb stoletnici krnskih dogodkov je še vedno živ.
Letos se odpravljajo rojaki s Tržaškega, Goriškega in Koroškega spet na tako romanje. Trajalo bo od 12. do 17. julija. Organizirajo za tiste, ki bi žeidli obiskati tudi Fatimo, posebno romanje, ki bo odšlo z letalom iz Lurda v Lizbono in v Fatimo. Druga skupina so taki, ki bodo iz Lurda odšli -z avto-buisom v Španijo in se ustavili v Barceloni in na božji poti v Monserratu.
Lepo bi bilo, ko bi se tem romarjem pridružili tudi nekateri izseljenci iz Zapadne Evrope.
Ob cerkvi sv. Ivana pri Devinu privre izpod kratkih tal mogočna reka Timav in se prav kmalu
izliva v Jadransko morje.
slovenci doma
V izadnjem času se je pri mas 'doma življenje precej podražilo. Železniška tarifa ise je podražila za 20 %, letalska vožnja sitane sedaj 17°/o več (ii:z Ljulbljiaone do Zagireha 1400.—, do Beograda 6.400.—, do Skopja 11.400.— din.), dražji je bencin, avtobus, meso, mleko in drugo. — Zaradi nizkega stanja vode v Dravi so uvedli varčevanje z električnim tokom.
S 1. julijem bodo tudi pri nas poenostavili poštno poslovanje. Odpravljene bodo »porto« znamke, vsi poštni obrazni bodo zastonj, paketov ne bo trdba več pečatiti, uvedli bodo še nekatere druge novosti, da ne bo treba več ljudem čakati v dolgih vrstah pred poštnimi okenai.
Mestni muzej v Piranu v Slovenski Istri ima bogat arhiv z 2000 pergamenti ter mnogo drugega gradiva v zvezi z mestom iz sredn jega veka. Najstarejši dokument mesta je iz leta 1186. — V Sloveniji so tri pivovarne. Največ piva pridela pivovarna »Union» v Ljulhljiani, nato pivovarna v Laškem in potem »Tališ« v Mariboru.
Da bi bilo mogoče privabiti še več turistov v Postojnsko jamo, bodo preuredili jamsko železnico, da bo dvotirna. Pri uresničevanju teh načrtov in preurejevanj pa se uniči tuldd marsikatera naravna zanimivost, kar ljubitelje narave boli. — V Vrhpolju pri Vipavi imajo »tovarno« za cepljenje vinske trte. Kljub modernizaciji podjetja in stro jem pa imajo v službi tuldi nekaj izkušenih strokovnjakov za ročno ceplj-enje vinske trte.
V	Mariboru urejajo novo glavno cesto in so zaradi tega preselili tudi zapore na drugi kraj. V sedanjih zaporih bodo sedaj delavnice podjetja »Vezenina«. — Na kranjsko avtobusno postajo pripelje in odpelje vsak dan več kot 300 avtobusov. —• V ljuMjanški tovarni »Tomos« so lani izdelali 17.000 pisalnih strojev.
V	Jugoslaviji bodo postopoma uvedli nove vojaške in oficirske uniforme.
Turisti v avtobusih in s posebnimi vlaki bodo odslej lahko 72 ur v Jugoslaviji brez vizuma, le z veljavnim potnim listom. Mied Jugoslavijo in Švico ter državami Beneluks bo odpravljen vizum.
Precej časa že razpravljajo o novem pokojninskem sistemu, ki naj bi bil kmalu uzakonjen. Pravijo, da bodo delovno dobo podaljšali. Upokojenci seveda z zanimanjem sledijo debatam in nekdo je sestavil celo popevko njim v čast. Takole se glasi:
»Četudi kdo je panzjomist in čeprav ne pleše twist, jur je vendar potrebuje, da se nasiti dn obuje. Žaldlbog je ta penzjon kakor zmrznjeni beton. Zmeraj nekaj se zatakne, redko nam se kaj primakne. Ti pa čakaš vdan in nem, kdaj te reši nov sistem. Krompir in repa brez mesa, to je pemzjonski ča ča ča.«
Februarja je tudii po raznih slo venskih krajih močno razsajala bolezen — gripa.
Oče Kolitinrk iz Ptuja je v pi pijanosti zabodel dveletno hčerko, češ da ga v spanju moti otroški jok. De-
klico so rešili smrti. — V Izoli v Slovenski Istri pa je, medtem ko j e bil oče na delu in je šla mati nakupovat, nastal v hiši požar, pri čemer so zgoreli trije 2 do 5-letni otroci.
V Ormožu gradijo veliko vinsko klet, v kateri bodo lahko vskladiščdld 350 vagonov vina in 700.000 buteljk. V kleti bodo tudi tri hidravlične stiskalnice, ki bodo stisnile do 60 ton grozdja v eni uri.
Pred 40 leti je gorenjski mladinski pripovednik Josip Vandot napisal za list »Zvonček« zanimivo pravljično zgodbo o »Kekcu na volčji sladi«. Takratna mladina je požirala te zgodbe in »Zvonček« je pridobil veliko novih naročnikov. Po tej Vandotovi zgodbi so pred leti naredili mladinski film »Kekec« in sedaj še barvni film. Milan Stanite je zgodbo predelal v mladinsko igro »Kekec in Mojca«. Kot taka je ta zgodba našla mesto tudi med drugimi jugoslovanskimi narodi. Lansko jesen pa jo je Slbante prevedel v nemščino. 29. februarja so to igro prvič predstavili v Nemčiji in sicer v mestnem gledališču v Dortmundu v Wastfaliji.
V avstrijskem glavnem mestu Dunaju je bila razstava slovenske grafike. — Slikar Janez Bernik je nedavno razstavljal svoja dela v Parizu. — V Velenju so priredili razstavo idrijskih čipk. — V Ljubljani je bila zgodovinska razstava pod imenom »Napoleonove ilirske province«. Kipar Tine Kos je dočakal 70 let življenja. — Hamburška založba Rowolt je že 1961 izdala knjigo našega rojaka prof. Janka Lavrina o ruskem pisatelju Levu Tolstoju, sedaj pa še njegovo knjigo o Do-
Lepa je okolica Sv. Lenarta v Slovenskih goricah
sto/jevsikem. — V Kiranjiu so -iiredilii »Prešernov moze j« in v njem razstavili oriigimailno Prešernovo poihištvo, njegove slilke dn slike njegovih s.orodniikov, Prešernove rokopise, listine, objave in ,prevode Prešernovih del.
Iz Slovenije so poslali v italijanski zaščiteni gozdni park v Piemonta dve brelji košuifci, 15 srnjakov in več jelenov. V zameno pa bodo •iz Italije doibili junija nekaj kozorogov obo jega spola in jih skušali v našilb plani-naib zarediti. Zaradi neke vraže so namreč vse kozoroge pred časom v naših in avstri jskih planinah postrelili in so popoln orna izginili.
V Ljubljani predstavljajo posebni socialni problem tako imenovani »begavčki«, bo so otroci, ki zbežijo od doma, iščejo drug
dom ali kakšne dogodivščine. Potrebno bi bilo zanje kakšno zavetišče.
V jugoslovanski Sloveniji živi 1,609.434 Slovencev v 458.953 družinah. Kako pa porabi Slovenec svoj denar: 44 od sto za hrano, 17 od sto za obleko in obutev, 8 od sto za odplačevanje obrokov za pohištvo, 7 od sto za najemnino, 6 od sito za zabavo in kulturo iti 5 od Sto za vino in cigarete. Vsak četrti Slovenec ima kolo, vsak 50-ti avtomobil (svetovno povprečje 1:30). Slovenec pije več »tarške kave« kakor Srb, saj porabi letno 500 g, a Srfo 400 g. 17 od sto Slovencev je upokojenih.
Zaradi novega ljubljanskega letališča na Brniku pri Kranju je postalo staro letališče pri Devici Mariji v Polju odveč. Ta prostor
in vso okolico bodo sedaj porabili lahko za industrijo. Ves predel severno od železnice Ljubljana—Zalog bo služil v bodoče za industrijsko cono. Prostor je zelo primeren in v načrtu je že izgraditev več novih tovarn.
Pred Ikopršlkim sodiščem je v teku velik proces proti Francu Švabu, nekdanjemu direktorju vdletrgovskega podjetja »Impex« v Kopini. V sled njegovih nezakonitosti in nepravilnosti pri poslovanju si je podjetje pridobilo na škodo drugih okoli 471 milijonov dinarjev.
—	V Kranju je Emi Stanovnikova rodila četverčke. Vsled pirezgodnjega poroda pa verjetno ne ho ostal noben živ. Tini j e so že umrli.
—	Na postaji Trebnje je potniški vtlak trčil v tovorni vagon. Smrtne nesreče ni bilo.
slovenci v evropi
ANGLIJA
t Martin Preskar: 10. februarja so prikopali v RocMaile na 'tamkajšnjem pokopališču našega rojaka Martina. Slini tedne prej se je zvečer napraiviill v delamo olblldko. Ker ga dnuigega dne ni bilo nazaj, so ga začeli iskati. Šdle voda v mestnem potoku, ki teče dalj časa pod mostom, ga je mirtvaga prinesila na dan. Bdil je star 40 let in samski. Naj počiva v mlinu!
Blagoslovljen je (bil Penkov dom v Pelsallu blizu Birminghama. »Western Wooderaft Go.« (lastnika sta J. Dernuilc in M. Jing) je kupila prostore, v katerih ima sedaj svojo tovarno električnih luči za 20.000 funtov. Tja ®e je preselila po požaru v lanski zimi.
Prva nagrada: Konec 'februarja so po vseh časopisih tukaj objavSM, da je pri šolskem nagradnem tekmovanju v slikanju dobil prvo mesto in nagrado Mihael I.chimyi, čigar mama je iiz Lljhbljane, sedaj pa iso v Notitiiog-ihamiu. 3500 šal je predložilo 45.000 slik; od iteh ije odlbrala posebna komisija 500 in med temu je prvo nagrado prejela slika pod naslovom »Leiteči Škot« (t. j. vlak, ki vozi med Londonom in Edlinburghom na Škotskem). Mihael je prejel zlato uro, njegova šola 20 funtov. Sliko so poslali na razstavo v Avstralijo. Tudi mi čestitamo Mihaelu k lepemu uspehu!
BELGIJA
Charleroi-Mons-Bruselj
Sredi februarja je bil operiran v bolnici St. Joseph v Gilly g. Henlnilk Ragulič iz Wanifeircee-Baulet. Operacija je dobro uspela. Sedaj je že doma in zdravje se mu počasi vrača.
