ft. 144 pirim t Hftilil (teli reiHtt « to Bffll sni, v terak 1K lunUa 1923. Posamezna Številka 20 ceni. Latnlk XLVII! (ifatja, Uviemil pondeljek, vsak r«j. Urtđ Aslftega it 20, L nadstropje. D^&kjJ; , m p -> pisma ae m sprejemajo, r Antaa Oerbec. — liitnifc anaia aa meae: L 7.—, S m Za laozemstvo rwe sečno 4 lire tro: ulica sr. FtmCiA« o fflwh»"tvtL Ne'« )«W' ttskai cskv f. 33.— ta celo leto L * jpMailBv t (o apcave it II« EDINOST Posamezne Stevtlke v Trstu In okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo » llrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice aatavak, poslanice In vabila po L I.—, oglasi dc.iarnlh zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa t Z — Oglasi naročnina In reklamacije ae potiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica n. Frančiška Asiftega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva hi uprav« 11-57. Razumljive in nerazumljive stvari V Budimpešti se veselijo. Odmev strele,. male entente fn «Ja im* "M® ^^ ,, ki je Stambohjskega zrušila v grob, je zajvnanje stvari, dr. Bene®, s tem tudi odlo-«probup*cče se Madžare* kakor pomladna čilno besedo na usmerjanju ▼nanje r*1; minister za sapica, kii jim napoveduje lepe dneve; obenem pa tudi bojni klic: bodite priprav- ljeni tike Jugoslavije — tiste države tore?, k* je ▼ prvi vrsti in neposredno prizadeta po veliko borbo! To razooloženje v prevratu na Bolgarskem-' Noben in tudi okoli 3i*dimpešti je razumljiva. Saj na Madžar- j najpremetenejši državnik ne niOTe jj*0" skem vsi — odgovorni in neodgovorni, s tega vogla, da ne bi nevarno zadel ob —-četudi eni bolj, dragi pa manj iskreno — Prago, In k tej Pragi stremi vendar viian*a izpovedujejo) a praktičnimi dejanji, da ne politika Itair. s svojimi napori in željami! priznavajo in da ne prrznajo nikoii stanja,! Pa je še drugih nerazumljivih stvari ob kakor ga je ustvarila trianonska mirovna prevratu na Bolgarskem. Nova bolgarska pogodba, ter da ne bodo mirovali, dokler j vlada kar hiti s slovesnimi izjavami, da bo vzpostavi ccelckupnost dežel krone njena politika miroljubna naprani vsem tana >. Naravno je torej, da z novimi državam, da hoče ostati v dcibrUi odnosa-jjh nadami pozdravljajo vsak dogodek v med- posebno s svojimi baHcanskimi sosedi, da itarodrti politiki, ki se jim zdi, da bi mogel se ne misli odtegniti nobeni ooveziscsfa, se ne sv. Štefana ii JUJI: ^LMiun-i, ai a«- "" "* — — --- ------, •=» j. p, • j i v prilog njihovemu uporu proti uredbi, sprejeti z mirovno pogodbo. Utosaara:neuil-„i jo je ustvarila trianonska pogodba. i liske pogodbe pa ne sm?> kneta Bolgarska htoitako razumljivo je, da izvestnS itali-1 nad 30.000 mož pod orožjem, mara, odpu-janski nacionalistični krogi s simpatijo | sliti vse rezervne častnike, jpotthca^ iti k mara cdtpu-»klicane pozdravljalo prevrat na Bolgarskem. Saj j zadnji čas pod orožje, in mara so to tisti krogi, ki jim je znani general-: vse komiteske čete, ki s svojimi vpam poiiiik Bencivenga tipičen predstavnik. ogrožajo sesedel Sedaj pa stojimo pred r» _,,«.- i ■ • _ ___- i_______1____i___. LoI^a rrs i n/«r!i DOKSCjMf Pol Lična ideologija tega moža ima svoj vprašanjem: kako naj nova koren edino te v strahu pred Slovanstvom, j vlada i« poln i zlastii fcor poslednjo obveznost, ali, kakjcr pravi cn sam, slovanskim ko pa so ji ravno častniki in ti komstaši v imperijalizmom. Začetek in 'konec vseh prvi vrati pomogli v sedlo kot prednjak« njegovih zahtev je, da mora biti vmanja I revolucije, ki je zrušila1 vladavino Stasn-poiitika Italije usmerjena proti Slovansfcvu:\ bonskega?! Ali ne bi s fcetnf izzvala ne-vsekdar, povsod in ob vsakem vprašan ju. j varnost! upora od strani ifctih elementov Povsem*v skladu z vso politično ideologijo proti nji sami?! Nevarnost torej, da bi sle-generala Bencivenga je torej, če je ta možjdila, kot ultima ratio?, vendar 1« kaka tudi cb prevratu na Bolgarskem povsem, j vojaška intervencija! z obema nogama in z vso dušo, na strani1 V velikem zboru, ki prepeva svoj hoza-Madžarov in njihovih nad, ki. jih stavlja jo | na radi prevrata na Bolgarskem, je tudi __. ... t _ r> H * - _ - ___J.