GLAS NARODA s List slovenskih delavcev t Ameriki* TELEFON: CHelsea S—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March3,1370 NO. 59. — STEV. 59. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 13, 1935. — SREDA, 13. MARCA 1935 TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME^ XLHL — LETNIK XLIII. PREDLOGA GLEDE NRA BO NAJBRŽ ZAVRZENA Slavni iznajditelj Mihajlo Pupin umrl SENATOR WAGNER NAPOVEDUJE ŠTRAJKE IN NEMIRE, ČE NJEGOVA PREDLOGA NE BO SPREJETA Richberg Je bil pred senatnim odsekom v veliki zadregi, ko je moral odgovarjati na zelo mučna vprašanja. — Senator Wagner pravi, da bi bila pravičnejša razdelitev dohodkov edina pot k stalni prosperiteti. — Kolektivno pogajanje za plače je neizogibno. WASHINGTON, D. C., 1 2. marca. — Glede vladnega priporočila za podaljšanja NRA vlada v senatu tako različno mnenje, da je celo dvomljivo, ako bo prišlo to priporočilo, ki ga ima sedaj v rokah senatni finančni odbor, sploh na glasovanje. Ravnatelj odbora za izvedbo NRA, Donald N. Richberg se nahaja v sredi ognja in je skušal kar najboljše odgovarjati na ostra vprašanja senatorjev. Toda ni šlo vedno dobro in mnogokrat je prišel Richberg, ki je imenovan 4 predsednikova desna roka", v tako zadrego, da je na kako vprašanje zelo težko odgovoril, na nekatera pa sploh ni mogel odgovoriti. Senator Black iz Alabame, ki je izdelal predlogo za 30-urno tedensko delo, je hotel vedeti, kaj je do sedaj NRA naredila, da bi bilo brezposelnosti s skrajšanjem delovnega časa pomagano. Black pravi, da je samo v štirih pravilnikih dovoljeno delati, po 40 ur na teden in vseh drugih pravilnikih pa je dovoljenih celo nad 40 ur. Richberg je odgovoril, da 60 odstotkov vseh pravilnikov določa po 40 ur dela na teden in da bi v nekaterih industrijah 30-urno delo škodovalo in celo uničilo industrijo. Ko pa je senator Black pripomnil, da mogoče 60 odstotkov pravilnikov predpisuje 40-urno delo, da pa neka industrija, za katero ne velja pravilnik višnjevega orla, mogoče zaposluje več delavcev, kot pa v vseh Richbergovih odstotkov, tedaj NRA ravnatelj ni mogel odgovoriti. Medtem ko so poslušalci z veliko napetostjo pazila na zasliševanje, je Richberg pozneje priznal, da uprava višnjevega orla velja na leto $41,000,000. WASHINGTON, D. ., I 2. marca. — Medtem ko je senator Wagner iz New Yorka senatnemu delavskemu odboru izjavil, da bo prišlo do velikih stavki in do prelivanja krvi, ako ne bo sprejeta njegova predloga za izboljšanje delavskih razmer, je senat razpravljal o vladnem priporočilu $4,800,-000,000 za javna dela, ne da bi se dotaknil dolgotrajnega spora glede delavskih plač. PROCES PROTI FISHU SE JE PRIČEL Do sedaj je bilo izbranih 9 porotnikov. — Prednost imajo očetje. — Fish sedi nepremično. KUBANCI BREZ PRAVE VLADE V Havani je bilo v teku dveh dni usmrčenih nad dvesto oseb. — Vse delavske organizacije so razpuščene. White Plains, N. Y., 12. marca. — V ponedeljek se je pričela sodnijska obravnava proti postarnerau Albertu H. Fi-shu, ki je hladno priznal, da je v neki zapuščeni hiši.v Irving-ton, N. Y., umoril 10 let staro Grace Budd. Fish je sedel na zatožni klopi nepremično in brezbrižno. »Se celo, ko je njegov zagovornik J. K. Dempsey vprašal vsakega porotnika, kakšno je njegovo mišljenje gle de te^a, ako bi obtoženca državno pravdništvo obdolžilo kanihalizma, se Fish ni ganil, kot bi niti ne vedel, kaj se godi okoli njega. Fisli, ki je star 6.r) let, je policiji večkrat priznal, da je deklico od vedel iz hiše njenih starišev in da jo je pripeljal v samotno hišo, da jo je tam zadavil, jo razsekal in da je dele njenega trupla zakopal v grmovju poleg hiše. V zaporu se je že večkrat skušal usmrtiti. Nekoč si je v svoje telo zabodel 29 buck, in sicer, kot je rekel, iz veselja nad svojimi lastnimi bolečinami. Deklica je izginila 3. junija 1028 in šele 13. decembra lanskega leta je bil Fihs aretiran. V past pa je zašel samo zaradi tega, ker ni prenehal pisati dekletovim starišem. Navzlic temu pa bo skušal državni pravdnik dokazati, da je Fish izvršil zločin pri popolnem duševnem zdravju, zlasti še, ker je bil po umoru kot zdrav izpuščen iz blaznice. INSULL DRUGIČ OPROŠČEN Miami, Fla., 12. marca. — Carlos Hevia, ki je bil predsednik Kube tri burne dni leta 1934, je z aeroplanom pobegnil iz Havane ter pravi, da je bilo od sobote pomor jen ih okoli 200 ljudi. Hevia pravi, da na celem otoku vlada zmešnjava. 44Mrtva trupla je mogoče najti vsepovsod", pravi Hevia, "in predno sem odpotoval iz Havane, mi je bilo povedano, da je bilo ubitih sedem oseb, katere sem poznal. Ljudi vlačijo iz hiš pod pretvezo, da jih ženejo v ječo, pozneje pa najdejo na ulici njihova trupla". Hevia, ki je bil star 33 let, ko je prevzel predsedništvo, pravi, da je prišel v Florido, ker je bilo njegovo življenje v nevarnosti. "Na Kubi ni nobene vlade", je nadaljeval Hevia. "Mendie-ta že dolgo časa ne obvladuje položaja in ravno tako ne po) veljnik kubanske armade Ful-gencio Batista. Ne vem, kdo jima svetuje, kaj imata storiti". Havna, Kuba, 12. marca. — Revolucijonama stavka proti predsedniku Mendieta je postala splošna, ko so se pridružile stavki vse delavske organizacije in je vsled tega ustavljeno vse trgovsko, industrijsko in vladno poslovanje. Delavski tajnik (Jaspar Rodriguez je naznanil, da je razpustil vse delavske organizacije. Tobačni delavci so se pridružili stavki. Najnujnejše vlake vozi vojaštvo. Vlada je po celem otoku razglasila vojno stanje. MOSKVA D0LŽI NEMČIJO 1NTRIC Nemški propagandni stroj je na delu. — Rusija je mnenja, da se bo mogoče izogniti rusko-japonski vojni. Moskva, Rusija, 12. marca. Uradno časopisje dolži Nemčijo, da se je pričela posluževati svojega propagandnega stroja in trdi, da je rusko-japonska vojna neizogibna, navzlic temu, da s«Tse od noša j i med Rusijo in Japonsko zadnje čase obrnili na boljše. Sovjetsko časopisje z ogorčenjem zavrača trditev nemškega časopisja, da nameravajo Stalni in drugi sovjetski voditelji zavreči boljševizem in se na videz pridružiti kapitalizmu, da bi Rusija s tem dobila večji ujjled pri Združenih državah in drugih velesilah. V časopisih v Moskvi je bila objavljena prestava nekega članka Hitlerjevega lista "Voelkischer Beobachter", ki ne pove ničesar drugega, kot daje politični biro komunistične stranke po Stalinovem govoru sklenil, da bo opustil svojo propagando v Washing-tonu, Londonu in Parizu v u-panju, da bo Rusija s tem pridobila pomoč najmočnejših držav. Sovjetsko časopisje k temu pripominja, da je to samo nadaljnji zgled " zarot, vohunskih afer in obrekovanja časnikarskih tolovajev". Glede trditve narodnih socijalistov, da ruska nb*ča armada ogroža svetovni mir, pravi * Pravda', da je v resnici rdeča armada važno dejstvo, ki pobija napadalni duh nemških nazijev. PRER0MAL JE TEŽAVNO POT -OD PASTIRJA DO IZNAJDITELJ A Včeraj je umrl v New Yorku profesor Mihajlo Idvorski Pupin, svetovnoslavni fizik in iznajditelj. Bolehal je že precej časa na slabokrvnosti. Meseca novembra so mu morali trikrat vbrizgati kri, toda zdravstveno stanje se mu ni hotelo izboljšati. K.o mu je naposled tudi srce oslabelo so izgubili zdravniki vse upanje. Oseminštirideset ur pred smrtjo je bil nezavesten. Chicago, 111., 12. marca. — Porota kriminalnega sodišča Wagner je pri zasliševanju pred delavskim od- je oprostila Samuela Insulla borom, čegar član je sam, rekel, da vsebuje predr loga določbe, po katerih bi bili odpravljeni vsi delavski nemiri v deželi, poleg tega pa bi bili narodovi dohodki mnogo bolj enakomerno razcleljem» kar bi dovedlo do stalne prosperitete. Wagner namreč predlaga stalni posredovalni odbor, ki bi svoje razsodbe v vsakem slučaju predložil zveznim sodnikom. Ravno tako je namen njegove predloge odpraviti vse delavske organizacije, ki so odvian^ od delodajalcev ter je tako delavcem odvzeta pravica kolektivnega pogajanja. Dalje priporoča Wagner, da bi vsi delavci tovarne imeli pri pogajanjih enako pravico in tako tovarniško podjetje ne bi moglo izkoriščati posameznih delavskih skupin. 