V Home Garbisier v Lodelinsart je 16. februarja umrla ga. Amalija Martins,ek, por. Drolc. Pred idvana letoma jo je zadeli delni mrtvoiud v Dampiremy. Nudili so ji vso zdravniško pomoč, pa zaman! Umirila je nepričakovano. Cerkvenega pogreba, ki je bil 19. februarja, se jie udeležilo večje število slovenskih rojakov. Pokojna se je rodila leta 1890 v kraju Sv. Bric (Velenje). Sorodnikom naše sožalje! — 25. februarja je pa umrla na svo jem domu v Boussu ga. Agica Germa-disoh, por. Gerčer. Meseca decembra lani je
bila operirana na jetrih, toda je bilo že prepozno. — Rojaki, molimo za svoje rajne!
Obvestilo: Tej številki »Naše luči« je priloženo posebno vabilo za tradicionalno »Slovensko pršredliitev« v Giiliy-Haies, ki bo letos v nedeljo, 26. aprila. Začetek ob 16. uri. Visi irojalki iz Belgije vabljeni, posebno pa vsi Iiz področja Gharleroti, Monsa in Bruslja. Pridite v čim večjem številu, da bomo skupaj proslavili 10-letnico teh /prireditev1 in islovenisfcega pevskega zbora »Jadrana«, ki bo letos prvikrat nastopil pred slovensko javnostjo v narodnih nošah!
Liege-Limburg
Slov. društvo »Slomšek« v Eiisdenu je na sredpoistno nedeljo imelo lepo družabno prireditev. Igravska družina, ki jo vodi g. Jurij Jakelj, je lepo podala trodejanko »Utopljenec«. Člani pevskega zbora »Jadran« iz Gharlarai so posrečeno zapeli nekaj narodnih pesmi. S sivo jim nastopom je razveselil navzoče tudi »Slomškov« moški zbor. Rojaki iz Gharleroi iso prihiteli s posebnim avtobusom. Rojaki iz Holandije so se tudi pripeljali s posebnim avtobusom in z osebnimi avtomobili. Zelo številni so bili rojaki iz W atersohe j a in Liege-a. Vsem gostom se za pozornost najtopleje zahvaljujemo. Obisk hočemo vrniti, čim se bo ponudila priložnost. Večer je potekel v najboljšem razpoloženju im prireditelji imajo prijeten občutek, da se niso mučili zaman.
Mala hčerka Brigita v družini g. Ivana Rotarja iiz Eiisdena, ki se je rodila že pred meseci, ,se prav lepo razvija v veselje svojim mladim staršem. Naj jo dragi Bog blagoslovi! O njenem rojstvu pomotoma nismo prej poročali. — V družini g. Alfonza im ge. Veronike Ajdilšek v Houithalenu se je rodila hčerka prvorojenka, ki j,e pri sv. krstu dobila ime Veronika. Čestitamo!
Zaradi pomanjkanja podatkov nismo še poročali o poroki Voglarjev ega Franca in njegove sestre Lenke. Pred leti sta oba bila pridna učenca slovanskega tečaja. G. Franc je v Diilsenu popeljali pred oltar gdč. Scbee-pers Joižefmo, gdč. Lenka pa istotam poročila g. Opdelocht Leona. — V Watersche-jiu je g. Novak Henrik sklenil zakonsko zvezo z gdč. Mojškerc Martino, ki je pred kratkim prišla iiz domovine.
V družini g. Tanjšek Avgusta iz Eisdena je uenadoma odšel med božje krilaltce mali Tonček. V hiši je vse prazno zaradi njegove
odsotnosti — Po dolgih ikltilh težkega trpljenja je v Gospodu zaspal naš rojak g. Anton Hočevar iz Eisdana. Rudarska bolezen je iz njega napravila pravega mnoemiilka, a je trpljenje prenašal z vzorno vdanostjo. Bil je izredno pir.iden didavec, vdan soprog in skrben družinski oče. Njegov odhod objokujejo vdova ga. Marija, hčerki in trije sinovi. Izrekamo jim iskreno krščansko sožalje. Pokojnika pa se bomo spominjali v mo-
FRANCIJA
Pas-de-Calais
Leltos ho od 12.—18. julija vseslovensko romanje v Lurd, katerega se bodo udeležili predvsem rojaki s Tržaškega, Goriškega in Koroškega. Tudi slovanska izseljenska skupina iz Pas-de-Calais se ho pridružila 'temu romanju1. Stroški za vožnjo bodo okoli 100 fr. fr. Tisti, /ki nameravate poromati, ste na-prošeni, da ®e čimprej prijavite, da bomo mogli rezervirati rvse potrebno. Odšli bomo od doma 10. jul., vrnili pa se bomo 18. julija. Tako bomo mi ves teden v Lurdu, kot je navada in za nas najprimernejše.
V Lensu v bolnici je 22. februarja krstna voda oblila Elizabeto Žnidaršič, v Saimt-Paul-isur-Ternoisc pa je Ml 8. marca krščen Boris Cigan. Srečnim staršem čestitamo, otroka naj pa milost božja spremlja.
Pariz
Sveta maša za Slovence je vsako nedeljo ob petih popoldne v kapeli Monitcheudll, 35 rue de Sevres, Paris 6°, metro: Sevras-Bdby-lone.
Slovenska pisarna — 7 rue Gutenberg (pritličje, levo), Paris 15, (metro: Charles-Mi-cheils, telefon BLOmet 89-93) — je odprta Vsak torek in četrtek popoldne.
V	nedeljo, 19. aprila, bo prireditev Društva Slovencev v dvorani na 35 Avenue Emile Zola, Paris 15. (metro Javal ali Charles-Midheils): ob štirih bo na istem naslovu sveta maša, takoj po maši igra »Mati Tereza«, nato pa malo domaoe zabave. Vsi prijazno vabljeni!
Mantes (Seine-et-Oise). — Krščena je bila Jolanda Bernardka Jelerlčič, hčerka Franca in Alojzije J el er čič-Grd j.
Iz vzhodne Lotaringije
V	naši okolici je bilo pred leti še veliko lepih, mogočnih hrastovih gozdov. Toda zapela je sekira in padli so drug za drugim. Na njih mestu so pozidali nove kolonije. Tako je z našimi rojaki: z močno naravno hrano hranjeni, so po vsieh kolonijah živeli stari 80, 85, do 90 let. Kljub silni odpornosti so polagoma le shirali. — Tako se je dne 22.
februarja fuidi 'Zgrudil Qld'ötni Aiojjizdj Raz-p.ataiilk v Greuitzwaldu. Večkrat ga je sli ab ost položila na positeljo (ipartkrat je biil že previden), pa se je zopet dvignil in je spet sam od sebe razbijal prazne zaboje, v katerih je billo sadje, in dajal zajčkom jesti ter s tem piomagal svoji hčertki Arniči, ki je imela gOiSifcilno. Sveto vero je ohranjal kot drago svetinjo. Za božič in Veliko noč mu je duhovnik prinašal sv. oroha jiilo, ker s:am nii mogel več iti daleč. Rojaki kot domačini in ljudje drugih narodnosti so ga ljubili ter ga spremljali žalostni na zadnji poiti, ko je bil 25. 2. cerkveno pokopan.
V koloniji, kjer je pred leti stal oel gozd hrastovih dreves, zdaj pa je Gite deš Chenes, ista v novi kapeli sklenila sv. zdkon Marcelo Bieakovič in Julijana Labimjan, oba doma iz Istre iblizu Pulja in v isti cerkvi je bila krščena 16. 2. njuna hčerlka Linda. Tem in vsem neprijavljenim novoporočencem in otročičem, ki so brli ta čas krščeni, želimo: Ves (blagoslov božji z vami!
Romanje v Lurd: Letos je škofija Metz izjemoma spremenila datum pomladanskega romanja k Mariji v Lurd: bo —■ namesto v maju — že od 15.—23. aprila. Vsi, ki žele te (dni pohiteti na izvoljen Marijin kraj, bodo dobili na dom natančna navodila!
■ Hitro se bliža prvomajsko romanje vseh na-i ših rojakov i>z okolice in 'oddaljenih krajev ' k M ariji z Brezij v Habsterdick. Za 1. maj-/ mik ste že sedaj islkreho vabljeni, da pohi-:! tite na našo božjo poit! Stara kapela v Hab-siterdidku služi sedaj za prosvetni dom, sre-fj di velike kolonije pa stoji velika, nova cer-h kav v obliki kroga (oltar je v sredi). Talko je arhitekt omogočil vsem vernikom, da so tudi zadnji čisto blizu oltarja. V tej novi cerkvi ima Marija z Brezij poseben oltar. Gb našem romanju L maja bo Marijina podoba izpostavljena na glavnem oltarju. Program: Od 6. ure dal je sv. maše naših duhovnikov ido 12. ure. Slovesna sv. maša bo ob 10. uni, pri kateri se bomo spomnili svetniškega škofa Slomška, velikega častivca Matere božje. Ob 11. uri bo sv. maša z ljudskim petjem, nato odmor do 14.30 ure. Tedaj bo lepa pobožnost »šmarnic«, pridiga, pete litanije Matere bož je, blagoslov z Naj-tsvetejišim, po tem blagoslovu pa blagoslovitev avtomobilov in motornih koles. V tej veliki nevarni dirki po cestah pridite vsi, ki imate avto ali motorno kolo, po blagoslov v Halbsiterdiidk! Novo cerkev lahko najdete: od prejšnje cerkve greste naravnost po cesti »Rue de la Liberation« in kakih 300 metrov
dalije v smeri velike šole — Stoji na lepem prostoru nova cerkev.
Vsako leto pri/de nad 200 romarjev k sv. spovedi. Tudi letos pridite v čim večjem številu! Na razpolago bosta dve spovednici, v katerih bodo naši duhovniki vse dopoldne spovedovaM. — Ako imate sami težave, trpljenje ali pa tare Vaše domače — pridite zaupno k Mariji, saj ste do sedaj še vedno odšli iz bega kraja s tolažbo in lepimi spomini v isrou! Prosim tudi vsa društva, da ta dan pustijo prost, brez Izletov, kot ste sto-rilli leta 1963, za kar se na tem mestu lepo zahvaljujem!
Pri novem stanovanju naše Misije manjka še vrtna ograja ter celotni pregled strehe, kjer manjkajo žlebovi. Upamo, da bo rudniška direkcija letos to naredila. Hiša je zelo mrzla, kar stoji sama; zato moramo še počakati, da bo mogoče imeti v njej petje in verske .sestanke. V naši pisarni je od dne do dne več prometa: Rojaki iščejo dela, iščejo tolažbe, prosijo za posredovanje vseh vršit. Z izpeljavo vseh načrtov gre počasi, toda dosledno naprej! Vsako začeto delo se je s pomočjo naših pridnih 'rojakov izvršilo prav dobro. Zato sem prepričan, da se bo tudi sedanje.
Tistim, ki imajo kako prošnjo in pridejo v Merlebach, ko je pisarna zaprta, ponovno svetujem, da naj oddajo listek z vsebino prošnje v nabiralnik na vratih naše Misije. Pričakujoč vse 1. majnika pri Mariji, Vas iskreno pozdravljam: Stanko iz Merlebacha.
Ob Luksemburgu
Bolniki: Nismo še mogli javiti, da so 9. januarja odpeljali v bolnišnico v Thlioniville g. Susanj (Nord-Keil). Spodrsnil je, padel in si zlomil nogo nad kolenom. Njegovo ženo, blizu 70 lat staro, ki je pred 'tremi leti menda bila operirana in na operaciji izgubila nogo in ki je zato morala biti vedno v postelji, pa so nalsilednjii dan odpdljaLi v zavetišče v Metz. Doma ne bi imel kdo skr-belhi zanjo. Že več mesecev je v bolnici g. Persolja iz Ajudun-le-Tiehe. G. Komijanc iz Knutange je moral na zdravljenje očes v Strasbourg. Vsem tem in drugim, za katere ne vemo, in ivsem, ki so bolni doma, želimo skorajšnje izboljšanje. Naj njim in nam vsem velikonočna skrivnost da novih moči in novega obzorja.
Homecourt: 9. januarja je umrla tu Tereza Tapmš, mama znanih krojačev Tepus, doma iz Kamnika, stara 68 let. Zaradi žolčnih
kamnov je 'bila operirana in na posledicah operacije podlegla smrti.
Joeuf: Po dolgem času je prišel med nas zopet naš lizseljenski duhovnik in sicer zato, da uredi vse potrebno za poročno zvezo, ki sta jo slklleniila Jože Levačič, doma iz Murskega Središča, in Barbara Cvitkovič, doma iz Karlovca. Tudi poročili ju je on in sicer 7. marca v naiši župni cerkvi. Poiročencema na njihovi skupni življenjski poti obilo sreče!
Tucquegnieux-Marine. — Sledeči doživljaj liziseljenislkega duhovnika se je odigral drugod, zvedel sem ga pa doma pri meni, zato ga uvrstim med tikenjiSfce novice. •—• Taval je po neki koloniji in iskal bodisi francoskega župnika, bodisi kakega Slovenca, ki hi mu pokazal pravo pot in pomagali urediti vse potrebno. Kar zasliši od nekod: »Ti prekleti hudič!« Žalosten zaradi kletve, vesel pa, da je naletel na Slovenca, stopi k možu 'in ga vpraša, če veljajo njemu te besede. Rudar je najprej defbelo pogledal, ker je na ■tujem prvič videl slovenskega gospoda, nato je pa rekel: '».Nikakor ne! Tako daleč še nisem, da hi duhovnika preklinjali. Zakaj bi vas sovražil, isaj vas niti poznam ne!« Predstavil je sebe iin prijatelje ter odpeljal vse domov na kozarec vina. Ko se mu je jezik še bolj razvezal, je povedal tole: »Od matere sem se doma naučil moliti, od očeta pa kleti. V (tujini sem molitev 'kmalu opustil, »hudiča« pa ne, kakor ste ravnokar slišali.« Počasi sta duhovnik iin ta izseljenec le postala prijatelja; odlo v cerlkev ga je spravil.
—	Ko ijie ta dogodek povedal, je duhovnik dejal: »Tako vidite, prekleti hudič1 je to pot obema pomagal. Msekafcor je p.a Bogu ljubša molitev kakor kletev.« — Zato pa vsi prav lepo vabljeni k slovenski službi božji, ki bo v Tucquegniieuxu (na Marini) v nedeljo, 12., in prav tako v nedeljo, 26. aprila.
-	J- J-
NEMČIJA
Bavarska
Penzberg: 6. februarja je umrl naš rojak Janez Rabuda. Stalno je po malem bolehal. Že dolga 'leta je bil upokojen in vdovec. V Nemčijo je prišel že leta 1906 in se zaposlil najprej v Porurju kot rudar, .pozneje pa je prišel v bavarski premogovni revir v Penzberg. — Naj počiva v miru!
Po Bavarskem se je vršila priprava na Veliko noč po vseh krajih, kjer je vsaj nekoliko
večje število rojakov. Precej jih je prejelo zakramente in tako opravilo svojo velikonočno dolžnost.
Socialen dvig rojakov: Na splošno lahko ugotovimo, da imajo naši rojaki boljša stanovanja in da so se že bolj udomačili na tujem, kot pa je to bilo še pred dvema aH tremi leti. Začetek je povsod težak, a s svojo pridnostjo so se naši ljudje hitro postavili na lastne noge. Nekateri že zidajo hiše, v nekaterih družinah fantje in dekleta že hodijo na gimnazije, povsod je videti dobro in trdno volijo, da bi sli uredili boljše življenje. Naj Bog da tem prizadevanjem svoj blagoslov!
Baden-Württemberg
Krsti: Dne 9. februarja je bila krščena v župni cerkvi Kiirchlheim/Teck Agata, hčerka prvorojenka Franca in Marije Adamič, stanujočih v bllilžnjem Jesingenu; dne 16. februarja pa v Sltuittgart-Feuarbach Helena, tudi prvoiroj'enfca Adolfa Koprivnik, doma iz Dobrne pri Celju in Roze, roj. Videm iz Otolce (Angelske gore) v Slovenskem Pri-moirju. Botra sta bila zakonca Pergar Ivan in Cvetka. — Obojnim staršem čestitamo, hčerkicama pa voščimo zdravja, hitro rast, posebno pa, da 'bi ibiile Bogu in staršem v veselje.
Slovenski pari, ki se poročajo na tujem, so veseli, če jih kdo na domu čaka, ko se vrnejo iz cerkve. To srečo sta imela 22. februarja v Hildenu v Nemčiji tudi rojaka Ivan Tomažič in Marija Šegula, saj ju je na pragu pričakala slovenska kuharica.
Pioirofce misrri'O imeli v 'zadnjem mesecu nobene, v p,riipravi pa ji'h je več.
Iz februarske števiflike »ta vam znana novo-poroičenca Mibko Drabniiič in Marija Miklič, poročena v Heildellbeirgiu dne 11. januarja. Sedaj pa je prilspeila žaloisitna novica, da mladi mož leži v iboilnici težko ponesrečen. Dne 31. 1. zrvečer »e je vračali od dela in prav pred nijegoviim sitainoivanjem ga je podrl avto, ki je 'hoitel prehiteti drugega, čeprav je bila cesta precej oizika. Mislimo si lahko, s kakšno silo ga je podrl! Roko ima v rami im nogo pod kolenom vso zlomljeno. En dan je bil v nezavesti zaradi pretresa možganov, a pozneje je prišel k sdbi. Njegovo življenje menda mi v nevarnosti, trajalo pa bo najmanj pol leta, preden se bo popravil. Brezvestni šofer jo je popihal kar naprej, ne meneč se za ranjenca, toda nekemu mo-
šie-tSsti
večer izsledili. Bolnika in njegovo prizadeto ženo priporočamo vsem v molitev. Mi vsi pa lahko izluščimo iz tega dogodka dragocen nauk zase: nestalni in negotovi so vsi načrti, ki jih človek dela za to zemeljsko življenje. Ta svet je in Ibo ostal dolina solz in na tem dejstvu noiben praznik, nobeno slavje, nobena ohoet ni/č ne izipremenji. Poročno slavje j-e lepo, a je zelo hitro pri kraju in potem ise zopet začne resnoba in trpljenje. Ta misel pa nas ne sme delati omoigledov, marveč le prave kristjane, ki svojih upov ne stavijo v ta svat, marveč le v Boga in v neminljivo srečo, ki nas čaka nekoč pri njem.
žu se je le posrečilo ujeti. Zapiisal si j« vilko avtomobila in tako so šoferja še
Rajnarjevi družini v Essemu sinka Alfreda (krst 8. II.) in v Bumdenlovi družini v Es-senu siinlka Andreja (krst 1. III.). — Čestitamo.
Poročili so se: v Mettmanmu 7. 2. Janez Potočnik, rojen v Guibnem, župnija Pilštanj, in Edita Lorken, rojena v Diirenu; v Hilldenu pa 22. 2. Anton Tomažič iz Male vasi, župnija iSv. Marjeta pri Ptuju, in Marija Šegula, doma prav tam. — Tople čestitke!
ŠVEDSKA
Malmö. — V soboto, 29. februarja, sta si obljubila trajno zvestobo v zakramentu sv. zakona v katoliški cerkvi v Malmö Franc Pirša, doma iz Žižkov pri čreosovcih v Prekmurju, in Ivanka Iskra iz Zabič pri Podgra-jah na Primorskem. Za priči sta bila gg-Jože Iskra in Ivan Čeh iz Malmö. Novopo-čencema želimo mnogo let sreče in zadovoljstva !
Smrt krščanskega očeta. — V Korovcih pri Murski Soboti je dne 2. februarja preminil v 79. letu starosti Leopold Ciglar, oče Jožeta Ciglarja iz Malmö. Bil je vse življenje dober in zaveden Slovenec in katoličan. Zapušča dva sinova in dive hčeri, ker žena je že pred njim odšla po večno plačilo k Bogu. Naj dobri krščanski mož počiva v miru! Sinovoma in hčerama pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Ponovna prošnja. — Kadar Vaš slovenski duhovnik utegne ali pa misli, da je potreb-
Porurje
Šahovski turnir. — Slovenski delavci v Porurju so odigrali v dneh 15. in 16. februarja letos L šahovski turnir v prostorih slovenskega urada v Oberhaus emu. Zaznamovali so ga kot prvega že zato, ker je bil to verjetno sploh L javni šahovski turnir Slovencev v Porurju. — Za prvo mesto sta se borili mesti Oheirhauisen in Bottrop. Kot najboljši šahiist se je izkazal g. Janez Papež iz Bottro-pa, ki je odnesel prvo nagrado. Drugo mesto je zasedel g. Franc Jelen iz Oberbaus en a. — Udeleženci tega šahovskega turniirja so enoglasno izrazili željo, da b,i ustvarili v Porurju slovanski šahovski klub im se več-krait pomerili v tej zanimivi kraljevski igri, tako z našimi ljudmi kot z nemškimi šahov-sJkimi klubi.
Naraščaj SO dobili: v Podlesnikovi družini Mali Boris Kralj z očetom in z botri po krstu pred v Wengernu hčerkico Ireno (krst 9. II.), v	cerkvijo v Malmö na švedskem.
^ i7^T' ! <
n,o, vam vnaprej prše, kđaij bo imel sveto mašo. Zgodi se pa zelo pogosto, da dobi čez nekaj časa od pošte pismo nazaj z opombo: »Se prdsdliil; novi naslov meznaln.« Še slabše pa je, ee se vo^zi desetine ali ceflio stotine kilometrov daleč, da zve; da tistega, kogar išče, ni več na naslovu in se je ■ preselil ne-znanokam. S tem izgublja mnogo časa z ne-poitreibnimii poti in pisanji pisem. Že več takih piilsem je dobil nazaj. Poleg tega tudi švedska pošta želi, da poveste, kam se preselite, da morejo posllaiti pisma za vami. Vaš slovenski duhovnik bi vam bil zelo hvaležen, če bi mu sporočili spremembo naslova ter vas za to uslugo lepo prosi.
Sv. maše v aprilu bodo na Švedskem: Prva (bda) nedelja, 5. aprila: Jönköpiing ob 12.30; druga nedelja, 12. aprila: Göteborg 9.15; trenja nedelja, 19. aprila: Malmö 9.30, Trel-laborg ob 17; četrta ned., 26. apr. Västaräs in okolica; prvega maja: Degerforis; prva nedelja v maju, 3. maja: örebro. Rojaki, zberimo se čimbolj številno!
NIZOZEMSKA
V	Heerleirheide sita obe slovenski društvi imeli svoja letna občna ^bora. Pri pevskem društvu je ostalo vse po starem. Društvu predseduje g. Anton Rolbek, tajniške posle ima na skrbi g. 'Franc Jančič, finančni »minister« pa je g. Rudi Garaj. Društvo že dolga leta zelo lepo in požrtvovalno vrši svoje poslanstvo. Iskrena hvala višem pevcem za zvestobo v požrtvovalnosti. — V odboru Društva sv. Barbare so za tekočo poslovno dobo sledeči možje: g. Franc Gril. predsednik; g. Franc Golob, podpredsednik; g. Anton Rofoefc, tajnik; g. Franc Grošelj, drugi tajnik; g. St. Povh, blagajnik; g. Oton Januš, drugi blagajnlilk; g. Händler in g. Omerzu sta preglednika, g. Karel Taschauer pa zastavonoša.
Obema odboroma toplo čestitamo in želimo 'ohiilje Uspehov pri naporih za napredek naše skupnosti. Na občnih zborih naših društev se redno ponavlja težko vprašanje, kje dobiti Ojuidi, ki bi bili pripravi)j eni nekaj s vojega časa in nekaj svojih moči posvetiti naši skupnosti? Kdor ljubi našo stvar, temu žrtve za našo skupnost ne pomenijo križ, temveč veselje. N>a žalost je takih vedno manj. Našim skritim delavcem za skupnost dolgujemo iskreno priznanje in hvaležnost. Pomagajmo jim! Sodelujmo!
V	družini Snijdars-Patrovaič v Heerlenu se je sestricama Sabini in Annelieski pridružil
Slovenski delavci v nemškem Porurju vedno bolj zapuščajo rudnike in iščejo zaposlitve po tovarnah. Nekateri gredo radi na teren, da dobijo dnevnice (13.— DM na dan). — Maja 1959 so bili rojaki, ki jih vidimo na sliki, zaposleni v rudniku „F,mil” v Essenu. Danes gotovo ne vidijo več drug drugega, ker so se medtem razkropili. Morda se bodo zopet srečali na 1. majski prireditvi v Oberhausenu?!
brhki bratec, ki bo nosil lepa krščanska imena Frans Jožef Janez. K družinski sreči topilo čestitamo.
Ga. Ana Resnik iz Hoensforoeka je bila v bolniški oskrbi zaradi težko poškodovane noge. Pri Svetovih v Heerllerheide sta oba, gospod lin goispa, bila vso zimo bolj bolehna. Enako je bilo tudi pri Žohar j a vib v H o etn,s-broeiku in še marsikje drugod. Upamo, da bo pomladno sonce našim bollnilkoim prineslo olajšanja.
AVSTRIJA
Traiskirchen. — Naj ,se enkrat oglasi tudi nekdo iz taborišča Tradiskircben, ki je znano mnogim Slovencem, ki so odšli iz domovine in so potem po štiri do pet mesecev v njem čakali, da se jim odpro vrata v daljni svet! Sicer to taborišče nima dizigleda tabor,išča. Je to velika, ponosna stavba, ki je služila prej za oficirsko šolo. Pozneje so sem spravili madžarske begunce, od leta I960 pa so iv njem večinoma Jugoslovani, V zadnjih poletnih mesecih jih je bilo tudi do 1500, največ Hrvatov, nato Slovencev in Srbov, Makedoncev in Črnogorcev pa prav malo. Ravno tako je tu tudi nekaj Madžarov in Čehov. Pozimi to število močno upade. Omenim naj, da prihaja med nas ob nedeljah in sredah č. p. dr. Mirko Čovič. Ma-
šuje in pridiga najprej moškim v karanteni, ki so še v tranzitu, nato pa v kapelj za vse ostale. Ne&tevilnim Slovencem je že skušal pomagaitii na ta ali oni način. Veseli smo, da nam prinese itudii kaj Slovenskega branja. Za božič ismo se ob naših pesmi počutili zares domače. Pesem najde vedno pot do srca, ita naša pesem, ki je neprecenljiva dobrina, ki smo jo ponesli v svet. Nikdar pa ne zveni tako oltožno in boleče iz mladih grl kot taJkrat, ko odhaja transport v daljno Avstralijo ali Kanado. Takrat nam je domovina tako blizu koit še nikoli... Slovenci! Nikoli ne pozalbimo svojega naroda, jezika, svoje vere, naših lepih slovenskih običajev in naše pesmi!
Linz — V družini Ivana Živkoviča iz Šo-farskega piri 'Ljutomeru in Ivanke, roj. Lampič z Orl joga piri Ljbbljani se je 20. februarja pridružili sinku Črtomiru krepak bratec, ki so mu dali ime Gorazd. Čestitamo.

slovenci po svetu

V	Mendozi, sredi Argentine, so igrali tamkaj naseljeni Slovenci igro »Kralj Sveto-polk«. Napisali jo je Slovak Ivan Stradola in so jo prevedli v slovenščino. Drama je naredili a mogočen vtis. Popisuje zadnja leta vladanja Svetopoilka na Moravskem in zaton njegovega kraljestva. Svetopolk je izpodrinil s prestola kneza Rastislava, ki je poklical na delo med Slovane sv. brata Cirila in Metoda.
Slovenski moški zbor v avstralskem Syd-neyu postaja vedno bolj znan. Vodi ga g. Klakočer. Avstralci jih kar naprej vabijo, da jim zapojejo ob raznih slovesnostih. Peli so iofo srebrni maši župnika v Paddingtonu in med poslušaivci so imeli samega sydney-skega župana. Pri slovenski polnočnici jih je poslušalo 1200 ušes. Za marec so bili na-proišerti, da zapoj o ob 20-letniei tamkajšnj ega škofa. »Tanit j e, le pogumno!« jim pravijo naši ljudje. »Slovenska pesem z vami prodira v vedno širše kroge!«
V	Kanadi sta se združili dve slovenski društvi »Slov. kat. prosvetno društvo Baraga« in »Društvo Slovencev«. Novemu, skupnemu društvu so dali .ime »Društvo Slovencev Baraga«. Življenje marsikaj prinese, a
pride čas, ko naj tudi odnese. Ni prav, če vse nategujemo na isto kopito in nimamo razumevanja za različna stališča. Če pa se pojavi potreba po združitvi, tudi ni prav, če zaradi časti ali preteklosti nasprotujemo združitvi.
Argentinski Slovenci se veselijo treh svojih novomašnikov. Na praznik Brezmadežne je 'buenoiSiaireškii pomožni škof in predsednik izšel jenskega odbora podelil mašniško posvečenje trem tgojenoem slovenskega semenišča v Adrogue: Lovru Tomažin, Primožu Langus in Juriju Rode. Naj jim da Vsemogočni mnogo blagoslova na njihovi duhovniški poti!
Zelo močna je skupina prekmurskih Slovencev v Montrealu v Kanadi. Skupaj z drugimi .so pod vodstvom č. g. Časla kupili od 'Slovakov cerkev sv. Cirila 'in Metoda za j 77.000 dolarjev. Pri cerkvi je tudi dvorana in župnišče. Do konca tega leta mislijo Slovakom vse plačati in bodo postali tudi na »■papirju« gospodarji cerkve, dvorane in župnišča.	- ' -------
Nizozemski inž. Schweiser je bil letos v Kranju inštruktor tekstilne stroke. S presenečenjem je ugotovil, da imajo pri nas tudi razne tehnične zanimivosti zelo starega porekla in primitivnih 'tehnoloških postopkov. V Stražišču pri Kranju so svoje dni izdelovali žimnasta isita na posebnih sitarskih statvah, ki so danes že redkost. Ing. Schwei-sar je odkupil take statve in jih poslal v »Tekstilni muzej« v Enschede na Nizozemskem, kjer imajo veliko občudovalcev. Razen »sitarskega stolla« je odnesel na Nizozemsko tudi posebno stojalo za izdelovanje jalb, ta-/kozvani «locenj«. V belokranjskih Adlešičih je videl tudi nekaj novega: tkanje na »šibe«.
V Gorjancih so mu pokazali najistarejši tip ročnih statev, ki so pokončne, zelo enostavne im skoraj enake onim, na katere so tkali pred 2000 leti v Egiptu. O teh zanimivostih je pisal tudi nizozemski dnevnik »Dagblar Tuibantija« in revija »Spil en Spoel«.
V slovenskih ljudskošolskih tečajih v Argentini je bilo lani vpisanih nad 700 otrok. | Najmočnejši tečaj je bil v kraju San Justo, kjer je hodilo v posebno slovensko šolo 120 otrok! Imeli pa so tudi srednješolsiki tečaj
in sicer v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Obiskovalo <ga je 60 dijakov in dijakinj.
15 velikih oljnatih slik je v februarju raz-staviä na posdbni razstavi v Torontu rojak Božidar iKramalc, ki živi že več let v Kanadi in je priznan slikar.
V vsakem od dveh milijonskih mest Avstralije — v Melbourne in v Sydneyu — je kakih 6000 Slovencev. D ušn op a s t i rsk o delo opravljata v vsakem kraju po dva naša frančiškana, en starejši in en mlajši. Avstralska mesita so razdeljena na več samostojnih edink kot mestni deli s svojim županstvom in s svojim poštnim 'uradom. Zato če kdo napiše na naslovu samo »Sydney« na primer, ni zadosti. 'Nujno je treba napisati še mestni predel, da 'ho pismo prišlo v prave roke.
Sin slovenskih staršev v Združenih državah, Matt Cvetk, je napisal svojo resnično zgodbo, strahotno zgodbo, kako je bil osem let v ameriški komunistični stranki kot posebni zaupnik in kako je morali v ta namen žrtvovati svojo dru/žinislko srečo in pasti v prezir in sovraštvo pred sorodniki, znanci in prijatelji. Knjigi je naslov »The big decision« in se prodaja po en dolar.
Februarja je prišla v Nemčijo iz Argentine rojakinja Marija Prijateljeva in postala kirurgkna asistentka v neki bolnišnici. Prva »žrtev«, k je padla pod njen nož, je bil Slovenec iz Kranja, šele nekaj mesecev v Nemčiji ... Povsod najdeš Slovenca!
»Pri belem konjičku« je naslov igri, ki so jo naši Avstralci pokazali na odru v Sydneyu im se dobro odrezali.
Naš kipar France Gorše, slikarja Jože Voidlam in Miro Zupančič so si uredili stalno bivališče in atelje za svoje delo v Brookllynu p ni New Yorfcu.
Tretji glasbeni festival so imeli naši naseljenci v kanadskem mestu Toronto. Program so izpolnili; predvsem učenci slovenske šole. Nastopali so ali skupno v zborih ali pa v solo-točkah.
Frank Lausche, naš ameriški rojak, bivši clevelandski župan in danes senator v Združenih državah, je v tedniku Newsweek zapisal o nas budi tolle: »Ena od tradicij, ki so jih Slovenci prinesli s seboj (v Združene države), je bilo njihovo spoštovanje za javne
črtaličeva družina iz Oberhausena (Zap. Nemčija) z veseljem zre v pomladne dni. V Porurju res ni veliko lepih dni, zato moraš vsak sončni dan izrabiti za sprehod, če si le prost.
službe, njihovo prepričanje, da je dober javen delavec tisti, ki smatra svojo službo za sveto dolžnost in ki se tej svoji službi posveča s skoraj duhovniško vdanostjo.«
V	proslavo 15-letnice slovenske službe botžje v kraju Ramos Mejla v Argentini so na cvetno nedeljo uprizorili znameniti Pasijon v besedi in sliki, kakor ga je napisal pod imenom »V času obiskanja« Edvard Gregorin in so ga do leta 1945 vedno igrali v ljubljanski drami.
V	Venezueli se je lepo uveljavil rojak dr. Dare Vovk, ki je dovršil potrebno specializacijo za bolezni srca v Mehiki in danes vodi vodstvo državnega zavoda za take bolezni v Cumana (Sucre).
dofadek
vfttesmMÜ
4.
»Iz tega ihi «e dalo sklepati, da je vendarle tujec —«
»Nič ;se ne da .sklepati, prijatelj!« me je s čemernim obrazom prestregel Kresi »iPri tej neumni stvari je isploih najpamet-nejie ničesar isklepati, kar ipnide vedno narobe, Ikot isi piničakoval. Človek bi res sklepal, odpeljali jo je tujec bogve'kam daleč po svetu . . . .in v teh tednih setm zaman pretaiknil vse kote naše ljube domačije, a glejte: 8. avgusta sta bila na pokopališču v K ...«
»Kaj poveste!« ®em lostrmel.
»Na grobu njene hčerke, ki je, kakor veste, utonila 8. avgusta pred tremi leti. Vsako leto na ta dan so ižalujoči starši obiskali d<e-tetov grob. To pot pa je goispod Belin v svoji zmedenosti na obletnico povsem poiza-bil. 'Spomnili ®e je nanjo šele čez dan, brž kupil venec in ise popoldne pop dl j al tja. Na grobu je že ležal venec, materin venec! Ona je bila na grobu že zjutraj, prišla je z avtom v spremstvu neznanega gospoda, dala je potlej tudi za mašo kakor po navadi, pa se spet odpdljalla. To vse je izvedel gospod Belim pri župniku, ki se je čudil, kako da je prišla goispa tokrat sama. Gospod Belin ise je ‘Opravilčili is primernimi izgovori. Župnika kaj več izpraševati seveda ni smel, da ne bi zbudilo suma ... In tako smo spet tam, kjer ■smo bili prvi dan, to je, da ničesar ne vemo!« je trpko končali Kres in segel po škatli dilgar: »Dajte, prijatelj Vid!« »Še eno vprašanje, prijatelj Egidij. O ugrabitelju gospe Tiije niste mogli prav uičesar zvedeti? Ali je pripadal vaši bratovščini, kakor ste prvotno domnevali, to —«
Kres je zamahnil iz roko: »Med našimi ga mi. Sploh je pri nas samo eden, ki ima avto: neki adravmilk. Vse kaže, da imamo opravka z lisjakom, ki je nekaj izvohal o naši bra-tovščind in to zvijačno uporabil pni gospe Tiji. Vaša slutnja bo nemara prava.«
»rPo mojih mislih je tu mogoče dvoje: ali se gospod Belin moti v tistem, (kar je videl takrat na savskem mostu, mislim namreč tisti pozdrav med avtomobilistom in gospo Tijo, ki je bil kakor pozdrav bratovščine ,V znamenju srca’, ali pa se gospod Belin ne moti, in tedaj nastane vprašanje: kako je mogel pozdrav biti znan gospe Tiji? Sklepam, da je tista branjevka, ki je pripadnica vaše bratovščine, navduševala tudi gospo Tijo za to bratovščino.«
»Da, da,« je prikimavali Kres. »Saj mi je branjevka sama povedala, da je pridobila dmenitno gospo.«
»No, vidite! Po vsem tem je - razumljivo, da se je gospa Tija, ki je bila ravno tedaj vsia v takih mislih, dala zlahka odpeljati od nekoga, ki je prišel ponjo v znamenju -srca. Morda je v trenutku celo mislila, da je prišel ponjo sam gospod doktor Egidij Kres. zasefonii detektiv, h kateremu se ježe tako namera vala zateči. Prosim, vse je verjetno, vse jev našem primeru mogoče. Obračajmo stvar kakor kali, enega ne smemo nikoli prezreti: bolno, nenormalno duševno stanje te žene.«
»Z vs-em, kar mazlagate, se popolnoma strinjam,« je pripomnil Kres. »Žal pa nam s tem mi prav nič pomagano. Uganka, kje je goispa Tija, ostane še zmeraj nerešena. — In kaj 'prinašate vi novega?« je vprašal in se trudno zleknil v naslanjač.
Hudo slabe volje je bil prijatelj Kres. Razumljivo! Ko sem mu zdaj poročal o svojih čudnih daživljajiih z Abo, me je sicer z zanimanjem poslušal, na koncu pa je skomizgnil z rameni in Madno ter pikro dejal: »Hm. bojim se, da vaši sledovi vadijo -na vse strani, samo ne h gospe Tiji.«
»To pravim tudi jaz,« sem mu vrnil udarec, »zlasti zidaj, ko so nas vaši sledovi tako imenitno približali cilju! Trdim celo, da gospe Tije na ta način ne bomo nikoli našli, ne njen mož, ne vi, ne jaz, razen če nam pride na pomoč kako isrečno naključje.«
»Kako naključje?« je zarenčal Kres. »Kolikokrat sem vam že rekel, da naključja ni! Vse na svetu vlada višja volja.«
»No, pa višja volja,« sem se vdal. »Saj ne gre za besede. Samo na pomoč naj nam pride!«
*
Nelkaj dni zatem nam je res prišla na po-
moč — viilšja violja, da se izrazim s Kresom.
Prišla je s tistim igiromoizanskim črnim oblakom, ki je čaz pokrajino, vso 'bleščečo v zlatem isoncu, vrgel pošastno, strahotno senco. Ljubi oblak, sem prosil, prizanesi mi in drži vodo, nikar še ne odpiraj svojih za-tvomic; glej, nad sto 'kilometrov je še do Ljubljane, spoitoma imam še opravke, a rad bi bil nocoj doma, jutri ibii šel na srnjaka . . . Bodi iddber, 'ljubi oblak, in potrpi malo! Tako sem prosil lin vozil z vso hitrostjo, kolikor je pač dopuščala slaba cesta, »eprenelbne vijuge in silni prah, ki je plesal pred menoj v blaznih vrtincih.
Toda 'Olblak je bil neizprosen, neusmiljen, ker ga je gnala huda ura. Prihrumel je v divjem besu, se nizko valil čez dobrave in zamolklo rjovel ko togoten lev.
Bližal sem se neki vasi, videl bežati ljudi s polja in tedaj, tedaj se je usulo! S silovitim hruščem lin truščem, da je zaglušilo ropot mojega motorja. Toča — ko jajca debela!
Reši se, kdor se more! Trenutno ne vem, kaj in kam bi. Po meni pada, žk — med pleča, ižk — na roko, da od bolečine stisnem zobe; tresk! — se razpoči nekaj na reflektorju in vse naokoli poka, bobna, bije . . . Skozi trdi zastor ledenih zm vozim dn ves zbegan, zmeden din na pol slep se oziram po zavetju.
Tairn izza visoke žive meje se prikaže bela cerkvica in ko da bi mi (prijužno migala: Vrata so na stežaj odprta.
Dve kokoši ista prestrašeno «frfotali iz božjega hrama, Iko sem pripuhal notar, vesel in Bogu hvaležen za milost. A v trenutku, ko sem našel zavetje, je toča prenehala; zato pa je tem huje lilo, treskalo in grmelo. Ni mi kazailo drugega, ko počakati v cerkvi, da se nevihta poleže. iPoilinil sem svoje vozilo lepo k vhodu, toliko da je bilo pod streho, sam pa sem ise depo usedel v zadnjo klop in se predal premišljevanju, kakor se spodobi na takem kraju.
Bila je preprosta, srčkana vaška cerkev, ki jih tako ljubim iln ki me vedno živo spominjajo srečnih let, ko sem bil otrok in sem rad molili. Danes sem grešen, posveten človek, poln slabih nagnjenj in niičemiuirnih želj in moliti komaj še utegnem. A vseeno je Bog tako dober z menoj; kolikokrat sem že
občutil njegovo očetovsko roko, ki me je peljala skozi vse nevarnosti. Prav zdajle tudi: zunaj razsaja neurje, jaz pa ždim lepo na suhem lin na varnem v cerkvi. In tista ledena kepa, ki me je usekala na roko, da krvavim, kako lahko bi mi bila priletela na glavo, me omamila in vrgla iz motorja! A vse je šlo po sreči. Tudi to je božja roka.
Marsikaj sem premislil tam v cerkvi, česar človek drugače ne premišljuje. Marsikaj mi' je prišlo na misdl, kar se mi je zdelo prav, če isi zapomnim. Zato sem vzel iz žepa foelelžniioo in si zapisoval to in ono. Ko sem talko pisal, me zdajci potrese za ramo trda, težka rolka. Za mojim hrbtom je stal možakar in mi migal, naj grem ven. Njegov temni obraz mi ni obetal nič dobrega. Pred cerkvijo «e je gibalo že več postav.
»O jej!« sem si rekel. Torej me je le nekdo videli iln me šel zatožit župniku. Bratec, zidaj (bo pa huda!
Pred cerkvijo je pod dežnikom stal gospod župnik, z njim pa dva možakarja, eden s cepcem v rolki, drugi z gnojnimi vilami. Ta dva ista se zdaj postavila k mojemu motorju, vsak na eno stran, kakor dva gardista. Izza župnikovega hrbta je pokukavala majčkena, zgrbljena starka z zelo šiljasitim noskom in močno 'šiljasto bradico, sukala oči im sklepala roke vsa v grozi in razburjenju. Takoj sem zaslutil: to je sovražnik!
Prijazno nasmejan stopim mednje in pozdravim. Nič odzdrava, mračen molk, vsi gledajo v tla. Besedo poprime mežnar, ki me je aretiral, im bili ves rdeč v obraz ter rožljal s klljuiči:
»Zakaj ste zapeljali v cerkev, a?«
Mirino irazlolžim, kako je bilo. V stiski ise nisem vedel kam drugam zateči. Nikjer blizu ni bilo strehe in kraj mi je neznan. Cerkev pa je bila odprta ko nalašč. Zatekal sem sie vanjo, v božje zavetišče. »Oprostite, gospod ž,upnik, in vi vsi!« sem rekel. »Ni se zgodilo v slabi nameri . . .«
Na to moje opravičilo so se mi obrazi zazdeli za spoznanje milejši, cepec in gnojne vile manj grozeče . . . Tedajoi pa je izza župnikovega hrbta zapihala tista šiljasta bradica in Se pognala naprej ko huda koklja:
»Sveti križ božji, takšna pregreha, takšna
pregreha! Oh, zato pa jie Bog ikar vpričo poslal točo nad nas!«
»Mila prijateljica!« sem jo nagovoril. »Toča je že tolkla, preden sem storil jaz to pregreho. Le poglejte tukaj!« (Pokazal sem na plahto, ki je pokrivala moitorjevo prikolico; tam so še ležala ledena zima.) »Toda v trenutku, ko sem prestopili prag te cerkvice, je toča prenehala, 'kakor hi odrezal. To je resnica.«
»Kakopak! Toča je prenehala, ko sem jaz pokadila okoli hiše in 'zmolila očenaš k svetemu Hieronimu.«
»Potlej je pa škoda, da niste opravili tega že prej, ko se je pripravljalo k hudi uri. Bi nas vsaj toče obvarovali!«
Trenutno je spreletelo obraze nekaj kakor veselost: cerkovnik se je z rokavom pobrisal čez usta, cepec se je namuznil, gnojne vile se malo povesile ... A za mene ugodno razpoloženje se je takoj spet sprevrglo, ko je cerkovnik nadaljeval ostro zasliševanje z vprašanjem:
»Pa zapisovali ste si tudi nekaj v cerkvi, kaj iste zapisovali, ha?«
Spet se je hotela oglasiti moja mila prijateljica, a cerkovnik jo je zavrnil: »Molči zdaj, Zefa!« Jaz pa sem odgovoril:
»Kaj sem si zapisal? Kaj pa staji zapisano ■tamle gori na prižnici?«
Cerkovnik je bil mallo v zadregi, ko je zamrmral: »No, nekaj latinskega je.«
Nadaljeval sem z beležnico v roki. »Takole je zapisano: »Audite verbum Dei!« Rajši naj bi bilo zapisano po -slovensko »Poslušajte božjo besedo«, da bi ljudje razumeli in ne bi med pridigo dremali. . . Naj bi, bratje, mi vsi, -dan in noč, vsefcdar in povsod poslušali le besedo božjo, ki nam -ukazuje: Ljubite se med seboj. Bodite usmiljeni in prizanesljivi in naj ise 'človek ne povzdiguje nad človeka. Vsi smo bratje in sestre.
To sem sli zapisal, ker mi je -tako narekoval notranji glas,« sem pristavil tiho, z roko na srcu in s sklonjeno glavo. In glej, ko se ozrem — kaj, ali sem zašel v bratovščino prijatelja Kresa? — Vsi pikoli mene so stali tako, z roko na srcu, s sklonjeno glavo, v svečano-resnob-nem molku, župnik, cerkov-mik, mož is cepcem, mož z gnojnimi vilami — vsi, tudi Zefa, bojevita starka. Rahlo je kap-
lja! dež in skozi bežeče oblake so posevali zlati somom žarki.
Zdaj je župnik, ki ves čas n-i spregovoril besede, dvigni! obraz in prvič sem pogledal v njegove oči, sinje, blage, apostolske oči. Obličje mu je ziaplamtello v prisrčnem smehljaju, Iko je stopil k meni in mi podal roko.
Kaj bi še pravil! Preiskava pred cerkvijo ise je končala z mojim 'zmagoslavnim odhodom v župnišče, v goste.
-A ne mislite, da smo šli kar tako! Ho, v prikolico se je usedel gospod župnik, cerkovnik je zajahal zadaj lin tako smo se popeljali v vas, in sicer ob častni četi cepca in gnojnih vil in prijateljice Zefe, ki se je kar križala.
V župnišču -sem preživel prijeten večer koit iže dolgo ne. Ostal sem kajpak tudi čez noč, saj me niso pustili iti.
Drugi dan, v nedeljo zjutraj, sem bil tudi pri maši. In tam v tisti izUkoltmi vasici, v cerkvi, mied mašo, Iko sem se oziral malo tudi tja na žensko stran, sem med kmečkimi ženskami, v preprosti obleki in ruti, nenadoma zagledal — gospo Tijo.
Še danes sem prepričan, da bi -takrat gospe Tije ne bil opazil in bi oidšdl iz tistega kraja, ne sluteč, da tam prebiva, če. . . no, če ne bi tisti (betežni očanec zraven mene toliko smrkal in hrikal. To je motilo mojo -zbranost, pa sem se pomakni! nekoliko naprej in prišel tako vštric klopi, kjer je na drugem koncu klečala ona.
Spreletelo me je po vsem životu, ko sem jo zagledal. Ali je mogoče? Ali me ne varajo moje -oči? Skrivaj sem izvlekel iz žepa njeno sliko; ne, ni mogla biti zmota: -ona! Poslednji dvom je zginil, ko se je zdaj raztegnila po cerkvi pesem: »Ti, o Manija, moje veselje . . .« Pela je vsa verna srenja in tudi ona. Lahno ko škrjanček se je dvigal njen glas nad vse druge glasove in Ijufoko-žvr-goleče kroiži! po cerkvi.
Opazoval sem jo in isi belil glavo s sto vprašanji. Kaj neki se je zgodilo z njo, kaj jo je zaneslo v to zakotje, kaj da odlična, elegantna ljubljanska 'dama kleči zdaj tu-kajlle kot preprosta vaška ženska, revno oblečena, z ruto na glavi in skromna ko dekla?
(Dalje prihodnjič)
brali smo
O DOMOVINA
GOSPODARSTVO
u» m	po*t. rt-4^. v cot._rer». i L Fram Atu« ia»i	«m», n arb roRTALE ca. n
Iki izhaja vsak itedesn rv Trstu, poroča 14. fdbruarja, da je Toimšičeva, predsednica slovenske vlade v Ljubljani, izjavila, da se je ■slovensko gospodarstvo jasno orientiralo na vključitev v 'mednarodno delitev dela z vsemi posledicami. Slovenija se vključuje v tuja tržišča in is tem prevzema nase, da bodo tuji trgi vplivali na kvaliteto njenih proizvodov in na njihovo ceno... Slovenija je imela 1945 mnogo več proizvajallnih sredstev kakor v drugih jugoslovanskih republikah, a medtem ®o zastarela in je industrija v Velenju bolj izjema kot pravilo... V Sloveniji niso samo živila, ampak tudi drugi proizvodi dražji kakor v .drugih republikah. Slovenija se je približala ali že skoro izenačila is cenami v Italiji ali v Avstriji, kar je pomembno glede na rastoči turizem in obmejni promet. Nošenje živil preko meje je že brezpomembno. Odstotek visoko kvali-ficiiramih kadrov v -Sloveniji zaostaja za jugoslovanskim in svetovnim povprečjem . . . Letos bo prišlo v Slovenijo delat verjetno okrog 30.000 sezonskih .delavcev iz južnih drugih jugosl. republik, iz Slovenije pa od-haj.ajo dellat ljudje v Avstrijo in Nemčijo.
4. marca pa poroča »Gospodarstvo«:
»Zadnje čase je nastopil izrecno v Sloveniji, mnogo bolj kakor pa v drugih jugoslovanskih republikah, še drugi faktor, namreč da so se cene potrošnega blaga, zlasti pa prehrambenih artiklov, približale in ponekod tudi dosegle cene avstrijskih in italijanskih tržišč, ki prihajajo v poštev pri slovenskem obmejnem prometu. Zato marsikdaj in marsikje izpada blago, ki se ga je prej splačalo prodajati v maloobmejnem prometu osebnem. Zdaj se ljudem v Italiji ne splača več kupovati malenkostnih količin mesa ali masla v Jugoslaviji, ko so na italijanski strani enake cene. . . Kaj hitro so se tudi pojavile posledice velikih modernih blagovnic, zlasti konfekcijskega blaga v Novi Gorici. — Vsi ti in drugi čimitelji nareku jejo nujno ne samo čvrst položaj dinarja ob meji, temveč njegov dvig do skrajne meje uradnega tečaja.«
s čistostjo ljubezni prve sem bil ti vdan
in ljubil ,sem s strastjo moža te; ti pa imaš v gosteh prečudne svate, ki dan in noč te žro, da mrve ljubezni
otrokom tvojim ne ostane.
Ne gane te, da zdaj otroci tvoji beže na vse strani in so -semena v vetru.
Kjerkoli poženo otroci tvoji korenine,
povsod je pesem tvoja z njimi.
O domovina moja,
■v zelenju koplješ se poleti in kot nevesta bela si pozimi.
Zategnil sem srce nocoj, da vro iz mene melodije bolečine.
Utrujeni smo,
žejni smo 'ljubezni tvoje,
-domovina,
in, -ko dovolj ti bo gorja, pokliči otroke svoje.
Prišli bodo iz kontinentov vseh in raztegnili bodo meh prostosti
preko vseh meja, do srca — do Boga.
O domovina, s čistostjo ljubezni prve sem bil iti vdan
lin ljubil sem s strastjo moža te; ti pa imaš v gosteh -prečudne svate, ki dan in noč te žro, da mrve ljubezni
otrokom tvojim ne ostane.
C. K. LEVIN
rojaki pišejo
Mnoigii miilMjoni so žalovali iza našim predis-edniilkom Ken-nedyjem ... Cenili smo ga koit rodnega brata, a ga nekateri ne bi ni'kolii priznavali kolt sedaj. Šele njegova ismrit je prinesli a spoznanj e. V dno srca smo se počutili ob njem varne ... — G. H. Skolkiie, U.S.A.
Resnično, povem vam, da sem se zelo razveselila, ko sem zagledala 5n čitala slovenske besede. Od leta 1919 živim med Nemci in Italijani. Po cela lata ne slišim naše besede; samo v mislih, san, j alb in v knjigah najdem moj dragi slovenski jeizik . . . — J. V., Italija.
27. 2. je »Katoliški glas« iz Gorice prinesel žalostno
poročilo, kako so v Ko jskem, v Medani in Šempetru pri Novi Gorici praznovaili pust. Oponašali so v maškarah, kaj delajo duhovniki, in delali. kot da bi obhajali ... s klobaso. Nas Slovence po za-padni Evropi mora biti sram, da se pri n als doma kaj takega dogaja. Le kako morejo oblasti kaj takega pustiti? Rad bi dobil ime in slike tistega človeka, ki nas s takim neslanim početjem žali, da bi mu Ob priliki poka-izai, kam spada. ‘Verjetno pa je tisti človek malo prismojen in je treba le s pomilovanjem gledati nanj . . . S. K., Moers, Nemčija.
Danes sem poslala naročnino za »Našo luč«. Ker sem
s plačilom netočna, sem poslala nekaj več. Prosim, oprostite! Sem že 20 let v tujini in čeprav sem se že vživela v svojo drugo domovino, me vse, kar prihaja od mojih ljudi, gane. . . T. B., Merano, Italija.
Dia bo vsem jasno, kako je z versko svobodo v domovini, naj popišem, kaj se je zgodilo rojaku, ki je vložil prošnjo za izbris iz jugoslovanskega državljanstva pri tukajšnjem konzulata. Uradnik, menda prej železničar, mu je rekel: »Vi ne boste smeli domov, četudi dolbite ta ’iiztbris.« »Zakaj ne?« ga je vprašal prijatelj. »Zato ne, ker ste pri slovenskem cerkvenem odboru.« Kako naj po-teim človek verjame raznim slovesnim izjavam o svobodi, če kalj takega doživljamo že tu v tujini. . . C. P., Avstrija.
Misel na mafer
Če smel bi kda j izbrati si dar, pobožno bi poikidkniil pred oltar in prosil ihi ponižno iz srca, takole prosili bi Boga:
O Bog, če željo svojo smem izdati, dovoli mi, da le enkrat še z roko 'ljubečo me poboža mati, samo enkrat še njen nasmeh naj me osreči kot nekdaj.
Sa j mnogo mater pred menoj sedi, a moje matere med njimi ni; naj prosim še talko lepo, nazaj več matere nikdar ne bo!
V. K., Francija
Napredek. . .
i.
Oče Marko Pohlin, slovenski pisatelj in preporo-ditelj, je v Ljubljani 1771 izdal knjižico s prevodom iz nemščine: „Cesarski patent o vpisu in prijavi k vojakom” (Kaiserliches Patent von der Militärbeschreibung und Meldezetteln).
Celjski kresijski poglavar je 6. oktobra 1808 v Celju imel nagovor na vojake, ki je nato izšel v posebni knjižici v slovenščini: „Nagovor do deželobrambov-tov od kresijskega poglavarja, v Celji 1808.”
CesarskoJkraljevi stotnik Andrej Komel pl. So-čebran je leta 1874 pri Mohorjevi družbi v Celovcu izdal knjigo: Kratek poduk o zemljišču c. k. slovenskim vojakom v poduk, z nemškim podnaslovom: Auszug aus der Terrainlehre zum Gebrauche für die Soldaten slovenischer Nationalität (= Izvleček ... za vojake slovenske narodnosti).
Isti hvalevredni stotnik je 1887 pri isti založnici izdal „Kurzgefaßte praktische Grammatik der slowenischen Sprache für Deutsche... Zum speciellen Gebrauche in den Militärschulen... Vom k. k. Reichs-Kriegsministerium zum Gebrauche für die Cadetenschulen ... approbirt” (= Kratka praktična slovnica slovenskega jezika za Nemce ... Posebno za uporabo v vojaških šolah... Potrjeno od cesarsko kraljevskega vojnega ministrstva za uporabo na kadetnih šolah ...).
Cesarsko-kraljevi nadporočnik Jožef Pfeiffer je 1896 na Dunaju izdal knjigo: Slovenische Militär-
Sprache. Ein Handbuch für den Vorgesetzten im Verkehre mit Untergebenen (= Slovenski vojaški jezik. Priporočnik za nadrejenega v občevanju s podrejenimi).
II.
„Tov. general Avšič sproži vprašanje jezika v naši vojski in poudarja, da je v preteklosti prav to vprašanje vnašalo v vojsko veliko nezadovoljstvo. Tito nato odgovori: Jasno, povsem jasno, vi ste slovenska vojska in zato morate imeti v njej slovenski jezik od vrhovnih komand do najnižjih enot!* ” (Citirano iz članka „Čas velike revolucije. Zapisek o sestanku slovenske delegacije s tovarišem Titom dne 1. XII. 1943”, v Naših razgledih, XII, 23. nov. 1963, štev. 22 (285), stran 438, spodaj).
ID.
Člen 42. nove ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, sprejete 7. aprila 1963, se glasi: javnopravni su jezici naroda Jugoslavije in njihova pisma ... Izuzetno, u Jugoslovenskoj narod-noj armiji komandovanje, vojna obuka i administracija vrše se na srpsko-hrvatškem jeziku.”
J-
VESELI DOGODKI
»Kje jiii rvendair pobirate?« me je ustavila nekoč Ibrfhka slovenska mamica, ki se oču fviidno ni potegovala za vitko Hlinijo. Prav je imela in :še ima prav. Svoj -čas -sem prejel iz Avstralije pismo, ituidi od -sl-oiv-enisike mamice, v kaiterem toži, Ikako trpi v bolnišnici samo zato, ker je jemala preveč zdravil za shuj-všanje,/ toliko, da se je iv 'treh mesecih olajšala kar za 35 kilogramov. Ne -smemo -si delati nobenih slkrhi in preglavic, če Stvarnik naše kože ni »pripopal« naravno-st na kosti, ampak je vmes naložili več -ali manj mesa. Ta -n-a-devek kar lepo v miru p-uisitimo, pa čeprav nam razganja razne dele in oblike telesa.
Kje jih pobiram, bi bila rada zvedela dobra naša mamica. Odgovoril sem ji z besedami našega pesnika: »'Glej, stvarnica vse iti ponudi, le jemat’ -od nje ne zamudi.« Rimljani iso rekli, da se neumnež brez vzroka ismeje. -če j-e neumen -tisti, ki ;se brez vzroka smeje, je pa 'še bolj neumen, kdor ima vzrok, pa se ne smeje, češ da je modrijan.
Čemu -se bomo -pa danes smejali? Dajmo ise .sosedu, pa ne mojem-u! Dolgo j-e bil čakal zaradi mame -in odlašal z ženitvijo, da ne bi dobila naslova »tašče«. Sam Bog ve, zakaj je -to ime tako istrašoo, da se ga -vsaka -boji, posebno odkar so Zmajski most v Ljubljani prekrsti lii im -mu 'dali ime m-o-st tašč (ker so na njem zmaji).
Komično j-e ita sosed le pripeljal nevesto na d-o-m in -do kakih resnih bitk, hvala B-oigu, ni p-nišlo. Suknjič, katerega si je bil sosed kupili, bi bil pa kmalu -vso ištreno zmešal. Ko g-a je bil prinesel -domov, je opazil, -da je prevelik. Ženitev in možitev sta namreč tudi dve -sredstvi, ki povzročata hujšanje. Naprosil je ženko, naj mu -gumbe p-rešije za par centimetrov. Ona pa da ne, da naj jih mama, ki je tega bolj vajena in ne bo nepotrebne kritike. Mama j-e prav talko mislila k-ako-r snaha, češ da ima sin ženko, ki naj se odslej za -take reči briga. Da bi bil volk sit -in koza cela, j-e odšel sin s suknjičem nas-kri-vaj k šivilji, ki mu je -suknjič še nekoliko preveč stisnila, češ saj ho mov-op-ečeni moži-čelk gotovo še bolj -Shujšal.
Pa se je zgodilo nekega dne, da je ®in odšel z mamo v mesto. Žena s-e je -spomnila na isuiknjiič in skl-enilla, da bo kljub vsemu u-stregla moževi prošnji-. Porezala je gumbe in j-ilh prašila za več centimetrov. Ob neki drogi priliki, ko je -molž odšel z ženko, j-e pa mama prav tako mislila, češ -»ako mu gumbov ine p-rešijem sama, mu jih ne bo nihče« in preselili so se zopet za kakih pet centimetrov. Obe sta sklenili, da bosta molčali d-o nedelje, ko bo slin -oziroma mož oblekel »zafcmaJŠno« obleko.
Ko j-e v nedeljo ta potegnil suknjič iz omare, sta obe pritekli in se začeli hvaliti, čaš »jaz -sem ti ga popravila, boš videl, kako lepo s-e ti bo zdaj prilegel in -obiegel«. Mož -oz. sin je obe objel ter pohvalil, kako je srečen, ko ima tako -skrbno mamo in pridno ženico in ju naprosil, naj bosta tako dobri in naredita sedaj, ko so gumbi na hrbtu, še luknj-e na hrbtu . . .
Suknjič je zdaj v muzeju za smeh in kratek čas. Kdor ga želi videti, naj mi sporoči svoj naslov!
J- J-
smeh je zdrav
Moževa oporoka. — Mož je bil bolan. Mislil je, da lumira. Pokliče ženo in ji reče: »Johana, ko mene ne bo več, daj trgovino Janezu.« — »Janezu? Pa zakaj Janezu? Franc je bolj moder kolt Janez.« — Mož prikima: »No, naj bo. Padaj avtomobil Henriku.« — »Saj veš, da ga Edvard potrebuje za svojo družino bolj ko Henrik.« — »No, naj bo. Pa ga d,aj Edvardu. Ga res potrebuje. Toda ne poizabi in daj hišo Marjetici!« — »Oh olče, saj veš, da Metka ne mara biti na deželi! Dajmo jo rajši Karlu!« — Mož se je končno naveličal, zato je »tokaje in nevoljen zaječal. »Mama, kdo pa vendar umira? Ti ali jaz?«
Tega pa ne. —- »Gotovo mi boš potrdili tole: odkar nosijo ženske kratke ifriiziure, včasih že ne moreš več ločiti moškega od ženske.« — i»Že, že, toida pleše pa le ne spravi nobena žensika skupaj!«
V šoli. — Učitelj: »Že spet si pozabil peresnik, Janezek! (Kako pravimo vojaku, ki gre brez puške na vojno?« — Janezek: »General, tovariš učitelj.«
»Bogastvo«. — »Nimamo ne avtomobila ne televizije, pa smo vseeno bogati.« — »Potem imate najbrž denar v banki.« — »Tudi tega ne, pač ipa im,a mamica zlato srce, očka železne živce in babica srebrne lase.«
Stiki z italijanščino. — V Portorož so prišli na počitnice is svojimi starši tudi otroci iz raznih krajev Slovenije. Tam so prvič slišali italijansko govorico. Pa se med malčki razvije itakle pogovor: »Veš, da »bona isera« ni nič grdega? To se pravi: »Zdravo, tovariš!«
Odločen mož. — »Kako je sinoči izpadel pretep med teboj im tvojo ženo?« — »Imenitno! Predno sva končala, je ona priplezala k meni po rolkah im kolenih.« — »Tako? In kaj je rekla?« — »Pridi ven izpod postelje, ti strahopetec!«
Ga bo že prepričala. — »Jaz ne morem Stanka poročiti, mama. On je brezverec, ne veruje v pekel.« — »Kar poroči ga, ga bova že midve prepričali, da je pekel.«
Pameten nasvet. — »Težko sem ti kupil te čevlje, sinko, zato pa delaj čim daljše korake, da iti bodo podplati dalj držali!«
Oče in sin. — »Mihec, ko sem bil jaz tako majhen kot ti, nisem mamice nikoli jezil!«
—	»Zakaj jo pa zdaj?«
V	šoli. — Med telovadno uro pravi učiteljica učencem, naj sedajo. »Zdaj pa si mislite, da sedite v čolnu in vesdate. Torej: ena
—	dve — ena — dve ...« — Vsi otroci razen enega navdušeno vadijo veslanje. »No, Janezek,« pravi učiteljica, »zakaj pa ti ne veslaš?« — »Jaz se vozim z motornim čolnom,« odgovori Janezdk.
Nič hudega. — »Desni čevelj me nekoliko tišči.« — »To ni nič hudega, ko boste nekaj časa hodili v novih čevljih, vas bo nehal tiščati.« — »Levi p,a mi je nekoliko prevelik.« — »Tudi to ni nič hudega, ko se bo usnje zmočilo, se bo skrčil.«
Dragoceni spomin. — »Kaj pa imate tu v medaljončku, gospa?« — »Šop las mojega moža.« — »Ah, saj vaš mož še živi.« — »Da, samo las nima več.«
Iznajdljiva. — Gospa Majarončkova prosi svojega moža za denar za novo preprogo, da bo 'okrasila svoj dom za družabno prireditev, ki jo bodo imeli čez osem dni. Mož ji ga da. čez šest dni se prikaže pred svojim možem v 'krasni večerni toaleti. — »In preproga?« vpraša presenečen. — »Če ise bom prikazala v tej obleki, ne bo nihče gledal preproge.«
Žalujoča vdova. — »Velikokrat se zgodi,« pravi sorodnik, ki izraža srvoje sožalje, »da šele po smrti naših dragih spoznamo, koliko so bili vredni!« — »Da, to je pa res,« odgovori vdova, »niti slutila nisem, da je bil moj mož tako visoko zavarovan!«
Med sosedi. — »Ne bodite hudi, ker je moja kokoš zašla v vaš vrt in izkljuvala mlado solato.« — »O, nič hudega. Moj pes jo je ujdl in raztrgal. Tudi vi se nikar ne jezite.« — »Še malo ne, ljubi sosed. Ravno prej sem vašega psa povozil z avtom.«
V	delavski baraki. — »Strašno slabo navado imaš! Celo noč smrčiš!« — »No, ali misliš, da je tvoja navada kaj boljša? Vsaki dve minuti sikaš: ,Psssst!’!«
Mali oglasi
(Uredništvo rojakom z vese Ijem nudi priložnost, da v listu oglašajo. S tem pa ne prevzema nase nobene odgovornosti glede vsebine oglasov in s tem še ni rečeno, da daje obenem tudi priporočilo.
Če je rečeno, da posreduje uredništvo naslov, to naredi le tistim, ki pošljejo kaj za znamko za odgovor.
Cenik oglasov dobite pri u-pravi lista.)
«
Vdova brez otrok, sredi 40-ii'h let, a zelo m.laidositnega, simpatičnega izgloda, veselega značaja, želi spoznati solidnega gospoda v isvrho poroke. Ljiibim muziko, prirodo in 'želim narediti prije-iten dom. Naslov posreduje uredništvo. (13)
•
Slovenski hotel BLED v Rimu (Italija) in penzion DANILA vam nudita prenočišče in hrano, pa tudi zaposlitev, če kdo želi. Pišite na naslov: Vinko A. Levstik, direktor in lastnik, via S. Croce in Gerusalemme 40, Roma (Italy).
•
Pošiljamo v domovino vse električne aparate, aparate za goispodinjstvo, gospodarske Stroje, radioaparate, televizijske sprejemnike, šivalne stroje, z naj večjim eks-pontnim popustom 30%. Obrnite se na nas in Vam bomo takoj poslali ponudbo: EXPORT-IMPORT SOLBRICH, 8 München 2, Amullfstrasse 44, Nemčija.
•
PREPOROD — Dimitrij Jemc, 27 rue Longue Haie, Bruxelles 5, Belgija, je odprl knjigarno, prodajalno
papirja, starih in novih znamk. Priporoča se vam tudi kc»t zapriseženi tomač in prevajavec dokumentov v f rane ošč ino,	srb ohrvaščin o
in slovenščino.
Da jih boste razumeli
je naslov novi Knjižici, ki je izšla na Opčinah pri Trstu. Namenjena je staršem in svetuje, kako ravnati z mladino v njenih kritičnih letih. — Te dni je izšla še ena Knjižica, namreč z naslovom »Pismo iz pekla«. To je ponatis zgodbe, ki jo je pred leti objavljala »Naša luč« pod naslovom ,Pismo z onostranstva“. Prav radi smo dovolili ponatis te zgodbe, saj 'bo sedaj podana v lepi priročni knjižici. — Vodstvo Knjižic napoveduje tudi ponatis stanovskih knjižic za fante in dekleta »Kdo nam bo povedali resnico« in »Da boš vedela odgovor«. Knjižici sta zelo koristni mladini in sta namreč že pošli.
Uredniška pošta
M. M., Essen — Odgovorimo, ko pošljete kaj za odgovor (v znamkah, denarju ali poseben kupon za odgovor).
I. P., Waldeok — Mi pošiljamo le naslove, zato je pismo romalo v ogenj. Pošljite nam kaj za odgovor.
Vse, ki nam pišejo, prosimo, da dajo na pismo pravilno znamke, ker moramo sicer v uredništvu plačati namesto njih dvakrat znamko.
Uprava sporoča
Tisti, ki dobivate list po kakšnem poverjeniku, plačujte ga tudi poverjeniku!
Lepa hvala vsem, ki so v zadnjem času poslalli kaj več kot samo naročnino.
Tiskovni sklad je zbirka, ki pomaga kriti stroške, ki se s samo naročnino ne morejo plačati.
Naslovi izseljenskih duhovnikov
ANGLIJA: Ignacij Kunstelj, Offley Road 62, London S.W. 9., England (Tel. RELiance 6655, izg. Riläjens).
BELGIJA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Liege, Belgi<|iie Tel. 04/233910). - Kazimir Ga-berc, 19 avenue Louis Empain, Marcinelle (Hainaut), Belgique (Tel. 07/367754).
FRANCIJA: Nace Čretnik, 4 rue S. Fargeau, Paris 20, France, (Telefon MENUmontant 80-68) — Ciril Lavrič, 7 rue Gutenberg, Paris 15, France, (Tel. BLOmet 89-93). — Stanislav Kavalar, 17 rue Claude Debussy, Lievin (Pas-de-Calais), France. — Anton Dejak, 33 rue de la Vic-toire, Aumetz (Moselle), France. — Msgr. Stanko Grims, 1 rue du Dauphine, Merlebach (Mosel-
le), France. — P. Jakob Vučina, 6, rue de France, Nice (A. M.), France.
NEMČIJA:	Ciril Turk, 42
Oberhausen-Sterkrade, Mathildestrasse 18, West-Deutschland (Telefon 62676) - Ivan Ifko, 43 Essen-Altenessen, Schonnefeldstr. 24, W. Deutschland. — Dr. Franc Felc, 7 Stuttgart-S, Heusteigstr. 49/11, W. Deutschland (Tel. 707970). — Dr. Janez Zdešar in Franc šeškar, oba: Zieblandstr. 32/11 Rgb., 8 München 13, W. Deutschland, (Tel. 550296).
NIZOZEMSKA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Lutk, Belgie.
ŠVEDSKA: Jože Flis, Gamla Nissastigen 65, Oskarström (Halmstad), Sweden (Telefon 035/60086).
NAŠA LUČ
mesečnik za Slovence na tujem
Začel izhajati 1. 1951
•
4. številka — letnik 13 April 1964
•
Izide desetkrat v letu (vsak mesec razen junija in avgusta).
Dopise za številko, ki izide konec meseca, mora uredništvo prejeti vsaj do 10. v mesecu. Člankov ne vrača.
•
Za uredništvo odgovarja dr. Janko Homböok. Založba: Družba sv. Mohorja. Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu.
Če list naročiš pri upravi, stane na leto 35 šil. ali protivrednost: 70 bfr, 7 NF, 5 h.
gld, 5,5 DM, 900 lir, 12 angl. šil., 10 norv. kron, 7,5 švedskih kron, 10 danskih kron, 20 avstralskih šil., 2 dolarja. List lahko naročiš pri bližnjem poverjeniku ali pa naravnost pri upravi v Celovcu.
•
Uredništvo in uprava imata naslov: „Naša luč“, Viktrin-ger Ring 26, Celovec-Klagen-furt, Austria.
Printed in Austria