____: __ .. . ■■ i lfni v padec Stambolijskega. Strpe Radić, če že ne kot prvi, pa vsaj kot to ne le z oztrcm Italije, ki so — kar vidi to tudi vsaka resna: in razsodna politična glava v Italiji — v tesai odvisnosti cd političnega in gospodarskega razmerja med Italijo na ern, in čehoslovaška republiko in Jugoslavijo, to je malo entento na drugi stran*. Marveč bi bila taka oficijelna politika Italije še posebno nerazumljiva, če bi se začela praktično uveljavljati ravno v Manje razumljivo pa bi bik* že, če bi si! drugi tenorist. Sedaj pa pomislite! Radić tudi oficijelni in odločilni krogi Italije j je voditelj, ne, absoluten zapovedtoik usvojili to ideologijo vojevitega generala, izključno kmetske stranke, ki sploh nobe-(n to ne le z ozirem na realne interesej neniu drugemu: stanu alti razredu ne priznava nobene besede in nobene pravice ki ki svojim pripadnikom kriči v enomer: ti kmet si vse, tebi gre absolutno gospodstvo! In ta isti Radie se raduje na padcu vladavine na Bolgarskem, ki je bila njegovi stranki najsorodnejša idejno: in po svojih praktičnih ciljih!! Velika razlika je seveda v tem, da je bil ubiti vodja bolgarskih ________ ____#____# kmetov smotren, dosleden politik, ki je trenutku* ko si Italija z vso vnemo prlza-j ostajal na začrtani poti brez vsakega ozira deva, da bi prišla s Cehoslovaško do tesnih na — bolečine in hotesnje izvestnih čšnite- " ' Ijev izven BoAgarskelf Tu bi bila morda edina razlaga za razumevanje sicer nerazumljivega dejstva, dJa se Radič raduje padcu Stambdiiji&kega. Pa pojmo dalje! StamboBjekeinti' očitajo tudi, da je hotel zrušiti sedanjo dmastfjo in ustanoviti republiko — kmetsko repiAliko! če je to res, nam mora bit* veselje Radićeva še bolj nerazumljivo. Pomislite! Isti Radić, ki napoveduje svojim kmetom dan na dan republiko, knsetsko republiko, kot edino zveličavno obliko vladavine, se veseli, da je padel mož, ki je tudi hote! — kmrifika republiko! Torej isto, kar hoće Štipe Radič!! Kido naj po vsem tem razume veselje Rodićevo?! Morda je razlaga tuda za to. Mogli bi jo pa podati le tisti, ki jhn je dano, da nserejo gledati za — «repub!i-kanske» kulise na pozorisča Radićere politike!! Za temi kulisami se utegne skrivati marsikaj, kar je zelo malo podobno gospodarskih odnoišajev, in ko ste dve italijansko - j-u£oslovenski komiisiji na delu, da s prijateljskim sporazumom rešite povoljno dve vpfcašaaji, ko s ssvinčeno težo l-etil obe dižavi; vprašanje Reke in sklepa gospodarskih in trgoivskih dlogovorov. Ako bi se rficijelna vnanja politika Italije z ozirom na prevrat na Bolgarskem kretala po želji in zahtevi generala Beneiveoge, bi nudila res čuden nerazumljiv prizor: sproti bi podirala, za kar se, po dobljenem nalogu, mo.ate truditi njeni lastni delegaciji v rečenih dveh komisijah! Taka razdvojenost, taka politika dveh duš in dvojnih, nasprotujočih si stremljenj bi bila res nerazumljiva za pametno in logična računajoči razum. Posebno še z ozirom na dejstvo, ki z vso težo pada na sedanji položaj v Srednji Evropi; na dejstvo namreč, da ste Čehoslovaška in Jugoslavija ne le članici male entente, tesno spojeni po podi- tičnih in gospodarskih dogovorih, marveč,; kmetstvu, repufclikaazstvu, posebno pa — da je Čehoslovaška faktična vcditel^ca te \ hrvatstvu! iiaiila Komisija osen majstorice odobrila glavna n s čela nevega volilnega reda RIM, 17. Včeraj je inreila komisija za proučitev rac^-ega volilnega reda sejo r^od predsecLni&vom bivšega ministrskega pwed-sednika Giolittija. Po daljši razpravi je biia postavljena na glasovanje resolucija, ki so io sestavili poslanci Lanza dS Scalea, Ca-sertano in Terzaghi in katere prvi in načelni del se glasi: Komisija cdobruje glavna načela zakonskega načrta ter prehaja k razpravi o njegovih pasamezmii členili.» Med razpravo pred glasovanjem se je pokazalo, da obstoja v komisiji močna opio-zicija proti novemu volttvenelu redu. Opozicijo vicdi socijalist Furaiti in ^posrečilo se mu je prdobiti ne samo poslance skrajne levice in popolare, temveč tudi demO'-krata Bonomija. in Faicsonija, da sta glasovala proti resoluciji. Resolucija je bila končno sprejeta z večino dveh glasov. Za nje je glasovalo 10 članov komisije, proti pa 8, in sicer so glasmaAi proti: De Gaspe-ri, Mlcheli, Bonomi. Falcioni, Turati, Gira-ziadei, Chiesa in Lazzari, Sc=cii se, da je ta skrajna m>eja uspeha, ki ga more doseči opozicija v komisiji, toda drugače bi znalo biti1 v zbornici. Za-to so se načele že odlašati nekatere vplivnejše osebe iz favistovskega tabora girožnje na naslov pesianske zbornice. Današnji «Ctiornakr d Itaiia» objavlja izjavo nekega nicc pa so W ustaivJ- neveljavni, ako so bili napravi jeni J^ri iakih okol^činafa. Vlada bi potem razpisala nove volitve na podlagi anoimenskih volihiih okrožij ali pa bi izdat-la novi volilni red potom ukaza-zakona. Zbornica odobrila cai^nski tarif Rok za poročilo voftlne komisije podaljšan RIM, 17. Zbornica je včeraj odobrila zadnjo točko novega carinskega tarifa. — Na predsednikovo željo, da bi se irek za poročilo volilne komisije podaljšal, ako bi komisija ne zamika dokončati dela v teku 14 dni, se je o^asilo k besedi več poslancev; nato je zbornic® odobrila predlojg za podaljšanje roka1. Prihodnje zasedanje zbornice prične 9. julija. Mussolini na potovanju PIACENZA, 17. Danes zjutraj je prispel ministrski predsednik Mtissolini. Podal se je v spremstvu župana in drugih obta«stev v mestni dom; z balkona je v znešenih besedah pozdravil meščane. Nemške knjige na račun vojne cdžkraSaine RIM, 17. Naučno ministrstvo je prejelo uradno obvestilo, dia je bilo 13. t. m. odposlanih iz Lipskega v Italijo 282 zabojev knjig. Državna knjižnica bo razdelila knjige med zavode, ki so zanje prosili. Novi kolki RIM, 17. Včerajšnja Gazzetta uffsciale prinaša dekrei od dne 14. junija 1923 št. 1255, s katerim« se uvajajo novi kolki na civilne listine, menice, na račune izdane ^ašistovskega prvaka, ki ni hotel biti ime-, nc*van ki pa> je p»o zatrdilu otmenjenega j °d gostilniškiii pod je l tj. lista v položaju vedeti, kako mislijo fašr-1 NiJiyi p^j^^- gojitvenega re§a/b* Mussatou osSi ^ko j g^J na svojemi mestu, ki ga zavzema že »est' < .....— . ^, - meieccv, in bi se v ničemer ne odmaknil od svojega programa. Vlada je imela že takoj ob svojem nastopu v žepu odlok o razpustitvi zbomke. Potemtakem bo postopala popolnoma ustavno, ako se tega odloka posluži in zaključi 27. zakonodajo. Takoj nato bi vlada proglasila volilni red iz l. 1919. za neustavnega, ker ga je zbornica 25. zakonodaje sprejela po poteku ženo. Prebivalstvo vse prestrašeno beži Iz mesta. Iz Messine in Katasrije prihajajo na pomoč bežečemn prebivalstvu s raznimi vozili. Zadnja poročila pravijo* da je še upanje, da lava ne doseže mesta. Lava je povzročila neprecenljivo škodo na polju m vinogradih. Jugoslavija Jugoslovenska vlada in bolgarski dogodki Izjave pomočnika zunanjega ministrstva BELGRAD, 17. Pomočnik zunanjega ministra g. Gavrilović je dal dopisniku «Rije-či» sledeča obvestila: «Nosa vlada je vzela na znanje dogodke, ki so se odigrali na Bolgarskem od petka pa do danes ter ča;ka, ali bo vlada g. Can-kova respektirala neullvsko mirovno po-got2>a ali pa jo bo skušala pogaziti. Zahtevali bomo tuicE, da se izvrši sporazum sklenjen med obema državama v Nišu.:> Na vprašanje, kakšen kriterij je vzela vlada v presojanju vprašanja o kršitvi netaQyske pogodbe, je g. Gavrilović odgovoril, da vlada tekst pogodbe primerja s poročili, katere prejema od svojega poslanika iz Sofije. Vladi g. Cankova se je posrečilo ne le prepričati inozemstvo, da onai ne mobilizira vojske, nega da jo nasprotno celo demobilizira. Po poročilih sofijskega poslanika je vlada g. Cankova res odpustila en del vojske, s katerim je nekje v provinci Bolgarske operirala, in je to odpustitev javila vsem zastopnikom tujih držav in vojnim atašejem. Izgleda pa da ima jugoslovenska vlada točna poročila (g. Gavrilović o tem ni hotel govoriti) da se na drugem kraju zopet vrši mobilizacija. G. Gavrilović je nanoaled izrazil nado, da bo javnost zadovoljna z izjavo, ki jo bo dr. Ninčič podat v parlamentu v pon-deijek. Snoči od 17. do 20. se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je minister zunanjih poslov dk*. Ninčič obvestil svet o poročilu poslanika v Sofiji g. Rakića in vodnega atašeja polkovnika Krstića. Umor A. Stambolijskega je ustvarii novo situacijo. Vlada je sklenila, da bo na posebni seji, ki se bo vršila* danes dopoldne sklepala o svojem- končnoveljavnem postopanju napram« novi bolgarski vladi, kateri je metd tem uspelo, da se je ojačila in odstranila svoje nasprotnike. Ministrski svet bo sklepal o korakih, ki so potrebni, da se razčisti odnošai napram novi vlad is na Bolgarskem. Glavno je: AH je novi režim za sparazžtsm ali ne. Prt tej priliki bo jugoslovenska vlada tucM zalite vala pojasnilo o tem, kdaj namerava sofijska vlada izvršiti obveznosti, katere ji nalagajo mirovne pogodbe in kaj je z niško konvencijo. Anglija in Italija odtočno za novo vlado Omahovanje Češke in Romunije BELGRAD, 17. Odgpditev demarše je še vedno predmet političnih razgovorov. Splošno se obtožuje vlada, da je s svojim oklevanjem, na drugi shrani pa s svojim v elikou s tnim napovedo vasi jem omogočila akcijo nasprotnikov, ki so pripravili Jugoslaviji občuten diplomatski) poraz. Glavni pritisk je izhajal od Italije in Anglije, ki sta zavzeli stališče, da se Bolgarija ni .pregrešila proti mirovni pogodbi, ako pa bi se, gre beseda velesilam, ne pa poedirrkn sosednim državam. Tudi v Mali ententi se je pokazalo neso-glasje. Ruinauiija se je postavila od začetka na staliSče, ti je novemu bolgarskemu režimu prijavno, ter se je protivila vsaki intervenciji. Čehoslovaška je sicer zatrjevala svojo solidarnost, ^e :je pa navzlic temu baš v odločilnem momentu izrekla za to, da- ni povoda« za intervencijo, dokler Bolgarija ne krši miservne pogodbe. S tem se je znatno približala angleškemu, stališču. Del češkega časopisja je v ostalem od vsega začetka sk&patiztral z novim režimom, Čebcciorvaška vladi« ja ta režim tudi dejansko priznala s tem, da je poslaniku Da-skalu sporočila, da ga ne smatra več za predstavniku! Bolgarije. Rektor in dekani ljubljanske univerze LJUBLJANA, 17. V prošlih dneh so bili izvoljeni novi funkcijonarji ljubljanske univerze. Izvoljeni so: rektor dr. Fr. Kidrič; dekani: za filozofskoa fakulteto prof. dr. Jovan Hadži, za juridično prof. dr. Fr. Eller, za medicinsko pref. dr. Alfred Serko, za tehniško prof. in£. Jarostav Foerster, za teološko prof. <&". Lukman; poslovodja: prof. dr. Lambert Ehrijch. Stambolijskega baje ka je vlada izdala šele dve uri potem, tozadevni komunike. H kralju je bil poklican polkovnik Volkov, ki zaseda j opravlja posle vojnega ministra, za njim pa minžster zunanjih poslov Kalfov. O tem sestanku se ni ničesa* izvedelo. Hkrati se poroča iz Sofije, »pristaši Stambolijskega prijeli dva somišljenika koburške dinastije, pri katerih so najšli dokumente, da se bivši kralj Ferdinand nahaja v Garmischu na Bavarskem. Ti dokumenti1 nudijo točne dokaze za restavracijska namene bivšega kralja Ferdinanda. Iz Cairibroda se poroča, da je Bolgarska zvišala stalež 1'oolgarpke vojske na 100 tisoč. Predsednik vlade je sam podpisal ukaz o pen ovni mobilizaciji vseh rezervnih častnikov. Medzaveiniška komisija je proti temu protestirala, toda brez uspeha. Dopisnik beograjskega ^.Novega listam, ki je preko RunLLmije pripotoval na> Bolgarsko, poroča, da. se Sdgarija nahaja v kaotičnem metežu in da narašča število vojaških beguncev na j unosio vensko ozemlje. M&d njimi sa i udi častniki, ki obmejnim stražam ne marajo priznati, kateri stranki pripadajo. 150.000 ton manganove rude, med drugim tudi na Francosko. Ukrajina je izvozila v zadnjih treh mesecih 10.000 ton manganove rude. Ukrajina se tudi pogaja 9 Stinnc-sovfm konccrncm o dobavi 100.000 ton železne in 50.000 ton manganove rude, ki se ima izvršiti še tekom tega leta. V okraju Krivorost se je pi idobivanje rude v mesecu marcu podvojilo v primeri z mesecem februarjem. V zadnjih šestih mesecih se je izkopalo nad 170.000 ton rude. Izvoz ruskega žita MOSKVA, 16. Po dosedanjih računih bo mogla Rusija: izvoziti v inozemstvo 2 5 milj ona ton žita. Ratifikacija rusko-danske trgovinske pogodbe MOSKVA, 17. Predsednik danskega odposlanstva Klan je prispel včeraj v Moskvo radi izmenjave listin o ratifikaciji rusko-danskci trgovinske pogodbe. Ratifikacije so bile izmenjane danes. Protiboljševiški povelju'k gen. Boiakovič umotfen? »t, ___«4- -a i LONDON, 18. Listi poročajo iz Rige, da '^"si^0 if bil P^ibeljševim^veHnik gen. Bob- CAPTTA ^ , t: . , » . = ko Vič umorjen v vlaku med Brest Litov- SOFIJA, 17. Včeraj cb 11. je vlada iz- skim {n Bia!istokom, katerem priebčuje, da dala komunike je bil bivši predsednik vlade Stambo&ijski ubit v seli? Sovaku, od koder je hotel pobegniti. Stambolijskega so pchgodils trije streli v glavo. Francija Vtis umora v Parizu PARIZ, 17. Vest o umlu Stambolijskega Preki sod! v Plevni in Šumenu je doslej je napravila v francc?k. javnosti obsodil preko 500 seljakov na smrt radi; vti3. Splošno se smatra udeležbe pri upom Prek"; sods je bil postavljen v Tsftar Pasardžsku, Plovdivu in Varni, kjer bo sodil prvake zemljoradničke stranke. Naglo dviganje bolgarske valute CURIH. 17. Lev naglo raste dalje. Včeraj je zopet skočil za 30 poenov. Porast for-sirajo italijanske banke. Rusija SpaJtf' med Rusijo in Švico MOSKVA, 16. Razburjenje, ki je nastalo v Moskvi vsled zadržanja švicarske vlade povodom ucrcra Vorovskega, se še ni poleglo. Pod vtisom vesti, cla Švicarska vlada sploh ne namerava odgovoriti na zadnjo rusko noto, zahteva cRabočaja Moskva» od ruske vlačite, da mora v slučaju, da ne dobi zadoščenja, ukreniti prati švicarski vladi najcdločnejše mere. Te mere naj obstajajo v bojkot is in pretrgan ju vsakršnih stikov s švicarska vlado. Kanec socijaiao-rsvoiucijonarae stranke MOSKVA, 17. Listi nadaljujejo z objavo izjav prejšnjih članov socijalno-revolucijo-narne stranke. Vsi se strinjajo s sklepom zadnjega občnega zbora stranke, kateri je bil sklican, da sklepa o razpustitvi stranke. V Samaii, Odesi in v okrožju Oke so že bile razp>uščene vse socrjalnc-reyolucijo-narske organizacije. Izvoz manganove rude iz Rusije MOSKVA, 17. Pridobivanje in izvoz nvanganotve rude naglo narašča. Iz Gruzije je bilo izvoženo v zadnjih petih mesecih elik ,a i£re za političen umor, ki bo »inel šc teike p^slcdice, 8.580 delavcv
označa to kot dokaz, kako narod češki »Jila d° ^ kratklm ^poznana m zmago, da se žrtvujeta za pravično stvr. Njuna • pijeteto časti grobo,^ italijanskih vojakov, < Pe nff bi bil Camperio poročal o njenem ki jim ni bilo dano, «da bi videli zmago, zai^tvu, ne bi bdi U dve imem zapisan,, v vr-i * - » .. . i- t i^f-fr sti tistih, katere morajo potomci častiti, »ker katero so zrtvovaJi svoje življenje*, la izraz, . . ,__. __, n' • „i , hvaležnosti v tržaškem listu napram češkemu jfe^S narodu je gotovo vse hvale vreden. Ali vzbuja J^?^ konzuLl na'U trttplo svojega roja- \ ® . 7. t . j • ____t ' ka, toda oba junaška mornara sta bila povita nam čudne imsli spneo dejstva da ,e ravnokar, ^ skupnem grobu. Tudi general Bencivenga v kaki resm m uvazevani deiall ra2likPe mJ SV(yyimi in publikaciii, kakor so ^Ecchi e CommenU., ' junakoma ter ju bodo poča- objavil članek, kije Utili .kupno s slavnim sinom Kopra, Na zari jem proti vse) pcvopi politiki Cehoslovaske repu-; cau„a,n _ blike ter odkrito izjavlja svoje simpatije ^.Mh ostankov tržaških dobro- • Madžarom. kt niso le od nekđa, I vo^ccy v do^bo zemljo. V nedeljo je bil prosni sovražniki češkega naroda, ampak so tudi v svetovni vojni pobijali in morili — italijanske vojake, ki jim Češki narod s čustvom pijetete postavlja nagrobne spomenike.....! glavni, edini dogodek v tržaškem mestu: prenos kosti padlih prostovoljcev. Ogromna množica ljudstva se je te slavnosti vdeležila. Obred je bil v bistvu enostaven, skromen in zato Zabeležbe vredno. V Bukarešti obstoji dru- jep prib!itno ob 9. uri so trupla junakov pri-štvo pod ime učim ^Bratstvo Srbov, Hrvatov in piuia ^ morju na parniku «Nettuno», ki je Slovencev* da-si sta med 2500 člani le dva, pr-stal pred trgom Unita. Državni podtajnik ki nista Srba. To društvo je priredilo dne 28. j on Sardi je prečital pozdrav kralja in ministr-aprila koncert v proslavo spomina hrvatskih j skega predsednika. Nato se je sestavil dolg mučenikov Zrinjskega in Frankopana. Na pro-Uprevod: krstam so sledili sorodniki padlih, gramu so bili med drugimi: «Na ozlu-gradu*' astepniki civilnih in vojaških oblastev, za- Eesem hrvatskega pfeate^a Avgusta Jenoe,! Ropstvo občine, oddelki vojaštva ter številna rvatskega skladatelja «Molitva> in «Roba»>,1 patriptična udruženja. Sprevod se je pomikaf Za*Čev «Uboj!» Pri zadnjih športnih tekmah 0^ mor|u na trg Venezia, od tod na trg Unita, 9o člani tega društva viharno aklamirali hrvat- ter po korztl Vittorio Emanuele III in Gari-ske zmagovalce. Ali ne bi bili taki-le zgledi fcaldi na tr(t Garibaldi in od tod čez Sv. Jakob posnemanja vreani na vseh straneh: srbstkih, na pCkopaiiŠ6e, hrvatskih in slovanskih?! Slovenski jezik oa sodci;ah in *Nova Doba*. Poslanec Cappa o Slovanih. V juliju se bo Na opravičene opazke ^šega dopisnika, ki vršilo veliko romanje Italijanov na vzhodno smo jih priobčili pretekli teden, eNciva Doba» obal Adrije. Poslanec Cappa je, naprošen od ne ve drugega poyednti nego to, da je opazila, pripravljalnega odbora, imei v dvorani milan- ker Gorica ni velemesto, kako so goriški sod- siki, črno cblečeni, nekam nervozni, kar po-' bolnišnici, toda ranjeni kovač nI hotel po r^iovanskih operah Življenje po ulicah je izgubilo svoj peletni davkarijo. Mesto prošnje zadostuje tudi toss- j ? JfPf4"1 La^ovcevem zDorui «^egni padla. j resničnosti navedenih podatkov na prrstcfoo nje tudi tos£-; 'f 7Tr~ ~t I ~V7' p,t --i. t>_ znr.ča'. Iz omar so prišli zopet na dan po-^acvna izjava županstva, ki ga v obeh slučajih! P0.™1 samospeve ravcca, ^ vršTiiki in ženske so odložile svoja lahka po^ nosi odgovornost za istšnitcsl navedb. Rak za 1 va' Skerjanca m La^ovca. , letna oblačila; tudi slamniki so sa poskrili. Na'.vlaiaBpe tfch prošenj fe do 33. jnnija 1923. \ sv. Vida je morda ena izmed naj- kopanje v tem vremenu seveda nihče ne Omenjamo če, da je zcm^jSd dsvek uovsem !ep5m liričnih dram. Uprizori jo Gor.SKj god-misii. nekaj drtigega od d&vka na «sti sesnlp^ki dc-jbeai krožek v scfcoto, dae 23. jun»ja cb 8H h Ta nepričakovani r-kok v iesen je za Trst hodek, ki mora biti bressogofiio prija^djen tudi zvečer v Trgovskem dbmti v Gorici. f vsekakor čuden pojav, ker smo bili tu v tem do 30. junija 1923. Zemljiški davek plačuje | SeotvBfea Tukajšnji dra.natiČnr času navajeni na poletno soparico. J lastnik, ki ga je že plačevai pred vo^no dočim prnr^di na praznik sv. Petra Novačanovo dra- Incident med vojaki ia člani nacijonaLie 1 bo davek na čisti zemljiški dohodek, ki je »ov. »o v 3 de«»rmh, «Veleja». K obilni udeležbi milice. Pred sinoćnjim ckoli 19.30 se je v jav- i davek težil onega, ki ima v resnici dohodek j vabi vljudno odbor. nem zabavišču v ulici Madonnina nahajalo,! od zemlje, najsibo že lastnik sam, kolon ali Gabrih na Vipavskega. V nedeljo dne 24. poleg mnego občinstva, tudi veliko število vo-! najemnik. junija ob 3. url popoldne priredi »Prosvetno jakev brigate Sassari in nekaj članov nacijo Baifie milice. Iz doslej še ne dobro znanih vzrokov ie med vojaki in fašisti naenkrat izbruhnil prepir. Čuti jc bilo par strelov, ki so povzročili med pričujočim občins-lvcm splošen beg. Fašisti so se podali v bližnjo vojašnico Nadaljna potrebna pojasnila se dobijo v našem uradu v Gorici, Via Gontevalle št. 7. društvo Danica- -veselico. Na programu so 3 pesmi in 2 enodejanki. Vipava. Slov. planinsko društvo v Vipavi Nov val preganjanja. Vse kaže na to, da naproša svoje žlane, da poravnajo zastalo čla-pomenijo dogodki na goriški s-c-dniji le prvo ! garioo za leto 1922 & L 12.—, ker je druet-ve-, /azo spložnega naskoka na Slovansko nem u blagajniku nemogoče pobirati članarino nacijonalne milice, z namenom, da bi poklicali j manjšino v Italiji Teoui prvemu napadu abojj Taxtw»enostl drtiStveirfkoiv. na pomoč tovariša. Med tem so se pa vejaki; sledjo ^ bodo pc' vsej verjetnosti Obeaem se obveščajo vsi člani, kateri se vili v k^donu v začetku ulice del Bcsoo; imeli!f č- ^f^' t Oni društveniki, ki želč naročiti .Planinski so puške naperjene proti navaljujočim voja- j ^aHianstva mali sLovanski polotok v Italiji ^ blagovole to naznanili društve- kom. Ti so bili videti zelo razjarjeni in prišlo! Kakor doznavamo, S-o Že dobite neka^Njemu vodstvu. L • . > ti . 1T> I ifm V 1 v. __i. 1__J____1__2 _____i In bi gotovo do krvavega spopada, da ni posegel tere pretnre na deželi poziv iz Trsta, da med nasprotni stranki oddelek orožnikov, ki je; izrečejo svoje mnenje o vprašanja izključne prihitel naglih korakov na lice mesta. Orož-1 porabe italijanskega tirajdnega jezika tudi niki so se vgnczdili med fašiste in vojake in na preturah v slovens^m delu Goriške. tako preprečili, da bi stranki prišli v dotiko. Neki podoficir brigate Sassari jc stopil k vojakom ter jih začel miriti. Njemu se jc pridru- KrFt se- vidi, se mudi gospodi- iz Trsta že bolj nego predsedniku Brelichu, da se slovenščina čim prej in popolnoma izžene žil poveljnik orožnikov in po dolgem prizade-,^ ^^ dvQran takc v mestUv kakor na Da bo društvo ostalo na dosedanfi višini je treba sodelovanja vseh članov. Osebna na-spro-Vstva ne spadajo v naša društva! Vsak druHvcnik je dolžan društveno s>tavbo zidati, ne pa rušiti. Zr.to naj vsak član z ozirom na znižano članarino, pridobi društva vsaj po enega nove&a Bana, (k se bo trk o društvena družina podvojila. V slogi je moč! vanju sc y> obema posrečilo, da so vojake po-, 'f v ^ Pro« se tudi, da Člani morebitne svoje na- mirili ter jih oretfovorili. da so se razšli. ,deželi. g- Krclich najbrže le ?vcVe in ^tmeno ali pismeno redno na- Tekjom incidsnta je bil ranjen en vojak; rabelj, ki pokiorno ifevreuje smrtne obsa*fce kreži vest, da je bil ranjen tudi en fašist, toda nezaaaih sodnikov nad slovenskim jeni dognano, al: ta vest odgovarja resnici. ; zikom. Za zadevo se zanima vojaško poveljstvo. Toda to ni še vsel Dogodke na goriški Z vrelo vodo se je oparH. 4-letni otrok- Mar- sodriji &majtra oel italijanske javnosti kiot cel Lipus, stanujoč v ulici Cavana st i3, ,e , . t ^ ^^ naskok na goriške Slou pred vcerai5.n-]im popoldne iztikal dema pri . ... . .«, . __ .. ognjišču. Naenkrat je malček, ne da bi nm ^ V četrtki številki smo poročali, kdo utegnil zabraniti, potegnil k sebi lonec, v i kako se torkova «Voce deli Isonzo» aaga-katerem se je grela veda ter ga prevrnil. Pri | nja ob dvojezične napise na goriških ulitem ga je vrela veda oblila po obrazu, levi cah. Od torka do četrtka) pa se je «Voce» DAHOVE Med trohico trgovcev se je nabralo za najrevnejše med revnim« šolskimi otroci, ki bi se radi udeležili šoLskife izletov, pa ne morejo plačati avtomobilske vožnje, L 110 kateri znesek se je izročil potom podružnice «Š. D.:> pri Sv. Jakobu na pristojno mesto. To je zopeS nov način nabiranja za ubogo deco! Iz velikega veselja, da se je Tone petešer naluckov terana, ter iz nevoščljivosti, da je bi! sam Toni v prijetni družbi, je slednja nabrala za šolsko refekcijo podružnice «5. D.» pri Sv. Jakobu L 105" in 35 dinarjev. Bog živi Toneta in vse njegove prijatelje in znance! V predsobi bivšega muz■••*•»•••*••*••• Ffur.uda Trlpcsfitb A m p tir a Cement Dilmitii ••••••••••»«• Ctmcnt Spsiato.............. Valuta na trždC*em tria. PLISSE'. Delo hitro in natančno, veBke majhne oblike, podviti, na pahljačo In a* harmoniko. Oliva de Battisti, Via S. Sebe^ stiano 8t. 4 III Trst. Vhod pri prodaji Hrtov. 5» ZAHVALA. Globoko ginjeni vsled izkazanega sočutja povodom smrti naše prelfubljene soq>rogerf matere, tašče Frančiške Cink kakor tudi za mnogobrojno spremstvo po< kojne k večnemu počitkm, izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prija-«-teljem in znancem. Vsemi Bog plati. TRST, dne 18. junija 1923. 28/22 Rtocfbine CINK. Amerlkonci pozor! 3A8: Krasno posestvo z vinogradom tik Maribora« tudi za dve rodbini, takoj ugodno na prodaj. Natančna pojasnila sc dobijo pod: Radkd prilika šL 1.689« od Oglasnega zaveda Frca Vc :3ić, Maribor, Slomškov tr^> 16. Jugoslavija^ Hranilnica in pcscjlinica o Manah registrovana z&dnija z neomejeno iAxeio vabi svoje člane na 1923. . 317} . "26* . 411 . 140f> . 65» . 128 . 135 . 6^0 . 268 • 6MJ . 340 . 225 •pikt krone • • • • avstrijske VTon» . . Češkoslovaške kron« dinarji • • • . , . Icji marke dolarji francoski franki • • • ivicarskj fcaakl • • • aagleSkl funti papirnati • • • • • • • • • • • • • • • • 0.2750 0.0306 «5 25,— 34.80.— 10.75.— <>.0140 21 .«35 :3tt.50 — 391.—.— ioi.ao.— 0.35 0.0315 «5.75 95.10 11.25 0.0170 21.95 137 — 394.— 101.S0 rami, vratu in pr> prsih. Mali neprevidnež je še bolj ojunačila, ka^ti v čeirtkicsvi številki: dobavil to ali otio umetno gnoplo za par sio-dobil hude opekline. Prihiteli so domači, ki j prinaša kar dva zlobna članka na naslov goriških Slovencev, V prvem članku «Folitica di congitLra» napada naše gospodarske orgamzaci^c f je tekom vožnje V bližini Prošeka ; ker 9o na poli po dr. Lesai-ju projektirani začel goreti javni avtomobil št. V. fašistovski ekspertni1 zadrgi. Naai zadobil so malega opar'e-nca nemudoma prenesli v mestno bolnišnico, kjer je dobil prvo pomoč. — Okreval bo v 3 tednih. Arlooiobtiska nesreč3. Pred včerajšnjim popoldne nenadoma _ G. 115; vnel se je ramreč bencin, ki je puščal iz rezervoarja. Šofer, ki sc je nekaj časa za-rarLn trudil, da bi udušil o<*cnj. je koočno poklical telefonično na lice mesta tržaške gasilce. Dos p gašenju ves ste- van. je bilo šoferju mogoče, da je z lastnimi sredstvi spravil poškodovani avtomobil v mesto. — Skoda znaša okoli 5000 lir. V znasfenju noža. Kovač Humbert Deirossi, ^tar 22 let, stanujoč v ulici Pondares št. 7, se fe pred sinočnjim spri v ulici S. FiKppo z nekim neznancem, ki ga jc tekom prepira sunil z nožem v levo stegno in v desno roko. Deirossi je dobil prvo pomoč od zdravnika iz zavoda »Zelenega kriia >. Nato so ranjenca prepeljali v mestno bolnišnico. Tam ga je zaslišal policijski agent, ki vrši službo v mestni tink ceneje tc4 v naži zalogi, a v resnici se! fe opekel. To nam iasno dokazujejo nekateri tipični shečafi, v goriški okolici in v Brdih. N. | pr. travniki pognojeni lanske jeseni s toraa-ževo žlindro, ki jo je dobavilo naše društvo, so dali letos mno^o večji pridelek, kot oni, ki se računajo po 20 stol. beseda. — Najmanjša pristcjbiaa L 2.—. Dete Je črke 40 fitot beseda. — Naimanjla pristojHna L 4.—» Kdor išče službo, plač« poViVično cena _ TiMiop- sc se potrouli z gnciili. ki so se za nižjo ceno niki Sol odkrito povedali na shodu pri i drugod nabavila. Je brezdvomno v interesu "' nacU> Ifudi da ne puščajo v nemar te okornosti Sv. Luciji dr. Lessi-ju ki njegovemu oprcdl Ban del ju, de se heče slorej orgasiiziraii v domačih sasnosiojuich za->spevšnn na kce n^sta se ,im je po kratk«n dn .ah in ^ t&miH popek** gospodarico Šeniu posrečilo po^^siti o^sn;, ki je umcil •• ? . , ^ _ _ ® Ti i. zadnH del av^mobila; ostalo je le kovina- »voboloi m sele ptem se poga^ti glede ogrodje in motor. Ker je bil ta nepoškodo- pnstope. h kaki večji organizaciji v državi, ~ toda pogajati se noče Icat enak z enakatn. Podobnega mnenja je tudi furlanski kraet in odtod: t jx>»e54a»ke, ko |e čas za prednaročila na J iomaževo ilkulro, ki ie potrebna za jesensko gnojenje. SpMno pomanjkanje gncia v deželi redi neobhodno to posledico, da bo treba ▼ vedno večji meri misliti na rabo umetnih gnojil sko bomo hoteli kriti današnje ogromne trojke obdelovanja in istočasno doseči tudi primerni čisti dohodek. Priporočamo torej, naj se kmetske potrebščine naročaio samo potom takih kmetijskih or^ajiizacr, kf ne zasledujejo v tem oeiru ni-kakih debičkartkih namenov, temveč }ms je, v prvi vrsti in edino 1« dobrobit našega kmetij- SOBA, lepo meblirana, se da v najem gospodu. Mala, odlič&a. družina. Edini podnajemnik. Renzel, Via Giotto 11 pritličje. (855) izviren in neizbrisen greh, da fe Slovenec.: »kega ljudstva pred očmi. SLUŽKINJO, pridno, išče za takoj gospod sam (trgovec), na deželi. Naslov pri uprav-ništvu. 793 OMARE, postelje, lepe, po nizkih cenah, brez poviška, prodaja delavnica: Fabio Severo 7. 801 POZOR! Krene, korale, zlato, platin in zobovje pc najvišjih cenah plačuje edini groaial Belleli Vita. via Madoanina 10, I. 32 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6. I. 44 ki se bo vršil v petek, na praznik Sv. Petra in Pavla, dne 29. junija 1923, ob U. url dopoldne v hiši g. Vek. Hrabar. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelništva in nadzornišiva. 3. Potrdilo računskega zaključka in bilance za I. 1922. 4. Slučajnosti.^ Ako bi ta občni zbor vsled nezadostnega števila udeležencev ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje t. j. ob 11.30 d. p drug občni zbor v istem prostoru in z istini dnevnim redom, ki bo sklepal pri vsaheir številu udeležencev. (331) 9 Stara znana zlatarna S Cerso Vitt. im. SH. 47 jj kupuie in zamenjuje zlato, srebro in drage j kamne po najugodnejših cenah. - Lastna I delavnica za izdelovanje in popravila vseh 8 v to stroko spadajočih del. (53) I 11 nw i ■! ■ ■ in ■ ■ < «