t * ííw ■m t iliíSl Brezžični in brezplačni internet za oživitev 1 goriškega središča TA ■ppUhat* Giorgio Urši tmi-imi> flUmplonJco -d I glcliama Prvaku slovenskega rodu posvetili goriško stopnišče ^ 16 Javna dela v repentabrski občini v triletju 2011-2013 Primorski Skok v neznano ali dobra rešitev? SandorTence Italijanska ustava zavezuje državo k zaščiti jezikovnih manjšin, Furlanija-Julijska krajina je dežela s posebnim statutom zaradi narodnih skupnosti, začenši s slovensko. To so ob mednarodnih pogodbah temeljna pravna in politična izhodišča, na katerih sloni varstvo slovenske narodne skupnosti. Predsednik FJK Renzo Tondo je včeraj izrazil željo, da bi Dežela od države dobila več pristojnosti tudi za Slovence. Pred leti je to zahteval že Riccardo Illy in pred njim Adriano Biasutti, obema je Rim odgovoril negativno. Mislim, da smo Slovenci danes lahko zadovoljni z načelom »mešanih odgovornosti« Rima in Dežele. Težav sicer ne manjka in so odvisne od politične situacije, ravnovesje med državno in deželno administracijo pa deluje kar dobro, kot priča dejavnost paritetnega odbora za slovensko manjšino. Vse je sicer mogoče izboljšati, spremembe pa so včasih tudi slabe, zato morda ni pravih razlogov za spreminjanje sedanjih ravnovesij. Poglejmo zadnji primer državnih prispevkov. Tondo se je osebno zavzel pri ministru Giuliu Tremontiju za ohranitev finančne pomoči slovenskim kulturnim ustanovam, deželni svet pa se je pod vplivom vladajoče koalicije dejansko opredelil za znižanje prispevkov. Na srečo je prevladal Tondo, lahko pa bi se zgodilo, da bi prevladala deželna desnica, ki že sicer razglaša, da je slovenska manjšina tudi finančno gledano privilegirana skupnost. Jutri v novoletnem Primorskem dnevniku Solinarji, ki nikoli ne vidijo morja Okrevanje ne bo hitro, ker je bolezen resna Veleposlanik Mirošič o Rimu, klavirju in kitari Ko igra postane blazno resna stvar Ta muzej je kot spovednica Preteklost ne sme biti stvar slučaja dnevnik ČETRTEK, 30. DECEMBRA 2010 Št. 307 (20.014) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Sporazum za Pomigliano d'Arco podpisan brez sindikata Fiom Fiat dosegel svoj cilj, med sindikati hud razdor Fiom za konec januarja oklical osemurno stavko manjšine - Napoved predsednika FJK Renza Tonda Dežela bo od Rima zahtevala večje pristojnosti za Slovence TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina bo v sklopu pogajanj z italijansko državo zahtevala še več pristojnosti za slovensko manjšino, kot tudi za Furlane in Nemce, je na tiskovni konferenci (KROMA) ob izteku leta povedal pred- sednik Renzo Tondo. Omenil je tudi skrb za Italijane v Sloveniji in Hrvaški. Predsednik Dežele ni več omenjal morebitnega sodelovanja Italije pri gradnji drugega reaktorja v jedrski elektrarni Krško v Sloveniji. Morda je stvar že mi- mo, potem ko so Japonci ponudili sodelovanje za ta projekt, slovenski premier Borut Pahor pa se je še pred tem zavzel - kot izhaja iz depeš WikiLeaksa - za ameriškega energetskega velikana Westinghouse. Na 3. strani RIM - Vsi kovinarski sindikati, razen sindikata Fiom, ki je del največje italijanske sindikalne zveze Cgil, so včeraj s Fiatom podpisali sporazum za novo kolektivno pogodbo, na osnovi katere bo v tovarni v Pomiglianu d'Arco dobilo novo zaposlitev 4600 delavcev, avtomobilski koncern pa bo v proizvodnjo nove Pande vložil 700 milijonov evrov. Fiom je na podpis sporazuma odgovoril z okli-canjem osemurne stavke 28. januarja in z novim strim napadom na Fiat, na ostale sindikate in na vidne predstavnike Demokratske stranke, ki so izrazili podporo turinski avtomobilski hiši. Na 4. strani Desnica navdihovalec filma o fojbah? Na 2. strani Kmalu nov razpis za šolske ravnatelje Na 2. strani Dipiazza: Ubogal bom le Berlusconija Na 5. strani Kalvarija družine Zeriali med drugo svetovno vojno Na 6. strani Tatinska trojica v Tržiču kradla srečke in drobiž Na 15. strani Največ stoletnikov izhaja iz Brd in Kanala Na 16. strani V POSTOJNSKI JAMI 25., 26., 27., 28. 29. dec. 2010 1., 2. jan. 2011 ob 14.00, 15.00 in 16.00 Informacije: Tel.: 05 7000 103 www.postojnska-jama.si 2 Četrtek, 30. decembra 2010 ALPE-JADRAN šolstvo - Vest je objavljena na spletni strani založbe Tecnodid Kmalu nov razpis za ravnatelje SSŠ pomaga pri pripravi na izpit Postopek za razpis naj bi bil že pri koncu - Na voljo 2871 mest - Olajšan dostop do online izobraževalne platforme TRST - Vest sicer ni še uradna, vendar naj bi italijansko ministrstvo za šolstvo kmalu razpisalo nov natečaj za ravnatelje. Podatek je objavljen na spletni strani založbe Tecnodid, ene od osrednjih italijanskih založb, specializiranih za šolstvo. Postopek za razpis naj bi bil že pri koncu, saj so osnutek odloka že pred časom poslali predsedniku republike v podpis, potem pa bi ga moralo registrirati tudi računsko sodišče, na koncu pa bi moralo ministrstvo dejansko objaviti vsedržavni razpis, kateremu bodo sledili posamezni deželni razpisi. Ravnateljskih mest na razpolago naj bi bilo 2871 za vso Italijo, kar po mnenju poznavalcev ni dovolj v primerjavi s številom nezasedenih mest. Pred samim izpitom bo potekala predhodna selekcija kandidatov, ki bodo morali odgovarjati na vprašanja v okviru preizkušnje v obliki testa. Če bo posamezni kandidat imel vsaj osemdeset odstotkov pravilnih odgovorov, se bo lahko udeležil še pisne in ustne preizkušnje. Vest je pomembna tudi za slovensko šolstvo v Italiji, kjer že vrsto let ni bil razpisan natečaj za ravnatelje. Z ozirom na skorajšnji razpis in pomen ustreznega števila slovenskih ravnateljev za prihodnost slovenskega šolstva v Italiji, se je Sindikat slovenske šole odločil, da vsem slovenskim šolnikom, ki se nameravajo udeležiti natečaja in imajo za to predvidene pogoje (univerzitetna diploma ter pet let delovnega razmerja s pogodbo za nedoločen čas), pomaga pri pripravi na predvidene preizkušnje s tem, da jim olajša dostop do online izobraževalne platforme, ki jo je izoblikovala prav že omenjena založba Tecnodid. Z vsebino izobraževalne platforme se je mogoče seznaniti na spletni strani www.tecnodid.it. Vsi, ki jih ponudba zanima, naj se najkasneje do 5. januarja 2011 prijavijo na enega od sledečih naslovov: vesnadanieli@libero.it ali sss.gor@gmail.com ter pri tem navedejo ime, priimek in šolo, na kateri so zaposleni. Ravnatelji morajo večkrat voditi dve šoli (na sliki tržaški licej Slomšek) kroma slovenija - Kandidatka za mesto ministrice za lokalno samoupravo in regionalno politiko Pahor predlagal Dušo Trobec Bučan Toda kandidatka DeSUS nima zagotovljene izvolitve, saj ne uživa enotne podpore v vladni koaliciji LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor bo za ministrico brez resorja, odgovorno za lokalno samoupravo in regionalno politiko predlagal kandidatko DeSUS Dušo Trobec Bučan. A njena izvolitev je negotova, saj kandidatka ne uživa enotne podpore niti znotraj koalicije. Pahor Trobec Bučanovo za ministrico predlaga zato, ker je izkušena in primerna kandidatka za predlagani položaj. Pri tem se mu zdi pomembno, da je kandidatka v zadnjem letu kot državna sekretarka delovala na ministrstvu, ki je v tem času izboljšalo črpanje evropskih sredstev. "Za kandidatko sem se odločil tudi zato, ker menim, da mora vlada delati v polni zasedbi in v polni kondicijo, vključno z ministrico, ki drži v rokah vajeti črpanja evropskih sredstev," je de-jal.Tako Trobec Bučanova kot on sam sta prepričana v uspešnost dela kandidatke. Predlog za novo ministrico namerava Pahor v državni zbor poslati v ponedeljek. Ob tem je premier tudi zanikal besede predsednika DZ Pavla Gantarja, Duša Trobec Bučan da je to prva ministrica, ki je Pahor ni izbral sam. "Vse dosedanje ministrice in ministre sem izbral sam, seveda kot pred- sednik vlade, ki vodi koalicijsko vlado," je dejal in dodal, da tudi za vse svoje izbire odgovarja sam. Duša Trobec Bučan je med prioritetami svojega dela napovedala nadaljevanje prizadevanj za čim boljše črpanje evropskih sredstev. Še naprej nameravajo odpravljati administrativne ovire za črpanje sredstev, sprejeti zakon o skladnem regionalnem razvoju ter noveli zakona o lokalni samoupravi in zakona o financiranju občin. Opozorila je, da jim je v zadnjem letu na ministrstvu uspelo vzpostaviti zelo sposobno ekipi. »Letos je bilo nas področju kohezije počrpanih 450 milijonov evrov, v proračun pa vrnjenih 650 milijonov evrov. S to dinamiko pa nameravamo nadaljevati,« je dejala. Prvi odzivi strank kažejo, da je podpora Trobec Bučanovi negotova. V poslanski skupini SD se bodo po besedah njenega vodje Dušana Kumra o podpori kandidatki odločali po novem letu, splošno razpoloženje v stranki pa ni enovito. V Zaresu se o tem, ali bodo Trobec Bučanovo podprli, formalno še niso odločili, kakor kaže razpoloženje, pa kandidatke ne bodo podprli, je dejal namestnik vodje poslanske skupine Franci Kek. Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic je v pisnem odzivu zapisal, da bodo v stranki v prihodnjih dneh s kandidatko opravili razgovor in nato odločali o podpori. V poslanski skupini SDS se glede podpore oziroma nepodpore ministrici še niso opredelili, za SLS pa je Jakob Pre-sečnik povedal, da je bolj verjetno, da je ne bodo podprli.Tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič je pojasnil, da se o podpori v stranki še niso dokončno odločili. Kandidatka za ministrico za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Trobec Bučanova je diplomirala na ljubljanski pravni fakulteti. Opravljen ima pravosodni izpit in izpit za mediatorja. V državni upravi je zaposlena od leta 2006. Približno leto dni je državna sekretarka v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. (STA) Zamaške za Mio uspešno zbirajo / KOPER - Na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem (ŠOUP) nadvse uspešno zbirajo plastične zamaške za petletno deklico Mio iz Zidanega Mosta, ki je lani oslepela. V pičlih štirih mesecih so odvozili že 4 tone za-maškov. Denar od zbranih zamaškov bo družina porabila za operacijo v tujini, saj tovrstnih operacij v Sloveniji ne delajo. Humanitarno akcijo za Mio so pričeli avgusta in plastične zamaške zbirali v prostorih ŠOUP, na Pristaniški ulici 3 v Kopru. Akcija se nadaljuje, več informacij o akciji je dostopnih na spletni strani www.zamaski-mia.si. Žive jaslice v Postojnski jami še 1. in 2. januarja POSTOJNA - Prireditev Jaslice v Postojnski jami prehaja v zadnjo fazo, saj si jih bo moč ogledati samo še 1. in 2. januarja. Prireditelji so z dosedanjim obiskom izredno zadovoljni. Živa predstavitev svetopisemske zgodbe je navdušila obiskovalce, ki so lahko prisluhnili tudi reviji pevskih zborov, v katerih skupaj nastopa preko tisoč pevk in pevcev iz Slovenije, Hrvaške in Furlanije-Julijske krajine in si ogledali največje božično drevo v podzemlju ter zanimive stojnice božičnega sejma. V Postojnski jami zaradi velikega zanimanja priporočajo telefonsko rezervacijo na številko 003865 7000103. Ogledi jaslic so ob 14., 15. in 16. uri. Člani hudodelske združbe s posnetki spolnih odnosov izsiljevali ženske MARIBOR - Policisti so 1. decembra aretirali tri mlajše Mariborčane, stare od 22 do 24 let. Trojica je osumljena izsiljevanja žensk, ki so se z njimi spustile v spolni odnos. Dva člana hudodelske združbe naj bi iz koristoljubja tudi načrtovala umor mlajše ženske. Osumljeni so se prek spletnih portalov dogovarjali za zmenke s premožnimi vezanimi in poročenimi ženskami ter računali na to, da se bodo ti končali s spolnim odnosom. Osumljeni so prikrito posneli spolni odnos, nato pa z grožnjo objave posnetka žrtve izsiljevali za denar. Nekateri podatki kažejo, da naj bi osumljeni prek spletnih portalov vzpostavili več sto stikov, v spolni odnos pa naj bi napeljali in nato izsiljevali več deset žensk. Po podatkih policije sta člana hudodelske združbe julija tudi načrtovala umor. Izvršil naj bi ga 23-letni sodelavec, ki bi moral umoriti 23-letno dekle. To sta osumljena zaposlila le z namenom, da jo umorijo in nato, po predhodno sklenjenem zavarovanju za primer smrti, pridobita protipravno premoženjsko korist v višini okoli milijona in pol evrov. Zaradi spleta srečnih okoliščin do umora ni prišlo. zagreb Tudi letos maša za zločinskega voditelja NDH ZAGREB - V baziliki Srca Jezusova v središču Zagreba so v torek tudi letos opravili mašo za pokojnega vodjo hrvaških ustašev in predsednika Neodvisne države Hrvaške (NDH) Anteja Pa-velica. Naročili so je člani marginalne politične stranke, Nove hrvaške desnice, izvajala pa duhovnika Vjekoslav Lasic in Stanislav Kos.Hrvaški mediji so mašo večinoma ignorirali, niso pa se oglasile niti pristojne državne službe, čeprav je povzdigovanje nacističnih in fašističnih ideologij na Hrvaškem kaznivo dejanje. Kot je poročal tabloid 24 sata na svoji spletni strani, je bila cerkev skoraj polna. Cerkev sicer ni pod neposredno kontrolo zagrebške škofije, dominikanec Lasic pa se je v 90. letih zaradi poveličevanja ustašev sprl tudi s pokojnim zagrebškim kardinalom Franjom Kuharicem. Pavelic je umrl 28. decembra 1959 v Španiji, v času totalitarne NDH, marionetne države nacistične Nemčije, pa je bil med drugim odgovoren za izvajanje rasnih zakonov in smrt več kot 100.000 ljudi, predvsem Srbov in Judov. (STA) zgodovina - Nove podrobnosti pobude Listen Production Hollywood bo posnel film o pojavu fojb ob strokovni pomoči tržaške Lege Nazionale RIM - Včeraj smo poročali, da ameriški filmski koncern Listen Production načrtuje film o fojbah, ki naj bi ga začeli snemati prihodnje leto, v kinodvorane v ZDA in Evropi pa naj bi prišel v začetku leta 2013. Zanimivo je, da bodo Američani okvirni scenariji predstavili prihodnjega 10. februarja, ko se Italija uradno spominja žrtev fojb in Italijanov, ki so po vojni zapustili Istro, Reko in Dalmacijo. Istotako zanimivo je tudi dejstvo, da se produkcijska hiša za »dragoceno sodelovanje« že sedaj zahvaljuje tržaški organizaciji Lega Nazionale. Neuradno se je izvedelo, da bo naslov filma Fojbe, snemali pa ga bodo v ZDA, Sloveniji, Italiji in Hrvaški. Dogodki iz filma se bodo nanašali na medvojna in povojna leta. Igralcev in igralk bo vsega skupaj približno petdeset, okoli tisoč pa bo statistov v štirih državah, kar ni ravno majhna številka. Listen Production se bo pri snemanju naslonila na pomoč in sodelovanje sorodne produkcijske hiše U. Material, ki bo pripravila dokumentarec o snemanju filma in o njegovem zgodovinskem ozadju. Zbrano dokumentarno gradivo bodo predstavili na razstavi o fojbah, ki bo v Los Angelesu, kjer bodo tudi priredili strokovni simpozij o medvojnih in povojnih dogajanjih v Istri in Julijski-krajini. T.i. preventivna kritika je vedno nesmiselna in brezpredmetna, če sodimo po sporočilih, ki prihajajo iz Los Angelesa, pa se nam obeta ponovitev italijanskega TV filma Srca v breznu-Il cuore nel pozzo, ki je pristransko predstavil tragedijo fojb. Prizor iz italijanskega televizijskega filma Il Cuore nel pozzo (Srce v breznu), ki je enostransko prikazal tragedijo fojb / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 30. decembra 2010 3 politika - Novinarska konferenca predsednika Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda Dežela bo od Rima zahtevala več pristojnosti za slovensko manjšino V »paketu« pogajanj z državo tudi Furlani, Nemci in italijanska skupnost v Istri - Molk o krški jedrski centrali RIM - V okviru pogajanj z državno oblastjo bo Furlanija-Julijska krajina zahtevala zase več pristojnosti za slovensko manjšino ter za preostale jezikovne skupnosti na deželnem ozemlju. V »paket« pogajanj z Rimom bo Dežela uvrstila tudi italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški, je na včerajšnji novinarski konferenci ob izteku leta dejal predsednik FJK Renzo Tondo. Kaj več o tem bo znano januarja, ko bo deželna vlada pripravila pogajalska izhodišča z državno administracijo, ki bodo - kot rečeno -vključevala tudi narodne in jezikovne skupnosti. To vsekakor ni prvič, da Dežela (to je neuspešno poskušal tudi Riccardo Illy) zahteva od Rima več pristojnosti za vprašanja, zaradi katerih je avtonomna deželna uprava. Predsednik je zelo zadovoljen z opravljenim delom v iztekajočem se letu, ki sovpada tudi s polovico mandata njegove vlade. Sedanja koalicija je prevzela vodenje FJK ob začetku hude gospodarske krize in je po Tondo-vem prepričanju premostila najhujše. Med svojimi uspehi je omenil ohranitev socialne kohezije v kriznem obdobju, zmanjšanje dolgov uprave in dogovor z Berlusconijevo vlado o večji finančni soudeležbi Dežele v državnem pokojninskem skladu. Tondo je zadovoljen tudi s postopkom za gradnjo tretjega pasu avtoceste Trst-Be- netke, medtem ko bo za pospešitev postopka hitre železnice treba imenovati izrednega komisarja. Izjema je proga Ronke-Divača, ki je sad dogovorov s Slovenijo in Evropsko unijo. Kar zadeva zunanjo politiko, je bil Tondo precej previden. Dejal je, da sicer še vedno verjame v načrt evro-regije na relaciji FJK-Veneto-Koroška, v katerega se uspešno vključuje Istrska županija. Slovenija ostaja daleč in zadeve se bodo premaknile šele takrat, ko bo, če bo, sosednja država poskrbela za ustanovitev pokrajin. Glede evroregije je predsednik priznal, da je Veneto z novim predsednikom Luco Zaio bolj hladen in zadržan do tega načrta, ki ga je nasprotno zelo podpiral njegov predhodnik Giancarlo Galan (danes italijanski kmetijski minister). Kljub izrecnemu vprašanju se je Tondo izognil področju jedrske energije in sodelovanja Italije pri morebitnem drugem reaktorju krške nuklear-ke. Pač pa je potrdil podporo elektro-vodu iz Wurmlacha (Avstrija) v furlanski Somplago, ki mu nasprotujejo nekatere občinske uprave in glavnina lokalnih skupnosti. Dežela tudi močno podpira načrt bančnega koncerna Unicredit za razvoj tržaškega in predvsem tržiškega pristanišča. Predsednik trdno upa, da bo deželni odbor v sedanji sestavi ostal do Novinarska konferenca predsednika Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda in deželne vlade kroma volitev spomladi 2013 in da torej nihče od odbornikov ne bo kandidiral na spomladanskih upravnih volitvah. Tondo ni izrecno omenil nikogar, povedal pa je, da ima v mislih Trst in Pordenon. V Trstu se kot o možni županski kandidatki stranke Ljudstva svobode govori o deželni odbornici za finance Sandri Savino, v Porde-nonu pa o Eliu De Anni, ki je pred kratkim prevzel resor za kulturo in jezikovne manjšine. Predsednik si tudi ne želi, da bi odbornik za promet in prevoze Riccardo Riccardi postal pooblaščeni upravitelj finančne družbe Friulia. »V politiki imajo itak vedno zadnjo besedo stranke, ki jih bom, kot vedno, poslušal,« je priznal Tondo. Spomnil se je grenke osebne izkušnje iz leta 2003, ko je Silvio Berlusconi na pritisk Severne lige namesto njega za predsednico Dežele kandidiral Alessandro Guerro, ki jo je Illy na volitvah gladko premagal. 4 Četrtek, 30. decembra 2010 JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI / fiat - Na osnovi junijskega sporazuma s sindikati in brez kovinarjev Cgil Podpisan dogovor za Pomigliano, Fiom odgovoril z napovedjo stavke Fiat bo v proizvodnjo nove Pande investiral 700 milijonov evrov in zagotovil 4600 delovnih mest RIM - Sindikati kovinarjev Fim, Uilm, Ugl, Fismic, notranji Fiatov sindikat in vodstvo avtomobilskega koncerna so včeraj podpisali novo kolektivno pogodbo za 4600 zaposlenih v Fiatovi tovarni v Po-miglianu dArco. Ti bodo po novem letu ponovno zaposleni v novi družbi, ki je bila ustanovljena na osnovi sporazuma iz junija in predvideva naložbo v vrednosti 700 milijonov evrov za proizvodnjo novega modela Pande. Kot je znano, tega sporazuma ni podpisal kovinarski sindikat Fiom, ki je del največje italijanske sindikalne zveze Cgil in ki je ravno včeraj, sočasno s podpisom nove delovne pogodbe za Pomigliano, oklical za 28. januar osemurno stavko. Kot je dejal prvi mož sindikata Fiom Maurizio Landini, je stavka potrebna »proti napadu na demokracijo in na pravice, ki nima primere v preteklosti«. Vodja kovinarjev Cgil je govoril o »protisindikalnih, protidemokratičnih in avtoritarnih dejanjih Fiata«, kovinarske sindikate Fim-Cisl in Uilm pa je obtožil, da »z lastnimi rokami pometajo s svojo zgodovino in prihodnostjo«. Poleg tega je Landini prepričan, da imata sporazuma za Pomigliano in za Mi-rafiori politično ozadje, saj naj bi bil njun končni cilj uničenje sindikata Fiom. Če se vrnemo k novi kolektivni pogodbi za Pomigliano, kjer torej ne bo veljala nacionalna kovinarska pogodba, ta predvideva povprečno zvišanje mesečen bruto plače za 30 evrov in novo poklicno prerazporeditev delavcev. Za sindikalne odnose bo uporabljen model iz sporazuma za Mirafiori, pri njih pa ne bodo mogli s svojimi predstavniki sodelovati sindikati, ki sporazuma niso podpisali, torej Fiom. Prvo skupino tehnikov in administrativnega osebja bo nova družba v Pomiglianu zaposlila že januarja, pozno spomladi pa bo poklicana na delo še večina delavcev, ki se bodo pred začetkom proizvodnje nove Pande poklicno usposabljali. Zelo zadovoljen z dogovorom je poleg sindikatov, ki so ga podpisali, tudi minister za delo Maurizio Sacconi, ki izpostavlja vlogo vlade z davčno razbremenitvijo tistega dela plače, ki je vezan na povečanje produktivnosti. Nova kolektivna po-goba je rezultat praktičnih potreb in ne ideoloških shem, je dodal minister. Izolirani Fiom se v svoji sveti jezi ne ustavlja pri Fiatu in ostrem napadanju sindikatov, ki so podpisali sporazum, ampak napada tudi Demokratsko stranko. Njene predstavnike, ki so podprli sporazum (v prvi vrsti Fassina in Chiamparina), je Landini pozval, naj »gredo prej za montažni trak, potem pa bomo videli, ali bodo še razmišljali na enak način«. gospodarstvo V Braziliji bo Fiat gradil novo tovarno RIO DE JANEIRO - Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je v mestu Ipojuca na severovzhodu države postavil temeljni kamen za novo tovarno Fiata, ki bo za investicijo namenil 1,3 milijarde evrov. Gre za del strateškega načrta Fiata za obdobje 2011-2014, ki v Braziliji skupaj predvideva za 4,4 milijarde evrov investicij. Fiat je v Braziliji že devet let vodilni proizvajalec avtomobilov. Fiat bo v tovarni v mestu Ipo-juca letno proizvedel približno 200.000 avtomobilov in zagotovil 3500 novih delovnih mest. »Brazilija, kjer želimo do leta 2014 prodati več kot milijon vozil letno, je strateško območje naših širitvenih načrtov,« je zatrdil prvi mož Fiata Sergio Marchionne. Lula da Silva je ob postavitvi temeljnega kamna za novo Fiatovo tovarno zatrdil, da bo Brazilija do leta 2016, ko bodo v Riu de Janeiru potekale olimpijske igre, peto največje svetovno gospodarstvo. Fiatovi delavci, ki so junija v Pomiglianu d'Arco navijali za sindikalni sporazum ansa varese - Preiskovalci sumijo, da je odgovorna skupina anarhistov Nočni napad s petardami na sedež Severne lige VARESE - Pred sedežem Severne lige v kraju Gemonio pri Vareseju sta v noči na sredo okrog 3. ure eksplodirali večji petardi. V eksplozijah ni bil nihče ranjen, nastala je le gmotna škoda, saj so se poškodovala vrata in okna. Karabinjerji domnevajo, da je za dejanje odgovorna skupina anarhistov. Na steno so napadalci s sprejem napisali »Antifa secondo atto«, ki po ocenah preiskovalcev kaže na vpletenost ljudi iz anarhističnih krogov in socialnih centrov. Italijanska skupina anarhistov je že prevzela odgovornost za eksplozije treh paketov bomb na veleposlaništvih v Rimu pretekli teden, zaradi katerih sta bila ranjena dva človeka. Ali so napadi povezani, še ni znano, je pa policija sporočila, da tokrat uporabljene eksplozivne naprave niso bile podobne tistim, ki so bile uporabljene v napadih na veleposlaništva. V napadu je k sreči nastala le gmotna škoda. Kot rečeno, je v eksploziji popokalo nekaj stekel, poškodovana pa so bila tudi vhodna vrata v stavbo. Ta vrata so že bila tarča napada - leta 2007 in leta 2009 so jih napadalci zažgali. V bližini napadenega sedeža stranke, kakih sto metrov daleč, živi tudi njen ustanovitelj Umberto Bossi. Notranji minister Roberto Maroni je izjavil, da je Severna liga na podobne napade že navajena, storilci pa delujejo »zahrbtno in anonimno«. Dodal je, da podobnih dejanj ne gre podcenjevati. Pokrajinski tajnik Severne lige Stefano Candiani je pristavil, da ga napad ni prestrašil in da bo stranka nadaljevala z delom, »ki je za nekatere očitno moteče«. Karabinjerji pred sedežem Severne lige ansa terorizem - Brazilija Cesare Battisti, izročitev malo verjetna BRASILIA - Sodna in institucionalna drama o usodi nekdanjega terorista Cesareja Battistija naj bi danes doživela epilog. Osrednji brazilski mediji - najprej spletna stran Globo News, nato največji dnevnik Folha de Sao Paulo - so poročali, da naj bi predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, ki je tik pred iztekom mandata (1. januarja ga bo nasledila Dilma Rousseff), italijanskemu državljanu podelil status azilanta, s čimer bi preprečil izročitev, ki jo je zahtevala italijanska država. Predsednika, ki je bil včeraj v zvezni državi Ceara, so novice presenetile. Novinarjem je odvrnil, da bo o Battistiju razmišljal šele danes. Predsedstvo republike je potrdilo, da bodo odločitev sporočili najpozneje do jutri. To bo torej zadnji ukrep Lulovega predsedovanja. Domneve brazilskih medijev pa so v Italiji že začeli komentirati. Alberto Torreggiani, sin zlatarja, ki naj bi ga Battisti ubil leta 1979 (sam je bil ranjen in je še danes pa-raliziran), je izjavil, da ga odločitev sploh ne preseneča, kriminalcem pa ponuja nepravičen izhod iz sodnih težav. Na veleposlaništvu ZDA v Vatikanu bombni preplah RIM - Na ameriškem veleposlaništvu v Vatikanu so včeraj odkrili sumljiv paket. Zaradi nedavnih eksplozij bomb v Rimu so na veleposlaništvo takoj odhitele protibombne enote policije, ki so ugotovile, da je šlo za lažni preplah. Včerajšnje odkritje je sicer sledilo eksploziji paketov bomb, ki sta minuli četrtek odjeknili na čilskem in švicarskem veleposlaništvu v Rimu. Pri tem sta bili poškodovani dve osebi. Odgovornost za eksploziji je prevzela italijanska anarhistična skupina. Bombo so v ponedeljek našli tudi pred grškim veleposlaništvom v Rimu, vendar pa so jo strokovnjaki razstavili. Veleposlaništvo so evakuirali, poškodovanih pa ni bilo. Od nedavnih eksplozij je že več tujih veleposlaništev v italijanski prestolnici prijavilo najdbo sumljivih paketov, ki pa so se kasneje izkazali za neškodljive. Vlada spet obljublja rešitev krize z odpadki v Neaplju RIM - Do jutri bodo odstranili vse smeti z ulic Neaplja, v teku dveh tednov pa z ulic in cest neapeljske pokrajine. Tako je povedal podtajnik pri predsedstvu vlade Gianni Letta ob koncu sestanka o krizi z odpadki v Kam-paniji, na katerem so se včeraj v palači Chigi v Rimu zbrali predsednik dežele Kampanja Caldoro, županja Neaplja Russo Jervolino, predsedniki in prefekti pokrajin iz Kampanije ter odgovorni pri civilni zaščiti Gabrielli. Letta je dejal, da se bodo 4. januarja ponovno zbrali v Rimu, da bi našli sistemsko rešitev za problem, s katerim se že kronično sooča Kampanija s svojim glavnim mestom Neapljem na čelu. O zadevi je včeraj govoril tudi sam premier Silvio Berlusconi, in sicer ko je prek telefona posegel na javnem srečanju Ljudstva svobode v Neaplju. Zagotovil je, da bo kriza z odpadki rešena v teku nekaj mesecev, in pojasnil, da bi bile razmere že zdavnaj urejene, če ne bi nekateri »z vsemi sredstvi bojkotirali delo vlade«. Sicer pa je bil premier kot ponavadi vsestransko optimist, vključno kar zadeva prihodnost vlade. Izrazil je prepričanje, da se bodo mnogi parlamentarci, ki so se s Finijem in drugimi oddaljili od vladne večine, vanjo kmalu vrnili. EVRO 1,3136 $ -0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. decembra 2010 evro (povprečni tečaj) valute 29.12. 28.12. ameriški dolar 1,3136 1,3195 japonski jen 107,99 108,20 ruski rubel 39,9949 39,9350 59,4650 danska krona 7,4528 7,4544 0,85345 švedska krona 8,9885 8,9968 7,8255 češka krona 25,263 25,355 1,2513 estonska krona 15,6466 279,40 15,6466 poljski zlot 3,9667 3,9823 1,3221 avstralski dolar 1,2975 1,3038 romunski lev 4,2986 3,4528 4,2890 3,4528 latvijski lats 0,7097 0,7099 2,222 islandska krona 290,00 2,0545 290,00 2,0564 hrvaška kuna 7,3848 7,3879 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 29. decembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,26063 0,30281 0,45719 0,14000 0,17083 0,23833 0,804 1,014 1,241 ZLATO (999,99 %%) za kg 34.323,59 € +126,46 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 29. decembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,35 +0,75 KRKA 62,50 +0,43 MERCATOR 157,90 +1,81 TELEKOM SLOVENIJE 267,00 86,50 +1,76 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 48,50 AERODROM LJUBLJANA 18,20 DELO PRODAJA 26,00 -2,67 ISKRA AVTOELEKTRIKA 20,00 +0,00 +0,00 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 6,50 10,275 -0,44 KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,65 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 15,40 8,00 24,50 +0,00 SAVA 390,00 90,03 +1,15 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 97,00 17,30 +7,77 +1,17 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 29. decembra 2010 +0,11 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,053 89,76 -0,94 +0,67 BANCO POPOLARE 3,45 +0,59 -0,22 BCA POP MILANO 0,85 2,67 -0,23 -0,19 ENEL ENI 0,86 3,80 -0,23 +0,46 FIAT 14,99 +0,48 -1,51 GENERALI 8,43 14,51 -0,24 +0,00 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,07 -0,12 LUXOTT1CA 9,42 23,13 -0,17 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,55 6,79 +0,97 PIRELLI e C 2,07 6,18 -0,36 +1,90 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 37,19 -0,13 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,73 7,81 +0,64 TENARIS TERNA 0,99 18,56 +0,66 +0,98 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,08 -0,93 +1,51 UNICREDIT 6,68 1,59 -0,44 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 91,08 $ -0,04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 29. decembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 844,99 +1,18 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.089,50 +0,48 FIRS, Banjaluka 922,59 1.632,58 +0,15 SRX, Beograd 659,74 269,03 1.468,56 1.468,56 -1,46 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.292,56 -0,53 -0,08 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.615,92 2.235,32 +0,35 +0,35 S&P 500, New York 1.262,39 +0,31 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.275,53 6.995,47 5.996,36 +0,20 +0,34 -0,21 CAC 40, Pariz 3.890,65 +0,83 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.951,70 1.234,9 +1,51 +1,23 Nikkei, Tokio 10.344,54 +0,50 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.207,91 2.751,53 +0,50 +0,68 Sensex, Mubaj 20.256,03 +1,15 B Četrtek, 30. decembra 2010 TRST / Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu repentabrska občina - Javna dela v prihodnjem letu in preureditev Placa Za tribune, slačilnice in ureditev zunanjosti nogometnega igrišča 900 tisoč evrov Šest pomembnih javnih del prihodnje leto, prav toliko leto pozneje in štiri leta 2013. To predvideva seznam javnih del za triletje 2011-2013, ki ga je pretekli teden, ob proračunu, izglasoval repentabrski občinski svet. V prihodnjem letu bo občinska uprava župana Marka Pisanija posvetila največjo pozornost gradnji tribun in slačilnic ob nogometnem igrišču v Repnu in dokončni ureditvi prenovljenega repenskega Placa. Za prvo delo - uradno: gradnja tribun, slačilnic in zunanja ureditev nogometnega igrišča - je predvidela dva posega. Prvega v vrednosti pol milijona evrov naj bi po javnem razpisu in oddaji del dokončali v šestih mesecih, dopolnitev, vredno 400 tisoč evrov, pa skupno v 13 mesecih (od odobritve predhodnega načrta, dokončnega in izvedbenega načrta do javnega razpisa in oddaje del ter konca posega). Levosredinski občinski odbor bo v prihodnjih letih povečal število tako imenovanih ekoloških otokov v občini. Prihodnje leto bo tak ekološki otok postavil na Fernetičih, za kar bo investiral 60 tisoč evrov, delo pa bo izvedeno v štirih mesecih. Leta 2012 pa je predvidena še postavitev ekoloških otokov v Repnu in na Colu, kar bo občino stalo 80 tisoč evrov. Prihodnje leto naj bi občinska uprava predala domačinom prenovljeni osrednji repenski trg, Plac. Delo sodi v okvir operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Ita-lija 2007-2013, in sicer v projekt Car-so-Kras za trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialno kohezijo. V ta namen bo občina ob že doslej investiranih sredstvih investirala še 117.500 evrov, dela pa naj bi končali v sedmih mesecih. V prihodnjem letu so predvideni še posegi za vzdrževanje in ohranjevanje premoženjskih in državnih nepremičnin, kar bo občino stalo 20 tisoč evrov, nadalje izredno vzdrževanje zasebnih cest dostopnih za javnost (44 tisoč evrov) in ureditev občinskih cest (20 tisoč evrov). Najbolj zajetno javno delo v letu 2012 bo gotovo rekonstrukcija Kulturnega doma na Colu. Nekdanja šola, sedanji kulturni dom, je pomembno občinsko kulturno središče, zato se je občinska uprava odločila, da ga primerno obnovi in posodobi. V ta namen bo investirala 922 tisoč evrov. Leta 2012 bo občinska uprava opravila tudi izredno vzdrževanje otroškega vrtca Antona Fakina in osnovne šole Alojza Gradnika na Colu, kar bo stalo 50 tisoč evrov. To leto bodo na vrsti še izredno vzdrževanje občinske ambulante v Repnu (strošek 25 tisoč evrov), izvedba toplotne naprave s sončnimi kolektorji za potrebe občinske telovadnice v Repnu (28 tisoč evrov) in posegi za vzdrževanje in ohranjevanje premoženjskih in državnih nepremičnin (25 tisoč evrov). V zadnjem letu, obravnavanem v triletnem načrtu 2011-2013, bo finančno najbolj zahtevna razširitev omrežja zemeljskega plina v Repnu in na Colu. Delo bo stalo 200 tisoč evrov. Zelo pomembna bo tudi gradnja parkirišča za potrebe občinskega pokopališča, za kar bo občinska uprava investirala 40 tisoč evrov. Leta 2013 se bo nadaljevalo izredno vzdrževanje otroškega vrtca Antona Fakina na Colu, kar bo stalo 42 tisoč evrov, tudi leta 2013 pa se bodo nadaljevali posegi za vzdrževanje in ohranjevanje premoženjskih in državnih nepremičnin, za kar je občina predvidela prispevek v višini 25 tisoč evrov. M.K. Gledalci bodo udobneje in ugodneje sledili nogometnim tekmam kroma politika - Izjava tržaškega župana Dipiazza: O moji politični usodi bo odločal Berlusconi »Jaz nikakor ne potrebujem političnih botrov, moj edini sogovornik je predsednik vlade Silvio Berlusconi,« pravi tržaški župan Roberto Dipiazza (na sliki). S tem daje neposredno vedeti, da bo o njegovi politični usodi odločal Berlusconi. To pomeni, da bo aktualni župan lahko kandidiral za predsednika Pokrajine, če ga bo to seveda izrecno prosil vodja Ljudstva svobode. Gotovo je, da Dipiazza ne namerava nemo spremljati predvolilnih dogajanj v desni sredini. Najprej je sprejel kandidaturo za predsednika pristanišča, ki je po imenovanju Marine Monassi sicer »pogorela«, nato pa je s svojo občansko listo ustrašil lokalne veljake Berlusconijeve stranke. Od tod neuradna ponudba županu, naj spomladi kandidira za Pokrajino v tekmi s sedanjo predsednico Mario Tereso Basso Poropat. Ne glede na dejstvo, da so Giulio Camber in somišljeniki pokrajinsko kandidaturo že zdavnaj ponudili devinsko- nabrežinske-mu županu Giorgiu Retu. Obstaja tudi možnost, da bi Dipiazza v primeru predčasnih političnih volitev spomladi kandidiral za senat ali za poslansko zbornico. Za zbornico namesto Roberta Menie, ki je pred kratkim zamenjal strankarski »dres« ali namesto Roberta Antonio-neja, če bo slednji morebiti kandidiral in postal novi župan Trsta. APrimorski ~ dnevnik Mestna ribja tržnica bo zaprta do 5. januarja Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) obvešča svoje člane in ostale odjemalce, da je tržaški župan z odredbo določil zaprtje tržaške ribje tržnice od 31. decembra 2010 do 5. januarja 2011. Ukrep je potreben zaradi temeljitega čiščenja in dezinfekcije prostorov, besedilo odredbe pa je dostopno na spletni strani www.sdgz.it. Poostren nadzor in prijetje tatičev Karabinjerji so v ponedeljek in torek na ukaz deželnega poveljnika gen. Neda Lavagija poostrili nadzor nad celotnim ozemljem Furlanije-Julijske krajine. Na Tržaškem so povečali število kontrol pri nekdanjih mejnih prehodih Fernetiči, Škofije, Pesek, Gorjansko, Lipica in Lazaret. Ob tem so v trgovinah iskali ponarejene artikle in preverjali pirotehnične izdelke, nadzorovali so igralnice, bare in hotele. Sodelovalo je 46 karabinjerjev (z 22 patruljami), ustavili so 242 vozil in identificirali 346 ljudi. Zabeležili so 38 prometnih prekrškov in odvzeli dve vozniški dovoljenji. Obiskali so tudi 23 oseb v hišnem priporu. Prišlo pa je tudi do dvojne aretacije. V priporu sta se znašla 21 in 20 let stara Tržačana M. M. in B. B., rojena v Srbiji in Hrvaški, 20-letno Trža-čanko D. D. pa so ovadili na prostosti. Osumljeni so sodelovanja v tatvini v baru Alessandro v Ul. Cumano 7/1. Ponoči naj bi zlezli v bar in iz njega odnesli šest tisoč evrov v gotovini in 45 zavojčkov cigaret. Med hišno preiskavo pri B. B.-ju so karabinjerji našli del plena (1200 evrov in 27 zavojčkov), zasegli pa so tudi avtomobil audi A3. Novoletna zabava brez stekla in petard 31. decembra zvečer bo na Velikem trgu običajna novoletna zabava, navzoče bodo v leto 2011 popeljali DJ-ji, radijski voditelji in ognjemet. Prireditev bo trajala od 22. do približno 2. ure, oder bo tokrat pri prehodu za pešce ob nabrežju, gledal pa bo proti županstvu. Občina Trst opozarja, da bo iz varnostnih razlogov na trgu prepovedano metati petarde in druge pirotehnične izdelke, v barih pa bo dovoljena prodaja pijač samo v plastičnih ali papirnatih kozarcih. Od 22. ure dalje bo nabrežje pred trgom zaprto za promet. umbrija - Nesreča Ovadba za pobeglega povzročitelja Prometna policija iz um-brijskega mesta Citta di Castello je kazensko ovadila 22-letnega domačina, ki je 18. decembra z avtomobilom povzročil nesrečo in pobegnil. Mladenič je na zasneženi državni cesti blizu kraja Promano z avtom peugeot 207 povozil dva moška, ki sta se zadržala ob robu cestišča, da bi s koles avtomobila snela zimske verige. V nesreči se je hudo poškodoval 42-letni Maurizio De-tond, po rodu iz Rima, ki ga še vedno zdravijo v tamkajšnji bolnišnici, lažje pa se je poškodoval njegov tržaški prijatelj, 39-letni Fabio Petelin. Tretja članica skupine, Tržačanka Daniela Bassa-nese, je poiskala pomoč, prometna policija pa je na podlagi indicev (na prizorišču so našli ogledalce in še nekaj kosov pobeglega peugeota) ugotovila, kdo je storilec. Avto so izsledili v mla-deničevi garaži, 22-letnik pa je izjavil, da je mislil, da je zadel zaščitno ograjo. tt - Ob novem letu Okrnjen vozni red Vozni red avtobusov bo ob novem letu doživel manjše spremembe, okrnjena bo tudi administrativna služba. Okence v Ul. dei Lavoratori št. 2 bo jutri odprto le od 8.30 do 10.30, v večernih urah pa bodo nekatere proge predčasno ukinjene. Praznični ukrep bo v najdaljši noči v letu zadeval proge št. 4, 8, 19, 20, 22, 23, 26, 27, 28, 30, 34, 36, 37, 38, 39, 40, 42 in 48. Omenjeni avtobusi bodo zadnjo vožnjo opravili med 20.40 in 21.15. Za podrobnejše informacije je na voljo tel. št. 800-016675 ali spletna stran www.triestetrasporti.it Posebni urnik bo veljal tudi v soboto. Ukinjene bodo proge št. 2, 7, 19, 50 in 52, medtem ko bodo nočni avtobusi A, B, C in D začeli voziti od 20.30 dalje. Uprava prevoznega podjetja pa opozarja, da bodo nekatere proge nekoliko spremenjene. Št. 3 bo povezovala tudi gornji del Ul. Commerciale, nekatere vožnje proge št. 27 bodo preusmerjene tudi do Lazare-ta. Nočna proga A ne bo vozila na odseku Trg Goldoni - Ul. Campi Elisi, ki ga bo do Campa Marzia delno krila proga D. terezijanska četrt - Božični duh Podvodne jaslice v potopljeni barčici Med najbolj originalne božične prizore sodijo letos gotovo podvodne jaslice (na sliki Kroma). Podobice svete družine in zvezda repatica z napisom »Auguri Trie-ste« so se znašle na krovu barčice, ki povsem potopljena miruje na dnu tržaškega kanala pri Ponterošu. V tem primeru Trst izpričuje svojo navezanost na morje in jo izkazuje tudi v tem obdobju. Tako si lahko ob »tradicionalnih« jaslicah po cerkvah ogledamo tudi »morske«, vendar pa se moramo na ogled teh odpraviti podnevi in po možnosti ob lepem vremenu. Zimsko navezanost na morje utrjujejo tudi običajni novoletni skoki v morje (1. januarja) in grški obred blagoslov voda (6. januarja). 6 Četrtek m decembra 2010__TRST / spomini na leto 1945 - Pričevanje Silvane Zeriali iz Doline Mama Lucija in oče Ivan sta morala veliko pretrpeti s»!® na Družinska kalvarija zaradi zasledovanj in mučenj s strani Nemcev in collottijevcev V dolinskem pomladnem jutru leta 1944 je pridirjala k nam domov soseda in povedala mami: »Ali veste, da so Nemci prijeli vašega moža Ivana-Vaneta?« Dih nam je zastal: »Ne bodite v skrbeh,« je nadaljevala, »ker mu je uspelo zbežati.« Res so Nemci ulovili očeta in ga posadili na kamionček, ki je vozil po novi cesti nad Dolino iz Prebenega, a na srečo mu je uspelo skočiti na cesto, medtem ko je bil kamion za trenutek miren. Nemudoma se je zatekel v braj-de pod Zgurencem, nad Dolino, ob potoku Peklu. Potok teče pod hišami pod vasjo vse do Glinščice. Oče se je zatekel v kmetijo pod Kroglami pred Bo-ljuncem, kjer se je skril v drvarnico. Oče v ilegali Pozneje je našo zaskrbljenost potolažila gospodinja domačije, kamor se je oče zatekel, saj nam je zagotovila, da je z njim vse v redu in da so naše skrbi odvečne. Po tistem dogodku je bil prisiljen živeti v popolni ilegali. Oče je bil protirežimski aktivist in je vseskozi delal na terenu, s tem da je, zlasti kot kurir po vasi, pomagal in podpiral partizane, ki so se skrivali v gozdovih nad Dolino, od Dagle do Socer-ba. Prav zaradi tega so ga Nemci že nekaj časa zasledovali in lovili, da bi ga odvedli v Nemčijo. Oče se je v vojnih letih, od leta 1943, skrival po vasi in v njeni okolici ter prihajal domov le na skrivaj. Poleg tega nismo vedeli, kaj nameravajo Nemci z mojim bratom, ki se je skrival doma, kar nam je povzročalo dodatne skrbi. Prihod collottijevcev Hudi časi, v katerih smo bili prisiljeni živeti, so dosegli višek nekega novembrskega večera istega leta. Doma smo bili zbrani mama Lucija, petnajstletni brat Danimir, sedemletna sestra Nerina in jaz, ki sem bila takrat stara trinajst let. Oče je prišel po stranskem oknu na skrivaj v hišo, da bi se umil in preoblekel. Mama je dobro zapahnila Vsa objavljena pričevanja in več fotografij na WWW.primorski.eu občina trst Nove svetilke v Rojanu in Barkovljah Tržaška občinska uprava nadaljuje z obnovo mestne javne razsvetljave. Nove posege, ki jih je podjetje AcegasAPS izvedlo v Rojanu in Barkovljah, je predstavil občinski odbornik za gospodarske dejavnosti Paolo Rovis. Na območju barkovljanskega vrta, poimenovanega po msgr. Matiji Škabarju, Trga 11. septembra in borovega gozdiča so odstranili 70 starih in namestili 88 novih svetilk. Poraba elektrike se po ocenah občinskih tehnikov ne bo bistveno spremenila, svetilk pa je zdaj več. Podobno delo so opravili v Rojanu, in sicer na Trgu Petazzi in na ulicah Barbariga, Gelsomini, Giacinti, Ginestre, Saltuari, Val-martinaga, Montorsino, Santa Er-macora in Stock. Na tem območju so število svetilk skoraj podvojili (s 53 na 91). Letna poraba elektrike naj bi bila v Rojanu za 12 odstotkov manjša kot doslej. Odbornik Rovis je poudaril, da občinska uprava sledi geslu »več svetlobe, večja varnost in manjša poraba«. Za javno razsvetljavo porabi Občina Trst tri milijone evrov na leto. Družina Zeriali iz Doline leta 1940: od leve Silvana, mama Lucija, sestra Nerina, brat Danimir-Dani in oče Ivan-Vane vrata in pripravila vodo, na okenski polici se je hladila polenta. Kar naenkrat so neznanci potrkali na vrata. »Kdo je?,« je vprašala mama: »Prijatelj,« je odgovoril moški: »Počakaj, preden odkleneš!,« ji je potiho zapovedal oče, ki je takoj zatem nemudoma zbežal z bratom. Mama je odprla vrata in v hišo so vstopili trije moški. Bili so collottijevci, oblečeni čisto v črno in s klobuki na glavi. Vprašali so, kje je oče: »Ni ga, ni se vrnil,« je urno odvrnila mama: »Kam je šel?« Izmislila si je: »Pri mojem bratu je delal danes.« »Pridi z nami, nam boš pokazala, kje,« so ji mirno odvrnili. Preden so odpeljali mamo iz hiše, je sestra zajokala in se ovila maminih nog. Eden od collotijevcev jo je odtrgal in močno brcnil ob mizo. Jaz pa sem tičala v kotu čisto prestrašena. Za njima so se zaprla vrata. Z mamo so šli do strica. Naposled pa so ju odvedli v vaško kasarno, kjer so bili nastavljeni Nemci. S sestro sva hoteli k stari mami, a Nemci, ki so imeli konje v sosednjih hlevih, nam tega niso dovolili. Zatekli sva se v mamino spalnico, se objeli in v solzah skušali zaspati, a nama ni šlo. V zgodnjih jutranjih urah je prišla po naju stara mama Urša. Vzela nas je na svoj dom. Strica so iz kasarne izpustili čez noč, mamo pozneje. Vrnila se je čisto izmučena, na vratu so bile razvidne velike modrice, ki so jih povzročili tuji prsti, ki so jo čez noč dušili. Na nogah so se izpod kože prikazale kosti golenic v curkih krvi. Tepli so jo s puškinimi kopiti. Kalvarija za družino Vrnila se je čisto izmučena, trpeča in razočarana. Polente na oknu ni bilo več, šipa pa je bila razbita. Ko je ma- ma opazila, da so hišna vrata zaklenjena, ji je zavrelo. Zagledala je tnalo, na katerem je bila zasekana mala sekira. Vzela jo je v roke in se z njo usmerila k mlademu vojaku, Tirolcu, ki je stal nedaleč od vhoda v našo hišo. Obsedeno mu je kričala: »Gut polenta?,« ob tem pa mu je začela groziti, da če ne bo odprl hišnih vrat, ga bo ubila. Počasi sta jo pomirila strarejši vojak in soseda, ki jo je odvedla na svoj dom. Mladi Tiro-lec pa se je še naprej čisto preplašeno branil: »No stato io!« (»Ne bil jaz«). Ne da bi se sploh zavedali dogajanja okoli nas, sva postali s sestro izredno zaskrbljeni. Proti večeru nam je domačin prišel povedat, da se mama nahaja na njegovem domu. Dodal je, da jo je vso trepetajočo našel pod zidom na svoji njivi. Zame, za sestro in za mamo se je začela kalvarija: nismo vedele kam, saj je bila hiša zaklenjena. Tavale smo od hiše do hiše, gostili so nas velikodušni domačini. O očetu nismo vedele nič. Po desetih dneh je oficir Georg svetoval mami, naj stopi do oficirja živino-zdravnika po ključ. Res se je mama opogumila, stopila do veterinarja, ki ji je vrnil ključ. Mi pa smo se končno vrnile na dom. Živele smo v večnem strahu. Vsakič, ki so v vas prikorakali ese-sovci in colottijevci, nas je starejši nemški vojak Georg obvestil, tako da sta mama in brat nemudoma zbežala iz hiše. Takrat sva šli s sestro k stari mami. Končno osvoboditev To stanje je trajalo do zadnjih dni aprila 1945, ko smo kar naenkrat zagledali partizane, ki so korakali iz So-cerba in Prebenega proti Dolini. Domače žene so jih čakale na cesti in jim ponujale jedi in pijače, da bi se okrepčali. Z njimi se je vrnil tudi oče. Njihov prihod nam je vlil neizmerno količino veselja, upanja in seveda olajšanja. Vzdušje je zaživelo, razpoloženje ljudi je postalo vedro, saj so vsi čakali na razglasitev zmage. Z zmago so nam bile povrnjene naše najosnovnejše pravice, saj smo se končno lahko spet pogovarjali v našem mater-nem jeziku, v slovenščini. Silvana Zeriali prvi dan leta V soboto Pohod za mir Na prvi dan novega leta, se pravi v soboto, 1. januarja 2011, se bo obnovila tradicija, ki je v Trstu stara dobro dvajsetletje. Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci in Pokrajinsko omizje za mir in demokracijo skupaj z drugimi združenji namreč prirejata Pohod za mir, ki bo v soboto popoldne ob 15.45 krenil izpred stolnice sv. Justa, končal pa se bo na Trgu Novega sv. Antona z vrsto posegov. Pobudniki namreč opozarjajo, da je 1. januar pred leti takratni papež Pavel VI. razglasil za svetovni dan miru, letos pa ga je sedanji papež Benedikt XVI. posvetil verski svobodi kot poti k miru, kot se glasi tudi naslov njegove poslanice, v kateri med drugim opozarja, da še danes v svetu prihaja do preganjanj, diskriminacij, nasilja in nestrpnosti, ki temeljijo na veri, pri tem pa pobudniki sobotnega pohoda dodajajo, da se vojnam večkrat daje lažni verski značaj, medtem ko jim v resnici botrujejo etnični ali gospodarski interesi. Udeleženci pohoda bodo tudi tokrat ponovno iznesli predlog o Trstu kot laboratoriju miru. Znanstveni imaginarij Znanstveni imaginarij v Grljanu bo v nedeljo, 2., in v četrtek, 6. januarja, odprt od 10. do 20. ure. Ob tej priložnosti si bo mogoče ogledati razstavo o Charlesu Darwinu in planetarij, ob 16. uri pa bodo na sporedu delavnice za otroke od 4. do 11. leta. Pravoslavni božič Tržaška srbsko-pravoslavna skupnost bo prihodnji teden obhajala božič, saj srbsko-pravoslavna Cerkev upošteva še vedno stari julijanski koledar s 13-dnevnim zamikom. Tako bo v četrtek, 6. januarja, božična vigilija: ob 18. uri bodo v cerkvi sv. Spiridona slovesne večernice z blagoslovom hrastove vejice oz. badnjaka. V petek, 7. januarja, pa bo vedno v cerkvi sv. Spiridona ob 10. uri slovesna liturgija. delovne pogodbe - Pogovor s tržaškima sindikalistoma, ki se med seboj ne strinjata Mirafiori, priložnost ali nevarnost? Borini (FIOM): »Nočemo se vrniti v 19. stoletje«- Timeo (UILM): »Zavzemajmo se za konkretne rešitve in opustimo ideloška stališča« Nove delovne pogodbe italijanskega velikana avtomobilske industrije Fiat, z dogovoroma v Pomiglianu in Mirafioriju, netijo polemike in razdvajajo sindikate. Večina kovinarskih sindikatov se s Fiatovim vodstvom pogaja in podpisuje dogovore (včeraj so podpisali novo pogodbo v Pomiglianu), sindikat FIOM-CGIL pa je na barikadah. Dogovor v Mirafioriju nalaga delavcem več delovnih ur in odgovornosti, plače pa bodo seveda višje. FIOM je napovedal osemurno stavko, ki bo 28. januarja. V času, ko odnose med kovinarskimi sindikati zaznamuje navzkrižni ogenj, smo se obrnili na krajevna predstavnika sindikatov FIOM in UILM (predstavniki FIM-CISL včeraj žal niso bili dosegljivi), ki se med seboj ne strinjata. Tržaški pokrajinski tajnik FIOM-CGIL Stefano Borini meni, da bodo posledice dogovorov v Pomiglianu in Mirafioriju zelo hude. »V podjetju ne bo več določene oblike sindikalnega predstavništva, kar je celo v nasprotju z ustavnimi načeli. Podjetje odloča, kdo ima lahko svoje predstavnike in kdo ne. To je zelo hudo, saj se sindikati znajdejo v podrejeni vlogi.« Borini poudarja, da je tržaški FIOM na to nevarnost že opozoril z julijsko po- budo na Velikem trgu, ob priložnosti dogovora v Pomiglianu: »Takrat smo tudi politike povabili, naj zavzamejo kako stališče. Po tedanjem dogovoru so ostali sindikati izjavili, da gre za veliko izjemo, ki zadeva posebno stvarnost Pomigliana in južnoitalijanski trg dela ter da se nekaj podobnega ne bo ponovilo. A ni bilo tako, ker ima pooblaščeni upravitelj Sergio Marchion-ne v mislih načrt za cel italijanski zasebni sistem.« Po Borinijevi oceni bi lahko spremembe v sistemu delovnih pogodb »nalezle« cel italijanski zasebni sektor: »To je začetek sistematičnega napada na družbeni model, kakršnega poznamo danes.« Na FIOM leti očitek, da s svojo držo zaustavlja rast proizvodnje in ne ponuja konstruktivnih predlogov. Enzo Timeo »Zavzemamo se za pravice, ki so temelj za korektne odnose med podjetji, delavci in sindikati. Ostali sindikati pa to shemo izpodkopavajo,« pravi Borini in poudarja, da drugi sindikati organizirajo referendume samo v primerih, ko vedo, da bodo zanesljivo zmagali. »FIOM je osamljen, ker se noče vrniti k sistemu, ki je bil značilen za 19. stoletje« je odločen tržaški tajnik. Pokrajinski tajnik sindikata UILM Enzo Timeo se s tako oceno sploh ne strinja. »Žal so za zadnje obdobje značilne skrajne pozicije FIOM-a, kar ne velja za CGIL, ki v mnogih drugih sektorjih podpisuje delovne pogodbe za posamezna podjetja.« Dogovor v Mirafioriju bo omogočil, da Fia-tova proizvodnja ostane v Italiji, s čimer bo več tisoč ljudi ohranilo delovno me- sto. »Pogajati se v takih okoliščinah, ko preti nevarnost izgube tolikih delovnih mest, ni nobenemu sindikatu po godu,« pravi Timeo, »nove Fiatove pogodbe pa bodo terjale postopno preverjanje njihovih učinkov. Dvajset milijard evrov, kolikor namerava investirati Marc-hionne, pa gotovo ni majhna vsota.« Enoten nastop bi sindikate gotovo okrepil, v tem težkem gospodarskem trenutku pa je najbolj nujno narediti račune in proučiti izhod iz krize ter opustiti ideološka stališča. »Jasno je, da se danes žal ponavlja zgodba o sindikatih, ki postanejo sredstvo politike in zastopajo določene politične smernice.« Pogajanja in dogovori zadevajo avtomobilski sektor, z možnostjo izhoda Fiata iz Confindustrie. »Večina elementov, ki so predmet teh pogajanj, je sodijo tudi v vsakodnevna pogajanja na številnih drugih področjih. Če hočemo povečati produktivnost in plače, se moramo naknadno pogajati s posameznimi podjetji. Sam sem skoraj genetsko naklonjen enotnosti sindikatov, žal pa je ni mogoče doseči v vseh primerih.Ločeni dogovori niso tako redki in izjemni.« Timeo poziva sindikate, a tudi stranke, naj stopijo korak nazaj, omilijo tone in se nei-deološko lotijo izzivov, ki jih ponuja industrijski razvoj. (af) / JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI Četrtek, 30. decembra 2010 7 briščiki - Godbeno društvo Prosek Glasbeni pozdrav in iskreno voščilo vsem Tokratni, sicer tradicionalni koncert ob izteku leta, so zastavili nekoliko drugače Športna dvorana Ervatti pri Briščikih je bila v nedeljo celo pretesna za vse, ki so želeli prisluhniti tradicionalnemu božičnemu koncertu God-benega društva Prosek. Glasbeni večer na štefanovo velja namreč za pravo tradicijo, s katero želijo godbeniki voščiti svojim zvestim poslušalcem oz. prijateljem srečne in vesele praznike ter uspehov polno novo leto. Tokratni večer, ki sta ga povezovali Rossana Palliaga in Mairim Cheber, so si godbeniki z dirigentom Ivom Bašičem na čelu zamislili nekoliko drugače. Ob na novo naštudiranem programu prijetnih, lahkotnih in svežih skladb so poskrbeli tudi za posebni točki. Prvo je oblikoval pevec Miran Fakin doma iz Sežane, ki ima za seboj zelo bogato glasbeno kariero: izkušnje si je nabiral v tujini, svoj pečat pa je pustil tudi v zasedbah Best Company, Don Juan in Malibu. Na nedeljskem koncertu je pričaral praznično, božično vzdušje ob spremljavi proseških godbenikov. Za drugo presenečenje pa so poskrbeli štirje mali udeleženci letošnjega festivala otroške popevke Brinjevka, ki je septembra zaživel v Sežani. Rok Dolenc iz Opčin ter Veronika Škerlavaj, Katarina Polojaz in Lana Andolšek iz Trsta so občinstvu v Briščikih spet zapeli svoje pesmi, prose-ški godbeniki pa so jih pridno spremljali. Njihov prisrčen in simpatičen nastop je seveda povsem navdušil publiko. Za aranžmaje za godbo je poskrbel maestro Aleksander Vodopivec, medtem ko je skladbe podpisal Aljoša Saksida, note pa zapisal Marino Besednjak. Na koncu božičnega koncerta so se godbeniki poklonili spominu Slavka Luxe, ki je bil ves povojni čas pravi steber njihove godbe - član, dirigent, odbornik in učitelj. Slavko je bil med drugim koračnico Zlatorog izbral za himno godbe, tako da so jo godbeniki tokrat posvetili ravno njemu, publika pa mu je namenila najdaljši aplavz. Po dodatnih dveh bis-skladbah, koračnici Kranjsko dekle z Miranom Fakinom in tradicionalni Sveti noči, pri kateri je s petjem sodelovalo tudi občinstvo, se je večer nadaljeval s praznično družabnostjo in prisrčnimi voščili. Z godbo so tokrat nastopili tudi mladi pevci kroma šolstvo - Dvodnevna ekskurzija dijakov bienija Državnega tehniškega zavoda Žige Zoisa Po dolinah Soče in Lepene V okviru projekta sprejemanja prvošolcev - Arheološko doživetje v Mostu na Soči ter obisk izvira Soče in korit Mlinarice - V Bovcu predavanje o raftingu in kajakaštvu Dijaki bienija trgovskega in geome-trskega oddelka zavoda Žige Zoisa v Trstu so se tudi letos na začetku šolskega leta udeležili dvodnevne ekskurzije. Ta je del projekta sprejemanja in uvajanja prvošolcev v novo šolsko okolje in novo družbo vrstnikov, sočasno pa na njej spoznavajo delček prekrasne Slovenije. Tokrat nas je pot peljala po Soški dolini. Tu res ne manjka zanimivosti, saj so se tu dogajali pomembni zgodovinski dogodki, tu so se rodili in delovali veliki slovenski književniki, pa tudi naravoslovnih in geografskih zanimivosti je na pretek. Odpotovali smo že zgodaj zjutraj in naša prva postaja je bil Most na Soči. Tu nas je po kulturno zgodovinski poti Čez most po modrost vodil odlični vodnik Miha Mlinar in spoznali smo ostanke bivališč in grobov ter razne predmete iz starejše in mlajše železne dobe, kot tudi iz rimskega obdobja. Vožnjo smo nadaljevali proti Kobaridu in še naprej mimo Bovca vse do Trente, ustavili smo se pri koči pri izviru Soče. Korajžno smo se povzpeli po strmi stezi do izvidniške točke, ki je nekoliko pod izvirom. Žuboreča voda v rečni strugi je preskakovala belo kamenje in nemoteno nadaljevala svojo pot, mi pa smo se ob njej ustavili in občudovali čudo narave, ki je oblikovala tako fantastično dolino. Od tu smo šli k spomeniku Juliusa Kugyja, tu je dijakinja Mara prebrala nekaj odlomkov o izrednem planincu, prof. Miličeva pa nas je poučila o vrhovih Julijcev, ki smo jih gledali okrog sebe, kako mogočno se dvigajo proti nebu. Izrabili smo priložnost še za spominsko sliko in že smo se spustili po ozki strmi stezi navzdol proti koritom Mlinarice. Človek skoraj ne more verjeti, da je moč vode ustvarila kaj takega, to lahko samo občuduješ in se prepustiš razmišljanju. Dijaki zavoda Zois so poskrbeli tudi za gasilsko sliko pred Kugyjevim spomenikom v Trenti Dneva ni bilo še konec: komaj smo zavili z glavne ceste proti Lepeni, že smo zagledali velika korita Soče. Modrozele-na voda se je prerivala s hitrim tokom skozi ozko sotesko svetlosivega skalovja . Prenočili smo v koči Klementa Juga v Lepeni. Drugega dne nam je dež preprečil vzpon do Krnskega jezera. V popoldanskih urah smo imeli v Bovcu še predavanje o raznih športih na reki Soči. Dijaki so bili kar navdušeni, kar pričajo tudi njihova mnenja. Valentina Bisiacchi: spoznavni izlet po dolini Soče, ki sem jo občudovala v vseh njenih lepotah, mi bo ostal v spominu za vedno in se ga bom nanj z veseljem spominjala. Jasmina Gruden: namen spoznavnega izleta je bil ta, da bi se bolje spoznali z novimi sošolci in da bi skupaj preživeli nekaj veselih in poučnih trenutkov, obdani z lepotami narave. V objemu gozdov in reke Soče smo poleg naravnih lepot od- krivali tudi krajevne in zgodovinske zanimivosti, saj smo prišli na izlet kar dobro pripravljeni. Med potjo smo tudi peli in se zabavali. Nič hudega, če nas je naslednji dan premočil dež, saj je bilo vzdušje radostno in prijateljsko, tako da dežja skoraj nismo občutili. Mislim, da so se na tem izletu sklenile nove prijateljske vezi in da smo se zlasti prvošolci kar dobro vključili v novo šolsko skupnost. Rudi Kante: čeprav je bil izlet samo dvodneven, je bil zabaven in zanimiv, saj sem se naučil veliko novega. Bilo mi je zelo prijetno, čeprav naslednji dan vreme ni bilo ravno najlepše. Poleg drugega sem tudi spoznal nove dijake. Soča me je dobesedno očarala, saj si nisem predstavljal, da premore tolikšne lepote: njene barve so preprosto čudovi-te.Tudi količina vode me je presenetila, saj se je gladina reke po eni sami noči dežja hitro zvišala in v nekaj urah so se napolnili vsi potoki in hudourniki. Kljub prisotnosti profesorjev sem se dobro počutil. Skratka, bil je zelo lep izlet. Mihael Lavrenčič: všeč mi je bila zlasti soteska reke Mlinarice, skozi katero se preliva voda čudovite barve. Škoda, da naslednjega dne nismo mogli do Krnskega jezera, ker je že ponoči začelo deževati. Kljub temu pa smo se vseeno odpravili na krajši sprehod do slapov in tolmunov. Ni nam sicer uspelo priti do cilja zaradi naraslih potokov, ki so nam prečkali pot. Čeprav premočeni in nekoliko utrujeni, smo se vrnili domov polni novih izkušenj in doživetij. Karin Čok: v Bovcu smo prisluhnili predavanju, kjer smo spoznali rafting in kajakaštvo. Zelo sem se navdušila za ta športa. Ob kratkem filmu, ki nam ga je pokazal predavatelj, sem zelo uživala, kar me je tudi prepričalo, da bom v bodoče tudi sama preizkusila svoje sposobnosti v obvladovanju divjih voda. Slovenski program RAI: drevi Pisane družine Deželni sedež RAI bo nocoj predvajal ponovitev dokumentarnega filma Pisane družine, ki ga je pripravila režiserka Loredana Gec. Film prikazuje zgodbe mešanih zakonov oziroma družin, ki so sad prepletanja različnih ras, kultur, jezikov in religij. Devet družin, devet zgodb, od katerih predstavlja pripoved Benečana Mihe Obita, poročenega s Kolumbijko, vezno nit, ki povezuje življenjske izkušnje ostalih družin. Nova produkcija Deželnega sedeža RAI odsli-kava spreminjanje slovenske narodnostne skupnosti, ki je vedno bolj odprta do raznorodnih in različno govorečih ljudi, s tem pa dokazuje, da je premoš-čanje razlik ne samo mogoče, pač pa tudi konstruktivno. Pisane družine bodo na sporedu po televizijskem dnevniku, približno ob 20.50. Bazovica: naravoslovni center v nedeljo odprt Tudi v nedeljo, 2. januarja, bo Naravoslovni didaktični center v Bazovici (Centro didattico naturalistico - Bazovica št. 224, Trst - telefon 040-3773677 ali 336-6867882) odprt od 9. do 17. ure. Struktura, ki jo je realizirala in jo upravlja deželna Gozdna uprava, prikazuje na sodoben način lepote kraške narave ter tematike o gozdovih in biotske raznolikosti. V prostorih centra je na ogled tudi razstava jedkanic »Moja pripoved...« umetnice Judit Horvath Fontane, obenem pa je možen ogled jaslic, delo družine Dessenibus, ki so postavljene na prelepe zasnežene Sv. Višarje. Obiskovalci si lahko ogledajo center tudi med delavniki in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, le v četrtek, 6. januarja, bo center zaprt. Vstop je prost. V knjigarni Giunti delavnice za otroke V knjigarni Giunti al Punto v Ul. Imbriani 7 v Trstu bodo danes potekale delavnice za otroke: od 11. do 12. bodo delavnice modnega oblikovanja z znamenitimi barbikami za petletne otroke, ki naj prinesejo svoje barbike s seboj. Od 17.30 do 18.30 pa bo za otroke od 5. do 11. leta delavnica priprave čokoladnih slaščic. Za informacije sta na voljo številka telefona in faksa 040636067 in naslov elektronske pošte trieste@giunti.it. Wunderkammer: drevi koncert V okviru festivala Wunderkammer bo drevi v cerkvi sv. Silvestra ob 20.30 koncert, ki ga bodo oblikovali sopranistka Lia Se-rafini, violinista Vania Pedro-netto in Emanuele Marcante, igralec na lutnjo Fabio Accurso in čembalistka Paola Erdas. Do jutri razstava o Pahorju in Spacalu V muzeju Cara in dvorani Ne-grisin v Miljah ter v galeriji Loggia v Kopru je do jutri na ogled razstava Krajine dvajsetega stoletja, ki je posvečena pisatelju Borisu Pahorju in slikarju Lojzetu Spacalu. Za informacije sta na voljo služba za kulturo in promocijo Občine Milje (telefon 040-3360340/343/341) in spletna stran www.benvenutia-muggia.eu. B Četrtek, 30. decembra 2010 TRST / / " Iffi SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ^ Kam za novo leto? V Slovensko stalno gledališče! NOVO!!!SILVESTRSKA PREMIERA Vlaho Stulli (slovenska praizvedba) režiser Vito Täufer jutri, 31. decembra ob 21.30 v Veliki dvorani SSG Abonente REDA A prosimo, da potrdijo prisotnost na silvestrski večer na št. 040-362542 Predstava je opremljena z italijanskimi nadnapisi po predstavi Odprto parkirišče na tržaškem velesejmu - Fiera di Trieste Včeraj dan es Danes, ČETRTEK, 30. decembra 2010 EVGEN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.29 -Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 2.40 in zatone ob 12.28. Jutri, PETEK, 31. decembra 2010 SILVESTER VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,1 stopinje C, zračni tlak 1023,3 mb raste, veter 7 km na uro vzhodnik, vlaga 47-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,2 stopinje C. CI3 Lekarne od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino Do petka, 31. decembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). Sobota, 1. januarja 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne oprte od 16.00 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije čZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, Hü Osmice M Izleti AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Tron: Legacy 3D«. ARISTON - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »American Life«. CINECITY - 14.40, 17.15, 19.45, 21.00, 22.10 »Tron Legacy 3D«; 15.20, 17.30, 20.00, 22.05 »Natale in Sudafrica«; 15.10, 17.40, 20.00, 22.00 »La banda dei Babbi Natale«; 15.10, 17.35, 20.00, 22.05 »The tourist«; 14.30, 16.20, 18.10 »Me-gamind 3D«; 15.20, 17.35, 20.00, 22.10 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; 20.00, 22.05 »Un altro mon-do«; 15.00, 16.50, 18.40 »Le avventure di Sammy 3D«. FELLINI - 15.45, 17.15 »Le avventure di Sammy«; 18.45, 20.30, 22.15 »Incon-trerai l'uomo dei tuoi sogni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The tourist«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La bellezza del somaro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »In un mondo migliore«. KOPER - KOLOSEJ - 13.30, 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Njuna družina«; 16.10, 20.00 »Paranormalno 2«; 14.10, 18.00 »Draga, počakaj, sem na poti«; 19.20, 21.45 »Tron: Zapuščina 3D«; 21.50 »Wall Street«; 17.00 »Zgodbe iz Narni-je 3D«; 13.00, 15.00 »Megaum 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 12.30, 14.40, 16.50, 19.00 »Gremo mi po svoje«; 11.20, 16.00 »Megaum 3D - sinhro.«; 14.15, 16.25, 18.30 »Megaum - sinhro.; 13.30, 18.10, 20.40 »Zgodbe iz Narnije 3D«; 20.50 »Paranormalno 2«; 11.35, 15.55, 18.35, 21.15 »Tron: zapuščina 3D«; 13.05, 16.05, 18.35, 21.05 »Življenje, kot ga poznaš«; 10.50, 13.00, 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Njuna družina«; 21.15 »Američan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Natale in Sudafrica«; 20.30, 22.15 »Un altro mondo«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 19.00 »Megamind«. SUPER - 15.30, 17.00 »Rapunzel, l'intrec-cio della torre«; 18.40, 20.30, 22.20 »We want sex«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Natale in Sud Afri-ca«; Dvorana 2: 15.00, 17.10, 19.50, 22.10 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 18.30, 20.30 »Megamind«; Dvorana 5: 15.50, 17.50, 20.00, 22.20 »The Tourist«. H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bodo uradi zaprti v petek, 31. decembra. RAVNATELJSTVO DIZ J. STEFANA obvešča, da bo šola 31. decembra zaprta. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti 31. decembra ter 7. in 8. januarja. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. Slomška obvešča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti 31. decembra ter 7. in 8. januarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo informativni sestanki za vpisovanje na nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda potekali v sredo, 12. januarja, ob 17. uri na sedežu pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4 in v petek, 14. januarja, ob 17. uri na podružnici na Ka-tinari - Reška cesta 511. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slovik.org, tel. 0481-530412. PLANINCI SPDT se bomo udeležili v nedeljo, 9. januarja, spominskega pohoda v jražgoše iz bohinjske strani. Pohod traja približno od pet do šest ur. Potrebna je primerna zimska oprema. Prijave do danes, 30. decembra. Informacije na tel. 040-220155 (Livio). SPDT vabi člane in prijatelje na novoletni pohod na Medvedjak. Zbirališče v soboto, 1. januarja, ob 14. uri na Po-klonu pri restavraciji Furlan na depen-tabru. Vabljeni! AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: 348-8012454 (Sabina). □ Obvestila OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl janjel Glavina v Borštu. DIDAKTIČNE METODOLOGIJE: tečaj, ki nudi udeležencem znanja in orodja, spretnosti in tehnike, primerne za upravljanje razreda in vodenje dijakov in študentov. Namenjen je zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo, z bivališčem na območju FJč in dopolnjenim 18. letom. Trajanje: 70 ur. Brezplačen tečaj, financira ga Evropski socialni sklad. Informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica, 72; tel. 040566360, ts@adformandum.eu. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, depentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. SK Brdina 347-5292058, Valentina Suber 347-4421131, www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org. SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago koledarji: pri društvenih odbornikih, v Tržaški knjigarni na Opčinah, v Gostilni Gruden v Šempolaju, v Knjigarni Terčon in v Kavarni Igo Gruden v Nabrežini. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi zaprti do 7. januarja. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo zaprta do 9. januarja. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta za dopust do nedelje, 9. januarja. Svoje duri bo ponovno odprla v ponedeljek, 10. januarja, po običajnem urniku. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI bo do 9. januarja na ogled tradicionalna razstava jaslic. Obenem si lahko ogledate tudi jaslice v vaški cerkvi. Urnik: ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16.00 do 19.00. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 10. januarja, na srečanje s predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Antonom Stresom. V Peterli-novi dvorani, Ul. jonizetti 3. Začetek ob 20.30. TEČAJ KUHANJA IN STREŽBE za tretje-šolce: Ad formandum vabi tretješolce, da spoznajo poklic kuharja in natakarja. Brezplačna tečaja Z rokami v... bosta v sredo, 12. in 19. januarja, od 9.00 do 13.30. Prijave zbiramo do 10. januarja. Info na tel. št. +39040-566360, +39334-2825853, promo@adforman-dum.eu. DAN ODPRTIH VRAT na Ad formandu-mu: 12. in 19. januarja bo med 14. in 17. uro osebje zavoda na razpolago v Gostinskem učnem centru na Fernetičih za informacije o izobraževanju na poklicni šoli, programu in poteku šolanja. Vabljeni dijaki tretjih razredov, njihovi starši in družine, profesorji, odgovorni za usmerjanje. Informacije na tel. št. +39040-566360, +39334-2825853, pro-mo@adformandum.eu. SPLOŠNO KMETIJSTVO: Ad forman-dum vabi k vpisu na tečaj, ki omogoči pridobitev ustreznega strokovnega znanja za vodenje kmetijskega podjetja. Namenjen je polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo in tistim, ki jih sektor zanima. Trajanje: 150 ur (januar - maj 2011). Datum začetka: 13. januar. Urnik: ponedeljek, torek, četrtek od 18. do 21. ure na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Informacije in vpisovanja: tel. 040-566360, in-fo@adformandum.eu. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo naslednji tečaj začel v četrtek, 13. januarja. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanie-klein.org, tel. 328 4559414. AŠD MLADINA organizira tečaj tai chi chuana z inštruktorico Miro Guštin. Poskusna vaja v petek, 14. januarja, ob 20. uri v bivšem rekreatoriju v Križu. Info: 349-3136949 (Mira). TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji v bazenu začeli 14. oziroma 15. januarja. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bodo ob petkih in sobotah zjutraj. Za otroke od 1. do 3. leta pa ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanie-klein.org, tel. 328 4559414. KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z zavodom Ad Formandum tečaj splošnega kmetijstva in tečaj upravljanja kmečkega turizma, ki se bosta začela januarja. Informacije v uradu ali po telefonu na 040-362941. AŠD MLADINA organizira v januarju, v jutranjih urah, začetne tečaje trebušnih plesov in bykram yoge z učiteljico Jasmin Anuby. Info: 333-5663612 (Jasmin). TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? V ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Seslajnu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v žup-nišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA: Ad formandum vabi k vpisu na tečaj, ki je namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih ta sektor zanima. Vsebine: ekonomika in vodenje kmečkega in agriturističnega podjetja; HACCP v živilskem sektorju (18 ur), prehrambena tehnologija, priprava tipičnih jedi (24 ur praktičnih vaj); marketing in psihologija prodaje. Trajanje: 100 ur (januar - maj). Datum začetka: 16. januar. Urnik: torek in četrtek od 18. do 21, Ul. Ginnastica 72. Informacije in vpisovanja na tel. 040566360, info@adformandum.eu. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad zaprt do 7. januarja. Dosegljivi smo po telefonu ali mailu na 328- 4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. SS Prireditve DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Pore-čanka, včeraj: ozkotirna proga« je na ogled do konca decembra v Železniškem muzeju na Marsovem polju (Campo marzio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v nedeljo, 9. januarja, na »Novoletni koncert« Godbenega društva Prosek. Dirigent prof. Ivo Bašič. Začetek ob 17. uri. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA, v nedeljo, 9. januarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah »Novoletni koncert«. Nastopila bo Mladinska filharmonija »Nova«, dirigent Simon Perčič. Vabljeni! NEIGE D'OR ET D'AZUR - Vinoteka v Zgoniku vabi do 13. januarja na razstavo Diane Mitri Gnesda. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v nedeljo, 16. januarja, na magični kabaret Rum'n koca cola. Vikj bo spet z vami s svojim novim in zabavnim programom. Z njim sodelujeta Eva in Tanja. Začetek ob 17.00. S Mali oglasi IŠČEM DELO kot varuška. Tel. št. 3402762765. KOMBI iveco daily, letnik 2002, 170.000 prevoženih km, prodam za 8.500 evrov. Tel. 335-5387249. LJUBITELJEM ŽIVALI podarim ptičke zvrsti zebrice (diamante mandarino). Tel. št.: 040-226788. NA SILVESTROV VEČER brezplačno pomagam v agriturizmu kot natakarica. Tel. št.: 328-5424437. PODARIM umetno božično drevesce visoko 180 cm, vključeno stojalo. Tel. št. 040-208989. PRODAM prenosni šivalni stroj singer. Cena po dogovoru. Tel. št. 040-910148. S Poslovni oglasi AGRITURIZEM BELLAVISTA -PREBENEG ima na razpolago mesta za SILVESTROVANJE z glasbo v živo. Tel. 040-232577 040-231560 335-6322701 SILVESTROVANJE V BITI - KRIŽ Sprostilo se je nekaj mest - rezervirajte še danes na 348-9234060 PRODAM belo in črno vino, letnik 2010. Telefonirati ob večernih urah na tel. 040-226325. PRODAM fiat punto, letnik 1996, plave barve, v zelo dobrem stanju, nikoli poškodovan, zmeraj v garaži. Cena 500,00 evrov. Tel. 348-4462664. V NAJEM dajem štirisobno stanovanje v Divači, 92 kv.m., z dvema balkonoma in podstrešjem, v samostojni stanovanjski hiši z vrtom za krajše obdobje od 1. februarja dalje. Tel. 320-0716648. Prispevki Za čistilno akcijo spomenika padlim v NOB v Mačkoljah sta prispevala Ervina in dafael Tul 20,00 evrov. V spomin na gospo Olgo Milič daruje Jul-ka Caharija 30,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na Edija Emilija in Lucianota Stoklja daruje Miro Ukmar z družino 40,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kontovel Ko je življenja v nas vse manj in manj, ko drug za drugim usihajo studenci, nerad priznaš si, že v večerni senci, da konec je poti in potovanj. (Ciril Zlobec) t Dominik Hvalič (Nedeljko) Žalostno vest sporoča hčerka Pogreb bo v petek, 31. decembra, ob 11. uri v cerkvi v Štivanu. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Iskrena zahvala vsem, ki ga bodo ohranili v spominu. Medjevas, 30. decembra 2010 Priznano pogrebno podjetje Preschern - Gradišče ob Soči Ob izgubi očeta Dominika izrekamo Ireni in svojcem iskreno sožalje. SŠKD Timava Ob izgubi očeta Dominika izreka iskreno sožalje Ireni Jus Medjavas 30.12.2004 30.12.2010 Drago Bogatec Čas mine, bolečina ostane. V naših srcih si vedno prisoten. Tvoja družina Ob izgubi drage žene LIČI izražamo iskreno sožalje dolgoletnemu članu Alojzu Kapunu in vnuku Jerneju člani MoPZ Vasilij Mirk / KULTURA Četrtek, 30. decembra 2010 benetke - V Muzeju Guggenheim do 9. januarja antološka razstava Adolpha Gottlieba 9 Prerez opusa pionirja nove ameriške avantgarde Z njegovo šolo so se ameriški slikarji prvič oddaljili od shem evropske avantgarde V beneškem muzeju Guggenheim je v teku antološka razstava, posvečena ameriškemu umetniku Adolphu Gottliebu (1903-1974). Avtor je skupaj z Barnettom Newmanom in Markom Rothkom eden izmed najvažnejših predstavnikov abstraktnega ekspresionizma. Z Markom Rothkom je že v 30. letih prejšnjega stoletja začel raziskovati inovacijsko slikarsko govorico, ki naj bi temeljila na osebnem umetnostnem izražanju. Umetnika sta leta 1935 ustanovila skupino »The ten«, ki se je posvečala ekspresionističnemu slikanju. Leta 1941 pa sta se usmerila v raziskovanje tem, povezanih z mitologijo in Jungom. Njuna zagnanost je spodbudila važno obdobje nastajajoče newyorške šole, ko so se ameriški slikarji prvič oddaljili od shem evropske avantgarde. Rothko in Gottlieb sta napisala tudi zgodovinsko pismo, ki je bilo objavljeno 13. junija 1943 v New York Timesu. Tekst lahko imamo za prvo formalno deklaracijo namer abstraktnega ekspresionizma. Leta 1950 je Gottlieb združil skupino umetnikov, ki so protestirali proti politiki muzeja Metropolitan Museum of Art zoper ameriške sodobne umetnike. Članek v časopisu The New York Herald Tribune je pripadnike te skupine označil kot »jezljive«. Javnost pa je spoznala skupino preko slavne fotografije Nine Leen, ki jo je objavila revija Life. V fotografiji so se nahajali William Baziotes, Willem de Kooning, Robert Motherwell, Pollock, Po- usette-Dart in Gottlieb. Med letoma 1958-59 je newyorški Museum of Modern Art priredil potujočo razstavo, kjer so razstavljali Gottlieb in drugi somišljeniki. Projekt je označeval emblematičen naslov: Novo ameriško slikarstvo. Čeprav Gottlieba imamo za enega od ustanoviteljev abstraktnega ekspresionizma in enega izmed najvažnejših predstavnikov tega gibanja, je treba podčrtati, da je stalno razvijal svojo poetiko. Beneška razstava je nastala prav z namenom, da se javnosti prikaže to umetnikovo lastnost. Pobuda je nastala v sodelo- vanju z newyorško Fundacijo Adolph in Esther Gottlieb, ki je dala na voljo štiri sklope eksponatov. Ostala dela so prispevali muzeji, kot npr. nemški muzej Frieder Burda iz mesta Baden, newyorški Salomon R. Guggenheim, pariški Musée national d'art moderne (Centre Pompidou), American Contemporary Art Gallery iz Munchna in različni zasebni zbiratelji. Na začetku postavitve srečamo slike, risbe in jedkanice iz 30. let, katerim sledi popoln ciklus »Pictographs«, ki je začel nastajati leta 1941. Ta ciklus je avtorja uvrstil, skupaj z Rotkhom in nekaterimi drugimi umetniki, kot sta npr. Jakson Pollock in Ars-hile Gorky, med pionirje nove ameriške avantgarde. Sledijo kompozicije z naslovom »Labirinti«, ki jih je avtor razvil v 50. letih in nato serija »Domišljiskih krajin«, ki je začela nastajati od leta 1951. Ta dela so avtorju prinesla uspeh in slavo. Po komaj omenjenih serijah je na vrsti njegov najbolj poznan ciklus »Bursts«. Na razstavi srečamo še izbor majhnih skluptur in serijo slik, nastalih na začetku 70. let. Razstavo je na ogled do 9. januarja od srede do ponedeljka od 10. do 18. ure. Štefan Turk Gremo mi po svoje drugi najbolj gledan slovenski film Mladinska komedija Gremo mi po svoje je zasedla drugo mesto na lestvici najbolj gledanih slovenskih filmov. Do včeraj si je film režiserja Miha Hočevarja ogledalo nekaj več 155.000 gledalcev, s čimer je prehitel do sedaj drugo uvrščeni film Kajmak in marmelada. Prvo mesto na lestvici najbolj gledanih slovenskih filmov za zdaj še vedno pripada filmu Petelinji zajtrk, ki si ga je ogledalo 183.000 gledalcev. Z doseženim obiskom si je Gremo mi po svoje prislužil že štiri zlate role in eno veliko zlato rolo, ki so jo ustvarjalci za preseženih 125.000 gledalcev prejeli v sredo. Kot je pojasnil režiser filma Miha Hočevar, »ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij.« Zgodba se odvija na taborjenju ob Soči, kjer starešina preresno jemlje taborništvo in vzgojo otrok ter s tem povzroča številne komične zaplete. Fantje pa se bolj kot za taborniški red in veščine zanimajo za sosednji, športno umetniški tabor, kjer taborijo dekleta. Zapleti med otroškimi in odraslimi liki se odvijejo na lokacijah Triglavskega narodnega parka in stkejo himno naravi, čisti otroški duši, zdravi pameti, ljubezni, humorju in optimističnemu pogledu na življenje, so še zapisali ustvarjalci. (STA) revije za mlade in otroke - Decembrska številka Galeb v prazničnih barvah Pisani decembrski vsebini sta glavna urednica Majda Železnik in odgovorna urednica Jole Namor vtisnili bolj praznični pečat Veseli december je že skoraj za nami, na praznične in z lučkami osvetljene dneve pa nas v teh dneh spominja decembrska številka otroške in mladinske revije Galeb, ki nas tudi tokrat razveseljuje z raznovrstnimi vsebinami. Na svoj račun bodo prišli tako ljubitelji pesmic in zgodbic kot tudi ljubitelji kvizov, dopolnjevank in raznih delavnic. Glavna urednica Majda Železnik in odgovorna urednica Jole Namor sta namreč skupaj s sodelavci zbrali zanimive praznične tekste, pod katere so se podpisali uveljavljeni slovenski avtorji. Še predno pa bomo začeli listati po novi številki Galeba, pa velja omeniti še naslovnico, ki jo je likovno upodobila Tina Hussu, učenka, 3. razreda kriške OŠ A. Sirk. Decembrski Galeb se začenja s pesmico Zvezdane Majhen, ki nosi naslov Zaupanje v prihodnost, govori pa o željah za novo leto. Simpatično pesmico je ilustrirala Mojca Cerjak. Dve pesmici je prispevala tudi Bina Štampe Žmavc, obe pa je ilustrirala Alenka Sottler. Naslov prve pesmice je Belo v belem, druga pa se imenuje Deklica in zvezda. Pesem Žige Gombača Božiček prihaja je povezana s pričakovanjem Božička, sklop pesmi pa v prazni- Levo tokratna naslovnica, ki jo je prispevalaTina Hussu, učenka, 3. razreda kriške OŠ A. Sirk, desno pa ilustracija Katerine Kalc čno celoto povezuje še pesmica December, ki je nastala pod peresom Martine Legiša. Simpatična je tudi pesmica Toneta Pavčka, ki govori o naših novih angelih za bolne; o klovnih, ki v dobro voljo spravljajo male bolnike. Hudomušna pa je tudi pesmica Kokoška Tinčka, ki jo je napisala Vida Mokrin-Pauer, ilustrirala pa Katerina Kalc. Mesec december je prav gotovo mesec daril, ki so rdeča nit decembrske zgodbe, ki je sicer del ciklusa zgodbic Tatjane Kokalj Rad bi bil tak kot drugi. Tokrat lahko mladi bralci berejo pripoved o čudežnem darilu, ki ga je Gal podaril prijateljici Tari. Nalašč za prednovoletni čas pa je napisana zgodbica Majde Koren, ki pripoveduje o z lučkami okrašenem mestu. V obliki stripa pripovedovana pripoved popelje medveda in miško v Ljubljano. Štefka Kac Marn pa je napisala zgodbico Kata. V drugem delu Galeba je mogoče brati poučne pripovedi, za male spretne prstke pa skrbita tudi dve delavnici. Če ostanemo še pri zgodbicah, naj omenimo avtorico Klariso M. Jovanovič, ki je priredila zgodbo o vrabcu, lastovki in mravlji, Darinka Ko-bal pa je v sklopu zgodbic Dedek, igraj se z nami pripravila pripoved, ki nam razlaga pomen besede mentrga. Ste vedeli, da so nekoč leseno korito s pokrovom, v katerem se je zamesilo testo, imenovali mentrga? No, o tem in o vrstah kruha pripoveduje dotična zgodbica, ki jo je ilustrirala Magda Tavčar. Poučno in zanimivo vsebino pa ima tudi pripoved o Franu Milčinskemu, slovenskemu sodniku in pisatelju, ki je slovensko mladinsko književnost obogatil z zanimivimi in zabavnimi knjigami. V decembrskem Galebu pa je mesto našel tudi prvi del zgodbe o škofjeloškem gradu, pripoved pa je pripravila Marjeta Zorec. Stalnica revije Galeb sta tudi likovna in kuharska delavnica. Slednja nas tokrat s pomočjo Škrobka uči pripravljati neobičajno jelko iz špinače in krompirja, Jasna Merku pa nam v sklopu svoje likovne rubrike deli nasvete za izdelavo papirnatih balončkov za božično drevesce. Med listanjem revije Galeb se - kot veleva tradicija - najde tudi nekaj za ljubitelje ugank, križank in doponjevank, Galeb pa ne bi bil pravi Galeb, če posebne pozornosti ne bi namenjal tudi našim šolarjem, ki svoje spise in risbe lahko pošiljajo v rubriko Šolarji pišejo in rišejo. (sč) nova gorica - Soglasje Zbor Kaluga v gosteh V Novi Gorici je ob koncu tega poletja vzniknilo novo kulturno društvo. Društvo z mednarodnim članstvom sestavljajo tako slovenski kot tudi člani, ki sicer živijo v Sloveniji, a imajo tuja državljanstva. Ker je osrednja poanta društva povezovanje različnih narodov s pomočjo kulture in umetnosti, nosi društvo ime Soglasje. In čeprav je društvo izhajalo iz želje po povezovanju vseh slovanskih narodov, so zamisli, ki so se porodile že v samem začetku, napeljale cilj društva v težnjo po vzpostavljanju vsesplošnega mednarodnega povezovanja. Nastanek društva je nenačrtovano sovpadal z ustanovitvijo ruske agencije za kulturo in zaposlitvijo kulturne atašejke v Sloveniji, ki deluje znotraj Ruskega veleposlaništva v Sloveniji. Preko njihove pobude je Mednarodno kulturno društvo Soglasje gostilo konec oktobra Komorni zbor Kaluga iz Rusije, ki ga je vodil Valerij Slavinski. Organiziralo je dva koncerta v sodelovanju z Vokalno skupino Chorus 97 iz Mirna in Vokalno skupino Vinika iz Brd. Komornemu zboru Kaluge takšna mednarodna gostovanja niso tuja, saj je že večkrat krenil iz domačega mesta Kaluga prepevat ljubiteljem zborovskega petja in ruske pesmi po celem svetu. Kot nagrada za gostovanje pa zbor omogoča nastop tujim gostujočim zborom v svojem kraju. Tako so ob pomoči dveh vokalnih skupin iz Vipavske doline in Goriških brd pevci in pevke iz Kaluge pripravili dva večera ruske pesmi: na Mirenskem Gradu so se predstavili z liturgičnim programom, na Gradu Dobrovo pa z rusko ljudsko pesmijo. Na Mirenskem gradu je kot posebna gostja večera nastopila tudi Vokalna skupina Chorus 97 pod taktirko Laure Winkler, na briškem Gradu Dobrovo pa Vokalna skupina Vinika pod vodstvom Franke Žgavec. Če je bil prvi večer nekoliko resnejši po vsebini, pa je bil drugi veliko bolj razigran, saj so nastopili tudi narodne noše iz mesta Kaluge. Zapeli so nekaj ljudskih, arhaičnih pesmi, ki zahtevajo posebno vokalno tehniko. A ne glede na to kakšna je bila vsebina koncerta, je koncerta obiskala velika množica poslušalcev, ki so zapolnili smostansko miren-sko cerkev in viteško dvorano do zadnjega kotička. Glasba, pravijo, je univerzalni jezik. Na teh dveh večerih je ta jezik spregovoril na različne načine: spoznali smo rusko pesem, mi pa smo rusom predstavili slovensko. Nastajala so se nova spoznanja in sklepala so se nova poznanstva. Vsekakor imajo takšne kulturne pobude pomen tudi za zunanjo politiko. Tako sta bila ta dva večera v nekem smislu diplomatsko obarvana. Župana obeh občin (Zlatko Martin Marušič - Občina Miren - Kostanjevica in Franc Mužič - Občina Brda) sta gostujoči rusko zbor protokolarno sprejela. Koncertu na Dobrovem so se pridružili tudi diplomati iz Ruskega veleposlaništva v Sloveniji. Skratka bila sta to dva večera polna soglasij: glasbenih, prijateljskih in nenazadnje tudi političnih. Metka Sulic Doli srečno In vJ B fljndi Etürii Ä f. iiv B.B d> B4 Boris. hJ Co Snc Qbflnj CmiDdiiu - WO IS ttfiru TtL MO 2233SJ ■ F-»: MQ 332&IM lV.Wj Khirli^i.i' ^ hr Qpm 3 atTOHFiftini rii: Pjngeit Alrtwrdrj 6 Cff. OLnn.i CörtlMilU ■ 34018 Cdifü Trt: frtOJJJOre ■ 11 - tax-, W tUS» E r,nI: ItciDnitrfliJ.iC ■ www.brttn1n.cixn ÜR[j di Knjm.i E-rvrrinn Otona titti Wina ■ J-1013 MiiU Trt: (MÖJJSSfii ■ Fi«: (WfrüfliWO Infn*mtfif ndr li rhu) rm COMEC d> SftMriak Sdia Otom HöÜCöim Trt: 040227014 ■ Fja: MQ 227H5 COMECPLA5T MI Obflnj Ceo» Wirvj ■ HHIMiftt Trt: 040 2 27034 ■ FlOC C4C 227M5 V77//V FOSmUS Sm ÜI Fiirjui P-iulo 4 C. Otonj GnMkia ■ M013 Min.i Trt: 040 8325010 ■ Fjn: MO 832501 0 E-mail: parffauittim.iL-www.fwaiH.il AirroFflCINA G.&G* AUTOFHCINAG. & G. di GrippiriM. B t IJhnn.i Cmfalinj ■ M013 iKfmj Tm E m.iil: -ilci ptKKHHimn hjnki ■■■■ yrt^.preoi^jwneihwtöjtu SALV! ULVI Srr di Uivec Hah-ula It AJiijan Otona t™ EJüFifta - 340k3EKXina T(F.:04fr2i9»i FifeciHOaSOO E-mflt UMiUDiAhrliH.iE MV Siit^mi Ligw Sw jlii'iu Ceni Ü::Ii i.i ■ 340F6Ddin.i TW.: Mi; 2233" fn- 3i3 E m.iil: nlnä '.r.li in ■ wwMil.it ' i * ^' VIP-CAH Oi Snln Ojm;jn T h. > I Tri.: 040 2262M - Fai Mfl ??H?U / III /7TO iri WILPM Sri Obrtna C™ Mina - 340k6 Cid inj TU:. MO Z2B53D- FJk:4F4D 223530 E.nLjil: wilmrfliFjinpit 2EAIAL h rti fo^l L i FigB Otona Ccrti EJüJifta ■ 340t6Ddina ■rt:Mfr2imt-fa*: «otiiSfll E m.iil: jnijhjir.irwiHrfl-jlkE.it /.MINGOTU f.ilMIjijT irl Otona Cona Dolina ■ MM ■ Drilm Trt: MOSHTIiT ■ Fju 040 H7W7 (Živec) ŽIVEC Sni di ZivttiranilliO 6 C Otona i Mina ■ Mina lrt: Mfl 226041 - Fit: MÜ 223389 E -mdil: Hrtitiio i Obrtna Cona Dolina, 507/3 - 34018 Dolina (TS) - Tel. 040 228537 - Fax 040 S326217 - Četrtek, 30. decembra 2010 1 5 pokrajini zgodovina furlanov Petstoletnica furlanske ljudske vstaje na pustni četrtek stripe, ki se sklicujejo na vstajo iz leta 1511. Stripi, pa tudi glasba, radijske oddaje, učne mape, gledališke predstave, kulturne prireditve ipd. so različna sredstva, s katerimi želimo ohraniti živ plamen, ki so ga prižgali naši predniki na pustni četrtek leta 1511.« Predstavniki društva Associa-zion 1511 so skušali k sodelovanju pritegniti tudi javne uprave in druge inštitucije. Univerza v Vidmu bo tako ločeno priredila svoj posvet na to temo, nekaj pobud pripravlja tudi Občina Videm, svojo pomoč pa je obljubil tudi deželni odbornik Violino. Sodelovale bodo, kot kaže, tudi druge krajevne uprave iz osrednje Furlanije, edina, ki doslej ni pokazala nobenega zanimanja za to obletnico, pa je Pokrajina Videm. Konec februarja 2011 bo minilo 500 let od furlanskega upora na pustni četrtek (Joibe Grasse), ki se je začel v Vidmu 27. februarja 1511. Tu ni šlo le za največjo ljudsko vstajo, ki je kdaj koli zajela Furlanijo, ampak za največji upor na širšem italijanskem ozemlju v času renesanse. Poleg tega je bila to tudi prva večja ljudska vstaja v srednji Evropi v 16. stoletju, zato lahko nanjo gledamo kot na predhodnico evropskih dogajanj takratnega zgodovinskega obdobja. Za upor so imeli furlanski kmetje takrat številne razloge, vstaja pa je bila pravzaprav le vrhunec družbenega in političnega spopada. Pripadniki furlanskih kmečkih skupnosti so zatem stkali »politično« mrežo in tako kot pogoj za vojaško podporo Beneški republiki postavili spoštovanje tradicionalnih pravic in običajev. In ravno zaradi te »politične« sposobnosti so Benetke stalnemu predstavništvu furlanskih kmečkih skupnosti priznale določe- ne pravice: to je bil edinstven tovrstni organ na takratnem evropskem prizorišču. Petstoletnica vstaje predstavlja izjemno priložnost, da se obudi spomin na ta že skoraj pozabljen dogodek, čeprav še danes najdemo njegove sicer obledele in izkrivljene sledove v ljudskih pripovedih. Kljub njenemu pomenu pa je zgodovina vstaje premalo poznana tudi v sami Furlaniji: po eni strani je ujeta v površno in ponekod celo stereotipno razumevanje dogodkov, po drugi pa je povsem nepoznana. Nedvomno je razlog za to v skromnem zanimanju, ki ga je italijanski šolski sistem pokazal za dogajanja na »obrobnih« območjih, pa tudi v pomanjkanju objav o uporu, saj sta doslej izšli samo dve monografiji o tem uporu (prva je izšla leta 1993 v angleškem jeziku in še ni bila prevedena v italijanščino). Prav zaradi tega je skupina ljudi, ki so že več let aktivni v kulturnih društvih in si prizadevajo za za- ščito ozemlja in promocijo furlanskega jezika, ustanovila društvo As-sociazion 1511, ki bo skrbelo za to, da se 500-letnica tega dogodka na primeren način ovrednoti. Predsednik novega društva je Carlo Puppo (na posnetku zgoraj desno), ki nam je na kratko povedal, s katerimi pobudami želijo obeležiti pomemben jubilej. »V glavnem bo šlo za serijo srečanj oziroma predavanj na to in druge teme ter pripravo informativnega gradiva. Naš cilj je namreč naši skupnosti ponuditi nove možnosti za boljše poznavanje furlanske zgodovine, po drugi strani najti nove načine za proučevanje današnjih kulturnih, družbenih in gospodarskih razmer na tem prostoru. V pobudo želimo vključiti čim večje število ljudi, predvsem mlade. Ravno zato smo na primer v okvir letošnje podelitve nagrade Premi Friul, ki jo prireja Radio Onde Furlane, poleg sekcije za glasbo vključili še sekcijo za 1 2 Četrtek, 30. decembra 2010 JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI / mL-* t JOi^M L ' ■ ' . r H. furlanski mediji - Radio Onde Furlane JF ¿ Tridesetletna skrb za promocijo furlanščine TUU- J J-d k--^ ■ ~>— I woirraLLftHO^on ^ " cm koudclXI. I Komunikacija in obveščanje v manjšinskih jezikih odigravata vlogo primarnega pomena za ohranitev manjšinskih narodnih skupnosti. V Furlaniji to vlogo zelo dobro opravlja Radio Onde Furlane (in zadruga Informazione friulana, ki ga upravlja). Furlanska radijska postaja prav letos slavi 30-letnico delovanja. Ob tej priložnosti smo se pogovorili s predsednikom zadruge Informazione friulana Paolom Cantaruttijem (na posnetku ob naslovu) in urednikom Carlom Puppom. Nastanek in razvoj furlanske radijske postaje Radio Onde Furlane je začel oddajati leta 1980, ko so istočasno ustanovili tudi zadrugo Informazio-ne friulana, ki je postala založnica radijske postaje. Ustanovitelji so bili različnih političnih usmeritev, saj je obstajalo vsestransko zanimanje, da bi ovrednotili in promovirali furlansko kulturo, jezik in identiteto. Bilo je to namreč štiri leta po rušilnem potresu, ki je močno prizadel celotno Furlanijo. Tedaj se je vsepovsod razširila želja po materialni in kulturni obnovi in prenovi. Tudi tisti, ki pred potresom niso bili dovzetni za vprašanja, ki so zadevala furlansko skupnost, so po potresu začeli kazati zanimanje za te teme. Ustanovitelji so bili prepričani, da je preko zadruge najlažje ustvariti duh sodelovanja in nuditi delovna mesta, kot komunikacijsko sredstvo pa so izbrali radio, ker se jim je zdelo, da jim lahko ta tip medija omogoči svobodno obveščanje. Pred tem je za kratek čas za Radio Friuli pripravljal oddaje v fur-lanščini Federico Rossi, ki je nato postal prvi direktor Radia Onde Furlane. Prvi sedež je bil na trgu Cella, že po nekaj letih pa se je radijska postaja preselila v zgradbo, kjer do- muje še sedaj, in sicer v Ul. Volturno (v bližini deželne palače v Ul. Sabbadini). Dejavnosti so se razvijale predvsem s pomočjo prostovoljnih prispevkov ali posojil, veliko je bilo prostovoljnega dela. V devetdesetih letih so se zadeve spremenile in vse je postalo bolj profesionalno. Danes ima Radio Onde Furlane sedem zaposlenih za nedoločen čas, eden je zaposlen v okviru določenega projekta, več je sodelavcev. Tudi volontersko delo ostaja še vedno pomembno, a ga je vsekakor manj kot nekoč. Redakcija se je pomladila, ustvarila pa se je skupina ljudi, ki so podkovani v različnih sektorjih. Razdelili so tudi naloge zadruge in radijske postaje, tako da je delo boljše organizirano. Sodelovanje z izseljenci, priseljenci • I • • «v« • in drugimi manjšinami Že od nekdaj Radio Onde Furlane sodeluje tudi z izseljenci, oddaje pa je mogoče poslušati v štirih različnih urnikih, ki so seveda prilagojeni različnim delom sveta. Furlanski radio ima svoj oddajnik tudi v Argentini. Radio Onde Furlane pa sodeluje tudi s tukajšnjimi priseljenci, bil je namreč med prvimi v Italiji, ki jim je nudil večjezične informativne programe ali koristne nasvete. Dobre odnose ima tudi z drugimi manjšinami v Evropi in naši deželi, še posebno s slovensko. Že v devetdesetih letih so bile določene oddaje posvečene slovenski narodni skupnosti. Zanje je skrbel Marino Vertovec. Od 23. aprila letos pa je mogoče na frekvencah Radia Onde Furlane poslušati tudi Pi- smo iz Benečije, posebno oddajo v slovenščini, ki jo pripravlja Inštitut za slovensko kulturo. Na sporedu je vsak petek ob 14. uri, oddajo pa pripravljata Marina Cernetig in David Clodig ter traja približno deset minut. Gre za poglobljeno obravnavanje glavnih vesti, ki zadevajo slovensko skupnost v videmski pokrajini, obenem pa se v »Pismu« promovirajo tudi glavni kulturni ter drugi dogodki, ki potekajo v Benečiji. Radio Onde Furlane je na tak način želel nuditi koristne informacije predvsem tistim svojim poslušalcem, ki so se morali iz službenih ali drugih razlogov preseliti iz Benečije v Videm ali druge kraje v Furlanski nižini. Poleg tega pa v uredništvu upajo, da bo ta oddaja tudi med Furlani razširila večjo zavest o pluralnosti in kulturnem bogastvu teritorija in da bodo ti z njo bolje spoznali slovenski jezik in kulturo. Krčenje javnih prispevkov Delovanje zadruge Informazione friulana, predvsem pa Radia Onde Furlane, je letos močno občutilo krčenje javnih prispevkov, še posebno s strani Dežele Furlanije Julijske krajine. Furlanska radijska postaja je imela tako prav v letošnjem letu, ko 2 JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI Četrtek, 30. decembra 2010 13 slavi 30-letnico delovanja, precej manj sredstev na razpolago, kot nam je obrazložil urednik Carlo Pupp°. »Letos smo bili na žalost oškodovani dvakrat. Dežela je namreč povsem izničila prispevek 200.000 evrov, ki ga je običajno razdelila zasebnim radijskim in televizijskim postajam za najbolj pomembne programe v furlanščini. Poleg tega pa so bili letos tudi prispevki za primarne organizacije furlanske manjšine, med katere sodi tudi naša zadruga, zmanjšani za 20 odstotkov, in to brez kakršnegakoli kvalitativnega kriterija. Vsi smo bili v enaki meri prikrajšani, ne glede na dejavnosti, ki jih opravljamo. Zaradi tega je bilo v zadnjem letu naše delovanje nekoliko okrnjeno. Avgusta smo tako na primer morali prekiniti program Internazionalitari, ki je posvečen evropskim jezikovnim manjšinam.« Dežela pa je ohranila svoj prispevek za furlanske oddaje, ki jih pripravlja deželni sedež Rai. »Gre za oddaje, ki trajajo 15 ali 10 minut, medtem ko mi oddajamo v furlanščini po sedem ali osem ur na dan. Nedvomno je pozitivno, da tudi Rai skrbi za promocijo furlanskega jezika, to med drugim predvideva tudi državni zakon 482. A v istem zakonu tudi piše, da morata potrebna sredstva za oddaje v furlanšči- ni zagotoviti Država in sama javna ra-diotelevizijska hiša, medtem ko lahko lokalne uprave, vključno z Deželo, nudijo dodatne prispevke za te dejavnosti. Že od samega začetka pa je za financiranje oddaj v furlanščini skrbela Dežela, ki pa zdaj zaradi tega oškoduje zasebne postaje, ki skrbijo v bistvu za skoraj celotno radijsko in televizijsko produkcijo v furlanskem jeziku,« je dodal Puppo, ki je izrazil tudi svojo zaskrbljenost glede bodočnosti. Furlanski novinar in kulturni delavec je prepričan, da na splošno ni primerne zavesti o tem, kaj vse bi lahko naredili v korist furlanščine, če bi imeli na razpolago zadostna sredstva. »Dodaten problem pri iskanju drugih virov financiranja je tudi v tem, da je Radio Onde Furlane "komunitarna" postaja in ima torej omejeno dovoljeno količino reklamnih sporočil. Po drugi strani pa zakon predvideva, da bi morale lokalne uprave polovico uporabljenih sredstev za komuniciranje z javnostjo nameniti "komunitarnim" radijskim postajam, a tudi od te oblike javne pomoči nikoli nismo imeli koristi,« je zaključil Puppo. Praznovanje 30-letnice »Letos smo se iz našega studia večkrat odpravili na teren, da bi ponovno vzpostavili stik s celotnim furlanskim teritorijem, poskusili smo biti manj osredotočeni oziroma omejeni na Videm. Obiskali smo različne vasi, poskusili spodbuditi razprave o socialnih, okoljskih temah in drugih družbenih vprašanjih, vključno s problematikami, ki zadevajo svet dela. Tako smo posneli dvajset oddaj, ki so bile nato na sporedu med letom in so na voljo tudi na naši spletni strani. Priredili smo tudi konferenco o manjšinskih jezikih in podjetništvu, pripravljamo tudi publikacijo o povezavi med mladinsko glasbo in manjšinskimi jeziki. To vprašanje je za nas zelo pomembno, saj je prav glasbena produkcija ena naših glavnih gonilnih sil,« je povedal Paolo Can-tarutti. Radio Onde Furlane in glasba Kot nam je povedal predsednik zadruge Infor-mazione friulana, so bili v uredništvu že od vsega začetka prepričani, da je glasba najboljše sredstvo za vzpostavitev stika z mladimi. Poleg tega pa je tudi pri Furlanih, podobno kot se dogaja tudi pri drugih jezikovnih skupnostih, med kulturnimi produkcijami prav glasbena najbolj razvita in najbolj inovativna. »Imamo tudi nekaj kvalitetnih gledaliških iger, glasba pa ostaja vsekakor na precej višji ravni. To dokazuje tudi velik uspeh ene izmed naših zadnjih pobud na tem področju, to je praznika-koncerta, ki smo ga priredili 9. oktobra v Morteglianu in za katerega smo prodali kar 1.500 vstopnic. To je bil pravi festival furlanske glasbe, ne pa tisti v gledališču Teatro Nuovo Giovanni da Udine, kjer prirediteljem ni uspelo napolniti dvorane, pa čeprav je bil vstop brezplačen,« je poudaril Cantarutti. Sodelovanje s šolami in promocija furlanščine Radio Onde Furlane že od nekdaj sodeluje s šolami, da bi tudi med šolarji in dijaki promoviral rabo furlanščine. Projektov, ki so jih udejanjili v osnovnih šolah in vrtcih je bilo več, v zadnjem obdobju pa so si zamislili nov program, s katerim skušajo pritegniti dijake nižjih in višjih srednjih šol. To je Radio Dis, program, ki ga ustvarjajo in oddajajo neposredno iz razredov, kjer ustvarijo neke vrste dj-set, prisoten je radijski voditelj, poleg tega pa tam snemajo tudi intervjuje z dijaki. Sprašujejo jih o njihovem odnosu do furlanščine. Iz teh pogovorov je prišla na dan zanimiva slika nove večjezične družbe. Običajni spored Ob poročilih in drugih informativnih ali športnih oziroma kulturnih oddajah skušajo dati pri Radiu Onde Furlane čim več prostora društvom in organizacijam vseh vrst in na splošno lokalni stvarnosti. Večkrat gre za oddaje, ki jih predstavniki društev sami pripravijo. Še posebno na glasbenem področju pa predvaja radijska postaja tudi specializirane strokovne oddaje visoke kakovosti. »Na tak način smo se oddaljili od prepričanja, da je furlanščina povezana le s folkloro. Dokazali smo, da je napredno sredstvo za sporazumevanje in obveščanje. Tudi zaradi tega skušamo tudi sami najti vedno nove načine komunikacije, pogosto eksperimentiramo, tako da se zdijo nekatere naše oddaje včasih res čudne. A smo prepričani, da smo lahko le na tak način inovativni,« je zaključil Paolo Cantarutti. Digitalizacija posnetkov in spletna stran Posamezne oddaje in obsežen arhiv s posnetki in dokumenti (tudi iz prvih let oddajanja) je na razpolago na spletni strani Radia Onde Furlane www.on-defurlane.eu. Proces digitalizacije celotnega zvočnega materiala, s katerim razpolaga radijska postaja poteka v sodelovanju z deželno agencijo za razvoj furlanskega jezika Arlef. 14 Četrtek, 30. decembra 2010 JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI / Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra je v sodelovanju s privatno radijsko postajo Onde fur-lane, Občino Videm in drugimi kulturnimi ter političnimi organizacijami, 3. in 4. decembra priredil izreden koncert Muzike/Mu-siche, ki je potekal v dvorani gledališča Palamostre v središču Vidma. Dva večera res kakovostne glasbe sta bila posvečena mladi in alternativni slovenski oziroma furlanski glasbeni sceni. Protagonisti prvega dne so bili beneška skupina BK evolution, Tonč Feinig, biser glasbe in kulture koroških Slovencev, ki je z znano slovensko pevko Majo predstavil svoj funk/soul repertoar in ljubljanska skupina Melodrom z vo-kalistko Mino Špiler, ki je navdušila občinstvo s svojimi skladbami s plošče Vse kar si pustila, da leži na tleh. Kot zadnji je nastopil furlanski bend R.esistence in Dub, ki je prav letos v Bretaniji zmagal na festivalu Liet international, to je na la Michele Polo in Sara Simoncig, ki je poskrbela tudi za simultano prevajanje. Pobudo je v pozdravnem nagovoru pohvalil tudi odbornik za kulturo Občine Videm Luigi Reitani, ki je tudi napovedal, da bo evropski manjšinski glasbeni festival prihodnje leto prav v furlanskem glavnem mestu, ki vse bolj uveljavlja svojo privrženost večjezičnosti in kulturnemu pluralizmu. V imenu Inštituta za slovensko kulturo je pozdravil član odbora Igor Cerno. Inštitut je nastal zato, da bi kakovostno nadgradil delo naših kulturnih društev in skupin ter da bi obenem ustvaril več mrež, notranjo med posameznimi dolinami v Furlaniji in s slovensko manjšino v deželi FJK ter z drugimi manjšinami, začenši s furlansko, je povedal. Naslednji dan, 4. decembra, je bil v gledališču Palamostre praznik nove furlanske glasbene scene, ki se je zaključil z nagrajevanjem najboljših na letošnjem natečaju BK EVOLUTION ^ .UU/JJth SODELOVANJE MED SLOVENCI IN FURLANI Velik uspeh skupnega * koncerta v Vidmu najpomembnejšem tekmovanju bendov jezikovnih manjšin v Evropi. Večer je potekal v slovenščini in furlanščini (mestoma tudi v angleščini), napovedovalca sta bi- Premi Friul. Radio Onde Furlane prireja ta natečaj že skoraj trideset let, nekajkrat pa je bil namenjen tudi drugim umetniškim zvrstem (letos na primer stripu na temo furlanske ljudske vstaje z leta 1511). Tudi letos so se prijavile številne skupine, mladi upi furlanske glasbe. Med petnajsterico je posebna komisija izbrala pet finali- stov: Ad plenitatem Lunae (folk-metal), Savac (punk-rock), Luna e un quarto (etno folk), Ulisse e i Ciclopi (Blues-core), Mig 29 Over Disneyland (punk), ki so se nato pomerili med sabo prav v okviru pobude Muzike/Musiche. Za zmagovalko so na koncu večera proglasili skupino Luna e un quarto, posebno priznanje pa je šlo tudi skupini Ulisse e i Ciclopi. Zmago- valec natečaja bo lahko posnel svojo ploščo, za izdajo bo poskrbel Radio Onde Furlane. Isti večer so nastopili tudi No-sisa, Lino Straulino in Orchestra Cortile, ki se skupaj z drugimi glasbeniki potegujejo za posebno priznanje, ki je posvečeno spominu na Giancarla Deganuttija in s katerim bodo nagradili avtorja najboljše furlanske popevke za leto 2010. TONČ FEINIG km Maya \; -b-i m—, iv>n J i 0 Bi ; Srečanje predstavnikov slovenskih in furlanskih radiov Radio Onde furlane je dal tudi pobudo za srečanje z uredniki slovenskih in furlanskih radijskih postaj. Udeležili so se ga Ivan Seljak in Špela Mrak, direktor in urednica Radia Primorski val, Erika Adami, glavna urednica škofijskega radia Radio Spazio 103, Stefano Lusa, urednik Radia Koper/Capodistria, Tommaso Piemonte, dolgoletni sodelavec multie-tničnega Radia Flora, ki je oddajal v Hannovru v Nemčiji in seveda Mauro Missana, direktor Radia Onde furlane skupaj s Paolom Cantaruttijem in Mar-com Stolfom. Zaradi slabih vremenskih razmer pa v Vidmu ni bilo zastopnikov avstrijskega manjšinskega radia Agora. To je bilo prvo tovrstno srečanje med radijskimi postajami, ki so različne po statusu (od zasebne do javne in poljavne) in ekonomski moči, imajo pa marsikaj skupnega, začenši s tem, da posvečajo večji del svojega program informativnim oddajam, pozorni so do problemov območja, s katerim so tesno povezane, imajo močno kulturno valenco in izkazujejo posebno skrb za jezikovne in druge manjšine ter odigravajo izredno vlogo na področju kadrovanja in večjezičnega usposabljanja novinarjev ter urednikov. Po koristni in zanimivi izmenjavi mnenj so sklenili, da se bodo ponovno srečali ter poglobili možnosti sodelovanja in preverili, če obstajajo skupni interesi, ki bi privedli do skupnega projekta, s katerim bi kandidirali za evropska sredstva. Četrtek, 30. decembra 2010 1 5 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Občina napoveduje brezplačno povezavo v mestnem jedru Brezžični internet za poživitev ulic in trgov Spomladi na Travniku, v Raštelu, pri županstvu ter v ulicah Mazzini, Monache in Garibaldi Tudi na Travniku bo mogoče brezplačno »deskati« bumbaca Da bi bilo čim bolj v koraku s časom in karseda zanimivo za mladino, se bo v kratkem tudi goriško mestno središče povezalo na svetovni splet. Predvidoma spomladi bo na Travniku, v Raštelu, v parku za mestno hišo ter v ulicah Mazzini, Monache in Garibaldi začela delovati javna brezžična internetna povezava. Tako je na svojem zadnjem zasedanju sklenil goriški občinski odbor. Wi-Fi omrežje, ki ga bo mogoče brezplačno uporabljati tako na prostem kot v zaprtih prostorih, bodo naknadno razširili tudi na Trg Cavour, na Trg Sv. Antona in na grajsko naselje, načrtujejo pa postopno povezavo celotnega zgodovinskega mestnega središča. »Projekt javne brezžične internetne povezave spada v program ovrednotenja in posodobitve goriškega mestnega centra, ki mora potekati vzporedno z urbanistično prekvalifikacijo ulic in trgov,« je včeraj povedal župan Ettore Romoli in tako nadaljeval: »S tehnologijo Wireless bo Gorica postala še bolj evropsko mesto. Brezžična in-ternetna povezava bo seveda služila Gori-čanom in univerzitetnim študentom, ki se tu pri nas izobražujejo, po njeni zaslugi pa bo mestno središče postalo bolj privlačno tudi za komercialne dejavnosti in za stranke lokalov. Do pomladi bomo Wi-Fi aktivirali na Travniku, v Raštelu, na trgu pred županstvom, v parku za mestno hišo ter v ulicah Mazzini, Monache in Garibaldi, nato pa ga bomo postopno razširili še na druge predele obnovljenega mestnega centra. Najprej bodo na vrsti Trg Cavour, Trg Sv. Antona in območje goriškega gradu, nato pa še ostali predeli zgodovinskega mestnega središča.« Odgovorni pri uradu za informatiko občine Gorica je včeraj že zaupal realizacijo projekta družbi Telecom Italia, ki je predstavila najboljšo ponudbo. V vzpostavitev omrežja bodo vložili približno 15.000 evrov, okrog 12.000 evrov letno pa naj bi občino stalo vzdrževanje sistema. »Podrobni podatki o stroških bodo sicer znani šele po zaključku eksperimentalne faze,« so včeraj sporočili iz tiskovnega urada goriške občine. V pričakovanju na vzpostavitev brezžične internetne povezave občinski uradi razmišljajo tudi o postopku in pravilih, na podlagi katerih bodo uporabnikom omogočili dostop do interneta preko javnega omrežja. Vsi, ki se bodo želeli povezati na svetovni splet preko osebnega prenosnega računalnika, mobilnega telefona, iPada, iPhona in drugih mobilnih naprav, bodo morali vnesti uporabniško ime in geslo, še pred tem pa bodo morali posredovali številko mobilnega telefona. Storitev bo brezplačna, čas de-skanja pa omejen, to pa zato, da bi preprečili prenasičenje sistema. Koliko časa bo vsak posameznik lahko brezplačno uporabljal internet, bodo še določili. Predlog, da se Travnik opremi za prost vstop v brezžično internetno omrežje Wi-Fi, zato da mestni trg spet oživi in prikliče predvsem mladino, je junija letos dal Giuseppe Longo, direktor družbe Transmedia, ki na Travniku upravlja Kinemax v Hiši filma. (Ale) tržič - Prijeli so jih v Štarancanu Trojica kradla srečke 49-letnik, 23-letnik in 20-letnik so v noči med torkom in včerajšnjim dnem vlomili v trafiko Srečke, predmet »poželenja Srečke »Gratta e vinci«, telefonske kartice in drobiž, ki so jih spravili v žep, so bili skupno vredni 3.000 evrov. Bogatega plena pa trojica tatov, ki je vlomila v trafiko v Tržiču, ni uspela odnesti domov, saj so ji načrte prekrižali karabinjerji. Trojica je stopila v akcijo v noči med torkom in včerajšnjim dnem v trafiki, ki deluje v tržiškem mestnem središču. Okrog polnoči in pol so na poveljstvu karabinjerjev v Tržiču prejeli obvestilo o tem, da so neznanci vlomili v trafiko. Trije tatovi - 49-letnik, 23-letnik in 20-letnik iz Laškega -, ki so bili silam javnega reda že znani, so vrata trafike odprli s krampom in izvijačem, za pultom pa so nato vzeli vse snopiče hitrih srečk »Gratta e vinci«, telefonske kartice in drobiž. Skupna vrednost plena je bila približno 3.000 evrov. Ko so izpraznili trafiko, so tatovi sedli v avtomobil in pobegnili, karabinjerji pa so jih izsledili in aretirali v središču Štarancana. Srečke, kartice in denar so vrnili lastniku trafike, medtem ko so kramp, izvijač in avtomobil zasegli. 49-letniku, 23-letniku in 20-letniku je goriško sodišče včeraj sodilo po hitrem postopku zaradi sodelovanja pri tatvini v obtežilnih okoliščinah. Ka-rabinjerji v sodelovanju s policijo preverjajo, ali so aretirani tatovi zagrešili še kako drugo podobno kaznivo dejanje. APrimorski ~ dnevnik polemika v ds »Preseči je treba logiko frakcij« »Roto in Capogrossa sprašujem: zakaj se jima zdi, da ju načelnik skupine Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu Portelli, ki je bil soglasno izbran, ne zastopa? Morda zato, ker sta se v nekdanji Marjetici čutila pripadnika "nasprotujoče frakcije"? Ravno ta stara logika skupin, ki se med sabo bojujejo, mora v Demokratski stranki izginiti. Če bomo dosegli ta cilj, se bo morda kdo čutil odrezanega od stranke, mnogi drugi pa bodo ponovno uživali v participaciji.« S temi besedami je goriški občinski tajnik Demokratske stranke (DS) Giuseppe Cin-golani odgovoril na ostro kritiko, ki sta jo nanj v prejšnjih dneh naslovila Marco Rota in Lui-gi Capogrosso Sansone. Poseg predstavnikov enotne liste goriške DS je spodbudila telefonska anketa, s katero je stranka v prejšnjih tednih preverjala priljubljenost predsednika pokrajine Enrica Gherghette v vidiku spomladanskih pokrajinskih volitev. Rota in Capogrosso sta ocenila, da je Cingolani brez posvetovanja imenoval načelnika DS v goriškem občinskem svetu Federica Portellija za enega izmed alternativnih kandidatov, o katerih so se izrekli volivci-anketiranci, občinski tajnik stranke pa ta očitek odločno zanika. »Kritika je absurdna in paradoksalna. Žal mi je, da sem o njej izvedel preko časopisov,« pravi Cingolani, ki je prepričan, da ostali predstavniki enotne liste niso istega mnenja kot Rota in Capogrosso. »Kljub temu, da sem moral ime za anketo posredovati v zelo kratkem času, sem se posvetoval s predstavniki vseh komponent stranke, med katerimi je bil tudi Rota, ki je soglašal s Portellijevim imenovanjem. Če se mu je pretrgala nit logičnega razmišljanja, to ni moja krivda,« je povedal Cingolani, ki je naslovil puščico tudi na Ca-pogrossa: »Bivši tajnik Marjetice je po žalostnem dogajanju ob zadnjih občinskih volitvah obmolknil, po nekaj letih pa se je oglasil zato, da bi kritiziral svojega tajnika. Pričakujem, da bo v prihodnjih mesecih posegel tudi zato, da bi orisal kak predlog za razvoj našega mesta.« (Ale) podgora - Zahteva še brez odgovora Pakete in priporočena pisma zahtevajo nazaj Bandelj naslovil protestni pismi na direktorja goriških pošt gorica - WWF Namesto petard pok penine »Kdor ljubi živali, ima raje pok penine.« To je slogan proti uporabi petard in ognjemeta, ki so ga goriški in tržiški somišljeniki združenja WWF izbrali v pričakovanju na silvestrsko noč. »Pokanje pirotehničnih sredstev, s katerimi vsepovsod praznujejo prehod v novo leto, povzroča velike težave domačim in divjim živalim. V nevarnosti so predvsem ptice, ki iz strahu zapustijo gnezda. Ko letijo v temi, pogosto trčijo ob zidove, drevesa ali druge ovire,« pravijo okoljevarstveni-ki, ki pozivajo tiste, ki so petarde že nabavili, naj jih uporabljajo le med dnevom in daleč od dreves. Opozarjajo še, da so petarde in ognjemeti nevarni tudi za pse, mačke in druge domače živali. Njihova ušesa so veliko bolj občutljiva na zvok kot človeška, saj zvok ob eksploziji za 110 do 115 decibelov preseže 75 do 80-decibelni rang, ko se okvari človeški sluh. Tako je za živalski sluh še bolj moteče in lahko vodi do resnih poškodb sluha. Izvesek nad podgorskim uradom pošte Priporočena pisma in pakete morajo Podgorci dvigovati v Ločniku. Na podgorskem poštnem uradu namreč že nekaj mesecev ne nudijo več te storitve, kar pa je po mnenju mnogih nesprejemljivo, predvsem za starejše občane, ki nimajo avtomobila ali imajo težave pri hoji. Zato je predsednik rajonskega sveta za Pod-goro Walter Bandelj že 19. oktobra naslovil na direktorja goriškega urada družbe Poste Italiane Francesca Multineddu-ja protestno pismo, v katerem je opozarjal na potrebo, da se Podgorcem ponovno omogoči dvigovanje paketov in priporočenih pisem na uradu v Ulici 4. Novembre. »V našem rajonu živi namreč dosti starejših ljudi, ki jih je treba pri ukinjanju storitev upoštevati,« pravi Bandelj. Ker ni prejel odgovora, je Bandelj včeraj ponovno pisno opozoril Multinedduja na problem. Ob tem je pismo naslovil tudi na goriško občino, od katere zahteva asfaltiranje Ulice Brigata Cuneo, ki je polna lukenj. gorica - Obračun podjetja Sweet Pričakujejo pomoč družbe Friulia »Kaj pričakujem od deželne finančne družbe Friulia? Veliko. Naša družba bi lahko rasla in zaposlila veliko več uslužbencev, če bi nam dežela FJK priskočila na pomoč. Če lahko konkuriramo z velikanko, kot je Ferrero, pomeni, da imamo razvojni potencial in znanje.« Tako je povedal Fabrizio Manganelli, lastnik goriške družbe Sweet, ki je med svetovnimi lea-derji na področju proizvodnje čokoladnih jajčk. Podjetnik, ki je včeraj predstavil obračun delovanja, je kritično ocenil dejstvo, da ni Friulia nikoli vstopila v goriško družbo, saj bi priliv kapitala slednji omogočil širitev na italijanskem in tujem trgu ter zaposlitev nove delovne sile. Podjetje, ki izvaža v 47 držav, je v zadnjem poslovnem letu zaradi gospodarske krize nekoliko zmanjšalo svojo produkcijo, po Manganellijevih besedah pa so obeti za leto 2011 dobri. »Predvidevamo 30-odstotni porast proizvodnje, s katerim bomo amortizirali vpliv krize. Le-to smo vsekakor občutili le na italijanskem trgu. Če upoštevamo tudi povezane družbe, smo imeli v obdobju med 1. julijem 2009 in 30. junijem 2010 okrog 20 milijonov evrov realizacije,« je povedal Manganelli, ki je poudaril, da kljub ekonomski krizi niso krčili delovnih mest in niso segli po dopolnilni blagajni. Pri družbi Sweet je stalno zaposlenih približno 80 oseb, kar nekaj pa imajo sezonskih delavcev. »Od dežele FJK, ki je glavni delničar Friulie, pričakujem, da Fabrizio Manganelli bumbaca opravi svojo nalogo, tako kot sem jaz svojo. Z združitvijo znanj in kapitalov bomo vsi zaslužili,« meni Manganelli, ki je pred nedavnim vprašal goriškega župana Et-toreja Romolija, naj posreduje pri deželni finančni družbi, s pomočjo katere bi podjetje Sweet lahko začelo uporabljati tudi svoje nove proizvodne hale v industrijski coni v Štandrežu. Manganelli je včeraj predstavil tudi socialni obračun in podatke o nematerialnem premoženju družbe Sweet, ki jih je zbralo podjetje Campus consulting. »Z vidika človeškega kapitala, organizacije in odnosov smo zdravo podjetje, ki ima potencial rasti,« je povedal Manganelli, po katerem družba Sweet zelo veliko vlaga v usposabljanje osebja. V petnajstih letih delovanja so zaposlili 308 oseb, v njihovo usposabljanje pa so vložili 1.519.549 evrov. 75 odstotkov zaposlenih predstavljajo ženske, levji delež pogodb pa je za nedoločen čas. (Ale) 16 Četrtek, 30. decembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Finančni sklad za organizacijo športnih prireditev je izsušen Čezmejnemu športu se obetajo slabi časi S športom se aktivno in stalno ukvarja 12 odstotkov goriškega prebivalstva V okviru odborništva za šport pri goriški pokrajini že nekaj let deluje »športno omizje«, posvetovalni organ, ki ga sestavljajo predstavniki večjih krajevnih organizacij s področja športa in mladinskih dejavnosti. Od same ustanovitve je vanj vključeno tudi Združenje slovenskih društev v Italiji (ZSŠDI), ki na Goriškem zastopa skoraj dvajset slovenskih športnih sredin. Mnenja in nasveti tega omizja so upoštevani, naj gre za porazdelitev žal vedno skromnejših sredstev ali za načrtovanje večjih posegov in prirejanje odmevnih pobud. Zadnja tri leta je imela pokrajina na razpolago precej denarja, ki ga je pridobila v Rimu in ga je namenjala organizaciji večjih čezmejnih športnih prireditev. Ta fond se je izčrpal, kar pomeni, da bodo tovrstne pobude zelo verjetno doživele finančni udarec. To je na zadnjem zasedanju sodelujočih pri omizju povedala odbornica Sara Vito, medtem ko je predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta izrekel članom priznanje za opravljeno delo. Zasedanje je bilo večinoma namenjeno rezultatom dveh raziskav, ki jih je pokrajinska uprava izvedla na terenu s pomočjo zunanjih služb in izvedencev. Prvo raziskavo je opravil goriški sociološki inštitut ISIG, drugo pa strokovnjaki s šolsko-pedagoškega področja. V prvem primeru so bili predmet več kot enoletne raziskave - od septembra lani do decembra letos -društva ter posamezni športniki in njihove družine. Iz ugotovitev izhaja, da se s športom aktivno in stalno ukvarja 12 odstotkov goriškega prebivalstva - skupno 17.110 športnikov, in sicer 10.836 moških in 6.274 žensk. Med te gre všteti tudi tujce, ki jih je 250, od katerih jih 80 prihaja iz Slovenije. Nadaljnji podatki zadevajo trenerje in odbornike društev, njihovo usposobljenost in povprečno starost. Predmet obravnave so bile tudi športne strukture, pozornost za invalide, sponzorstva in nasploh finančno stanje posameznih športnih sredin. V drugem delu zasedanja je poročal pedagog in profesor telesne vzgoje Franco Santamaria, ki se je v minulih mesecih srečal z društvi in mladimi športniki v treh goriških občinah: v Tržiču, Krminu in So-vodnjah. Analiza stanja je poleg športa zadevala tudi socialo, načine prehrane, družinske in druge težave, povezane s športnim udejstvovanjem. Obravnavani so bili tudi trenerji, njihov odnos do mladih športnikov, pa tudi včasih prevsiljivi starši, ki pogojujejo delovanje društev. Predvidoma ob koncu januarja bodo omenjeni raziskavi predstavili v javnosti, ki bo tako odkrila tudi manj znane plati športa in telesne kulture na Goriškem. (vip) gorica - Olimpijski kolesarski prvak slovenskega rodu Ursi dobil stopnišče Občina na tabli napačno zapisala letnici rojstva in smrti - Počaščena, a zaradi napake tudi razočarana vdova Tabla z napačnima letnicama (levo), Ursijeva fotografija z avtogramom (spodaj), ki jo je vdova podarila občinskemu odborniku Cosmi bumbaca Stopnišče, ki pri križišču z Ulico Boccaccio povezuje ulici Cadorna in Brass, so včeraj dopoldne poimenovali po Giorgiu Ursiju. Kolesar slovenskega rodu je leta 1964 osvojil srebro na olimpijskih igrah v Tokiu in je v slovenskih krogih poznan tudi kot Jurij Uršič. Ob udeležbi občinskih odbornikov Silvane Romano, Daria Baresija in Sergia Cosme je cestno tablo odkrila Ursijeva vdova, Giuseppi-na Bellan, prisotni pa so še bili sinova Gian-luca in Davide, najmlajši vnuk, 4-letni Luca, in Ursijeva sestra Catterina. Potem ko je vdova potegnila vrvico, ki je tablo odkrila izpod trikolore, se je zahvalila pobudnikom in dodala, da je bila počastitev moža v Gorici dolž-nostno dejanje. Ob koncu kratke svečanosti pa je opazila, da sta letnici moževega rojstva in smrti napačno zapisani: 1912-1981. Giorgio Ursi se je v resnici rodil 1. septembra 1942 v Doberdobu in umrl 8. oktobra 1982 v Gorici, ko je imel samo štirideset let. Občina bo morala namestiti novi tabli. Cosma je poudaril, da po njegovi zaslugi posvečajo goriškim šampionom mestne kotičke. Pred časom so počastili Luigija Musino, včeraj pa še Ursija: »Spominjamo se jih, ker so ime Gorice ponesli v svet in ker nam vlivajo upanje, da bodo med Goričani še zrasli prvaki.« Dodal je, da so po Ursiju poimenovali stopnišče v bližini športne palače v Ulici Brass, »to je torej kraj, ki športu ni tuj«. Napovedal pa je še dogovarjanje, da bo Gorica 3. marca etapa kolesarske dirke FJK, namenjene profesionalnim dirkačem, »najbolj zvenečim imenom ita- GORICA Študentom ponujajo športne strukture Študentom, ki obiskujejo univerzo v Gorici, bodo omogočili nadaljnje športno udejstvovanje. Na to temo sta se razgovorila predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija, Rodolfo Ziberna, in novi predsednik združenja Unione Ginnastica Goriziana, Mario Corubolo. Konzorcij in športna organizacija, ki razpolaga z večnamensko telovadnico v mestnem središču, bosta sodelovali ravno zato, da preprečita opustitev športnega udejstvovanja mladih, ki so zaradi študija zapustili rodne kraje. Priselitev na Goriško za mnoge pomeni, da so se oddaljili od športnih društev ali ekip, v vrstah katerih so bili angažirani. Nekateri začasno prekinjajo športno udejstvovanje, nekateri drugi pa ga de-finitivno opuščajo. »Univerzitetni konzorcij namerava spodbuditi študente k uporabi goriških športnih struktur,« pojasnjuje Ziberna in napoveduje sklepanje konvencij z lastniki ali upravitelji struktur, na podlagi katerih bodo imeli študentje pravico do nižjih tarif v dogovorjenih urnikih. UGG ponuja tri telovadnice in trinajst športnih disciplin, pravi Co-rubolo, svoje prostore pa so pripravljeni dati na razpolago med 11. in 16. uro. Raziskavo o željah študentov bo opravila univerzitetna športna organizacija CUSI, »v pobudo pa bomo vključili tudi novogoriške univerzi-tetnike in športne strukture čez mejo,« dodaja Ziberna. lijanskega in tujega kolesarstva«. Na predlog Cosme so včeraj poimenovali tudi stopnišče med ulicama San Michele in Carso. Posvetili so ga spominu iredentista Carla Corubola (1896-1973), ki se je med prvo svetovno vojno kot prostovoljec boril na Krasu, nato pa je bil predsednik goriške zveze vojnih veteranov. nova gorica - V domu upokojencev v zadnjih desetih letih kar devet stoletnikov Brici in Kanalci živijo dlje Matilda Močnik je stoti rojstni dan praznovala za božič - Njen življenjski moto je »živi skromno in ne bodi sitna« Matilda Močnik z Vasjo Medveščkom foto km. Kar devet stanovalcev novogoriškega doma upokojencev je v zadnjih desetih letih dočakalo sto in več let. Najbolj znana med njimi je bila tudi najstarejša Slovenka Katarina Marinič - Tinca, ki pa je letos umrla malo pred svojim 111. rojstnim dnem. Trenutno ima no-vogoriški dom upokojencev dva stoletnika: Matildo Močnik, ki je okroglo obletnico dopolnila ravno za božič, in Cirila Obljubka. »Opažamo, da tisti, ki dočakajo tako zavidljivo starost, praviloma prihajajo iz občine Kanal ali občine Brda. Nekaj bo gotovo na tem. So pa vsi ti naši stoletniki še zelo čili, aktivni in samostojni, predvsem to velja za ženske. Kdor se spomni Tince, ve, da je bila še pri 110 letih aktivna, bistre pameti. Isto velja za gospo Matildo,« pravi vršilec dolžnosti direktorja novogoriškega doma upokojencev, Vasja Medvešček. Tudi Matilda Močnik, ki je stoti rojstni dan praznovala pred nekaj dnevi, za božič, potrjuje »pravilo«: dolga leta je živela v Desklah, ki danes spadajo pod kanalsko občino. Rodila se je sicer v Nemčiji, kjer je njen oče služil kruh v rudniku. Družina se je še pred prvo svetovno vojno vrnila v domače kraje, a je morala Matilda že pri desetih letih na delo k bogatejšemu kmetu, pri 16. letih pa je šla za deklo k Močnikovim. Tam sta se z domačim sinom zbližala, vnela se je ljubezen in Andrej jo je prosil za roko. Ker pa moževa družina ni odobravala revne neveste, sta morala dom urediti drugje. Rodilo se jima je deset otrok, leta 1939 se je družina preselila v De-skle. Mož, s katerim jo je povezovala močna ljubezen, je umrl leta 2003. »Bila sta par, ki bi ju lahko imel za vzgled vsak novoporočeni par,« povedo svojci. Rodbina, ki sta jo začela Matilda in Andrej z desetimi otroki - danes je živih še šest -, šteje devetnajst vnukov, 34 pravnukov in tudi dvomesečno prapravnukinjo. Kot se spodobi, so stoletnici svojci pripravili veliko slovesnost, na kateri se je zbralo 80 sorodnikov, zabavo pa je slavljenka zapustila med zadnjimi. Življenjski moto stoletnice Matilde je »živi skromno in ne bodi sitna«. Njen visoki jubilej so praznovali tudi v novogori-škem domu upokojencev, kjer stanuje zadnji dve leti. Poleg sostanovalcev so ji voščila izrekli direktor doma upokojencev Vasja Medvešček in osebje, novogoriški župan Matej Arčon, kanalski župan Andrej Maffi, predstavniki društva upokojencev, Rdečega križa, Karitasa, zveze borcev, nastopili so otroci iz deskljanskega vrtca in osnovne šole, med njimi tudi njene pravnukinje, plesna skupina in harmonikar. Še posebej pa jo je razveselil pevski zbor, sestavljen iz njenih sostanovalcev in sostanovalk, ki ji je zapel Sveta noč - v spomin na tisti daljni božič leta 1910, ko je v nemškem Dortmundu privekala na svet. Katja Munih odmevi v spletu Košarka: »Tekma v Italiji? Ne in ne« Novica o tem, da Nova Gorica in Gorica skupaj kandidirata kot eno izmed prizorišč Evropskega košarkarskega prvenstva, ki bo leta 2013 potekalo v Sloveniji, je nekoliko razburila javnost. Pobrskali smo po nekaj spletnih straneh, kjer pisci pod krinko vzdevkov povedo mnenje brez dlake na jeziku. Pozitivnih odzivov v Sloveniji je na splošno malo, večina se nad idejo zgraža. K temu pa je vsekakor treba dodati, da spletni komentarji ne odražajo splošnega mnenja. Pregled treh spletnih strani: multi-medijskega portala RTV Slovenije, spletne strani Primorskega dnevnika in italijanske spletne strani Bora.La pokaže isto sliko: po številu komentarjev sodeč, ki so bili objavljeni pod članki, je tema k pisanju spodbudila precej ljudi. Slovenska javnost se zvečine zgraža nad tem, da bi prvenstvo, ki ga je v organizacijo dobila Slovenija, potekalo tudi v Italiji. Če bi bila tekma v Novi Gorici in ne v Gorici, kot predvideva predlog, bi ideja požela več naklonjenosti, je razbrati iz sporočil. »Sramota, kako si drznejo dati tak predlog, če bi Italija dobila organizacijo, ne bi Sloveniji prepustili ene skupine,« piše eden od komentatorjev. Tudi na račun obeh županov, predvsem novogoriškega, je napisanih kar nekaj krepkih. »To je naše prvenstvo.« »Veliko smo se trudili, da dobimo organizacijo, zdaj pa bi eno skupino dali Italiji, ob tem, da je v Sloveniji interesentov več kot dovolj.« »Da bi na račun Gorice brez prvenstva ostala druga mesta? Ne in ne.« »To ni vprašanje patriotizma, ampak kvalitete ideje. Se vam zdi res Gorica med top 4 slovenskimi mesti, ki si zaslužijo prvenstvo?« Redka so mnenja, ki idejo podpirajo in v njej vidijo priložnost za povezavo obeh mest ter promocijo za Slovenijo, »ki bi se v očeh svetovne javnosti izkazala za pozitiven odraz sodobne Evrope«, kot piše nekdo. Tudi komentarji na spletni strani Primorskega dnevnika izražajo skepso glede zamisli: »Tivoli, Stožice, Celje in Jesenice: Slovenija ima 4 dvorane z vsaj 5.000 (oziroma, vse imajo vsaj 6.000 sedežev) in ne vidim razloga, da bi šli igrat v tujo državo, ki je povrhu še Sloveniji nenaklonjena. Da bodo potem Italijani spet priredili poligon italijanstva in da bodo domači veljaki govorili o "čudovitem čezmejnem sodelovanju", o tem ni dvoma,« je zapisal razdraženi bralec. Tudi na informativnem portalu Bo-ra.La so mnenja deljena. Večina izraža dvom, da se bo iz tega kaj izcimilo, nekaj mnenj je tudi pozitivnih v stilu: »Lepa pobuda za premoščanje miselnih meja.« »Imam vprašanje za Romolija: če bi bile vloge obrnjene, bi naredil isto? Če bi torej organizacijo prvenstva imela v rokah Italija, bi dal pobudo, da bi se del tekem odvijal v enem od slovenskih mest, kot je Arčon predlagal za njegovo mesto?« Odločitev je vsekakor v rokah Košarkarske zveze Slovenije. Občini Gorica in Nova Gorica odgovor pričakujeta v januarju, do takrat pa bo preteklo še veliko vode. (km) REFERENDUMI V GORICI Srečanje s pobudniki O štirih občinskih referendumih v Gorici, katerih pobudnika sta gibanje Verdi del Giorno in združenje ra-dikalcev Trasparenza e partecipa-zione, bo tekla beseda na javnem srečanju danes ob 11. uri v kavarni Garibaldi na Korzu Italia. Srečanje je namenjeno novinarjem, pa tudi Gori-čanom, ki zagovarjajo ukinitev kvo-ruma za občinske referendume, dalje možnost občanov, da sprožijo postopek za odobritev občinskih odlokov, spremembo odbora garantov, ki bi ga po novem sestavljali en predstavnik občine, en član referendumskega odbora in pravobranilec, ter biološko oporoko. Pobudniki referendumov bodo podpise zbirali tudi nocoj med 20. in 21. uro pred deželnim avditorijem v Ulici Roma, kjer bo potekal novoletni koncert. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 30. decembra 2010 17 gabrje - Moški pevski zbor sodeloval na božičnem koncertu v Kravarju Skala med Benečani Gabrski in kravarski pevci so se predstavili s slovenskimi napevi - Navezali so stik z obvezo po tesnejšem sodelovanju V starodavni cerkvici v Kravarju v Beneški Sloveniji je pred kratkim potekal koncert božičnih in sakralnih pesmi, ki ga je priredil domači mešani pevski zbor Slavija. Vabilu se je odzval tudi moški zbor Skala iz Gabrij, ki je pripravil repertoar slovenskih božičnih skladb. Za pevce gabrskega zbora je bila to tudi priložnost, da navežejo stike z beneškimi kulturnimi krogi. Poleg domačinov in Gabrcev sta na koncertu sodelovala še mešani pevski zbor Spazio Arte iz Gorice in mlada poljska violinistka Do-rota Jasinska, ki se izobražuje na konservatoriju Tartini v Trstu. Prireditev je potekala v cerkvici Sv. Lucije, ki je bila zgrajena sredi 15. stoletja. Njeno notranjost krasijo dobro ohranjene freske, ki so delo Jerneja iz Loke, paša za oči pa je lesen pozlačen oltar iz 18. stoletja. Občinstvo je bilo številno, razpoloženje praznično. Italijanski zbor iz Gorice je v glavnem zapel pesmi angle-ško-ameriškega izvora, 3 Omeniti velja, da zbor iz Kravarja vodi estonsko-ruska pevovodkinja poljskega rodu Margarita Swar-cyewskaja, ki tudi študira na tržaškem konservatoriju. Kot nam je povedala, je v Kravarju našla okolje, ki je kljub nasilnemu po-tujčevanju še ohranilo svojo slovansko dušo, tako da dvakrat tedensko prihaja v beneško vasico. Tudi ena od pevk v kravarskem zboru je Rusinja in živi v Čedadu. Na družabnosti, ki je v nekdanji vaški šoli sledila koncertu, so se jeziki razvezali in padli so nekateri predlogi o tesnejšem sodelovanju. (vip) gorica - Objavljen razpis Srečanje šolskih gledaliških skupin Potekalo bo v aprilu - Prijave do 28. januarja Združenje Mattatoioscenico je objavilo razpis za 16. srečanje šolskih gledaliških skupin, ki bo potekalo med 4. in 9. aprilom v Gorici, Novi Gorici, Gradišču, Krminu in Tržiču. Pobuda bo tudi tokrat čezmejna, zato njeni prireditelji pozivajo k udeležbi višje srednje šole iz goriškega prostora ne glede na državno mejo. Rok za vpis bo zapadel 28. januarja, za vse potrebne informacije pa je mogoče pisati na naslov elektronske pošte palioteatrale2010@gmail.com. Lanskega srečanja šolskih gledaliških skupin se je udeležilo 250 dijakov 14 višjih srednjih šol z obeh strani državne meje. Pri pripravi gledaliških predstav je sodelovalo dvajset profesorjev, skupno pa si jih je ogledalo preko 1.400 gledalcev. Pobudnik srečanja šolskih gledaliških skupin je odborni-štvo za vprašanja mladih pri goriški pokrajini, podpirajo pa ga občine Gradišče, Gorica, Nova Gorica, Gradež, Krmin, Štarancan in dežela FJK. Pobuda je hkrati v vključena v projekt Mladinski prostor ob meji, podporo pa sta mu zagotovila pokrajinski šolski urad in Fundacija Goriške hranilnice. Pri organizaciji 16. srečanja sodeluje tudi Klub goriških študentov iz Nove Gorice. Gabrski pevski zbor med nastopom v Kravarju foto vip gorica - Obisk deželnega odbornika za kulturo Presenečen nad bogato ponudbo Hiše filma Deželni odbornik za kulturo Elio De Anna je med svojim goriškim delovnim dnem v torek obiskal tudi Hišo filma na Travniku. Med vodenim ogledom prostorov sta ga spremljala predsednik univerzitetnega konzorcija Rodolfo Ziberna in Giuseppe Longo, direktor družbe Transmedia in festivala za nagrado Sergio Amidei. Odborniku so tudi razkazali lepo urejene prostore mediateke ter predavalnice in laboratorije za restavriranje filmov, s katerimi upravlja filmska smer Dams Videmske univerze. De Anna je izrazil presenečenje nad raznoliko ponudbo multimedialnih storitev v Hiši filma. Ogledal si je še Kinemax, kjer je od Longa prejel v dar vrsto publikacij, ki jih je založila Transmedia. Longo je gosta nazadnje povabil na festival Ami-dei julija prihodnjega leta, ko bo prireditev obeležila svojo trideseto obletnico. De Anna in Longo, med njima pa še znan filmski gost Nova stanovanja Dežela Furlanija-Julijska krajina bo goriškemu podjetju za neprofitne gradnje ATER namenila del 4 milijonov evrov, ki jih je prejela od ministrstva za infrastrukture. Denar bo namenjen popravilu ali odkupu dvanajstih stanovanj, ki jih bo ATER dala na razpolago družinam, ki čakajo na neprofitno stanovanje. Dežela bo goriškemu podjetju namenila tudi desetletni prispevek v višini 108.000 evrov letno, s katerimi bodo na Goriškem odkupili 24 novih stanovanj. Okenca danes odprta Okenca družb Iris, Isogas in Irisac-qua bodo danes delovala po običajnem urniku, od jutri do 10. januarja pa bodo zaprta zaradi praznikov in sočasnega posodabljanja računalniških sistemov družbe. Klicni center družb bo jutri na voljo do 13. ure. Omejitve prometa Goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu je podpisala odlok o omejitvah tovornega prometa izven urbanih centrov v letu 2011; odlok je objavljen na spletni strani www.prefettura.it/gorizia. Silvestrovo za otroke V šotoru na Kidričevi ulici v Novi Gorici bo dopoldan potekal otroško-mla-dinski program. Med 11. in 12. uro bo silvestrovanje za otroke, pisanje in spuščanje želja z balončki ter otroški ognjemet. Med 14. in 18. uro bo hokej na asfaltu, nastop Terpsihore, nastop skupine Partizan Renče, break dance; v tem času se bodo na prireditvenem prostoru predstavila razna društva in vinarji. Ob 20. uri sledi koncert skupine Best Company in pevke Nuše Derenda. Na Bevkovem trgu pa bo od 18. ure dalje nastop trubaške skupine Dej še'n litro, od 20. ure dalje pa bo obiskovalce zabaval DJ Lovro. (km) Praznični shod SSk Stranka Slovenske skupnosti prireja ob izteku leta danes, 30. decembra, ob 18. uri družabnost v Roman baru na Travniku; vabljeni so člani pokrajinskega sveta, tajništva in upravitelji iz strankinih vrst. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. J Gledališče Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.40 - 20.10 - 22.00 »La banda dei Babbi Natale«. Dvorana 2: 14.45 - 17.15 - 19.50 - 22.15 »Tron: Legacy (digital 3D)«. Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.15 - 22.10 »Natale in Sud Africa«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 15.00 - 17.10 - 19.50 - 22.10 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del veliero« (digital 3D). Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »La banda dei Babbi Natale. Dvorana 4: 15.00 - 16.45 - 18.30 - 20.30 »Megamind«. Dvorana 5: 15.50 - 17.50 - 20.00 - 22.20 »The Tourist«. n Razstave ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontra-da - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v petek, 31. decembra, ob 21. uri (Carlo Goldo-ni) »Nenavadna prigoda«, silvestrska predstava; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava slikarke Laure Grusovin iz Gorice; do 15. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. ~M Koncerti V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled razstava »Umetniki za Karitas«. Razstavljena so dela, ki so nastala na letošnji koloniji Sinji vrh 2010 in dela. Izkupiček prodanih del gre v dobrodelne namene; na ogled bo do 10. januarja 2011. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA obvešča, da bosta stalna muzejska zbirka in nova razstava slikarja Vladimirja Makuca na gradu Kromberk še danes, 30. decembra, odprti od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, ob sobotah za najavljene skupine, ob nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. RAZSTAVA RISB ARHITEKTA DIEGA KUZMINA bo do 8. januarja 2011 na ogled v lokalu Wine café na goriškem Travniku. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU NA SVETI GORI je na ogled 9. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo; od 10. do 16. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro; do 10. januarja vsak dan od 10. do 17. ure. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici bo do 12. januarja razstavljala Alessandra Bernardis; od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: danes, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert »Balkan festival orchestra«; informacije in rezervacije po lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT v priredbi občine Sovodnje bo v občinski telovadnici v nedeljo, 16. januarja, ob 18. uri. Nastopil bo Big Band Nova iz Nove Gorice s pevko Aniko Horvat; sledi skupna zdravica. 9 Šolske vesti ORGANIZACIJA DOGODKOV: tečaj, ki nudi udeležencem znanja in tehnike, potrebne za organizacijo in upravljanje prireditve različnih zvrsti. Tečaj je namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije-Julijske krajine. Trajanje: 70 ur. Brezplačen tečaj, financira ga Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Gorici, Korzo Verdi 51; tel. 0481-81826, go@adformandum.eu. S Izleti SPDG prireja od 25. junija do 3. julija 2011 izlet v Bolgarijo. Poleg ogleda kulturnih spomenikov in drugih zanimivosti, (tudi krajšega ogleda Beograda in Zaječar-ja) se bodo goriški planinci povzpeli na Vitošo (2290 m) nad Sofijo, na Musalo, ki je z 2925 m najvišji vrh na Balkanskem polotoku (hoje od 6 do 7 ur) ter na Vi-hren v Pirinskem pogorju. Potovanje bodo opravili z avtobusom, namestitve pa bodo v hotelih. Za udeležence, ki bi se ne mogli udeležiti planinskih tur, bodo poskrbeli alternativni program. Podrobnejši program bodo predstavili na srečanju, ki bo prve dni januarja, kjer bodo sprejemali tudi prijave in akontacijo. SPDG vabi k udeležbi na spominskem pohodu Dražgoše. Letos je predvidena udeležba, skupaj s PD Nova Gorica, iz Soteske. Prijave do konca leta pri Andreju (tel. 320-1423712) in pri Vladu (tel. 3317059216). PD RUPA-PEČ vabi na potovanje po Jordaniji in Sveti deželi od 22. februarja do 1. marca. Rok prijave zapade 15. januarja. Informacije na tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). □ Obvestila AŠKD KREMENJAK prireja plesni tečaj za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije in vpisovanje do 31. decembra po tel. 338-6495722. GORIŠKI GRAD bo zaprt zaradi obnovitvenih del v januarju in februarju 2011. 31. decembra bo grad odprt samo v jutra-nih urah med 10. in 13. uro. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS2 obvešča, da bodo do 31. decembra okenca CUP poslovala s skrajšanim urnikom in sicer samo do 15. ure. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici bo v prazničnem času zaprta 31. decembra ter od 3. do 7. januarja. SKGZ obvešča, da bo goriški urad zaprt od 2. do vključno 7. januarja 2011. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do 2. januarja 2011. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE OB SOČI (Prvomajska 81) vabi v sredo, 5. januarja, ob 10.30 »Lavoisier in laboratorijski poskusi«, nekaj informacij o francoskem kemiku in potem »Poskusi«. Znanstveno delavnico vodi Katja Mignozzi. SPDG prireja od 30. januarja 2011 do 20. februarja 2011 nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra z avtobusnim prevozom; društvena tekma bo v nedeljo, 27. februarja 2011 v Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali v petek, 7. januarja, v petek, 14. januarja, in v torek, 18. januarja 2011, od 18. do 20. ure samo na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-536104 (Danja), tel. 338-5068432 (Loredana) in tel. 0481-22164 (Marta). ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici zaprti do vključno 7. januarja. PD VRH SV. MIHAELA v sodelovanju z župnijo Gabrje-Vrh prireja 2. tekmovanje »Jaslice pri nas doma«. Vabljeni k sodelovanju otroci in odrasli, družine in posamezniki; za informacije tel. 333-1706760 (Nerina) in 3202129284 (Katia). Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Bruna Sfiligoj iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 9.30, Antonia Stefe iz mrtvašnice glavnega pokopališča v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 11.00 Cirillo Pahor iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V PODGORI: 13.00, Bruno Bizaj (iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Trstu ob 12.00) v cerkvi Sv. Justa in v Spineo za upepelitev. DANES V ROMANSU: 14.00, Renata Sfiligoi vd. Passador v cerkvi in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 13.00, Maria Ferfo-glia vd. Visintin (iz mrtvašnice glavnega pokopališča v Štarancanu) v cerkvi Sv. Lovrenca in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 11.00, Claudio Apol-lonio (iz splošne bolnišnice v Gorici ob 10.15) v cerkvi Sv. Nikolaja in v Trst za upepelitev. 18 Četrtek, 30. decembra 2010 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Konec leta z lepo in grdo novico Jo2e Pirjevec / Leto se zaključuje z lepo in grdo novico. Začnimo z grdo. Ker je moje ime na spletni listi Liberalne akademije, sem že v torek zjutraj dobil e-mail o izjavi Borisa Pahorja glede novoizvoljenega piranskega župana Petra Bos-smana. Nato so z več strani po telefonu ali po elektronski pošti prihajala vprašanja, ali se strinjam s pisateljevo trditvijo, da piranski volilci niso pokazali posebne narodne zavesti, ker so si izbrali »črnega župana«. Novinarje iz Ljubljane, ki so me kontakti-rali, je zanimalo, kako kot tržaški Slovenec komentiram te besede, češ, »morda imate zamejci posebno občutljivost«. Moram reči, da sem bil zaprepaščen. Ko sem pred nekaj tedni izvedel za Bossmanovo izvolitev, sem jo, kot se bo morda kdo od mojih bralcev spomnil, z zadoščenjem pozdravil, ker se mi je zdela dobro spričevalo, kar zadeva civilizacijsko raven naše družbe. Sedaj pa pride Boris Pahor, ki ga vsi spoštujemo kot enega najvišjih moralnih avtoritet naroda, in izjavi nekaj povsem drugega. Na hitro sem opravil izpraševanje vesti glede svoje »narodne zavesti« in ugotovil, da jo očitno razumem drugače od njega. Primorski Slovenci smo, kar zadeva ta problem še posebej občutljivi, ker smo že nekaj generacij pod pritiskom italijanskega nacionalizma, proti kateremu smo morali razviti vrsto obrambnih mehanizmov, če smo se hoteli ohraniti. Dosti damo na naš jezik, na našo kulturo in teritorij in smo v tem smislu včasih kar pretirano ljubosumni in zazrti vase. Po mojem bi naredili veliko napako, če bi se tega ne zavedali in bi svoje samobitnosti ne tempe-rirali z veliko dozo humanizma. Prav zaradi tega, ker vemo, v kakšno sterilno zagato lahko pripelje nacionalna zavest, ki se kiti s superlativi (Trieste italianissima, Istria nobilissima), moramo svojo oplemenititi s spoštovanjem do vsake drugačnosti. Ne samo do Italijanov, ki živijo skupaj z nami, temveč tudi do drugih manjšinskih skupnosti, pa naj gre za »južne brate« ali za prišleke iz Azije in Afrike. Samo na ta način naš patriotizem ne bo izzvenel kot zadrt nacionalizem, podoben tistemu, katerega žrtev smo mi sami, temveč se bo potrdil kot odločitev za kvalitetnejšo življenjsko izkušnjo. Biti Slovenec - posebno pri nas, v tem obmejnem prostoru - pomeni biti človek širokih obzorij. A stopimo k dobri novici. Prav tako v torek je prišla po pošti velika ovojnica, kakršne so v navadi za svečane prilike. V njej je bil karton z zlatim slovenskim grbom in s svečanim vabilom (na žalost samo v italijanščini) na koncert in sprejem, ki ga bo prihodnjega 18. januarja priredil naš veleposlanik v Rimu ob uradnem obisku predsednika Danila Tiirka pri svojem italijanskem kolegu. V čudovitem rimskem avditoriju bo ob tej priliki nastopil zbor »Carmina Slovenica«. Moram reči, da bi tokrat v Rim šel, če ne bi imel neodložljivih zadržkov. Primerno se mi namreč zdi, da se ob tej priliki v čim večjem številu strnemo okrog naših pa tudi italijanskih diplomatskih in političnih predstavnikov in s svojo prisotnostjo potrdimo, kako visoko cenimo to srečanje. Tudi zaradi pozitivnih signalov, ki so prišli zadnje čase iz Rima glede finančne podpore našim ustanovam, imam namreč občutek, da se odnosi med Slovenijo in Italijo izboljšujejo in da bo to dejstvo blagodejno vplivalo na lokalno stvarnost, kar zadeva etnično sožitje v našem prostoru. Vsaka lastovka seveda ne prinaša pomladi, a sedaj jih je bilo kar nekaj, ki napovedujejo, da se nam bodo morda vremena le zjasnila. Po-čakajmo še na govor Giorgia Napolitana prihodnjega 10. februarja. VREME OB KONCU TEDNA Dobri obeti za silvestrovo in prvi dan leta Darko Bradassi Anticiklon nam v zadnjih dneh zagotavlja povečini sončno in stanovitno vreme. Trenutno se višji sloji ozračja občutno segrevajo, medtem ko se, ob odsotnosti pomembnejših vetrov, v prizemnih plasteh še zadržuje mrzel zrak. Nastal je temperaturni obrat, najhladnejši zrak, ki je težji, ostaja pod lažjim toplejšim. Ozračje je zelo stanovitno in se bo zato v pri-zemnih slojih postopno začela kopičiti vlaga. Do občutne prevetritve in spremembe pa bo prišlo že v noči na ponedeljek. Severozahodna anticiklonska toplotna ad-vekcija bo v višjih slojih precejšnja. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je včeraj opolnoči na višini 1483 metrov v prostem ozračju namerila -1,5 stopinje Celzija, na višini 3000 metrov -10,7 stopinje Celzija, na višini 5530 metrov pa -23,7 stopinje Celzija. Predvsem na višini 1500 metrov in 3000 metrov je bil vzpon temperature že občuten in se je ozračje v zadnjih treh dneh segrelo za okrog 8 stopinj Celzija. Pričakujemo pa še nadaljnjo otoplitev, ki pa kot rečeno, ne bo bistveno vplivala na prizem-ne temperature. Dogajanje v prizemlju je v teh dneh popolna zgodba zase. Danes in jutri se bo nadaljevalo povečini sončno vreme. Rahlo neznanko pa predstavlja ravno velika stanovitnost, zaradi katere se bo ponekod začela kopičiti tudi vlaga. Ozračje bo zato občasno lahko zamegljeno, v najslabšem primeru pa bosta ponekod nastali megla ali nizka oblačnost. Več sončnega vremena bo vsekakor v najtoplejših dnevnih urah, več vlage pa predvsem ponoči v nižinskem pasu. Obeti za silvestrsko noč so ugodni. Vreme bo povsod stanovitno, toda kot rečeno, z manjšo ali večjo vlago, ki bi lahko ponekod vplivala na jasnino neba. Temperature bodo nizke, razen ob morju se bo živosrebrni stolpec ponoči povsod zaustavil okrog ničle, ponekod za kakšno stopinjo pod ničlo. Ven- dar občutek mraza ob odsotnosti vetrov vseeno ne bo ravno posebno izrazit. Tako vreme se bo nadaljevalo tudi prvi dan v letu. Povečini bo delno jasno ali zmerno oblačno, ponekod bo lahko že nekoliko bolj vlažno. Temperature se ne bodo bistveno spremenile. Do nove vremenske spremembe, ki bo zaključila nekajdnevno obdobje velike stanovitnosti, bo prišlo v nedeljo oz. v noči na ponedeljek. Anticiklon nad zahodom se bo namreč spet začel vzpenjati proti severnim vzporednikom, po njegovem vzhodnem robu pa se bo proti Sredozemlju spuščal bolj mrzel severni zrak. Kot kaže, bo ob mrzlem spustu nad Sredozemljem nastalo ciklonsko območje, čigar vpliv je trenutno še nekoliko negotov. Prišlo bo vsekakor vsaj do manjšega ali v najslabšem primeru do občutnejšega poslabšanja s padavinami. Kot kaže, bodo padavine najbolj pogoste predvsem v vzhodni in južni polovici Slovenije in bodo nad Furlanijo Julijsko krajino, po sedanjih izgledih, le obrobne, predvsem v drugem delu poslabšanja. Kjer bodo padavine, bo vsekakor snežilo. Ozračje se bo namreč občutno ohladilo in bo zapihala burja. Mrzlo vreme se bo nato nadaljevalo tudi v torek, ko bodo padavine povečini ponehale. Na sliki: nad zahodno in osrednjo Evropo je trenutno soliden anticiklon publikacije - Predstavili 24. številko revije Ujma Zaradi podnebnih sprememb bo ujm v Sloveniji vedno več Ujm bo v Sloveniji zaradi podnebnih sprememb čedalje več in na to moramo biti pripravljeni, je ob izidu letošnje izdaje revije Ujma opozoril njen urednik Miran Trontelj. Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je ob naravnih nesrečah opozorila na pomen prostovoljcev, ki pa jih zlasti v večjih mestih primanjkuje. Trontelj je na včerajšnji predstavitvi že 24. številke revije Ujma poudaril tudi, da smo za marsikatero naravno ujmo krivi sami. Pri poplavah denimo prebivalci niso seznanjeni z načini, kako se obvarovati, delno pa je po njegovem mnenju kriva tudi država, saj je denar za urejanje vodotokov "šel v drugo smer". Konkretno za primer poplav je Trontljev recept ta, da ne zidamo na poplavnih območjih, kar bi zmanjšalo škodo in pogostnost nesreč za desetkrat, da po- slušamo vremenske napovedi ter da pri sečnji dreves v gozdovih na območjih zbiranja voda počistimo za seboj. Upokojeni vremenoslovec sicer ocenjuje, da je Slovenija v zadnjih 20 letih imela precej sreče, saj jo je prizadelo relativno malo večjih naravnih katastrof, vendar, kot dodaja, nihče ne ve, kaj jo čaka v prihodnje. Revija Ujma je letna publikacija Uprave RS za zaščito in reševanje. Po Trontljevih besedah je pri njej sodelovalo preko sto strokovnjakov in gre tako za edinstveno revijo v svetovnem merilu. Pomen revije je po mnenju Jelušičeve v tem, da strokovnjaki v njej poleg proučitve naravnih nesreč v preteklem letu že dajejo možnosti strokovnega razmisleka, "kako na podlagi vseh teh ugotovitev reševati, pomagati in organizirati sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami". Pred poplavami se lahko zavarujemo tudi sami in ne zidamo na poplavnih območjih arhiv Ministrica je opozorila tudi na potrebo po večjem osveščanju prebivalstva in pritegnitvi mladih prostovoljcev. Zaradi potencialne izpostavljenosti Slovenije naravnim nesrečam tudi v prihodnje pa je po njenem prepričanju nadvse pomembno sodelovanje različnih sistemov nacionalne varnosti, zlasti sodelovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami s Slovensko vojsko. Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Boris Balant je predstavil delovanje organa, ki po njegovih besedah ne zajema le operativnega dela reševalcev ob večjih nesrečah, ampak tudi preventivno delovanje in prilagajanje izobraževalnih programov. Tako je v tekočem šolskem letu preko 60 osnovnih šol v svoje programe vključilo predmet varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, je dodal. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Kaj bo s Partizanskim klubom v Boljuncu? Borci iz Boljunca so takoj po osvoboditvi maja 1945 ustanovili svojo organizacijo in si za sedež izbrali srenjsko hišo. V tem sedežu je Zveza borcev imela do leta 1948 tudi svojo točilnico, kjer je prodajala samo domače vino. Prvi točaj je bil bivši partizan Ernešto Alberti, drugi pa prav tako bivši partizan Fabjan Bonano. Poleg Zveze borcev je v isti hiši imela sedež in vaje tudi ponovno ustanovljena godba na pihala, ki jo je vodil Karmelo Maver (Ninc). Vse to se je končalo z resolucijo Kominforma v letu 1948, ki je privedla do političnih razprtij med Slovenci samimi v vseh vaseh tržaške pokrajine. Pod Zavezniško vojaško upravo so si v prostorih srenjske hiše tako uredili svoje pisarne policija in finančna straža, s prihodom Italije v naše kraje, pa je stavba prišla v upravljanje Občini, ki jo je popravila in pritličje uredila za potrebe lekarne. Brez lastnega sedeža je dejavnost Zveze borcev zamrla do leta 1980, ko se je začela ponovno reorganizirati. Bivši partizan Stano Korošec je takrat imel stike z družbo Im-mobiliare Triestina Dom in se je angažiral, da bi le-ta kupila stavbo v Boljuncu z namenom, da bi jo dala v najem Zvezi borcev iz Boljunca. S pozitivnim odgovorom s strani družbe Dom je Zveza borcev podpisala najemno pogodbo in se takoj lotila del, da pripravi prostore za nov sedež. Leta 1986 je bil novi sedež nared, pobudniki akcije - bivši partizani, pa so osnovali novo društvo in mu dali ime PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC. Poleg sedeža borčevske organizacije pa so si člani zamislili tudi lastni krožek. Z vključitvijo v vsedržavno organizacijo ARCI ponuja krožek članom razne pijače, kavo, salame, sir in druge prigrizke. Prva leta so se za točilnim pultom vrstili sami bivši partizani, s časom pa so se odločili, da predajo upravljanje krožka samo enemu članu. V letih se je promet povečal, tako da samo ena oseba ni bila več kos upravljanju, zato so se v Partizanskem klubu leta 1998 odločili, da poverijo upravljanje več zanesljivim osebam. Tak sistem je v veljavi še danes. Pred leti je stavbo, ki jo je družba Dom prodala, odkupilo domače kulturno društvo France Prešeren, v zadnjih mesecih pa se je razširila novica, da se prostori, kjer je sedež Partizanskega kluba Boljunec in krožka Arci zaprejo z 31. decembrom 2010. Razlogi za zaprtje niso povsem znani. Nekateri utemeljujejo zaprtje zaradi izvedbe nujnih obnovitvenih del v stavbi, drugi pa pravijo, da bodo prostori v izključni uporabi društva. O bodočnosti Partizanskega kluba pa niti besede. Zato kot dolgoletni član krožka in v imenu velike večine članov vpisanih v Partizanski klub pozivam odbor SKD France Prešeren, da seznani vaško skupnost z nameravanimi posegi, da ne bomo ostali neme priče pogrebu še tistega kančka partizanskega duha ter partizanskih vrednot, ki jih je še ostalo v naši bo-ljunski skupnosti. Pepi Slavec / SVET afrika - Dosedanji predsednik Gbagbo noče prepustiti oblasti novoizvoljenemu Ouattari Slonokoščena obala na robu državljanske vojne Neuspel poskus posredovanja treh zahodnoafriških voditeljev - EU priznala Ouattaro Molitev za mir v Abidjanu ansa new york - Po nedeljskem snežnem viharju Župan pod točo kritik zaradi čiščenja snega PRAIA/ABUJA/PARIZ - Trije za-hodnoafriški voditelji, ki so v torek v Abidjanu poskušali prepričati samoo-klicanega predsednika Slonokoščene obale Laurenta Gbagboja, naj odstopi, se bodo v Slonokoščeno obalo vrnili naslednji teden, so včeraj sporočili iz urada predsednika Zelenortskih otokov Pe-dra Piresa. Beninski predsednik Boni Yayi, predsednik Zelenortskih otokov Pires in predsednik Sierre Leone Ernest Koroma, ki jim je Zahodnoafriška gospodarska skupnost (Ecowas) zaupala nalogo, da končajo politično krizo v Slonokoščeni obali, so se v torek srečali z Gbagbojem. Od njega so zahtevali, naj oblast takoj preda svojemu tekmecu Alassaneu Ouat-tari, v nasprotnem primeru pa so mu zagrozili z nasilno odstranitvijo z oblasti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zahodnoafriški voditelji so se v torek sicer sestali z obema možnima predsednikoma Slonokoščene obale, državo pa so zapustili brez Gbagboja, za katerega so upali, da ga bodo lahko pospremili v izgnanstvo; obljubili so mu namreč azil v eni izmed sosednjih držav, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Včeraj se je trojica predsednikov v Abuji sestala z nigerijskim predsednikom Goodluckom Jonathanom, sicer tudi predsedujočim Ecowasa, in mu poročala o poteku obiska v Slonokoščeni obali ter z njim razpravljala o naslednjih korakih. "Zahodnoafriški voditelji se bodo v Slonokoščeno obalo vrnili naslednji teden, kjer se bodo ponovno sestali s svojimi kontakti in skušali zaključiti media-cijski proces," je v izjavi zapisal urad predsednika Zelenortskih otokov Piresa. V uradu so zapisali še, da so predstavniki Slonokoščene obale zaprosili za "nekaj časa za razmislek o iskanju poti, s katero bi lahko zaključili volilni proces in vzpostavili trajen mir in stabilnost v tej zahodnoafriški državi". Predstavniki Ecowasa se bodo v Slonokoščeno obalo vrnili 3. januarja 2011, pa je včeraj po sestanku z delegacijo predsednikov treh držav povedal Jonathan, ki ni želel razkriti podrobnosti o uspehu njihove misije. "Ljudje se pogajajo, še vedno razpravljamo o podrobnostih. Zato gre delegacija nazaj," je še dodal Jonathan. Še vedno pa na mizi ostaja možnost vojaške intervencije, s katero bi Gbagboju s silo odvzeli oblasti. Ecowas je tovrstne ukrepe v zadnjih 20 letih uporabil v vsaj treh afriških državah, dodaja AP. A številni analitiki opozarjajo, da bi tovrstna intervencija v Slonokoščeni obali lahko zahtevala številne civilne žrtve. Tiskovni predstavnik Ouattare, Patrick Achi pa je po pogovorih predstavnikom Ecowasa dejal, da se o statusu Outtare kot vodji države ni mogoče pogajati, mediatorje pa je prosil, da se vrnejo čim prej. Evropska unija pa bo odslej sprejemala le veleposlanike Slonokoščene obale, ki jih bo imenoval Ouattara, so včeraj sporočile francoske oblasti. Evropska unija se je prejšnji teden odločila, da bo, prav tako tudi njene članice, priznala le veleposlanike, ki jih bo imenoval Ouat-tara, je dejal tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Bernard Valero. EU sicer ni poslala uradne izjave o teh ukrepih, vendar pa je visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton prejšnji teden dejala, da EU ni pozabila izidov volitev, na katerih je zmagal Ouattara, ne pa Gbagbo. Slonokoščena obala se je po predsedniških volitvah minuli mesec znašla na robu državljanske vojne, saj sta oba kandidata, dosedanji predsednik Gbagbo in njegov tekmec Ouattara, razglasila zmago, v državi pa je izbruhnilo nasilje, v katerem je doslej umrlo vsaj 173 ljudi. Svetovne sile, ZN in Afriška unija so kot zmagovalca priznale Ouatta-ro, Gbagboja pa so pozvale, naj se umakne. (STA) NEW YORK - Newyorški župan Michael Bloomberg se je tudi v torek otepal toče kritik zaradi počasnega čiščenja snega z mestnih ulic po nedeljskem snežnem viharju, ki je mesto zasulo z več kot pol metra snega. Eden od mestnih svetnikov je župana primerjal celo s slavnim "Baghdad Bobom", propagandnim ministrom Sadama Huseina. Demokrat Peter Vallone je na svoji spletni strani zapisal naj se Bloomberg neha obnašati, kot Bob iz Bagdada in naj neha trditi, da je vse v redu, če ni. Vallo-ne, ki je ponedeljek in torek preživel v čiščenju snega po Queensu, je župana primerjal s slavnim propagandnim ministrom pokojnega iraškega diktatorja Sa-dama Huseina, ki je sredi ameriške okupacije Bagdada zatrjeval, da ameriških vojakov ni v iraški prestolnici. "Ves svet se nam smeji, da največje mesto na svetu ni sposobno počistiti ulic. Saj smo kot kakšna nerazvita država," je dejal mestni svetnik David Greenfield, sicer Bloombergov zaveznik, ki je neurje poimenoval kar po županu. (STA) Al* ■■ T Kidanje snega v New Yorku Četrtek, 30. decembra 2010 Črnogorski parlament potrdil novo vlado PODGORICA - Črnogorski parlament je po dvodnevni razpravi včeraj potrdil novo vlado pod vodstvom dosedanjega finančnega ministra Igorja Lukšica. Vlado je podprlo 46 poslancev, 25 jih je bilo proti, dva pa sta se glasovanja vzdržala, poroča srbska tiskovna agencija Beta. Oblikovanje nove vlade je bilo potrebno, potem ko je po 20 letih v vrhu države minuli teden s položaja odstopil premier Milo Dukano-vic. Predsednik Filip Vujanovic je po posvetovanjih s parlamentarnimi strankami in na predlog vladne Demokratske stranke socialistov (DPS) nato za mandatarja predlagal Lukšica. Na Severnem Irskem 40.000 ljudi brez vode BELFAST - Okoli 40.000 ljudi na Severnem Irskem se trudi preživeti brez vode, ki jo je zmanjkalo, ko je zaradi zmrzali popokalo več cevi. Nekatera gospodinjstva so tako brez vode že osem dni, najhuje pa je v nekaterih predelih glavnega mesta Belfast. Prizadetih je več deset tisoč domov na Severnem Irskem, ljudje pa stojijo v dolgih vrstah, da bi prišli do ustekleničene vode. Po zadnjih podatkih je brez tekoče vode okoli 40.000 ljudi, so povedali pri podjetju Northern Ireland Water, ki območje oskrbuje z vodo in kanalizacijskimi storitvami. So pa ljudem na pomoč priskočili športni centri v Belfastu in nekaterih drugih mestih in prizadetim ponudili možnost pranja in tuširanja v svojih prostorih. Objavili najobsežnejši seznam rastlinskih vrst LONDON - Skupina britanskih in ameriških znanstvenikov je sporočila, da so sestavili najobsežnejši seznam kopenskih rastlinskih vrst doslej. Seznam, ki zajema poimenovanja za okoli 300.000 rastlinskih vrst, bo služil naravovarstvenikom, snovalcem zdravil in raziskovalcem na področju kmetijstva, poročajo tuje tiskovne agencije. Obsežen seznam zajema več kot milijon imen, od teh jih znanstveniki le 300.000 priznavajo kot standardna imena, 480.000 imen pa so označili za sinonime. 260.000 poimenovanj je ostalo nerazvrščenih, saj so podatki o njih nepopolni, zaradi česar ne morejo z gotovostjo trditi, da je bila resnično odkrita nova rastlinska vrsta. Seznam je izšel ob koncu leta 2010, ki so ga Združeni narodi razglasili za mednarodno leto biotske raznovrstnosti. (STA) madžarsko predsedovanje se bo zavzemalo za podonavsko regijo in integracijo Romov evropska unija - V prvi polovici novega leta bo povezavi predsedovala Madžarska Rotirajoče predvsem BRUSELJ - Z novim letom bo predsedovanje Evropski uniji za šest mesecev prevzela Madžarska. Glavni izziv unije ostaja kriza v območju evra, a rotirajoče predsedstvo pri tem ne igra vodilne, temveč oporno vlogo. Značilno madžarski prioriteti sta podonavska regija in integracija Romov, sicer pa želijo Madžari predvsem zagotoviti gladko delovanje unije. Madžarska je prva novinka, ki bo predsedovala po uveljavitvi lizbonske pogodbe, sicer pa za Slovenijo in Češko tretja. Slovenska soseda bo poskušala do konca izvesti program, ki ga je v predsedujočem triu pripravila skupaj z Belgijo in Španijo. Španija je bila prva država članica, ki je prevzela rotirajoče predsedstvo po uveljavitvi lizbonske pogodbe in se je tako morala prva soočiti z dejstvom, da je vloga začasnega predsedstva po novem bistveno skromnejša kot prej. Lizbonska pogodba je namreč uvedla položaj prvega stalnega predsednika unije, ki ga je zasedel Belgijec Herman Van Rompuy, in položaj visokega zunanjega predstavnika, ki ga je zasedla Bri-tanka Catherine Ashton. Medtem ko je imela Španija še precej težav z umikom v senco Van Rompuya in Ashtonove, z Belgijo, ki je sicer pol leta predsedovala brez polnokrvne vlade, ni bilo več tako. To sicer ne pomeni, da ni bilo medinstitucionalnih trenj, a ne zaradi teženj rotirajočega predsedstva. Madžarska si je kot eno glavnih prednostnih nalog zastavila dosledno uveljavljanje lizbonske pogodbe in gladko delovanje unije z močnimi institucija- mi, ki med seboj sodelujejo, ter prav tako kot Belgija zagotovila vso podporo Van Rompuyu in Ashtonovi. Glavni izziv za unijo tudi v prvi polovici leta ostaja kriza v območju evra, vendar projekt reševanja evra ni v rokah rotirajočega predsedstva. Poleg tega Madžarska ni članica območja evra. Madžarska sicer računa na to, da bo med njenim predsedovanjem sprejetih šest zakonodajnih predlogov za izboljšanje gospodarskega upravljanja. Ti med drugim vključujejo predloge za strožjo fiskalno disciplino ter izboljšanje konkurenčnosti. Med madžarskim predsedovanjem bo tudi prvič stekel evropski semester, ki predvideva bolj usklajeno proračunsko načrtovanje med državami članicami ter bolj povezano načrtovanje proračunskih in reformnih politik. Za predsedujočo Madžarsko bo zelo pomemben vrh Evropske unije 4. februarja, ki ga bo gostila v Budimpešti. Ta vrh, ki bo posvečen energetskim temam, bo na sploh prvi sektorski vrh unije. Značilno madžarski prednostni na- logi sta sprejetje strategije za makroregi-jo za Podonavje, katere del je tudi Slovenija, in izboljšanje integracije Romov, kar je za Madžarsko tudi pomembno domače politično vprašanje. Sicer pa si Madžarska obeta, da bo Hrvaška med njenim predsedovanjem uspela končati pristopna pogajanja z Evropsko unijo. Državi imata zgodovinsko tesne vezi. Stalni predstavnik Madžarske pri EU Peter Gyorkos pa je bil prej veleposlanik na Hrvaškem. Madžarska močno podpira tudi vstop Romunije in Bolgarije v schengenski prostor. Notranji ministri unije bodo o tem razpravljali februarja. Francija in Nemčija sta sicer že jasno nakazali, da vsaj za zdaj schengenske širitve na ti državi ne podpirata. Med madžarskim predsedovanjem je pričakovati tudi začetek razprave o prihodnjem večletnem proračunu unije, čeprav se želi Madžarska temu izogniti in poudarja, da bo Evropska komisija predloge o naslednji finančni perspektivi pripravila šele zadnji mesec njenega predsedovanja. Madžarsko predsedstvo se želi osredotočiti na vsebinsko razpravo o kmetijski in kohezijski politiki, pri čemer je že stopilo odločno v bran kohezijski politiki, ki je v primeru rezanja proračuna, k čemur so že pozvale Velika Britanija, Nemčija in Francija ob podpori Nizozemske in Finske, najverjetnejša žrtev. Madžarska bo Svetu Evropske unije predsedovala pod geslom Močna Evropa s človeškim obrazom. Gospodarsko upravljanje in stalni krizni mehanizem sta po besedah madžarskih politikov resda pomembna, a ne bosta prispevala k temu, da bi imeli ljudje radi unijo, zato je pomembno poudariti kulturo in druga področja, pomembna za ljudi. Madžarski premier Viktor Orban je sicer eden redkih politikov iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki jim je uspelo obstati na političnem odru vse od demokratične tranzicije v letih 1989 in 1990. Po osmih letih v opoziciji je Orban spomladi drugič postal predsednik madžarske vlade. Petra Miklavc (STA) Četrtek, 30. decembra 2010 1 5 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu alpsko smučanje - V Bormiu tretjič slavil Walchhofer Na Stelviu se nadaljuje prevlada Avstrijcev Tretji »azzurro« Innerhofer - Šporn s 6. mestom dosegel najboljšo slovensko uvrstitev letos BORMIO - Avstrijec Michael Walchhofer je zmagovalec smuka v Bormiu, ki je štel za točke svetovnega pokala alpskih smučarjev. Tekmovalci so nastopili na zelo zahtevni, klasični progi Stelvio, ki smučarjem vedno predstavlja poseben izziv. Teren je bil poledenel, celotna proga je bila dolga 3270 metrov, start in cilj pa je ločilo več kot tisoč metrov nadmorske višine. Drugo mesto na smuku je osvojil Švicar Silvan Zurbriggen, ki ga je Walchhofer prehitel za pičlih osem stotink. Na zmagovalnem odru je bil še Italijan Christof Innerhofer (+0,36) na tretjem mestu, ki je prvi postavil najhitrejši čas smuka, a ga je nato prehitel odlični Zurbriggen. »Ne morem verjeti, da je bil moj čas dovolj za prvo mesto. Zelo sem srečen,« je po tekmi dejal Walchhofer, ki je mojstrsko opravil z zelo zahtevnim smukom. Petintridesetletni avstrijski veteran je kot prvi smukač v Bormiu osvojil tri zmage, skupno jih je v svetovnem pokalu zbral 18, v letošnji sezoni pa je že tretjič stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Z zmago Walch-hoferja se nadaljuje avstrijska prevlada na Stelviu. Avstrijci so v Bormiu na 20 tekmah zmagali že dvanajstkrat. Od slovenskih smukačev je najhitrejšo linijo po poledeneli progi Stelvio ubral Andrej Šporn. Z zaostankom nekaj več kot sekunde je bil šesti, kar je najboljši dosežek slovenske moške ekipe v sezoni. Zmagovalec smuka v Bormiu VValchhofer Lanski zmagovalec tega smuka Andrej Jerman tokrat ni bil najhitrejši, z zaostankom 1,91 sekunde je osvojil končno 15. mesto, kar pa je njegov najboljši dosežek v tej sezoni. »Končno se je pokazalo, da sem res dobro pripravljen in da sem tehnično naredil korak naprej. Videlo se je sicer že v Lake Louisu s 14. mestom, da sem blizu najboljšim, danes pa je končno prišel rezultat, ki mi zanesljivo daje dodatno sa- nogomet - Brazilec se je predstavil Zakaj je Moratti izbral Leonarda APPIANO GENTILE - Massimo Moratti je kršil Interjev notranji protokol. Prvič v šestnajstih letih se je udeležil predstavitve novega trenerja. Te časti je bil včeraj deležen Brazilec Leonardo, novinec pri In-terju, ne pa v Milanu, v katerem živi že trinajst let, a s srcem pri osovraženem Milanu, vsaj dokler ga ni lastnik kluba Berlusconi, kot se mu včasih dogaja, na grd način odslovil. »Ta situacija me zelo fascinira. Sem romantik. Nisem iskal službe, temveč izziv. Mislim, da večjega od sedanjega pravzaprav ni,« je povedal Brazilec, okrog katerega se je v klubu in na prvem treningu ustvarila prava evforija, kar je morda znak, da z Benitezem res ni bilo vse v redu. »Zdaj, ko je Benitez odšel, bomo kupili pet novih igralcev,« je dejal Moratti. Seveda se šalim, je dodal, s temi besedami pa vendarle razkril ozadje odstavitve Španca. »Leonardo ve, kaj pomeni klub. Treba je Leonardo na svojem prvem treningu ansa doseči rezultat, a tudi imeti uspešno bilanco,« je posredno odgovoril na pričakovanja Španca po okrepitvah, novi trener pa mu je v bistvu pritrdil, ko je dejal, da verjame v boj za naslov, za katerega ne potrebuje revolucij v igralskem kadru. Floro Flores odhaja? VIDEM - Južnoameriškim igralcem je klub podaljšal počitnice, večina igralcev Udineseja pa je že začela s pripravami na nadaljevanje sezone. Sanchez, Inler in Zapata so v središču govoric v zvezi s prestopnim rokom, vendar je lastnik kluba Pozzo že večkrat zatrdil, da niso naprodaj, kar velja tudi za Argentinca Denisa. Za Inlerja je Pozzo od Na-polija zahteval 15 milijonov evrov. Se bo pa ajbrž poslovil Floro Flores, ki ga trener Guidolin vse bolj zapostavlja v korist Denisa in Corradija. Zanj se baje zanimajo Chievo, Bologna, Sampdoria in Parma. ansa mozavest, čeprav ne morem reči, da mi je je kaj primanjkovalo pred začetkom sezone,« je bil z dosežkom zelo zadovoljen Kranjskogorčan, ki pa je prepričan, da bi lahko bil še boljši. »Do tretjega vmesnega časa sem bil povsem konkurenčen tudi Walchhoferju, potem sem naredil napako, zaradi katere sem izgubil nekaj tempa pred vhodom v traverzo, srednji del se mi ni izšel po željah, v spodnjem delu pa sem pravzaprav preveč 'lepo' odsmučal, z bolj agresivno linijo bi morda lahko še odščipnil kako desetinko.« Skupno (11): 1. Silvan Zurbriggen (Švi) 395; 2. Michael Walchhofer (Avt) 394; 3. Ted Ligety (ZDA) 321; 4. Aksel Lund Svindal (Nor) 305; 5. Didier Cuche (Švi) 304. Smuk (3): 1. Michael Walchhofer (Avt) 245; 2. Silvan Zurbriggen (Švi) 230; 3. Aksel Lund Svindal (Nor) 109. Zdaj München in Zagreb Po novoletnem premoru se bo svetovni pokal preselil v München, kjer bo Olimpijski park prvič doslej prizorišče tekem za svetovni pokal, saj se bodo v nedeljo, 2. januarja, ob 16.45 v paralelnem slalomu pomerili tako moški kot tudi ženske. Nato bo na Sljemenu nad Zagrebom 4. januarja ženski slalom, dva dni pozneje, 6. januarja, pa še moški slalomski nastop. ženski slalom Tina Maze »jezna kot ris« SEMMERING - Tini Maze v slalomu v Semmeringu ni šlo najboljše od rok. Po prvi vožnji je bila šele 20. (s tremi sekundami zaostanka za Schildovo), druge vožnje pa ni končala. Mazejeva je bila po tekmi "jezna kot ris", saj je dejala, da je imela preveč nabrušene robnike. »V prvi vožnji smo imeli težave z materialom. Dušan Kapš in Tina Maze se nista razumela; priznam, imamo nekaj težav na tem področju. Kapš je član moje ekipe kot serviser in do drugačne odločitve ga bom podpiral kot običajno. Upam, da ne bo nič pomembnega. Trenutno pa kaže dokaj slabo. Čakajo nas tekme v januarju in nam lahko napačne odločitve povzročijo veliko škode,« je menil Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze. Zmagala je Avstrijka Marlies Schild. S 17. se je na drugo mesto povzpela Nemka Maria Riesch (+0,32), tretja pa je bila še druga Nemka Christina Geiger (+0,52). Marlies Schild je prepričljivo vodila po prvi vožnji in tako nadaljevala niz slalomskih zmag v tej zimi; pred tem je dobila dva od treh nastopov v disciplini. Pred 14.000 domačimi gledalci, ki so se zbrali ob progi Panorama, je v finalu sicer veliko izgubila, prednost po prvi vožnji pa je bila dovolj velika za njeno 26. zmago v pokalu. Že po prvi vožnji je brez uvrstitve ostala Američanka Lindsey Vonn. Riescheva vodi v pokalu za 141 točk pred Vonnovo (617 točk), tretja je Poutiainenova (430), četrta Avstrijka Elisabeth Gorgl (423), peta pa je ostala Mazejeva (373). nogomet Goričan Prapotnik za Atalanto NOVA GORICA - Slovenski nogometni prvoligaš Hit Gorica je v zadnjih dneh precej aktiven pri poslovanju z italijanskimi klubi. Potem ko je pred dnevi v Palermo poslal Jasmina Kurtiča, je v teh dneh Atalanti prodal še mladega Nejca Praprotnika. Še ne 18-letni nogometaš se bo klubu iz Bergama pridružil ob koncu sezone, poroča spletna stran novogoriškega ligaša. Praprotnik je spomladi podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo s Hit Gorico, njegovo nadarjenost pa so že dalj časa budno spremljali številni evropski klubi. Po zanimanju Juventu-sa, Manchester Cityja in nekaterih nizozemskih klubov se je Praprotnik odločil za Atalanto (B-liga), s katero je podpisal triin-polletno pogodbo. »Zame je to izredna priložnost za napredovanje. Menim namreč, da sem prišel v pravi klub, kjer zelo dobro in veliko delajo z mladimi. S pogoji sem zadovoljen, kakor tudi s pogajanji, ki so bila zelo korektna,« je ob prestopu povedal Praprotnik. Mladi reprezentant Slovenije bo spomladanski del prvenstva kot posojeni igralec Atalante igral v Novi Gorici, v Bergamo pa se bo dokončno preselil poleti. Koren pred Handanovičem LJUBLJANA - Slovenski nogometaši iz klubov 1. SNL in 23 članov slovenske nogometne reprezentance so že šesto leto zapored - po vzoru nagrad FIFPro - izbrali najboljše igralce za sezono 2009/10. Največ glasov je prejel Robert Koren. Zvezni igralec angleškega moštva Hull City je od svojih stanovskih kolegov prejel 47 glasov, za njim pa sta se uvrstila vratar italijanskega Udinese-ja Samir Hanadanovič (29 glasov) in športni direktor Luke Koper Miran Pavlin (18). D-LIGA - Včerajšnja izida: San Paolo - Montecchio 0:1; Venezia - Pordenone 2:0. Andrej Urnaut pri Salonitu ANHOVO - Uprava Odbojkarskega kluba Salonit Anhovo - Kanal je sprejela ponujen odstop dosedanjega prvega trenerja Dragutina Šukerja. Razlog za sprejem ponujenega odstopa je poraz v polfinalu pokala Slovenije. Za sodelovanje so se že dogovorili s priznanim slovenskim strokovnjakom Andrejem Urnautom. Urnaut je v dosedanji karieri igral za Mladost, Milano, Cuneo, Maaseik, Nico in Berlin. Odigral je 200 mednarodnih tekem za jugoslovansko državno reprezentanco in 70 tekem za slovensko državno reprezentanco. Kot trener je vodil ekipe Lennika in Averbode iz Belgije ter nemško ekipo iz Berlina. Bil je tudi trener hrvaške državne reprezentance. smučarski skoki - Prva tekma Novoletne turneje Potrdil je pričakovanja Avstrijec Morgenstern premočno zmagal - Peter Pevc zadovoljen z 12. mestom OBERSTDORF - Avstrijec Thomas Morgenstern je zmagovalec uvodne tekme 59. novoletne turneje v smučarskih skokih v Oberst-dorfu. «Morgi» je za skoka 131,5 in 138 metrov dobil 289,6 točke. Drugi je bil s kar 16,5 točke zaostanka Finec Matti Hautamäki, tretji pa Avstrijec Manuel Fettner. Med Slovenci sta do točk prišla Peter Prevc in Robert Kranjec. Peter Prevc (126,5, 118,0 m/234,3) je bil po prvi seriji, v kateri je izločil Norvežana Johana Remna Evensna, šesti, v finalu pa na koncu osvojil 12. mesto. S tem je izenačil svojo najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu, kjer je skupno 22. (64 točk). »Z rezultatom sem zelo zadovoljen, čeprav je po prvi seriji kazalo še bolje. Toda v prvi seriji so bili pogoji lažji, pa tudi moj skok je bil boljši kot v drugi seriji. Na koncu je to zame še vedno zelo lepa uvrsti-tev,» je po tekmi dejal Prevc in dodal, da je pred finalom čutil malce več pritiska: «Malo več pritiska je bilo. Poskušaš ga odpraviti, ampak je nekje zadaj, v podzavesti in tam ostane. Lahko pa to izkoristiš in ti to še pomaga.« Robert Kranjec (122,0, 120,5/231,1) - v prvi seriji je bil boljši od Čeha Lukaša Hlave - je s 13. mesta v finalu nazadoval na 14. mesto, a vseeno to pomeni najboljši začetek novoletne turneje v Kranjčevi karieri. »Rezultatsko sem zelo zadovoljen. Skoki so sproščeni, pojavljajo se sicer še manjše napake, ampak če sem sproščen, potem je tudi dosežek temu primeren. Čim prej bom skušal odpraviti še te napakice in doseči še kak boljši rezultat,« je povedal Kranjec. Povsem pri vrhu pa je bil razplet uvodne tekme bolj ali manj kar pričakovan. Vodilni v skupni razvrstitvi Morgenstern je potrdil, da je nesporno prvi favorit za skupno zmago na turneji, z najboljšima skokoma obeh serij je več kot zaneslji- vo stopil na najvišjo stopničko. Drugo mesto je osvojil Hautamaki in to predvsem po zaslugi odlične predstave v drugi seriji, ko je s 137,5 metra imel drugo daljavo, s katero je tik pod vrh napredoval s sedmega mesta po uvodnem skoku. Tretjega mesta se je prvič v karieri veselil Fettner, ki je v drugo zasenčil tudi branilca naslova in rojaka Andreasa Koflerja, sicer drugega v skupnem seštevku svetovnega pokala. Ta je bil peti, pred njim je bil še Švicar Simon Ammann. Precejšen zaostanek pred naslednjimi tremi tekmami turneje si je nabral eden favoritov, Poljak Adam Malysz, na 11. mestu je za Morgensternom zaostal za 46,3 točke. Od možnosti za že šesto zmago tega prestižnega tekmovanja pa se je že poslovil finski veteran Janne Ahonen, ki je bil šele 31. Druga tekma novoletne turneje bo v soboto v Garmisch-Parten-kirchnu, že dan prej pa se bodo skakalci pomerili v kvalifikacijah. / ŠPORT Četrtek, 30. decembra 2010 21 košarka - Pogovor z Janom Budinom Če bi zapustil Tržič, bi najprej pomislil na Jadran Jan Budin je tudi letos nenadomestljiv član tržiškega Falconstara, ki uspešno nastopa v državni B-ligi amaterjev. Pet tekem je sicer miroval zaradi zloma lahti, zdaj pa je na igrišču spet med boljšimi. Kako vam gre? Sezono smo začeli odlično. Klub je sestavil novo ekipo na starem ogrodju, s tem da smo zdaj povprečno nižji, vendar igramo hitreje. Ko sva bila jaz in Laezza poškodovana, je imel trener malo menjav. Na prvih treh tekmah se je še izšlo, nato pa smo v tednu dni izgubili kar tri tekme. Na zadnji smo spet zmagali, kar nam je dalo nov zagon pred der-bijem s Cornom di Rosazzo, ki nas čaka 6. januarja. V drugem delu pa imamo lažji spored, saj bomo igrali več tekem doma. Kateri je letošnji cilj? Prvotni cilj je bil miren obstanek, po dobrih nastopih pa so cilji normalno večji. Zdaj ciljamo na play-off. Je dosegljiv? Seveda. Prvih osem ekip se uvrsti v končnico prvenstva. Osebno menim, da lahko ciljamo na prva štiri mesta. V primerjavi s prejšnjimi sezonami je ekipa letos bolj konkurenčna? Glede na tip košarke, ki se zdaj razvija, smo konkurenčni. Mislim, da odkar sem v Tržiču, je letošnja ekipa najboljša. Ali lahko pride v poštev tudi napredovanje? Če igramo maksimalno, mislim, da smo res zelo dobri. Seveda pa vedno nastopijo tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na potek prvenstva. Veliko je odvisno tudi od slučaja ... Zdi se mi, da imamo letos v primerjavi s prejšnjimi sezonami največ možnosti, da bi nam napredovanje lahko uspelo. Si zadovoljen s svojimi nastopi? Sem. Igram na svojem nivoju. Zame je ta liga idealna. Tudi z vlogo v ekipi sem zadovoljen, name se klub zanese. V deželi še vedno nimamo vrhunske košarke. Ali bi jo lahko spet dobili? Igralcev ne manjka, saj je veliko mladih perspektivnih igralcev. Tudi mladinske ekipe so dobre. Menim pa, da manjkajo organizacijske sposobnosti in investitorji. Ali spremljaš slovenske ekipe? Da, Jadran. Ogledal si nisem sicer nobene tekme, ker igramo vedno istočasno. Vsekakor menim, da je bila vrnitev Vatovca zelo dobra poteza. Pozitivno je bila vključitev Boruta Bana, ki igra ze- lo dobro, ter Tomasinija in Cohena. Tudi tebe so snubili pri Jadranu. Zadnja leta so me vedno vprašali, če bi se jim pridružil. Mene bi zanimalo, vendar zdi se mi, da v B2-ligi se ta-čas najbolje izražam. V Tržiču sem kot doma. Vsekakor če bi moral zapustiti tržiško ekipo, prva ekipa, na katero bi pomislil, bi bil Jadran. Koliko časa boš še igral na tem nivoju? Ne vem. Januarja bom dopolnil 36 let, počutim se dobro, vendar ne vem, še koliko časa bom lahko igral. Še eno leto? Ne vem. Ne poznam programov v Tržiču in niti Jadranovih. Vem le to, da je po Tržiču prva izbira Jadran. Kolikšna je tvoja navezanost na naše ekipe? Imel sem profesionalno pot, kljub temu pa sem na slovenske ekipe ostal navezan kot igralec, ki je tam dozorel in kjer so me vzgojili. Te poleg snubljenja kdaj slovenski klubi povabijo tudi h kakemu drugačnemu sodelovanju? Mogoče v vlogi predavatelja? Za take pobude me še nikoli niso povabili. Imam sicer še veliko drugih zanimanj, zato se s košarko ne ukvarjam dokler ne začne nova sezona. Te bi takšno sodelovanje vsekakor mikalo? Zdaj bi me. Zdaj imam mirnejše življenje, saj imam družino z dvema otrokoma. Več časa sem doma. Všeč bi mi bilo predvsem učiti otroke, manj pa delo z odraslimi in torej biti trener. Peter Brumen se vedno spominja tvojih individualnih treningov na Proseku. Kako pa se ti spominjaš tistega obdobja? Bili smo v treh. Brumen je bil moj prvi individualni trener, naučil me je tehniko, ki sem jo še naprej uporabljal. Super mi je bilo zaradi njegovega temperamenta, vedno je bilo zelo intenzivno in zabavno. Iz tiste izkušnje sem potem padel v prvoligaško, kjer sem spet spoznal individualno delo, ki sem ga sicer že poznal prav zaradi tiste prve izkušnje. Še zdaj zelo cenim Brumna, kot človeka in kot trenerja, zato se z velikim veseljem spominjam tiste izkušnje. Omenil si že Boruta Bana. Se strinjaš, da je med najperspektivnejšimi mladimi košarkarji? Seveda. Da je perspektiven s košarkarskega vidika, smo že vedeli, v zadnjih letih pa je dokazal, da ima tudi pravi temperament. PLANINSKI SVET Novoletni pohod na Medvedjak Novoletni pohod na Medvedjak, v organizaciji Slovenskega planinskega društva Trst, je še posebno priljubljen med člani in prijatelji društva in je postal že prava stalnica v društvenem delovanju. Ob vsakem vremenu se na ta dan planinci, njihovi prijatelji in znanci podajo na ta bližnji, nezahtevni, vendar prijeten in razgleden vrh. Osvajali so ga že v dežju, v megli in strupenem merzu, v snegu pa tudi v prijetnem, sončnem vremenu in vedno so se vračali zadovoljni in s prijetnimi občutki. Tako se bomo tudi letos zbrali v soboto, 1. januarja 2011 ob 14. uri na Poklonu pri restavraciji Furlan na Repentabru. Skupaj se bomo podali proti vthu Medvedjaka, kjer si bomo voščili in nazdravili novemu letu. Prisrčno vabljeni. Članarina in zavarovalnina SPDT Ob izteku sončnega leta zapade tudi društvena članarina ter nezgodna zavarovalnina in povračilo stroškov za reševanje v tujih gorah, v okviru Planinske zveze Slovenije. Člani zamejskih planinskih društev namreč lahko koristijo povsem enake pogoje, oziroma ugodnosti kot člani vseh planinskih društev v Sloveniji; zavarovanje ne krije le povračila stroškov za reševanje v državi, kjer imajo stalno bivališče. Za poravnavo članarine in obnovitev zavarovalnine bodo odborniki na razpolago v prvih janurskih dneh in sicer s sledečim urnikom: torek, 11. januarja in sreda 13. januarja od 10.00 do 13.00 ure na društvenem sedežu, Ul. s. Frančiška 20; sreda, 12. januarja od 19.00 do 21.00 ure v Prosvetnem domu na Opčinah in v ponedeljek, 17. januarja od 19.00 do20.30 ure v društveni postojanki v Boljuncu, hišna številka 44. Jan Budin (6. januarja bo dopolnil 36 let) je svojo košarkarsko pot začel pri Kontovelu. Pri 17 letih je prestopil k tržaškemu prvoligašu Stafanel, v najvišji ligi je nato igral tri sezone. Nastopal je tudi za Jadran in v slovenskih in angleški prvi ligi. Bil je član mladinske državne reprezentance. V zadnjih sezonah nastopa v B-ligi. Arhivski posnetek sezone 2008/09, ko je igral pri Cornu di Rosazzo kroma Bi mu kaj svetoval? Odločiti mora, kaj hoče doseči. Profesionalna pot je odvisna od več dejavnikov: odvisno je, ali dobiš pravi klub, pravega trenerja, če imaš potrpljenje ... ni lahka izbira. Pri 18 letih je Borut v pravi fazi, da se zaveda, kateri je njegov potencial. Pri Jadranu ima zdaj privilegirano situacijo, saj tu lahko veliko igra in lahko pridobi veliko izkušnj. Vse bo seveda odvisno tudi od ekipnih rezultatov Jadrana: če dober igralec igra v ekipi, ki zmaguje, je za igralca dobro, če pa ekipa niha, se velikokrat zgodi, da ambiciozni igralci odidejo k drugim ekipam. Vsekakor pa menim, da lahko še nekaj let ostane v državni C-ligi. V Tržiču igra tudi Danjel Batich. Je super igralec. Se razumeva; vidi se, da sva dozorela v enakem okolju in da imava podoben razvoj, da sva oba zamejca, saj razmišljava na podoben način. V tej ligi je dokazal, da je dober igralec; izkazal se je predvsem lani ob koncu sezone, ko je trener razmišljal, da bi mu poveril vlogo prvega organizatorja igre. Veronika Sossa orientacijski tek Gaja utrjuje čezmejno sodelovanje Prihodnji teden, v nedeljo, 9. januarja, bo v Gropadi prva preizkušnja slovensko-italijanskega zimskega prvenstva 2011 v orientacijskem teku. Čezmejno tekmo v Gropadi četrto leto zapored organizira sekcija za orientacijski tek pri gropajsko-padriški Gaji. Letošnja čezmejna preizkušnja bo veljavna tudi za slovensko zimsko ligo, tako da organizatorji pričakujejo vsaj sto tekmovalcev. Zimsko prvenstvo se bo nato nadaljevalo 30. januarja s preizkušnjo v Zgoniku, 6. februarja bo na vrsti tekmovanje v Ljubljani, nato 13. februarja pri Dobravljah in zadnja peta preizkušnja bo 20. februarja v Tržiču. Pri Gaji so prepričani, da bodo nekateri tekmovalci večkrat stopili na stopničke. Leto 2010 je bilo za gropajsko-padriško društvo, ki se bo 5. januarja zbralo na novoletnem srečanju v Ljudskem domu v Podlonjerju, zelo uspešno, saj so segli po številnih deželnih naslovih. Pri Gaji načrtujejo, da bi leta 2012 organizirali tekmo italijanskega pokala in Trofejo treh dežel. »Start in cilj naj bi bila na nogometnem igrišču v športnem centru Gaje na Padričah. Ta bi bil res lep podvig, saj bi se tu zbralo več sto tekmovalcev,« je dejal načelnik sekcije Fulvio Pacor. Pri Gaji bodo v novem letu tudi odprli krožno pot okrog Gropade, ki bo namenjena vsem ljubiteljem orientacijskega teka. Krožna pot bo označena v treh jezikih: v slovenščini, italijanščini in angleščini. (jng) sovodnje - Občni zbor ŠZ Soča Največji problem je prostorska stiska Športno združenje Soča je imelo pred dnevi svoj redni občni zbor. Ker so bile volitve na sporedu lani, je bil občni zbor tokrat delovnega značaja. Na njem je predsednik društva Fabio Tommasi podal obračun minule sezone in nakazal delovanje v novi, odobrili pa so tudi bilanco. Največja težava, s katero se srečuje društvo, ki nastopa v petih odbojkarskih prvenstvih in ima še skupino miniodboj-karjev, je v pomanjkanju vadbenih prostorov. »V domači sovodenjski telovadnici imamo omejeno število terminov, žal pa tudi vse sosednje telovadnice nimajo prostih terminov, tako da skušamo narediti maksimalno z urami, ki jih imamo na razpolago,« je potožil Tommasi, ki pa je kot prednostno točko društva izpostavil dejstvo, da imajo vse mladinske ekipe zagotovljen prevoz tako na treninge kot na tek- me. »Naš šofer, Branko Černic cele popoldneve preživi na cesti. Včasih prevozi dnevno tudi kakih 150 km,« je dejal Tom-masi in dodal, da so dotrajani kombi končno zamenjali z novim (sicer iz druge roke), pri čemer se je za prispevek zahvalil Svetu slovenskih organizacij. Predsednik Soče je v svojem posegu izpostavil tudi dobro sodelovanje s ŠZ Sloga, pozdravil vzpostavitev sodelovanja z Govolleyjem po več letih težavnih odnosov (»ekipa je številčna, odnosi med igralkami so odlični«), se pohvalil z razvejenim delovanjem na ženskem področju in kakovostnim trenerskim kadrom in priznal, da je mladinski moški sektor v zadnjih letih močno zmanjšal svoj obseg ( v Doberdobu je sicer precej fantkov), potem ko je prav z rezultati moškega sektorja doseglo društvo svoje najodmevnejše uspehe. umetnostno kotalkanje Šivilja Pergola sešije Tanji Romano dres ••• vedno zadnji večer Med nenadomestljivmi osebami, ki sodelujejo pri zmagah poletovke Tanje Romano, je tudi njena šivilja Roberta Pergola s Katinare, ki Poletovi kotalkarici šiva drese od vedno. Tudi modrega, ki ga je Tanja nosila na prvi uradni tekmi in ga hrani še v domači omari, kot vse ostale. Šivilja pozna Tanjo Romano odlično, tako da ji drese sešije tudi, ne da bi se z njo srečala: »Poznam jo namreč zelo dobro,« pravi Pergola, ki pozna zelo dobro tudi Tanjine okuse in njene linije. »Zelo lahko je sešiti obleko za Tanjo. Ona ima prirojeno eleganco in svoj izbran stil. Dresi lahko imajo ob črni ali modri, tudi rdečo ali pa odtenke roza barve. Pomembno pa je, da je dres bleščeč.« Navadno šivilja sešije obleko za Tanjo zadnji dan: »Predvsem zato, ker imam vedno polno dela. Letos sva se s Tanjo celo v zadnjem trenutku odločili, da spremeniva dres, ki je bil sicer že pripravljen,« pojasnjuje Pergola. »Pripravljen dres pa odnese Tanja vedno na dan njenega odhoda na tekmovanja. Nikoli dan prej. To je že tradicija, ki prinaša srečo.« Pergola pravi, da je zadnji dres med vsemi vedno najlepši. Šivilja Pergola šiva obleke tudi za kotalkarje iz cele Italije, ki so prav tako v svetovnem vrhu. (V.S.) Na sliki: Šiviljo Roberto Pergolo so obdarili na sprejemu Tanje Romano prejšnji teden v dvorani ZKB na Opčinah. Na sliki s predsednikom Poleta Marinom Koko-rovcem in voditeljem Androm Merkujem. / y * i i Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2011 215,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2011. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2011, darilo Zadruge Primorski dnevnik. Bralce, ki niso še naročeni in vse zainteresirane osebe pa vabimo,da to storijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2010 vsako jutro na dom prejemali brezplačno! ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu Znižano naročnino za leto 2011 se lahko plača do 31.1.2011: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: BancaAntonveneta Trst, ag.8 št. računa: IT44V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 0548412401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici