Posamezna številka 120 K. Poštnina piaiana v gotovini.
SICV. 135.	V LIHIM v petek dne 17. Ha I92L
Leto M.
»SLOVENEC« velja
po pošti aa vae strani Jugoslavijo ln v Ljubljani: n oolo loto naproj. K ?40-_ ia pol lota H ». n 120 — aa četrt lata H • • n 60-— sa ea mesec » .. „ 20 —
Sa taosamstvo oeloletno Kllfl*. & Sobotna izdaja: ==
k« oelo leto ..... K 40— sa Inosemstvo , . . „ 55 —
Enostolpna petitvrsta (59 mm široka ln 3 min visoka ali Vio-
prostor) sa enkrat . . , po K Odposlana 1W. . . po K 9'»
Pri večjem naročilu popust..
Najmanjši oglas 59/9 min K15. ,
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prnz« uiku ob 5. url zjutraj.
__Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/IH.
Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telet štv. 50, upravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
---------~ ^ jjTM \
SMEM
Oprava |e v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino ln št. 349 sa oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-iiero, 7563.
Sporočilo
mm
cb niSiniM Jiigoslooanshega hlmlia Iz
Nočejo sporazuma,	J
Hrvatska pučka, Slovenska ljudska in j Eunjevsko - šokaška stranka in njihovi podpisani poslanci, izvoljeni v Hrvatski in Slavoniji, Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Bački in Baranji ter Dalmaciji, stoje na stališču narodnega edinstva. Zaradi tega so zahtevali, da se državna ustava kot temelj vsem ostalim zakonom sklene v sporazumu z vsemi tremi plemeni Hrvatov, Srbov in Slovencev brez preglaševanja in majorizacije, ki sama ob sebi ruši temelje ravnopravnosti in enakosti.
Dasiravno je ta naša zahteva pravična in Bogu draga, si vendar vlada g. Nikole Pašiča in stranke, ki jo podpirajo, niso resno prizadevale, da bi prišlo v ustavnem vprašanju do sporazuma s Hrvati in Slovenci. Mi poslanci Ljudske stranke moramo naglasiti, da smo bili ob vsaki priliki pripravljeni, da sklenemo pošten sporazum, ki bi zajamčil plemensko ravnovesje in izključil vsako nadvlado enega plemena na političnem in gospodarskem polju.
Iz tega postopanja vlade g. Pašiča smo morali z vso pravico sklepati, da njej nikakor ni za dogovor in sporazum, marveč da hočft s pomočjo slučajne številčne premoči v skupščini izglasovati ustavo in jo na ta iiačin vsiliti Hrvatom in Slovencem. To naše prepričanje je tem globlje, ker vlado g. Pašiča pri stvarjanju državne ustave podpirata v glavnem srbska demokratska in srbska radikalna stranka, tako da bo za ustavo glasovalo samo deset Hivatov demokratov, ki so bili sicer izvoljeni bodisi izključno s srbskimi glasovi, bodisi z njihovo pomočjo — in enajst Slovencev, dočim so vsi Hrvati in ogromna večina Slovencev v znak protesta zapustili ustavotvorno skupščino, da ne bi bili priče pri tem zakonodajnem činu, ki očito ruši narodno in državno edinstvo.
Svoboda ljudstva in avtonomija.
Ljudska stranka se je vsikdar borila za pravico in svobodo. Ona stoji na stališču, da mora imeti svobodno ljudstvo v občini, okraju, županiji in pokrajini vlado v svojih rokah (avtonomijo). Naša drž&vna uprava in naše zakonodajstvo mora biti tako urejeno, da od najnižje upravne enote pa do najvišje vlada suverena volja ljudstva. Za to načelo so se narodi cele vekove borili proti samovolji in absolutizmu bodisi posameznika, bodisi več njih, ki so se z nemoralnimi sredstvi polastili oblasti in nasilno vladali. Zaradi tega je ljudska stranka postavila zahtevo, da ostanejo pokrajine naše države v svojih dosedanjih mejah in da bodi na čelu vsake pokrajine vlada kot najvišji izvrševalni organ pokrajinske uprave, v vsem odgovorna saboru, ki ga bo ljudstvo izvolilo temeljem splošne, tajne, razmerne volivne pravice in ki bo sklepal zakone o vseh tistih stvareh, ki tičejo dotične pokrajine, to je o njenih financah, pravosodju, socialni politiki, zdravstvu, prosveti in veri, prehrani, agrarni reformi, kmetijstvu, šumah in rudah, zgradbah, obrti in trgovini in notranjih poslih.
Za splošne in velike državne zakone mora biti veliki državni zbor in za splošno državno upravo osrednja državna vlada, ki bo morala na vsakem koraku popolno-
Belgrad, dne
Stjepan Barič Ivan Brodar fra Didak Buntič dr. Velimir Deželi<5 dr. Ante Dulibič Ivan Evetovič dr. Andrej Gosar Josip Gostinčar dr, Josip, Hohnjec
ma in pošteno ne samo spoštovati, ampak tudi ščititi samoupravo (avtonomijo) ljudstva v občini, okraju, županiji in pokrajini.
Kot svobodne in avtonomne smo predlagali te-le pokrajine: Hrvatska in Slavonija z Medjimurjem s saborom in vlado v Zagrebu; Slovenija in Prekmurje s saborom in vlado v Ljubljani; Srbija; Črna gola; Vojvodina; Bosna in Hercegovina s saborom in vlado v Sarajevu. Kar se tiče Dalmacije, smo rekli, da jej puščamo na voljo, da bodi ali sama avtonomna ali pa se pridruži Hrvatski in Slavoniji ali pa Bosni in Hercegovini.
Toda vlada g. Nikole Pašiča in stranke, ki jo podpirajo, hočejo napraviti tako ustavo, po kateri bo vsa uprava in vse zakonodajstvo osredotočeno v Belgradu. Tako se uvaja absolutistični režim, ki ne samo da se ne bo oziral na ljudsko voljo in ljudske želje v posameznih pokrajinah, ampak bo pod njim vsa ljudska samouprava v občini, okraju in županiji postala popolnoma iluzorna.
Poslanci Ljudske stranke vidijo v tem koraku vlade g. Nikole Pašiča ne samo kršitev demokratskih načel, ampak tudi nadvlado srbskega plemena nad hrvatskim in slovenskim in podiranje temelja naše države.
Socialna in gospodarska svoboda.
Ljudska stranka in njeni podpisani poslanci stoje na stališču, da mora ureditev gospodarskega življenja odgovarjal." načelom pravičnosti v tem pravcu, da se vsakemu poštenemu in delavnemu človeku zagotovi človeka vreden obstanek, ne pa da bi imeli pravico do življenja in obenem do izsesavanja delavnega ljudstva tisti, ki so si na nepošten način in brez truda pridobili milijone. Po našem globokem prepričanju je vsak državljan dolžan opravljati koristno delo po svojih sposobnostih. Da se že enkrat napravi konec samovolji, velikih bogatašev, da se jim za vedno prepreči izkoriščanje kmeta, delavca in obrtnika, srno zahtevali, da naj nad vsemi rudarskimi, prometnimi, industrijskimi in drugimi velikimi zasebnimi delniškimi in državnimi podjetji izvršujejo nadzorstvo gospodarski sveti, sestavljeni iz zastopnikov podjetnikov, delavcev in konsurnen-tov. V enako svrho smo zahtevali, da morajo imeti delavci ne samo pravico do vpogleda v upravo in vodstvo podjetij, nego da morajo biti deležni tudi čistega dobička. Končno smo zahtevali, da se uvedi postopno splošno in obvezno zavarovanje vseh delavnih slojev brez razlike za slučaj starosti, bolezni, onemoglosti in brezposelnosti.
Posebno nam jc bil na srcu naš kmet in kmetski stan. Naša zaobljuba je bila, da branimo njegova prava. Zato sme v prvi vrsti zahtevali, da se oderuštvo vsake vrste najstrožje kaznuje. Vso svojo pažnjo smo posvetili kmetskemu zadružništvu in zahtevali, da ga država in celokupna javna uprava podpira in da se v zadružne svrhe vsako leto sprejme v proračun stalna vsota, da bi se na ta način naš revni kmet rešil odiralcev in pijavk. Dalje smo zahtevali, da se v ustavi kmetu zajamči dom, najmanjši del potrebne zemlje, živine, nepremičnin, ki se ne morejo prodali ne za dolg ne za davek in končno zavarova-
15. junija 1921.
Poslanci Jugoslovanskega kluba:
Josip Klekl dr. Anton Korošec
Martin Kranjc dr. Dominik Mazzi dr. Nikola Mandič Mate Milanovič Josip Nemanič Franc Pišek Vladimir Pušcnjak
looenc
nje za starost in onemoglost. Razen tega smo zahtevali, da država skrbi za zavarovanje proti požaru, poginu živine, škodi po toči in drugih vremenskih nezgodah, ki mnogokrat poženo naše kmetske ljudi na beraško palico. Davki težko tlačijo kmeta, delavca in obrtnika. Zaradi tega smo zahtevali, da pri davčnem zakonu odločujeta poštenje in pravica. Prvič se mora premoženje kmeta, delavca in obrtnika, ki ne presega najmanjšega, v zakonu določenega dela, popolnoma oprostiti davka na dedščine. Drugič mora biti premoženje, ki je nujno potrebno za človeka dostojno življenje, prosto vsakega davka.
Splošno se mora v prvi vrsti po pravici obdavčiti bankirje in velike trgovce, a največje davke je treba naložiti tistim, ki danes, ko milijoni nimajo skorjice kruha, žive razkošno in imajo nepotrebne stvari za življenje.
Šumsko in zemljiško vprašanje (agrar) se morata po našem ustavnem načrtu tako rešiti, da bodo pravice našega kmeta popolnoma zavarovane.
Verski boj.
Stojimo na stališču svobode vesti po našem narodnem pregovoru: Brat je mio, koje vjere bio — brat je mil, naj je katere koii vere. Toda vlada g. Nikole Pašiča ne spoštuje tega načela, zato je v samo ustavo spravila določbo, po kateri se more policija vmešavati v čisto verske stvari.
Takozvani verski boj se po krivdi sedanje vlade čimdalje bolj širi na škodo notranjega miru in reda. Tako je sedanji minister za prosveto brez vsakega razloga, na izzivalen način prepovedal duhovnikom verski pouk na ljudskih šolah in izročil pouk v tem predmetu 6vetnim učiteljem, ki ne poznajo verskih resnic in ki so v mnogih slučajih odkriti brezverci.
Hrvatsko in slovensko ljudstvo!
Stoječi na stališču državnega in narodnega edinstva smo bili šli v ustavotvorno skupščino, da sc borimo za človečanska in krščanska prava. Naš boj je bil vroč in odločen. Pod pritiskom naše opozicije in iz strahu pred ljudskim srdom, ki smo ga mi predstavljali, je morala vlada v nekaterih važnih vprašanjih socialno-gospo-darskega značaja popustiti. S tem seveda ne mislimo trditi, da so s to ustavo popolnoma zavarovane pravice in svoboščine kmeta, delavca in rokodelca.
Od meseca decembra do danes smo si prizadevali, da se sklene temeljem sporazuma taka ustava, ki bi v glavnem zadovoljila tudi Hrvate in Slovcnce in ne samo Srbe.
Pred našo javnostjo in pred celim svetom smo iskreno odkrili svoje poštene namene. Zdržali smo, dokler nam je dopuščala čast in poštenje, da se nam ne bi moglo očitati od srbske strani, cla ne želimo dogovora in sporazuma.
Postopanje vlade g. Pašiča in vladnih strank nas je prisililo, da zapustimo konstituanto za čas, dokler se v njej obravnava in glasuje o ustavi.
Obljubljamo pa ti, ljudstvo, da bomo po sprejetju ustave nadaljevali boj v parlamentu in izven njega tako dolgo, dokler ne izvojujemo plemenske ravnopravnosti, socialne-gospodarskc pravičnosti in svobode vesti.
dr. Marko Rebac Blaško Rajič Ivan Roškar Anton Sušnik Ivan Stanovnik dr. Franio Sudarcvič dr, Janko Šimrak Karel Škulj dr. Stijcpan Vojnič-Tunič.
Pod tem naslovom je priobčil včerajšnji »Naprej« v rubriki »Socialistična občina« članek, ki na vsak način zasluži, da mu posvetimo nekoliko vrstic. To pa ne toliko zaradi stvarnosti, katere v članku iščemo zaman, ampak zaradi neznosne množine protislovij, ki dokazujejo, kako malo resnosti posvečajo socialni demokratje temu vprašanju.
»Naprej« pravi: »Pri vprašanju nedeljive Slovenije gre za spor, ali naj današnja Slovenija v bodoči razdelitvi državo tvori eno pokrajino s središčem v Ljubljani ali dve pokrajini s središčem v Ljubljani in v Mariboru. Pritrditi je, da zelo mnogo razlogov govori za (o, naj bi ccla današnja Slovenija tvorila samo eno pokrajino, ravno tako se pa more navesti tudi precej razlogov, ki priporočajo ustanovitev dveh pokrajin.«
Za katere razloge se je odločil »Na-prejev« člankar? Ali za ono ,ki govore >za«, ali za one ,ki govore »proti«? Posluša jmo: »Socialno-demokratična stranka odklanja tako razdelitev in ureditev države, ki bi mogla zadrževati naše narodno ujedinjenje, ... ali ki bi celo pospeševala sedaj v resnici obstoječe plemenske razlike. Istotako pa tudi zamotava historično meje, ki so tekom stoletij vsled tuje sile nastal« na našem ozemlju. Zato odklanjamo razlikovanje med Kranjstvom in Štajerstvom, istotako pa zavračamo vsako ostentativno poudarjanje Slovenstva, Srbstva ali Hrvat-stva.«	-t
Socialni demokratje torej odklanjajo vsako »narodno ujedinjenje« zadrževalno ustavo. Katero ustavo smatrajo za »zadrževalne«, tega člankar no pove izrecno, iz smisla in iz zveze je pa razvidno, da odklanja avtonomistično ustavo, ker ta bi po mnenju eentralistov »pospeševala 6edaj v resnici obstoječe plemenske razlike.« Na drugi strani pa odklanja »razlikovanje med Kranjstvom in Štajerstvom«, ki pa ne stoji v avtonomističnem ustavnem načrta SLS, ampak je le ena temeljnih točk centralistične ustave!! Ustavni načrt Jugoslovanskega kluba odstranjuje štajersko-kranjsko mejo, centralistični načrt jo pa zopet ustvarja.
Kaj naj dalje pomeni >odklanjamo Kranjstvo in Štajerstvo«, ko člankar v isti sak)i zatrjuje, cla »zavračamo vsako ostentativno poudarjanje Slovenstva itd?«
Člankar torej noče biti ne Kranjec, ina Štajerc, ne Slovenec, ne Srb in ne Hrvat. On vse »odklanja«. Kaj pa hoče biti? Mogoče Nemec ali Lah, ker »želi (za soc. demokracijo) čim tesnejših zvez z Nemci, Ita» lijani in drugimi narodi?« Kaj je on?
Na to vprašanje v »Naprej«-evem članku ne najdemo odgovora! Pač pa beremo dalje: »Ako se bo razdelila Slovenija na dve pokrajini, ne smeta dobiti njeni ozemlji nikakega nespremenljivega državno-pravnega značaja, temveč mora biti podana možnost, da se zopet združita, ako bi s« prebivalstvo za to odločilo. Ako pa bo Slovenija ena pokrajina, pa tudi njena integriteta ne sme bili tako zajamčena, »da bi se ne moglo nikdar razdeliti v dve pokrajini.«
Kaj naj odgovorimo na to? Da so to fraze? »Ako bi se prebivalstvo odločilo!« — Ali sc še ni? Ali je gospodom izid občinskih volitev v Sloveniji neznan? Ljudstvo je že govorilo! Kar se pa »zajamčene integritete« tiče, pa g. člankar ju v »Naprej :-u lahko povemo, cla take integriteto ni, ker vse, kar se piše v mednarodnih ali državnih pogodbah o »večnosti« je za realne politike prazna beseda.
* * *
Prav interesantno je, cla tudi *»Na-prej -ev člankar priznava »scchi v rrsnici obstoječe plemenske razlike.« če bi bil ostal pri tej svoji ugotovitvi, in iz pre-misc izvajal potrebne logične zaključke, bi bil prišel do vse pametnejših rezultatov kakor sedaj, ko se je naslanjal večinoma na prazna, iz demokratskih listov pobrana itr. sla. če res plemenske razlike obstoje —"in te nedvomno obstoje — potem bi se bil moral vprašati: Odkod pa so te razlike prišle? Z neba gotovo niso padle, ampak
bodo prejkone po evolucionistični teoriji, ki jo tudi socialna demokracija obožuje kot vrhunec človeške modrosti, plod dolgoletnega razvoja in so zato naravoslovsko utemeljene. Kar je pa narava razvila, mora človek kar lepo pohlevno priznati. Nam je to popolnoma razumljivo, če se je tisti del južnih Slovanov, ki je bogvekdaj prišel v alpske kraje, z ozirom na bregovit značaj zemlje, ki jo je zasedel, z ozirom na podnebje in z ozirom na tisoč drugih komponent, ki tvorijo našo okolico, do take mere diferenciral in ločil od ostalih svojih bratov, da ni več identičen ž njimi. Ta plemenska diferenciacija, ki je v naravnih razvojnih zakonih utemeljena, pa ni nikaka ovira za politično združitev in za politično »ujedinjenje«, toda če hoče to politično ujedinjenje biti trajno in trdno, mora biti zgrajeno na podlagi dejstev, ki iih je ustvarila narava in razvoj, ne pa na podlagi političnih ciljev in želj recimo g. dr. Žerjava.
Na podlagi naravnih dejstev zgrajena jugoslovanska država pa ne more imeti drugačne ustave kakor tako, ki priznava vsem diferenciranim delom kolikor mogoče veliko in obsežno samostojno razvojno možnost, t. j. avtonomijo.
Konference zaradi SmIs®
Zagreb, 16. junija. (Izvirno) Za 17. t. m. je sklicana vnovič konferenca strokovnjakov, ki naj se izjavi glede vprašanja eksploatacije baroške iuke in reškega pristanišča. To konferenco smatrajo politični krogi samo kot nadaljevanje one konference zastopnikov vladnih strank, ki jo je bil sklical Pašič 13. t. m. v Belgrauu, da bi dobil vsaj navidezno parlamentarno odobrenje za svoje dogovore z Italijani. Ker se je pa pojavil proti Pašičevi politiki v tem vprašanju hud odpor, zato hoče Pašič dati sankcionirati svojo politiko od gospodarskih veščakov in vladno časopisje dela s polno paro. Tako prinaša »Samouprava« od 15. t. m. očividno iz vnanjega urada in-spiriran članek, v katerem zagovarja tezo, da bi bil za našo državo, za Reko in za Italijo od velike koristi sporazum glede reškega in baroškega pristanišča, ker mi svojih pristanišč v Dalmaciji še nimamo izgrajenih. »Samouprava« pravi, »da mora vlada z zadovoljstvom sprejeti sporazum s sosedno reško državo, s katero moramo tudi iz drugih, zelo visokih in nam vsem dobro znanih razlogov gojiti najsrčnejše sosedske odnošaje.« Zanimivo je, da članek V »Samoupravi« ne govori o kakem sporazumu z Italijo, ampak samo o sporazumu z reško državo. V istem smislu kakor »Samouprava« piše tudi včerajšnji »Agramer Tagblatt« na uvodnem mestu. V političnih krogih smatrajo, da bo vsebina teh ofi-cioznih člankov tudi bistvena vsebina Pa-šicevega odgovora na dr. Šimrakovo in dr. Trumbičevo tozadevno interpelacijo.
Belgrad, 16. junija. Dr. Trumbič je stavil na ministrskega predsednika Pašiča interpelacijo z naslednjimi vprašanji: 1. Ali je res, da med našo vlado in kraljevino Ita-jiijo obstaja sporazum, ki se nanaša na upravo in eksploatacijo pristanišča Baroš, Delte in železnice mesta Sušaka na ozemlju naše države? 2. Ali je res, da se je pri tem sporazumu podpisala tudi konvencija med našo državo in Italijo, in ako je res, katerega dne je bila konvencija podpisana. 3. Prosim, da mi v svojem odgovoru naznanite besedilo tega sporazuma ali konvencije, če obstaja. 4. Če je sporazum res sklenjen ali konvencija res podpisana, ali misli kraljeva vlada ,da je obveza in izvedba te konvencije odvisna od sankcije kralja na podlagi predhodnega odobrenja narodnega
predstavništva? Ako je kraljeva vlada tega mnenja, kdaj namerava objaviti sklenjeno pogodbo narodnemu predstavništvu ter jo predložiti v razpravo in odobrenje. — Zelo hvaležen Vam bom, gospod predsednik, ako me počastite z odgovorom čimprej. Prosim tega, ker je stvar zelo nujna in ker gre za stvarne informacije narodnemu predstavništvu in javnemu mnenju. S spoštovanjem! Belgrad, 14. junija 1921, dr. Ante Trumbič 1 .r.
¥&H2asten sn©d čeških
Praga, 16, junija. (Izv.) Te dni se je
vršilo v Pfibramu veliko zborovanje katoliškega ljudstva iz srednje in severne Češke. Udeležencev je bilo nad 50.000, ki so v veličastni procesiji romali na Sv. Goro. Na shodih, ki so se ob tej priliki vršili, so govorili razni govorniki, ki so odločno nastopili proti kulturnemu boju in proti terorju, ki so mu izpostavljeni katoliki v uradih, šolah in v javnosti,
PSsp&d na slovaškega p©-sianca Hlin-io*
Bratislava, 16. junija. (Izv.) V Krutini je prišlo 12. t. m., ko je poslanec Hlinka govoril na shodu, do velikih nemirov. Bilo je oddanih na posl. Hlinko tudi več strelov, ki pa so svoj ci'j zgrešili. Ko se je poslanec Hlinka vozil z vlakom, je bil na istega nameravan atentat. Oblasti so uvedle strogo pre!skavo, ki pa dosedaj še ni imela uspeha.
ocBSkodnlnska ss-hteve znižane.
Praga, 16. junija. (Izv.) Reparacijska komisija je češke odškodninske zahteve napram Nemčiji ze!o znatno znižala z motivacijo, d.i se Češki šteje tipravičenest odškodninskih zahtev šele 28. oktobra 1918, ko je bila proglašena neodvisnost Čc:':cslovaške republike.
Prei>ratero komunista v I
Praga, 16. junija. (Izv.) Tukajšnji nemški konzul ni hote! izstaviti komunistu dr. Šmcralu, ki je hotel potovati v Moskvo, vizuma, dočim mu ga je poljski konzul izstavil, a na ta način, da bi moral dr. Šme-ral potovati preko Nemčije in pod pogojem, da svojega potovanja na Poljskem ne bo prekinil. Vsled tega je skoraj gotovo, da dr. Šmeral ne bo mogel potovati v Moskvo.
Polfska,
Varšava, 13. junija 1921.
Zunanjim ministrom Poljske je imenovan Konstantin Skirmunt, dosedanji poslanik v Rimu. Odločili so se v soboto 11. junija zvečer zastopniki večinskih klubov. G. Skirmunt, posestnik v okrožju Grodno, je bil pred vojno član ruskega državnega zbora. Za vojne je bival v Stockholmu ter potem v Parizu, kjer je mnogo deloval za poljsko stvar.
Načelnik države Pilsudski se je 11. junija vrnil v Varšavo po večdnevni odsotnosti na Pomerskem.
Iz Šlezije se poroča: Med poljskimi vstaši in nemškimi oddelki je zavladal mir na celi črti; vršijo se le še brezpomembni patruljni spopadi. Nevtralni pas se zasede po ententi že tekom prihodnjih dni docela. Novi angleški zastopnik v interaliiranem odberu poroča svoji vladi, da se Poljaki ravnajo povsod po naredbah odbora, da se
pa Nemci protivijo tem naredbam, tako da bodo, kakor kaže, potrebni odločnejši koraki proti Nemcem,
V zadnji seji ministrskega sveta je sklenjena uvedba proste trgovine za premog in petrolej s 1. septembrom t. l.j za sladkor pa se ima uvesti prosta trgovina tekom enega leta.
Gospodarski odsek ministrskega sveta je sklenil likvidacijo državnega urada za uvoz in izvoz.
PolitKne n@¥ice.
-f Hrvatski listi o odhodu Jugoslovanskega kluba iz konstituante. »Narodna
Politika« piše med drugim: »V Jugoslovanskem klubu ni zastopana samo ogromna večina Hrvatov iz Dalmacije in Hercegovine, temveč tudi Slovencev in Bunjevcev. S tem dobiva ta protest proti ustavi zgodovinsko važnost. Ne samo, da se je v Jug. klubu manifestirala sloga in solidarnost vseh Hrvatov iz najrazličnejših pokrajin, temveč tudi sloga Slovencev in Bunjevcev. Najmočnejša slovenska stranka, ki je pri občinskih volitvah dobila dve tretjini občinskih odbornikov, katere glavna zasluga je, da je Sloveni a s plebiscitom t. j. z volitvami dokazala, da je proti centralizmu, je jasno pokazala, da tudi ona z brati Hrva-vati odklanja centralizem ... Ali vsi ti Hrvati, Slovenci Bunjevci niso složni samo v negaciji centralizma, temveč soglašajo tudi v pozitivnem programu , v a v t o n o m i s t i č n i ureditvi države. Protest Jugosl, kluba in njegov odhod iz konstituante je zadnji udarec centralistični vladi. Sedaj je popolnoma jasno dokazano, da ;e centralizem izraz voiie samo čokorilovske večine srbskega plemena in policajdemokratskih mamelukov, izvoljenih s srbskimi glasovi, da pa je ogromna večina Hrvatov, Slovencev in Bunjevcev proti centralizmu. Odgovornost za centralizem pada na one, ki glasujejo sanj«. — »Hrvat« piše: »Z izstopom Jugosl, kluba je nastalo tudi drugo dejstvo, ki je največjega pomena: r.amreč, da je tudi velika večina slovenskega naroda zavzela napram ustavi Pašičeve vlade stališče kot hrvatski narod. FriiUi enedutno, a Slovenci v venki večini odklanjajo velikosrbsko Pašič-Pribi-čevičevo ustavo, ker vidi o v njej srbske hegemonistične tendence, ki ogrožajo narodno in državno edinstvo. Soglasnost Hrvatov in Slovencev v borbi proti belgrajski politiki, ki je nastopila z izstopom Jug. kluba, je največje važnosti za presojo razmer v SHS. S tem izstopom so prišli belgrajski separatisti ob argument, s katerim so zakrivali svoje tendence, češ da so edino Hrvati s svojo državnopravno mentaliteto proti centralističnim belgrajskim zahtevam. Velika večina Slovencev stoji na strani Hrvatov, kajti tudi Slovenci so prišli do prepričanja, da centralizem uničuje vse pogoje za napredek in obstanek naroda in države. Centralizem je z izstopom Slovencev izgubil poslednjo oporo, da postane državni sistem države SHS. Mogoče je, da bo zbral Srbe, ki so proti edinstvu, Slovencev in Hrvatov ne bo nikdar. Zato pozdravljamo izstop Jugoslovanskega kluba, kajti on znači dober korak za razbistrenje situacije,«
+ Politične licitacije. Kakor javljajo listi ,je poskusil dr. Vošnjak posredovati med vlado in opozicijo na ta način, da je predlagal, naj se določi kot najvišje število prebivalstva za eno »oblast« 900.000 prebivalcev. To bi odgovarjalo ravno številu za enotno in nedeljeno Slovenijo. Ta predlog je pa vzbudil pozornost dr. Žerjava. Dr. Žerjav ni hotel zaostati kot »po-
bornik« ideje nedeljive Slovenije in je dodal še 100.000 več; zahteval je namreč kot najvišje število za eno oblast 1 milijon. Kakor pa javljajo iz Belgrada, ni vlada hotela honorirati niti Žerjavovega milijona niti Vošnjakovih 900.000, ker na obeh računih manjka žiro dr. Korošca. — Kakor znano, so bili ravno demokrati in samo-stojneži, ki so jim prednjačili dr. Žerjav, dr. Kukovec in dr. Vošnjak, tisti, ki so prej licitirali na manj in v zbornici ter v časopisju lomili kopje za »oblasti« s tako malim številom prebivalstva ,da bi mogli razdeliti Slovenijo v Štajerce in Kranjce. Sedanjo licitacijo diktira strah pred ljudstvom.
+ Če bi šlo! Iz Belgrada javljajo: »Politika« prinaša na uvodnem mestu kritični članek g. Slobodana Jovanoviča o oblastni in administrativni razdelitvi države. V članku se trdi, da županije na Hrvatskem in okrožja v Srbiji ne bodo mogla vršiti funkcije, ki jo določa ustava. Ustavni načrt ne določa roka, do kdaj se morajo te oblasti osnovati. Zato smatra g. Jovanovič, da mora likvidaciji pokrajinskih uprav takoj slediti organizacija oblastnih uprav.
-f »Jcdan, ko j i zna.« Stojan M. Protic je odložil svoj mandat že zdavnaj. Tudi prisegel ni. Oba vzroka bi bila dovolj tehtna, da verifikacijski odbor Protičev mandat anulira. Tega verifikacijski odbor ni storil. Zdaj se pa Protič, kakor javlja dopisnik »Riječi«, še norčuje iz strahopetnosti svojih nasprotnikov in je sporočil predsedniku vlade Pašiču, da se čudi, zakaj mu ne razveljavijo mandata...
-j- Angleška politika na Balkanu. »Echo de Bulgarie« priobčuje razgovor urednika z odličnim angleškim politikom, iz katerega posnemamo: Angleška politika na bližnjem vzhodu je zelo enostavna. Stremi samo za vzdržavanjem miru na Balkanu na podlagi mirovnih pogodb. Anglija se ne namerava direktno vmešavati v spore balkanskih držav, toda vse dogodke na Balkanu jako pazljivo motri. Kot primer angleške pazljivosti naj služi zadnji incident med Bolgarijo in Jugoslavijo, ko se je razširila vest o neki napetosti med obema državama. Ko se je doznalo, da namerava zasesti Jugoslavija neke dele Bolgarije pod pretvezo sankcij, je Anglija takoj napravila uradne korake v Belgradu, da ne bo odobrila niti enega neprija-te 1 j s keg a k ora k a pro t i Bolgarom v nikaki obliki. — Kakor je splošno znano, je predsednik bolgarske vlade velik anglofil in zato je treba zasledovati njegovo politiko z veliko fiofcbtnost* _
Dnevne n ovite.
— Koliko so vredne demokratske resolucije. Prejeli smo naslednje poročilo, ki kaže, kakšna je politična morala JDSarjev: V št. 132 z dne 15. junija »Slovenskega Naroda« v dopisu iz Višnje gore trdi demokratski odbornik, da je bila v našem občinskem odboru dne 12. t. m. sprejeta resolucija proti avtonomiji Slovenije v smislu JDS, katero tudi v dopisu navaja. Podajam resnici na ljubo sledečo uradno izjavo in pojasnilo: Po izčrpanem dnevnem redu občinske seje se oglasi zopet demokratski odbornik Alojzij Turk in bere kot svoj prvi predlog udanostno izjavo kralju in regentu, katera se odpošlje brzojavno. Soglasno ^prejeto s dostavkom, da se odpošlje pismeno, priporočeno. Kot drugi predlog bere zahtevo, da se takoj črtata kot častna meščana dr. šusteršič in dr. Lampe. Opozori se Al. Turka ,da Lampe ni bil nikdar častni meščan. Kažoč s prstom na steno na Šu-steršičevo sliko, zahteva, da se takoj od-
*im
(»Čast, L XV., zv. 3. in 4.).
Bila je srečna misel ,ki je izšla iz naše Leonove družbe, da se priredi posebna številka »Časa«, posvečena Antonu Mah-niču. Misel je dobila svoje uresničenje: »Čas«, ki je izšel koncem prejšnjega meseca, velja izključno le temu v okviru slovenske povesti zadnje dobe »sekularnemu duhu«, kakor ga je odličen nje poznavatelj nazval. Uredništvo, to se mora priznati, je skušalo svojo nalogo kar najbolj častno izvršiti. Mahničev zvezek »Časa« obsega 152 strani. Ogromno gradivo, ki je v njem nakopičeno, se v glavnem deli na štiri poglavja. Prvo obsega razprave o Mahniču, drugo odpira poglede na njegovo življenje, tretje podaja kronologijo, četrto pa bi-bliografični pregled Mahničevega pisateljskega dela. Kras posebne vrste je Mahni-čeva slika z avtogramom, ki je zvezku priložena. Prirejena je po fotografiji iz prvih dni meseca julija, torej približno iz časa kakih pet mesecev pred Mahničevo smrtjo; poslednja, zatorej še posebne vrednosti in še posebno draga vsem, ki se za Mahniča v&nimajo.
Razprave so prvovrstne. Prof. dr. Aleš U š c n i č n i k govori o Mahniču kot filozofu. Gotovo ni bil nihče bolj v to poklican kakor on, ki je že pred desetimi leti pripravljal in izdal Mahničeve izbrane spise v posebni knjigi »Več lučic. »Mahnič« —*
tako ga v svoji razpravi označuje — »ni zapustil nobene filozofske šole, ne zasnoval liakega svojega modroslovnega sestava, ne podal kake nove rešitve starih problemov, toda skušal je doumeti vse naše javno kulturno, socialno in politično življenje v svitu najvišjih načel, metafizično, kakor je sam rad dejal, filozofično, kakor moramo reči vsi.« — Mahničeva filozofija je filozofija Aristotela in Tomaža Akvinskega. Gibal pa se je predvsem v enem njenem poglavju o idejah, ki je postalo središče vsega njegovega filozofskega dela; silo svojega silogizma ozir. neizprosno logičnega izvajanja je upotrebljal v prvi vrsti za to, da pojave javnega življenja aplicira na poglavje o idejah resnice, pravice in prave lepote. Tu je določal načela, za katera je vodil svoje boje pri nas in po katerih je hotel izvesti javno ločitev med krščanstvom ter njemu nasprotnim svetom. Krasno pregledno sliko nam nudi dr. Aleš Uše-ničnik, ko nam odkriva smeri Mahničevega dela na tem polju. Toda ta slika noče biti noben panegirik. »Ne bilo bi prav«, tako pravi, »če ne bi v znanstveni reviji na koncu tudi kritično presodili Mahničevega filozofskega dela.« In zato ocenjuje tudi tiste strani, kjer je Mahnič predaleč šel. — Druga obširna, 32 strani obsegajoča razprava »Mahnič in slovensko slovstvo« iz peresa prof. dr. Iv. Pregelja je pisana z veliko erudicijo, z velikim temeljitim poznavanjem Mahničevega dela in vsega slovenskega
slovstva. Ne vemo, čemu bi se bolj čudili, ali okolnosti, da se je učeni profesor tako poglobil v Mahničevo slovensko dobo, ki je sam ni doživljal, ali pa okolnosti, da obvlada tako vsestransko in naravnost suvereno svoj predmet. Slovstvenemu zgodovinarju kakor sploh vsakemu slovenskemu inteligentu bo Pregljeva dragocena razprava bistveno pomagala, da obogati in razširi svoje znanje o slovenskem slovstvu. Tudi Pregelj analizira najprej ideje — smernice, ki jih je Mahnič pri svojih slovstveno kritičnih ocenah imel, a zasleduje tudi njegovo razmerje do raznih tujerodnih estetskih pisateljev ter slednjič kritično podaja Mahničevo delo glede slovenskih pisateljev. Na koncu razpravlja tudi o feljtonu, kolikor ga je Mahnič gojil (poseben članek o tem je dr. Pregelj objavil v letošnjem »Dom in Svetu«). Sklepa pa tako: »Mahnič je središčna osebnost v zgodovini slovenske kulture in pismenosti... Njegovi »Večeri« in njegov »Rimski Katolik« pomenijo za vse čase v zgodovini slovenske knjige kulturni historični imeni. Za Gregorčičem je Mahnič zrastel kot drugi velik in važen ud slovenske pismenosti iz Goriške.« — Podobno razpravo kakor dr. Pregelj je napisal prof. dr. M a -rakovi č iz Zagreba: »Mahničeva kritika hrvatske književnosti«. Mahnič ~a pozneje kot škof spravil pod nož svo.o kritike tudi razne hrvatska pisatelje, liste in književna društva. Njegov nastop je bil tu-
di tukaj brezobziren, v smislu njegovega »aut — aut«, pred vsem hoteč izvesti ločitev v načelih, ne toliko izvajajoč popolno estetsko-literarno kritiko. Zato je njegov pomen tudi tukaj predvsem ta, da so se razbistrila načela. — Četrto razpravo je napisal prof. dr. Jos. S r e b r n i 5 : »Metoda Mahničevega javnega nastopa.« Znano je, da je metodo svojega vplivanja na javnost v poslednjih letih svojega življenja zelo spremenil. Pričenjal je poudarjati predvsem religiozno vzgojo srca in volje (seveda vedno v luči jasnih katoliških načel), priporočal je askezo, priporočal delo za bližnjega. Dr. Srebrnič zasleduje metodo, po kateri je Mahnič v svoji s 1 o v e n -s k i dobi javno deloval: Mahnič hoče tukaj predvsem le javno načelno ločitev. Ob koncu te dobe je pa Mahnič že spoznal, da ta metoda ne zadošča, zato jo je takoj kot biskup poglobil in razširil, ker jo je spajal s socialnim delom ter jo pozneje še bolj izpopolnil, neprestano priporočujoč i svetost volje in srca. Dalje tolmači dr. Srebrnič tudi obliko ozir. način, v katerem je Mahnič na Slovenskem deloval. Razprava je v resnici zelo važna in aktualna, posebno ker zavzema ob analizi Mahničeve metode principielno stališče k vprašanju, na kak način naj se vodi delo za versko obnovo.
Pri drugem poglavju sodelujejo tajnik pokojnega biskupa Mahniča Ante Pilepic, dr. Jos. Srebrnič (v dveh člankih), P. Hu-golin Sattner, Mario Matuli6, dr. Avguštin
strani .Nastane ogorčenje, vsi se čudimo, kdaj je prišla šusteršičeva in bivšega cesarja slika na steno, kdo ju je zopet obesil, ko ju je vendar bivši župan SLS že pred prevratom 1918 odstranil in obe sliki dejal med staro šaro za arhivom. Ogorčenje raste, hrup narašča, kdaj se je to storilo, kdo je to storil? Slišijo se klici: Av-strijakanti in drugi nečedni izrazi. SLS zahteva pojasnila, dokler ga ne dobi, ne zapusti posvetovalnice. Bled in obotavljajoč se prizna demokratski odbornik Alojzij Turk pred vsem odborom, da je on sam pred sejo, — on ki je zahteval odstranitev — zakrivil to netaktnost in obe sliki obesil. Tedaj zapustita dva odbornika SLS ogorčena dvorano. Sprejeto je bilo, da se črta Susteršič kot častni moščan. Ko se poleže hrup, začne Alojzij Turk brati svoj tretji predlog, znano JDS izjavo proti avtonomiji Slovenije. Tedaj naprosi odbornik SLS, naj se zaključi seja, ker je že pozna ura in naj pride predlog eventuelno na prihodnjo sejo. To rekoč, odide iz posvetovalnice. Ko Alojzij Turk le še bere, zahteva četrti odbornik Jožef Nadrah, da se zaključi seja. Župan Fugec zaključi sejo in zadnji odbornik SLS odide. Odborniki JDS in od njih povabljeni poslušalci niso hoteli zapustiti posvetovalnice, češ, mi bomo še dalje zborovali in se posvetovali. Župan, boječ se, da se ne pripeti enaka netaktnost ali še hujša zloraba, ker se nahaja v posvetovalnici tudi mestni arhiv, je ostal kot odgovoren čuvar mestnega imetja do zadnjega in je kot zadnji odšel in zaklenil posvetovalno sobo. — Mestno županstvo v Višnji gori, dne 16. junija 1921. Ivan Fugec, župan.
— Dr. Oblakova teorija. Pred poroto stoji mladenič, morilec svoje matere. Nesrečneža zagovarja dr. Oblak, g. dr. Josip Ciril Oblak, predsednik »Gosposvetskega Zvona«, društva za pobijanje dr. Pegana in še nekaterih drugih društev in včasih tudi advokat. Advokat je namreč bolj pored-koma, navadno »ex offo«. To mu pa ni všeč. On bi rad bil večkrat advokat, ker dandanes je življenje drago tudi za advokate. Kdor pa hoče biti večkrat advokat, mora pokazati, da nekaj zna, ali pa delati reklamo. Reklamo v listih, v inseratnem delu, je pa odvetniška zbornica prepovedala, seveda iz same nevoščljivosti. Advokat inserira lahko samo takrat, če se seli, ali pa če gre na deželo, oziroma pride z dežele. S selitvami pa danes ni nič, za »na deželo« pisarna ne nese, reklama je pa le potrebna. Ta naj omogoči vsaj pot na deželo, kar bo povod zopet novi reklami. To-dfd kako začeti s prvo reklamo? To je pro-blenvJti-pa za pravega advokata ni problem. Udari po klerikalcih in problem je rešen! Reci pred poroto: »Fant, 1 ? je umoril svojo mater, jo je umoril. Tega umora pa ni kriv on, on ni moralno odgovoren za svoj čin aH zločin, ampak — klerikalci!« Lombroso bi sicer čudno gledal to novo teorijo o zločincih, in če bi še živel, bi mogoče še celo dr. Oblaku posvetil posebno poglavje v svoji knjigi »L' uomo delin-quente«, ampak gospoda dr. Oblaka to ne bi bržčas mnogo ženiralo: Reklama je tul In to je tudi nekaj. Mi bi pa radi gosp. dr. Oblaka podprli še bolj. Če hoče reklamo, zakaj ne pride k nam? Za zmen't se je! Vsaj ni treba inserirati ravno v inseratnem delu, zakaj pa? Mi mu lahko ustrežemo tudi drugače. N. pr. ta-le notica: Ali ni to dobra reklama zanj? Cela dežela bo danes o njem govorila! Seveda, če hoče vsak dan tako ali slično notico, mora večkrat udariti po klerikalcih! Potem bo pa tako priporočen, da pojde takoj lahko na deželo — za vedno,
— Papir po 25 par. Ker je v Zagrebu izdelana zadostna količina novčanic po 25 par, ki se lahko izdajo v promet, je finanč-
ni minister naročil državnim blagajnam, da morajo sprejemati te novčanice pri plačevanju do 25 dinarjev. Te novčanice veljajo od danes na ozemlju naše države kot obvezno in zakonito priznano plačilno sredstvo. Iz ravnateljstva generalne inšpekcije finančnega ministrstva.
—	Srednješolska dijaška organizacija v Št. Vidu nad Ljubljano predstavi v nedeljo, dne 19. junija, »Kralja Ojdipa«, dramo s petjem in godbo. Grški spisal Sofo-kles, poslovenil Fr. Omersa. Nastopi 25 oseb. Prvič so uprizorili to igro 1. 429 pred Kristusom v Atenah. Vse zbore s spremljevanjem klavirja, harmonija, violine in flavte uglasbil Marij Kogoj, ki bo.igral sam klavir in harmonij. Vstopnina: I. sedeži 4 din., II. sedeži 3 din., III. sedeči 2 din., stojišče 1 dinar. Začetek ob 3. uri popoldne.
—	Važno za jezikoslovce in kriminaliste. V starih časih, okroglo pred 3—4 tisoč leti, je živel na Grškem kralj Edip. Tega je preganjala usoda,ne dr. Oblak. Usoda je hotela, da je nevede umaril svojega očeta, se oženil s svojo materjo in nazadnje tudi umoril. Usoda je bila pač taka, nesrečna usoda, tako trde jezikoslovci. Sedaj je pa veliki kriminalist dr. Oblak konštatiral pravi vzrok Edipove nesreče: Edip je bil klerikalec in vnet pristaš SLS!
—	Železni drobiž. Zmešnjava je čez-dalje večja. Ga daš na tramvaju, ga ne mara. Na pošti, ga odkloni, jasno, da ga zasebniki po istem receptu tudi odklanjajo. Deželna finančna blagajna takisto nima naloga, da ga zameni, ampak samo v plačilo davkov sprejema. Naredite že vendar konec tej neznosni sitnosti. Razglasi naj se: V teku tedna izmenjajte ves železni drobiž — poslej je neveljaven. To je jasno in pravično.
—	Invalidi-krojači. Za krojaško delavnico v Invalidskem domu v Ljubljani se išče invalid-delovodja, ki je obenem pri-krojevalec. Reflektira se na prvovrstno moč z večletno skušnjo. Zadevne prošnje, opremljene z izpričevali, je poslati do dne 1. julija 1921 invalidskemu oddelku poverjeništva za socialno skrb v Ljubljani, šent-peterska vojašnica.
—	Za cestarje. Po več kakor enoletnem dreganju se je poslancem SLS vendarle posrečilo prepričati ministrstvo za javna dela, da spadajo cestarji na državnih cestah v kategorijo državnih uslužbencev.
Juretič in Petar Grgec (v dveh člankih), ki odkrivajo mnoge zelo zanimive in važne stvari iz Mahničevega življenja. Poglavje obsega 43 strani drobnejšega tiska. Zaključuje ga žalobni govor, ki ga je imel biskup Ivan Šaric na dan Mahničevega pogreba v Zagrebu.
Velike vrednosti sta zadnji dve poglavji: »Kronologija« in »Bibliografični pregled«. Uredništvo je imelo gotovo veliko dela ž njima. Impozanten je pogled na strani, ki obsegajo naslove Mahničevih razprav in člankov: 22 strani petit-tiska! Pa še niso vsi članki navedeni, kajti do mnogih uredništvo ni moglo priti, kakor se to ugotavlja na str. 272 in 295.
»Čas« je Mahniču postavil lep spomenik. V našem slovstvu tvori naravnost literaren dogodek, preko katerega ne bo nihče mogel iti, ki se ž njim bavi. Spomenik je toliko lepši, ker ga obžarja čudovito mirna objektivnost, iz katere se Mahnič zajemlji-vo sveti s svojim duhom; vabi k sebi tudi nasprotnika, dasi mu je bil Mahnič v načelih vedno »kladivar«, ki mu za svojega življenja nikdar ni dal miru. Pričakujemo, da mu bodo pri priliki tudi Hrvatje postavili podoben spomenik.1	x y
4 M ah niče v zvezek >časaf stane v podrobni razprodaji 85 kron ter se dobiva, dokler pa je Se kaj v zalogi, pri upravi »časac: Kopitarjeva ulica it, 2, NiSmanova prodajalna.
Vsa Belakrajina, od Gorjancev do Vinice, od kočevskih hribov do Kolpe, se nahaja v mrzličnem pripravljanju in pričakovanju na svoj veliki dan, ko bo prvič pozdravila v svoji sredi množice krščansko mislečega ljudstva — predvsem mladine, cveta naroda. — Sredi košnje, največjega dela se niso ustrašili vrli Belckranici, da se ne bi zbrali v svojem središču v Črnomlju, da proslave dan I. Belokranjskega orlovskega tabora v nedeljo dne 19. junija. Veliko je že priglašencev. V slavnostnem sprevodu boste videli vso raznovrstnost belokranjskih navad in noše iz Krnice, Adlešičev, Suhorja, Metlike, iz Semiča in Poljan. Prišli bodo bratje iz sosednje Hrvatske, V ogromnih množicah prihite Dolenjci v krojih in narodni noši. Tudi bratje in sestre od laške meje so priglasili svoj prihod. Kaj pa ti, bela Ljubljana? Pohiti tudi ti, ki si nadevaš ime bela med svoje bele brate in sestre v Belokrajino v obilnem številu, kjer te pričakujejo z velikim veseljem in radostjo. Ljubljana na noge! Malokdaj se nudi tako ugodna prilika in tako bogat program kakor ga izvedo Belo-kranjci v Črnomlju, ki nas hočejo z marsičem presenetiti. Med drugimi so obljubile udeležbo Pevska zveza in Zveza prosvetnih društev. Izkaznice za polovično vožnjo se dobe v Orlovski zvezi v Ljudskem domu, kakor tudi taborske izkaznice. Vse podrobnosti v sobotnem časopisju!
Na svidenje v obilnem številu! Bog
živil
Uiibitoske novica,
lj Vsi krajevni odborniki SLS za šolski okraj se vabijo danes ob 8. uri zvečer v Jugoslovansko tiskarno, III. nadst., k zelo važni seji, — Predsednik.
ljRokodelski dom. Danes zvečer ob 8. uri naj se zglasijo v društveni sobi vsi oni, kateri se žele udeleževati knjigovodskega tečaja.
lj Mladinski literarni vofer, na katerem bo nastopilo več mladih talentov, se vrši danes zvečer ob 8. uri v prostorih Jugoslovanske tiskarne, III. nadstropje. Vstop prost.
lj Novi ljubljanski župan g. A .Pesek bo potrjen. Pred nekaj dnevi je namreč odšla iz Ljubljane v Belgrad četveroglava de-putacija JDS, ki je nesla s seboj velik zavoj »Tedenskih Slik«, s katerimi so hoteli dokazati Peskovo »avstrijakanstvoc. Ko je pa deputacija predložila svoje dokaze na »pristojnem mestu« in je »pristojno mesto« zvezek »Tedenskih Slik« odprlo, se je odprla slučajno — konfiscirana stran! Na to je pristojno mesto reklo: »Pa šta čotc više?
Dobar je patriota gospodin Pesak, vrlo do-bar! Sve konfiskovano!« — Z dolgimi obrazi so gospodje odšli.
lj Trg Tabor in »Jugoslavija«, »Slovenec« je hud, neizmerno hud, strah ga prevzema radi Sokolskega doma na Taboru, dočim se cela Ljubljana smeje jere-mijadam, piše »Jugoslavija«, Mi pa mislimo, da bi bilo za »Jugoslavijo« bolje, če bi jo prevzelo vsaj toliko pameti kakor nas strahu, da bi razen Sokolskega doma videla še druge, za Ljubljano važnejše interese. Kdo pa brani Sokolu, da si zgradi svoj dom, če ima denar, na kakem drugem prostoru, kjer ne bo za Ljubljano pomenil to, kar je pest za oči? Ne strah, pamet, pamet!
lj Prostozidarji v Ljubljani. V soboto zvečer bo sestanek »Svobodne Misli« (podružnice francoskega »Grand Orienta«) v zadnji sobi »Narodne kavarne«. Sestanka se baje udeleži tudi dr. Žerjav. Polom »Svobodne Misli« je torej zagotovljen. — V sredo zvečer je imela loža V. M. v tretjem lokalu svoj veliki »accesit«. Dr. Žerjava ni bilo. Zato uspeh popoln.
lj Predavanje prof. J. Vavpollčn »Stara Fra^s;«. Ciklus predavanj, katera je priredil Konšulat Češkoslovaške Republike v Ljubljani, se konča danes v petek, dne 17. junija ob 20. uri v Mestnem domu z imenovanim predavanjem, katero pokaže v barvastih slikah občinstvu znano lepoto naše zlate slovanske Prage.
li Koncert v hotelu »Tivoli«, Od 15, iu-niia t. 1. naprej vsak večer od 18. do 22. ure. P. n. občinstvu se priporoča Vekoslav Dol-ničar.
Hainou&ila parutifa*
JUGOSLOVANSKI KLUB SE NE POGAJA.
Belgrad, 16. junija. (Izv.) Neki belgrai-ski list (tudi ljubljansko »Jutro«, op. ur.) prinaša vest, da se Pašič pogaja z Jugoslovanskim klubom glede razdelitve države v pokrajine. Ta vest je le želja vladnih strank. Ker so vladne stranke sprejele ustavni načrt glede uprave razdelitve države, je vsak sporazum Jugoslovanskega kluba s Pašičem nemogoč, FORMALNA SEJA KONSTITUANTE.
Belgrad, 16, junija, (Izv.) Današnja seja konstituante se je začsla ob pol 10. uri dopoldne. Govorili so narodni rocialist Doržič, radikalec dr. Momčilo Ivanič, demokrat Laza Gruič, samostojni Kušar, demokrat Gjorgjcvič in drugi, Govorili so o organizaciji vojske in deloma kritizirali posamezne člene tega oddelka. Končno je bil na popoldanski seji ta oddelek odobren.
MUSLIMANI PRITISKAJO.
Belgrad, 16. junija. (Izv.) Na današnji seji konstituante je zbudilo pozornost, da so muslimanski govorniki ostro kritizirali vladni načrt ustave. Sodijo, da je to v zvezi s tem, ker so muslimani nevoljni, ker jim vlada noče izplačati še ostalih obrokov dovoljene vsote. Ker je glasovanje o ustavi blizu, hočejo muslimani s tem vlado prisiliti, da jim takoj izplača, kar jim je obljubila,
PROTIČEV MANDAT.
Belgrad, 16. junija. (Izv.) Protičev mandat bo najbrže razveljavljen jutri ali v soboto na seji verifikacijskega odbora. Zdi se, da bodo radikalci pristali na to,
POLOMIJA PERFEKTNA.
Belgrad, 16. junija. (Izv.) Vladni pol-službeni listi javljajo, da je sporazum z Italijo glede Baroša že podpisan.
DR. LAGINJA V BELGRADU.
Belgrad, 16. aprila. (Izv.) Dr. Matko Laginja je danes došel semkaj.
SLOVANSKI IN ORIENTALSKI INSTITUT V PRAGI.
Praga, 16. junija. (Izv.) Vlada je predložila senatu zakonski načrt za ustanovitev slovanskega in orientalskega instituta, ki bi bila popolnoma samostojni instituciji. Namen teh bi bil ta, da sc stopi v čim ožje znanstvene in gospodarske stike z ostalimi slovanskimi in orientalskimi državami.
USTAVA BO SPREJETA DO 25. JUNJJA
Be!grad, 16. junija. (Izv.) Ker je opozicija večinoma že odšla, ustavno delo hi-«tro napreduje in se sprejemajo celi odstavki brez obširnejših debat. Sodijo, da bo ustavno delo končano do 25. t. m. Vlada in predsedništvo konstituante se silno trudita, da pregovorita opozicionalne stranke, naj se udeleže polnoštevilno vsaj one seje, ko sc bo glasovalo o ustavi končno-veljavno. Dvomljivo pa je, če bo hotela delati opozicija vladnim strankam prazno štafažo,
BORZA.
LDU Zagreb, 16. iuniia. Devize: Berlin 212—212.75. I talila 743—744, London 544— 546. New York kabel 0—145.75, ček 142— 145. Pariz 1170—1175. Praga 202.75—203, Švica 2430—2444. Dunai 21.75—21.80. Bukarešta 57.75—58.25. — Valute: dolarji 141.50— i 142. carski rublii 0—38, francoski fr?nki 0— i 11.50, naDoleondori 458—463, nemške marke l 216—221.50. rumunski leii 220—0. italijanske lire 730—0, Švicarski franki 2400—0.
Curih, 16. iuniin. (Izv.) Devize: Budim-1 pešta 235. Berlin 8571.'. Italiia 30.10. London 22.39. New York 592. Pariz 47.90. Praga 8.25, Dunai 1.22. Bukarešta 8^5. Zagreb 4.
25.50. New York 676, Pariz 54.50. Praga 932, Zdnch 1375. Bukarešta 1027Zagreb 456, 5014.
OrSovsfci vestnik.
I. GORENJSKI ORLOVSKI TABOR V KRANJU.
Orli in Orlice na Goreniskeml
Odseki in krožki, ki še niso poslali na •J. /,. o r i i a v n i h d o 1 s statistiko udeležbe na 1. gorenjskem orlovskem taboru 3. julija v Kranju, nai to store takoj, ker sicer ne bi mogel pripravljalni odbor izvršiti povoljno predoriprav (telovadišče, kosila, vlaki, izkaz* niče itd.).
Te dni dobite letake, reklam* ne lističe in plakate. Takoi iih udo-rabite v domačem in v sosednjih krajih. Po« trudite se. da bo v vsaki vasi plakat, da bo vsak človek vide! letak in ne bo Gorenjca in Crorenjke. ki ne bi tekom tedna izvedel za na5 tabor._ I ridobite za udeležbo vse prijateljske organizacije, organizirajte udeležbo neorgani« ziranih ljudi in iih prijavite po številu za kosilo in polovično vožnjo (zadnji teden ne bo več mogoče ustreči).
Nabirajte darila za srečolov, zlasti pri tvrdkah, ki žele prodajati svoje blago dalie, »ter bodo darila z naslovom tvrdke iz* vrstni reklama,
Pridobivajte les (deske, bruna dr.) za sedeže in tribune ter skrbite, da ga vsaj do 27. t. m. dobi pripravljalni odbor za tabor v Kranju, ker sicer ne bi mogli pravo« časno staviti sedežev in tribun (za 2000 sede« žev in 5C00 stojišč).
Predsedniki in načelniki, storite vse, da bo po številu in kakovosti potekel' tabor v vseh točkah (sprevod, sv. maša. telo« vadba) v čast odovstvu in Gorenjski! Izvršita! točno vsa splošna navodila glede agitacije, prijave, varčevanja, obleke, točnosti in discipline. Vedite, da nimamo samo vsak svojih', ampak tudi vsi skupne interese. Brez truda in žrtev posameznih oseb in odsekov ni mogoč skupen uspeh Zvezel
Pevski zbori na Goreniskeml Ali ste se že priglasili za petie pri sv. maši na L gor. orlovskem taboru, ki bo obenem katoliški shod za dekaniii Kranj in Loka. g. or« ganistu Cirilu Mohor v Kranju? Zadnji čas je. da to storite: sporočite tudi, koliko pevcev pride in koliko not rabite. Nai ne ostane noben zbor doma!
Pripravljalni odbor.
Za udeležence I. Belokranjskega orlovskega tabora v Črnomlju dne 19. junija, ki pri« deio v Ljubljano v soboto zvečer (iz Borovnice, Horjula, Starega trga, Vrhnike in drugod), ie pripravljeno prenočišče. Za moške v. Ljudskem domu, za ženske pa v hiralnici sv. Jožefa blizu cerkvc Srca Jezusovega.
Vi«. Viški Orel priredi 17. julija ob pol 4. uri popoldne na odsekovih telovadnih prostorih za župnijsko cerkvijo izključno odsekovo javno telovadbo. Bratski odseki in prijatelji tolovadbe dobro« doSli!
KašoiššfcS vestnilc.
ViS. Dne 19. t. m. bo nedelja sv. Aniona Pa» dejanskega. Sv. opravila v župni cerkvi sv. Antona bodo ob 5., 0., 8. in 9. uri dopoldne, številnim častivcem sv. Antona posebo ljubljanskim bo gotovo ustreženo, ker bo tudi popoldne ob 5. uri pridiga in blagoslov.
In spori.
Graški »Stunn« je igral v nedeljo v Splitu proti Hajduku 1 : 0. Zmaga nad Hajdukom, ki je porabil Gradjanskcga 2:1, potrjuje vnovič da je Sturm prvovrstno moštvo, ki je v stanu nuditi ljubljanskemu občinstvu lep športni užitek. Kakor že objavljeno, igra »Sturm« na povratku iz Splita v soboto in nedeljo proti naši Iliriji. Prvi dan se prične tekma ob pol 19. uri, dru/Ji dan ob 18, uri. (K)
Prvenstvene nogometne tekme 19. t. m. (Službena objava LNP.) Na prostoru Sparte ob 16. uri Sparta : Akademiki, sodnik g. Hus; ob 9. uri Svoboda rez. : Jadran rez., sodnik g. Ke-pec .— Prvotno za 19. t. m. določene tekme se iz financijelnih razlogov prelože na 26. t. m. Ra zen tega igro 26. t. m. Svoboda rez. proti Primorju rez. (K)
IgublSanska porota. - .
Včeraj ie bil zadnji dan dolgotrajnih no« rotnih obravnav poletnega zasedanja. Ta dan ie porota razpravljala o vevških »rokovnia« čih«. Kakor pred sto leti Dimež s svojimi ro« kovniači, tako ie bila ta vevška rokovnjaška družba prava nadlega vsej ljubljanski okolici. Večino teh rokovniačev so že lansko leto spravili za večletno dobo pod varno streho« včeraj pa so pred poroto stali zadnji člani.
Drzna tatvina usnja,
_ Mladi tatovi Rudolf Gostinčar. France Kožuh in France Tome so si na drzen način 26. novembra 1920 prilastili veliko množino usnja v vrednosti 48.000 K. Med vožnjo na progi Lazc-Zalog je udri Rudolf Gostinčar iz osebnega vlaka v prikloolieni tovorni voz ter ie iz niega zmetal štiri velike bale usnja, katere ie bil poslal tovarnar France Knaflič iz Šmartnega pri Litiji na razne trgovce. Go« stinčar in njegova pomagača France Kožuh in France Tome so potem izstopili v Zalogu, od« šli nazal, pobrali usnje ter ie skrili v Lobo-dovo šupo. Drugi dan ie Gostinčar prodal usnje Francetu Črnetu v Mostah za 12.000 K.
Porotniki so soglasno potrdili krivdo nad 4000 K. Obsojeni so bili: Rudolf Gostinčar na pet let; France Kožuh in France Tome na dve leti težke ieče. ker ie sodišče upoštevalo njiiu sedanjo petletno kazen,
Dva drzna vlomilca.
Rafael Kosmač, mlad. delamržen človek* in Anton Rant. čevljar, sta člana razvpite ro« kovniaške družbe, ki je po dnovu spala, o« noči kradla. Družba ie izvršila nad 30 vlomov in tatvin. Omenjena sta se morala zagovarjati le v petih slučajih. Rant ie bil udeležen pri velikem nočnem vlomu v trgovino ge. Uršule Lavrič v Novi vasi na Blokah, kjer so trtfo« vino popolnoma oplenili ln odnesli za 23.000 kron raznega manufakturnega blaga. Blago so potem skrili v gozdu, od koder so ie ootem spravili v Ljubljano. Do Ljubljane iih ie vozil kmet Suhadolnik iz Jezera pri Preseriu. za kar so ga potem okradli.
Porotniki so krivdo tatvine soglasno nn. trdili. Bila sta obsojena: Rafael Kosmač ni dve leti in Anton Rant na pet let težke ieče.
Ker le bila oopoldanska porotna razprava proti Aleksandru Šabcu preložena, je bilo na
Dunai. 16. Jun"«. (kr.) Devize: Budim- i to porotno zasedanje zaključeno. Porotne raz« pešta 263 X. Berlin V 73, Italiia 34.50, London prave so končane.
Za dvakratno obiavo v tednu sc računa 8 tcron.)
ATELIJE za ČRKOSLIKARSTVO.
Fristou Filip, »Hotel Malic«.
BARVNI TRAKOVI,. ČRNILA. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3
FOTOGRAFSKI ATELIJE:
Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6.
IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T, Novotny, Opekarska cesta 26.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan*, 1. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366)
KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
Priporočalo se sledeče domaie tvrdke:
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred Škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. E
MODNI SALONI
Golzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
PISALNI STROJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uber F-&A., Selenburgova ulica
4. (Tel. 117.) Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9, STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, mestni stavbenik,
Novo mesto—Gradac. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Žuran Martia, Mestni trg 12.
TAPETNIŠKA DELAVNICA: Jager Franjo, Komenskega ul. 12 (Rokodelski dom).
TOVARNA FURNIRJA,
žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale.
TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20.
(Za dvakratno obiavo v tednu s računa 8 kron.)
TELOVADNE POTREBŠČINE. Kunovar Ivan, Stari trg 10, TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«.
Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesla IT. ZALOGA CEMENTA IN CEM.
IZDELKOV: Cihla? Jos., Dunajska c. 67.
ZALOGA POHIŠTVA. „ F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7<
s teletom in 2 mlada prešička na prodaj Kolodvorska ul. 27.
Naprodaj je dobro ohranjen še malo
rabljen! SiNj S^Fran
Blihe-čič valjčni mlin študa pri Domžalah,	20S0

(Gleichstrom)3'/2PH 440 volt, uozsia dira
7. vzmetmi in navadna tiira se takoi prodajo. Ogleda se v Slomškovi nI. 19.
,,,/a {patra 9 oralov za dve košnii v villSlika il si Vil Ljubljani na prodaj. Kje pove upravništvo Slovenca pod St. 2106.
Zahtevajte proračun za objavo oglasov.
|	1 stroj za valenje
IfijS^lH (Brutmaschine) en Ha Stroj umetna koklja (Kunstglucke), 3 stroje za prekajevalce (Selchermaschienen). Stroji so prirejeni na ročni pogon in v ze o dobrem st nju. Zanimalci nai se obrnejo na naslov. Vje-koslav Nagi) mesar in udioničar, Ko-toriba. (Medjimurje).
Sprejme se dobro izurjen
13-14 let, ki ima posebno veselje do trgovine mešanega blaga, in je povsem sposobna za trgovino, boljših starišev, se sprejme kot učenka na deželi. Naslov: »Deklica 1314.« poštno ležeče Št. Bupert pri Mokronogu.
se vajenecza mesarsk0
jjUlD 00 lUJMKil; obrt. Vstop po dogovoru. — Naslov v upravi lista pod štev lko 2111.
Proda se dobro idoča
lesna trgovina
na prometnem mestu v Dubroviaku ob Savi, Hrvatsko. Obstoji: iz skladišča, v katerem se nahaja ca. 300 m3 rezanega mehkega iesa, hiše, hleva, suše, dalje lep vrt, 4 orale njiv in 24 oralov zajedniš-kega gozda. Proda se vse kompletno s celim živim in mrtvim inventarjem radi zdravstvenih, družinskih razmer. Vpraša se K. F. Pfeifer, Dubrovčak, Ivanlč-orad Hrvatsko.
za ve'jo žago. Stanovanje v hiši. Kje, pove uprava „Slovenca" pod štev. 2113.
»♦♦♦.♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦.♦♦♦♦o.««
zensKo ouieKa naprodaj. Cena in naslov v upravi pod št. 2089.
Franjo Celnaf
Lijubliana
Pavla Vrtnik
VbvSB zaročena. Iijubljona, dna 14. junija 1921.
V Ebenu št. 19, pošta Kočevska Reka v Jugoslaviji se proda iakoj enonadstropna vila, pripravna za gostilno iu obrt, ima5 sob S Kuhinji neuaj pohištva s kompt. posteljami, hlev, sadni vrt z dobrim sadiem, senjak, 2 senožeti, 2 njivi, 1 gozdič, dobro kapnico. Vprašati pri lastniku 1. Grabner-iu, Celovec, ^alinhoisUasse 47 ali pri okr. gozdarju Ed. u.esz v Ebenu, pošta Kočecska-iie-ka pri katerem naj se kupci pred ogle dom oglase. — Posredovalci izključeni.
Brez vsakega posebnega oovestila.
is
V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš predobri oče ozir. stari oče, brat in tast, gospod
ia
posestnik w Beliš 2t'kvi na iBoSenjskern
danes zjutraj v 64. letu starosti nenadoma umrl.
Pogreb predragega rankega se vrši v petek dne 17 11. uri dopoldne v Belicerkvi.
Priporočamo ga v blag spomin.
V Belicerkvi, dne 15. junja 1921,
£nton'ja Lag»a;ne, Pranja Swiiter, JeaS;:".
hčere
v imenu vseh sorodnikov.
-si samo bel, mandalon in koks (preji peliCar) sc kupi ali zamenja za rdečega ali druge vrste proti uadplačilu ene isrone za kilo. Sprejme se vsaka tudi najmanjša množina — Fran Pogačnik, Ljubbatia, Dunajska cesta 36.
BNHj
Po najnovejših najnižjih cenah za gospo !e, dame in otroke, trgovina
Ivsn Lončar - Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 36.
se bo vršila v soboto 18. t. m. ob 9 ui muium uri dopoldne. Prodala sc :;odc: gos.ilaiSka iu kuliiujska posoda in različno pohištvo ter nekaj ključavničarskega orooja. ilrižeiml-ška ulica Ljubljana.
V stalno službo se sprejme prvovrstna
d	B „ U
kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftoimazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 15 kron pri T^NKOCl, lekarna Ljubljana, Slovenija.
Različna fina nitja
(deset komadov) se prodajo za 150.000 di-narov, toda le skupno. Pojasnila daje Posojilnica v Kadovljici.
Elektromotor
1 HP, 150 V. se proda. Naslov pove fln. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
ŠPEDICIJSKA fVRSKA V
na K&5CE
izvrSuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi. ocarin]en?e.
prvovrstne
za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, igle olje, itd. za vsakovrstne šivalne stroie priporoča
IGN. V O K, Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
iii mm
luupia, Poljaki nasip 4. Podružnica: SclBntiurSova uU.
PODRUŽNICE: MHEiBOH	NOVO MESTO
Gosposka ul. 38.	Glavni trg.
Pozor turisti!
popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter dvornega knjigovodstva. Ponudbe naj se pošil a na j Kneževo oskrJani^tvo v Konjicah.
Radi odpotovanja
se proda pisalni stroj „Rayai Standard" za ceno 2000 din. Stroj je K -.kor nov in z vidno p: ,avo. Naslov ;*ove An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana Cankarjevo nabr. 5.
S^u S.: * t >
St. 12,
ref. X.
azglas
V smislu § 37 občinskega reda za glavno mesto Ljubljano nvglaša podpisani mestni magistrat, da so proračuni mestne občine z;i čas od 1. julija 1921 do 30. junija 1922, in sicer: mestnega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada meščanske imovine, mestne pehotne vojašnice, mestne klavnice, mestnega vodovoda,
amortizačnega zaklada mestnega loterij:;'-:«.;; i p : :•-,
mestne elektrarne,
mestne plinarne,
mestnega pogrebnega zavoda,
mestne zastavljalnice,
mestne priprege,
mestne trošarine in ustanovnega zaklada dogotovljeni ter občanom v dobi od 17. do 30. junija 1921 v prostorih n;cslnega knjigovodstva na vpogled.
O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 14. junija 1921.
azpfs služb.
Zavarovalno društvo »Srbija« razpisuje mesta
ravnafe&ia in nekaj višjih uradnikov
izurjenih v zavarovalnih poslih.
Prijave, spričevala in pogoji naj se dopošljejo najkasneje do 15. avgusta 1921 upravi društva »Srbije«, Knez Mihajlova ulica 26 v Belgradu.
francosnega siste.na „UiMIC" 14 HP, in rezervni deli, registrirna blagajna .National", kopulria sooa in jedilna soba ?.e radi pomanjkanja prostora ceno proda. Kje pove upravn. »Slovenca« pod št. 2114. j
1 vagon
;e naprodaj v oskrbništvu graSčitie Co-delli, ffios.e i. pri Ljubljani.
Tovarna
Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svetlollka ovratnike, za-
pestnice in srajcs
KOČEVJE
štev. 39.
Pozor turisti!
Tovarna konserv, sslam in klobas
i. »au^aa^a .
naznanja, da zopet izdeluje že v predvojnem času priljubljene
kotiserve kranjskih klobas z zeljem
knkor v^e druge vrste mestiatin konserv in oferira po najnižjih dnevnih cenah svoje prvovrstne izdelke, kakor: najfinejše
salame
(ogrske), krakovske, šunkance, poletne salame, brunšviške 1.1, d. Pošiljalve po pošti in železnici dnevno.
2 učitelja Iz Hrvatske iščeta za dobo poč.tnlc
STANOVANJE
- s calo oskrbo v kakem romantičnem kraju Slovenija. Ponudbe na upravo „&lovenca" pod šifro „MEDMURJE 2129."
Uradnika (ico)
za knjigovodstvo in
praktikanta
sprejme takoj: Strojne tovarne In livarne d. d. Ljubljana.
popolnoma nov se proda radi selitve. Poizve se „Pred škofijo" štev. 20, tretje nadstropje.
Klavir
Trgovski pomočnik in prodajalka
se sprejmeta v modni trgovini H. Persche, Pred Škofijo, Ljubljana
Lastni izdelki olJnaLh barv, firnežev, W st^b (toHna s	lakov in steklarskega kleja. Velika
druiLa z o. s. preje za)oga kemičnih in rudniških barv, Brata Eiierl in Jančar&Go barv za umetnike, raznovrstnih čo-LJabijaua, Miklošičeva c. 4. pičev, vseb potrebščin za slikarje in nasproti hotela „Union".	pleskarje.

Aoaleška parobrodna dražba.
Odprava potnikov I., II. in III. razreda preko
Trsta, Reke in Cherbourga v KEV-Y0BK.
Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslavijo.
Natančna pojasnila daje:
Cunard Lise, LMaaa, Kolodvorska ulica 126.

Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah.
Stritarjeva ulica št. 2.
Delniška glavnica K 50,000.000. Rezerve K 45,000.000.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče II Čekovni račnn številka 10.509. — Brzojavni naslov: posle. Prodaja srečke razredne loterije. i! Banka, Ljubljana. — Telefon šlev. 261 in 413.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v LJubljani.