4 Kolektivno pogajanje za plače je neizogibno, ako hočemo, da so dohodki kake industrije pravično razdeljeni med lastnike in med delavce. Dalje je rekel senator Wagner: "Vrabci že čivkajo na strehi, da se je proti načelu točke 7-A v NRA pravilniku grešilo največ v industrijah, pri katerih je bilo najbolj potrebno, da se ta določba izpolnuje." ' Mihajlo I. Pupin Ob njegovi smrtni postelji se je zbralo dosti njegovih prijateljev ter njegova edina hči Mrs. Louis (irahani Smith. Pokopan bo v petek dopoldne po pra v os lavni h obred i h. Rojen je bil dne 4. oktobra krivde poneverbe. To je že druga Insullova zmaga pred sodiščem. Pred meseci je bil Insull o-proščen obdolžbe, da je zakrivil razpad svojega velikega podjetja Middle West Utility Company. PREDSEDNIK SE _SME VRNITI San Salvador, 10. marca. — Vlada San Salvadorja je dovolila bivšemu predsedniku Alfonzu Quinones Molina, ki je 8 let živel v izgnanstvu v Franciji, da se sme vrniti v domovino. RIBICI NA LEDENI PLOŠČI Gurjev, Rusija, 11. marca. — Aeraplani iščejo 60 ribičev, ki se nahajajo na ledeni plošči v Kaspijskem jezeru, kjer se na-hajajo že dva dni. UMETNO KURIVO ZA AVTOMOBILE Berlin, Nemčija, 12. marca. Nemčija bo kmalu postala neodvisna od tujega kurilnega olja za avtomobile, ker pridobiva gonilno silo iz turšičnih storže v, premogovega prahu in suhega listja. Hitler je naročil nemškim Brtžinirjem, da naj iznajdejo motor, katerega bo gonilo domače kurivo in je iznajdite-ljem vlada tudi obljubila denarno podporo. Sedaj po novih nemških cestah vozijo avtomobili, ki so znižali gonilno silo za 18 odstotkov. Vlada je tudi znižala davek na avtomobile, ki vozijo z domačim izdelkom, za 50 odstotkov. Avtomobilska razstava v Berlinu je pokazala napredek na tem polju. Največjo pozornost je zbujal avtomobil, katerega goni plin, ki se izdeluje iz lesa. Ta gonilna sila je 30 odstotkov cenejša kot pa navadni gazolin. ZADNJA ROOSEVELTOVA , SLIKA Baltimore, Mo., 11. marea. Predsednik Roosevelt je dovolil Mrs. Victor White, da ga slika. Predsednik pa ji je povedal, da bo to zadnja njegova slika. ITALUA POSOJA VOJAŠTVO Catalina Sicilija, 11. marca Transportni parnik "Laguna" ,>e odplul v Vzhodno Afriko. Parnik vozi veliko množino vojnega materijala, 250 konj ter 8 častnikov in 180 vojakov. Napolj, Italija, 11. marca.— Ko je dospel v Napolj 17. in fanterijski polk, je cela floren tinska divizija pripravljena, da odpluje v afriško kolonijo. Z vojaki je prišlo tudi mnogo železniških delavcev. Parnik Argentina'' je odpeljal v Afriko 287 častnikov in 1100 vojakov. HITLER JE SEL V ZDRAVILIŠČE Hitler se bo tri tedne zdravil. — Se ni gotovo, kdaj bo povabljen angleški zunanji minister. poročite te na "GLA8 NARODA" največji slovenski dnevnik t Združenih driavah. Bad Reichenhall, Nemčija, 12. marca. — Hitlerjeva bolezen v grlu j»* postala dovolj resna, da se je odločil, da gre v zdravilišče. Stanuje v mirni, privatni hiši in bo ostal kake tri tedne. Reichenhall se nahaja samo kake pol ure avtomobilske vožnje o d Hitlerjevega doma v Berchtesgadenu. Ker pa stanuje v zdravilišču, je to dokaz, da je njegova bolezen rosna. Berlin, Nemčija, 12. marca. Pogajanja za prihodnji obisk angleškega zunanjega ministra Sir Johna Simona v Berlinu so bila prekinjena. Pričela se bo-: do zopet, kadar predsednik Hi-! tier popolnoma okreva. ! Hitler je v soboto odpotoval | iz Baireutha, kjer se je udeležil pogreba bavarskega kulturnega ministra H. Scliem-ma, ki se je ubil pri neki nezgodi z aeroplanom, v kopališču Reichenhall, ki je svetovno 1858 v Idvoiii v Banatu kot sin srbskih starišev. Pokrajina je tedaj pripadala Avstro-Ogrski. V ljudsko šolo je hodil v Pančevu, v prostem času je pa pasel ovce. Ko je bil star petnajst let. ga je želja po znanju pognala |>o svetu. Jeseni leta 1874 je dospel v Ameriko — s petimi centi v žepu in kosom črnega kruha v robcu. Ko je stopal, oblečen v srbsko narodno nošo, po newyor-škem Broadwavu, so se začeli dečki, ki so prodajali časopise, norčevati iz njega. Ker se jih ni mogel zlepa ubraniti, se jo sjjopadef ž njimi ter v zmedi izgubil kos kruha. To je bil u-vod v borbo za eksistenco. Par mesecev pozneje ga najdemo v Delaware City, M«L, kot priganjača mul ter v državi Xew Jersey, kjer je delal na farmi. Pozneje je delal v neki tovarni za sladkor, v groceriji, razpošiljalnici itd. ter je slednjič prišel v New York. Podnevi je bil zaposlen pri najrazličnejših delih, zvečer je pa študiral v Cooper Union. Leta 1879 si je prištedil $311, kar je zadostovalo, da se je vpisal na Columbia University. Po štirih letih je dobil diplomo, leta 1883 je šel v Cambridge študirat matematiko in fiziko. Odtam se je podal nn univerzo v Berlin, kjer je ostal do leta 1889. Tam je bil njegov profesor slavni nemški u-čenjak Helmholtz. Leta 18JM) je dobil na Columbia univerzi službo profesorja za mehaniko, katero je vršil do leta 1901. Od leta 1901 pa do leta 1931 je bil pa profesor elektromehanike. Njegove iznajdbe so nešte-vilne. Pupin ima velike zasluga za razvoj brezžičnega brzo-java, izboljšanje roentgenizi-ranja, in njegove razprave o svetlobi in vesoljstvu so zadi-vile ves učen jaški svet. V priznanje njegovih zaslug ga je petnajst slovitih ameriških in evropskih univerz imenovalo za častnega člana. Bil je predsednik of American Institute of Electrical Engineers in American Association for the Advancement of Science. Dr. Pupin se je poročil leta 1888 z Miss Saro Katarino Jackson iz New Yorka, sestro svojega sošolca, ki je umrla leta 1897 Njegova edina hčerka je bila ob njegovi Smrtni postelji znano po svoji zdravilni vodi. in mu je zatisnila oči* GLIB KAKODA1 HEW TOBX, WEDNESDAY, MARCH 13, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. ii Glas Naroda 99 Frank Sakaer, President uwaed and PuMJahod by 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY Corporation) L. Benedik, Treas. 1M W. 18th Street, tbc corporation and acklreauea of above officers: Borough of Manhattan. New York City, N. Y. OLA8 NARODA (Voice af the People) TiiiiI Irerr Day Except Sondayn and Holidays celo Ms Telja sa kwmrika ta Kanado (6.00 pol leta..........$3j00 Četrt Ista • • Za New York sa celo leto......$7.00 Za pol teta ........................$8*0 Za lnosemstro sa celo lato.....« 97.00 Za pol leta....................S&00 Subscript« od Yearly 96.00 Adrertlsement on Agreement "Glas Naroda" lstiaja vsaki dan lsrsemil nedelj iu praralkor. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagoroU peMlJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss «i«m tndl nrejinj* hirsllMe pa mani, da hitreje najdemo naslovnika. -6LA8 NARODA", 21« W. 18th Street, New Ysrtu N. I. »: CHels« J—WM VSEPOVSOD VRE Na Kuhi je izbruhnila državljanska vojna. Italija pošilja «voje vojaštvo v Afriko. V balti&kih državah je i'zbruliiiila vojna za diktatorji 1 vo. Neinf'ija, Francija* Velika Britanija in Rusija se lK>re za prvenstvo- Japoirskaz vso vnemo prodira na azijsko celino. Vsi veliki naroli — med njimi tudi ameriški — tekmujejo nuni scl>oj, kaileri !lx> imel večjo in uspešnejšo armado, -kateri ho bolje pripravljen na vojno. Največjo nevarnost predstavlja zaenkrat veeno nemirni i'ii nikdar zadovoljni Balkan. Na (irskem divja revolucija. Pravijo, da je to borba Hind monarhisti iu diktatorji. Vzrok so pa dosti globlji. Vstaše, ki jim načelu je bivši grški liiinisn reki predsednik Venizelos, haje podpira Italija, lioteč iti v Mussolinijevo področje Grško, Albanijo in Bolgarsko- To pa hočejo preprečiti Jugoslavija, Romunska in Turčija, ki so začno z Grško podpisale Balkansko pogodbo. Bolgarska je protestirala proti koncentraciji turškega vojaštva ob bolgarski meji. Njen protest je vzbudil med velesilami tolikšno razburjenje, da je posegla vmes Nihče nc ve, kako se bo končala državljanska vojna na Grškem, slehernemu je pa jasno, da mir na Balkanu ne počiva na posdbmo močnih temeljih. Združene države .so o 1 Balkana precej oddaljene, toliko bližje so pa Kubi. deželi, kjer-so revolucije, vstaje in nemiri na dnevnem redu. Generalni stavki je sledilo vojno .stanje- Prebivalstvu so bile odvzete ustavne svoboščine, •diklatorstvo Batiste in Mendiete je pa r/dalo izredne odredbe. Vzroki so politični in gospodarski. Moitfieta ni iz po l-nil obljub, ki jih je dal narodu j>o revoluciji leta 19:>;{. Narod zahteva Ibotj liberalnega G rail San Martina. V gospodarskem pogledu sta otok in narod na robu propada- Združene države so pri tem posredno prizadete, ne ne samo zato, ker ameriški kapital kontrolira ;to otoško republiko, pač pa ttf i'i vsledtega, ker se je v Kubancih utrdilo prepričanje, da je vvaishingtoirska diplomacija odstavila San Martina in postavila na njegovo me^to Men-dieto- Združene države so *Hale Kubi vch'* važnih koncesij v obikinove trgovske pogodbe, odprave protektorata kot ga jetiblocsl Plat tov amendment ter i>opolne nevtralnosti tekom zadnje revolucije. Vse te koncesije pa ne morejo prepričati pretežnega (Pela Kifbancev, da Washington ne vlada Kubi s pomočjo svojili izbrancev. Ridgewod, L. I. Temu mojemu prvemu dopisu bi bil najprimernejši naslov "Bratska izdajica", ker je popis dogodka, ki se je pripetil mojemu, prijatelju, resničen in bi bilo skoro grešno, ako ne bi bil obelodanjen, nh tem mestu. Ta dogodek naj služi vsem našim. rojakom kot opomin, ali boljše, kot zgled naše nesloge. Bil je predvečer godu žene nešega prijatelja in smo ji po naši stari navadi napravili "ofraht". Kot nekdaj doma, smo tudi njo hoteli presenetiti z ro|>otanjem z renami in drugimi predmeti, ki se rabijo v takem slučaju. Toda, žal i bog, to veselje se nam je prenienilo v nepričakovano žalost, katero jo povzročil uradnik priseljeniške oblasti in ki nam je na kratko razložil, kaj želi in zahteva od našega prijatelja. Rekel mu je, da ni zaželjen v deželi, v kateri se sedaj nahaja, in da lw> moral iti na našel-niški urad iu pojasniti svoj prihod v to deželo. Mož postave, kakor imenujemo take osebe v naši stari domovini, mi je imponiral s svojim nastopom. Kajti taki možje so navadno malo Inilj hudomušni in njihova zunanjost nič kaj prikupljiva, česar pa pri tem uradniku ni bilo ooaziti. Ker je bil tedaj v resnici " fes t' fant, smo mu ponudili stol, ker bi v nasprotnem slučaju bilo v nasprotju z našo slovensko gostoljubnostjo, katere tudi tukaj v tej deželi nismo pozabili. Tedaj pa mož jMjstave našega prijatelja izprašuje, kdaj, kako itd. Izpraševanja ni hotelo biti konca, ne kraja. Prijatelj slednjič vpraša uradnika, kako je mogel njega najti v tako veliki vasi. In uradnik mu govori, da ga ima po 4' pri poroči t vi ' čast. spoznati, po priporočit vi njegovega prijatelja. Dodal pa j<*, da bo mogoče š«» dalje mogel ostati v sredini svojih prijateljev. Nato pogleda na uro in opazi, da je že potekla ena ura, odkar je prišel med nas. Želel nam je lahko in odšel. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Iz Slovenije. Cerkven konflikt pod Krimom Takole poročajo: Vsem Ljubljančanom, ki ob solnenih nedeljah radi pohite po malo telesne in duševne o-svežitve v okolico, zlasti pa smučarjem, ki imajo po bregovih okrog Kureška sijajne terene, je dobro znana prijazna vasica z oddaleč vidno župno cerkvijo, Golo jmmI Krimom. Tu se je v zadijih tednih stari konflikt me džupnikom i 11 fantu i razvil do take ostrin«', da so župijani zagrozili z izstopom iz rimsko-katoliške cerkve in so naredili že tudi prve korake za izvršitev svoje grožnje. Že eno celo generacijo pase ovčice na (iohin stari župnik Kuna ver. Kakor se to godi po nekaterih farah pri nas, s«- tudi o gola-nski fari ne tla reči, da bi si bili župnik in njegovi verniki ravno najboljši sosedje. Golani očitajo svojemu dušnemu pastirju, da je malo preveč 44gospodarski'*. V okroglih štirih desetletjih žu pni kovanja j«* imel župnik celo kopo toži* s svojimi župijani in nekatere izmed pravd so se vlekle leta in leta. Posledica je bila, tla mnogi Golani že več let niso hodili k cerkevnim o-pravilom domačega župnika, marveč so raje hodili v sosednje fare. V zadnjem času je golanski župnik spet s pravdo uveljavil neke svoje pravice nasproti svojim faranom. Od dveh gospodarjev je iztožil bero za več let nazaj, kar zmw že majhno premoženje. Poleg tega je hotel, sklicujoč se na pravice iz starih časov, s pomočjo sodni-je prisiliti Gola ne, da mu z roe- Žalostno vest je sprejela rojakinja Polona Kodra, da ji je umrla mati v Zg. Tuhinju pri Kamniku, stara 74 let. Poročevalec. Coudersport, Pa. Kar se dela tiče v tej okoli ci. je bolj slabo. Večina" delavcev dela kemijska drva. Plačajo pa od korta samo $1.25. De lavec, ki ima družino, ne more niti sebe, kaj šele družino pošteno preživeti, posebno v tem zimskem času, ko je vreme bolj slabo. No, upanje na pomlad nas nekoliko tolaži. Mesto Olean v državi New York je nekakšno središče oziroma zbirališče slovenskih drvarjev. Tam je več slovenskih družin, čijih očetje delajo v šumi. Brez avtomobilov bi ne mogli izhajati, kajti do prostora, kjer so zaposleni, je deset ali še več milj. Tudi jaz seni se odpravil najprej v Olean, kjer sem našel v mestu par gozdarjev, ki so me napotili v gozd. Dobil sem tovariša, s katerim sva štiri dni žagala, pa sva dodelala.' Nato sem začel delati drva. Ce bi vedel, kakšne razmere so tam, bi nikdar ne šel v tiste kraje. Po enem mesecu je gospodar seštel, koliko klafter drv smo naredili. Čakal sem dva ali tri nim delom in vprežno živino liško cerkev. Za preteklo nedeljo so Golani povabili staroka-toliškega župnika Lavrinca iz Ljubljane, da jim je prišel pridigat i u maše vat. V dvorani Gasilskega dma v Skriljah se je vršilo prvo cerkveno opravilo po starokatoliškein obredu p mu j«' vnela š»> možganska mrena in je 10 dni skoraj nepretrgano ležal v agoniji. Zadnje dni se je njegovo strni je na videz izboljšalo, a bilo je to samo olajšanje pred katast rotV Fazan za 16,000 Din. Pred okrožnim sodnikom se je razpravljal slučaj iz lovskih krogov. Dne 21. septembra sta šla na lov v Kukovčevem lovišču v Ploderšnici posestnik Kukovec Anton iz Velike in njegov viničar Polanee. Lovila sta fazane, ki jih je Kukovec streljal, šibre pa niso zadeli« fazana, amoak Polanca. Ena mu je prebila lobanjo ter se zarila v možgane. Posledica rane je trajna ohromelost Polanca. Sodišče je obsodilo Ku- OELOVSKO OKO. noe Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobit* koga od tam, je potrebno, da se poučen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato »e zaupno obrnita na nas ta vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, viseje «« sploh vse, kar je sa potovanja potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washing t ona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in ugotavljamo Yam, da boste poceni tu udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West IQth Street New York, N. Y. dni, toda računa ni bilo od nikoder. Na vprašanje, kako da ni naše plače, sem dobil pojasnilo, da morajo nekateri čakati po osem dni. Kjerkoli sem delal, povsod je bil račun že drugi dan, le tam je bilo povsem drugače. Tukaj, kjer sem sedaj zaposlen, dobimo plačo vsakih štirinajst dni. Pozdrav vsem mojim prijateljem! Ludwiir Debelak. Ostali večer nam je potekel v razgovoru, ki se je, kot je samo ob sebi umevno, tikal našega prijatelja, katerega nam hoče nekdo po sili iztrgati iz naše srede. Kje tičiš, Iškarjot ? Kaj ti je na poti mož, ki ga imamo vsi radi! Kje imaš srce? llodil boš po potili življenja s sklonjeno glavo in z znamenjem izdajalca na čelu. Naročnik. Pittsburgh, Pa. Tukajšnje slovensko dramat-sko društvo bo priredilo dne 31. marca ob poltreh popoldne v dvorani na 57 in Butler St. krasno Finžgarjevo igro v štirih dejanjih "Divji lovec". Igra je povzeta iz našega življenja v začetku prejšnjega stoletja, ko so še lovili fante in jih vtikali v vojaško suknjo. Zelo zanimivi so velikonočni običaji, vasovanje ter boj biri-čev z divjim lovcem. Posebno konec je pretresljiv. Upam, da ne bo nihče zamudil te prilike in , predstavo ogledal. Naročnik. Luzerne, Pa. Poročila sta se Louis Valker in Helen A. Brown. Obilo sreče! Operaciji se je podvrgla Mary Resnik in jo srečno prestala. Želimo ji, da se čim prej vrne k svojim na dom. Rojaku John Kanšek je pogorela hiša in skoraj vse imetje. POZDRAVI! Predno odplujemo s parni-kom "Paris", s katerim se peljemo na obisk v staro doino vino Jugoslavijo, še enkrat prav iskreno pozdravljamo vse naše prijateljei n znance širom Amerike in Kanade, posebno pa one v Shoemaker in (iraui-te Mine, Kanada. Se posebno pa |»ozdravijamo Petra Zgago. Zal, da ga nismo mogli osebno pozdraviti. Kličemo vam nasvidenje! Janez Vidmar, Louis Rozman, Joe Rački, Joe Kajfež in Mihael Spiletič. tudi v današnjem času obdelujejo polja. Ta zahteva pa je tako razburila faro, da je že nekaj nedelj sem cerkev Kuna ver ja ostala skoro prazna. Farani so poslali na škofijski ordi tiari jat v Ljubljani posebno deputaeijo. ki je izrazila zahtevo, da župnik brez odlašanja zapusti župnijo, sicer bo (rolo z vsemi vasmi izstopilo iz ri msk o- k a t oli š k e cerkve. Kakor je videti, škofijski or-dinarijat tej zahtevi ni povsem ustregel. Med kmeti razburjene fare se je nato pojavila ob sežtta propaganda za prestop iz rimskokatoliške v starokato- Sobotnega dopoldne sta sedela v kuhinji in se pogovarjala o najbolj navadnih rečeh. Saj veste, o čem govore zakonci: o denarju in ka j bo za večerjo. Naenkrat pa pozvoni telefon. — Kar ti pojdi — mu je rekla, ve«loč, da bi on takoj skočil, če bi oini hotela iti. — Prav nič se mi ne ljubi vstajati — je odvrnil. — Ti se prepričaj, kdo je in kaj hoče. Nevoljno ga je pogledala, toda iskre zadovol jstva in zmagoslavja ui opazil v njenih očeh. — Dobro, dobro — je govorila v telefon. — Kdaj.' Ob dveh. Bom skušala. Kamo mo ža moram vprašati, če lahko. — Ali mi dovoliš? — se je obrnila k možu, da grem ob dveh k zobozdravniku.' Pravi, da ima ob dveh čas. — Seveda — je odvrnil mož. — Seveda — je odgovorila v telefon. Opoldne se je začela preoblačiti. Poldrugo uro za preobla-čeiije je za žensko minimalni čas. Iz spalnice je pridišnla vsa v svili. Še za trenutek mu je sedla nasproti in prekrižala noge kot je dandanes ženska navada. Ni bila trudna, pač pa možu se je hotela pokazati, češ. le [»oglej, kako lepo ženo imaš. Perfektno je bila oblečena od glave do nog. Le na kolenu je imela svileno nogavico za spoznanje raztrgano. Ne dosti, toda poznalo se je, kajti noga-kovca na 11,(MH) Din odškodni- vice so bile iz črne svile, nje- ne Polnilcu. 4( H M.) Din za stroške zdravniku in bolnišnici ter stroške za odvetnika, skupno na IG jurjev ter mesec dni zapora, pogojno '2 leti. DELO DOBE izurjene šivalke slamnikov. — Vprašajte pri: — 132 West 22nd Street, (9th floor), New York City, _ DELO DOBE ŠIVALKE i/. vežbane v šivanju otroških slamnikov. — Dobra plača. Dolga sezija. — Katz, 395 4th Ave., New York City. Cix) Vm;.......■ n, m : MAŠA ZADUŠNICA bo dne IG. marca ob osmih zjutraj v slovenski cerkvi na Osmi za pokojno Frances Kalan. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc KNGLISn SLOVENE BEADEB 8TAN& 8AMO Naročita , ga pn — KNJIGARNI *GLAS NARODA 216 WEST 18th STRE K." Za Velikonoc DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO f JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 .......... nin. 100 9 5.35 .......... Din. 200 t 7.50 .......... Din. 300 $12.— ............... Din 500 $23J« ................. Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 Za $ 9.35 S1IL25 $44.60 $88.20 $176.— $263.— Lir 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Lir 2000 Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDEN« CENE PODVRŽENE SPREMEMBI iJORl ALI DOLI Zvl Izplačilo fpčjlh xncsko7 kot sjroraJ navedeno, bodisi t dinarjih al! Urah dovoljujemo Se boi]'.- pogoje. VPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplatilo $ 5.— morate postati $10.— $15.— $20.— $40.— $§0 — $ 5.75 $10.85 $16.— $21— $41.25 $5130 1'reJrnmllc oohl t starem kraju Izplačilo r dolarjih. Nujna nnV""« izvršujemo f« Cw»le Letter za pristojbino $1.—. SLOVENIC PUBLISHING .COMPANY MGUi Naroda" $1« WRST 18th STREET NEW YORK. N. X. na polt pa sin'žin»l>ela. jo je hot.-1 opozoriti, pa si .jo mislil: — Ah. kaj bo to. Bila jr ž«- ura pot, njo pa oil inU«»lvr. Mirno za«Vl priprav ljati veiuM-jo. kajti njegova sladka žouiea j«' bila kakor o-trok. < V jo šla z doma. ni znala vor domov. l'ra ni bila njen !josp( ><1 ;ir. Š<-1«- «»kro*£ s**flmili so j«* vrnila. Ni«' kaj «1«»1m' volj«*. \ >a potrta in utrujena. Se«lla nin j«- nasproti in /.«»-p«>t prekrižala no«fe. — Kje si pa bila tako »loliro.' — jo je mirno vprašal. — I. saj veš, pri zobozdravniku. Potem pa malo po št<»-reli. Nazinlnje selil sla ]»a še v kino. Mož je bil z odgovorom po-]m lnoina zailovoljen. Takšne in podobm* mlf^ovore mu j«- »lajala že štiri leta. Štiri leta in dva uuseca sta bila pa poroeena. Povx'm slneajno mu je pa nbtieal po^lrd na njenih en«lovit« krasnih noirah. Poirledal je enkrat, dvakrat. in*kolik«» pomislil. prebKnlel in vprašal: — Kje, praviš, da si bila? — Saj sem ti povedala, da pri zobozdravniku. V dva štora sem šla pogledat, slednji«" pa v kino. Čemu pa tako neumno vprašuješ! — (»las se ji je nekoliko tresel. — Prisezi, da nisi bila nikjer ./ w-- F. J. BIEHSACK: MOJA PRVA KUPČIJA Nekega tine je rekel moj oče mesar: 44Danes mora eden na Hri'b h Gruntarju po tele, za katerega sem se že zbotal!" "Lenart!" je zakričal prvi pomočnik vajencu. In Lenart je vzel kapo, okovano palico in poiskal motvoz za tele. "Pa glej, da se kmalu vrneš!" je rekel oče. Tedaj me ni več držalo. "Oče," seru rekel, 4tpo t**le bi mogel iti pač tudi jaz!" 1 Ti...?" Tako čudno me je pogledal. Nisem bil še prav dopolnil enajstega leta. A poznal sem vse vasi in naselja v okolici. Saj sem dostikrat spremljal cčeta, ko je hodil po kupčijah. In iti po tele — prava reč... Oče je nekaj časa prevdar-jal; potem je pomežiknil in dejal: "Prav! — Če ga priženeš domov, dobiš petdesetico, če ne se pa glej, fant!" "'Ko so pri Županu naročili telečje stegno!" je rekla moja mati. "lil pri "Lovcu" ledvično pečenko!" se je vtaknila Ro-zka. Samozavestno sem >i posa (lil kapo na glavo, vzel palico in motvoz. ,4Pa motvoza ne ovijaj o-krog roke, ko boš gnal, ampa\~ ga drži samo v pesti, da laliko takoj izpustiš in te tele ne more vleči za seboj... " je še modro zakričal za menoj Lenart: a bil sem že zunaj. Bil je prekrasen dan. Jesensko sonce je toplo obsevalo hiše in polja. "Kam pa gr<*š?" me .K- vprašal Štrbunkljev Janez. "Po tele!" "Ti, potlej gre pa >c teboj!" "Aja, nemara misliš, da je to igrača? Kaj še!..." 'Ha, kako se postavlja..!" Stari krojač Boltar je stal pred hišo. "Kam pa kam, fant?" je vprašal. "Po tele moram, zaradi stegna in levične pečenke pri Županu!" sem za vpil. "Tako!... Po tele, hm — sapramiš!" Kar čutil sem, kako sem zra sel. Kmalu sem moral kreniti z gladke, Me ceste na raz vozen, grudast kolovoz. Šel sem med travniki in njivami. Tam onkraj so stale ob robu močvirnega sveta vaške koče. Z«iaj pa še vkreber, ob Pasjem borštu! Zakaj neki sem začel iti hitreje, pa še navzgor? Ta, kar sam pod gozdom, to ti ni karsibodi! Zda j sem bil že dobro uro na poti. "Tako — tele," je rekel Gruntar, "da, da, tele... že prav...!" Krenil sem proti hlevu. "Bo treba čakati, kaj?" je rekel Gruntar. "Na kaj pa!" sem vprašal. "I no — na onega, ki pride po tele." "Saj ga vzamem jaz!" "Ti?" Kmet je zmajeval s svojo sivo glavo in si nekaj mrmral pod nos. Slednjič pa je šel z menoj v hlev in otvezil tele na moj motvoz. Bil je čudovito lep teliček. Nikakor ni šel rad z menoj. 'Na, na, le pojdi, na..." Nekaj časa je šlo kar dobro in mislil sem si: "Pa stoje in tisočkrat vprašajo in zmajujejo v. glavami, kakor da bi to bilo kdo ve kaj—" Ampak tedaj se je tele naenkrat ustavilo; vlekel sem in porival. Razkoračilo se je in trmoglavo uprlo. Za vse drugo je- bilo pri pravi jeno, samo dalje ni hotelo. "Primi...! Hov, hov..." sem oponašal Sultana in tele zadaj vščipnil. Tako je šlo zopet dalje. Pa kako! Oh, bil je krasen teliček! Tako nedolžno je štork-ljal poleg mene. Cisto žalostmi sem postal. Da bo moral tako kmalu umreti-- Tedaj je ubogi teliček zakričal ; sredi svojega igravega -topiranja je pognal svoj na-lilev. Vsega me je prevzela žali lav. Vsega me je prevzela žalost. "Le pojdi, no — le pojdi!" sem hripavo prigovarjal. Ko sva pa prišla do Pasjega borsta, se je zgodilo. Iznenada se mi je iztrgal; izpodteknil sem se in padel. In teliček je bezljal po hosti. Jaz sem dri za njim; se zopet izpodteknil iii padel. Sopihel sem in tekel še bolj. In zdaj telička sploh \eč videl nisem. Zdaj je bila moja žalost še večja. Sedel sem na štor in pre mišljal o svojem položaju. Solze so mi silile v oči. Videl sem petdeset ico, ki je ne bom dobil. Petdesetica, tak kupe«.* denarja, ki ga ne zmenjaš, ampak ga iz velikega spoštovanja preti njegovim srebrnim bleskom vržeš v "šparovček", ko si ga preje dva dni nosil nu najglobljem in najvarnejšem dnu svojega hlačnega žepa... A potem je bilo še nekaj drugega. "Glej še, fant!. .."mi je zvenelo v ušesih. "Domov?" sem se vprašal. "Vse drugo raje!" Hudo pobit sem se vrnil h Gruntarju. Kaj mu je neki bilo naenkrat? Tak nor posmeh mu "je ždel nekje v obrazu, a nisi vedel, kje. "I, kje pa imaš tele?" je vprašal. "Ušlo mi je, zbezljalo...!" sem rekel. 4Oesa ne poveš?... Tak te bodo donik kar pošteno pohvalili, kaj?" Tedaj mi je šinilo v glavo. 4 * Gruntar jev oča," sem rekel, "ali nimate drugega teleta?" "Nak —" se je smejal in veselo zmajal z glavo, sploh je bil čudno špasen. A mene je že prevzela druga misel in stekel sem z dvorišča, hotel sem skozi vas in krenil proti samotnejšini domovom, lil zdaj sem šel od hiše do hiše, kričal prek plotov, skozi o-kna in v odprte hleve, kakor sem bil neštetokrat slišal očeta :44Ali imate tele naprodaj?" Pri Krivcu, da, pri Krivcu je stal gospodar ravno na pra gu. 44Ali imate kako tele naprodaj?" "Nak, glejte si ga no!" se ,j< zasmejal kmet. "Ti »i pra vi, ti!" 441 no, telička potrebujemo!" 4 4 Si pa že mesarjev, Bed-v ar jev, a ?" 4 4 Da." 'Tak torej teleta potrebuješ?" Povedal sem mu o naročenem telečjem stegnu in ledvični pečenki, vse samo ne o u-beglem teličku. "Hja, prav za prav že imam enega, ki bi bil naprodaj," sije popraskal Krivec pod brado, 44ali ga hočeš pogledati?'" 41 Seveda, kje pa je?" Sla sva v hlev. Tristo medvedov, ta teliček je bil še desetkrat lepši ko prejšnji! To sem takoj opazil. "Oh, če bi ga le že imel!" sem si mislil. Takoj sem začel otipavati tele, kakor sem bil neštetokrat videl očeta. 44Ti si pa že pravi, ti...!" "Lep teliček," sem pohvalil, 4 4 dobro spitau!" "Po čem pa so zdaj teleta ?" Povedal sem mu ceno. Začela sva se botati, popuščati, se bližati sklepu kupčije. "Vinar sem ali tja," je slednjič dejal Krivec, 44 za to mi ni, ker tvojega očeta že x>re-dolgo poznam—" Zbotala sva se po štirideset fenigov funt žive vage in petdeset -naplačila. In zdaj je prišel trenotek, ko sem prvič v življenju udaril v roke. Prav Zoper prehlade zahtevajte svet o vnos lavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Expeller vedno prežene bolečine KI US PAIN res: stari Krivec, ta zvesta in poštena kmetska korenina, mi je ponudil svojo rjavo, žuljevo orataško desnico in jaz sem krepko udaril vanjo, da mi je postalo toplo pri srcu. 4Ali ga spraviš sam do doma, kaj?" je vprašal Krivec. 44Me nič -ne skrbi!" sem de ja 1; zakaj zdaj sem imel že šolo za seboj. Ni še minila ura, ko sem se bližal naši hiši. Kmetski voz je stal pred njo. Da, Gruntar je stal v mesnici. Tedaj me je zagledal. 44A, glejte si ga, no!" je rekel mojim staršem, ki sp bili doslej pač poslušali njegovo povest, kako mi jo je njegov«; tele zagodlo. "Še enega ima!" je zavpila moja mati. Da, še enega; zdaj smo imeli pač dve teleti. Zakaj tudi Gruntar je bil svoje pripeljal. Moj oče mi je podaril čisto novo srebrno marko; bil je ponosen name. Vajenec Lenart je kar zazijal, ko je zvedel vso leč. Poslej jo imel velikansko spoštovanje pred menoj. Da, kupil sem bil tele. Samo to? Bilo je prvič, da sem se zavezal z veljavno besedo in jo potrdil z udarcem v pošteno kmetsko roko. Posihmal sem vsikdar spoštoval to roko in nisem nikdar segel vanjo z bolestjo. IZ EVROPE V AZIJO PRED 2000 LETI ZARADI PIJANOSTI NA SMRT OBSOJENA Iz ruske gubernije Ufa poročajo, da je najvišje sodišče Imškirske republike dva delavca obsodilo na smrt, dva pa v dosmrtno ječo, ker so se v pijanosti hudo pregrešili zoper postave. Vsi štirje obsojenci so bili delavci, kateri so na rečno ladjo nalagali opojne pijače, pred vsem špirit. Med delom so se jim začele cediti sline po žganju. Res so odprli sodček in začeli pokušati. Toda čimbolj so poskušali, boljše je bilo. Nazadnje so se čisto opijanili. V pijanosti so sklenili, da bodo ves tovor ukradli. To so tudi storili. Ukradeno blago so poskrili, nato pa zažgali rečno ladjo, na katero bi bili morali blago naložiti. Tatvino so seveda kmalu o-pazili. Krivce so prijeli, ko so bili že vsi pijani od žganja. Stroga obsodba je vse začudila. STAVKARJI PROTI S TAVKOKAZOM V D RZAVI OHIO Nedavno so zastavkali pri Ohio Ruber Company v Ashtabula, Ohio, delavci, ker jim je družba plačevala sramotno nizke plače. Kompanija je seveda najela stavkokaze. Med njimi in stavkarji je prišlo večkrat do vročih spopadov. Na sliki vidite napad IJxpjkarjev m truk, ki 4qvju» juvila, Nam se dozdeva, da se ljudje v tistih časih, ko niso še poznali ne železnic in parni-kov, ne letal, ne telefona in br-zojava in ne radia, da tisti ljudje o drugih deželah niso dosti vedeli. Ali so tisti davni prednamci bili res bez vsakih stikov med seboj? Vsiljuje se nam n. pr. vprašanje, kako daleč je segalo obzorje Evropejca ob- času Kristusovega rojstva. Tedaj je bila v Evropi le ena kulturna država: — rimsko cesarstvo. Kulturnih narodov pa je bilo več, da o-menimo n. pr. le Grke in Jude! Kaj so ti narodi vedeli o drugih deželali sveta? Pred Božičem je na italijanskem institutu za Azijo predaval znanstvenik I. Tucci, ti se posebno peča z Indijo in Kitaj. Obravnaval je zanimivo vprašanje, ali je stara rimska država imela kake zveze z Daljnjim Vzhodom. Na podlagi kitajskih in iiul-skih virov je pojasnil eno točko rimske zgodovine, ki je doslej bila le malo znana. Evropejci pred 20(X) leti so vedeli za Daljnji Vzhod ter jim ta ni bil kaka pravljična dežela Indija — Koromandija, ampak so s temi deželami živahno tržili. Saj je že iz sv. pisma znano, da je judovski kralj Sa-lamon kupčeval z Orijentom; iz zgodovine je znano, da se je Aleksander Veliki boril pred vrati Indije. I. Tucci pa v svojem predavanju dokazuje, da .so tudi rimski cesarji že ob za četku cesarstva živahno trgo vali z vzhodno Indijo. Ti trgovski stiki so občutno vplivali na politiko rimskega imperija. Jasno je, da trgovci, ki so prihajali iz Evrope v vzhodno Indijo, niso bili le Rimljani — tako meni I. Tucci Mi pa menimo, da je bil med tem tr.^ov-ei le redkokdaj kak Rimljan. Ker je Rim z vojaško silo podjarmil kulturuo bolj razgibane narode, je jasno, da so se ti narodi poslej veliko bolj ude j stvovali v zunanji trgovini, ko jim je bila zaprta možnost svobodnega udejstvovanja v domovini. Ker pa je Rimljan, kot nosilec imperialistične rimske politike, hotel tudi vsemu trgovstvu -na zunaj dati rimsko obeležje in rimska sredstva, so narodi vzhodne Azije trgovali z 44Rimljani", čeprav so ti 44Rimljani" govorili grško ali feniško. Pač pa se mora priznati, da so Rimljani kot država zgradili velike trgovske ceste in jih zavarovali, da se je po njih svobodno lahko razvijala trgovina od Sredozemskega morja do vzhodne Azije. Najvažnejša je bila pomorska pot skoz Rdeče morje do vzhodne obali Indije. Ta pot je postala najvažnejša, odkar so evropski pomorščaki spoznali važno>4 monsuma, vetra, 'ki v enakih razdobjih piha v Indijcem oceanu. Pomorski poti sta bili dve: prva je šla iz Aleksandrije do Rdeče ga morja in odtod naprej v Indijo; druga pa iz Antijohi je do Perzijskega zaliva in od tod naprej. Po tej poti je prodiral tudi rimski cesar Trajan proti Partom, katere je hotel ukrotiti in sicer ne le zato, da bi si jih podvrgel marveč tudi zato, da bi zavaroval trgovino s svilo, katera je prihajala iz Orijenta in katero so ogrožali Pa rti. i jAntiohija je bila izhodišče druge cestte, katera je po celini škozi osrednje Azijo vodila na Kitajsko. Tod so novejša izkopavanja odkrila mno g o sledov rimske trgovine. Po tej poti je leta 97 po Kr. prišla prva vest o rimski državi na Kitajsko. Ker so to pot po suhem vedno ogrožali Parti, so se trgovci rajši vozili s po-ffiocjo.ufl;i§dnik vetrov po mor- ju do polotoka Malaka. Odtod so potem pesiiodili na Kitaj sko. Dokaze za to so v novejšem času izkopali na mejah kitajske države. Po tem potu je leta 16C po Kr. potovalo odposlanstvo rimskega cesarja Marka Av-rela h kitajskemu cesarju. 40 let kasneje je sledilo drugo poslanstvo. Tako je kitajsko cesarstvo postalo znano v Evropi ter je bilo zarisano tudi na Ptolomejevem zemljevidu. Na drugi strani pa je tudi kitajsko zemljepisje takrat prvič spoznalo Evropo. Trgovski stiki med Evropo in Indijo so bili še bolj živahni. Pod cesarjem Avgustom in njegovimi nasledniki so že prihajala odposlanstva indijskih knezov v Evropo. V kraju Kranganore so izkopali star tempelj, ki je bil posvečen Avgustu. Tam so našli tudi mnogo rimskih novcev. Iz tega bi sledilo, da so bili stiki z Indijo zelo živahni. Na koncu svojih izvajanj j< predavatelj poudaril še nekaj trgovskih predmetov, ka leri so se izmenjavali med vzhodom in zaliodom. Tudi latinski jezik je prevzel nekaj a-ziattfkih besed in se vpliv Azije pozna tudi v znanosti in u-metnosti. Na vzhodu so takrat nastajale mcidroslovne knjige, ki imajo mnogo skupnega. Od zahoda sta Indija in Kitaj dobila sisteme zvezdoslovja in astronomije, katkor so jih učili v aleksandrijski šoli. Sele, 'ko je svetovno rimsko cesarstvo razpadlo, so ti stiki polagoma izginili. Vendar niso docela izumrli. Namesto latinskega Rima je nastopila a-rabska država in za njo krščanski srednji vek, kateri je iskal novih potov z vzhodno Azijo. MRAZ NA ŠPANSKEM Madrid, Španska, 11. marca. Po celi Španski vlada zelo hud mraz. Zlasti po severnih krajih je zapadlo mnogo snega in železniški promet je na mnogih krajih oviran. Poljedelski minister ni mogel odpotovati na zborovanje v Valladolid, ker je na gori Leon zapadlo preveč snega in se je moral vrniti v Madrid. ZBIRKA _zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. V ZIMSKEM ČASU JIH BOSTE ClTALI Z UŽITKOM ANDREJ HOFER ...................................................50e BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35« BELGRAJSKI BISER ............................................35c ROBINZON ............................-.................................. 50e ROBINZON (Velika izdaja) —.................................60« BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c BOJ IN ZMAGA ........................................................20e CVETINA BOROGRAJSKA ....................................43c KRANJSKA ČEBELICA (pesmi) ........................25e C1* STKE (pravljice za stare in mlade)—............30c ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35c FRAN BARON TRENK .......................................— 35c RDEČA IN BELA VRTNICA ..........................-.....30c MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON. .. 751 REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30« FRA DIAVOLO ........................................................50e SUEŠKI INVALID ...................................................35e ČAROVNICA S STAREGA GRADA ...................25c DEVICA ORLEANSKA -------------------------------------------50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................10c SISTO IN SIESTO (povest oz Abrueev) ............30c SVETA NOTBURGA .............................-.................35c STEZOSLEDEC ..........................................-.............30e HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40c JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (Mire o misijonarjih v Koreji) ...................................................— 30c KRALJEVIČ IN BERAČ ....................-................ 30e KRVNA OKVETA (povest Iz abruških gora) .....30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO ....................... 25c MARON. krščanski deček iz Libanona ................25e Ml SOLINO, ropar Kalabrije ______________________________40c MRTVI CiOSTAČ .....................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70e MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ....................................................... Z5e NA RAZLIČNIH POTIH .......................................40e SVETA NOČ (pripovedke) ...............................— Me TRI INDIJANSKE POVESTI ...............................3®e TURKI PRED DUNAJEM ..................................3«c TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. z v. $1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $L50 SKUPAJ $3.75 VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; 8 slikami) ...».............................................$L00 ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60c ZLATOKOPI (povest iz Abfcke) ...........................25c ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ............ 40c II. del ..............40c NA INDIJSKIH OTOKIH ................................«... 50e PABERKI IZ KOŽA ................................................25e PARIŠKI ZLATAR ...............................................35e POŽIGALEC ...........................................-...............25« ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ....................................................50c PRSTI BOŽJI .......... ...............................................30c PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35e POVODEN.! (spisal Krištof Šmit) ........................3©e PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................3®c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. zv-..................... 40e II. zv.................40e UUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .................................Ste PRAŠKI JUDEK ...............................................23« ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesti, spisal Engelbcrt Gangl) ...............................f*e PATRI A (povest Iz irske zgodovine) _________________30e POSLEDNJI MOHIKANEC..........................39e Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 Wgat 18th Street : : New York, N. Y. •••L ODA •t NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 13, 1935 m LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. SAMOSTANSKI T OVFP U (ROHAN IZ 14. STOLETJA) .JLjVr f JLAJ ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. t _ 47 ki Že pri drugi kitici'je f rater Severin z njim brenčal; in se-daj pograbi steklenico in vleče in požira in prav pošteno! Nato pa, ko odstavi steklenico, napravi seveda žalosten obraz. — Sedaj sem pa vendar-le pil! O, človek, človek! Kako pristanišče si hudičeve juhe! Fuj! — Jezno strese glavo, nastavi steklenico in pije. — Sedaj pa že kar samo gre! Nekaj mokrih ur poteče obema, dokler se ne prepričata, da so se dna steklenic posušila. Ko gospod Šlutman vstane, j opazi, da ni bil več popolni gospodar svojih nog — opazi, ko j je že ležal z nosom na tleh. — Poglejte, poglejte, gospod oskrbnik, — stoka frater Severin. — To je božja kazen, ker ste pognali mojo dušo v hudičevo zanjko. Gospod Šlutman se z največjim naporom dvigne ob fra-trovi halji v višino. — Verjemite mi, frater, oni kočjaž, ki nikdar ne prevrne v svojem življenju ni nikdar dober! — Jezik mu postane težak. "In vendar veste, kaj pravi učenjak: Če nas vino že vrže na tla, gremo jutri vendar-le zopet k njemu. Frater Severin drži lestvo in gospod Šlutman kobaca po lestvi gori na mrvo. " ' 16. . * . I Žalostnemu deževnemu dnevu sledi jasno, pomladansko duhteče jutro. Vse lehe na strmih pobočjih in planinah so čez noč dobile svetlo zelen sijaj. Pomlad je prišla v hribe; dihala je iz mlačnega ozračja, gledala iz globoke modrine neba, je vstajala iz zemlje z mamečimi vonjavami, katere je veter prinašal v višino iz dolin, v katerih so se že odprle prve cvetlice. Ko leži solnce po vsej zemlji okoli lovčeve koče, je smel Hajmo zapustiti svoje ležišče. Frater Severin in Gitli ga peljeta na klop pred vrati. Toda Hajmo ni potreboval nobeno pomoči, tako trden je že bil njegov korak. Najrajši bi bil že vstal pred dnevom, da bi mogel iti s gospodom Henrikom na divjega petelina. Tako sedijo sedaj trije. Frater pripoveduje smešnice in nuemnosti, Hajmo gleda z nikdar utrujenimi očmi čez gore in gozdove, držeč Gitlino roko. Molče sedi ob njegovi strani, s povešenimi očmi, in z drugo roko vleče za vogel svojega jopiča. Bilo ji je, da ni vedela, kako je, da ji ugaja povsod boljše, kot tukaj na postelji. Sedaj pa stokajoče vzdihne, vstane in oprosti svojo roko. — Gitli? Kaj ti je? — vpraša Hajmo. — Delati moram! — pravi in odide. Ko pride v kuhinjo gosposke koče, si pritisne obe roki na srce. — Kaj mi je? Kaj mi je vendar? Kako je mogla tako vprašati? Kar ji je težilo srce in o-klepalo z bojaznijo, da ji je skoraj odpovedala sapa — kaj bi moglo biti, kot skrb za brata in svakinjo? Saj je vendar pri jutranjem svitu z Waltijem in dvema hlapcema šel iskat. Tudi pater Desertus se jim je pridružil, kot bi mu bil obstanek pri kočah neznosen. In ta, strašljivo ostrimi očmi, si misli Gitli, bo gotovo kaj našel. — O, ti dobri angelčejc tam gori, sedaj pa dobro drži! S tem bridkim vzdihom odide Gitli na delo. Vedno si mora zopet brisati solze z oči in vedno in vedno prihaja k oknu, da bi skrivaj gledala, ako Hajmo še sedi na klopi — ne, da bi pogledala, ako že ni prišel oskrbnik s svojimi hlapci. Tedaj pa se oglasi iz skalnate doline dolg vzklik dekliškega glasu. Gitli skoči k vratom ter položi roko nad oči, da bi v svetlem solncu mogla boljše videti. Od daleč spozna Eg-gebauerjevo hčer. — Kaj pa ta hoče tukaj? Gitli je bila vedno prijazno z veselo sosedo. Sedaj pa naenkrat začuti fiekaj proti dekletu kot jezno nevoljo. Seveda, Cenca je bila hči kmeta, ki je položil križ na Wolfrata. — Kaj vendar hoče? In oblekla se je, hm! Nehote pogleda Gitli po sebi. Na njenem ponosnem krilu j^ bilo mogoče videti noči, katere je prebila na ognjišču. Boječe jstopi v kuhinjo, toda samo tako daleč, da ji Cenca ni ušla iz pogleda. Sedaj se prikaže na vrhu. — Tukaj poglej, — pravi frater Severin, — mislim celo, da dobimo obisk! In še kakšen! O-o-o! Hajmo debelo pogleda. — Kaj pa ta hoče tukaj gori? — mrmra, kot bi slišal Gitli ne besede in jih ponovil. Cenca pride bližje; v nedrih ima velik šopek vijolic in se je napravila, kot bi šla k poroki v cerkev. Njen obraz ji žari in z vročimi očmi visi na Hajmotu. ■ — Bog s teboj, dekle! — zakliče frater Severin. — Kateri svetnik te je poslal tu gori? — Sveti Hubert! — se smeje Cenca. — Tudi Bog z vami, gospod frater! In tudi sveti Leonard je pomagal. Da! Pogledati sem hotela malo svojo planino. Do paše ni več daleč. In ker sem že bila na svoji planini, sem si mislila, da tudi malo skočim tu gori, da morem sama videti, kako gre vašemu bolnika Njene oči bliskajo v Hajmota, ki v nevolji nad besedami dekleta nabira obrvi/ Frater Severin prime Cencino roko ter boža njene prste. -Že gre, da, že gre! Samo poglej ga: še osem dni in zopet bo skakal čez vse hribe. Toda povej, kako veš, da se mu je kaj pripetilo? — Saj je vendar Polzer, ki je včeraj iskal svojo sestro, povsod raznpil! Gitli, ki je poslušala pri odprtem oknu, se prestraši do srca. Ali je Wolfrat izgubil pamet, da je sam pripovedoval, kaj se je zgodilo v "Rdečini" T — Ta si sedaj nekaj domišljuje, o svoji sestri! — nadaljuje Cenca. — Toda to moram reči, dobro se je držala. Saj je 1 otrok! Ne vem, toda mislim, jaz bi izgubila glavo. — se smeje. — Kaj misliš, lovec? — Zopet se bliskajo (Dalje prihodnjič.) - VELIKONOČNI PRAZNIKI V STARI DOMOVINI PRIDRUŽITE 8E NAŠEMU IZLETU NA KRASNEM KABINSKEM PARNIKU "CHAMPLAIN" 6. APRILA OPOLDNE Hitra, pripravna pot preko Pariz i in ekspresnl vlak do Ljubljane. Uljudna postrežba. — Slavna francoska kuhinja. — Brezplačno vino pri obedih. Znana ekapresna parnika "ILE DE FRANCE" " P AR I S " tudi plujeta rečno iz New Yorka- "NORMANDIE" 79,000 ton — 1029 čevljev dolg. največji parnik na svetu odp'uje iz New Yorka 7. JUNIJA Preskrbite si prostore sedaj pri LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 East 72nd St.. New York in SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th St.. New York STOLPI SMRTNEGA MOLKA Indija ima kakih 300 milijonov prebivalcev, meti katerimi igrajo največjo vlogo Parzi, to je mal ro _ .. j . 11* skv.ar^a- ^M,aVkof. P™«*?ii dokler mu oče ni poslal denar-lica psa. Pravijo, da to delajo moz seje hitro zbral in zavpil: . za ratek y Londonu se zaradi tega: Če pes mrliča po-' "Zgrešil sem, toda p™-* * in zavpil: smrt ti ne uide". In v istem trenutku je navalil z mečem na nasprotnika. Naletel je pa slabo. Igralec je bil izvrsten sabljač in mu je že v prvem spopadu izbil meč iz rok. Občinstvo je bilo navdušeno nad naturalistično silo igre, ubogi ravnatelj je pihal otl jeze, pograbil je stol, mizo, karkoli mu je prišlo v roke, samo da bi nasprotnika pobil. Vse zaman, nasprotnik se mu je spretno izmikal. Končno je zavpil ravnatelj ves razjarjen: gleda, je to znamenje, da ni še mrtev; če pa se pes res za truplo ne zmeni, to pomeni, da je res mrtev. Stari Parzi so namreč verjeli, da pes najbolje u-gotovi, ali je kdo mrtev ali ne. Po vsem tem pa preneso mrliča v stolp smrnega molka, kar se mora zgoditi vedno podnevi, da mrliča lahko obsevajo solnčni žarki. Najsi leži mrlič še tako daleč, ga nikdar ne smejo peljati, ampak ga vedno le nosijo, in sicer ga nosijo v dvoje. Četudi pokopujejo o-troka, ga morata vendar nesti dva človeka. Pogrebcev je lahko tudi 6 ali 8 ali več, samo po dvoje jih mora biti. Tudi žalujoči svojci korakajo za mrličem po dva in dva. Na železni nosilnici neso mrliča skozi vse mesto do stolpov smrtnega molka. Ko sprevod pride do stolpa, nosilci ppsta-vijo nosilnico na tla, da svojci rajnim lahko zadnjikrat pogledajo v obličje. Med tem od-pro železna vrata stolpa in mrliča neso v stolp, ga polože tam na kamenit tlak, na kar odstranijo rjuhe, v katere je bil Državni pravdnik je že izgo mrlič povit. Sedaj se ga nihče tovil obtožnico proti roparske-več ne sme z roko dotakniti, mu morilcu Juhantu, ki je za-Rjuhe potrgajo z mrliča z že- grešil zverinski zločin pri Sv. leznimi kavlji. Ko je mrlič sle- Kimgoti ter se bo razprava čen, ga golega puste na kam- - kmalu razpisala. - je pa kmalu tako zadolžil, da je moral pobegniti preti upni ki. Napotil se je znova v Ka-inado, kjer se je leta 1929 ože nil z bogato Doro Botterovo. Imel je trgovino z avtomobili, toda čez leto dni je zapustil ženo in trgovino ter se odpeljal na ladji "Carna" s pustolovskim kapitanom Vander-wellom po svetu. V decembru 1932 je bil kapeton Vander-well v svoji kajuti umorjen. Ameriška policija je osumila 44Da bi vam strela! Ali še vam i umora pustolovskega lorda, ki bo konono zljubilo umreti ?" Igralec pa je imel en sam odgovor: "Ali dobim svoj predujem?" Nekaj Časa se je ravnatelj upiral in boril dalje, ko je pa videl, da pričenja občinstvu nekaj slutiti, je dejal: "Dobite!", nakar se je dal igralec brez upora zgrabiti za vrat in "zadaviti". Naslednjega dne je pa resnica vendarle prišla v javnost... Morilec Jnhant pride kmalu pred sodnike. se je pa spretno izmazal m zločin na ladji "Carna" je o-ostal napojasnjen. Potem je kupil jahto Merman, na kateri je bil storjen nov zločin. Nekega dne so našli na jahti težko ranjenega mornarja in preiskava je dognala, da ga je ranil lord Edward. Aretirali so ga in pred sodiščem se je zagovarjal, da je mornar zaslužil tO kazen. Leta 1933 so ameriški listi poročali, da so ga v Los Angeles tolovaji ugraibili. Kmalu se je po oglasil iz Kanade in pojasnil svoj nenadni odhod z idio-sinkrazijo do svojega svaka in svakinje, grofa in grofice Mandeville, ki -sta ga hotela obiskati. Svojemu očetu je ta-kratbrzojavil: *4 Živeti - hočem, IS. marca: ol> mpiG v Cherbourg lt>. marca: Champlain v Havre Conte di Sa vola v Genoa. 20. maica: Hamburg v Hamburg Veednam v Boulogne Pre«. Roosevelt v Havre 22. marca: Pennland v Havre Majestic v Cherbourg 23. marca: lie de France v Havre 27. marca: New York v Hamburg gaturnia v Trat Manhattan v Havre 29. marca: Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen 30. marca: Paris v Havre Stuttgart v Hamburg Rex v Genoa 5. aprila: Olympic v Cherbourg Eurupa v Bremen 6. aprila: Champlain v Havre 10. aprila: Washington v Havre 12. aprila: Majestic v Cherbourg 13. aprila: lie de France " Havre Conte di Savoia v (Jenoa 19. aprila: Berengaxia v Cherbourg Bremen v Bremen 20. aprila: Roma v Trst Paris v Havre 24. aprila: Manhattan v Havre 26. aprila: Kuropa v Bremen Aqultania v Cherbourg 27. aprila: Lafayette v Havre Rex v Genoa 3. maja: Majestic v Cherbourg 4. maja: Champlain v Havre f. maja: Washington v Havre Berengaria v Cherbourg 10. maja: Bremen v Bremen 11. maja: 1'aris v Havre Conte di Savoia v Genoa 15. maja: Aquitania v Cherbourg 17. maja: Kuropa v Bremen Saturn la v Trst 18. maja: lie de Franco v llavre 22. maja: Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 25. maja: Champlain v Havre Rex v Genoa. 28. maja: Bremen v Bremen 29. maja: Eerwiigaria v Cherbourg kakor mi ugaja. To je edino sredstvo, kako odkrižati se vas in drugih ljudi na svetu. Vozim se z jahto in živim zelo dobro." Lani se je pa znova pojavil v Londonu, kjer ga je sestri-pregovorila, da je odpotoval v Francijo in se vpisal v tuj-:>ko legijo. Kmalu se je pa vrnil in začel v Londonu na onem najprometnejših križišč prodajati ponoči klobase in čaj. Postajal je že junak nočnega podzemnega Londona. Londonski listi so radi pri-občevali njegove slike, kako se v belem predpasniku pred svojo stojnico pogovarja s svojimi odjemalci. Rodbina je segla končno po vplivu njegove sestre Louise, ki ga je znova pregovorila, da se je odločil za francosko tujsko legijo. Malo je pa verjetno, da bi ostal dolgo v Maroku. Najbrž ga bo prignalo kmalu nazaj in rodbina si bo zopet belila glavo, kam z njegovimi škandali. PREDZGODOVINSKE SLIKE V AFRIŠKIH JAMAH Ogrskemu znanstveniku gro-u Almasyju se je posrečilo, da je v granitnem skalovju Ove-nata v Libiji v orjaških jamah odkril 800 slikarij iz predzgo-dovinske dobe. Te slikarije, ki so slikane na skalo, so še čisto sveže in svetle ter dobro označujejo življenje starih jamskih prebivalcev. To ljudstvo je moralo biti že stalno naseljeno in miroljubno. Naslikane živali predstavljajo po večini govedo, ovce in koze. V jami so našli tudi kameni to o-rodje, kakor kresila, ročne mline,s katerimi so mleli žito, kladiva in kamenite nože. To odkritje bi dokazovalo, da je imel grški zgodovinar Herodot prav, ko je pisal, da v Etiopiji prebivajo ljudje v jamalv faroČite se na "GZA8 NARODA največji slovenski d*+vnik v Združenih državah. Ali imate * Koledar za 1.1935 Za 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA — POVESTI, ČLANKI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROH^ IN RUPNIKA; ŽALJIVKE BUKOVIN-SKEGA. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes!