UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. por oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : i : NAROČNINA ; celoielna po pošli ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Besno K 2U60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1*80; -/a Nemčijo celoletno K 26-40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* •’ ob pol 11. dopoldne. •. •. UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburpovi ulici štev. 6, D., m nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslan* ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ———— Reklamacije lista so poštnine proste. Stev. 661. V Ljubljani, v torek dne 19. avgusta 1913, Leto III. Atentat v Zagrebu. Zagreb, 18. avgusta. Kraljevski komisar baron Skerlez se je danes dopoldne udeležil slavnostne maše v proslavo kraljevega rojstnega dne v katedrali sv. Štefana. Pri tej priliki ie bii izvršen nanj revolverski a.tentat in sicer po eni verziji že v cerkvi, po drugi pa, ko je odhajal iz cerkve. V cerkvi je za barona — sedaj za kraljevega komisarja — rezerviran prostor prav pred glavnim oltarjem. Dasi je bilo tudi v cerkvi večje število detektivov, se je napadalcu vendar posrečilo, da je prišel v bližino barona Skerlecza. Nenadoma — po zatrjevanju nekaterih oseb, ki so bile v cerkvi — je prav pri povzdigovanju potegnil revolver in ga sprožil preti kraljevskemu komisarju. Nastala je panika. Ljudje so planili nad atentatorja, medtem ko so drugi tiščali k vratom. Skerlecz je bil zodet, vendar je ime) dovolj moči, da je šel sam do avtomobila, ki je čakal na Kaptolu pred glavnim cerkvenim vhodom in se je dal odpeljali do bolnice usmiljenih bratov na Jelačičevem trgu. Tukaj so ga zdravniki takoj preiskali in mu vzeli krogljo iz rane. Niso mu pa dovolili zapustiti bolnico, ker je nevarnost, da nastanejo komplikacije. Napdalec je bil aretiran. Na policiji je povedal. da sc piše Stjepan Dojčič. Rojen je v Udbregu v varaždinski županiji in je 24 let star. Lani se je vrnil iz Amerike, kjer je zadnji čas živel v Chicagu. Pravi, da se je med ondot-nimi Hrvati ustanovila zveza z namenom, da prepreči komisariat na Hrvaškem s terorističnimi sredstvi. Dolčič se je lani vrnil iz Amerike in je dolgo iskal priliko, da zvrši atentat na Čuvaja, kar se mu pa ni posrečilo, ker ni bilo Cuvaia nikdar v Zagrebu. Dojčič se nič ne keša, in pravi, da bodo drugi dopolnili njegovo delo. če je njemu izpodletelo. Oddan bo sodnemu stolu. * Odkar je prišla ta vest, je zveza z Zagre->om zadrgnjena kakor lani. Natančnejšega poročila torej za sedaj ni mogoče dobiti. V dveh letih dva krvava atentata na kra-jevske komisarje v deželi, ki je kolikor toliko vendar v srednji Evropi — to je pravzaprav dovolj in vredno razmišljanja. Ni treba, da bi se človek ogreva! za teroristično taktiko, lah-(O jo celo povsem odločno obsoja, ali kakor e vsak dogodek utemeljen, tako morajo biti udi ti atentati razumljivi, tudi če so nespametni Kajti modri res niso. Lani je Jukič streljal na Čuvaja: namesto njega je zadel Hervoiča, sebe le spravil v nesrečo, poleg njega je prišla e cela vrsta mladih ljudi v težko ječo, komisariat na Hrvaškem se pa zaradi tega ni skrajšal niti za eno uro in Čuvaj ni imel razun strahu, ki je prirojen njegovi pandurski brutalni naturi toliko škode, kolikor je črnega za nohtom. In kaj naj se doseže s sedanjim atentatom na Skerlecza, na človeka, ki je bil včeraj še popolnoma neznan in ki je postal komisar edino zato, ker je bil slepo poslušen uradnik in ker Ka je slučajno opazil grof Khuen-Hedervary? Skerlecza je zadela Dojčičeva krogla; menda rana ni smrtna. Ali tudi če bi bil atentat dosegel z napadalčevega stališča popoln uspeh, ne bi bilo druge posledice, kakor da bi komisarja slavnostno pokopali, napadalca pa najbrže obesili. V palačo na Markovem trgu bi se pa priselil drug komisar. In bilo bi tudi vseeno, če se ne bi naselil v njej, da bi le dal komisariatu svoje ime. Lanski Jukičev atentat je bil v tem oziru tako poučen, da morajo le najkratkovidnejši politični otročaji pripisovati teroristični taktiki drugačen kakor kriminalističen pomen. Čuvaj se je ustrašil, kar ni z ozirom na značaj njemu enakih junakov nič čudnega. V svoji domišljiji je videl po vsem Zagrebu same napete re- volverje. Izven banske palače, katero je skrunil s svojo navzočnostjo se nikjer ni čutil varnega. Zato jo je popihal čez mejo, čim je dobil prvo priliko, pa se je klatil po svetu, da ni bilo nikdar znano, kje bi ga bilo mogoče najti. Komisarja faktično cele dolge mesece ni bilo na Hrvaškem, ali komisariat je kljub temu tako točno funkcionral, da ni nihče čutil Čuvajeve odsotnosti. Politični atentatorji so večinoma idealisti. Če niso duševno nenormalni ljudje. Idealizem pa je v njih tako razvit, da ne ostaja poleg njega sploh nič prostora za realnosti. Tako vidijo povsod le osebe, moč razmer jim je pa tuja. Osebam pripisujejo pomen, ki ga nikdar nimajo, in najbolj obsovražene osebe smatrajo skoraj nekako za bogove. Odstraniti komisarja se zdi kakšnemu Jukiču ali Dojčiču toliko kolikor premakniti ves položaj v deželi. In kakor vidijo v taki posamezni osebi nadčloveško silo, mis. lijo, da tudi posamezna oseba s svojim revolverjem lahko izvrši, česar ni mogel ne parlament, ne ves narod. Jukič je bil nedvomno abnormalen človek. Po najnovejšem atentatu bi človek tudi Doj-čiča, ne da ga pozna, smatral za zmedenega Zakaj njegov atentat je še veliko bolj nezmiseln kakor Jukičev. Čuvaj je bil glede na neustavnost svoje misije osebno skrajno zoprna figura. Njegova puhloglavost je enako izzivala splošno sovraštvo kakor njegov nesramno brutalni nastop in njegova zločinska dejanja. Skerlecz pa ni nič drugega kakor uradnik, ki gre tja, kamor ga pošljejo, seveda na dobro mesto rajši kakor na slabo. Hrvaška javnoslt je ostala napram njemu popolnoma ravnodušna. Ker obstoja komisariat, je vseeno, če se komisar piše Skerlecz ali pa kako drugače. In ker se komisariat ni dal odpraviti, je napravil Skerleczov prihod v Zagreb komaj kaj več vtiska kakor prihod kakšnega zanimivega tujca v kakšen večji hotel. Za odstranitev komisariata so se trudile opozicionalne stranke; ves narod je protestiral proti komisariatu; avstrijski parlament je zahteval normalne razmere na Hrvaškem. Uspeh je izostal, česar niso mogle doseči vse te moči, misli Dojčič doseči s svojim revolverjem. Če mož ni blazen, je vsekakor blazna ta misel. Razumljivo pa je, da blodi vedno po svetu toliko ljudi, ki mislijo, da košček sv.inea lahko izpremeni usodo naroda %i spravi zgodovino v druge tire. Saj uče po vseh šolah izključni pomen oseb; vso zgodoyino prikazujejo mladini kot kroniko kraljev, generalov in ministrov, ki so dali svetu s svojo individualnostjo to lice. katero zdaj kaže. Oficielna pedagogika gnoji njivo, na kateri dozorevajo take ideje, da je usoda Hrvaške vprašanje, ki ga lahko rešita Skerlecz in Dojčič. Na obe strani gre to precenjevanje osebnosti. Osebi na uradnem mestu se daje pomen, ki ga ima le urad, in tudi ta ne sam ob sebi, temveč le na podlagi gotovih razmer; na drugi strani pa živi atentator v megalomaniji, da ga je kakšna višja sila poslala na svet reševat zadeve celih narodov. Ali če je atentat blazen, je vendar pomenljiv; in če bi bili takozvani odločujoči faktorji prav tako udarjeni s slepoto kakor obžalovanja vredni napadalec, bi morali razumeti to svarilno znamenje. Dvajset let je Khuen-Hedr-vary tlačil in davil Hrvaško na brezprimeren način. Sovraštvo do njega je bilo neizmerno. Malokaterega silnika je ljudstvo tako preklinjalo kakor njega. Ali ves čas ni bilo nobenega atentata Zdaj sta v dveh letih dva napada. To ne pomeni, da je Ie dvoje zmedenih ljudi na Hrvaškem, ampak je v deželi že zelo obupno stanje, ki poraja take sadove. Skrajni čas je, da nastanejo na Hrvaškem normalne razmere. Če ne spoznajo tega v Budimpešti in na Dunaju, se zgode lahko še hujše reči kakor osamljeni atentati. Iz Beblovega življena in delovanja. Bebel — demokrat. Časi polni znamenitih in velikih dogodkov so bili, ko je prišel Bebel v Lipsko in se pridružil delavskemu izobraževalnemu društvu. Leta 1859. je bila poražena avstrijska armada pri Solferinu in Magenti. V marcu 1863. se je pričel veliki agitacijski pohod Ferdinanda Las-talla. V septembru istega leta je bila sklenjena ustanovitev internacionale ob priliki protesta Proti carizmu, ki je bil pravkar utopil poljsko '•stajo v morju krvi. Dve leti pozneje je bila poražena Avstrija na čeških bojiščih in nadvlada 'rusije nad nemškimi državami je bila zagotovljena. Leta 1867. je izšel prvi zvezek Marxo-rega »Kapitala«: delavsko gibanje je oplodilo tako vse polno novih socialnih vidikov. V letih 1870. in 1871. je bila nemško-francoska vojna, Bonaparte je padel, tretja francoska republika je bila proklantirana, zedinjena Nemčija se je ;orodila in pariška komuna. V teh letih je Bete! politično dozoreval. Vse velike probleme demokracije in socializma so razvila ta leta in Bebel je postal v teh letih, ko se je boril za pravo spoznanje in rešitev problemov, to kar je Ko je stopil 221etni Bebel v lipsko delavsko , izobraževalno društvo je preteklo šele 14 let od l viharjev leta 1848. Takrat so se bojevali meščani in delavci na barikadah. Ali zvezo je razdrla sebičnost buržvazijeev. Imovito meščanstvo, ki je bilo pognalo v februarju in marcu delavce na barikade, je delavski upor v juniju v Parizu neusmiljeno poteptalo in v oktobru sramotno izdalo na Dunaju junaški boj delavstva. Sledila so leta protirevolucije. V začetku let šestdesetih je izginil iz Evrope mrtvaški mir. Meščanska družba je zbirala vse svoje moči za nove boje. Na eni strani so se zbirale sile protirevolucije: Napoleon III. na Francoskem, junkerska vlada pod Bismarkom v Prusiji, biro-kratični centralizem v Avstriji. Na drugi strani se je, pričelo zopet gibati delavstvo, ki se je ojačilo vsled hitrega razvoja industrije v letih petdesetih. Med reakcionarei in med proletariatom je bila liberalna buržvazija: hotela je ukleniti reakcijo in udejštviti svojo razredno gospodstvo v parlamentaričnem režimu; ali svoboda, za katero se je borila liberalna buržvazija, je pomenjafa za delavstvo tlačanstvo. Vladajoči krogi so iskali zaveznike proti liberalni opoziciji v vseh razredih, katere so ločila socialna nasprotstva od liberalne buržvazije. Napoleon, ki je bil pravkar rešil posedujoče stanove proletarskega upora, je koketiral z delavci, da bi oplašil meščansko opozicijo. Bismark in pruski konservativci so izigravali delavsko gibanje proti napredni stranki. Na Avstrijskem so mobilizirali fevdalci zapostavljene narode in razrede proti nemškemu liberalizmu. Ali naj bi Šlo delavstvo z vlado proti buržvaziji in tako izsililo od vladajočih izboljšanje socialnega položaja? Ali pa naj bi preložilo boj proti liberalni buržvaziji in Jej pomagalo upropastiti reakcionarne sile, da bi začelo pozneje, v meščanski državi s parlamentarno vlado, ko bi postal položaj ugodnejši, razredni boj? V tem boju je bil Bebel v taboru revolucionarne demokracije. Ni verjel, da bi postala splošna volilna pravica orožje delavstva, splošna volilna pravica kot darilo vladajočih. Upal je, da se kmalu ponovi veliko revolucionarno gibanje, kakor ga je bil doživel leta 1848. Hotel je zvezo z malomeščanstvom, hotel je pritegniti kmete, da bi imela bližnja revolucija močno ljudsko armado. Šele ko bi nova revolucija porazila protirevolucionarne sile, bi bila ugodna tla za odločilni boj proti kapitalizmu. Bebel je bil demokrat, preden je postal socialist; in zagovornik revolucionarne demokracije Je ostal vedno. Bebel — socialni demokrat. Korak za korakom se Je oddaljen Bebel od liberalizma in prehajal k socializmu. V njegovem razvoju se zrcali vsa zgodovina nemškega proletariata. V boju zoper pristaše Las-sallove se je bil seznanil Bebel z Lassallovimi spisi. Od Lassalla je prešel k Marxu, tako pravi sam. V ječi je bil prečital Marxov »Kapital« in od tega časa je postal apostel socializma. Nihče ni znal tako kakor on zbujati vero v veliko bodočnost, ko ne bo ne revežev, ne bogatinov, ne hlapcev in ne gospodarjev. Življensko delo Karla Marxa je bilo, da je zbudil zaupanje in samozavest delavskega razreda, da je pokazal nepremagljivo silo organiziranega delavstva, ki podere vse zvijače in spletke, vse laži m nasilnosti onih. ki se zoperstavljajo zgodovinskemu razvoju; tega zaupanja, te vere pa ni znal zbujati* razširjati, poglobljevati nihče tako kakor Bebel. Le vera — vera seveda, ki izteka iz znanstva — daje moč, ki prestavlja gore. Tako kakor je učil Bebel socializem, v načinu njegove razlage socialističnih naukov, temelji dober del mogočne sile navdušenja, s katerim se Je borilo nemško delavstvo in s katerim se še bori in se bo borilo. Njegove besede so se vgreble glavam in srcem proletarcev in proletark, zakaj proletarsko ženstvo je prvi osvojil on. Revolucionarno demokracijo in znanstveni socializem sta združila v enoto Marx in Engels; da pa je postala ta enota živo življenje, to Je Beb-lova zasluga. Veleizdajnlšk] proces. Stališče, ki sta ga bila zavzemala Bebel ln Liebknecht med nemško - francosko vojno, je spravilo vse »patriote« v brezmejno besnost. To razpoloženje so hoteli izrabiti mogotci, da stro delavsko gibanje, ki jim je postajalo od dne do dne neprijetnejše. Mislili so, če stro voditelje, uničijo gibanje mas in tako so obesili Beblu, Liebknechtu in Hepnerju zloglasni lipski veleiz-dajniški proces. Ta proces, ki ga je Bismark baje povzročil, je najostudnejše lopovstvo, ki ga je uči-nila justica nad proletariatom. Ne da bi razpne gali z najneznatnejšim obtežilnim materialom, so aretirali Bebla, Liebknechta in Hepner ja 17. decembra 1870. Dokaze za njihovo krivdo so hoteli poiskati naknadnoT Pri prvem zaslišanju je izvedel Bebel od preiskovalnega sodnika Ahnerta, ki ga označuje Bebel v »Spominih« za inteligentnega In vestnega moža, da je glavni del preiskovalnega materiala še vi BrunŠviku in da vsled tega ni mogoče nadaljevati s preiskavo. Material je dospel potem m bilo ga je več kot preveč; Kvantiteta je bila ogromna, ali kvaliteta je bila kaj borna. Preiskovalni sodnik je dobil prepričanje, da obtoženci niso izvršili veleizdaje, da je niso poizkušali, da je niso niti pripravljali in zato je predlagal, da se jim dd svoboda. Državni pravdnih: je ugovarjal temu predlogu in Bebel, Liebknecht in Hepner so odšli šele 28. marca 1871 iz preiskovalnega zapora. Med tem pa sta bila 3. marca izvoljena Bebel in Schraps v državni zbor in Schraps je zahteval v državnemu zboru Beblovo osvoboditev. Do glasovanja o tem predlogu ni prišlo, ker je vlada že prej odredila* da se obtoženci izpuste. Ali od procesa le ni odjenjala. Iskala je še »material« tako temeljito, da je bila končna razprava šele 11. marca 1872. Trajala je 14 dni! Predsednik je bil nek gospod pl. MUcke, silno omejen človek, kateremu se o socializmu še sanjalo ni. Bebel pravi o njem, da je bil »naiven do nezavesti«. Vsak dan se je Mucke iznova, blamiral do kosti, zlasti še, ker mu je kanilo v, glavo, izpodbijati socializem. Nič boljše nj odrezal državni pravdnik. Od začetka pa do konca razprave so obtoženci nadkriljevali duševno in moralično svoje obtožitelje in sodnike. In ker je zbudil proces v vsej javnosti največjo pozornost, je imel velik agitatoričen učinek. Porotnike, ki so bili prišli že z predsodki proti obtožencem v porotno dvorano, so čuvarji pravice obdelavah dan za dnem tako v sodni dvorani kakor tudi zunaj nje v zmislu obtožnice. Delo je tudi obrodilo zaželjeni uspeh. Bebel in Liebknecht sta bila spoznana krivim z . osmimi proti štirimi glasovi — torej ravno z večino, ki jo je potreboval državni pravdnik —• da sta pripravljala veleizdajo. Sodni dvor ju je obsodil nato k najvišji, postavno dovoljeni kazni, na dve leti trdnjavske ječe. Od obtožbe proti Hepnerju je državni pravdnik odstopil sam. Hepner Je bil torej oproščen. Lipski sodrugi, ki so se bili razburili ob napovedi procesa tako, da so jih morali »veleizdajalci« javno opominjati k razsodnosti, so' bili skrajno ogorčeni nad sodbo. Bebel pa je imel še toliko humorja, da je predlagal po končani razpravi — vesel sestanek pri steklenici vina v Auerbachovi kleti. Beblova in Liebknechtova obsodba je imela za posledico še dolgo vrsto drugih obsodb. Zakaj vsepovsod so protestirali sodrugi po časopisju in na shodih proti sramotni obsodbi v Lipskem in marsikdo se je pokoril za protest v ječi. (Dalje prihodnjič.) Dnevne beležke. — Nestrankarski liberalec dr. Ravnihar je napravil v soboto veliko ekskurzijo na polje socialnih vprašanj in je reševal slovensko delavstvo na narodni podlagi. Resnično, Čital je toliko, da si je iz citatov lehko sestavil precejšen govor in če bi bil ostal samo pri citatih, zlasti pri tistih, katerih virov ni navedel, bi bil njegov govor kot kompilacija prav hvale vreden. Tako je n. pr.^ našel prav lepe stavke v knjigi prof. dr. Lončarja o Slovencih. Ali dr. Ravnihar je imel preveč ambicije; hotel je povedati tudi kaj originalnega, pa je s tem pokvaril ves svoj koncept. Da je tudi vse to, kar smatra on za svoje ideje, že davno povedano od drugih, in sicer brezuspešno povedano, rrtu ne štejemo v greh. A tiste »velike« ideje, ki se drugim niso posrečile, tudi njemu ne bodo obrodile sadu. Doktor Ravnihar je miroljuben Človek. On bi rad rešil socialno vprašanje, toda brez boja. In ta čudež je namenil ravno slovenskemu narodu. Socialna demokracija mu je očitno najbolj zoprna zato, ker stoji na grdem stališču razrednega boja. To je brutalno stališče in dr. Ravnihar ga ne odobrava. On ima popolnoma drugačen recept. »Ako se bode druge ostale stanove in sloje narodove prepričalo, da je vprav v narodovo korist, ako so vsi sloji enako deležni solnčne toplote, potem se bo v prvi vrsti z narodnega stališča reševalo socialno vprašanje.« Iz tega stavka govori vsa blaga duša dr. Ravniharja. Nam bi bilo sicer namesto »solnčne toplote« ljubše nekolikp jasnosti. Lepo bi bilo od dr. Ravniharja, če bi razumljivo in brez ovinkov povedal, koliko in kakšne pravice priznava delavstvu. S frazami o »solnčni toploti« se zavedni delavci dandanes ne dajo nikamor zvabiti. Za miloščino, ki sc navadno skriva za tako »solnčno toploto«, se lepo zahvaljujejo moderni delavci, ki zahtevajo enake pravice v vsakem oziru. Takemu delavcu sc zdi preneumno, da znaša kapitalistu bogastvo na kup, pa naj mu potem poljubuje roke za drobtine v podobi dobrot. Sicer pa svetujemo dr. Ravniharju, naj kar začne prepričevat ostale »stanove in sloje« o delavskih pravicah. Ta pridiga bo pri ostalih »stanovih in slojih« gotovo bolj potrebna, kakor pri delavcih, če pa misli, da bo s tem veliko dosegel, se mu upamo prerokovati, da pojde pri tem delu njegov idealizem v franže. Prvič zato, ker ostali stanovi in sloji nočejo, in drugič ker ne morejo. Pred leti je bil tak utopist — celo pruski oficir — na Nemškem, ki je z veliko vnemo pridigal »Ver-sohnung«; in nemara ve dr. Ravnihar, kakšno je danes razmerje med kapitalizmom in proletariatom v Nemčiji. Razentega pa je vendar krščanstvo že skoraj 2000 let pridigalo »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« in za nagrado je obljubovalo še več kakor narodovo korist; nebeško kraljestvo je imelo poplačati čisto ljubezen do bližnjega. Bili bi dr. Ravniharju hvaležni, če bi nam pokazal tisti kos zemeljskega sveta, kjer je Kristusov nauk praktično v veljavi. Nemara je naš novi sociolog že kaj slišal o konkurenci; saj je liberalec, kadar n] nestrankar, in liberalizem je včasi dobro poznal zakon o konkurenci. Če se malo zamisli v to reč, smo radovedni, kako si misli konkurenco brez izkoriščanja. Zakaj so pa delavske plače v mali industriji vedno slabše kakor v veliki? Ampak dr. Ravnihar naj le poizkusi. Naj dopove našim nialim izkoriščevalcem, da ne smejo izkoriščati svojih rojakov. Želimo mu veliko srečo. Delavcem pa tega ni treba dopovedovati, ker ne bodo nič ugovarjaIi,«Če zasadi vsakemu izkoriščevalcu čisto krščansko srce v prsi. Pa naj se ne naveliča prekmalu, zakaj v enem stoletju se mu ta velika misija ne bo posrečila. Če bo delavstvo hotelo tako dolgo čakati, je pa seveda drugo vprašanje. Zdi se nam, da se bo rajši zanašalo na svoio moč kakor na uspeh Ravniharjevega apostelstva. In to moč bo utrjevalo v mednarodni organizaciji, ker se je učilo šteti, pa ve, da sta slovenski in nemški delavec močnejša kakor samo slovenski ali pa samo nemški delavec, in da so delavci najmočnejši takrat. kadar so združeni brez mej in razločkov. Da povemo brez ovinkov: Vsi ti poizkusi »narodnih delavskili organizacij« so zanikan proti-delavski Švindel. Edini namen tega farizejskega sleparstva je oslabitev delavstva z delitvijo. Gospodje bi vsi radi bili mali Berchtoldi: Di-vide et impera! Kapitalizem naj se mednarodno združuje, ampak delavci naj se narodno ločijo. Ali za te metode so časi minuli. In presladke besede se delavcem priskutijo. — Amnestija. Povodom svojega rojstnega dne je česa’ pomilostil 85 kaznjencev in jim odpustil kazen, ki bi jo morali še prestati. Od po-miloščenih kaznjencev lili je 8 v moški kaznilnici v Mariboru. 7 y Kopru. 4 v Gradiški, Iz 'Jenska kaznilnice v Begunjah je pomilosti 5 kaznjenk. —- Dekiamacljski večer, ki sla ga v soboto priredila gospoda Skrbinšek in Šest v mali dvorani Narodnega doma, je bil za Ljubljano pravzaprav nekaj novega. Deklamacije in recitacije veljajo pri nas bolj za šolarske vaje, pa vendar je tudi to uvaževar.ja vredna umetna stroka, ki zasluži piimerno nego. Uvrščene med druge programne točke se pojavljajo jjosamezne deklamaciji pač na raznih zabavah in slavnostih. 1 mntam j* tudi kakšno predavanje spojeno z recitacijo. Gospoda Skrbinšek in Šest pa sta hotela prirediti čist deklamacijski večer brez drugih primes. Namen je bil dober. Ali hotela sta nekoliko preveč. Spored je bil tako obširen, da sc je proti koncu drugega dela opažala splošna utrujenost in zadnji točki je komaj par ušes resnično poslušalo. To naj bi bil prvi nauk za bodočnost. Naravno je, da tiči v taki prireditvi tudi nevarnost monotonije; zato bi bilo dobro prihodnjič poživeti spored s kakšnimi humorističnimi točkami, ki prineso novo noto v arna Primernih srovi je najti tudi v slovenski literaturi. Sicer bi imeti opomniti to, da sNta oba deklamatorja žela obiio priznanja in podala marsikaj dobrega; ali z interpretacijo posameznih toč!< se ne bi vseskozi strinjali. Tukaj ni prostor, da bi o tem obširno razpravljali, ker te kritika brez razlage in utemeljevanja brezpomembna. Priporočiti pa bi bilo, da bi se deklamaciji res posvečala večja pozornost kakor doslej. tudi iz praktičnih razlogov, ker je dobra recitacija izvisten pripomoček za pravo razumevanje literature. S tega stališča je torej pozdraviti prvi korak. — Klerikalni junaki. Odgovorna urednika > oK venca*i n »Gorenjca«, ki ju toži gdč. Ka-mila rtieimerjeva. sta napravila ugovor na vi-sie sodišče v Gradcu. Ugovor in navodilo deželnega odbora županstvom po Kranjskem, kako da naj sestavljajo porotnške imenike, so najbrž" v kaki vzročni zvezi. — Stavbno gibanje. Profesor Bohumil Remic zida enorndstropno vilo v dr. Valentin Zarnikovi ulici. Ivan l ravnik pa pritlično hišo na Ižanski cesti. Sicer je zdal magstratnj gremij več stavbnih dovoljenj za prezidave in adaptacije. Na Bleiwcisovi cesti postavi Supančič na vogalu Nunske ulice lesen paviljon za prodajo tobaka itd. Za Marije Valerijo ustanovo v skupnem znosku 400 kron se Je oglasilo veliko število vdov, ki so pravzaprav vse potrebne. Magi-stratm gremij je preiskal prošnje in sklenil, razdeliti sledečim vdovam po 80 K; Marijana Meh-kota, Ivana Podbevšek, Marija Svetlin. Marija Jesenko, Marija Huber. —• Prvi rešilni voz ljubljanske občine dobi po sklepu magistralnega gremija gumijeve obrusi nanien fc dovoljen kredit v znesku 90u kron. — Umrli so v Ljubljani: Ivan Potočnik, tovarniški delavec, 26 let. — Ivan Zupan, poljski aniHar. 57 let. — Jurij Jarc, mestni ubožec. 67 c ;.T~ 'ar'*a Antonija Herman, hči postrežnice, 5 din. — Helena Vesel, bivša služkinja hiralka. Jp let. — Josip bi im ec. užitkar. 56 let. — Franc Kostanjšek, pečarski pomočnik, 43 let. , . Strela. Iz Cmega vrha nad Idrijo porodno: V soboto popoldne ob treh je udarila stre- v Poslopje Janeza Rudolfa, posestnika na Ja-v ormku hiš. št. 6. Domači so sedeli okrog peči; pastir pri oknu. Tega je strela omamila in mu razparala obleko; pravijo, da je hudo ponesrečen. Drugim domačinom se ni zgodilo ničesar ("-'a fazen Strahu, ko so gledali v prvem hipu razdejan}; po Iliči: žvenketanjo oken, podobi so popadale raz sten. Iiudo žrtev je zahtevala strela v hlevu: pobila je petero goved in dvoje prašičev. Poleg tega na je bilo poslopje naen-krat v ognju, pogorelo je do tal. — Obesil so je. Čevljarski mojster Anton Kozlevčar, rojen leta 1866. v št. Vidu se je obesil pretečeni teden v svojem stanovanju v Pe-trušni vasi pri Litiji. Kozlevčar je bil strasten žganjar in je izvršil samomor najbrže v pijanosti. — Kinematograf »Ideal«. »Kakor so peli stari«, sijajna veseloigra v dveh delili z Mori-cem (Prince) v glavni vlogi po motivih »Sramežljive Suzane« ima velik smešni uspeh vsled velekomičnih situacij, Predvaja se od danes do četrtka. Ostali spored je kakor sledi: 1. Mala obrt na Havani. (Potovalni film.) — Samo po< poldne. 2. Jastog in polž črnilec. (Znanstveno). — Samo popoldne. 3. Komična novost. Samo popoldne. 4. Zurnal Pathc. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji. literatura, šport moda itd.) 5. Oče lova zapuščina. (Dramatična slika v 3. dejanjih.) — Pri vseh predstavah. V petek Nordisk drama »Beg skozi oblake« z Psylaudrom. Krvava drama v vojašnici. Dunaj, 18. avgusta. Snoči sc je primeril v vojašnici gardne in-fanterije krvav dogodek, ki velja dvoje ljudi življenje. V Schweighoferjevi ulici št. 8 ima gardna infanterijska kompanija (takozvani dvorni žan-darji) svojo vojašnico. V drugem nadstropju stanujejo večinoma častniki te garde. Prav na koncu hodnika je stanovanje stotnika Viljema Eisenkolba, ki je bil lani od prvega bosanskega polka premeščen h gardi. S hodnika se prihaja v predsobje, odtod v dnevno sobo, iz te pa v veliko spalnico. Dasi je bila nedelja, je ostal stotnik Eisen-kolb vse popoldne doma. Tudi svojemu slugi, 231etnemu pešaku Rajku Jakoboviču, Je ukazal, da mora ostati doma in pripraviti razne reči, ker pričakuje neko damo, ki ga popoldne obišče. JakobOvič je bil jezen, da mora nedeljo prebiti doma in ni tajil svoje togote. Različne osebe v vojašnici pripovedujejo, da je tako govoril, kakor da se hoče maščevati zaradi pokvarjene nedelje. Okrog 4. popoldne Je prišla pričakovana 'dama. Stotnik se je z njo zaprl v spalnico in sluga ni imel pristopa tja. Okrog 6. zvečer so se naenkrat po vojašnici razlegli streli. Ljudje so prihiteli in opazili, da prihaja streljanje iz stotnikovega stanovanja Na pragu med predsobjem in dnevno sobo je ležal gardni vojak, titulami narednik Fran Theimer z rano na roki. V spalnici je ležala neznana dama na hrbtu, navidezno nezavestna, poleg nje pa stotnik s krvavo rano na glavi. Trenotek, preden so vstopili ljudje, je vojaški sluga odprl okno in se strmoglavil na dvorišče. Dogodek so naznanili vojaški bolnici in reše valni družbi. Kmalu so prišli zdravniki in so dognali: Dama je bila mrtva; umoril jo Je strel v srce. Krogla je vdrla v prsi in prodrla skozi hrbet. Iz ust je tekel ženi potok krvi. Stotnika Eisenkolba je krogla zadela v glavo, ni pa pre bila črepinje, temveč jo samo v malem krogu zdrobila. Vojaški sluga, ki je skočil skozi^ okno, je obležal z razbitimi udi, s počeno črepinjo in z notranjimi poškodbami. Trupli častnika in dame sta ležali v veliki mlaki krvi. Zdi se, da je bila dama hipoma mrtva. Sluga je streljal na njo iz devetcentimetrskega vojaškega revolverja in krogla ni našla nobene zapreke razen tenke srajce. Ambulanca je za silo obvezala stotnika in ga prepeljala v vojaško bolnico, kjer so ga takoj operirali. Ponoči se je njegovo stanje zboljšalo, pa mislijo, da ni zdaj nobene nevarnosti zanj. Tudi slugo Jakoboviča so spravili v bolnišnico. Zanj pa nimajo nobenega upanja. Nared nik Theimer je le lahko ranjen. Ostal je v boi nici. bati se pa zanj ni nič. V stanovanje je prišla vojaška komisija z gardnim majorjem avditorjem; tudi policija je bila naprošena, da pomaga komisiji. Ker ni bilo pri dogodku nobenih prič, je preiskava zelo težavna. Stotnik in sluga nista sposobna za^ zaslišanje, dama pa je mrtva. Po tem kar pripove- dujejo drufce Osebe iz Vojašnice, si mislijo stvar tako: Sluga je imel bržčas že popoldne konflikt s stotnikom zaradi zabranjenega izhoda. Nekatere priče pripovedujejo,^ da je bil sluga zaraditega izredno ogorčen in 'da je grozil stotniku. Stotnik se je z damo zaklenil v spalnico, sluga pa je imel tedaj dovolj časa, da se je pripravil za maščevanje. V kotu prve sobe je steklena omara, v kateri ima stotnik razno orožje. To omaro je našla komisija odprto; na mizi pa e bila sablja in lovska puška. Nedvomno Je dojil sluga v tej omari tudi revolver.^ s katerim e potem izvršil svoje dejanje. Najbrže se je Ja-cobovič za nekaj časa odstranil iz stanovanja in medtem mislijo, da je kdo povedal stotniku, da ma sluga nevarne namene. Stotnik je obvestil nšpekcijo s prošnjo, da naj pošlje patruljo, ki bo aretirala Jakoboviča. Da sprejme patruljo. Je odprl vrata. Medtem pa se je sluga že vrnil in nemara sluteč, da ga čaka neprijetno lzne-nadenje, ie vdrl v spalnico ter izvrši) opisano dejanje. Narednik Theimer. ki ima tudi v dru-?em nadstropju stanovanje, je slišal strele in prihitel. Na pragu mu Je stopil sluga nasproti n ga ranil, potem pa se je obrnil, hitro odprl okno in skočil v globočino. „ .. Vojaške instance so se trudile, da bi preprečile vsako poročilo o dogodku. Neznano damo. ki je okrog 30 let stara, so prepeljali v bolnišnico in upajo. da jo tam spoznajo. ________________ Štajersko. — Oče umoril svojega otroka. Iz Celja poročajo: Zakonska Mihael in Marija Peperko V Bogimski gori sta imela 81etno hčerko Mai ijo, ki je neozdravljivo bolna in mutasta. 11. avgusta je umrl otrok. Naknadno so dognali, da je oče. ki je 8. avgusta zbraznel, umoril svojega otroka. 11. avgusta je Mihael Peperko zadavil hčerko. Prihodnji dan so odpeljali zblaznelega moža na opazovalni zavod v Gradec. Vlak ga je povozil. Iz Celja poročajo: V petek je povozit tovorni vlak št. 980 telegrafič-nog# delavca Mihaela Vabiča iz Maribora na progi med Laškim in Rimskimi toplicami. Levi cilinder stroja ga ie butil v glavo in mu jo zdrobil. Iz Celja došli železniški zdravnik dr. Prem-schek je konstatiral le še smrt. Koroško. — Samomor železniške oficlantinje. Iz Beljaka poročajo: V petek okolo pol sedmih zvečer se je ustrelila 331etna železniška oficiantinja Ana Wurian. Bila je takoj mrtva. Vzrok samomora ni znan. ,,«1,1 • ______ Tpvarna je pogorela. V Beljaku je pogorela v noči od sobote na nedeljo papirnica. Goreti je začelo ob dveh zjutraj. Ggeiil ie uničil popolnoma vse. ostalo je zidovje. Papirnica je last beljaške občine, v najemu jo je imel l Kacci ovsky, saj Kem se že odločil! Neznosno m-, je, da bi živel še znnaprej v lažeh in sklepal kompromise;« »In ali mislite,« je odgovoril Ktičerovski resno, »da razrešite vse, ako izstopite iz cerkve in da vam ne bo treba več sklepati kompromisov?« Zamahnil je z roko in bridko stisnil ustnice. Ivanu je ugasnil ogenj v očeh. Ves začuden Kačerovskega. »Kačerov.ski torej ni razluščil kompromisov?« se je vprašal v duši. »Z izstopom iz cerkve torej ni rešil vsega?« * 11 )ftz, da naj bi izstopil?« V glavi se mu je bledlo 111 šele za trenotek je izpregovoril: »Ne- nc. pomislite, Kačerovsky, da z eno stvarjo mosam začeti.« K Ji zučeti?« °tVričn« zboljšanje. Glejte,« Je »i n tor«! moram Iti zopet k spovedi in z lažjo ta akt on^čaščati. katerim je morda drugim i>omenljiv? Ne, k razredniku pojdem in mu povem naravnost, da ne verujem in da nočem lagati. Vprašanje izstopa je zame kardinalna stvar. Ako se bom tu lahko odkrižal kompromisov, iznebim se jih tudi v ložjih slučajih. Kačerovsky, še predstaviti se ne morete, kako mi je strašno! Ki.kor da se podira streha name in me hoče zasuti. Ne smehljajte se, toda jaz ne morem več in ne bi mogel v bodoče tako delati kakor na primer Tolstega Levin. Na primer, ne bi se mogel oženiti in pri tem znova lagati i pri spovedi i pred altarjem. To vprašanje mora zame biti razrešeno in odpravljeno. Kakšno bi bilo takšno življenje, če bi šele takrat, ko bi stal pred uganjko. odpiral oči in se napravljal ves v dvomih in lažeh iia to pot? Jaz hočem že preje imeti poravnano in ravno cesto.« Končal je in se vsesal s svojimi razvnetimi očmi v obličje Kačerovskega. »A vendar se bojite razrednika, kakor se mi zdi, in niti s starši niste dogovorjen,« je pripomnil Kačerovsky zbodljivo. »Cujte«, je pristavil naglašaje vsako besedo, »ali bi se vi mogel spreti z roditelji?« Ivan se je prestrašil. Toda precej je spoznal, da Je izigral vse in da sedaj ali pade ali zmaga v očeh Kačerovskega. In dejal je kar najbolj mogoče trdno: »Lahko bi se. Vem. da mi roditelji ne smejo biti nič ljubši in dražji nego zadnji berač na uličl. Silim se. da bi vse liudi imel enako rad, nikogar manj, nikogar bolj. Ne, Kacerov-sky, nikar se mi ne smejte,« je nadaljeval vročekrvno; »jaz mislim to zares. I očetu 1 materi povem lahko to naravnost, da jih nimam m ne morem imeti rajši nego druge ljudi.« »In kako, ako bi vam na primer umrla mati,« se je oglasil Kačerovsky, »ali bi vi občutil isto bolest kakor za kako beračico?« Ivan je potrto zamižal. Pa zopet se je spomnit da nima časa premišljati in da mu je odprta le edina pot, ako noče izgubiti vsega. Naglo in burno je odgovoril: »Kačerovsky, popolnoma isto — popolnoma isto! Samo poznati bi moral to beračico. Vidite, Kvapila tudi obžalujem.« »Ali pa,« Je rekel Kačerovsky. ki je obstal baš pred hišo, v katero je šel poučevat, »reciva, da bi vaša mati in kakšna beracica bili v isti veliki nevarnosti. Na primer bi se potapljali. Po katero skočite preje?« Ivanu Je vzplamtelo obličje, žalosten je novesH oči. Potem je dejal 1 veliko težavo; »Kačerovsky. ne podcenjujte me, zelo vas prosim. Lahko bi se spri i * roditelji. * meni ie tako bridko, komu povzročiti bolest, cemu je neki človek odvisen od drutfh, "e more delati samostojno in svobodno/ toda razrednika - razrednika se pa res ne bojim.. Izgovorivši je povesil glavo. Kačerovskv ga je pogledal Pomerfjivo 1* žalostno in tudi dejal z nekako veliko težavo:; »Veste, včeraj, ko ste govorili o ti stvari, sem molčal. Nisem vam hotel kaliti iluzij; danes vam pa pravim: človek razlugči eno vprašanje in drugo si obesi na vrat. Z Bogom!« To rekši je podal Ivanu roko in stopil v vežo hiše, pred katero sta stala. Pod Ivanom se je pogreznila zemlja, v glavi se mu je vrtelo. A naenkrat se je vzra-doščen ozrl in pohitel za Kačerovskjm v vežo. »Prosim vas,« je klical otožno, »spomnil sem se še, kako v Bourgetovem »Dijaku, moli filozof Sixte na konci Oče naš. Poglejte, tak filozof — ateist-------------- Kačerovsky 9e je prijazno nasmehnil. S tem je bilo povedano vse. Ta nasmeh je pravil: »Aj, zakaj se baš spominjaš, čemu se skli. cuješ? Glej, kako si odločen!« Ivan ga je raj-umel in sc zardel ter ni dovTšil stavka. Kafk rovsky mu je še enkrat podal roko in ga zapa-stil na stopnicah. Ivan se je vračal domov s povešeno glavo hi očmi uprtimi v tla kakor vjet zločinec. Kar tekel bi bil, kakor te goreče hiše. Bilo mu i« strašno, tesno, kakor da1 se podira nanj h višave nebeški obok. »In vendar moram!* K šepetal s suhimi ustnicami. »! K*čerovsfcy m ml posmehuje; misli, da ne stori« te^-i M*, ram, moram. Sram bi me moralo bid Oteftdt in v šoli in vsakega.« - ' (Dalje prih.) nora plačati o'sv. Ivanu, polovico prej ko yza-ne o trgatvi tropine iz čebra, če ne si pridrži tropine gospodar. 5. Od vsake vrste najlepšega fcdja zahteva v dar od 25 do 30 kg in 35 kg » grozdja 6. Žita zahteva od 50 do 100 kg, koruze (sirka), od 50 do 100 kg pšenice, od 50 do 100 kg ovsa; kdor ga sam ne pridela, tora plačati kakor je v istem času cena. 7. Povišek za hram, senožeti in travnike od 10 do 15 kron na sploh (več kakor prej). 8. V dar se tora dati od 6 do 16 glav piščet m o0 do 45 jjjc če jih nima, jih mora kupiti. 9. Kdor nima Evine, mu kupi gosp. baron krave m zahteva od vsake krave dnevno 3 litre mleka fi išnega skozi celo leto na dom v Vipolže. 10. Potem za-jteva zase tri četrtine vina, pa vso trgatev rora kolon na svoje stroške spravit v Vipolze r stari grad. Te točke smo si zapomnili, ah io še razne druge, ki se nam zdijo pretrde, da hi jih sprejeli. V Brdih, dne 6. avgusta 1913. (Sledijo podpisi.) Pri teh desetih točkah manjka še ena: gosp. baron sme posezati tudi v za-ionsko življenje svojih kolonov. Pa pravijo, da ftrjfiio v 20. stoletju in da smo svobodni ludje! Nezgoda železniškega delavca. Andrej Mikič delavec na državem kolodvoru v Gorici. se je ponesrečil pri premikanju vagonov tako da si je pokvaril desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov. Njegovo stanje ie opasno. Pravi, da je padel pod kolesa ZL vagona in eno kolo mu je šlo preko desne S n“S mi bodo odrezali. Star ie 26 let. — Aoel na organizacije in organizirane so drago Nekega goriškega učitelja preganja vla Soča deželna klika zaradi njegovega polit,č-neea mišljenja. Vsak postranski zasluzek na Snih S mo ie odvzet kljub temu da te Vnrašan iz vseh v obrtno šolo spadajočih pred-S St Da sf pa izboliša svoje bedno stanje. Snn zavedne, le organizirane sodruge. in organizacije, če bi hotele proti majhni odškod- 3 - se praktično seznaniti za vsakdanje živčen j e neobhodno potrebnimi znaos .. Na raz-Sazo Je tudi soc. dem. pevskim odsekom, v EK mu dopušča še čas za poučevanje v l°rrnfta|ei ie prevzel poučevanje v petju v dveh podružnicah splošne del. zveze »Vzajem-n,.otnn da bo ta apel prj zavednih so-Sgih vzbudil zanimanje in da bodo tudi po-aza i da hočejo svojemu sotrpinu bratsko pomagati v čast sebi in strank, m v sramoto de-snotičnim političnim sovražnikom, k, v svojem kanati'n etn šovinizmu ne poznajo najmanjšega Svekoljubja. Delujmo tudi mi po geslu svoji svojim Piilave sprejema nase uredništvo. Zadnje vesti. BERCHTOLDOVA POLITIKA. m.nai 19. Časopisi objavljajo dolgo poro-položaju in o,razvoju do bu-? miru v oficioznih avstrijskih barvah ^ar ^fo Kan ie pravi, da je sedanja naloga Av-energičen nastop proti eventualni balkan-M zveži ki bi mogla biti naperjena le proti » Jim Glasovi, da se ze poraja taka zveza, Avttriji. Olaso rumunski*ministrski predsednik niso poti je ’ antiral. Toda treba je previdno-j,h je celo taJa Rumutiija prava balkanska sti, ker je yecje kot taka> napram {ro_ država in napram Avstriji pa ne daje več zvezi m z noStk Ce pride do nove balkanske 'ie,'prične šele boj Avstrije za njeno eksl zveze, se P dn0 je za Avstrijo le to, da s< sRnco (•!• h , ureditev razmer na Balkanu gotovo « Rnlgarska pridružila bal- zvezi m z stj £e pride do nove balkanske prejšnje n £ -ele boj Avstrije za njeno eksl- Kl Ugodno je za Avstrijo le to. da se . da ureditev razmer na Balkanu gotovo « Bolgarska pridružila bal- ? Ttii v nadi! da dobi od Srbije kom- " niff* za srbske kraje Avstrije, tedaj bo mir Sdaodločilnim bojem, ki ga bo morala voditi monarhija, zelo kratek. ATENTAT V ZAGREBU Stanje barona Skerlecza. Zagreb 19 Stanje kralj, komisarja barona Skerlecza je zadovoljno. Bolečin nima, tudi mrzlice ne Cesarjeva kabinetna pisarna se je nrmirala o njegovem stanju in zahtevala „a-SK dejanja. Grof Tisza je telefonijo vprašal, kako se komisarju godi. Preiskava proti Dojčiču se nadaljuje. Razna znamenja kažejo na to, da je odposlan od vec ameriških Hr- Vat°Zagreb 19 Barona Skerlecza so prepeljali v njegovo stanovanje. Rana ni nevarna in bo naibrže v 14 dneh zaceljena. Načelniki političnih strank so čestitali kraljevskemu komisarju, da se je ponesrečil atentat, ki ga obsojajo vse stranke ^ 19 Atentat na kralj, komisarja se Di izvršil v cerkvi, temveč pred .cerkvijo na Kaptolu. Napadalec je prodrl policijski kordon in je streljal na par korakov daljave. Skerlecz ima rano na desni roki nad komolcem. Kost m za(*e*a’ Napadalec. Zagreb, 19. Dojčič izjavlja, da je živel v Chicagu več let kot pleskarski pomočnik. Tam ie čital hrvaško nacionalistično časopisje in ob tem čtivu je dozorela v njem misel, da izvrši napad na komisarja. Nima pa nobenih sokrivcev In je stori! dejanje povsem na lastno pest. Streljati je hotel na komisarja, pa mu je bilo vseeno, kdo da je. Kljub njegovim izjavam je Izvršila policija več aretacij. Skerleczevo zadoščenje. Zagreb. 19. Skerlecz je dejal: »Laska mi, da ie bil atentat namenjen kraljevskemu komisark ne pa meni.« - Časopisje somiselno ofc-soiTatentat in naglaša. da je to dejanje v kričečem nasprotju z razpoloženjem, ki vlada sedaj med narodom. KOZE V TRSTU. Trst. 18. Danes je umrl en otrok, ki je bil obdlel za kozami. V infekcijski bolnišnici je 12 bolnikov. KRVAVA DRAMA V VOJAŠNICI. Dunaj, 19. Ljubica stotnika Eisenkolba, ki jo je častniški sluga Jakobovič umoril, je grofica Marija Bolza iz Budimpešte. Ona je hči bivšega stotnika Bolze. Rojena je bila v Ljubljani leta 1881. Učila se je petja in se je hotela posvetiti gledališču. Pri častniških diletantskih predstavah je večkrat nastopala. Tam se je tudi stotnik Eisenkolb seznanil z njo. Zadnji čas je bila družabnica pri lesnem trgovcu baronu Orodlu v Budimpešti. KOLERA. Sarajevo, 19. V tuzlanskem okraju se je pojavila kolera v raznih krajih. V Logarcu je neki moški obolel, pa je bil v par minutah mrtev. Tudi za okraj Zvornik je nevarnost. TARNOVSKA ŠE ŽIVI. Benetke, 19. Damo, ki so jo našli obešeno v vlaku blizu Dombrove, je le teta grofice Tar-novske in je igralka na kijevskem gledališču. MORILEC THAW POBEGNIL. Novi Jork, 18. Miljarder Thavv, ki je umoril arhitekta \Yighta in je bil interniran v državni blaznici za zločince v Matteavanu v državi Novi Jork, je v nedeljo zjutraj pobegnil iz blaznice. Čakal ga je avtomobil. Oblasti so sicer takoj zasledovale begunca, a Thavv je bil ušel že čez mejo države Novi Jork in ga sedaj ne morejo več aretirati kot morilca. S posebno ladjo se je odpeljal Thavv v Evropo. Baje pride V London, kjer nastopa njegova žena. zaradi katere je izvršil umor, v gledališču. Balkanske reči. TURČIJA NADALJUJE VOJNO. Carigrad, 19. V vladnih krogih izjavljajo, da londonski mir še ni bil ratificiran od vladarjev; vsled tega stoj Turčija na stališču, da se vojna z Bolgarsko še nadaljuje. Armada bo nadaljevala svoje operacije, da zagotovi življenje in imetje bolgarskih mohamedancev. Bolgarsko-turško pogajanje. Kelmorajn, 19. »Koln. Ztg.« javlja iz Berlina: Mirno sodeči politiki ne verjamejo, da išče Turčija res novo vojno z Bolgarsko, v kateri najbrže ne bi imela opraviti le z Bolgarsko. Mogoče je, da pridejo kljub dogodkom zadnjih dni pogajanja med Bolgarsko in Turčijo zaradi nove meje še v tir. Razpoloženje je na obeh straneh ugodno (??) Kelmorajn, 19. Iz Carigrada poroča »Kol-nische Zeitung«: Glede na denarna sredstva, ki jih potrebuje Turčija za vojno, poročajo, da so pogajanja z neko francosko banko ter s skupino ogrskih finančnikov že takorekoč dovršena. Od prve dobi Turčija deset miljonov frankov, od druge pa 7 miljonov funtov* V Rimu se boje. Rim, 19. V tukajšnjih političnih krogih povzroča trnia. s katero nadaljuje Turčija vojaške operacije okrog Odrina, zelo slabo voljo. Boje se, da utegne Rusijo miniti potrpežljivost in da nastopi na lastno pest. Turki v Dedeagaču. London, 19. Včeraj popoldne je dospela sem brzojavna vest, da se turške čete zasedle De-deagač. To se je zgodilo sporazumno z grškim vojnim poveljništvoin. Velesile. Dunaj. 19. Med kabineti velesil se vodijo pogajanja, ki gredo za tem. da se stori pri Porti čimprej korak, da se odvrne Turčija od prekoračenja Marice. Pri tem ne gre več za to, da bi Turčija zapustila Odrin (kar smo že davno rekli), ampak le za to, da ne napade pristnega bolgarskega ozemlja. V diplomatičnih krogih preudarjajo, da je danes že prepozno, da bi se Turčija po diplomatičnih potih pripravila do odhoda iz Odrina (seveda je prepozno!). To bi se moralo zgoditi še pred bukareštskim mirom. (Kako znajo diplomatje po toči zvoniti!) V ruskih slavofilskih krogih se zopet javljajo struje, ki zahtevajo, da poseže Rusija z vojaško silo vmes. Turško žuganje. Carigrad, 19, »Tanin« upozarja na težavni položai Turčije, ki je prisiljena, da drži mobilizirano armado, medtem ko balkanske države demobilizirajo. List priporoča Porti, naj se obrne naiavnost do Bolgarske, da se reši odrinsko vprašanje in naj predloži ostale svoje zahteve zlasti glede na varstvo mohamedancev onkraj Marice. Ako se Bolgarska ne spametuje, se bodo našla sredstva, da pride do sporazuma. Gleda naj. da dobi Kavalo in Bitolje. Sanjati o Odrinu je blazno. Turčija za vojno. Carigrad, 19. V verbalni noti. ki so jo turški poslaniki predložili Grkom, je rečeno, da bo Turčija morda prisiljena ukazati četam, naj prekoračijo Marico, nemara pa da bo morala sploh napovedati Bolgarski vojno. Delavske konsumne zadruge ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO vpisana zadruga z omejenim poroštvom. Vsem konsumentom! S 30. junijem 1913 so zaključile Delavske konsumne zadruge svojo IX. zadružno dobo z najboljšim uspehom, ki dokazuje, kako se tudi v naših pokrajinah razširja z največjo hitrostjo zadružniška ideja. Kdor se ni še pridružil Konsumni zadrugi, ozre naj se na spodaj navedene številke, pomisli naj na mogočnost, katero zastopajo včlanjeni konsumenti in na to, kar bode zamoglo izvršiti zadružništvo v kratkem, ako bodo konsumenti razumeli, daje najmočnejše orožje proti podraževanju živil Konsumna zadruga katere glavni namen je postaviti se v bran ekonomičnemu neredu glede izdelovanja in razpečavanja izdelkov Napredki Delavskih konsumnih zadrug & l| o s g nd 2 & a a I. zadružna doba 1903—1905 (19 mesecev) K 208.001-05 n. v v 1905—1906 V 148.45019 ra. n rt 1906—1907 rt 201.20658 IV. 7) rt 1907—1908 v 366.48297 v. V rt 1908—1909 7) 615.508.12 VI. v rt 1909—1910 . rr 873.39240 VII. rt rt 1910—1911 v 1,050.82918 vin. r 1911—1912 rt 1.334.05310 IX. rt v 1912—1913 rt 2,436.44673 Od dneva ustanovitve do 30. junija 1913 K 7,234.370-32 Inkaso tekom zadružne dobe 1912—1913............................K 2,436.446'73 Inkaso tekom zadružne dobe 1911—1912........................... „ 1,334.053.10 Narastek zadnjega leta K 1,102.393*63 Odgovorni urednik Pran Bartl. Izdala in zalaga založba »Za,je«. Tičk n -Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Za rudnik na Gorenjskem sprejmem v takojšno delo rudarje (Hauer) z dnevno plačo od K 4'50 naprej po dogovoru. A, SUŠhUK, trgovec Ljubljena. Osrednji urad in osrednja skladišča: Trst, ulica S. Francesco štev. 21. 28 skladišč za razpečavanje blaga. 14 skladišč v Trstu: St. 1. Ulica deli’ Istria 10, vogal ulica Montecchi (z mesnico). St. 2. Ulica Belvedere 34. Št. 3. Ulica del Salice 4 (po mesecu avgustu ulica Settefontane 6 z mesnico). St. 4. Ulica Acquedotto 67. St. 6. Ulica Conti 26. St. 8. Ulica Girolamo Muzio 6. Št. 10. Ulica S. Marco 13. St. 12. Ulica del Rozzo Bianco 5. St. 13. Ulica del Lloyd 10, občinske hiše. St. 16. Kjadin Sv. Alojzij 800, občinske hiše. St. 17. Skedenj, Trg. St. 18. Vrdela, občinske hiše 11. St. 20. Ulica Raffineria 3, I. in II. nadstropje (ob' St. 26. Ulica R. P. Vergerio 871, občinske hiše. 8 skladišč v Istri: St. 5. Milje, št. 9. Pulj, št. 11. Isola, št. 15. Koper, št. 19. Pulj, Št. 25 Milje- Chiampore, št. 27. Rovinj in št. 28. Bertoki pri Kopru. 6 skladišč v Furlaniji: St. 7. Gorica, št. 14. Tržič, št. 21. Kormin, št. 22. Muša, št. 23. Fara in št. 24. Tržič-Panzano. V kratkem se otvore sledeča skladišča: V Trstu, Rojan, Largo tra i rivi z mesnico; v ulici S. Marco mesnica. V Gradišču v lastni hiši; ki se gradi. — V Vižinadi, s priklopitvijo že tam obstoječe samostojne zadruge. Načrtana skladišča: Trst: Sv. Marija Magdalena zgornja; Ponziana (občinske hiše); Sv. Sobota (občinske hiše); Greta; Škorklja; Sv. Križ; Tržič; mesnica, pekarna in tretje skladišče v bližini železniške postaje; Ronki; Milje-Grvatini; Buje; Tiran; Opatija-Volovska ; Reka. Obširno poročilo se objavi koncem meseca avgusta, in se ga bode dobilo v vsakem zadružnem skladišču. Delavske zadruge prodajajo le članom in proti gotovini. Skladišča Delavskih zadrug so odprta vsakemu, ki hoče postati član, podpi-savši delež 20-tih, kron, katerega se izplača tudi v malih obrokih. Delavske zadruge nudijo velike koristi brez najmanjših žrtev od strani članov. Nndaljna pojasnila dajejo naša skladišča, kjer se podpisavajo tudi piistopne izjave, T r s t, v juliju 1913. Ravnateljstvo. Ker so vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke že pošlje priporoča se v marljivo odjemanje vžigalice „ArbeiterwilIe“. :: Naroča se jih pri upravi »ZARJE* v Ljubljani. :: Pozor! ------------------ Socialistična revija. --------------- Izide na leto dvanajst številk, Cena: Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3’60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2’50 K. Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov* v Gorici. registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd. ——............= po najnižji ceni. ===== Vabi se torej cenjene člane, da vse svoie potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Clan lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-::: kih do 40 kron. ::: Načelstvo. JI glasilo soeialis ičnega ženstva @ |J Urednica: Alojzija Stebi v Ljubljani. n /ssv Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane ^ n (J na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin. ^ (J 6)J- Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani. za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v žari: ložbi „ZARJE“. ::: Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor ::: vsako leto K 1'—. ::: / Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani. Dr. Drag. Lončar Slovencev. Dr. Drag. Lončar: in njegova doba. O registrovana zadruga z omejenim jamstvom Glavna prodajalna v lastni hiši. Tri filijalke. Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji. Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah. * lil t) fr •/ '"i' Jrff j # i m . DmOJi vf a*) S ti'1- Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev. # Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge ----------- ter jih obrestuje po ----------- Koledarji: Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K. V zalogi so tudi še letniki 1912, 1911 Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejJ'. Zadružni koledar za leto 1913. (Jena 30 vin. Naši Zapiski. Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912. „Zarja“: letniki za leto 1911/12, 1912/13, vezana po 14 kron. Založbo,Zarje* v Ljubljani Naročila in pisma je naslavljati na