Tajnik Demokratske stranke FJK Zvech o odnosih s SSk, levico in strankino slovensko komponento /3 Ravnateljica Fiorella Benčič o pripravah na prihodnje šolsko leto in o večstopenjskih šolah /8 V Jamljah opozorili na zaskrbljujoče širjenje neofašističnih gibanj Iztok Furlanič, predsednik komisije za prozornost pri tržaškem občinskem svetu /9 Primorski SOBOTA, 7. FEBRUARJA 2009 Št. 32 (19.431) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Sladka smrt pravne države Martin Brecelj Primer Eluane Englaro močno razdvaja etično občutljivo javnost. Na eni skrajnosti so tisti, ki menijo, da je Eluana pravzaprav že mrtva, kot je dejal anestezist Amato De Monte, ki v videmski bolnišnici vodi postopek prekinitve umetnega hranjenja pacientke v nepovratni komi. Šlo naj bi torej za to, da bi njeno smrt le še sprejeli. Na drugi skrajnosti pa so tisti, ki trdijo, da smo priče evta-naziji in torej umoru, saj je po njihovem Eluana »živ človek, ki samostojno diha, njene možganske celice so žive in načeloma bi lahko celo imela otroke,« kot se je včeraj že nekoliko nespoštljivo izrazil premier Silvio Berlusconi. Šlo naj bi torej za to, da bi Engla-rovi zagotovili temeljno pravico do življenja. Težko si je zamisliti globlji etično-politični spor. Naravno je, da vsakdo skuša svoja stališča uveljaviti, kar v tem primeru pomeni, jim dati pravno veljavo ter jih naposled udejanjiti. Tu pa je včeraj prišlo do hudega zapleta. Vlada je sprejela zakonski odlok, da bi ustavila postopek prekinitve umetnega hranjenja, čemur se je predsednik republike Giorgio Napolitano postavil po robu, saj bi bila razveljavitev dokončne razsodbe, ki jo v videmski bolnišnici izvajajo, z navadnim odlokom protiustavna. Vlada je potem napravila korak nazaj in odlok spremenila v zakonski osnutek, ki naj bi ga parlament odobril v najkrajšem času. Toda Berlusconi je ob tem tudi zagrozil, da je pripravljen »stopiti med ljudi in spremeniti ustavo«, da bi le dosegel svoj cilj. Vse to pa že spominja na evtana-zijo pravne države. OB PREŠERNU V nedeljo množično v Čedad TRST - Tudi letos bomo na osrednjih Prešernovih proslavah primerno obeležili najpomembnejši praznik slovenske kulture, ki letos sovpada s stoletnico Glasbene matice. Tako sta v posebnem sporočilu zapisali krovni organizaciji, SKGZ in SSO. Pomembno je, da se jih množično udeležimo, še zlasti prireditve, ki bo potekala v nedeljo, 8. februarja, ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu. S tem, pravita organizaciji, bomo izkazali solidarnost in bližino Slovencem v videmski pokrajini, kjer nekatere sile postavljajo v dvom njihovo narodno pripadnost. Na 12. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € primer englaro - Z odlokom proti prekinitvi umetnega hranjenja Eluane Englaro Vlada izzvala spor s predsednikom države Odlok naposled spremenila v zakonski osnutek, ki naj bi ga parlament takoj odobril VIDEM, RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je podpis zakonskega odloka, s katerim je vlada včeraj hotela preprečiti odklop Eluane Englaro z naprav, ki jo že 17 let ohranjajo pri življenju, zavrnil kot neustavnega. Zato se je vlada sinoči drugič sestala in odlok spremenila v zakonski predlog, ki naj bi ga parlament odobril po nujnem postopku. Vatikan je pozdravil »pogum« vlade, opozicija pa je premiera Berlusconija obtožila neodgovornosti in celo prevratništva. Odvetniki Englarovih pa so zatrdili, da se postopek prekinitve umetnega hranjenja bolnice nadaljuje. Na 6. strani Mnenja o »primeru Englaro« v FJK Na 3. strani Zahodni Kras zavrnil proračun 2009 Na 7. strani • • T" V • V Gorica in Tržič krepita sodelovanje Na 14. strani V Ronkah se je zrušila streha nekdanje avstroogrske vojašnice Na 17. strani V Gorici predstavili knjigo o deportaciji Marije Rudolf Na 16. strani pristanišča Za sodelovanje v Severnem Jadranu KOPER - Predsedniki pristaniških oblasti iz Trsta, Benetk in Ravenne ter predstavniki Luke Koper so včeraj podpisali pismo o nameri, ki predvideva dogovor o tesnem in konkretnem sodelovanju štirih pristanišč za vzpostavitev severnojdranskega pristaniškega sistema. Cilj dogovora je izboljšanje komercialnih potencialnosti, kakovosti in učinkovitosti pristaniškega sistema in z njim povezanih infrastruktur, kar naj bi v štiri pristanišča pritegnilo čim več pomorskega prometa. Na 4. strani gospodarstvo - Obisk delegacije SDGZ pri koroških kolegih SGZ Dogovor o skupnem turistično- gostinskem čezmejnem projektu CELOVEC - Slovenski gospodarstveniki iz avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske krajine utrjujejo sodelovanje in mu dajejo konkretno vsebino. Delegacija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) pod vodstvom predsednika Nika Tenzeja je bila v četrtek na obisku pri kolegih koroške Slovenske gospodarske zveze (SGZ), kjer je obiskala več slovenskih podjetij na južnem Koroškem in se dogovorila za konkretne skupne projekte. Najzahtevnejši bo skupen turistično-gostinski projekt, s katerim nameravata organizaciji konkurirati za evropska sredstva. Na 4. strani 2 Sobota, 7. februarja 2009 ALPE-JADRAN / PARIZ - Slovenski premier Pahor na pogovorih pri francoskem predsedniku Sarkozyju Poudarek predvsem ukrepom za reševanje gospodarske krize V Franciji tudi ministra Križanič in Gaspari - Slovenija v OECD morda prihodnje leto PARIZ - Slovenija je želela slišati zamisli velikih držav v evroskupini o premagovanju finančne in gospodarske krize, da bi nadaljnje ukrepe ustrezno uskladila s temi zamislimi, je včeraj v Parizu po srečanju s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem povedal slovenski premier Borut Pahor. "Namen srečanj v Londonu in Parizu je želja Slovenije, da se priključi najbolj modernim in podjetnim projektom, ki jih imajo države pri reševanju krize," je poudaril. "Evroskupina ima svoje odgovornosti in pred srečanjem marca bi bilo dobro, da uskladi svoje poglede na reševanje krize," je menil Pahor, ki podpira Sarko-zyjevo zamisel o ponovnem vrhu držav z evrom. "Francija je tretja trgovinska partnerica Slovenije. Njene skrbi so tudi naše skrbi, francoske skrbi znotraj evroskupine in EU so tudi naše skrbi in v našem interesu je, da rešimo vprašanja skupaj, tukaj sta obe državi zaveznici," je dejal Pahor po srečanju v Elizejski palači. V interesu obeh držav je po Pahorjevih besedah to, da je EU zelo dejavna pri reševanju te krize. "Ljudje v Franciji in ljudje v Sloveniji pričakujejo rešitve za probleme, pred katerimi stoji cela Evropa in tudi najini državi. Odgovorni smo za to, da najdemo te rešitve, in vsaka pobuda, ki vodi do tega cilja, je dobra," je poudaril. Slovenski premier je po srečanju zatrdil, da o Hrvaški s Sarkozyjem ni govoril popolnoma nič. Absolutno smo se osredotočili na vprašanje, zaradi katerega je bil ta obisk tudi pripravljen, in to je gospodarska in finančna kriza," je poudaril. "S sestankom sem zelo zadovoljen," je sklenil Pahor. Kot je povedal že po srečanju s predsednikom francoske vlade Francoisom Fillonom, je tako Fillona kot Sarkozyja povabil v Slovenijo ob 200. obletnici ustanovitve Ilirskih provinc. Po dopoldanskem srečanju s Fillonom je Pahor poudaril, da je od francoske vlade dobil zagotovila, da ukrepi za premagovanje finančne in gospodarske krize, ki jih že izvaja ali še načrtuje francoska vlada, ne bodo ogrozili tistih panog, ki so pomembna za delovna mesta v Sloveniji. Med večjimi francoskimi podjetji, ki so prisotna v Sloveniji, velja omeniti proizvajalca avtomobilov Renault in trgovinsko verigo Leclerc. "Že sama sestava delegacije kaže na to, da smo največ pozornosti namenili gospodarskemu sodelovanju," je pojasnil Pahor, ki so ga v Parizu spremljali minister za finance Franc Križanič, minister za gospodarstvo Matej Lahovnik ter minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari. Pomemben del obiska v Parizu so bili tudi pogovori na sedežu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer se je Pahor sestal z gene- ralnim sekretarjem organizacije Angelom Gurrio, glavni pogajalec za pogajanja o članstvu Slovenije v OECD Gaspari pa s s koordinatorico širitvenega procesa in procesa poglobljenega sodelovanja, namestnico generalnega sekretarja Thelmo Askey. Slovenija na poti v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napreduje zelo gladko, je po srečanju poudaril generalni sekretar OECD Gur-ria. Pogajanja bi lahko končali do konca leta in se nato prihodnje leto pogovarjali o članstvu, vendar je ta proces "preveč pomemben, da bi bilo nujno hiteti", je ocenil. Slovenija bi lahko članica elitnega kluba najrazvitejših držav na svetu, OECD, postala v prihodnjem letu, sta včeraj v Parizu ocenila tudi Pahor in Gaspari. Nekaj odprtih vprašanj je po Gasparijevih besedah na področju nepremičnin in finančnega sistema ter na področju upravljanja z državnim premoženjem, a Gaspari pričakuje, da se bo vse dobro rešilo v okviru pogajanj, ki pri vstopanju v OECD niso centralizirana, temveč potekajo decentralizirano po posameznih odborih. Slovenija je povabilo za članstvo v OECD, elitni klub 30 gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, dobila maja 2007, enajst let po tem, ko je zanj zaprosila. (STA) videm - Parlamentarci s predsedniki pokrajin Kako izvajati šolsko reformo ■ V* V VtM • • I • I »V« A v luci zaščite jezikovnih manjšin? Parlamentarci iz FJK so se včeraj srečali s predsedniki pokrajinskih uprav Hrvaška policija prijela morilca Ivane Hodak ZAGREB - Uprava hrvaške policije je sporočila, da je prijela morilca odvetniške pripravnice Ivane Hodak, odkrila pa je tudi motive za zločin. Hrvaški mediji poročajo, da je morilec 60-letni moški iz Zagreba ki je bil nezadovoljen z neizpolnjenimi obljubami o zaposlitvi, ki naj bi mu jih dal oče Ho-dakove, znani odvetnik Zvonimir Ho-dak. V minulih štirih mesecih so sicer hrvaški mediji objavili več teorij o tem, kdo je morilec in kakšni so bili motivi. Med drugim so umor 26-letne Ho-dakove povezovali z umorom urednika časnika Nacional Iva Pukanica. Ivana Hodak je umrla 6. oktobra lani v hodniku stavbe v Zagrebu, v kateri je živela. Morilec jo je ubil z dvema streloma v glavo iz pištole. Poleg njenega očeta je v javnosti poznana tudi njena mati, nekdanja podpredsednica vlade in poslanka vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Ljerka Mintas Hodak.(STA) Kulturni praznik v Hrastovljah AVSTRIJA Inzko namesto Lajčaka? DUNAJ - Avstrija je predlagala veleposlanika v Sloveniji Valentina Inzka za novega visokega predstavnika Evropske unije v BiH, potem ko je položaj zapustil Miroslav Lajčak in odšel za slovaškega zunanjega ministra. 59-letni Inzko, sicer pripadnik slovenske manjšine v Avstriji, velja za dobrega poznavalca regije in govori tako srbsko, hrvaško kot bošnjaško, pa tudi rusko. Bil je tudi prvi avstrijski veleposlanik v BiH po vojni (v letih od 1996 do 1999). Die Presse je v izdaji, ki je izšla danes, zapisal, da naj bi se včeraj iztekel rok, do katerega bi morale članice EU v Bruselj poslati svoje predloge, koga bi rade videle na tem položaju. Po poročanju dunajskega časnika naj bi bil med kandidati tudi nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, a so to danes na slovenskem zunanjem ministrstvu za STA zanikali. Vlada Boruta Pahorja o tem imenovanju ni odločala in v Bruselj ni poslala nobenega predloga, so dodali na MZZ. (STA) HRASTOVLJE - Kulturno društvo Jože Pohlen, Turistično društvo Hra-stovlje in Mestna občina Koper so s povezovanjem in sodelovanjem oblikovali novo turistično ponudbo v znameniti vasici Hrastovlje. Tako so v povezano turistično ponudbo vključili ogled znamenitih fresk v cerkvici Sv. Trojice, ogled galerije kiparskih del od-kritelja fresk, kiparja Jožeta Pohlena, in ogled galerije restavratorja fresk, slikarja Viktorja Snoja. KD Jože Pohlen in Župnija Predloka, ki upravlja s hra-stoveljsko cerkvico, bosta tako od jutri dalje ponujala enotno vstopnico za ogled vseh treh lokacij. Ob tej priložnosti je s pomočjo Mestne občine Koper nastala tudi nova zgibanka Hra-stovelj v osmih jezikih, ki je na razu-polgao v vseh turistično informacijskih centrih Kopra. Jutri bodo obiskovalcem Hrastovelj ob kulturnem prazniku pripravili tudi pester program. Med 9. in 17. uro si bodo tako obiskovalci lahko brezplačno ogledali cerkvico in galeriji, ob 16. uri pa bo v Galeriji Jožeta Pohlena poseben kulturni program z gosti, Edel-manom Jurinčičem, Bertom Prib-com, Marjanom Tomšičem in Alferi-jo Bržan. Divaški baletniki med sežanskimi upokojenci SEŽANA - V torek, 10. februarja, bodo člani Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača razveselili sostanovalce sežanskega doma upokojencev. Ob 18.30 uri bodo pripravili program z glasbo in plesom, ki je posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku. (O.K.) VIDEM - Poslanci in senatorji iz naše dežele so včeraj skupaj s predsedniki pokrajin Furlanije-Julijske krajine debatirali o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo odnose med državo, parlamentom in lokalnimi upravami. Na sestanku, ki ga je sklicala deželna zveza pokrajinskih uprav, je bila tudi slovenska senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina. Predsedniki Pokrajin Trst, Gorica, Videm in Pordenon so parlamentarce zaprosili za pojasnila o načinih izvajanja šolske reforme v sklopu izvajanja državnega zaščitnega zakona za jezikovne manjšine (številka 482). Gre predvsem za poučevanje slovenskega in furlanskega jezika. Drugi problem, ki so ga obravnavali včeraj v Vidmu, zadeva zakon, ki obvezuje vsakogar, ki zaprosi za denarni prispevek lokalne uprave k plačilu pristojbine v višini 14,62 evra. Predsedniki pokrajinskih uprav nimajo nič proti plačilu te takse, ki pa se jima ne zdi nepravična za prošnje za denarno pomoč, ki jih vložijo društva, ki delujejo na amaterski ravni in ki odbornikom ali članom ne prinašajo nobenih dobičkov. Senatorji in poslanci desne in leve sredine so se obvezali, da bodo zadevo primerno proučili in problem postavili na me-rodajnih mestih v Rimu, pri vladi in v parlamentu. KOROŠKA - V Celovcu osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku V ospredju mladinsko gledališče Slavnostni govornik je bil ravnatelj Slovenske gimnazije Miha Vrbinc, ki je poudaril razvejanost gledališke dejavnosti med mladimi CELOVEC - Bogata mladinska gledališka dejavnost in glasbena ustvarjalnost mladih sta bili letos v središču osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga v celovškem prireditvenem centru Articiele priredili Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Društvo slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov v Avstriji ter slovenski generalni konzulat v Celovcu. Prireditev je bila hkrati prepričljiv dokaz, da ima slovenski kulturni praznik tudi med koroškimi Slovenci dolgo tradicijo - ne le v Celovcu, temveč tudi v posameznih krajih južne Koroške, od koder so množično prihajali ljudje na prireditev v koroško prestolnico. Slavnostni govornik je bil ravnatelj Slovenske gimnazije Miha Vrbinc, ki je glavni poudarek svojega govora namenil prav bogati ustvarjalnosti na področju mladinskega gledališča, ki je že več kot 30 let močno prisotno med slovensko mladino po vsej južni Koroški. Govornik je ob tem poudaril, da že dejavnost sama širi obzorje posameznika, še posebej pa je opozoril, da so bili vsi tisti, ki so stopili kot mladi na gle- dališke deske, deležni tudi (slovenske) jezikovne šole. Gledališče je zato tudi eden od stebrov, ki so omogočili, da se je na Koroškem še ohranila slovenščina in dežela ni postala enojezična (kot je to še pred nedavnim s plakati po vsej deželi poudarjala najmočnejša politična stranka - op. ured.). Poleg tega gledališče združuje tudi generacije, je še pristavil ravnatelj Slovenske gimnazije, saj jim prav gledališče daje tudi občutek povezanosti. Prireditev so zaključili prav z mladinsko igro. Mladi gledališčniki iz Radiš pri Celovcu so ob tej priložnosti in na zelo simpatičen način potrdili, da je med koroškimi Slovenci še dosti potenciala tudi za naprej v gledališkem podmladku. In tako je bil tudi aplavz ob skupnem prazniku prispodoba za nekaj takega, kar je v svojih pozdravnih besedah imenoval tudi novi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih »skupni kulturni prostor«. Glasbeni spored uspele prireditve sta oblikovala flavtista Kristijan Filipič in Jani Müller. (I.L.) Slavnostni govornik na osrednji proslavi v Celovcu je bil ravnatelj slovenske gimnazije Miha Vrbinc ALPE-JADRAN Sobota, 7. februarja 2009 3 politika - Bruno Zvech, deželni tajnik Demokratske stranke »Dogovor s SSk se je obnesel, ni razlogov za trenja z levico« Mnenje o odnosih s slovensko strankino komponento in o soočenju o spravi TRST - Demokratska stranka in z njo vsa leva sredina si še nista opomogli po nepričakovanem volilnem porazu Riccarda Illyja, odnosi s Slovensko skupnostjo so dobri in ni nobenih razlogov za volilne spore s Stranko komunistične prenove. To so glavni politični poudarki, ki izhajajo iz pogovora z Brunom Zvechom, deželnim tajnikom Demokratske stranke. Pogovor smo začeli z deželnimi volitvami in našega sogovornika vprašali, če je njegova stranka premostila šok, ki ga je pomenil Illyjev poraz? Volilni poraz je bil - kot veste - zelo boleč in tudi debata o vzrokih za poraz je bila boleča. O tem nismo nikoli slepomišili in bil bi nepošten, ko bi trdil, da je vse že mimo. Obdobje bolečine, če jo lahko tako imenujemo, še traja. Kako naprej torej? V Furlaniji-Julijski krajini je prišlo do korenite politične preobrazbe, s katero se moramo sprijazniti in temu prilagoditi naše delo. To ni lahko, drugih poti pa ne vidim. In kakšna je ta pot? Demokratska stranka se mora bolj povezati s teritorijem in bolj prisluhniti problemom ljudi. Slednji ne pričakujejo od nas proglasov in podobno, ampak predvsem odgovore na hudo gospodarsko krizo. Junija bodo evropske in upravne volitve. Kako se stranka pripravlja na to preizkušnjo? V Italiji se je vedno podcenjevalo evropske volitve in Evropo na sploh. To ni dobro, saj Evropa ni več nek oddaljen svet, ampak realnost, v kateri se resnično odloča. Demokrati se bomo za te volitve zato maksimalno angažirali. Nedavna odobritev novega evropskega volilnega zakona je postavila v dvom upravna zavezništva med DS in komunistično levico. Mislite, da se bo to poznalo tudi na volitvah v naših občinah? Upam in mislim, da ne. Nova volilna pravila za evropski parlament niso atentat na nikogar. S Stranko komunistične prenove in ostalimi levičarskimi silami na deželni in lokalni ravni dobro sodelujemo. Mislim, da bi bilo za vse škodljivo, če bi se to upravno in politično sodelovanje naenkrat prekinilo. Kako se je po vašem obnesel volilni dogovor med demokrati in stranko Slovenske skupnosti? Po mojem dobro, ker sloni na jasnih in poštenih temeljih. Nam lahko pojasnite te vaše besede? Slovenska skupnost si prizadeva, da bi postala zbirna stranka Slovencev v Italiji. To je njena legitimna ambicija, s katero pa mi ne soglašamo. DS pa želi zastopati celotno večnarodno in večjezično okolje, v katerem so Slovenci zelo pomembna komponenta. To bo prišlo do izraza tudi v deželnem statutu naše stranke. Ta različnost s SSk vsekakor ni preprečila volilnega dogovora, ki - ponavljam - se je doslej dobro obnesel v obojestransko korist. Slovenska komponenta DS je za parlamentarno kandidaturo predlagala Miloša Budina, vrhovi stranke pa so se odločili drugače. Je to pustilo kakšne posledice? Na tem bo treba še precej delati, tudi zato, ker se osebne zgodbe prepletajo s političnimi vprašanji. Gre za ljudi, katerih življenje je tesno povezano z zgodovino strank, ki so ustanovile DS. Marsikaj bo treba ponovno zgraditi in vzpostaviti, tudi na osebni ravni. Mene pa zanima nekaj drugega. Kaj pa? Mene zanima, da se Slovenci kar se da dobro počutijo v Demokratski stranki in da je celotna stranka občutljiva za pravice Slovencev in do stališč njene slovenske komponente. Da bo vsa tukajšnja družba sprejela večjezi-čnost ne samo kot neko danost, temveč tudi kot bogastvo. Ta cilj je žal še nekam daleč... Žal imate prav. Tudi desnica včasih pokaže zanimanje in celo voljo za sprejetje takšne večjezične stvarnosti, ko pridemo do bistva stvari pa nima poguma, da bi »ugriznila v to jabolko«. In kakšno je to »jabolko«? Celovito priznanje pravic slovenske manjšine. Kako ocenjujete zadnjo razpravo o spravnem dejanju predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške? Moramo se sprijazniti z dejstvom, da pri nas obstajajo različni zgodovinski spomini. Ti bodo še naprej ostali ločeni. Velika pridobitev za vse bo, ko se bodo ti spomini spoštovali med seboj. Tudi zadnja razprava je bila žal preveč prepojena z mržnjo. Po tej poti ne pridemo nikamor. Edina perspektiva so mladi, ki - upam - ne bodo več jetniki tukajšnje tragične zgodovine. S.T. Bruno Zvech dobro ocenjuje izvajanje volilnega sporazuma med demokrati in Slovensko skupnostjo kroma stališče sik »Zgovorno dogajanje s prispevki za manjšino« TRST - Deželni tajnik Stojan Spe-tič v imenu Stranke italijanskih in slovenskih komunistov poudarja, da je dogajanje v zvezi s financiranjema slovenske manjšine zgovorno, saj je vlada - in to ne prvič - Slovencem nekaj vzela, nato pa vrnila, vendar ne v celoti, samo zato, da se ji moramo še zahvaliti. »Dejansko pa se bomo morali še boriti, da nam država prilagodi finančne prispevke inflaciji, kar pomeni, da bi za podporo našim ustanovam potrebovali vsaj 6 milijonov evrov, se pravi skoraj milijon več,« še poudarja deželni tajnik SIK. Predsednik KZ Franc Fabec gost v oddaji Brez meje KOPER - Gost današnje oddaje Brez meje (TV Koper ob 18.00) bo Franc Fabec, predsednik Kmečke zveze. Predstavil bo razvejano dejavnost organizacije, ki pokriva celotno področje na katerem živijo Slovenci v FJK, jim nudi asistenco pri reševanju birokratskih vprašanj in pomoč. eluana englaro - Tragičen primer dekleta, ki je že 17 let v vegetativnem stanju Eluanina družina zasluži spoštovanje Šest sogovornic in sogovornikov smo vprašali, kakšno mnenje so si ustvarili o »primeru Eluana« - Kritika prevelike medijske pozornosti TRST - V uredništvu se že več tednov ukvarjamo z dilemo, kako naj obravnavamo primer Eluane Englaro. Prevladalo je mnenje, da ohranimo tako imenovani nizek profil, žal pa tudi mi nismo mogli obiti poročanja o nesrečnem dekletu, ki je že sedemnajst let v vegetativnem stanju. Lahko nam je všeč ali ne, a Eluana Englaro je že več časa novica dneva, ki odpira vrsto perečih vprašanj; slednje smo skušali tokrat razčleniti z nekaterimi sogovornicami in sogovorniki. Dr. David Štokelj, specializant nevrologije, upa, da bo »primer Englaro« privedel do sestave pravil, ki naj zakonsko uredijo tako imenovano biološko oporoko. »Priprava bo zelo zahtevna, a biološka oporoka je bistvenega pomena. Neka pravila je treba sestaviti, drugače se lahko znajdemo v zelo nevarni situaciji, ko druga oseba odloča o našem življenju ali smrti. In torej tudi o tem, kakšno življenje je vredno živeti. To pa je zelo relativno, zato se mi zdi prav, da se vsak odloči zase.« Štokelj se sprašuje, kje je meja in če lahko prisilno prehranjevanje Štandreški župnik Karlo Bolči-na je uvodoma predpostavil, da ne pozna resnice, saj smo vse, kar vemo o Eluani, izvedeli s televizije oziroma prebrali v časopisih, tako da nihče v imenujemo življenje. »Moti me, da mediji kažejo fotografije mladega in živahnega dekleta: Eluana prav gotovo ni več tista oseba. Sama ni sposobna ne jesti ne piti, njeno prehranjevanje je posledica zdravniškega dejanja. Res je, nihče ne more tega stoodstotno zatrditi, za stroko pa je skoraj nemogoče, da bi karkoli čutila, saj njena možganska skorja ni več aktivna. Eluana sicer odpira in zapira oči, to pa je tudi vse. Vrnitev v življenje je skoraj nemogoča: po šestih mesecih vegetativnega stanja se le izredno redki primeri prebudijo, po sedemnajstih letih se ni še nihče.« Štokelj je zato prepričan, da je Eluanin oče, ki se bori za prekinitev prisilnega prehranjevanja, ravnal pravilno. »V pomanjkanju biološke oporoke lahko samo najožji sorodniki vedo, kaj bi želela Eluana. Oče jo je poznal, vsaka mu čast, da skuša uresničiti njene želje.« Karlo Bolčina bistvu ne pozna resnice. »Povedali so mi, da je včeraj (v četrtek, op.a.) televizija predvajal intervju z redovnico, ki je v Leccu bila ob Eluani. Ona naj bi rekla, da dekle ni v popolni komi, pač pa da diha, da njeno srce deluje avtonomno, da je tudi reagirala na zunanje dražljaje in da celo sama zaspi. V tem primeru torej ne gre za klinično smrt, se pravi za komo. Sicer so vplivni deli telesa možgansko poškodovani, vselej pa gre za življenje, v bolniški obliki torej, vendar vseeno za življenje. In nihče se ga nima pravice dotikati, nihče nima pravice odvzeti hrane in pijače osebi, ki je nebogljena kot dojenček. No, če je stanje res tako, je stvar zelo huda.« Bolčina je svoje farane pozval, naj molijo za zdravo pamet tistih, ki morajo o tem odločati. »Meni se zdi, da je danes vse preraslo in smo priča pravemu norčevanju iz oseb, iz Elua-ninih staršev in njihovih čustev. Baje objavlja dnevnik La Repubblica na svoji spletni strani stalno sveže podatke o dekletu in vzporedno tudi vladne odzive. To je izredno nesramno, saj silimo, vdiramo v privatna življenja. Stanje pa je zelo resno. Kot kristjani moramo torej moliti za prizadete in se ne vtikati v njihova življenja. Pravilno pa je ob tem razmišljati in se pogovarjati o vrednotah življenja v pravem pomenu besede in o smrti, ne pa o besedah, ki so bile doslej izrečene.« »Ko nam stroka ne more dati jasnih odgovorov, ko je zakonodaja pomanjkljiva, so možne samo osebne odločitve, ki jih je treba spoštovati. Zgodba Eluane Englaro je izredno kompliciran problem, ki ga ne bi sme- la reševati politika,« meni Veronika Brecelj, profesorica filozofije in zgodovine. »Evtanazija se danes marsikje izvaja, dekletova družina pa je ubrala zakonito pot. Gre za osebno odločitev njene družine, ki jo je na najvišji možni ravni potrdilo tudi sodišče. Živimo v pravni državi, kjer je sodna oblast avtonomna, zato bi jo morali vsi spoštovati. Prav tako se nima nihče pravice vtikati v odločitve družine in njenih zdravnikov: ta izredna medijska pozornost jim najbrž povzroča veliko bolečino.« Veronika Brecelj je dogajanje okrog Eluane primerjala dilemi dvojnega vozla: vsaka ubrana pot je boleča in problematična. »Če verjamemo v svetovni etos, da je življenje sveto, se nam prekinitev umetnega prehranje- Kritično je poročanje medijev ocenila goriška profesorica Miriam Bratina, saj ustvarjajo ti mnenja za in proti. »V resnici pa gre za globoke in Mirjam Bratina Veronika Brecelj vanja zdi strahotna. Prav tako strahotno pa je živeti sedemnajst let v limbu: spominja me na Sizifovo trpinčenje ... Kaj je življenje? Kje se konča? Stroka si ni enotna, zato je vsako razglabljanja vprašljivo, še bolj vprašljivi so posegi politikov in Cerkve, ki onemogočajo jasno debato. In prav tako vprašljivo je zdravljenje za vsako ceno ... « »Mislim, da bi bilo najbolje, ko bi vsi molčali in upoštevali to, kar želi Eluanina družina. Kar se danes dogaja se mi zdi popolnoma absurdno, saj živimo v družbi, ki naj bi bila civilna, to pa še zdaleč ni,« je celotno dogajanje ocenil novinar, pisatelj in prevajalec, Benečan Miha Obit. izjemno delikatne zadeve. Za problem aktivne ali pasivne evtanazije, ki ga ljudje ne poznajo, za problem meja, saj družba ne ve, kje se življenje začne in kdaj se konča.« Profesorica v vsakem primeru spoštuje življenje. »Življenje je dar. Sama ne bi bila sposobna človeka odklopiti od aparata, ker ne vemo, kaj se z njim dogaja. Težko je. Prav tako se ne bi postavila v vlogo razsodnika: za ali proti je lahko najlažja ali pa najtežja izbira. Spoštovati je treba pri tem družino in vse prizadete.« »V prvi vrsti je treba vsakomur zagotoviti svobodo izbire,« pravi Miha Obit Matejka Grgič znanstvena direktorica konzorcija Slo-vik Matejka Grgič. »V Italiji oziroma v Evropi nasploh živijo različni ljudje, različnih veroizpovedi, svetovnih nazorov in etnij, vsakemu pa je nujno potrebno zagotoviti svobodo izbire. V primeru Eluane Englaro gre seveda za zelo težke odločitve. Pri vsem tem me najbolj moti ta medijski krik: ko zjutraj vstanem in poslušam poročila, je prva novica vselej o Eluani v videm-ski kliniki. Za njeno družino, sorodnike in prijatelje je to prava tragedija, ki je ne bi bilo treba tako izpostavljati.« (pd, sas) 4 Sobota, 7. februarja 2009 GOSPODARSTVO sodelovanje - Obisk predstavnikov SDGZ pri SGZ v Celovcu Dogovor o skupnem turistično-gostinskem projektu s podporo EU Tesnejše sodelovanje med organizacijama slovenskih gospodarstvenikov CELOVEC - »Naš obisk na Koroškem naj bi utrdil dobre stike s sestrsko organizacijo koroških Slovencev, Slovensko gospodarsko zvezo (SGZ), ima pa tudi namen, da se v trenutni globalni finančni in gospodarski krizi, katero seveda čutimo tudi Slovenci v Avstriji in v Italiji, dogovorimo za še tesnejše sodelovanje in za skupno sodelovanje s Slovenijo.« S temi besedami je novi predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Niko Tenze v pogovoru za Primorski dnevnik strnil obisk močne delegacije SDGZ včeraj na Koroškem. Na celodnevnem obisku pri Slovenski gospodarski zvezi je delegacija iz FJK obiskala več slovenskih podjetij na južnem Koroškem, dogovorili pa so se tudi za konkretne projekte, ki naj bi jih organizaciji uresničili v bližji prihodnosti. Najbolj zahteven je turistično-gostinski projekt, ki ga nameravata organizaciji uresničiti ob podpori EU, vanj pa naj bi vključili tudi turistične in gostinske dejavnike v Sloveniji. Predstavniki gospodarskega združenja Slovencev v Italiji so skupaj z vodstvom SGZ na čelu s predsednikom Benjaminom Wakounigom za uvod obiskali sedež Zveze bank v Celovcu, deželne organizacije vseh slovenskih kreditnih in blagovnih zadrug na dvojezičnem ozemlju, nato pa vrhunsko tesarsko podjetje Gasser v Bil-čovsu in gostinski podjetji Pri Miklavžu v Bilčovsu in Stara pošta na Ziljski Bistrici. Program obiska na Koroškem je pripravil predsednik SGZ Benjamin Wakou-nig, ki je v pogovoru za PD poudaril, da koroški Slovenci glede na število slovenskih ali dvojezičnih obratov sicer nimajo tako široke izbire kot Slovenci v Italiji, so pa nekatera podjetja na vrhunski ravni, v zgled in ponos celotnemu slovenskemu gospodarstvu, tudi v Sloveniji. Predsednik SDGZ Niko Tenze pa je pristavil, da prav razvoj na Koroškem kaže, da manjšina preživi le s trdnimi in kvalitetnimi temelji. V okviru obiska sta se organizaciji dogovorili še na skupen nastop na MOS 2009 v Celju, za izvedbo Okusov Krasa na Koroškem (v Podjuni ali na Zilji), za skupne priprave na razpis za Slovenski poslovni klub in za tesnejše sodelovanje in boljšo komunikacijo, konkretno za pospeševanje spletne povezave uradov za Evropo. V delegaciji SDGZ so bili poleg predsednika Tenzeja še Alan Oberdan, Rado Andolšek, Edvard Žerjal in Davorin De-vetak, SGZ pa so poleg predsednika Wa-kouniga zastopali še Hanzi Ogris, Feliks Wieser, Franc Tomažič in poslovodkinja Marina Einspieler. Ivan Lukan Člani predstavništev SDGZ in SGZ pri Miklavžu v Bilčovsu lukan pristanišča - Dogovor med severnojadranskimi pristanišči Prihodnost v sodelovanju Koper, Trst, Benetke in Ravenna na mednarodne trge kot en sam velik pristaniški hub slovenija - Ekonomsko ogledalo Umar Dna še ni videti Najhuje je v predelovalni industriji - Izboljšanje šele prihodnje leto LJUBLJANA - Umirjanje gospodarske aktivnosti na mednarodnih trgih se nadaljuje, zaustavitve tega trenda pa po oceni Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ni videti, kaj šele izboljšanja. To se bo še naprej odražalo na podatkih za Slovenijo in letošnje prvo četrtletje bo eno najslabših v obdobju po osamosvojitvi. Medtem ko je Umar lani jeseni Sloveniji za letos napovedal 1,1-odstotno gospodarsko rast, se zdaj zaradi hitrejšega upočasnjevanja rasti v območju evra od pričakovanega približujemo alternativnemu scenariju, je včeraj na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor Umarja Boštjan Vasle. Stopnja gospodarske rasti utegne biti tako za približno pol odstotne točke nižja od napovedane, ob čemer je spomnil, da je tudi Evropska komisija državi za letos napovedala 0,6-odstotno rast obsega BDP. Kriza po njegovem mnenju ne bo prav kratka. Dna še nismo dosegli in izboljšanje bi morda lahko pričakovali v prihodnjem letu, je menil Vasle. Možnosti dveh zaporednih četrtletij negativne stopnje gospodarske rasti za Slovenijo sicer ne moremo izključiti, a vse napovedi kažejo, da bo država ena redkih v območju evra, ki letos ne bo zašla v tehnično recesijo. Vasle je na novinarski konferenci predstavil zadnjo številko publikacije Ekonomsko ogledalo, ki jo redno mesečno izdaja Umar. Ta ugotavlja, da se je gospodarska aktivnost v Sloveniji novembra lani bistveno upočasnila. Novembrsko medletno znižanje izvoza blaga (-14,2%) in obsega industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih (12,7%) je bilo največje, odkar so na voljo podatki. To je sicer značilno za celotno mednarodno okolje, zato sta tako IMF kot Evropska komisija januarja dodatno znižala svoje napovedi, je povedal Vasle. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je zmanjšal praktično v vseh panogah in ob koncu leta 2008 ni bilo nobene panoge več, ki bi izboljšala poslovne rezultate. Največji padec je opaziti pri panogah, ki največ izvažajo. Novembra lani je bila prvič v letu 2008 nižja tudi vrednost opravljenih gradbenih del (-8,1%), umirjanje rasti se je nadaljevalo tudi v trgovini na drobno. Neugodna konjunktura se odraža tudi na trgu dela, kjer se je rast delovno aktivnega prebivalstva novembra znižala na 2,2%. Inflacija se še naprej umirja, kar je predvsem posledica umirjanja cen surovin na svetovnih trgih, poleg tega pa k umirjanju rasti cen prispevajo tudi slabi rezultati v gospodarstvu. EVRO 1,2796 $ -0,26 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. februarja 2009 evro (povprečni tečaj) valute 06.02. 05.02. ameriški dolar 1,2796 1,2829 japonski jen kitajski juan 116,70 115,04 ruski rubel mniickn niniia 8,7453 46,4607 62,0930 8,7708 46,6010 62,4260 II lUlJjIVa 1 UUIJC1 danska krona rvritancKi ti int 7,4516 0,87060 7,4511 0,87800 Ul 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ ^rAns KJ,0/ KJVJKJ 10,5655 8,7730 u,o / OVJVJ 10,6265 8,7790 1 1UI VCjKa M Ul 1 a češka krona 28,020 1 5012 28,248 1 4919 JVILOIJKI 1 Idi 11N. estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 292,60 15,6466 294,99 1 1 ldU£.al->Kl IUI II 1 L poljski zlot 4,5995 1,6001 4,6485 1,5807 l\Ol laUjM UUICII avstralski dolar nAlnarcKi 1,9407 1,9558 1,9772 1 9558 UUlUol JM ICV romunski lev lii"/*\\/cki ifac 4,2575 3,4528 4,2790 3,4528 IILUVJM 11 LOJ latvijski lats nt37l ICki fAal 0,7035 2,9229 0,7032 2,9559 ui a ¿.IN J Ivi i cai islandska krona ti lira 290,00 2,0891 290,00 2 1032 LUI jIVcl lila hrvaška kuna 7,4045 7,3952 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 6. februarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,44875 1,24125 1,7475 2,03625 LIBOR (EUR) 1,685 2,02125 2,1075 2,2075 LIBOR (CHF) 0,31167 0,51 0,65 0,95667 EURIBOR (EUR) 1,692 2,022 2,108 2,209 ZLATO (999,99 %%) za kg 22.629,63 € -74,48 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 6. februarja 2009 Predsedniki severnojadranskih pristanišč na sestanku v Kopru KOPER - Predsedniki pristaniških oblasti iz Trsta, Benetk in Ravenne ter član uprave Luke Koper so včeraj na srečanju v Kopru podpisali pismo o nameri, ki vsebuje dogovor o sodelovanju omenjenih pristanišč. Gre za strateško potezo, ki ima za cilj izboljšanje tržnega potenciala, kvalitete in učinkovitosti pristaniškega sistema Severnega Jadrana ter ostalih z njimi povezanih infrastruktur. S podpisom izjave o nameri se pristanišča zavezujejo k medsebojnemu sodelovanju pri iskanju skupnih operativnih linij z mislijo na posebnosti posameznih pristanišč in na njihovo hkratno uveljavljanje odličnosti. S harmonizacijo politik in skupnih aktivnosti se bodo lahko pristanišča na mednarodnih trgih predstavljala skupaj, znotraj zaledja pa delovala prek regionalnih meja kot celovito središče za premike blaga in potnikov. Vodila, ki so jih upoštevali predstavniki pristanišč pri sestavljanju pisma o nameri, temeljijo na treh ključnih točkah za razvoj prometa, s sočasnim vključevanjem zaščite okolja, pospeševanja turizma in sistemov Safety&Security. Poglavitni cilji so: harmonizacija politik in skupnih aktivnosti; pospeševanje skupne strategije razvoja ključnih železniških povezav in pristanišč; ustvarjanje »enotnega okna« oz. informacijskega sistema, ki bo zagotavljal visoko stopnjo povezanosti med pristanišči, šlo pa bi predvsem za izmenjevanje informacij; razvoj koridorja Jadran - Baltik v kontekstu transevropskih transportnih mrež. Predlog je v skladu s politiko EU, ki bo v naslednjem obdobju spodbujala nastanek medregionalnih pristaniških sistemov in s tem pomorsko dejavnost nasploh. Severnojadranska pristanišča se s tem projektom kot prva predstavljajo Evropski uniji s pismom o nameri, ki bo v naslednjih dneh poslano v Bruselj in napoveduje nastanek trajnega sodelovanja med štirimi pristanišči. Predsednik beneške pristaniške oblasti Paolo Costa je ob tem povedal: »Skupen cilj je privabiti blagovne tokove v Severni Jadran. Sodelovanje bo omogočilo vsem štirim pristaniščem večjo konkurenčnost in prednost pred ostalimi evropskimi pristanišči. Dogovor bo tudi spodbuda za boljše načrtovanje infrastrukturnih projektov in prometnih povezav med samimi pristanišči in zaledjem.« vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,78 IMTCDCI IDr»DA ÛS1 +1,64 +1 59 KRKA I UKA KOPER 57,74 +3,02 +1 65 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,65 168,40 +2,04 TELEKOM SLOVENIJE 267,37 125,97 +2,94 +0,02 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 56,08 AERODROM LJUBLJANA 27,52 DELO PRODAJA - CTni -1,61 +1,81 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 T)Cfl _i_n D/I NOVA KRE. BANKA MARIBOR 9,36 h/11 IMnTCCT +1,30 KOMPAS MTS NIKA 17,55 -10,00 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 48,69 12,40 34,00 +0,12 -0,72 -5,53 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 450,00 239,96 +0,19 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,00 16,10 -2,78 +0,06 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 6. februarja 2009 +2,21 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,454 5,37 1217 +3,12 +2,87 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,41 +3,93 +3,95 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,036 4,05 +0,68 +1,82 EDISON ENEL ENI 0,96 4,75 1752 -2,33 +0,85 FIAT FINMECCANICA 4,61 12 22 +1,10 +1,84 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,19 -0,24 +0,31 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,05 2,41 1482 +7,48 +4,10 +1 79 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 11,74 +5,48 +1 50 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,89 7,24 1 39 +1,61 +1 30 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,23 +1,66 +1 33 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,88 13,21 410 +3,20 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,41 1 09 -0,06 +6,91 +6 13 TENARIS TERNA 8,72 +5,12 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,48 0,37 931 -0,60 +4,02 UNICREDIT 1,34 +2,65 +3,14 SOD NAFTE (159 litrov) 4a,ia $ -0,17 IZBRANI BORZNI INDEKSI 6. februarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.905,01 924,16 +1,29 +1,81 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.691,96 953,41 1.534,17 517,20 241,20 1.943,34 11.068,11 +1,62 -0,21 +0,00 -2,06 -0,70 -0,73 +5,19 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.280,59 1.591,71 868,58 852,944 4.644,63 4.291,87 3.122,79 1.733,95 733,8 2.393,66 8.076,62 1.715,35 13.655,04 2.181,24 9.300,86 +2,70 +2,94 +2,69 +0,59 +2,97 +1,49 +1,84 +2,52 +0,64 +2,20 +1,59 +0,63 +3,61 +3,96 +2,31 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 7. februarja 2009 5 SLOVENIJA TA TEDEN Lažje je izbrisati ljudi kot napako Vojko Flegar Da v časih gospodarske krize in plazečega se strahu pred izgubo službe ter gmotnim in statusnim nazadovanjem la-tentna nestrpnost do »drugih«, kseno-fobija in nacionalizem izbruhnejo na dan, ni slovenska pogruntavščina. Ali morda italijanska, kot bi se dalo soditi po najnovejših »protiimigracijskih prijemih« rimske vlade. Za aktualno dogajanje v Sloveniji pa so v tem pogledu vendarle značilne določene posebnosti, ki izvirajo iz polpretekle zgodovine, natančneje iz časov osamosvajanja. Gre predvsem za primer tako imenovanih izbrisanih oziroma državljanov nekdanje Jugoslavije, po rodu iz drugih delov federacije, ki si po letu 1991 v določenem roku iz različnih razlogov niso uspeli urediti niti državljanstva niti drugačnega statusa oziroma bivališča v Sloveniji, zato so bili iz uradnih evidenc preprosto izbrisani, čeprav še vedno živijo v Sloveniji. Ustavno sodišče je v odločbi iz leta 1999 ugotovilo, da je bil izbris nezakonit ter parlamentu in vladi naložilo, da z zakonom in izvedbenimi akti popravita napako. Uradne statistike so takrat govorile o 18.305 nezakonito izbrisanih osebah. Parlament je sprejel zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, na tej podlagi pa je bilo izdanih okoli 12.000 dovoljenj za stalno prebivanje. V novi odločbi iz leta 2003 pa je ustavno sodišče določilo še, da je treba nezakonito odvzeti status vrniti vsem in to z veljavnostjo za nazaj. Ministrstvu za notranje zadeve je bilo neposredno naloženo, naj vsem tem 12.000 osebam, ki so po letu 1999 pridobile status oziroma dovoljenje za stalno prebivanje, izda dopolnilne odločbe o stalnem prebivališču od leta 1992 dalje. Za vse druge izbrisane brez statusa pa bi bilo treba najprej dopolniti omenjeni zakon in določiti pogoje za pridobitev statusa. Do konca leta 2004je bilo tako izdanih 4093 dopolnilnih odločb, po takratni spremembi vladne koalicije pa je 8470 primerov do današnjega dne ostalo »v reševanju«. Tudi zakon, za katerega je ustavno sodišče zahtevalo dopolnitev, v tem času ni bil spremenjen. Vlada Janeza Janše zakona v duhu sodbe ustavnega sodišča ni hotela predlagati, levosredinska opozicija, ki sestavlja sedanjo vlado pod vodstvom Boruta Pahorja, pa ni hotela podpreti ustavnega zakona (ta potrebuje kvalificirano večino), s katerim so des-nosredinske stranke hotele izigrati ustavne sodnike. Ves ta čas je bila glavna »vsebinska utemeljitev« desnosredinskih Če je država ravnala nezakonito - in ustavno sodišče je presodilo, da je -potem izvršni in zakonodajni oblasti preostane le to, da nezakonitosti brez pomislekov in kar najhitreje odpravi. strank proti odpravi napake, ki jo je svojimi nezakonitimi akti zagrešila država, vprašanje odškodnin, ki bi jih izbrisani lahko zahtevali, ker so mnogi izmed njih zaradi neurejenega statusa izgubili službo ali ostali brez socialnih transferjev, pokojnin ali zdravstvenega varstva, niso smeli postati lastniki nepremičnin in podobno. Koliko je takšnih, ki bi odškodnino lahko utemeljeno zahtevali in kolikšno, ne ve nihče, jih pa ne manjka, ki govorijo o več sto milijonih evrov. Tolikšni zneski se zdijo nerealni, so pa pripravni za to, da se z njimi ustvarja družbeno in politično ozračje, ki preprečuje odpravo nezakonitosti. In kot da raznovrstne demagogije v zadnjih tednih, odkar je notranja ministrica nove vlade Katarina Kresal napovedala pospešeno pripravo še neizdanih odločb ter potrebnih zakonskih sprememb, še ne bi bilo dovolj, je novega olja na ogenj prilila ugotovitev notranjega ministrstva, da izbrisanih pravzaprav ni bilo 18.305, temveč 23.747; od teh jih še 9524 nima nikakor urejenega statusa. »Napaka v štetju« je po uradni razlagi nastala zaradi doslej napačnega »filtriranja« evidenc v informacijskem sistemu, na drugi strani pa je svojevrsten dokaz, da si je bilo leta 1992 marsikomu status res težko urediti. Če so uradne evidence še do prejšnjega tedna »spregledale« skoraj 7 tisoč ljudi, so jih leta 1992, ko je bilo še bolj ali manj vse na papirju in v fasciklih, verjetno toliko lažje oziroma je toliko bolj verjetno, da marsikomu takrat res ni uspelo pravočasno zbrati vseh papirjev, ki so bili za ureditev statusa potrebni. A konec koncev je vseeno, ali je izbrisanih 23 ali 18 ali morda »samo« 13 tisoč. Preveč bi bil pravzaprav en sam, ki si ne bi mogel urediti statusa, ker ni bil obveščen o tem, kaj vse mora zbrati ali ker vsega ni mogel pravočasno zbrati. (Ne gre pozabiti, da je bil takrat precejšen del iz Jugoslavije nastalih držav zaradi vojne na Hrvaškem »odrezan« od Slovenije, zaradi česar ljudje do dokumentov iz rodnih krajev niso mogli preprosto priti.) V isti sapi z izbrisanimi in morebitnimi odškodninami zanje je omenjati gospodarsko krizo in vedno več odpuščenih delavcev preprosto nedostojno in kaže na globoko nerazumevanje pravne države. Če je država ravnala nezakonito - in ustavno sodišče je presodilo, da je - potem izvršni in zakonodajni oblasti preostane le to, da nezakonitosti brez pomislekov in kar najhitreje odpravi. PISMA UREDNIŠTVU Solidarnostno pismo Luigi Negro Spoštovana gospa Luigia Negro, V imenu Svetovnega slovenskega kongresa Vam ob napadih in žalitvah nacionalistov, katerih tarča ste bili, izražam podporo in verjamem, da Vam to ne bo vzelo dosedanjega duha in volje, s katero se zavzemate za slovensko manjšino v Reziji že vse od študentskih let. Z uspešnim vodenjem kulturnega društva Rozajanski dum, v okviru katerega deluje poznana rezijanska folklorna skupina, ste v Rezijo ponovno vnesli več življenja. Društvo si prav zaradi Vaših zaslug tudi vnaprej prizadeva ohranjati in oživljati rezijansko narečje in kulturo. Vse to je namreč, skupaj z izdanimi publikacijami, dragocena narodna zapuščina, katere vrednost pa bo s časom le še rasla. Zato si želim, da bi še naprej pripravljali izobraževalne programe in skrbeli za tečaje rezi-janščine v šoli, saj so takšne dejavnosti pomembna naložba za našo skupno prihodnost. Vem, da ste kot predsednica lokalne Zveze slovenskih kulturnih društev v zelo težkem položaju zaradi neprestanih pritiskov s strani nacionalistov, vendar naj ob tem spomnim, da Vaše napore in trud podpira celotna slovenska skupnost. Ob tem naj se Vam zahvalim za sodelovanje z našo organizacijo na posvetih Ko ni več meja, na Konferenci slovenskih planincev iz sveta in Slovenije ter na Večerih izza Kongresa, kjer ste nas vedno znova seznanjali s problematiko na področju Rezije in prizadevanji za uveljavljanje slovenstva. Za nesprejemljivo obnašanje nacionalistov in nestrpno ravnanje nasprotnikov slovenske skupnosti v Reziji ni nobenega opravičila. Prav v času, ko je italijanska vlada le priznala, da slo- NIA venska skupnost v Italiji zanjo predstavlja pomemben del, bi to najmanj pričakovali. Morda pa je prav tovrstni izgred pristojne italijanske oblasti opozoril na pomen finančne podpore delovanju slovenski manjšini, potem, ko so jo že nameravali krepko zmanjšati. Z globokim spoštovanjem podpiram vsa Vaša dragocena prizadevanja in prepričan sem, da boste ostali svetel zgled zavzemanja za jezikovne pravice, narodno identiteto in mirno sožitje različnih narodov. S spoštovanjem, dr. Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa STARI SLOVENSKI PRIIMKI NA TRŽAŠKEM Pomen Priimek Kapun na našem območju endemičen za Prosek, je eden številnih slovenskih priimkov živalskega izvora. Razširjenost Priimek je po začasnem slovarju slovenskih priimkov (ur.F.Bezlaj), ki se nanaša na podatke iz let 1931-48, razširjen na Štajerskem (v raznih okrožjih), Slovenj Gradcu, Postojni, Ljubljani, Kamniku in Sežani. Verjetno gre za več rodbin, ki niso vse med seboj povezane v skupnem izvoru. V Trstu je že v 17.stoletju razširjen priimek Capon, ki pa verjetno nima s Kapuni nikakršne zveze. Proti koncu 18.stoletja pa najdemo tudi nekaj Kapunov. Izvor in prve omembe Priimek je prisoten na Proseku že konec 16. stoletja. Mestne oblasti so tedaj skrbno zapisovale globe, ki so jih nalagale občanom za razne prekrške ali neplačane pristojbine. Tako najdemo od leta 1593 do leta 1609 večkrat omenjena Križmana in Jurija Kapuna, od tega leta dalje pa še Antona. V naslednji generaciji - po letu 1640 - je tu Križman s štirimi hčerkami in sinovi Jernejem, Križmanom, Štefanom in Ivanom (medtem ko je peti sin Luka odšel od doma, ni znano kam). Križman starejši je bil edini lastnik na Proseku leta 1647, naslednje leto pa je umrl, pred tem pa dal zapisati oporoko. Začetni rodovnik Rodovnik z zanesljivimi podatki pričenjamo z mlajšim Križ-manom, ki je skoraj zagotovo tisti, ki je omenjen v oporoki starejšega Križmana. Ker pa se ime ponavlja večkrat in so matične knjige v tem obdobju precej nepopolne, ne moramo tega trditi s stoodstotno gotovostjo. Mlajši Križman ima dva otroka, Tomaža, ki ne zapusti moškega potomstva, in Ivana (1674), ki ima tri otroke: Luko (brez moških potomcev), Jerneja in Ivana. Njuni potomci živijo ob popisu leta 1777 na številkah 87, 90 in 93 na Proseku. Marko Oblak SKLAD MITJA CUK SVETUJE Zasvojeni O zasvojenosti z drogami pri nas govorimo neuki ljudje vsak nekoliko drugače, iz zornega kota svoje generacije: nekateri zanikajo večji obseg zasvojenosti v naših krajih, zasvojenci so vedno nekje zunaj domačega kroga; starejši obtožujejo včasih mlade kar v tri dni, češ da so vsi drogirani; nekateri mladi trdijo, da to ni nič takega, saj tudi našem okolju vsi že kadijo travo... Resnica je iz vsakdanjika težko razberljiva. Vsekakor tudi pri nas ni več tako idealno kot smo bili navajeni misliti. Zanesljive metode, po kateri naj bi starši otrokom preprečili uživanje drog, pa pravzaprav ni, čeprav so prav starši prvi, ki lahko v otroku zatrejo nezdravo željo po mamilih. Tako je mnenje iz analiz raziskav o jemanju drog v različnih okoljih naše ožje družbe. Starši otroke vzgajajo in jih pripravljajo na življenje: na premagovanje težav ali na uživanje veselih trenutkov. Mamila pa ne dajejo trdnega, zdravega in dolgotrajnega veselja ter zadovoljstva. Kvečjemu načnejo telesno in duševno zdravje mlade (pa tudi odrasle) osebe. Enotnega recepta, kako vzgajati otroke, ni. Vsak je svet zase, unikum, ki na samosvoj način dojema in se na svoj način odziva. Tako specifično bitje lahko dodobra spoznamo le, če ga znamo dobro opazovati. Vedenje otrok, ki bi lahko postali kot mladostniki, žrtev mamil, je na nek način vzorčno; nastaja že v zgodnjem otroštvu. Podlago za kasnejšo zasvojenost postopoma gradijo odstopanje v družinski situaciji, odklon staršev v preveliko popuščanje pri vzgajanju in še številni drugi dejavniki. Vzgojitelji v družini in zunaj nje se lahko uspešno bojujejo proti tej težnji le s privzgajanjem otroku pozitivnih družbenih veščin. To delo v sodobnem okolju ni lahko. Mnogi mladi vzgojitelji v mladinskih organizacijah lahko na lastni koži spoznavajo, kako sizifovsko se prevečkrat bojujejo proti nasprotnikom molohovskega kalibra, kakršna predstavlja zlasti italijanska državna in zasebna televizija, ter starši, ki ne razmišljajo in brezglavo govoričijo in uveljavljajo svoje nepreverjene zahteve, da bi le prišli na površje. Nekatere življenjske veščine so pozitivne, ker pripravljajo že majhnega otroka na morebitne negativne življenjske izkušnje. Če se otrok že v otroštvu navzame potrpljenja, vztrajnosti, marljivosti, odgovornega razmišljanja o svojem početju, zaradi tega ne bo ob zabavo, veselja ali praznovanja, pač pa bo postopno gradil v sebi trdno osnovo za življenje. V prihodnosti se ne bo dal kar tako pretentati in ne bo dovolil, da kdo prevladuje njegovo voljo ali ga zasvaja. Otrok mora imeti priložnost razvijati pozitivno samo-podobo in postati sposoben odgovornosti za svoje početje. Imeti mora priložnost izražati svoja čustva, ne pa da vse neizrečeno tišči v sebi. Tako tudi preveč varno okolje, ki ga popolnoma ščiti pred nevarnostmi, porazi in razočaranji, ni primerno. Kako naj prenaša poraze, kako naj vzdrži razočaranja, kako naj se zna izogniti nevarnostim, če tega ni izkusil postopoma? Starši naj raje kot to, otroku v življenju stojijo ob strani s svojimi nasveti in pomočjo. Ko pride problem, je čas za odkrit pogovor: o splošnih vprašanjih, o spolnosti, ki močno zaposluje človeka ali o mamilih. Z resničnostjo vsakdanjega življenja se otrok spoznava najprej in zlasti skozi družino. Že najmlajši so izpostavljeni snovem, ki za življenje niso nujne, ko vidijo odraslega kaditi in piti alkohol ali to gledajo po televiziji. Nekdo mora malčku povedati, kako naj se s takimi snovmi obnaša. Z vstopom v šolo je navadno izpostavljen še hujšim nevarnostim v zvezi s prepovedanimi sredstvi. Nesmiselno je, da o tem nič ne ve. Primerna razlaga zaupne osebe bo v otroku vzbudila potrebne samozaščitne mehanizme. Raziskave, ki potrjujejo domnevo o vplivu staršev kot o glavnem razlogu, da mladi ne jemljejo drog, pojasnjujejo, da tudi večina mladih pripisuje svojim staršem glavno zaslugo za to. Razlaga je preprosta: otrok potrebuje pri odločitvah vodenje in vzor, potrebuje pomoč in nasvet. Tako je tudi glede drog, alkohola ali kajenje. Potreben je vedno odprt dialog. Tudi dobro poučen mladostnik bo morebiti kljub vsemu poskušal drogo, vendar je dokazano, da je ta verjetnost v odstotkih precej manjša pri onih, ki so bili deležni ustreznega poduka, nasveta in vodenja kot pa pri drugih, ki tega niso imeli. Urejena družina kljub vsemu še ni poroštvo za to, da se bo mladostnik drogam izognil. Veliko mladih, ki so zasvojeni, pa izhaja po drugi strani iz problematičnih družin, ki živijo v težkem ali kakorkoli motenem položaju. In razlaga? S puberteto se vpliv staršev zmanjšuje in vpliv vrstnikov veča. Od navezanosti na vrstnike je velikokrat odvisno, ali bo mladostnik drogo poskusil ali ne. Zraven pa odigra svojo vlogo tudi njegovo morebitno trenutno stresno stanje zaradi šole, ljubezenskih čustev, anksioznosti. Strokovnjaki svarijo tudi pred prelahkotno presojo staršev, ki so v sedemdesetih letih sami izkusili jointe in mislijo, da poskusiti (kakor so to storili sami) še ni greh. Pojasnjujejo namreč, da jointi iz 70-ih niso primerljivi s sodobnimi, - tudi gojenju konoplje se pozna dodatnih trideset-štirideset let: nove sorte imajo večjo koncentracijo THC -psihoaktivne snovi tetrahidroka-nabinola, ki povzroča psihične učinke tako, da se veže na določene receptorje - beljakovine v membrani živčnih celic v možganih. Na vsak način prepovedati ni najbolj učinkovito, saj vemo, da prepovedano mlade vabi. Bolje je o drogah z mladostnikom govoriti, vendar tako, da se starši na tematiko spoznamo. To pa pomeni, da se moramo o celotni problematiki v zvezi z drogami poučiti in informirati. Mnogi starši, ki so svoje otroke zalotili pri jemanju drog in ne vedo, kako bi jih iz tega rešili, so se mogoče kdaj vprašali, ali bi bilo primerno zahtevati pomoč policije. Izvedenci menijo, da ne. Zakaj bi svojega otroka kriminalizirali, namesto da bi mu skušali pomagati? Ostaja pa vedno odprto vprašanje, kaj storiti sami, da bi svojega otroka rešili zasvojenosti, ko je še na začetku te poti. Navadno strokovnjaki svetujejo, da otroku ponudimo privlačno alternativo na športnem področju, na področju zabave ali s pomočjo potovanja. Pomembno je, da ima ta alternativa sporočilo: ti si nama (staršema) po-memben(a), želiva, da se ti godi najbolje. Važno je, da imamo vedno navezo s svojim otrokom, droge so povsod, ne moremo preprečiti stika z njimi, lahko pa veliko naredimo za to, da se bo do njih obnašal odgovorno. Ko je zasvojenost daljša in močnejša, se lahko tudi še tako ljubeči starši utrudijo in potrebujejo širšo pomoč, ne le oporo strokovnjaka. Ponekod se združujejo v skupine za samopomoč. Tam so še drugi, ki so v podobnem položaju in popolnoma razumejo njihovo stisko - to velja tako za starše kot za njihove, z drogami zasvojene otroke -in iz teh skupin lahko srkajo moč, ki jim je potrebna za vztrajnost pri skrbi za svoje otroke. (jec) 6 Sobota, 7. februarja 2009 KULTURA / PRIMER ENGLARO - Ministrski svet nameraval preprečiti prekinitev umetnega hranjenja Predsednik republike Napolitano zavrnil podpis vladnega odloka Vlada nato odlok spremenila v zakonski osnutek - Vatikan podprl Berlusconija, opozicija pa ga je obtožila prevratništva senat Sporna določila o varnosti RIM - Italijansko javnost hudo razdvaja zakonski predlog o varnosti, ki ga je v četrtek sprejel senat. Predlog predvideva plačevanje dovoljenja za bivanje, ki bo stalo od 80 do 200 evrov, in uvedbo registra brezdomcev, zdravnikom pa bo omogočalo ovadbo nezakonitih priseljencev. Če bo predlog dokončno odobren v poslanski zbornici, bo nezakonito bivanje v Italiji postalo kaznivo dejanje. Senat je potrdil tudi člen o t.i. padskih obhodnih stražah, združenjih, ki bodo policijo obveščale o dogodkih, ki ogrožajo ali bi lahko ogrozili varnost prebivalcev ali uničili okolje. Straže na podlagi amandmaja senatorja Demokratske stranke Feliceja Cas-sona ne bodo oborožene, kot je bilo sprva predvideno. Senat je potrdil tudi člen o prepovedi delovanja nepoznanih združenj ali organizacij, katerih dejavnosti bi utegnile imeti teroristične cilje. Notranje ministrstvo bo lahko v tem primeru delovanje organizacije prepovedalo in zaseglo njeno imetje. Zakonski predlog o varnosti, za katerega je glasovalo 154 senatorjev, 114 pa jih je bilo proti, tudi prepoveduje oblikovanje spletnih skupin, ki zagovarjajo mafijske združbe ali njene vidnejše člane - v Italiji se je namreč nedavno sprožila polemika ob skupinah za podporo mafijskim šefom, kot je denimo Toto Riina, ki so se pojavile na priljubljeni spletni socialni mreži Facebook. Osnutek prepoveduje tudi spletno spodbujanje rasne, etnične in verske nestrpnosti ter spolnega nasilja. Sprejem predloga v senatu je z veseljem pozdravila Severna liga, ki se vneto bori proti nezakonitemu priseljevanju, medtem ko je levosredinska opozicija govorila o »sramotnih in nečloveških določilih«. Veliko nasprotovanja je požel člen, ki zdravnikom dovoljuje ovadbo pacienta, nezakonitega priseljenca. Vodja demokratov Walter Veltroni je dejal, da bodo zdravniki tako postali ovaduhi, ter potrjeni člen označil za nečloveški in rasističen. Sindikalna zveza CGIL in Stranka komunistične prenove sta zdravnike pozvala, naj tega določila ne izvajajo. Sicer pa so protestirali tudi zdravniki, še posebej katoliški. Predsednik deželne vlade Apulije Nichi Vendola pa je včeraj napovedal, da zdravniki v njegovi deželi omenjenega določila ne bodo smeli izvajati. RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je podpis zakonskega odloka, s katerim je vlada včeraj hotela preprečiti odklop Eluane Englaro z naprav, ki jo že 17 let ohranjajo pri življenju, zavrnil kot neustavnega. Zato se je vlada sinoči drugič sestala in odlok spremenila v zakonski predlog, ki naj bi ga parlament odobril po nujnem postopku. Odvetniki Englarovih pa so zatrdili, da se postopek prekinitve umetnega hranjenja bolnice nadaljuje. Vlada je sporni zakonski odlok sprejela soglasno na svoji redni dopoldanski seji. Veljal naj bi do odobritve zakona o biološki oporoki, t.j. o načinu končanja življenja, ki bi ga moral parlament sprejeti v roku 60 dni. Premier Berlusconi je po seji na tiskovni konferenci izrazil prepričanje, da je vlada ravnala pravilno. »Nočem čutiti odgovornosti za Eluanino smrt,« je dejal in dodal, da bi se, če odloka ne bi sprejeli, »osebno« čutil krivega, ker je zavrnil pomoč. »Eluana je živ človek, ki samostojno diha, njene možganske celice so žive bi načeloma lahko celo ÜÉL Giorgio Napolitano imela otroke,« je dejal. Prav zato naj bi bilo nujno sprejeti odlok. Napolitano je vlado še pred razpravo o odloku pozval, naj tega ne sprejme, saj bi ta bil v nasprotju z razsodbo kasa-cijskega sodišča. »Razsodba glede Eluane je brezprizivna in bo spoštovana,« je v pismu vladi zapisal Napolitano. Podpis odloka bi po njegovem prepričanju kršil temeljno ločitev med izvršno in sodno oblastjo, saj je odlok v nasprotju z razsodbo sodišča, ki dovoljuje prekinitev umetnega hranjenja 38-letne pacientke v nepovratni komi. »Žal mi je, ampak ukrep je neusta- ven in v nasprotju s pravnomočnimi razsodbami,« je še zapisal Napolitano. Premier Berlusconi je ob predsednikovem stališču izrazil pripravljenost spremeniti ustavna določila glede sprejemanja zakonskih odlokov. »Šel bom med ljudi in spremenil ustavo,« je dejal. Potem se je nekoliko umiril in pristavil: »Če državni poglavar ne bo podpisal odloka, bom sklical parlament, da bo v roku treh dni sprejel zakon, ki bo vseboval določila glede umetnega hranjenja.« Napolitano v skladu s svojo napovedjo odloka ni podpisal in vlada se je potem ob 20. uri spet sestala ter zakonski odlok spremenila v zakonski predlog, ki naj bi ga parlament odobril po nujnem postopku. Postopek se bo predvidoma pričel v senatu, saj je predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini podprl stališča predsednika republike. Vatikan je odločitev vlade, ki se je zavzela za ohranitev Eluane pri življenju, pozdravil. Kot je dejal nekdanji predsednik papeške akademije za življenje Elio Sgreccia, ima Eluana pravico do življenja. KRIZA - Vlada včeraj sprejela napovedan protikrizni sveženj Spodbude za nakup avtomobilov, pohištva in gospodinjskih strojev RIM - Italijanska vlada je včeraj sprejela paket pomoči za avtomobilski in druge industrije sektorje. V paketu, ki je vreden okrog 2 milijardi evrov, so med drugim predvidene spodbude v višini 1.500 evrov za tiste, ki bi se odločili zamenjati svoj stari avto in kupiti novega. Avtomobilsko takso bodo vsekakor plačali. Vladin ukrep je korak naprej, je ocenila predsednica Confindu-strie Emma Marcegaglia, toda nujne so dodatne pobude v korist celotnega sistema, od srednje-malih podjetij do drugih področij. Premija 1.500 evrov velja za zamenjavo starega vozila z novim Evro 4 ali 5. Pri gospodarskih vozilih znaša t.i. bonus 2.500 evrov. Dodatna premija 1.500 evrov (brez zamenjave avta) je predvidena za nakup ekoloških vozil, katerih emisije so nad mejo 120 g/km2 ogljikovega dvokisa (CO2), 3.500 evrov pa bodo dobili tisti, ki bodo kupili vozila z emisijami CO2 pod mejo 120 g/km2. Za zamenjavo motorja ali mo- peda je predvidena premija 500 evrov. V Italiji so že v preteklih letih spodbujali prodajo avtomobilov s takšnimi ukrepi, a se je akcija s koncem leta 2008 iztekla. Namen Berlusconijeve vlade je s tem odzvati se na hudo krizo v avtomobilski industriji. Januarja so v Italiji prodali 32,6 odstotka manj avtomobilov kot januarja lani, s čimer se je prodaja zmanjšala na najnižjo raven v zadnjih 25 letih. Upad prodaje je močno prizadel skupino Fiat, ki je prejšnji mesec zabeležila padec prodaje za 31,3 odstotka. Vlada je izdelala tudi paket pomoči za proizvajalce gospodinjskih aparatov ter pohištva, na državno pomoč pa upa tudi modna industrija. Pri nakupu gospodinjskih aparatov in pohištva je predviden 20-odstoten »popust« na davek Irpef. Najvišji strošek je lahko 10 tisoč evrov, vezan pa mora biti na gradbeni načrt za obnovo stanovanja oz. hiše. V tem smislu bodo upoštevali prošnje za obnovo, ki so bile vložene po 1. juliju leta 2008. Predsednik papeškega sveta za pravičnost in mir, kardinal Renato Raffaele Martino, pa je ob Napolitanovi odločitvi, da vladnega odloka ne podpiše, izrazil osuplost. »Osupel sem, da se v vseh teh političnih razpravah ubija človeka,« je dejal. Oglasila pa se je tudi druga stran. Voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni je izjavil, da je vlada z odobritvijo odloka ravnala neodgovorno, saj je zanetila institucionalni spor. Voditelj SIK Oliviero Diliberto je Berlusconija obtožil prevratni-štva. Skrajna levica, radikalci in drugi pa so za danes napovedali demonstracije. Zdravniki videmske bolnišnice La Quiete so medtem včeraj zjutraj sprožili tridnevni postopek za postopno prekinitev hranjenja Eluane, ki je leta 1992 v prometni nesreči utrpela hudo poškodbo možganov. »Mislim, da se bo vse odvijalo tako, kot je bilo predvideno,« je pojasnila Eluanina odvetnica Franca Ales-sio in dodala, da bodo zdravniki po treh dneh popolnoma ustavili umetno hranjenje bolnice, ki so jo v noči na torek prepeljali v videmsko bolnišnico. Vlada za reformo kazenskih procesov RIM - Ministrski svet je sprejel zakonski osnutek o reformi kazenskih procesov, ki bo torej romal v senat in poslansko zbornico. Osnutek predvideva med drugim večje pristojnosti za sodno policijo in nekaj omejitev za javnega tožilca. Reforma predvideva stroga pravila za uporabo telefonskih prisluškovanj. Novost predstavlja tudi načrtovana digitalizacija pravosodnega sistema. Osnutek je v januarju predstavil pravosodni minister Angelino Alfano. Veltroni se je odzval na Bersanijevo kandidaturo RIM - »Zdaj moramo vsi skupaj kljubovati krizi, o morebitnih kandidaturah za mesto tajnika Demokratske stranke pa bo lahko govor na kongresu.« Tako je tajnik DS Walter Veltroni včeraj odgovoril ministru za ekonomijo v senci Pierluigiju Bersa-niju, ki je na včerajšnjem tisku najavil svojo kandidaturo. Zdaj moramo namreč pomagati državi pri izhodu iz hude socialne krize in torej pomagati delavcem, prekernim in srednje-malim podjetjem, je dodal Veltroni, ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Felix De Azua v El Periodico de Aragon: Najhujši sovražnik Italije je njen vodilni sloj, kar je bilo doslej značilno za Afriko Sergij Premru_ V mednarodnih medijih je objavljeno marsikaj o Italiji, v glavnem je več kritik kot pohval. Težko pa je zaslediti tako neizprosno kritiko, kot jo je Felix de Azua napisal za El Periodico de Aragon, in jo bom zato navedel v celoti, tudi ker gre za sorazmerno kratek prispevek. Katalonski pisatelj najprej ugotavlja, da v Italiji pomembnejša javna dela trajajo vsaj šest let, v Španiji tri. Investicija za tistih nekaj visokohitrostnih železniških povezav, kar jih premore Italija, je štirikrat večja od španske, povrh pa potovanje iz Barcelone v Madrid traja manj kot krajša na krajši progi iz Milana v Rim. Sodni postopki zaradi prekrškov pri delu v Italiji trajajo vsaj 4 leta, v Španiji dve, v Franciji eno leto, v Veliki Britaniji pa 200 dni. Na razsodbo za neplačane dolgove je v Italiji treba čakati vsaj 8 let, v Španiji eno leto, na Danskem pa šest mesecev. Ocena izvedencev je soglasna: če bo Italija nadaljevala po tej poti, po kateri stopa zadnje desetletje, čez 15 let ne bo več spadala v evropski okvir in bo postala nekakšna južnoameriška republika. Do take katastrofe je prišlo zaradi skorumpi-ranega in neučinkovitega vodilnega razreda, zaprtega v obrambi politične kaste, ki je zakopana v trdnjavah obrambe svojih pošastnih privilegijev in sodne nekaznovanosti, piše de Azua. Diktaturam in vojaškim režimom se je mogoče upreti, nihče pa ne ve, kako napraviti konec s politično kasto, katere posledice so primerljive s tem, kar lahko počenja skupina vinjenih vojakov ali mafijcev. V zadnjih treh stoletjih se je Evropa naučila, kako se boriti proti avtokrat-skim režimom. Upor proti ugrabiteljem demokracije pa je sorazmerno nov in pravzaprav nihče ne ve, kako začeti tak upor. Ta politična oligarhija bi se ohrani- la na oblasti, tudi ko je ne bi glasoval nihče, piše de Azua. Da je vodilni razred najhujši nasprotnik lastne države, je bil običaj v Afriki, začenja pa biti tako tudi na jugu Evrope. Veliko, vedno bolj klientelisti-čno in samovoljno breme, ki mu pravijo Država avtonomij, pa polzi kot crknjen vol na gladini reke Pad, ki teče proti izlivu. Ni kaj, prispodoba katalonskega pisatelja je res srhljiva, žal pa je tudi realistična. Pa ostanimo kar pri pisateljih. Los Angeles Times posveča posebno pozornost sicilskemu pisatelju Camilleriju. Američani, piše LAT, imajo detektiva kot je Philip Marlowe, Angleži Sherlock Holmsa, v Italiji pa je najbolj priljubljen Salvo Montalbano, policijski komisar izpod peresa 83-letnega Camillerija. Pisatelj je izredno priljubljen med bralci in v italijanski javnosti nasploh, ugotavlja dnevnik iz Kalifornije, za katerega ne bo noben ameriški pisatelj nikoli imel takega slovesa in vpliva v domači družbi, ki ga ima stari gospod z debelimi očali in hri-pavim glasom. The Nation, ameriški levičarski tednik, pa objavlja članek o »novem rasizmu v Italiji«. Dopisnica iz Rima ugotavlja, da je italijanska javnost zakopala spomin na zločine iz kolonialnega obdobja, in to danes omogoča rasistične izbruhe proti tistim, ki jih je Bossi zaničljivo imenuje »bin-go bonge«. Čudi, da v svetu, v katerem so izvolili za predsednika Baracka Obamo, Berlusconijevi vladi ni jasno, da s rasističnimi pobudami izgublja na mednarodnem vplivu. »Gostilniški rasizem« tretje Berlusconijeve vlade pelje do jeznega pristopa k problemu varnosti, družba pa to sprejema v prepričanju, da so Italijani vsekakor »brava gente«, piše The Nation. Pa vsaj nekaj pozitivnega. The Wall Street Journal poroča o podjetju Luxotti- ca, ki je lani spet doseglo odličen poslovni rezultat s prodajo očal, pa tudi dobre odnose z zaposlenimi, saj zagotavlja uslužbencem in njihovim družinam možnost kakovostnejšega življenja z vrsto pobud socialnega značaja. WSJmed drugim navaja izjavo odgovornega za osebje pri Luxottici, za katerega ni mogoče proizvajati kakovostnih proizvodov, če delavci nimajo dostojnih življenjskih pogojev. Kitajska konkurenca je sicer zelo ostra in zaposleni na splošno sledijo le s težavo porastu draginje. Luxottica pa zagotavlja možnost cenenih nakupov in storitev svojim zaposlenim, ki jih je okrog 8 tisoč. Podoben pristop so že imela druga italijanska podjetja, v času »razsvetljenega kapitalizma« šestdesetih let, kot ga imenuje WSJ in pri tem omenja sloviti primer kakovostne proizvodnje in izredne socialne odgovornosti nekdanjega Olivettija. A to se je žal dogajalo pred več desetletji. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Sobota, 7. februarja 2009 APrimorski ~ dnevnik 7 rajonski svet - Z glasovi levosredinske večine občinski proračun 2009 Letos predvidena le tri javna dela za pičlega 0,67 odstotka vseh javnih posegov v občini Tržaška občinska uprava name rava postoriti letos na Zahodnem Krasu malo ali nič. Tako izhaja iz predstavljenega proračuna 2009. Nič čudnega, da je rajonski svet finančni dokument zavrnil z glasovi levosredinske večine. Pomenljivo pa je, da je od štirih svetnikov desnosredinske opozicije le eden podprl proračun: predstavnik Forze Italia Albino Debernardi, ki je svoj »da« napovedal že na prejšnji seji ob prisotnosti odbornika za finance Giovanni-ja Battiste Ravidaja. Drugi svetnik Camberjeve stranke Roberto Barnaba se je vzdržal (pred začetkom seje se je kar nekaj časa zadržal z Debernardijem, da bi ga prepričal, naj se vzdrži...), medtem ko se Alberto Viatori (Forza Italia) in Annarosa Benvignu (Nacionalno zavezništvo) nista udeležila seje. Sami svetniki strank, ki podpirata Dipiazzo-vo upravo, so očitno sprevideli, da je letošnji občinski proračun do območja Zahodnega Krasa dokaj mačehovski. Na četrtkovi seji je predsednik Bruno Rupel na podlagi številk izračunal, »kako zelo občinska uprava ljubi Zahodni Kras«. V proračunu 2009 je za javna dela namenila skupno 110 milijonov 555 tisoč 671 evrov. Na območju rajonskega sveta bo pa opravila dela za skupnih 750 tisoč evrov. To je pičlih 0,67 odstotka (!) celotne vsote. Predvidena so sledeča dela: obnova in tlakovanje Ul. Pucino pod Križem (390 tisoč evrov), ureditev stopnišča, ki vodi z Obalne ceste do kriškega portiča (150 tisoč evrov) in razširitev struktur ob nogometnem igrišču Vesne v Križu (210 tisoč evrov). In vendar: zahodnokraški občinski svet je konec oktobra odobril dokument s seznamom 64 javnih del, ki bi jih bilo treba opraviti v treh zgodovinskih kraških vaseh, Kontovelu, Pro-seku in Križu, in v ezulskemu Naselju S. Nazario. Nakazal je tudi prioritetne posege. Dokument je poslal vsem občinskim odbornikom in načelnikom vseh svetniških skupin v mestni skupščini. Rezultat? »V proračunu ni sledu o naših zahtevah. Prav nasprotno: nekatera javna dela, ki so bila predvidena v letu 2008, so bila preložena v leto 2010,« je ugotovil Rupel in opozoril: »Občina namerava prihodnje leto prodati občinsko skladišče na Kontovelu 295 in poslopje nekdanjega doma za ostarele Don Marzari v Naselju S. Na-zario.« V proračunu nadalje ni jasno, s katerimi postavkami in prispevki bo občinska uprava izvajala določila zakona o zgodovinsko priznanih jezikovnih manjšinah in zaščitnega zakona in s katerimi prispevki bo krila stroške za izvajanje vidne dvojezičnosti, je podčrtal predsednik Rupel. Vodja Demokratske stranke Niko Tenze je bridko ocenil, da porabi občinska uprava sredstva izključno za redno upravljanje, ne vlaga pa jih v pomembne investicije. Javna dela so omejena skoraj izključno v mestnem središču. To je nič drugega, kot volilni spot, medtem ko ostajajo predmestja in okolica prepuščene zobu časa. Podpredsednik rajonskega sveta Roberto Cattaruzza (Stranka komunistične prenove) je pojasnil, zakaj je zapustil sejo, na kateri je odbornik Ravida predstavil proračun: občina je posredovala obsežno proračunsko dokumentacijo le dan prej, zato mu ni bila dana možnost, da bi jo pregledal. Tudi po njegovem mnenju so predvideni javni posegi na rajonskem območju popolnoma nezadostni, mestna uprava je spregledala vse predloge, ki jih je iz-nesel rajonski svet, zato je podprl zavrnitev občinskega finančnega dokumenta. M.K. Občina namerava prihodnje leto prodati poslopje doma Don Marzari Javna dela na Zahodnem Krasu v letu 2009 Tlakovanje in obnova Ul. Pucino pod Križem 390.000 Ureditev stopnišča za kriški portič 150.000 Razširitev struktur nogometnega igrišča v Križu 210.000 Skupno 750 tisoč evrov nabrežina - SSk Na prodaj stavba stare šole na trgu Na dnevnem redu seje devin-sko-nabrežinskega občinskega sveta, ki bo v sredo, bo glavna točka sprejetje proračuna za tekoče leto, med postavkami pa je sklep o načrtu odtujitev in ovrednotenja občinskega nepremičninskega premoženja. Občinski Svetnik stranke Slovenske skupnosti Edvin Forčič v tiskovni noti opozarja, da naj bi občinski svet na seji dejansko prižgal zeleno luč za prodajo treh nepremičnin. To so bivša policijska kasarna v Mavhinjah, dve gospodarski stavbi (skladišča ) v Ribiškem Naselju in stavba stare šole na nabrežinskem trgu. V sklepu pa je omenjena tudi možnost zamenjave urbanistične namembnosti stavb. SSk zahteva, da ostane namembnost stavb v Nabrežini in Mavhinjah nerezidenčna. V naših vaseh so zrasli številni stanovanjski objekti, predvsem vrstne hišice, ki so grobo iznakazile kraško arhitekturo, pravi Forčič. Dodatno naseljevanje je tudi zaostrilo problem pomanjkanja uslug in struktur (pločniki, grezniško omrežje, metan, parkirišča itd.) v bivanjskem prostoru. Nekatere vasi, kot je to skrajni primer Vižovelj, so postale mestna periferija in nimajo več značaja kraške vasi. SSk zato zahteva, da se te občinske nepremičnine namenijo javni rabi, kot so to bile tudi prvotno. V njih bi lahko dobili prostor trgovinski, obrtni, gostinski obrati, banke, ambulante itd. ali nov sedež zdravniškega okraja, predlaga Forčič. Prav tako bi lahko v Nabrežini delno uporabili stavbo kot srednje veliko večnamensko dvorano. Ker je to edina kraška občina, ki leži ob morju, pa bi bilo turistično in kulturno zelo primerno urediti vsaj manjši občinski muzej o ribištvu. SLOVENIJA - Pahorjeva vlada je razveljavila sklep Janševe vlade Ingrid Sergaš ne bo generalna konzulka Konzulka Bojana Cipot se je srečala s pokrajinskim tajnikom Petrom Močnikom in z vodstvom stranke Slovenske skupnosti Ingrid Sergaš ne bo generalna konzulka republike Slovenije v Trstu. Vlada Boruta Pahorja je namreč razveljavila - kot včeraj poroča ljubljansko Delo - sklep vlade Janeza Janše o imenovanju Sergaše-ve za generalno konzulko. Generalni konzulat RS, ki je pristojen za Furlanijo-Julijsko krajino in za sosednje dežele, bo po upokojitvi Jožeta Šušmelja torej še naprej brez generalnega konzula ali konzulke. Vlada je razveljavila sklep o imenovanju Ser-gaševe (tozadevni odlok je bil že objavljen v Uradnem listu) na predlog zunanjega ministrstva. Razveljavitev sklepa Janševe vlade utemeljujejo z dejstvom, da Sergaševa po vrnitvi s službovanja na slovenskem veleposlaništvu v Rimu ni bila dve leti v notranji službi, kot to določa zakonodaja. Delo izpostavlja, da se je zunanje ministrstvo odločilo zaustaviti le odhod Sergaševe v Trst, medtem ko je kar nekaj drugih diplomatov že v tem mandatu odšlo v novo službo v tujino brez dvoletnega službovanja v domovini. Pri Sergaševi bi moral minister Samuel Žbogar napotitev na novo mesto še potrditi, česar očitno ni naredil. V ljubljanskem časniku tudi beremo, da nekateri diplomati vladno razveljavitev imenovanja Sergaševe vidijo predvsem v kontekstu skorajšnjih imenovanj novih slovenskih veleposlanikov. Na interni razpis, ki se je iztekel pred mesecem dni, se je prijavilo kar nekaj kandidatov, ki pogoja dveletnega bivanja v notranji službi ne izpolnjujejo. Vendar pa izbirna komisija zunanjega ministrstva teh diplomatov ni uvrstila na seznam kandidatov, ki jih je predlagala ministrstvu, piše še v Delu novinarka Meta Roglič. Pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti se je srečalo s konzulko Republike Slovenije v Trstu Bojano Cipot. Obisk je potekal na sedežu stranke, kjer so jo sprejeli pokrajinski tajnik Peter Močnik, pokrajinski predsednik Sergij Mahnič in tržaški občinski svetnik Igor Švab. Tajnik Močnik se je konzulki zahvalil za obisk in ji najprej predstavil razloge in pomen izbire samostojnega političnega nastopanja manjšinske stranke, ki danes pozna lepo podporo tudi pri mlajših rodovih, kar je nadvse spod- budno, je dejal. Močnik je gostinjo seznanil tudi z novostmi in s težavami, s katerimi se spopada slovenska narodna skupnost v Italiji in še posebej v Trstu. Govora je tako bilo o zadnjih spremembah šolskega sistema in o krčenju osebja ter sredstev, nevzdržnem stanju šolskih poslopij, ki jih krajevne uprave zanemarjajo, zavestnem neizpolnjevanju s strani države in javnih uprav obvez, ki izhajajo iz zaščitnega zakona tako na področju jezikovnih pravic, kot tudi poseganja v naselitveni teritorij manjšine, kazenske zaščite in pa obnove ter razpolaganja z narodnimi domovi. Močnik je Cipotovo opozoril tudi na težave, ki nastajajo pri sodelovanju z matično državo, večkrat zaradi pomanjkanja ali nepoglabljanja informaciji s strani ministrskih ali drugih uprav. Na tem področju bi bil potreben stalen stik, da bi se izognili včasih z lahkoto rešljivim zaprekam, je dejal tajnik SSk. Sergij Mahnič, Igor Švab, Peter Močnik in slovenska konzulka Bojana Cipot kroma Vodstvo slovenske stranke je nato podalo nekaj sugestiji za boljše sodelovanje pri upravi šolstva, kulture, teritorija in gospodarstva na obeh straneh bivše meje, torej za vsestranski razvoj vsega slovenskega življa, ki že preko tisoč let živi na tem teritoriju. Slovenska konzulka je podčrtala pomen političnega nastopanja in dobre orga- niziranosti manjšine ter pokazala veliko zanimanje za razne zadeve, ki so ji bile predstavljene. Zagotovila je pripravljenost za stalno medsebojno informiranje in za posredovanje pri pristojnih organih ter podporo konzulata pri prizadevanjih tukajšnje slovenske narodne skupnosti za njen obstoj in napredek, beremo v sporočilu SSk. 8 Sobota, 7. februarja 2009 KULTURA / ŠOLSTVO - Fiorella Benčič vodi svetoivansko didaktično ravnateljstvo in NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini »Pri starših je velika volja do sodelovanja in iskanja rešitev« Množična zahteva po 40-urnem tedenskem pouku - Na šoli Gregorčič bodo imeli soboto prosto - Pozitivno o večstopenjskih šolah Na prihodnje šolsko leto se pripravljajo - oz. se skušajo pripravljati - tudi na Didaktičnem ravnateljstvu Sv. Ivan in na Nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v Dolini. Obe ravnateljstvi vodi Fiorella Benčič, ki v pogovoru med drugim poudarja veliko pripravljenost staršev na sodelovanje, je pa tudi velika zagovornica uvedbe večstopenjskih šol. Že v januarju ste imeli informativno srečanje za starše otrok Didaktičnega ravnateljstva Sv. Ivan. Kaj ste jim povedali? Dejansko smo nadaljevali pogovor, ki se je bil začel že novembra. Takrat so me starši svetoivanskega vrtca klicali na posvet, da jim malo razložimo, kaj jih čaka, kakšno ponudbo jim lahko šola predstavi. V glavnem je šlo za organizacijo pouka, ker starše zelo skrbi, koliko časa so lahko otroci na šoli, kaj se jim nudi in kakšno kvaliteto zagovarjamo. Takrat sem imela vtis, da je pri starših velika volja po sodelovanju, po tem, kaj lahko oni doprinesejo za boljšo premostitev tega kritičnega trenutka. Reči moram, da so bili pri tem zelo razsodni in so tudi veliko zaupali našim managerskim sposobnostim. Že takrat so predlagali, da se sami angažirajo in so s tega vidika pripravljeni pomagati. Še bolj se je to pokazalo na januarskem srečanju, kjer so bili prisotni starši otrok iz vseh vrtcev, ki so bili tudi toliko potrpežljivi, da se počaka na to, koliko osebja bomo dobili. Prav glede na osebje, ki ga imamo na razpolago, se namreč lahko organiziramo, preučimo z učitelji, kaj lahko nudimo in potem pokličemo starše in jim povemo, da krijemo do te in te ure. Potem so starši predlagali, da bi morebiti oni kaj doplačali ali pa se domenili za kake druge oblike, tako da bi isti učitelji lahko razširili svoj urnik, predvsem taki, ki imajo skrajšan urnik, da se zagotovi servis popoldne. Na vaših šolah ni celodnevnega pouka ... Ne, ni ga. Od staršev je prišla tudi druga poteza, ki se mi je zdela zelo hvalevredna: da bi vsi masovno vprašali najdaljšo varianto štiridesetih ur pouka tedensko. Navsezadnje ni celodnevna varianta, je štirideset ur: razlika je tudi v urah, ker celodnevni pouk pomeni 44 ur učitelja, 40 ur pa pomeni en učitelj in tri četrt. Tukaj se bomo dejansko borili za ure. Kaj lahko nudimo s tistimi urami, je tudi odvisno od sestave razreda. Če imamo združene razrede oz. enorazrednice, tam so večje težave. Do zdaj smo izrabili ravno ure v presežku, da smo nudili nekaj ločenega pouka učencem, ki so bili združeni. To bo seveda težje. Jasno pa je, da sami lahko združimo razrede za take dejavnosti, kot so telesna ali likovna vzgoja, kjer so Ravnateljica Fiorella Benčič: Treba je pokukati ven iz ustaljenih kalupov kroma dejansko razredi ločeni, ampak so hvala Bogu dovolj maloštevilni, da jih lahko damo skupaj in da prihranimo nekaj ur. Ravno v luči vertikalizacije je še tudi možnost, da lahko malo izrabimo ure profesorjev srednje šole, predvsem na področjih, kot so telovadba, likovna ali glasbena vzgoja. Tako se tudi razbremenijo učitelji in se tiste ure lahko preusmerijo kam drugam. Jasno je to stvar organizacije in dobre volje, ker si morajo tu vsi malo zavihati rokave, moram pa reči, da je pri starših velika volja do sodelovanja in do skupnega iskanja rešitev. Kako bo vplivalo črtanje so-prisotnosti? To bo vplivalo ravno na ponudbo, ker je soprisotnost pomenila možnost, da se v istem razredu posvetiš učencem, ki imajo težave in morajo nekaj nadoknaditi oz. za tiste, ki se tudi vpišejo v teku leta. Te ure so služile temu, služile so tudi ob priložnosti ekskurzij. Seveda, marsikaj bo treba rezati, to je neizbežno, in tudi kje kaj prilagoditi. Velik problem bo pa pri združenih razredih, ker se tam zares obetajo hudi časi. Odpira se še drug problem: če bomo v prihodnjem letu še imeli možnost ločevati razrede pri trinajstih učencih, se pravi da se razredi združijo, samo če je do dvanajst učencev, bo z letom 2010 meja osemnajst učencev. Zato je prav, da v tej perspektivi že zdaj začnemo bitko, da se upošteva manjšinska problematika, ker bi to zares pomenilo usoden korak za našo šolo. Koliko osebja mislite, da boste izgubili? Ne bomo veliko izgubili, ker na srečo imamo, razen enega primera, osebje v staležu. Konkretno imamo letos 21 učiteljev s pogodbo za nedoločen čas. Tudi za prihodnje leto mislimo, da bomo kljub rezanju obdržali več ali manj to število. Seveda je vedno neznanka, ker ne vemo, po kakšnem ključu bodo dodeljevali osebje. Glede na to, da imajo v tržaški občini celodnevni pouk le na openskem didaktičnem ravnateljstvu, bi lahko pričakovali, da bi v trenutku, ko se določajo neke prioritete, upoštevali to, da se da tistim, ki do zdaj niso imeli, ker povpraševanje bo veliko. Se bo glede vrtcev kaj spremenilo? Vrtce bomo napolnili, ker je veliko zanimanje in se celo bojim, da bomo morali koga preusmeriti kam drugam. Imamo zelo malo mest na razpolago in bom staršem svetovala, naj vpišejo otroke v občinske vrtce. Ste tudi ravnateljica na nižji srednji šoli v Dolini. Katere spremembe se obetajo na tem področju? Tiste, ki veljajo za vse slovenske šole, se pravi eksperimentalni urnik z obveznimi 34 urami tedensko brez izbirnih predmetov. Med izbirnimi predmeti v Dolini je bila računalni- ško-glasbena delavnica, ki je imela velik uspeh, zdaj pa bo obvezna. Tudi nemščina je bila izbirni predmet, ampak bo obvezna, ker je stalen profesor in se mi tudi zdi, da je prav, da ovrednotimo in nadaljujemo neko tradicijo. Staršem pravzaprav niti ne bom omenila drugih možnosti, ker je to priložnost, ki jo imajo otroci za prihodnost, tudi zato, ker bo z letom 2010 na višji srednji šoli predviden študij drugega evropskega jezika, tako bodo že imeli neko podlago, na kateri graditi naprej. Kar se pa tiče novosti, smo odobrili petdnevni tedenski urnik s prosto soboto. Predvidevate izgubo kakega delovnega mesta? Zaradi novega urnika bo izgubil mesto velik odstotek profesorjev slovenščine, zgodovine in zemljepisa. Konkretno se izgubi pol mesta na vsak oddelek, kar pomeni, da bo mesto izgubilo 21 odstotkov profesorjev. Tisti, ki so v staležu, bodo na razpolago, možnosti za suplente pa bo zelo malo. Tako bomo tu v Dolini izgubili pol delovnega mesta: če smo prej imeli dva profesorja, bomo zdaj imeli enega in pol. Kar se tiče uvedbe večstopenjskih šol, ne bo ob kruh nobeden od naših tajnikov oz. članov pomožnega osebja, ker so dejansko velike možnosti bodisi na slovenskih kot na italijanskih šolah. Veliko naših pomožnih tajnikov raje izbere italijanske šole, ker jih je tam več v tajništvu, si razdelijo delo, se specializirajo za določeno področje in je lažje. Ste ravnateljica pri Sv. Ivanu in v Dolini. Kako to usklajujete? Usklajujem tako, da sem malo na eni strani, malo na drugi, marsikaj upravljam s Sv. Ivana za Dolino in Na svetoivanskem didaktičnem ravnateljstvu se starši zavzemajo za 40 ur pouka tedensko kroma TRG LIBERTA - Wwf Občina Trst ne upošteva mnenja ljudi Občinska uprava se glede obnove Trga Liberta sploh ne ozira na mnenje občanov in na okrog 10 tisoč podpisov, ki so jih zbrale razne naravovarstvene organizacije proti njenemu načrtu. Še manj pa upošteva pomisleke, ki jih je s tem v zvezi izrazilo spomeniško varstvo. Zato je združenje Italia Nostra naslovilo na ministrstvo za kulturne dobrine zgodovinsko in grafično dokumentacijo z zahtevo, da se ministrstvi in varstvo zavzameta za ohranitev zdajšnje podobe Trga Liberta. Naravovarstvene organizacije poleg tega zahtevajo, da občinska uprava seznani občane z vsebino dokončnega projekta na javnem srečanju. To so naglasili včeraj na tiskovni konferenci naravovarstveni organizaciji Wwf in Italia Nostra ter Odbor za ohranitev zgodovinskega vrta na Trgu Liberta. Poudarili so, kot rečeno, da gre pristojni občinski odbor Franco Bandelli svojo pot in nikakor ne upošteva mnenja občanov in vse pozive, naj ostane trg nedotaknjen. Projekt občinske uprave bo dalje popolnoma spremenil videz zgodovinskega trga in bodo pri tem podrli številna stoletna drevesa, so še obtožili naravovarstveniki, po mnenju katerih gre v tem primeru za neprimerno uporabo javnega denarja. Načrt sloni namreč na študijah o porastu prometa v prihodnosti, kar pa ne odgovarja resnici, so povedali na-ravovarstveniki in poudarili, da spomeniško varstvo pri vsem tem molči. Če je v zvezi s preliminarnim projektom dalo povoljno mnenje, je namreč dodatno mnenje vezalo na predstavitev dokončnega projekta. obratno. To pomeni tudi fizično delitev, saj je za starše bistveno, da ko pridejo, mora biti ravnatelj na razpolago. Staršem veliko pomeni, če je oseba fizično prisotna. Pri Sv. Ivanu kaže, da bo zaživela večstopenjska šola. Kako gledate na tako rešitev? Gledam pozitivno. Bila sem med tistimi, ki so bili za to varianto že pred desetimi leti. Takrat sem bila po-dravnateljica v Dolini in smo se izrazili v tem smislu, stvar pa potem ni stekla. Jaz vidim v tem neko prednost: sama prihajam s srednje šole, ko sem se vživela v osnovno šolo, sem se morala marsikaj naučiti. Res se lahko usklajuje marsikaj, ampak v trenutku, ko so ljudje skupaj na seji, pride do konfrontacije, izmenjave mnenj, delitve nalog. Če pa sta dva ločena svetova, je vedno kako obračunavanje ali nalaganje krivde za nazaj. Jasno, da je stvar dobre volje ljudi: če slednji niso pripravljeni na ta korak, če bodo zavirali ta proces, ne bo uspehov. Sem pa prepričana, da če nam je zares pri srcu usoda šole, bomo pripravljeni tudi postaviti pod vprašaj svoja stališča, svoje ideje in videti, katere stvari so bolj koristne in katere rešitve so boljše. Dam vam konkreten primer: na Osnovni šoli Otona Župančiča se nam je pokvaril televizor in nimamo sredstev za nakup drugega, zato smo pomislili na koriščenje tistega, ki ga ima nižja srednja šola. Dejansko smo ga tudi enkrat koristili, ampak učiteljica mi je dejala, da je bilo nerodno, da je imela občutek, da jih motimo in da smo nezaželeni gostje. To pregrado je treba odpraviti in pokukati ven iz teh ustaljenih kalupov. Ivan Žerjal Devin: poostren nadzor po nočnih tatvinah Po poldrugem letu se je v Devinu ponovil val nočnih tatvin. V enem tednu so tatovi obiskali kar štiri hiše v predelu Črničje, spečim domačinom so odnesli denar, nakit in druge predmete. Policija in karabinjerji so v Devinu in okolici poostrili nadzor, zlasti v nočnih urah. Krajane pozivajo, naj ob najmanjšem sumu pokličejo sile javnega reda. »Raje imamo lažen preplah od uspešne tatvine,« je dejal poveljnik na-brežinskih karabinjerjev, kap. Fabrizio Pinori. Slednji vabi krajane, naj doma dobro skrijejo nakit in tudi ključe avtomobilov. Do nočnih tatvin prihaja v celi severovzhodni Italiji, na Tržaškem pa samo v Devinu. Vas, v kateri je mnogo bogatih hiš, je namreč dovolj blizu avtoceste A4, kamor se tatovi odpravijo po vsakem podvigu. Požar v manjšem skladišču na Opčinah Gasilci so včeraj ob 14.40 posegli na Opčinah. Nasproti strelišča se je v skladišču za orodje ob hiši nekega domačina vnel požar. Vzroki požara niso znani, gasilci pa so v okrog 20 kvadratnih metrov velikem skladišču kaj kmalu opravili svoje delo. Združevanje trgovcev Združevanje trgovcev na istem območju je odličen odgovor na konkurenco trgovskih centrov in velike distribucije. To je povedala včeraj občinska odbornica Marina Vlach in napovedala, da bo občinska uprava podpirala nastanek združenj. Na Opčinah je že nastalo združenje Skupaj na Op-činah, ki šteje več kot 50 članov, v kratkem pa bodo sorodna združenja ustanovili tudi na Borznem trgu, pri Sv. Jakobu in v Miljah. / TRST Sobota, 7. februarja 2009 9 KVESTURA - V torek zasačili goljufa-roparja v nekem nomadskem kampu pri Milanu Policija prijela storilca sobotnega ropa na Opčinah Ogoljufal srbska podjetnika za 100.000 evrov - Odločilna sta bila očividka in spretnost policistov, plen izginil Prejšnjo soboto je sredi Opčin najprej z zvijačo, nato še z uporabo sile odvzel dvema srbskima državljanoma aktovko s sto tisoč evri, dobre tri dni pozneje - v torek ponoči - pa so mu policisti že nataknili lisice. Kljub skromnim razpoložljivim podatkom so ga agenti zasačili v odročnem nomadskem kampu v kraju Corbetta v mi- Lažni evri, ameriški dolarji in švicarski franki, zlatnina in ostali zaseženi predmeti na tiskovni konferenci mobilnega oddelka kroma lanskem predmestju. Odločilno je bilo pričevanje očividke, ki si je med vožnjo po Dunajski cesti ogledala sklepni del dogodka. Policisti plena niso našli in še vedno iščejo roparjeva pajdaša. Aretiranec (nalog za pripor je podpisala tržaška tožilka Cristina Bacer), 44-letni makedonski Rom S. B., je imel v svoji baraki pravo skladišče laž- nih bankovcev - evrov, ameriških dolarjev in švicarskih frankov. Zlikovec je specialist za posebno vrsto goljufije, imenovano »rip-deal« (v slovenskem prevodu »iztržen posel«), ki temelji na menjavi denarja. Dokaj zapleteno dogajanje je včeraj opisal načelnik tržaškega mobilnega oddelka Mario Bo. Goljuf iz okolice Milana je pred časom z oglaševanjem prodaje nepremičnin v Sloveniji prišel v stik s srbskima gradbenima podjetnikoma, ki živita v Sloveniji. Podjetnika sta želela kupiti nepremičnino, sogovornik iz Italije, z nazivom »Grk«, pa jima je poleg kupoprodaje ponujal izjemno ugodno in donosno menjavo denarja. Na prvem sestanku je steklo vse kot po maslu: Srba sta poslovnežema izročila 5000 evrov, v zameno pa sta prejela resnične švicarske franke v višini 7500 evrov. Kot bi trenila, sta zaslužila 2500 evrov. Pogovori so se v naslednjih tednih nadaljevali, ustvarila se je vez. Skrivnostni poslovnež iz Milana je imel svoji stranki pod nadzorom, med drugim naj bi ju opozarjal, da je prejemanje denarja s tovrstnimi obrestmi oderuško in torej kaznivo. Lik »Grka« je bil nadvse sumljiv, a kdor potrebuje denar, se na to ne ozira preveč. Drugo dejanje je bilo na vrsti prejšnjo soboto zjutraj. Srbska podjetnika sta parkirala svoj bmw iz Ljubljane na Dunajski cesti. Izbrani kraj, središče Opčin, morda ni bil ravno najbolj primeren za sumljiv posel. Kakorkoli že, v bližini pice-rije Rino je bil ustavljen avto ford fiesta, v katerem sta sedela »Grk« in njegov pajdaš. Srba sta imela s seboj aktovko s sto tisoč evri, denar naj bi po ugodnih pogojih za- menjali v franke. Toda tokrat se je nekaj zapletlo. Srba sta se baje zavedla, da so franki lažni (na bankovcih je pisalo »fac-simi-le«), prišlo je do prerivanja, eden izmed goljufov je zagrabil aktovko in se odpravil v fiesto. Srba sta baje skušala ustaviti vozilo, nato pa je privozil tretji pajdaš z mercede-som in goljufi so pobegnili. Fiesta je ostala pred opensko picerijo. Tedaj je vozila mimo gospa, ki je opazila prerivanje in si zapomnila del številk in črk na registrski tablici mercedesa. Poklicala je policijo in sporočila podatke. Srbska državljana sta pred openski-mi policisti sprva baje zagovarjala drugo tezo. Trdila sta, da sta se sredi Opčin ustavila slučajno. Vozniku fieste naj bi priskočila na pomoč, ker je bil pokrov motorja dvignjen. Do ropa naj bi po njunem prišlo povsem iznenada in nepričakovano. Policisti pa so ugotovili, da je bil pokrov motorja dvignjen iz drugih razlogov. Goljufa sta imela s sabo napravo za štetje bankovcev, vklopili pa naj bi jo z avtomobilsko baterijo. Na podlagi pričevanja očividke in pogovora z ogoljufanimi so policisti v sodelovanju z milanskimi sodelavci v par dneh prišli na sled »Grku«, sicer Romu z makedonskim državljanstvom, ki živi v nomadskem kampu v Corbetti pri Milanu. Ko so ga policisti pričakali v kampu, je S. B. sedel v lesketajočem porscheju. V njegovi baraki so zasegli veliko količino lažnih bankovcev, nekaj dragih ur in drugo zlatnino. Na tržaški kvesturi so povedali, da s tovrstno goljufijo v naših krajih še niso imeli opravka, zelo pa je razširjena v Švici. (af) poimenovanje Granbassi: • • priziv na DUS? Vse kaže, da bo stopnišče pri Sv. Vidu res poimenovano po tržaškem fašistu Mariu Granbassiju prostovoljcu v španski državljanski vojni. Na zadnji seji načelnikov svetniških skupin v tržaškem občinskem svetu je tudi predstavnik Di-piazzove liste podprl predlog, ki sta ga iznesla vodji skupin Nacionalnega zavezništva in Forze Italija. Tako se je tehtnica glasov prevesila na stran desničarskih sil, medtem ko so načelniki skupin leve sredine glasovali proti poimenovanju, predstavniki UDC, Severne lige in PRI pa so se vzdržali. Občinski odbor bo sedaj lahko določil datum poimenovanja. Odločitev je izzvala nov protest odbora, ki si prizadeva, da bi stopnišče, ki nosi sedaj ime po židovskem iredentistu Giuseppeju Revereju, ne bilo poimenovano po fašistu. Predsednik Claudio Cossu je že napovedal priziv na deželno upravno sodišče, da bi razveljavilo odlok tržaškega občinskega odbora. Cossu je pred dnevi o zadevi informiral slovenski generalni konzulat v Trstu. V odgovoru mu je generalni konzulat sporočil, da je posegel pri lastnih diplomatskih kanalih, slovenski predstavniki pa so tudi »posegli pri uradnih institucijah in se izrekli proti poimenovanju.« občina trst - Pogovor z novim predsednikom komisije za prozornost tržaškega občinskega sveta Furlanič: »Zakaj 30 tisoč evrov za joto?« Zahteval bo vpogled v papirje, ki zadevajo odprtje novega odseka hitre ceste - Odlično sodelovanje z ostalima slovenskima svetnikoma Ukmarjem in Švabom »Izstok Furlancich ...« Takratni starejši svetnikMaurizio Bucci je na prvi seji novega tržaškega občinskega sveta 16. maja 2006 močno izkrivil ime in priimek novinca v svetniških vrstah Stranke komunistične prenove. Nekaj naslednjih sej se je ob izklicu prisotnosti spet slišal popačen priimek. Še najbolj prizanesljiva je bila »furlanska« varianta »Furlanic«. Potem se je začel mladi svetnik oglašati na sejah, drugi svetniki so ga spoznali, ime in priimek sta začela vedno bolj pravilno zveneti v dvorani mestne skupščine. Iztok Furlanič si je s svojimi včasih pikrimi, včasih izzivalnimi posegi, predvsem pa s svojimi doslednimi pogledi na občinsko dogajanje pridobil ugled in spoštovanje ostalih občinskih kolegov. Pretekli teden je postal predsednik občinske komisije za prozornost. Presenečeni nad izvolitvijo za predsednika občinske komisije za prozornost? »Ne. Med opozicijskimi strankami smo se domenili za rotacijo predsednikov.« Vi ste novinec v občinskem svetu ... »Načelnik Stranke komunistične prenove Andolina je že na začetku mandata zaradi preobremenjenosti prepustil mesto v komisiji za prozornost meni, tako sem sedaj postal predsednik.« Prozornost je vam, »novim« komunistom, pisana na kožo. Spominja na Gorbačovovo glasnost ... »Upajmo, da se ne bo zaključilo kot z Gorbačovovo Sovjetsko zvezo: da ne bom jaz povzročil propada komisije za prozornost!« Kaj bi hoteli, da bi v mestni upravi postalo prozorno? »Vse, kar zadeva najbolj žgoče teme: Acegas in druga podjetja, v katerih ima Občina svoj delež.« Vaša prva zahteva? »Vpogled v papirje, ki zadevajo odprtje novega odseka hitre ceste. Občina je porabila 30 tisoč evrov, da je lahko Tržačanom ponudila joto.« Tista jota je res drago stala ... »Kdor jo je jedel, je bil gotovo zadovoljen. Navdušenje bi bilo verjetno manjše, ko bi pomislili, da so jo plačali davkoplačevalci, to je oni sami.« Ali imate pooblastila, da pridete do iskanih podatkov? »V teoriji ne bi smelo biti težav, imam vso pravico, da te papirje vidim.« Dosedanje izkušnje? »Dobre. Kdaj pa kdaj je bilo treba čakati nekaj časa, a občinsko osebje je dolžno posredovati zahtevane dokumente.« Vi ste tretje leto občinski svetnik. Dosedanji obračun? »Je dokaj pozitiven. Kot svetnik opozicije sicer nimaš velike moči. Sodelovanje z drugima slovenskima svetnikoma, Ukmarjem in Švabom, pa je bilo zelo pozitivno. Skupaj nam je uspelo marsikaj doseči, predvsem v korist slovenskih šol.« Še neuresničena želja? »Kot nekdanji učenec osnovne šole Marice Gregorič-Stepančič pri Sv. Ani bi želel, da bi se do konca mandata vendarle začela obnova šolskega poslopja. To je upanje, realno pa mislim, da se ne bo tam nič spremenilo, dokler ne bo Občino spet upravljala leva sredina.« Nekateri vaši nastopi v občinskem svetu so bili povsem v sozvočju z vašo sedanjo funkcijo, bili so osebno zelo prozorni ... »V tem morda še nisem pravi politik. Prekaljen politik bi mi verjetno kak tak nastop odsvetoval.« Na primer poseg, v katerem ste javno priznali, da ste kadili travo? »Da. Ampak v tistem kontekstu je bilo to pravilno reči.« Hašiš ali marihuano? »Marihuano. Mislim pa, da nisem edini občinski svetnik, ki sem v mladih letih poskusil travo.« Veste še za koga? »Seveda, a imen ne bom izdal. Ho- tel sem le dodati, da je po statističnih podatkih v Italiji več kot polovica prebivalstva vsaj enkrat poskusila kaditi travo. Če je tržaški občinski svet reprezentativni organ, potem bi morala vsaj polovica svetnikov to storiti. Priznati nekaj takega v letu 2008 ni prav nič škandalozno.« Prozorni ste bili tudi s faceboo-kom ... »Seveda.« Trst je naš! »Na spletni strani lahko vsakdo prebere, da gre za Trst, ki je tudi naš. Ampak: medtem ko sem jaz sprejel Londonski memorandum in Osimski sporazum, tega ne morem trditi o tistih, ki še pišejo "Provincia d'Istria in esilio" ali "Comune di Pisino in esilio" Medtem ko smo mi sprejeli to, kar je zdaj zgodovinska danost, mnogi na drugi strani tega še niso pripravljeni sprejeti.« Nekateri vaši nastopi so bili pa res »izzivalni«: načelnica Nacionalnega zavezništva Brandijeva je bila zgrožena, ko ste predlagali počastitev 65-Ietnice ustanovitve Jugoslavije. »Po eni strani je prav, da ne sprejemamo izzivov desne sredine, po drugi pa ni prav, da poteka proces pomirje-vanja tako, da leva sredina vse bolj sprejema misli in ideje desne sredine. To se dogaja v Trstu. S takim pogledom se ne strinjam. Zato je kdaj pa kdaj potreben tudi izzivalen poseg.« Zadnji primer? »Na seji načelnikov skupin, na kateri je desna sredina predlagala poimenovanje ulice po fašistu Mariu Gran-bassiju kot novinarju. Dal sem proti-predlog o poimenovanju ulice po Hitlerju, ki je bil med drugim tudi "pittore acquarellista"« Izhajate iz odbojkarske družine, ste pa strasten navijač Triestine. Zakaj? »Vedno sem stanoval v bližini stadiona Grezar, od mladih nog sem vzljubil nogomet, štiri leta sem ga igral, nato sem nadaljeval z odbojko, za kar je verjetno "kriva" prav družinska tradicija. Potem sem se morda celo kesal, da sem opustil nogomet.« Ste postali navijač Triestine, ker so dresi Triestine komunistično rdeče barve? »Ne. Prej sem bil navijač, potem sem postal komunist. Saj je pri šestih letih težko presojati o politiki.« Rdeči dres Triestine ima torej prednost pred rdečo zastavo. »Takrat je bilo tako.« Kaj pa zdaj? »Recimo, da sta zadevi na skoraj enaki ravni. Čeprav moram priznati, da se v politiki nisem še nikoli tako veselil, kot sem se za napredovanje Triestine v B ligo na stadionu v Lucci.« Kako pa shajate z ultrasi Triesti-ne, ki so pregovorno »črni«? »Enostavno, ne shajam.« Ali še igrate nogomet? »Pred nekaj leti sem igral na turnirjih sedem proti sedem ali pet proti pet.« Vloga? »Vratar.« Menia vam je zabil gol. Kakšna športno-politična sramota! »Da, ampak tisto je bil Menia mlajši.« Olajševalna okoliščina ... »Recimo uteha ... Ampak raje vidim, da mi zabije gol na nogometnem igrišču, kot pa na političnem. Menia starejši je vsekakor eden od politikov, ki ga najmanj cenim.« Nekaj časa ste preživeli na Kubi. »Leta 2003. Tri mesece sem opravljal prostovoljna dela v poljedelstvu in zidarstvu.« Fidel ali Fantinel? »Vsekakor - Fidel!« Kako gledate na sedanje razstavljanje italijanske levice na komunistične prafaktorje? »Gotovo ne pozitivno.« Ali gre za obliko preraščanja nekdanjega komunističnega enoumja? »Enoumja na levici v Italiji ni bilo.« Bertinotti, Ferrero, Vendola, Giordano ali kdo? »Med temi štirimi gotovo Ferrero.« Ste na isti politični dolžini kot deželni tajnik Kocijančič. »Nedvomno. Sam se imam za komunista, zato ne vidim razloga, zakaj bi morali iz strankinega simbola brisati srp in kladivo. Principi marksizma-leniniz-ma so še sedaj aktualni in se jih da v večji meri zelo pozitivno interpretirati.« Vaš odnos z ostalima slovenskima občinskima svetnikoma? »Odličen!« Bo aktualna razprava o novem volilnem sistemu vplivala na ta odnos? »Mislim, da ne bo. Ko bi bili v večini, bi bilo verjetno drugače, ampak v opoziciji je lažje. Sodelovanje je bilo zgledno in plodno, in gotovo bo tako tudi še naslednji dve leti, do prihodnjih občinskih volitev. Kajti vprašanja slovenstva in Slovencev nas vedno združujejo in nikoli ne ločujejo.« Marjan Kemperle 10 Sobota, 7. februarja 2009 KULTURA / Prešerno skupaj Že peto leto zapored vzhodno-kra-ška društva, ob podpori Zadružne kraške banke, ZSKD in Društvene gostilne Opčine, skupno praznujejo dan slovenske kulture pod pomenljivim imenom Prešerno skupaj. Prvi na vrsti bodo nocoj pri KD Kraški dom z Repentabra s predvajanjem dokumentarca Jurija Grudna Edi Šelhaus - Bil sem zraven / Io c'ero v Kulturnem domu na Colu, ob 19.30, Nato se bodo razne prireditve zvrstile v vsaki vasi. Jutri v Gročani v režiji KD Krasno polje iz Gročane, Peska in Drage bodo ponudili Kulturne utrinki iz Brkinov (v Srenjski hiši v Gročani, začetek ob 17.00). Po nekajdnevnem premoru se bodo prešerni večeri nadaljevali v četrtek, 12. februarja, ko bosta društvi KD Slovan iz Padrič in Skala iz Gropade gostili veseloigro v domačem narečju Ku je pršla Alma ... v izvedbi Skd Slovenec. Naslednjega dne bodo v Trebčah odprli razstavo res številnih domačih ustvarjalcev, ki so se odzvali vabilu Skd Primorec, pri KD Lipa iz Bazovice pa bo mogoče prisluhniti koncertu narodnih in ljubezenskih pesmi iz Brega v izvedbi Mo PZ Valentin Vodnik, pod vodstvom Anastazije Puruč, in pa pesniku Borisu Pangercu. Skupna kraška osrednja proslava v Prosvetnem domu na Opčinah pri društvu Tabor je bila vsako leto različna. Letos bodo prvič gostili gledališko skupino iz Slovenije in sicer družinsko gledališče Kolenc, ki se bo predstavilo s predstavo, vezna nit katere so Prešernove poezije, S Prešernom prešerni, kar je popolnem sozvočju z geslom Prešerno skupaj. Bogat in pester program je sad prijetnih sestankov, razbremenjenega usklajevanja in truda, ki ga vsa soudeležena društva vlagajo v pripravo tega zanje prazničnega obdobja, ki ga želijo doživeti in deliti s svojimi člani, prijatelji in z gosti. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 7. februarja 2009 RIHARD Sonce vzide ob 7.19 zatone ob 17.20 -Dolžina dneva 10.01 - Luna vzide ob 14.40 in zatone ob 5.54 Jutri, NEDELJA, 8. februarja 2009 PREŠERNOV DAN, VOJMIL VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,9 stopinje C, zračni tlak 1001,7 mb pada, veter 18 km na uro jugo-vzhod-nik, vlaga 73-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje C. [13 Lekarne Prešerno skupaj SKD KRAŠKI DOM, SKD KRASNO POLJE, SKD SKALA, SKD SLOVAN, SKD PRIMOREC, SKD LIPA, SKD TABOR SOBOTA, 7. FEBRUARJA ob 19.30, v Kulturnem domu na Colu Dokumentarni film EDI ŠELHAUS - BIL SEM ZRAVEN - Režija Jurij Gruden NEDELJA, 8. FEBRUARJA ob 17.00, v srenjski hiši v Gročani KULTURNI UTRINKI IZ BRKINOV ČETRTEK, 12. FEBRUARJA ob 20.00, v Zadružnem domu Skala / Gropadi Gostovanje dramske skupine SKD Slovenec iz Boršta in Zabrežca z veseloigro KU JE PRŠLA ALMA... PETEK, 13. FEBRUARJA ob 20.00, hiška uedLjenčkice v Trebčah VEČER DOMAČIH USTVARJALCEV SOBOTA, 14. FEBRUARJA ob 20.30, v Bazovskem domu v Bazovici KONCERT NARODNIH IN LJUBEZENSKIH PESMI IZ BREQA NEDELJA, 15. FEBRUARJA ob 17.00, v Prosvetnem domu na Opčinah Osrednja prešernova proslava društev vzhodnega Krasa PREŠERNO SKUPAJ... s predstavo S PREŠERNOM PREŠERNI v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc iz Vač na Dolenjskem PONEDELJEK, 16. FEBRUARJA v prosvetnem domu na Opčinah TRAVNIK ČAROBNE LEPOTE „ „ v izvedbi Otroškega gledališča POTUJOČA HIŠICA s Ptuja U Kino Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. februarja 2009 Trg Obedan 2 (040 364928), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Obedan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Baiamonti 50 (040 812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ex«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Milk«. CINECITY - 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Ex«; 17.15, 20.00, 22.15 »Frost/Nixon il duello«; 14.30, 16.05 »Space Chimps«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Operazione Valchi-ria«; 15.15, 17.40, 20.00, 22.15 »Revolutionary Road«; 14.40, 20.00, 22.00 »Il Dubbio«; 17.40, 20.00, 22.15 »Italians«; 16.45 »Australia«; 15.00, 17.30, 20.00, 22.10 »Viaggio al centro della terra«; 15.00 »Beverly Hills Chihuahua«. FELLINI - 16.00 »Australia«; 18.30, 20.15, 22.00 »Un matrimonio all'inglese«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Frost/Nixon -Il duello«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Il dubbio«. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana zaprta zaradi popravil. KOPER - KOLOSEJ - 20.20, 22.30 »Sirotišnica«; 13.50, 16.00, 18.10 »Bolt 3D«; 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 »Podzemlje: Upor likanov«; 16.10, 18.50, 21.30 »Gomora«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 2: 16.15 »Beverly Hills Chihuahua«; 18.15, 20.15, 22.15 »Italians«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Revo-lutionary Road«; 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Yes Man«; Dvorana 4: 15.50, 17.10 »Space Chimps - Missione spazia-le«; 18.30, 20.20, 22.15 »The horsemen«. SUPER - 16.00 »Viaggio al centro della terra«; 17.45 »Australia«; 20.15, 22.15 »Set-te anime«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 19.50, 22.00 »EX«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Revolutionary Road«; Dvorana 4: 20.00, 22.10 »Il dubbio«; 17.45 »Space Chimps«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »Italians«; 18.00 »Viaggio al centro della terra«. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA STANKA GRUDNA iz Šempolaja vabi starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred, na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 17. uri v šolskih prostorih. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU sporoča, da bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 16.30 na sedežu ravnateljstva v ulici Caravaggio, 4 srečanje za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in v Lonjerju. UČITELJI OŠ IVANA GRBCA IN MARICE GREGORIČ v Škednju sporočamo, da bo informativno srečanje za starše, ki vpi- abonmajska sezona Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato. Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec Igrajo: Nikla Petruška Partizan, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Lara Komar in Miranda Caharija. Mlada igralska ekipa je bila nenavadno razigrana in uigrana, vsak od njih je naredil kakšen obrat vstran od tistega, kar smo videli doslej Februar MALA DVORANA SSG: DANES, 7. februar - 2030 (z italijanskimi nadnapisi) NEDELJA, 8. februar -16.00 ČETRTEK, 12. februar -1930 (z italijanskimi nadnapisi) OSTALE PONOVITVE: četrtek, 26. marec ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), petek,27. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota,28.marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi),nedelja,29. marec ob 16.uri v Mali dvorani SSG. ■ II I I II III !!■■■ Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00!, uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka: 800214302 sujejo otroke v prvi razred v ponedeljek, 9. februarja, ob 17. uri na sedežu šole. UČITELJICE OŠ F.S.FINŽGARJA v Barkovljah, vabijo starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred, na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 17.30 v šolskih prostorih. UČITELJICE CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE Lojzeta Kokoravca - Gorazda iz Sa-leža-Zgonika vabimo starše bodočih prvošolcev na dan odprtih vrat, ki bo v torek, 10. februarja, od 15. do 16. ure na šoli v Zgoniku. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari - navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri, ki bosta v sredo, 11. februarja, ob 18. uri na sedežu pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4 v Trstu in v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri na sedežu na Katinari - Reška cesta 511. Vljudno vabimo starše petošolcev, da se srečanj udeležijo. UČITELJI OŠ JOSIPA JURČIČA v Devinu sporočamo, da bo informativno srečanje in dan odprtih vrat za starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred v sredo, 11. februarja, ob 15.30 na sedežu šole. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ F. MILČINSKE-GA organizira v sklopu projekta »Pridi z nami!« v soboto, 14. februarja, prvi sprehod po starem mestnem jedru, sv. Just in še marsikaj, 21. in 22. februarja pa dvodnevni pustni izlet z vlakom na Ptuj, ki bi ga združili z ogledom pustne povorke in druženjem s kurenti, vključno z obiskom v garderobi kurentov, kjer se bomo z njimi pogovorili o pustnih šegah in navadah. Vabljeni otroci vseh starosti. Za prijave in dodatne informacije sem vam na voljo do 12. februarja na 320-2717508 (Tanja) ali franmilcinski@gmail.com DTTZG »ŽIGA ZOIS« vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na dneve odprtih vrat. Profesorji in dijaki zavoda bodo na razpolago za informacije o šolskem vzgojno-izobraževal-nem načrtu in o življenju na šoli v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure in v soboto, 14. februarja, od 9. do 12. ure. Pričakujemo vas na sedežu (Vrdelska cesta 13/2) za trgovski oddelek in na podružnici (Canestrinijeva ploščad 7) za geo-metrski oddelek. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LICEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake in starše na dan odprtih vrat v nedeljo, 15. februarja, od 10. do 12. ure. Obi- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE skovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore, profesorji pa jim bodo nudili vse potrebne informacije. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE sporoča, da vpisovanja sprejema tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Tajništvo bo izjemoma odprto tudi v ponedeljek, 9. in ponedeljek, 16. februarja, do 16. ure, danes, 7. ter v soboto, 14. februarja od 8. do 13. ure. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA v Dolini sporoča, da bo v ponedeljek, 16. februarja, ob 17. uri na sedežu šole informativni sestanek za starše učencev, ki obiskujejo peti razred osnovnih šol. Toplo vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: OV Mavrica Milje - 9. februarja, ob 16.30; OV Miškolin Boršt - 10. februarja, ob 16. uri; OV Kekec Boljunec - 10. februarja, ob 16. uri; OV Pika Nogavička Dolina - 11. februarja ob 16. uri; OV Pal-čica Ricmanje - 12. februarja, ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Domjo - 9. februarja, ob 17.15; COŠ »A. Bubnič« Milje - 10. februarja, ob 16. uri; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 10. februarja, ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. februarja, ob 16.15. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE sporoča dneve in urnike odprtih vrat: OŠ F. Bevk (Opčine), 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ Kajuh/Trubar (Bazovica) 10. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Čer-nigoj (Prosek) 16. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Sirk (Križ) 11. februarja, od 16. do 17. ure; OV A. Čok (Opčine) 11. februarja, od 10.30 do 11.30; OV E. Kralj (Trebče) 9. februarja od 10. do 11. ure; OV U. Vrabec (Bazovica) 12. februarja, od 11. do 12. ure; OV M. Štoka (Prosek) 10. februarja od 11. do 12. ure; OV J. Košuta (Križ) 9. februarja od 11. do 12. ure. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. 0 Prireditve KD KRAŠKI DOM vabi ob Dnevu slovenske kulture danes, 7. februarja, ob 19.30, v Kulturni dom na Colu, na ogled dokumentarnega filma »Edi Šelhaus - Bil sem zraven« v režiji Jurija Grudna. SKD IGO GRUDEN, ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN ZSKD vabijo, ob Dnevu slovenske kulture, na predstavitev knjige Adija Daneva »Belkanto« danes, 7. februarja, ob 20.30 v kulturnem domu Na-brežini; knjigo bo predstavil Janko Ban. Sodelujejo MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slavček in Mešani mladinski pevski zbor Trst. MEDNARODNA AKADEMIJA ZA SOLO PETJE KRIŽ V SODELOVANJU Z ZDRUŽENJEM ZA KRIŽ vabi v nedeljo, 8.fe-bruarja, ob 17.uri, v Slomškov dom, na zaključni koncert udeležencev akademije iz Češke in Slovaške, pod mentorstvom maestra Aleksandra Švaba. Klavirska spremljava Jan Grbec. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi v nedeljo, 8. februarja, ob 17. uri, v srenjsko hišo v Gročani, na Prešernovo proslavo 2009 »Kulturni utrinki iz Brkinov«. Nastopila bosta Moški info@teaterssg.it - www.teaterssg.it pevski zbor Slavnik iz Hrpelj-Kozine in pesnica ter zbirateljica brkinskega ljudskega ustnega izročila Slavka Cetin-Ču-far. Prireditev spada v niz Prešernovih proslav vzhodnokraških kulturnih društev »Prešerno skupaj«. Vljudno vabljeni! SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ, SKGZ IN GLASBENA MATICA vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture »... in čujem te; klavir igra ...«, posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Prireditev po scenariju prof. Tatjane Rojc v režiji Gregorja Geča in z izvirno glasbo Aleksandra Ipavca bo na sporedu v nedeljo, 8. februarja, ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu, v torek, 10. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v ponedeljek, 9. februarja, na Prešernovo proslavo v Peterlinovi dvorani, Donizet-tijeva 3, ob 20.30. Na večeru bo podelitev nagrad 37. literarnega natečaja revije Mladika in podelitev priznanj Mladi oder 2008. Slavnostni govornik: Mitja Oz-bič. Poje Moška skupina Sv. Jernej z Op-čin, ki jo vodi Mirko Ferlan. Sodelujejo re-citatorji Radijskega odra. DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN v Trstu vabi ob Dnevu spomina 2009 na ogled razstave »Afera Dreyfus«, ki so jo pod vodstvom mentorjev Taje Kramberger in Draga B. Rotar pripravili študentke in študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ogled je možen do 12. februarja, od ponedeljka do sobote, Vrdelska cesta - Str. di Guardiella 13/1, med 10. in 13. uro. KD SKALA GROPADA IN KD SLOVAN PA-DRIČE vabita v četrtek, 12.februarja, ob 20. uri, v dom Skala v Gropado, ob Dnevu slovenske kulture, na gostovanje dramske skupine SKD Slovenec iz Bor-šta in Zabrežca, na veseloigro »Ku je prišla Alma...«. Prireditev spada v niz Prešernovih proslav vzhodno-kraških kulturnih društev. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi odprtje razstave Roberte Busec-hian »Mutatio«. Predstavil jo bo Matej Susič. Na odprtju bo nastopala s trobento Živa Komar. Odprtje razstave bo 12. februarja ob 18. uri. V BAMBIČEVI GALERIJI (Proseška 131, Opčine, 040-212289, e-mail: gmb@skladmc.org) razstavlja do 20. februarja, Matej Sussi: Zimska idila - akvareli. Ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. BAKROREZI FRANKE KOVAČIČ bodo na ogled do sobote, 28. februarja, v baru tramvajske postaje na Opčinah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Hrpelje - Dom Kulture danes, 7. februarja, ob 20. uri, PO Breg, GD Nabrežina, Brkinska godba 2000; Tržič-Občinsko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ricmanje. M Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na planinski izlet na Poldanovec, v nedeljo, 22. februarja. Težavnost je odvisna od trenutnih vremenskih razmer. Prevoz z osebnimi vozili. Sestanek z udeleženci bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v društvenih prostorih. / TRST Sobota, 7. februarja 2009 1 1 ...in čujem te; klavir igra;.. Dan slovenske kulture srečko kosovel posvečeno 100. obletnici Glasbene matice iz Trsta Čedad Gledališče Ristori nedelja, 8.2.2009 ob 16.30 Trst Kulturni dom torek,10.2.2009 ob 20.30 SLOVENSKA KULTURNOGOSPODAHSKA ZVEZA Gorica Kulturni dom četrtek,12.2.2009 ob 20.30 Scenarij Tatjana Roje Glasba Aleksander Ipavec Režija Gregor Ge£ glasbena ^m sttica SKD Igo Gruden \ Založništvo tržaškega tiska Zveza slovenskih kulturnih društev vabijo ob Dnevu slovenske kulture na predstavitev knjige belkanto ali sla po petju DANES, 7. februarja, ob 20.30 Kulturni dom Igo Gruden v Nabrežini Knjigo bo predstavil Janko Ban. Sodelujejo: Mešani PZ Igo Gruden, vodi Mikela Šimac Dekliški PZ Kraški slavček, vodi Mirko Ferlan Mešani mladinski PZ Trst, vodi Aleksandra Pertot Čestitke Danes slavi v Barkovljah 80 let Sabina Nibrant Iskreno ji čestitamo in ji želimo obilo zdravja vsi domači Pranoni Sabini pošilja poljubčke mali Julijan IÜ3 Obvestila Draga gospa SABINA, ob vaši okrogli obletnici vam iskreno čestitamo. Želimo vam veliko lepih trenutkov v družinskem krogu. Voščimo tudi veliko zdravja, pa da bi še marsikaj dobrega spekla. Naše prireditve, brez vaših sladic bi ne bile popolne. SKD Barkovlje. Čas beži, 80 jih danes DANILO slavi! Še veliko zdravih in veselih dni ti želijo Gracijela, Adriano in Dario Kovačič z družinami. Danes, 7.februarja, praznuje ZORA ŠTANCERJEVA 92. rojstni dan. Še tako korajžno naprej ji želi Eda Šubrova. Naš dragi nono DANILO slavi danes okroglo obletnico. Želimo ti še mnogo zdravja in da bi še dolgo skrbel za nas, tvoji Mara, Anna, Stefano, Gaicomo in Nicola. Še veliko zdravih in srečnih dni ti želijo tudi tvoji najdražji. O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka- tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. POZOR, še ena novost pri AŠD-SK Brdina! Ob nedeljah bomo zaradi povpraševanja organizirali v Forni di Sopra tečaj teka na smučeh. Zainteresirani imajo možnost tudi avtobusnega prevoza in izposoje opreme. Za informacije in prijave pokličite na štev. 348-8012454. Vljudno vabljeni. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne danes, 7. februarja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. Za ples bo igral »Duo Melody«. POGREBNO DRUŠTVO TREBČE vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 7. februarja, v Ljudskem domu v Trebčah ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE" Krožek 1. maj vabi danes, 7. februarja, ob 18. uri v Ljudski dom G. Canciani v Podlonjerju na praznik včlanjevanja 2009. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira delavnico na temo »Kako naj bi poskusili izboljšati odnos do ostalih«. Delavnica obsega štiri srečanja. Prvo srečanje bo v nedeljo, 8. februarja. Za podrobnejše informacije pokličete tel. 347-4437922. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER sporoča, da bo v nedeljo, 8. februarja, odprt od 10. do 15. ure. Vstop prost. Kdor želi bo lahko ob tej priložnosti brezplačno dobil novo publikacijo »Camminaboschi.fvg«. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 040-3778677. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje s sedežem v Trstu prireja večerne tečaje hrvaščine, nemščine, angleščine, osnovne informatike in slovenščine za Italijane. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu zavoda v Trstu, ul. Gin-nastica 72, tel. 040-566360. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA, ki ga organizira društvo Noe', bo potekal danes 7. in v nedeljo, 8. februarja, v Šempo-laju. Za informacije pokličite na tel. št. 349-8419497. TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da ima »občinski odpad« v Boljuncu sledeči urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Telefon: 3287235479. KOORDINACIJA IZVOLJENIH LEVE SREDINE DEVIN-NABREŽINA vabi občane v ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 v gostilno »Da Pino» v Medje-vasi na javno srečanje. Prisoten bo pokrajinski odbornik Mauro Tommasini. Pričakujemo vas! KROŽEK SKP OBČINE DOLINA vabi člane in simpatizerje stranke na sestanek z Igorjem Kocijančičem, ki bo v ponedeljek, 9 februarja, ob 19.30 v prostorih bivšega sedeža KPI. SKD VIGRED IN COŠ STANKO GRUDEN vabita v ponedeljek, 9. februarja, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na večer »Kultura je: ljubezen do kraškega kamna«. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 10. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje, člane, ljubitelje fotografije in videos-nemanja na večer posvečen fotosne-malcu Giorgiu Gravi, ki nam bo prikazal izbor svojih najlepših filmov od leta 1963 (v beločrni tehniki) do danes (v digitalni tehniki). Večer se bo odvijal v sredo, 11. februarja, v Gregorčičevi dvorani v ul. San Francesco 20, od 20.30 dalje. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 8. in v sredo 11. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase - Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. TEČAJ ZA ZAROČENCE: tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeležijo. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sklicuje sejo odbora v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 na sedežu društva, ul. DAnnunzio 62. Vabljeni vsi odborniki in nadzorniki. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih: osnovna informatika, ob torkih in četrtkih od 18. do 21. ure in angleščina za začetnike, ob ponedeljkih in sredah od 18. do 20. ure. Informacije in vpisovanje v tajništvu zavoda v Trstu. Tel. 040566360. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v petek, 13. februarja, v Peterlinovo dvorano na otvoritev letošnje razstave Umetnikov za Karitas, ki so se udeležili kolonije na Sinjem vrhu. Govorila bosta Jožica Ličen, ki je odgovorna za koprski Karitas, in kulturni urednik Radia Ognjišče Jože Bartol. Začetek ob 19. uri. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA, v sodelovanju z občino Dolina, sporoča, da bo v petek, 13. februarja, ob 17.30 v sejni dvorani občine Dolina uradna predstavitev 42. Kraškega pusta. PROMEMORIA - društvo za zaščito vrednot protifašizma in protinacizma, krožek SKP Jure Canciani - Škedenj, KD Ivan Grbec - Škedenj, Dom Jakob Ukmar, Škedenjski ljudski krožek Fa-lisca, Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, sv. Ane in Kolonkovca in Slovenska Skupnost-Škedenjska sekcija vabijo na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la verita': contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9. februarja lani. Naslov knjige je »Foibe -revisionismo di Stato e amnesie della Repubblica« (Fojbe - državni revizio-nizem in amnezije Republike). Pobuda bo v petek, 13. februarja ob 18.30 v Ljudskem domu »Zora Perello« v Škednju (Trst), uvedla jo bosta raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. Zapel bo ZPZ »Ivan Grbec« pod vodstvom Marjetke Po-povski. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 13. februarja, ob 16.30, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, Ul. Trento 8, predavanje na temo »Sladkorna za volanom: sigurnost in varna vožnja«. Sodelovali bodo naš predsednik Marino Vocci, predsednik ACI-ja Giorgio Cappel, zavarovalec Fabio Radetti, avtošola Bizjak, diabe-tolog dok. Riccardo Candido in dok. Paolo Goliani, predsednik zdravniške komisije. Vabljeni so vsi. SKD BARKOVLJE ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja srečanje s profesorjem Borisom Pahorjem v soboto, 14. februarja, ob 19.30. SLOMEDIA.IT vabi na gala Valentinov večer, ki bo v sugestivnem kraškem hramu v soboto, 14. februarja, z večerjo in slovensko ljudsko plesno glasbo. Rezervacije in info: 345-6161806 -do 12. februarja. Prijetno presenečenje! BAR TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v soboto, 21. februarja, na Pustno večerjo z glasbo. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 3476902820. KMEČKA ZVEZA organizira za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uporabo toksičnih, zelo toksičnih in škodljivih fitofarmacevtskih sredstev. Vpisovanje na Kmečki zvezi v Trstu, tel.: 040-362941. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami, organizira v nedeljo, 15. februarja, ob 18. uri v občinskem gledališču »F.Prešeren« v Boljuncu proslavo ob dnevu slovenske kulture. Slavnostni govor bo imel prof. Boris Pangerc. Toplo vabljeni! PUST BAZOVICA: vabimo maškere žive in vesele, da bodo na povorki plesale in pele. Pridi tudi ti. Za informacije: lipa@email.it ali na tel. št.: 3470410542. ZSŠD sporoča, da je fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger na ogled na Stadionu 1. maja v Trstu. Za informacije tel: 040 51377 po 13. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 16. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Letos bo volilnega značaja. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. SKD VALENTIN VODNIK IZ DOLINE vabi na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la verita': contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revi-zionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9. februarja lani. Naslov knjige je »Foibe - revisionismo di Stato e amnesie della Repubblica« (Foj-be - državni revizionizem in amnezije Republike). Pobuda bo v torek, 17. februarja, ob 20.30 na sedežu društva. Prisotna bosta raziskovalca Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. KRUT vabi vseh, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se vadba redno nadaljuje ob torkih in petkih z urnikom 18.30-19.30 in 19.30 -20.30. Vadba za zdravo hrbtenico pa poteka ob sredah od 17.30 do 18.30. Vabljeni! Na razpolago je še nekaj prostih mest. Tel.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. KRUT NATURA vabi v torek, 3. marca, ob 16. uri na prvo srečanje s predstavitvijo delavnice »Po sledovih notranjih barv«. Pod mentorstvom likovne te-rapevtke Jane Pečar bomo priklicali spomine, prebudili našo domišljijo in preizkusili zanimiv način iskanja sprostitve. Dodatne informacije na sedežu v ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. H Mali oglasi IŠČEM frezo za traktor dolgo 1,25 m. Tel. 040-226353. NA OPČINAH dajem v najem prostor 85 kv. m. v Alpinski ulici 87, primeren za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel. št. 338-1966768 ali 3403338082. ODDAM V NAJEM 53 kv. m. veliko stanovanje, udobno opremljeno, v centru Sežane (garaža, klet, dvigalo). Cena 470 evrov na mesec. Za informacije tel. št. 335 5949911 (v večernih urah). PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE na Opčinah. Tel. 348-6121772. PRODAM KOPAČICO znamke casorzo z vsemi priključki. Tel. 040-231984. STANOVANJE NA OPČINAH dajem v najem, v sodobni in prenovljeni stavbi, približno 100 kv. m., dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja z balkonom, kopalnica, shramba in parkirno mesto. Klicati na št.: 040-214309 ali 3332130947. VINOGRAD NA KRASU iščem v najem. Tel. 348-5872062. ZANESLJIVA GOSPA nudi delo kot hišna pomočnica, likanje, pospravljanje, ter nego starejšim osebam 24 ur na 24 (medicinska sestra). Poklicati na tel.: 347-8601614. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče popoldansko zaposlitev kot spremljevalka ali negovalka starejše osebe. Pokličite na tel. št. 331-3151815. S Poslovni oglasi OBRTNA CONA "ZGONIK" nudimo v najem/prodajo prostore različnih površin. Tel.: 348-2812360 Hi Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vabljeni! Tel.: 040299442. OSMICO V ŠKEDNJU je odprl Kristjan Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni! OSMICO je odprl v Dolini 37, Zorko. Nudi domač prigrizek. Tel 040-228594. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Colja, Samatorca 53. Tel.: 040229586 ali 3401461778. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica. Nudimo domače dobrote, Salež 46. Tel.: 040-229439. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico. Tel. 040-911570. Prispevki V spomin na Mariota Danielija daruje mama Fani 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Konto-velu. V spomin na očeta Mariota Danielija darujeta sinova Andrej in Diego 100,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Mariota Danielija darujejo družina in sorodniki iz Silvi 150,00 evrov za Onkološki oddelek v Trstu (Centro tumori). V spomin na svaka Mariota Danielija daruje Marino Rota z družino 50,00 evrov za ŠD Kontovel in 50,00 evrov za Oddelek za rakasta obolenja v Trstu. Namesto cvetja na grob tete Paule Mljač Stopar daruje družina Križ-mančič 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 25,00 evrov za ŠD Sloga. V spomin na Hermana Klanjščka in hčer Bredo daruje Marija Legiša vd. Klanjš-ček 50,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na drago Miro Pechiar darujeta Sonja in Tonči 50,00 evrov za de-vinske pevske zbore. V spomin na Stojana Furlana daruje družina Antonič (Cerovlje 44) 20,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na Stojana Furlana daruje družina Šušteršič 30,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na Miroslava Tavčarja darujejo Feinigovi 50,00 evrov za OPZ Ladjica. V spomin na Ladija Gabrielija darujejo Berta Kante, Zdravko in Zdenka 60,00 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Samatorci. V spomin na Ladija Gabrielija darujeta Marčelo in Mirko z družinama 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Samatorci. V spomin na očeta Josipa, nono Roza-lijo Počkar, družinsko prijateljico Fa-ni Jelerčič in hčerko Klaro Mihelčič, ki sta bili med prvimi žrtvami v Rižarni, daruje Rožica 20,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič in 20,00 evrov za Društvo Promemoria. V spomin na Bernardovo ženo Zdenko darujejo soletniki Liliana, Edi in Ma-riucia 30,00 evrov za KD Kraški Šopek. V spomin na ženo Dragico daruje Nardo Kralj 50,00 evrov za AŠD Primorec. V spomin na Vladimira Gabriellija darujeta Magda in Karleto 100,00 evrov za ANVOLT - Trst. V spomin na prijatelja Mariota Danielija darujeta Učo in Ivi 50,00 evrov za ŠD Kontovel. 12 Sobota, 7. februarja 2009 KULTURA / TOMIZZOV DUH Za tretjo pot sta potrebna dva: ossia Perry 1999. - Ahtisari 2009. L 3 Milan Rakovac ■"L Naslov moj je manipulativen; iz-fabriciran iz teksta lucidne Saše Vid-majer Pomoč tretjega, Delova Sobotna priloga, 31. januarja: »Za spor, nedostojen dveh narodov, ki nikoli v zgodovini nista imela konfliktov in sta izčrpala vse možnosti dvostranskih pogajanj, ostaja samo še tretja pot. Tudi zanjo sta potrebna dva«. Tretja pot? Ma forši! Ako Ahtisari reče ča ne pjaža Hrvatsku, propala je medijacija. Ako pak reče ča ne pjaža Slo-veniju, jopet je propala. I sad, čo muoj, kada je kokoš popila svu sloviensku i hrvacku pamet, čovik ustane paf; cier-ti mierlo kada reče da je Istra bila u NDH, i nikad hrvacka. Aj vero ni bila ni-kad u NDH, ni u Hrvatskoj, ma vero pak još manje u Sloveniji. Do kapitulacije Italije smo bili svi skupa parte d'Italia, a potle pak kus Trie-tega Reicha do maja 45., potle tega pak do 1947. Zona A i Zona B, potle tega od 1947. do 1954. veči kus u Jugoslaviji, Hrvatskoj, a manji u STT-TLT. U Jugoslaviji smo bili svi skupa, i Republike su bile deboto države, mašimo potle Hrvat-skog prolječa i Ustavnih amandmana. Nestašni »frajer« hrvatskog nogometa, Zdravko Mamič, jedan od novodobnih tycoona, često po sudovima zbog verbalnih (i fizičkih) skandala, i bezobzirnog vulgarnog rječnika, neki dan sa zagrebačkim „Dinamom" na pri-premama za novu sezonu u Turskoj (gdje se priprema nekoliko stotina klu-bova iz cijelog svijeta !) opet je zabe-zeknuo napose hrvatsku, ali i srpsku javnost. Južnoslavensku javnost. Govoreči za srbijanske novinare: Rekao je kako voli Hrvatsku, ali i dodao kako je Jugoslavija bila najljepša zemlja na svijetu. I kako je Europa bila podijeljena granicama, a Jugoslavija ni-je. Sada, veli Mamič, Europa je bez gra-nica, a mi smo podijeljeni granicama; pa se borimo da udemo u Europu i opet bu-demo bez granica. Sad na je Haag regula kunfin na muoru mrež Ukrajinon i Rumunjskon, i obe države su kuntiente; a tamo je i nafte i gasa. A Piranski zaliv ima samo par cie- voli. Ča da bi Haag moga regulati cro-slo kunfin? Haag bi moga, bi, ma ča če nami Haag, jieni ne bi bili kuntineti (svejieno 'ko Hrvati, 'ko Slovienci). A i jieni i drugi imamo u srcu riječi druga Tita na Bombaškom procesu u Zagrebu: 1. Priznajem samo sud svoje partije! 2. Milosti ne tražim, niti bih vam je dao! Cussi vol dir che no ga nissuna im-portanssa coss' che diria lAia, perche un dei do diria che no'l vol cussi. I kako pak cemo mi drugi brižnjaki istrijanski, ča nas dile Hrvatska, Slovenija i Italija; cio e, bi nas stile podiliti Slovenija i Hrvatska, a nisu kapace? Euroregija Istra sad je jur samo sanja Riccarda Illyja Sonenscheina i Ivana Jakovčica Nina. A di su uni nostal-gičari triještinski mitteleuropski ča bi na-činili jopet državu STT-TLT? A da je načiniti tri jadranska San Marina? Republika Savudrija. Republika Ankaran. Republika Molo 7. I da te tri republike načine slobodnu Konfedera-ciju Jadranskih Republika, ča je 1848. predložija Niccolo Tommaseo, kad su bili Benečani provali uskrsnuti Serenis-simu, kontra Italije i kontra Austrije? »Se še spomnite gospoda Perry-ja?«, piše Saša Vidmajer, »Samo poslušalec sem, je svojo vlogo v dvostranskem sporu o Piranskem zalivu, ko je leta 1999 prevzel posredništvo, ... previdno komentiral nekdanji ameriški obrambni minister William Perry ... Na tanki led ponujanja nasveta, ki bi za ene in druge ne bil sprejemljiv, se previdni in blago smehljajoči se Perry ni podal. Ostal je tiho in se poslovil«. Ahtisari pak je navadan prisici Gordijev grop, i zato ni Ivo ni Borut ni-su maša navdušeni. Stipe je reka da da, ma samo savjet neka da Ahtisari. Pak ce-mo ab ovo, merli u Zagrebu i Ljubljani. EU valja razumi da ni lako s nami imati puosla? Ma, EU je EU i Dragonja ni Kosovo (?), i Mati je Mati, ma vero pak ter i Ivo je Ivo in tudi Borut je Borut !!! A je EU kapaca reci uvin ziecon Borutu & Ivi da moraju sad garantirati da ce biti kao reče Mati? NoSirNo! SignorNo! NoSignorNo! Pak i da prisiežu Ivo&Borut, na »oj junačka zemljo mila« plus »lepe, žlah-te rožice«, kad bi Mati pokaza mapu, Ivo bi reka: Da, ali. A Borut: Ja, ampak ... Gre za otroško zadevo, in otroka sta otroka. THE GARDENING STUFF, su bili rekli Merikani 1947. kada su di-lili na Soči Jugoslaviju i Italiju; vrtnarske reči, vrtlarske stvari, roba de orto. Pur, se čuju niki novi glasi; da ve-ci parat Piranskega zaliva bude EL MAR INTERNASSIONAL, a Borutu i Ivi da bude teritorijalno more toliko da moru vezati battanu. Da, možda, ali. Ja, mogoče, ampak . čedad, gorica, trst Dan slovenske kulture posvečen častitljivemu jubileju Glasbene matice Dan slovenske kulture se istoveti letos s poklonom kulturni ustanovi, ki praznuje sto let dejavne prisotnosti na našem teritoriju. Tržaška Glasbena matica je s svojo zgodovino in dejavnostjo protago-nistka osrednje proslave »... in čujem te; klavir igra ...«, ki bopremierno zaživela jutri v gledališču Ristori v Čedadu. Ravnatelj Glasbene matice, prof. Bogdan Kralj, se v prvi osebi ukvarja z zahtevno organizacijo tega dogodka, ki ga je umetniška ekipa morala postaviti na noge v razmeroma kratkem času: V odboru, ki skrbi za prireditve ob stoletnici Glasbene matice je prišlo do zamisli, da bi bila osrednja Prešernova proslava posvečena tej pomembni obletnici. Krovni organizaciji, ki sta glavna pokrovitelja dogodka, sta nam poverili vsebine in koordinacijo dogodka, kar predstavlja velik organizacijski napor. Poklon je za nas nekaj pomembnega in častnega, časa za prirejanje primerne počastitve pa ni bilo na pretek, zato smo se obrnili do profesionalnih ustvarjalcev kot so avtorica scenarija Tatjana Rojc, režiser Gregor Geč in avtor glasbe Aleksander Ipavec, nenazadnje tudi sodelujoča igral- Bogdan Kralj ca Danijel Malalan in Maja Gal Štromar. Glasbene izbire so verjetno v celoti nastale znotraj Glasbene matice. Z režiserjem in odgovornim za glasbeni del proslave smo se dogovorili o izvajalcih. V bistvu smo želeli zaobjeti vokalno in instrumentalno glasbo, soliste in skupine, ljubitelje in profesionalce, vse to z razmeroma omejenim številom glasbenikov, ki jih lahko premore zasnova proslave. Predpogoj je bila seveda kvaliteta. Na odru bodo tako nastopili učenci šole oz. člani harmonikarskega orkestra Glasbene matice iz Špetra in harfistka Tadeja Kralj, pevci mešanega zbora Jacobus Gallus, a tudi že uveljavljeni profesionalci, kot so člani harmonikarskega tria, godalnega kvarteta Glasbene matice, prvi absolvent šole, violinist Žarko Hrvatič in priznani kitarist Marko Feri. Ob tem bomo imeli tudi posebne goste v Čedadu, kjer bodo nastopili otroci zbora Glasbene matice in dvojezične šole iz Špetra Mali lujerji. Prvič bo proslava imela tri etape in bo tako simbolično obiskala vse Slovence v naši deželi. Na prvem sestanku smo razmišljali o eni in osrednji proslavi, ki naj bi se simbolično in tudi politično pomenljivo odvijala v Čedadu. Ker pa gre za počastitev obletnice tržaške Glasbene matice, se nam je zdelo prav, da bi ponovili prireditev v Trstu. Tako pa bi Goričani izostali, zato smo se odločili za trojno počastitev dneva slovenske kulture, kar predstavlja veliko organizacijsko breme, saj se bo proslava v petih dneh odvijala trikrat v treh različnih lokacijah. Tudi letos žal ni prišlo do dogovora o enotni proslavi, kar je v tem trenutku v protislovju z vsesplošnim krčenjem sredstev. Kljub temu pa sem prepričan, da bo prireditev na visoki ravni in bo predstavljala primeren začetek letošnjega praznovanja. (ROP) ljubljana - Ob slovenskem kulturnem prazniku Kanček statistike Podatki Statističnega urada R Slovenije se nanašajo na leto 2007 V Sloveniji je bilo leta 2007 izdanih 5129 knjižnih naslovov, torej še enkrat več kot denimo leta 1991, ko jih je bilo 2459. Med leposlovjem slovenskih pesnikov in pisateljev je bila leta 2007 skoraj tretjina naslovov pesniških, so ob slovenskem kulturnem prazniku izračunali na Statističnem uradu RS.Leta 1991 je bilo izdanih 422 naslovov leposlovja, leta 2007 pa 1038. Med slednjimi je bilo 523 knjižnih naslovov slovenske književnosti, ostalo so bili prevodi. V celotnem leposlovju, izvirnem in prevodnem, je bil najmočneje zastopan roman s skoraj dvema petinama naslovov (406 naslovov), sledila je poezija (180 naslovov - brez poezije za otroke in mladino). Med naslovi leposlovja domačih literatov pa je bilo obratno: največ je bilo knjig poezije, natančneje 29,1 od- stotka oziroma 152 naslovov, romani so bili zastopani petinsko oziroma s 105 naslovi. Državna statistika je posredovala še podatke o radijskih postajah. Leta 2007 jih je v državi delovalo 82, od tega jih je bilo 43 posebnega pomena in 39 brez posebnega statusa. Leta 2007 je bilo predvajanih skoraj 515.000 ur radijskega programa. Radijske postaje so ponudile 344.000 ur glasbenega programa, za govorne oddaje so porabile blizu 96.000 ur. Tudi na televizijskih ekranih prevladuje glasba. TV-organizacije, ki so o svoji dejavnosti poročale sta-tistikom, so leta 2007 predvajale 151.000 ur programa, skoraj tretjina (31,7 odstotka) programskega časa je bila namenjena različnim zvrstem glasbe. Igranemu programu je bilo odmerjenih 26.000 ur oziro- ma 17,6 odstotka vsega TV programa. Za informativni program je bilo odmerjenih 11,8 odstotka, za šport pa 10,9 odstotka programskega časa. Med slovenskimi filmi, proizvedenimi leta 2007, jih je bila tretjina dokumentarnih. Po podatkih filmskih producentov je bilo predlani proizvedenih in prvič predvajanih 12 kinematografskih filmov, od tega sedem igranih, štirje dokumentarni in en animirani film. Leta 2007 je bilo narejenih 2998 TV av-diovizualnih del, tj. filmov, dokumentarnih oddaj, risank in podobno. Skoraj četrtina je bilo naročene produkcije. TV avdiovizualnih del lastne produkcije je bilo 2828, je zapisala avtorica tega statističnega poročila Nadja Svetlin Kastelic. (STA) TRŽAŠKA OPERNA HIŠA - Včeraj predstavitev s prvim obračunom »glavne« sezone Simfonična in komorna sezona Koncerte bodo oblikovali prvenstveno domači glasbeniki, sodelovali pa bodo tudi priznani umetniki, med katerimi bo več mladih - Dosedanji obračun pozitiven Operna sezona je v gledališču Verdi v polnem teku, ob operah pa bo tudi letos stekla simfonična in komorna sezona. Vodstvo gledališča je na tiskovni konferenci predstavilo vsebino ponudbe, ki sloni predvsem na delu domačih glasbenikov, sodelovali pa bodo tudi priznani umetniki, med katerimi bo delež mladih neza-nemarljiv. Superintendant Giorgio Zan-fagnin je s ponosom izpostavil bilanco prvih treh mesecev operne sezone, ki so v gledališče priklicali veliko število obiskovalcev: mnoge predstave so bile razprodane, zaradi velikega povpraševanja je gledališče načrtovanim ponovitvam dodalo še izvenabonmajske predstave, vsak večer se je število prisotnih sukalo okrog tisočtristo. K temu gre dodati še porast števila abonentov: kar 300 novih obiskovalcev pomeni, da operna hiša širi svoj ugled in popularnost. Čeprav se ustanova vsakodnevno spopada s finančnimi problemi, ki so nastali po klestenju državnih prispevkov - izgubo šestih milijonov evrov je zelo težko amortizirati -, je Zanfagnin optimističen in trdno verjame v preživetje, le da se bo vodstvo gledališča znalo prilagoditi težjim pogojem, ki narekujejo zelo varčno in smotrno upravljanje. Veliko prihranka prinašajo koprodukcije, ki postajajo vedno bolj utečena praksa, nadzornik pa se veseli tudi skorajšnjega gostovanja v Južni Koreji (od 12. do 16. marca) z Madamo Butterfly, za katerega bo krila stroške vzhodnoazijska država. Ob Zanfagninu sta sezono predstavila umetniški vodja Umberto Fanni ter zborovodja Lorenzo Fratini. V duhu varčnosti je gledališče začrtalo simfonično sezono, ki se bo odvijala med dvorano Trip-covich in gledališčem od petka, 27.fe-bruarja vse do 5 .junija, ko se bo v Trst vrnil priljubljeni violinist Uto Ughi. Programi so nadvse popularni in kar dva sta zasnovana po starem običaju simfonično-opernega koncerta s solisti in zborom. Dvakrat bo dirigent Lorenzo Fratini, sicer zborovodja v tržaškem gledališču, prvi koncert bo poverjen Julianu Kovačevu, prvič pa bo v Trstu dirigiral mladi, komaj triindvajsetletni Andrea Battistoni. Poleg Ughija bodo med solisti mlada pianistka Leonora Armellini, med pevci Silvia Del-la Benetta, Sung-Kyu Park, Manuela Bis-ceglie, Daniele Zanfardino in Giuliano Pe-lizon. Še pred simfonično sezono bo v dvorani Victor De Sabata stekel niz koncer-tov-aperitiv: v nedeljo, 15.februarja, bodo izvrstni solisti tržaškega orkestra zaigrali Schubertov kvintet »Postrv« D667 op.114, 29. marca bo na sporedu nevsakdanji duo s čelistom Jacopom Francinijem in kontrabasistom Maurom Murarom, 3.in 24.maja se bodo predstavili trobilni in pihalni ansambli, zadnji koncert pa bo 31.maja oblikoval ženski zbor opernega gledališča pod vodstvom Lorenza Frati-nija. Tako za peterico simfoničnih kot za peterico komornih koncertov bodo na razpolago abonmaji po zmernih cenah - glavni pokrovitelj je družba Illy - gledališče pa znova vabi mlade starše, naj se poslu-žijo nove storitve, ki med večernimi predstavami nudi brezplačno otroško varstvo s poklicno usposobljenimi vzgojiteljicami. Katja Kralj Tudi tržaška opera se sooča s finančnimi rezi kroma / SVET Sobota, 7. februarja 2009 13 eu-rusija - Predsednik Evropske komisije na obisku v Rusiji po plinski vojni Barroso Moskvo pozval k večji zanesljivosti na mednarodni ravni Polemična izmenjava stališč s Putinom glede spoštovanja človekovih pravic MOSKVA - EU in Rusija sta kljub nedavnemu plinskemu sporu naklonjeni poglobitvi odnosov, sta na včerajšnjem srečanju poudarila predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in ruski premier Vladimir Putin. Prvi je Rusijo pozval k več zanesljivosti in izrazil zaskrbljenost glede nedavnih umorov novinarjev, pri čemer mu je kritiko vrnil tudi Putin. Barroso je Moskvo na vrhunskem srečanju Evropske komisije in Rusije v luči nedavnega zapleta pri dobavi ruskega plina pozval k več zanesljivosti in verodostojnosti v mednarodnih odnosih. Država mora storiti vse, da si v Evropi ponovno pridobi zaupanje, je dejal Barroso, ki je v Moskvo pripotoval v spremstvu devetih komisarjev. Putin je medtem zaprosil EU, naj svoje opazovalce, ki nadzorujejo dobavo ruskega plina prek ukrajinskih plinovodov, ohranijo na območju najmanj do konca marca. Opazovalce je EU na območje poslala v okviru tristranskega sporazuma, ki je bil eno od orodij za rešitev rusko-ukra-jinskega plinskega spora na začetku leta, zaradi katerega je več evropskih držav dva tedna ostalo brez ruskega plina. Kljub temu so se ruski in evropski predstavniki strinjali, da bi morali obe strani poglobiti odnose. Sodelovati bi morali v boju proti finančni krizi in podnebnim spremembam, je dejal Barroso, ki je dodal, da je pogovor tekel tudi o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, o katerem se pogajata Rusija in unija. Po drugi strani je Putin obisk delegacije komisije označil za "možnost za razpravo o vseh pomembnih problemih". Razprava je vključevala tudi vprašanje človekovih pravic, pri čemer sta si prvi mož Evropske komisije in Putin izmenjala nekaj obtožb. Na skupni tiskovni konferenci po srečanju je Barroso dejal, da sta nedavna umora odvetnika in novinarke v EU poskrbela za zaskrbljenost. Dodal je še, da so človekove pravice in vladavina prava bolj pomembna kot diplomacija. Barroso, ki je dejal, da je o težavah s spoštovanjem vladavine prava v Rusiji v okviru obiska govoril tudi s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, je imel s tem v mislih dvojni umor 19. januarja, katerega žrtvi sta bila odvetnik, specializiran za zločine v Če-čeniji, Stanislav Markelov, in novinarka revije Novaja Gazeta, Anastazija Baburova. Vidno jezen Putin je Barrosa prekinil in EU obtožil kršenja človekovih pravic ruskih priseljencev v Evropi ter izrazil nezadovoljstvo glede reševanja problema ruske manjšine v baltskih državah. "Upamo, da bomo o teh težavah v Evropi in Rusiji razpravljali kot o celoti," je še dejal ruski premier. (STA) Jose Manuel Barroso in Vladimir Putin na včerajšnji tiskovni konferenci ansa kolumbija Uporniki izpustili zadnjega politika BOGOTA - Levičarski kolumbijski uporniki so v četrtek izpustili še zadnjega ugrabljenega politika. Gre za nekdanjega poslanca Sigifreda Lopeza, ki so ga zadrževali od leta 2002. Lopeza so ugrabili s še 11 ljudmi, vsi razen njega pa so bili v ujetništvu ubiti. Podrobnosti o tem sicer niso povsem jasne. Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (Farc) trdijo, da so bili talci ubiti leta 2007 med spopadom z neznanimi oboroženimi napadalci. Lopez naj bi bil takrat bolan in naj bi bil v nekem drugem taborišču upornikov. Farc je štiri talce - tri policiste in vojaka - izpustil že v nedeljo, v torek pa tudi nekdanjega guvernerja Alana Jara. Zadrževali naj bi še 22 policistov in vojakov, ki so jih po lastnih navedbah pripravljeni zamenjati za zaprte gverilce. Farc naj bi sicer zadrževal še okoli 800 talcev, za večino pa zahteva odkupnino. (STA) Predsednik iranskega parlamenta Ali Laridžani med svojim nastopom ansa ANKARA/JERUZALEM - Turško tožilstvo je včeraj na pobudo turške dobrodelne organizacije sprožilo preiskavo o tem, ali bi morali proti izraelskim voditeljem začeti kazenski pregon zaradi vojnih zločinov med nedavno ofenzivo na območju Gaze. Izraelska vojska je medtem sporočila, da so včeraj osvobodili in tudi izgnali osebje v četrtek ustavljene libanonske ladje. Kot so pojasnili s tožilstva v Ankari, so preiskavo sprožili potem, ko je turška islamsko usmerjena dobrodelna organizacija Mazlum-Der vložila tožbo proti izraelskim voditeljem. Skupina trdi, da so predsednik Šimon Peres, premier Ehud Olmert, zunanja ministrica Ci-pi Livni ter vojaški voditelji zagrešili genocid, mučenje in zločine proti človečnosti. Pri Mazlum-Der so tudi zaprosili, da turške oblasti izraelske predstavnike v primeru prihoda v Turčijo priprejo, so še sporočili s turškega tožilstva, ki sicer mora sprožiti preiskavo, kadarkoli je vložena uradna tožba, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Izrael si je zaradi ravnanja med tritedensko ofenzivo v Gazi prislužil številne kritike. Med drugim je generalni sekretar ZN Ban Ki nemčija - Danes bo na njej nastopil ameriški podpredsednik Biden in razkril prioritete ZDA Včerajšnji prvi dan varnostne konference v Münchnu v znamenju jedrskega orožja MÜNCHEN - V Münchnu se je včeraj začela 45. konferenca o varnostni politiki, katere prvi dan so visoki evropski, iranski in ruski predstavniki med drugim posvetili razpravi o strožjem nadzoru nad jedrskim orožjem in o iranskem jedrskem programu. Iranski predstavnik je ob tem pozdravil ameriško napoved pogovorov s Teheranom. S tem, ko se v Iranu ob vseh pogajanjih o ustavitvi nadaljuje širjenje jedrskega orožja, bo spodbuda za ostale države, da sledijo isti poti (kot Iran), postala velika, je nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger v uvodnem nagovoru posvaril zbrane na konferenci. Ta se odvija dva tedna po predsedniški inavguraciji Baracka Obame, ki je s svojimi izjavami zbudil upanje v ameriške pogovore z Iranom. Iran se je znašel pod pritiskom mednarodne skupnosti zaradi svojega jedrskega programa, ki je po trditvah Teherana povsem miroljuben, po mnenju nekaterih opazovalcev pa je usmerjen v proizvodnjo jedrske bombe. Pri mednarodnih diplomatskih prizadevanjih ne gre za "blokiranje države pri njeni pravici do miroljubne rabe jedrske energije", je povedal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinemeier in pojasnil, da gre za preprečevanje tega, da bi se pod krinko miroljubnega namena skrival vojaški program. Predsednik iranskega parlamenta Ali Laridžani, ki je prav tako podal uvodno izjavo, pa je dejal, da mora Washington premisliti o svojem pristopu do Teherana, če želi, da bi prišlo do sprave. Ponudbo nove administracije za neposredne pogovore je označil za pozitiven znak in "zlato priložnost" za Washington. Steinmeier je ob tem opozoril, da je na področju jedrske razorožitve treba pohiteti, saj se Sporazumu o omejevanju strateškega orožja Start I decembra izteka veljavnost in tako ostaja le še 11 mesecev za dogovor o novem sporazumu. Namestnik ruskega premiera Sergej Ivanov je glede tega predlagal, da bi novi dogovor moral temeljiti na Startu I in obvezno vključevati prepoved nameščanja strateškega orožja izven državnega ozemlja. Ivanov se je dotaknil tudi odnosov z ZDA in ponovil, da bo Moskva rakete v ruski eksklavi Kaliningrad namestila le, če bodo ZDA nadaljevale načrte postavitve protiraketnega ščita v Vzhodni Evropi. Z namestitvijo raket je sicer ruski predsednik Dmitrij Medvedjev prvič zagrozil novembra lani. Konference, ki se bo zaključila v nedeljo, se bo udeležilo okoli 300 visokih predstavnikov iz 50 držav. Danes naj bi med drugim ameriški podpredsednik Joe Biden evropskim zaveznikom razkril prioritete nove ameriške zunanje politike. (STA) bližnji vzhod - Izraelska ofenziva v Gazi še v ospredju Turčija sprožila preiskavo o izraelskih vojnih zločinih Moon zahteval, da bi morali pred roko pravice privesti odgovorne za bombardiranje poslopij ZN v Gazi, obenem pa je judovsko državo obtožil uporabe prekomerne sile. Glede na podatke zdravstvenih virov v Gazi je izraelska ofenziva terjala 1330 smrtnih žrtev in najmanj 5450 ranjenih. Okoli 65 odstotkov smrtnih žrtev so bili civilisti, med njimi 400 otrok in 100 žensk. Na drugi strani je med ofenzivo umrlo 13 Izraelcev, med njimi deset vojakov in trije civilisti. Iz izraelske vojske pa so včeraj sporočili, da so izpustili in izgnali potnike libanonske ladje, ki je prevažala človekoljubno pomoč za palestinsko območje ob Sredozemskem morju in ki jo je izraelska vojska ustavila in pregledala v četrtek, piše francoska tiskovna agencija AFP. Deset potnikov je bilo izgnanih v Libanon, nekdanji jeruzalemski nadškof grškoka-toliške cerkve Hilarion Capucci v Sirijo, več ostalih propalestinskih aktivistov pa naj bi z letalom poslali v Evropo. Okoli 1000 enot darovane krvi, ki so bile prav tako na krovu, so po navedbah izraelske vojske že poslali v Gazo, tja pa bodo po pregledu prav tako poslali preostanek zalog. (STA) azija - Vojna v Afganistanu ZDA za dogovor s Kirgizistanom o zapiranju baze WASHINGTON - Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je v četrtek sporočil, da se bodo ZDA s kirgizi-stansko vlado posvetovale glede načrtovanega zaprtja ameriške zračne baze Manas, kar je v začetku tedna v Moskvi naznanil predsednik Kirgizistana Kurmanbek Bakijev. Bakijev je namero o zaprtju zračnega oporišča, preko katerega gre vsak mesec 15.000 vojakov in 500 ton opreme za operacije v Afganistanu, sporočil, potem ko je v Moskvi dobil obljubo o dveh milijardah dolarjev vredni pomoči. ZDA Kirgizistanu letno plačujejo 17,4 milijona dolarjev za uporabo oporišča, državi pa dajo na leto okoli 150 milijonov dolarjev pomoči. Moskva zanika, da bi izvajala pritisk na Kirgizistan. Gibbs in drugi predstavniki administracije so povedali, da zaradi zaprtja oporišča, o čemer naj bi prihodnji teden glasoval kirgizistanski parlament, niso zadovoljni, vendar pa se bodo ameriške operacije kljub temu nadaljevale po drugi poti. Ena od možnosti je obnovitev sodelovanja z Uzbekistanom, kjer so imeli Američani letališče do leta 2005, nakar so morali oditi, ker je vlado v Taškentu prizadela kritika v zvezi s kršitvami človekovih pravic. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je v četrtek dejala, da je odločitev obžalovanja vredna, vendar pa bodo ameriške operacije v regiji še naprej učinkovite ne glede na to, kaj se bo zgodilo z bazo Manas. (STA) 154 4 Nedelja, 8. februarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it tržič - Goriški župan Romoli obiskal tržiškega župana Pizzolitta vidita možnost razvoja Ogled rimskih term in pristanišča - Soočanje na področjih javnih storitev, zdravstva, sociale in infrastruktur Sodelovanje in sinergija zaznamujeta odnose, ki sta jih v zadnjih mesecih vzpostavila goriški župan Ettore Romoli in trži-ški prvi občan Gianfranco Pizzolitto. Uspešnost konstantnega soočanja o tematikah, ki se tičejo obeh občin, sta župana potrdila na včerajšnji novinarski konferenci, ki je potekala ob zaključku Romolijevega obiska občine Tržič, v teku katere si je gost ogledal tudi rimske terme. »Moram priznati, da sem v sebi začutil kanček zavisti ob pogledu na živahnost tržiškega pristaniškega območja. To dokazuje, da je Tržič živo mesto, ki pa zna ob industrijskem poklicu razvijati tudi turizem. Rimske terme bi namreč lahko postale pravi biserček, glede na to, da je termalni turizem vedno bolj priljubljen,« je poudaril Romoli, ki je kot odbornik za finance na deželi FJK dodelil prve prispevke za popravilo rimskih term v Tržiču, pa tudi za knjižnico in popravilo poslopja ob ladjedelnici (t.i. Albergo Impiegati), ki ga bodo odprli 14. marca. »Menim, da je sodelovanje znotraj pokrajine pomembno. Delitev si ne moremo privoščiti,« je povedal Romoli in ocenil, da je naveza Ro-moli-Pizzolitto že preprečila »razprodajo« družbe IRIS, v prihodnosti pa bi lahko privedla do prednosti tudi za goriško zdravstvo. »V fazi, ko je treba teritorij mrežno povezati z deželnim in mednarodnim kontekstom ter po drugi strani računati na uvedbo federalizma, je treba sodelovanje krepiti. Ločitve ustvarjajo polemike, ne pa rešitev,« je povedal Pizzolitto, ki je z Romolijem evidentiral štiri področja, v zvezi s katerimi se bosta pogosto soočala. Prvo je področje javnih storitev oz. družba Iris, kjer se s spremembami, ki jih uvaja sedanja uprava, odpirajo nove možnosti na področju distribucije plina in investicij v sektorju odpadkov. Drugo področje je zdravstvo, kjer bosta morali občini skupaj opozarjati deželo na potrebo po ovrednotenju obeh bolnišnic, oja-čenju nekaterih oddelkov in krčenju čakalnih list. Skupaj bosta občini načrtovali tudi na področju socialne politike in infrastruktur. Župana nameravata podpirati pokrajinski pakt za razvoj, skupaj pa želita izkoristiti tudi priložnosti, ki jih bodo nudili peti koridor, ronško letališče in logistična platforma goriškega tovornega postajališča. Sodelovanje med Gorico in Tržičem se bo konkretiziralo tudi 21. marca, ko bosta občini na sejmu BIT v Milanu predstavili turistično ponudbo goriške pokrajine. Romoli in Pizzolitto med ogledom rimskih term, ki jih pravkar obnavljajo altran gorica - Odbor za goriško zdravstvo priredil javno srečanje Še naprej želijo prispevati k izboljšanju zdravstvenih storitev »Zadnji dogodki, in sicer izjave Fasole ter glasovi o odslovitvi Baccarino-ve, potrjujejo, da je goriško zdravstvo pred preobratom. Le-ta lahko pelje v dve smeri: v brezizhoden propad ali proti morebitnemu razvoju.« In ravno svetlejša prihodnost goriškega zdravstva je cilj, za katerega se zavzemajo člani odbora, ki že deset let prepričano zagovarja potrebo po čezmejnem povezovanju na področju zdravstva. Odbor za goriško zdravstvo, ki je včeraj priredil javno srečanje na goriški pokrajini, zaključuje svoje poslanstvo, njegovi člani pa si prizadevajo za uresničitev novega organizma, ki bi še naprej lahko prispeval pri bumbaca izboljšanju kakovosti zdravstvenih storitev v goriški pokrajini. »Po našem mnenju ostaja ta možnost tudi po izbiri bolnišnice Janeza od Boga v čezmej- nem povezovanju,« je povedal Nicolo Fornasir, ki je v uvodnem posegu poudaril pripravljenost k sodelovanju s Tondom, Gherghetto in predvsem z Ro-molijem, ki je predsednik konference županov. Po Fornasirju je zgled bolnišnice v kraju Feltre predstavil Giannino Busato, ob koncu pa je bila na vrsti razprava. predloge, ki so jih zbrali včeraj zvečer, bodo organizatorji zbrali v dokumentu, ki ga bodo izročili predsedniku dežele, predsedniku pokrajine in goriškemu županu. »Marca se nameravamo srečati s tremi upravitelji, da se skupaj pogovorimo o vsebini dokumenta,« je povedal Fornasir. gorica - SKP »Bianchini ne more ostati »Tovariša Livio Bianchini in Marjan Sosol sta nam sporočila, da zapuščata SKP, ker želita ubrati drugačno politično politično pot. Odločitev obžalujemo, če pa so dogodki, ki jih je v zadnjih časih doživela naša stranka, ustvarili tako globoke delitve, je pravilno, da to storita. Po drugi strani ne moremo prezreti nasprotja v izjavah Vendole, ki pravi, da želi enotnost levice, začenja pa z odcepitvijo. V svojo politični analizi tovariša Li-vio in Marjan tudi pozabljata, da se politični projekt, v katerem se prepoznavata, rojeva iz odločitev, ki so privedle do razpolovitve konsenza na lanskih volitvah.« S temi besedami je tajnik goriškega krožka SKP Roberto Criscitiel-lo začel tiskovno sporočilo, v katerem je izrazil poglede krožka v zvezi s četrtkovo novico o odhodu Bianchini-ja in Sosola, ki si bosta odslej prizadevala za poenotenje levice skupaj z Nichijem Vendolo. »Od naših dveh tovarišev zahtevam, da nam pojasnita, kaj pomeni izraz "birokratska sivina", ki sta ga uporabila v zvezi z goriškim krožkom SKP. Nihče ni tovarišu Liviu vsiljeval politične linije, prav tako pa ni nihče cenzuriral njegovih političnih predlogov in idej; kot je znano vsem, ki ga vsaj površno poznajo, bi bilo takšno početje tudi zelo težko izvedljivo,« je ocenil Roberto Crisci-tiello in nadaljeval: »Vsi skupaj smo v stranki začeli razmišljati, da bi pojasnili, katere so vloge levičarske politične sile v današnjem svetu. Prepričani smo, da je treba prenovo začeti pri SKP. Livio in Marjan nista vedno soglašala z odločitvami večine. Naša stranka ostaja vsekakor vedno odprta vsem, ki se prepoznavajo v naših idealih in želijo podpirati naš boj ob strani delavskega razreda in šibkejših socialnih skupin. Menim, da politike ni mogoče delati preko telefona ali v kavarnah, pač pa med problemi današnje družbe, ki jo pri Stranki komunistične prenove želimo spremeniti.« Criscitiello je še ocenil, da bi Bianchini moral zapustiti svoje mesto v občinskem svetu; o tem bo odločal krožek na prihodnji seji. (Ale) sovodnje - Zaradi srčne kapi Zdravko Custrin v videmski bolnici V četrtkovih jutranjih urah, okrog 9.45, je na delovnem mestu, na sedežu Čedajske ljudske banke v Čedadu, srčna kap zadela Zdravka Custrina, podžupana v Sovodnjah. Prvi so mu priskočili na pomoč ravno kolegi. Našli so ga v pisarni, na tleh, in ga na kraju skušali oživiti; njihova takojšnja pomoč je bila odločilna. Z rešilnim vozilom ga je nato osebje hitre službe 118 odpeljalo v videmsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli v oddelku za intenzivno nego. V četrtek je bil Custrin pod učinkom sedativov, včeraj popoldne pa je že spregovoril z ženo in zdravniki so ugotavljali, da srčni napad, naj ne bi pustil posledic. Vest je včeraj odjeknila v Sovodnjah. Custrin pa ni poznan le v domačem kraju, kjer je vsestransko angažiran, a tudi drugod, predvsem seveda kot funkcionar Čedajske ljudske banke. V Sovodnjah je že tretji mandat občinski upravitelj; podžupan je postal po smrti Leopolda Devetaka februarja pred enim letom. Ravno v sredo, dan pred srčnim napadom, je praznoval svoj rojstni dan. Dopolnil je 55 let. Še isti večer je nazdravil v krogu sodelavcev iz sovodenjskega občinskega odbora, ki jih je novica o srčni kapi presenetila in so zaskrbljeni za njegovo zdravje. Srčno upajo -in mi z njimi -, da si bo Zdravko Custrin čim prej in popolnoma opomogel. tržič - Prometna nesreča v mestnem središču Kolesarka na tleh Ženska je na križišču baje izsilila prednost, zatem je padla in dobila udarec v glavo V oddelku za prvo pomoč trži-ške bolnišnice so včeraj nudili pomoč kolesarki srednjih let, ki je doživela prometno nesrečo med korzom Del Popolo in drevoredom San Marco. Ženska, katere istovetnosti niso posredovali, je zadobila udarec v glavo, vendar njeno zdravstveno stanje ni hudo. S svojim kolesom se je okrog 13. ure vozila po ulici Patriarcato in je bila namenjena na kolesarsko stezo, ki se začenja ravno na križišču med korzom Del Popolo in drevoredom San Marco. V istem trenutku je po drevoredu v smeri ulice Toti vozila 33-letna M.P. iz Ronk, ki je naenkrat zagledala kolesarko pred svojim avtomobilom opel zafira. Voznica je pritisnila na zavore, vendar je vseeno trčila v kolesarko, ki je po vsej verjetnosti izsilila prednost in zavo-zila čez križišče, čeprav tega ne bi smela početi. Ponesrečenka se je po padcu sama pobrala; prvo pomoč so ji nudili na kraju nesreče, zatem so jo prepeljali v tržiško bolnišnico. Kolo je ostalo na kraju nesreče, ponesrečenko so prepeljali v bolnišnico altran tržič - Eaton Podaljšali dopolnilno blagajno V tržiški tovarni Eaton so podaljšali dopolnilno blagajno do 7. aprila. Obrat, v katerem proizvajajo avtomobilske zaklopke in ventile, je namreč v velikih težavah zaradi svetovne krize avtomobilske industrije. Včeraj so se sindikalisti in predstavniki lastništva srečali na sedežu goriških industrijcev; pogovorili so se o nadaljnjih scenarijih, sploh je bilo vsem udeležencem srečanja jasno, da je tovarna v veliki nevarnosti. Pred dnevi je bilo napovedano, da bodo v prihodnjih mesecih proizvedli 10 milijonov zaklopk in ventilov, medtem ko so na včerajšnjem srečanju to število občuteno znižali. Baje so potrdili proizvodnjo približno 560.000 zaklopk, kar pomeni, da bi marca imeli delavci med 5 in 6 dni dela. Dokončna naročila za letošnje leto bodo znana v prihodnjih tednih, pričakovanja delavcev in sindikalistov pa so na žalost precej črnogleda. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 7. februarja 2009 15 JAMLJE - Krajevna sekcija VZPI-ANPI predvajala film Nazirock Dediči fašizma nagovarjajo mlade tudi preko glasbe »V obdobjih družbene in gospodarske krize se neofašistična gibanja nevarno krepijo« Fašizem je bil med drugo svetovno vojno vojaško premagan, vendar je med preko dvajsetletno strahovlado pognal tako globoke korenine, da so njegove vrednote še danes žive. V obdobjih družbene in gospodarske krize neofašisti vedno pogosteje dvigajo glas, tako da je nujno mlade in sploh širšo javnost poučiti o nevarnostih, ki jih s seboj prinašajo skrajno desničarski ideali, prepojeni z nestrpnostjo in rasizmom. Na nevarno širjenje neofašiz-ma, ki mlade nagovarja tudi preko glasbe in glasbenih skupin, so opozorili na dobro obiskanem srečanju, ki ga je v sredo v ja-meljskem večnamenskem središču priredila sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje v sodelovanju z društvoma Kremenjak in Kras Dol-Poljane. Prisotne je v imenu prirediteljev nagovoril Patrik Zulian, nato sta spregovorila pokrajinski podpredsednik VZPI-ANPI Mario Lavrenčič in zgodovinarka Alessandra Kersevan. V svojem uvodnem nagovoru je Zu-lian najprej prebral zadnja dva odstavka iz knjige Nočemo pozabiti, ki je izšla ob petdesetletnici osvoboditve in jo je napisal Karlo Černic, zatem je poudaril, da so se fašistične ideje po drugi svetovni vojni ohranile in dobile plodna tla v desnosre-dinskih krogih in strankah, ki so se tudi očitno sklicevala na Mussolinijevo dediščino. Ravno o nastanku fašističnih organizacij in gibanj je spregovoril Lavrenčič. Omenil je Pina Rautija in njegovo stranko Movimento sociale italiano, zatem pa spregovoril o gibanju Forza nuova in drugih neofašističnih skupinah, ki so nastajala v povojnem obdobju. Lavrenčič je poudaril, da so bili nekateri predstavniki teh gibanj izvoljeni v senat in poslansko zbornico, nazadnje celo v evropski parlament. Kersevanova je opozorila, da se neofašistična načela okrepijo v kriznih obdobjih, ko desnica kaže zanimanje za socialne pro- bleme in krivdo za njihov nastanek nalaga priseljencem in drugim državam. Po besedah zgodovinarke si je tudi Mussolini rad nadel kmečka oblačila in s srpom žel pšenico, v resnici pa je sistematično krčil pravice delavcev in kmetov na račun podjetnikov in latifundistov. Posegom je sledila projekcija filma Nazirock, ki je posvečen širjenju neofašističnih idej preko glasbe. Dokumentarec je posnet med praznikom gibanja Forza nuova, med katerim igrajo razne glasbene skupine. Ena za drugo se proglasijo z nasilnimi in rasističnimi sporočili, dalje zanikajo holokavst in se imajo za zagovornike katoliške vere. V dokumentarcu »nastopa« tudi predsednik vlade Silvio Berlusconi, ki se med lansko volilno kampanjo udeležuje shoda MSI in se prijateljsko pogovarja z voditelji gibanja Forza nuova. Mario Lavrenčič, Patrik Zulian in Alessandra Kersevan (zgoraj); del udeležencev večera (desna) bumbaca Moški s heroinom Novogoriški kriminalisti so izsledili 37-letnega moškega iz okolice Nove Gorice, ki je pri sebi imel 96,6 gramov heroina. Moškega so kriminalisti po zaslišanju izpustili na prostost in ga bodo kazensko ovadili na okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici zaradi proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Kriminalisti so omenjenega 37-letnika v preteklem obdobju že obravnavali zaradi istega kaznivega dejanja. Fiorelli za župana Predstavnik gibanja »I Verdi del gior-no« Renato Fiorelli je včeraj napovedal, da bo na prihodnjih volitvah kandidiral za mesto goriškega župana. »Mojo kandidaturo, ki bo resna in konkretna, podpirajo člani gibanja "I Verdi del giorno" Občina, ki jo bomo ustvarili, bo nudila storitve občanom, in ne bo le služila za dodeljevanje javnih del podjetjem. V mislih imamo drugačno mesto; način upravljanja ne bo le različen od današnjega, pač pa tudi od vseh prejšnjih goriških uprav. V prihodnjih treh letih, ki nas ločujejo od volitev, bomo delali na programu in predlogih,« je zaključil Fiorelli. Happy Day v Štmavru Pod pokritim šotorom v Štmavru bo danes ob 20.30 v okviru praznika sv. Valentina nastopila glasbena skupina Happy Day. Jutri bodo kioske s pijačo in jedmi na žaru odprli že ob 10. uri; na voljo bodo tudi domači štruklji. Ob 14.30 bo v vaški cerkvi slovesna maša, po maši ob 15.30 pa bo od cerkve do prireditvenega prostora prikorakala godba na pihala Goriška Brda, ki je že večkrat sodelovala na štmavrskih praznikih; pihalni orkester, ki bo krajši program izvedel tudi na kraju praznovanja, vodi Boštjan Vendramin. Od 18. ure dalje in do poznih večernih ur bo goste vabil k plesu ansambel Mega Mix. V Gorici leteči zajček V kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 16.30 lutkovna predstava o letečem zajčku »La leggenda del coniglio volante«. Nastopila bo skupina De Bastiani Puche. GABRJE - Priprave na pustovanja Pustni voz bo manjši, - •• «V • II a pustarji nič manj veseli Gabrska pustna mojstra na delu Gabrski pustni voz bo letos nekoliko manjši kot v prejšnjih letih, ne glede na to pa bo ob njem korakalo okrog 70 pustnih navdušencev. Priprave na pust potekajo s polno paro, so povedali iz društva Skala in pojasnili, da so se za gradnjo manjšega vozu odločili zaradi pomanjkanja primernega prostora, ki so ga povzročila istočasna gradbena dela na društvenem sedežu. Gabrci so pojasnili, da največji doprinos k gradnji vozu dajeta Bernard Flo-renin in Oskar Juren, medtem ko ostali društveni člani pomagajo predvsem zve- bumbaca čer in ob koncu tedna. Gabrski pustarji se sicer tudi že učijo plesnih koreografij pod vodstvom Maje Devetak in Romine Cijan; z njimi se bodo predstavili na treh pustnih povorkah. Če bo voz nared, bodo v nedeljo, 15. februarja, korakali po Gorici, v soboto, 21. februarja, se bodo udeležili sprevoda v Šempetru, medtem ko jih v nedeljo, 22. februarja, čaka povorka v So-vodnjah. Na vseh treh prireditvah bodo nastopili med skupinami in torej ne med vozovi. V torek, 24. februarja, bo nazadnje tradicionalno koledovanje po vasi. DOBERDOB - Javno srečanje na sedežu društva Jezero Protipožarna čistilna akcija V prihodnjih tednih bo podjetje uredilo protipožarne pasove ob robu Doberdoba, Poljan, Bonetov in Jamelj V prihodnjih tednih se bo na Do-berdobskem začel poseg, s katerim bodo posamezne zaselke slovenske občine zaščitili pred nevarnostjo požarov. Podrobnosti o ureditvi protipožarnih pasov so občanom na sedežu doberdobskega društva Jezero v sredo predstavili župan Paolo Vi-zintin, podžupan Nordio Gergolet ter predstavnika deželne civilne zaščite in gozdarske straže, ki sta na podlagi študije določili območja, kjer je nevarnost požarov bolj pereča. »Protipožarne pasove bodo uredili ob robu Doberdoba, Poljan, Bonetov in Jamelj. V bistvu gre za čistilno akcijo, očiščeni pa bodo približno 50 metrov široki pasovi ob robu vasi. Specializirano podjetje bo odstranilo rastline, ki so bolj gorljive in bi v slučaju požara lahko ogrožale hiše in občane, ki so v njihovi bližini. Gre predvsem za suha drevesa in grmičevje,« je povedal doberdobski župan Paolo Vizintin. Čistilna akcija je načrtovana na več območjih, in sicer v južnem predelu Doberdoba, na vzhodnem predelu Doberdoba pri nogometnem igrišču, na severu Poljan pri ulici Levstik, na obmejnem, južnem in zahodnem pasu Jamelj ter na vzhodnem predelu Bonetov, ki gleda proti Sloveniji. »Podjetje bo ostanke rastlinja pustilo na kraju trideset dni, da jih bodo zainteresirani lastniki lahko uporabili, če to želijo. Drugače bo večji del rastlinja po tridesetih dneh odpeljala civilna zaščita, ostanke pa bo podjetje zmlelo in pustilo na kraju, saj gre za biorazgradljiv material,« je pojasnil Vizin-tin in dodal: »Protipožarne pasove naj bi v prihodnjih letih vzdrževala doberdobska civilna zaščita. Če bo dežela dodelila nova sredstva, pa jih bomo namenili ureditvi protipožarnih pasov tudi v ostalih zaselkih občine.« Seznam parcel, ki jih bodo očistili v prihodnjih tednih, je objavljen na oglasni deski občine Doberdob. (Ale) Domačini (zgoraj) in župan (desno) med srečanjem na sedežu društva Jezero v Doberdobu bumbaca 1 6 Sobota, 7. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Predstavili knjigo o deportaciji Marije Rudolf »Obmolknile smo ob pogledu na obrite ženske in bodečo žico« Bivša deportiranka spregovorila o težkih izkušnjah, ki jih je prestala v Auschwitzu in Flossemburgu »V Auschwitzu sem videla krutosti in doživela ponižanja, za katera nisem mislila, da jih je človek sposoben. Kdor tega ni na lastni koži doživel, težko verjame, da se je to res dogajalo.« S to mislijo je dvainosemdesetletna Marija Rudolf z Opčin pri Trstu segla v intimo svojih spominov in pričela pripovedovanje o svoji internaciji v taborišču Auschwitz. Srečanje z Rudolf in predstavitev knjige »Tutto questo va detto - La deportazio-ne di Maria Rudolf« sta ob številnih prisotnih potekali prejšnjo soboto v knjigarni Antonini na korzu Italia v Gorici. Ob Rudolfovi je bila prisotna tudi avtorica knjige, profesorica Gabriella Nocentini doma iz Toscane. Delo je nastalo, potem ko sta se pred šestimi leti avtorica knjige in priča tragedije spoznali med skupnim obiskom taborišča Auschwitz v okviru vsedržavne pobude Vlak spomina. »Čutila sem dolžnost, da vse zvočne registracije pričevanj gospe Marije zberem in uredim, ker mora to ostati v opomin zanamcem,« je o vzgibih za nastanek knjige povedala Nocentinova in pri tem poudarila, da, če danes lahko živimo v demokraciji, se moramo zahvaliti tudi gospe Mariji in vsem ostalim, ki so se borili na pravi strani. Marija Rudolf se je rodila leta 1926 v slovenski družini v Gorici. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je pri sedemnajstih letih postala kurirka za partizansko gibanje. V aprilu leta 1944 so jo po ovadbi aretirali Nemci in zaprli najprej v goriški in nato tržaški zapor. O svojih izdajalcih Rudolfova pravi: »Tiste, za katere sumim, da so me izdali, sem po koncu vojne še videla, tožila pa jih nisem, saj mi je bilo gorja dovolj in sem hotela le živeti svoje življenje naprej«. Kasneje je bila skupaj z drugimi slovenskimi dekleti deportirana v Auschwitz. »Po šestih dnevi potovanja v transportnih vagonih smo ob vstopu v taborišče ob kričanju in pogledu na barake, bodečo žico in obrite ženske obmolknile,« se o prihodu v koncentracijsko taborišče spominja Rudolfova. Po nekaj mesecih je Auschwitz zapustila. Odpeljali so jo na prisilno delo v taborišče Flossemburg in Plauen na Saškem. Med silovitim bom- Gabriella Nocentini in Marija Rudolf (desno); del udeležencev srečanja (spodaj) bumbaca bardiranjem angloameričanov je nekaj dni pred osvoboditvijo zbežala iz taborišča. »Med povratkom v domovino mimo ruševin nemških mest me je neprestano spremljala misel, ali bom doma sploh še našla koga,« je svoje pričevanje na sobotnem srečanju sklenila Marija Rudolf. Knjigi, kateri spremno besedo je napisal tržaški zgodovinar Marko Co- slovich, je izšla pri založniški hiši Nuo-va dimensione iz Portogruara in spada v založniško zbirko knjig spomina, ki prinašajo pričevanja preživelih deporti-rancev. (VaS) GORICA - iMagazine Natečaj za izbiro logotipa Oglaševalna agencija iMagazine, ki izdaja in goriškim družinam brezplačno dostavlja na dom istoimenski dvomesečnik, razpisuje pod pokroviteljstvom goriške pokrajine natečaj za poimenovanje svojega prepoznavnega logotipa. Natečaj, ki je namenjen osnovnošolcem in h kateremu se bodo lahko prijavili vsi razredi osnovnih šol iz goriške pokrajine, so predstavili pred dnevi v pokrajinski palači v Gorici. »iMagazine živi za in z reklamo, njegova misija je, da združuje v konkurenčno celoto vsa podjetja in druge gospodarske ustanove, ki delujejo na našem teritoriju,« je povedal urednik revije Andrea Doncovio in dodal, da je za iMagazi-ne vsaka pobuda, s katero lahko postane bolj razpoznaven za ljudi in tudi za podjetja, ki v njem oglašujejo, dobrodošla. Ob njem se je predstavitve natečaja udeležil še pokrajinski odbornik za šolstvo Maurizio Salomoni. V reviji, ki izhaja že četrto leto zapored v nakladi 61.000 izvodov, oglašajo tudi slovenska podjetja. Ob reklamiranju in napovedih odmev-nejših kulturnih in športnih dogodkov v Gorici in okolici je nekaj strani v reviji namenjenih tudi aktualnim temam, ustanovam in predstavitvam bodisi večjih mest kot tudi turističnih letovišč v Sloveniji in Avstriji. Ime, s katero bodo poimenovali logotip, ki se na reviji predstavlja v obliki stilizirane črke »i« in ga je zasnoval goriški grafik Alfio Scarpa, bodo izbrali med vsemi predlogi, ki jih bodo do 27. marca na šolski urad goriške pokrajine ob pomoči učiteljev naslovili učenci goriških osnovnih šol. Pri izbiranju imena logotipa je zaže-ljeno skupinsko delo otrok. Izbrano ime mora dopolnjevati krajše besedilo z utemeljitvijo predloga. Vsi razredi, ki bodo pristopili k pobudi bodo nagrajeni z bonom v vrednosti sto evrov za nakup šolskih potrebščin, medtem ko bo izbrano ime nagrajeno z bonom v vrednosti petsto evrov. (VaS) GORICA - Zveza Legambiente predstavila novo publikacijo Skrivnosti rečnega ekosistema v knjigi Nastala je na podlagi projekta »Vivere i parchi a Gorizia« - Preučili so značilnosti in okolje Soče, Grojnice, Pevmice in Huma Skrivnosti vodnega ekosistema na območju Brd in Gorice so razkrite v knjigi »L'ecosistema fluviale nel Collio Goriziano - Ambiente, territorio, pae-saggio«, ki so jo predstavili včeraj na sedežu Fundacije Goriške hranilnice. Publikacijo je izdelala zveza Legambiente pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice, goriške pokrajine, občine Gorica, deželne gozdarske straže, deželnega šolskega urada in Tržaške univerze. Predstavnica zveze Legambiente Sonia Kucler, ki je knjigo uredila, je pojasnila, da je le-ta nastala na podlagi projekta »Vivere i parchi a Gorizia«, ki je ob študijah o značilnostih ekosistema Soče, Potoka, Grojnice, Pevmice in Huma predvidevala tudi didaktične dejavnosti za nižje in višje srednje šole iz Gorice in Sonia Kucler (levo) in Valentina Feletti med predstavitvijo nove knjige bumbaca okolice. Projekt se je začel v šolskem letu 2004/2005, udeležili pa so se ga tudi učenci slovenske nižje srednje šole Trinko. V prvem delu publikacije so nakazani cilji in značilnosti projekta, v drugem delu pa je opisana ekološka kompleksnost našega teritorija. Zbrani so prispevki številnih izvedencev, del študij pa je bilo izvedenih tudi na slovenski strani meje. Pri projektu sta sodelovala tudi Vili Prinčič in Walter Princi. Včerajšnje predstavitve so se udeležili dijaki kmetijskega zavoda iz Gradišča, pozdrav institucij pa so prinesli pokrajinska odbornica Mara Černic, predstavnica deželnega šolskega urada Valentina Feletti, podpredsednik Fundacije Goriške hranilnice Adriano Per-si in predsednik zveze Legambiente FJK Giorgio Cavallo. (Ale) GORICA-SOVODNJE - Čistilni akciji ribiškega zavoda ETP Bregovi bodo čistejši Jutri bodo odpadke pobirali ob reki Soči, prihodnjo nedeljo pa ob Vipavi Kdor se odpravlja na sprehod ali na ribolov k bregovom Soče med Gorico in Sovodnjami, je nedvomno naletel na kako divje odlagališče. Teh je namreč na žalost kar nekaj in so razpršena tudi po slabo dostopnih krajih. »Da bi vsaj delno očistili bregove, vabim ljubitelje narave na čistilno akcijo, ki jo ribiški zavod ETP prireja jutri, 8. februarja, na bregovih reke Soče od državne meje do pevm-skega mosta,« poudarja goriški predstavnik v deželnem odboru zavoda ETP Walter Princi in pojasnjuje, da bo zbirališče jutrišnje akcije na parkirišču pevmskega parka ob 08.30. Na čiščenje sta bila povabljena tudi župan Ettore Romoli in občinski odbornik Francesco Del Sordi. V sodelovanju z ribiškim društvom Vipava pa prireja ribiški zavod v nedeljo, 15. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Vipave. Zbirališče bo na parkirišču občinske telovadnice v Sovodnjah ob 08.30. Čistilnega posega je potrebna tudi Grojnica; v njeno strugo so objestneži odvrgli več vrečk polnih najrazličnejših odpadkov foto w.princi / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 7. februarja 2009 17 ronke - V četrtek ponoči Nekdanja vojašnica je ostala brez strehe V poslopju so bili nekoč nastanjeni avstroogrski vojaki V Ronkah se je v noči med četrtkom in včerajšnjnim dnem zrušil del strehe stanovanjske hiše, ki stoji na križišču med ulicama XXIV Maggio in San Vito. Poslopje že več let ni bilo obnovljeno, sploh pa v njem dolgo časa ne biva nihče. Stavba je bila prvotno vojašnica, zgradili so jo v obdobju, ko so Ronke spadale pod avstroogrsko cesarstvo; vojaške divizije so bile baje v poslopju nastanjene do začetka prve svetovne vojne, ko so bi- Strešniki in omet so padli na cestišče, k sreči niso nikogar zadeli altran li vojaki premeščeni v prvo vojno linijo na obronkih doberdobskega Krasa. V vojašnici so po prvi svetovni vojni uredili stanovanja; pred leti je šlo poslopje na boben in ga je kupil nek odvetnik. Ronška občina je novega lastnika večkrat pozvala, da naj poslopje popravi; ker tega ni storil, so mu celo izdali globo. Zdaj bodo po vsej verjetnosti poslopje porušili in znamenja prisotnosti avstroogrskih vojakov v Ronkah ne bo več. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 0481-80023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 0481-99214. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »Ex«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Operazione Valchiria«. Dvorana 3: 17.30 »Space Chimps«; 20.30 »Defiance«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »Ex«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Operazione Valchiria«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Revolutionary Road«. Dvorana 4: 17.45 »Space Chimps«; 20.00 - 22.10 »Il dubbio«. Dvorana 5: 18.00 »Viaggio al centro della terra«; 20.00 - 22.10 »Italians«. Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo danes, 7. februarja, ob 20.45 gledališka predstava Cesareja Lievi-ja »La badante«; v torek, 10. februarja, ob 20.45 bo koncert vio-lončelista Stevena Isserlisa in pinista Ollija Mustonena; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481494369). GLEDALIŠKA SKUPINA QUEI DE SCALA SANTA bo v nedeljo, 8. februarja, ob 16. uri v gledališču San Nicolo v ul. 1. Maggio v Tržiču na- stopila s komedijo »L'ultima casa de Scala santa«. NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV ISKRIVI SMEH, NA USTIH VSEH v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici: v petek, 13. februarja, bo ob 20.30 gledališka predstava Kaj bodo rekli ljudje Bransilava Nušica v režiji Jožeta Hrovata v izvedbi dramskega odseka PD Štandrež. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA bo v torek, 10. februarja, ob 20.uri koprodukcija z Gledališčem Koper Duohtar pod mus! Iztoka Mlakarja. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: danes, 7. februarja, ob 16.30 bo predstava »La leggenda di coniglio Volante« skupine De Bastiani/Puche; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481537280). Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo ESSO - Ul. I Maggio, 59 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 fl Razstave RAZSTAVE IZ NIZA GORICA SE SPOMINJA ob 90-letnici konca prve svetovne vojne na goriškem gradu (v dvorani deželnih stanov razstava »1918: la Vittoria«, v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu) bodo brezplačno na ogled v nedeljo, 8. februarja. Nudili bodo tudi voden ogled Marca Mantinija in Annalie Delneri ter združenj Isonzo in Military Historical Center; zbirališče ob 15. uri pred goriškim gradom. POKRAJINSKI MUZEJI v grajskem naselju v Gorici obveščajo, da bo zaradi popravil na ogrevanju arheološki oddelek zaprt do 16. februarja. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 12. uri odprtje fotografske razstave udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Contest«; na ogled bo do 27. februarja, od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled skupinska razstava del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem. Razstavljajo Baky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cer- vi Kervischer (Italija), Csuta Gyoergy (Madžarska), Endre Goentér (Slovenija), Goce Kalajdžiski (Slovenija), Ka-racsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžarska); do 16. februarja od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. vÀ Koncerti S Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira izlet z letalom na Portugalsko (Fatima, Porto, Lizbona) od 31. maja do 5. junija; informacije in vpisovanje do 28. februarja na sedežu krvodajalcev v Ga-brjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 3294006925 (Vincenza). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 3403423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vin-cenza). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena, v nedeljo, 8. marca, izlet v Vicenzo za ogled pomembnih kulturnozgodovinskih zgradb in spomenikov ter romarske poti Berico. Vpisujejo Saverij R. (tel. 0481-390688), Ivo T. (0481-882024), Dragica V. (0481-882183), Ana K. (0481-78061), Ema B. (0481-21361). POTOVANJE V JUŽNO TURČIJO IN NA CIPER po poteh sv. Pavla bo od 20. do 29. aprila; informacije na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481533177), v uredništvu v Trstu (tel. 040-365473) in na tel. 040-229166 (jože Markuža). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). □ Obvestila MLADINSKO GLASBENO ZDRUŽENJE AGIMUS prireja koncert klarinetista Alberta Gravine in pianistke Hanne Nazarenka v nedeljo, 8. februarja, ob 17.30 v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici. V CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 7. februarja, ob 21. uri večer z DJ-ema TMA in KMN z elektro izborom; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 10. februarja, ob 20.45 v okviru niza »Across the border 2009« koncert skupine Antidotum Tarantulae iz Apu-lje; informacije na tel. 0481-33288. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja v soboto, 14. februarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert Ensembla Mvsica Prattica; vstop prost. 9 Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE poteka na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481-531824. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da poteka vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009). SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v višješolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. DRUŠTVO KARNIVAL vabi skupine in društva, ki bi rada sodelovala na pustni povorki v nedeljo, 22. februarja, naj kličejo na tel. 0481-882119 ali naj pišejo na naslov elektronske pošte info_kar-nival@yahoo.com. Društvo prireja tudi delavnico za oblikovanje pustnih mask v štirih srečanjih in bogato loterijo; srečke so že v prodaji. Pustovanje v Sovodnjah bo trajalo tri dni in se bo začelo v petek, 20. februarja, s plesom v pokritem šotoru ob glasbi skupine New York. V soboto, 21. februarja, bo nastop skupine Kingston, v nedeljo, 22. februarja, pa bo po pustni povorki nastopila skupina The Maff. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na srečanje na valentinovo, v soboto, 14. februarja, odpeljal v Prvačino prvi avtobus ob 17. uri iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 17. uri s trga Medaglie D'oro (blizu ul. Catterini), nato s postanki pri pevmskem mostu-pri vagi, pri telovadnici v Podgori in Štandrežu. Priporoča se točnost. SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bodo 8. februarja nadaljevali smučarski tečaji na Zlebeh (Nevejsko Sedlo) po ustaljenem urniku. Avtobus odpotuje ob 7. uri s parkirišča pred razstaviščem Espomego. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršno koli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. 040-368892 ali 3391564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na naslov info@ztt-est.it. ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA -ŠTANDREŽ vabi ob spominu Lurške Matere Božje k vsakoletni Marijanski procesiji v župnijski cerkvi v Štandre-žu v nedeljo, 8. februarja, ob 19. uri. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI iz Sovodenj bo zasedala v torek, 10. februarja, ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva Rupa-Peč, pod cerkvijo v Rupi. Na dnevnem redu bodo politično poročilo in analiza stanja na občini, ocena občinskega proračuna za leto 2009, priprava na občinske volitve 6. in 7. junija. 0 Prireditve ZSKD vabi na osrednjo Prešernovo proslavo v nedeljo, 8. februarja, ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu. Zbirališče bo ob 15.30 pred Kulturnim domom v Gorici, ul. Brass 20. KD DANICA vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 8. februarja, ob 18. uri v dvorani KC Danica na Vrhu. Program bodo oblikovali dramska skupina Opatje selo s komedijo Roditeljski sestanek, dekliška pevska skupina Bodeča neža in otroci animacijske skupine Danica z recitalom in baletom. GLASBENA MATICA vabi na goriško ponovitev osrednje proslave ob Dnevu slovenske kulture In čujem te, klavir igra... v četrtek, 12. februarja, v Kulturnem domu v Gorici. Vstop je možen samo z vabili, ki so na razpolago v Kulturnem domu v Gorici od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. KINOATELJE organizira Prešernovo proslavo v četrtek, 12. februarja, ob 20.45 v Kinemaxu v Gorici. ŠKRD KREMENJAK prireja v petek, 13. februarja, ob 20.30 Prešernovo proslavo v večnamenskem centru v Jamljah. V KULTURNEM DOMU ANDREJA BU-DALA v Štandrežu bo v nedeljo, 15. februarja, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Zupančič in vokalne skupine Sraka. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU prirejajo društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev in ZSKD Prešernovo proslavo v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. SKRD JEZERO prireja Prešernovo proslavo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri na sedežu društva v Doberdobu. V GABRJAH prireja Prešernovo proslavo kulturno društvo Skala na svojem sedežu v petek, 6. marca, ob 20.30. KD DANICA vabi vse otroke na Veseli pustni popoldan, ki bo v soboto, 14. februarja, v prostorih kulturnega centra Danica na Vrhu od 15.30 dalje. Poskrbljene bodo zabava, animacija, glasba in še marsikaj. KD SABOTIN iz Štmavra prireja praznovanje sv. Valentina s plesom v ogrevanem šotoru: danes, 7. februarja, večerna zabava s skupino Happy day; v nedeljo, 8. februarja, ob 14. uri maša, kioski bodo odprti od 10. ure dalje, v popoldanskih urah bosta goste zabavala pihalni orkester Goriška Brda in skupina Mega mix. PILONOVA GALERIJA v Ajdovščini prireja ob slovenskem kulturnem prazniku v nedeljo, 8. februarja, med 15. in 18. uro ogled pregledne razstave umetniških del Lucijana Bratuša in voden obisk stalne zbirke Vena Pilona; vstop prost. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na Predavanja 2009, ki bodo potekala v domu Franca Močnika v ul. San Giovanni 9 v Gorici: 10. februarja ob 20.30 bo predaval Bernard Spazzapan na temo starih in novih odvisnosti v iskanju sreče, 17. februarja ob 20.30 bo predavanje Vilme in Danija Siterja z naslovom Je družina še vrednota in 3. marca bo Marija Merljak govorila o hrani za jasne in modre misli; informacije na tel. 0481-536455. TRINKOV KOLEDAR 2009 bodo predstavili v petek, 13. februarja, ob 18. uri v čitalnici Feiglove knjižnice v KB centru v Gorici. Predstavitev zbornika in srečanje z beneškimi ter rezijanskimi kulturnimi delavci prirejajo SKGZ, ZSKD in knjižnica Damir Feigel. 0 Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO prostor oglašeno B, ES, AS prodam za 1.600 evrov; tel. 335-5387249. Id Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Umberto Odo-rico iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V SOVODNJAH: 11.00, Stanislav (Stanko) Kovic (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 13.30, Palmira Gaiardo vd. Lena v cerkvi Sv. Trojice in v Spineo za upepelitev. DANES V BEGLIANU: 11.00, Firmino Nonis (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v Pierisu. Člani A.K.Š.D. Vipava izrekajo predsedniku Andreju Ko-vicu in svojcem iskreno sožalje ob izgubi brata STANKOTA. 1 8 Sobota, l. februarja 2009 ljubljana - Hala Tivoli Osmega junija bo nastopil Lenny Kravitz Čeprav je junij še daleč, se je treba za obisk najbolj odmevnih glasbenih dogodkov predčasno odločiti. Tudi nekaj mesecev prej, če gre za svetovno zvezdo. In Lenny Kravitz, glasbenik, pisatelj, produ-cent, aranžer in modni oblikovalec, nedvomno sodi v to kategorijo. Popularni ameriški pevec bo v Ljubljani, točneje v Hali Tivoli, nastopil 8. junija, zanj pa je to povratek v slovensko prestolnico. Kravitza lahko mirne duše označimo kot vsestranskega talenta, saj se je izkazal kot izvrsten glasbenik, pisatelj in producent. Skratka, uspel mu je vsak načrt. To potrjuje njegovih osem albumov, s katerimi je dobil res številna glasbena priznanja. Sodeloval je s svetovno znanimi imeni iz sveta glasbe kot so Madonna, Slash, Aerosmith, Jay-Z, N.E.R.D., Mick Jagger, P. Diddy, Alicia Keys in številni drugi. V devetdesetih sta Lennijeva glasba in njegov retro slog postala zvezda stalnica v svetu glasbe. V tistem obdobju je napisal tudi svetovno uspešnico za kraljico popa Ma-donno z naslovom Justify my love. Tudi Lennijeva ločitev od žene Lise Bonet je pustila velik pečat v Len-nijevi glasbi. V letu 1991 je izdal svoj drugi album Mamma Said, ki je v celoti posvečen njegovi bivši ženi. S tem albumom se je Lenny Kra-vitz prvič povzpel na top 40. V nje- govih pesmih kot so Mamma said, Always on the run, It ain't over till is over, je prisotno opevanje nesrečne ljubezni in razočaranja. Kravitzov tretji album Are you gona go my way, ki je izšel 1993, je bil po mnenju kritikov najboljši in najbolj dovršeni album v pevčevi celtoni karieri. Vsaka pesem je postala hit. Po dveh letih je izdal album Circus, ki pa ni dosegel popularnosti predhodnega albuma. Zaradi »neuspeha« se je Kravitz odločil za manjšo spremembo svojega glasbenega sloga. Rock - funku je dodal elektronski in hip hop pridih. Izbira se je izkazala za pravilno, saj je leta 1998 izidal album 5 in zopet požel slavo. Zanj je bil to glasbeni preporod. V letu 2000 je sledil izid albuma Greates Hits, leto kasneje album Lenny in leta 2004 nove skladbe, ki jih je vključil v album Baptism. Svoj deveti album It is time fot love revolution pa je Kravitz v svet poslal leta 2008. Najbolj znan hit iz tega albuma je zagotovo I'll be waiting. Nedvomno bo v Ljubljani prepeval skoraj vse hite iz tega zadnjega dela, a 8. junija bomo lahko prisluhnili celotnemu opusu Kravitzo-vih uspešnic. Koncert v Ljubljani bo predvidoma ob 21. uri, vstopnice so v prodaji po 55 evrov, a ker zmogljivost dvorane ni pretirana toplo priporočamo, da se za nabavo vstopnic čimprej odločite. (I.F.) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ DAN SLOVENSKE KULTURE »...in čujem te; klavir igra...«, / Posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Scenarij - Tatjana Rojc, izvirna glasba - Aleksander Ipavec, režiser -Gregor Geč. Jutri, 8. februarja ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu, v torek, 10. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v četrtek, 12. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. TRST Slovensko stalno gledališče MALA DVORANA Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt« / Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-le-tnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec. Urnik: danes, 7. februarja ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), jutri, 8. ob 16.00, v četrtek, 12. ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi),v četrtek, 26. ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), v petek, 27. ob 20.30 (z italijanskimi nad-napisi), v soboto, 28. ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi) ter v nedeljo, 29. februarja ob 16.00. Gledališče Rossetti Joseph Conrad: »LAgente segreto« / Režija: Marco Sciaccaluga. Nastopajo: Alice Arcuri, Gianluca Gobbi. Urnik: danes, 7. ob 20.30 in jutri, 8. februarja ob 16.00. Henrik Ibsen: »Casa di bambola« / Režija: Leo Muscato. Nastopata: Lunetta Savino in Paolo Besegato. Urnik: v torek, 10. in v sredo, 11. februarja ob 20.30. DVORANA BARTOLI Riccardo Maranzana in Massimo So-maglino: »Cercivento«. / Režija: Massimo Somaglino. Urnik: od srede, 11. do sobote, 14. ob 21.00 in v nedeljo, 15. februarja ob 17.00. La Contrada -Gledališče Orazio Bobbio Eduardo De Filippo: »Ditegli sempre di si« / Nastopa Stalno gledališče iz Ka-labrije. Režija: Geppy Gleijeses. Urnik: v petek, 13. in v soboto, 14. ob 20.30, v nedeljo, 15. ob 16.30, v torek, 17. ob 16.30, v sredo, 18., v četrtek, 19. v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. februarja ob 16.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V petek, 13. februarja ob 20.30 / V okviru niza "Iskrivi smeh na ustih vseh" bo nastop dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež s komedijo Branislava Nušica: »Kaj bodo rekli ljudje...?« v režiji Jožeta Hrovata. TRŽIČ Občinska dvorana Danes, 7. februarja ob 20.45 / »La ba- dante«, CTB Teatro Stabile di Brescia, tekst in režija Cesare Lievi. Nastopajo: Ludovica Modugno, Emanuele Caruc-ci Viterbi, Leonardo De Colle, Paola Di Meglio in Giuseppina Turra. V petek, 13. februarja ob 20.45 / Valeria Raimondi in Enrico Castellani: »Made in Italy«. _SLOVENIJA_ KOZINA Kulturni dom V petek, 13. februarja ob 20.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. OTLICA NAD AJDOVŠČINO Kulturni dom Jutri, 8. februarja ob 17.00 / Marco Tas-sara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabro-vice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 7. februarja ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V ponedeljek, 9. februarja ob 19.30 / Terry Johnson: »Diplomiranec«. Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje. V torek, 10. in v sredo, 11. ob 18.00, v četrtek, 12. ob 17.00 in v soboto, 14. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oreste-ja«. Mala drama Danes, 7. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 10. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 7. februarja ob 19.30 / Dragica PRIREDITVE Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V torek, 10. in v sredo, 11. ob 19.30, v četrtek, 12. ob 20.00 in v soboto, 14. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. V petek, 13. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. Mala scena Danes, 7. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V torek, 10. in v sredo, 11. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V četrtek, 12. februarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V petek, 13. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V soboto, 14. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Šentjakobsko gledališče Danes, 7. februarja ob 19.30 / A. Jaoui, J.-P. Bacri: »Družinska zadeva«, (komična melodrama), režija Jaša Jam-nik. V ponedeljek, 9. in v torek, 10. februarja ob 17.00 / J. Austin - J.Jory: »Prevzetnost in pristranost«.Romanti-čna komedija v režiji Z. Šedelbauerja. V sredo, 11. februarja ob 19.30 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. V petek, 13. februarja ob 11.00 / W. Allen: »Bog«, (komedija), režija in priredba Gašper Tič. Cankarjev dom Heiner Müller: »Macbeth«, Štihova dvorana / Nastopajo: Mini teater, CD, Novo kazalište Zagreb in ZeKaEm. Režija: Ivica Buljan. Urnik: do nedelje, 8. februarja ob 20.00. V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.00, Dvorana Duše Počkaj / »Kot kaplja dežja v usta molka«. Koncept in režija: Irena Tomažin. Ustvarjalca in izvajalca: Primož Bezjak in Irena Tomažin. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti V četrtek, 12. februarja ob 21.00 / Biagio Antonacci, koncert - »Il cielo ha una porta sola«. V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.30 / Franco Battiato, koncert - »Live in Theatre '09«. V nedeljo, 15. februarja ob 21.00 / Vi-nicio Caposella, koncert - »Solo Show«. KRIŽ Slomškov dom Jutri, 8. februarja ob 17.00 / Zaključni koncert udeležencev akademije iz Češke in Slovaške, pod mentorstvom maestra Aleksandra Švaba. Klavirska spremljava Jan Grbec. GORICA Kulturni dom V torek, 10. februarja ob 20.45 / "Across the border 2009", koncert »An-tidotum Tarantualae« iz Apulije - po-klon kantavtorju Matteju Salvatoreju. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 10. februarja ob 20.45 / Steven Isserlis - violončelo in Olli Mustonen - klavir. ZONCOLAN Apres-ski Danes, 7. in jutri, 8. februarja od 12.00 do 15.00 / Koncert skupine »3 prašički«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Koncert ob slovenskem kulturnem prazniku: Jure Tori - harmonika in Ewald Oberlaitner - kontrabas. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 8., v torek, 10. in v nedeljo, 14. februarja ob 19.30 / Ob 30-letnici glasbenega delovanja, Zoran Predin: Jubilejni tris za zaljubljene. V sredo, 11. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Iveta Apkalna - orgle. V četrtek, 12. in v petek, 13. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Ari Rasilainen. Solistka: Hisako Kava-mura - klavir. Šentjakobsko gledališče V soboto, 14. februarja ob 19.30 / J. Jacobs - Roza: »Briljantina«, (muzikal), režija in koreografija Mojca Horvat. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stavba nekdanjega šolskega skrbništva, (Ul Santi Martiri 3): do 15. februarja bo na ogled razstava o Brunu Pincherleju. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Galerija Rettori Tribbio 2: do 13. februarja bo pod naslovom »Un intimità preziosa« razstavljal slikar Tiziano Lombardini. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija: do 20. februarja razstavlja Matej Sussi »Zimska idila -akvareli«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. SKD Igo Gruden: do 15. februarja bo na ogled osebna razstava »Skrivnosti Krasa« Claudie Raza. Ogled je možen ob sobotah od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 16. februarja je na ogled skupinska razstava del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem. Razstavljali bodo Baky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyor-gy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Kalajdžiski (Slovenija), Ka-racsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžarska). Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). Državna knjižnica, (Ul. Mameli): v ponedeljek, 9. februarja, ob 12. uri odprtje fotografske razstave udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Contest«; na ogled bo do 27. februarja, od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904 VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obi- -/ skom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. HRPELJE Kulturni dom: do 9. februarja je razstava slik likovnega krožka Hrpelje - Kozina, ki deluje v okviru Društva likovnih pedagogov Primorja. SEŽANA MC podlaga: do 28. februarja je na ogled razstava »Bienale male laične ilustracije«. Kosovelova knjižnica: na ogled likovna razstava Marjana Miklavca. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Kulturni dom: fotografska razstava Raj-ka Bizjaka Zvezdni prah - inkarnacija. Na ogled do 27. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. CERKNO Cerkljanski muzej: do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javornika do Pore-zna«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. w Sobota, 7. februarja 2009 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Že danes v A-ligi Za Inter nekoliko težje kot za Milan Mourinhova ekipa v Lecceju, Ancelottijeva pa proti Reggini - Na »Roccu« priložnost za Triestino A LIGA - Današnja sobota bo posvečena obema ekipama iz Milana. Kot prvi bodo stopili na igrišče nogometaši Interja, ki bodo gostili v Lecceju. Domači strateg Beretta želi presenetiti kolego Mourinha s kar tremi napadalci (Papa Waigo, Castillo in Ti-ribocchi). Trener Interja še ne bo razpolagal z Adrianom, ki mora prestati še zadnji krog kazni, tako da bo v napadu Ibrahimovicu delal družbo Man-cini. Manjše težave naj bi imel le pol-tretjo uro kasneje Ancelottijev Milan, ki bo na San Siru gostil skromno Reg-gino. S tehničnega vidika je kakovost med posamzniki domače enajsterice in pepelke prvenstva taka, da bi bil vsak drug izid, različen od gladke zmage Milana, dokaj presenetljiv. Potihem torej pri Milanu računajo, da bi se po tem krogu zaostanek šestih točk nekoliko zmanjšal, kot kaže pa jim bo tudi uspelo zadržati Beckhama v Italiji. Z njim naj bi se bili že dogovorili, zdaj morajo o tem prepričati še ameriški klub Galaxy. Juventus si je med tednom delno opomogel, saj si je z zmago po streljanju enajstmetrovk zagotovil prehod v polfinale italijanskega pokala, a z igro tudi tokrat ni povsem prepričal. Ra-nierijevo moštvo se podaja na gostovanje v Catanio, kjer bo domača ekipa imela podporo številne publike Ci-balija. Zengovi varovanci v novem letu še nikoli niso igrali prepričljivo, a isto velja za Juventus, tako da naj bi bila tekma dokaj izenačena. Prav tako izenačen naj bi bil dvoboj med Romo in Genoo. Po igri, ki sta jo ekipi pokazali v tem prvenstvu, naj bi čakala gledalce Olimpica prava poslastica. Zelo organizirani in napadalni moštvi želita nasprotniku vselej vsiliti svojo igro, tako da nikogar ne bi čudilo, ko bi v Rimu videli obilico golov. Jutrišnji večerni tekmi bodo s posebnim zanimanjem sledili v južni Italiji. Ballardinijev Palermo bo gostil Re-jev Napoli, ki želi na vsak način prekiniti serijo šestih zaporednih porazov v gosteh. Ekipi ločita le dve točki, tekma pa je pomembna tudi v boju za mesto v pokalu Uefa, ki naj bi bil letošnji bolj ali manj skriti cilj obeh društev. TRIESTINA - Tržačani imajo da- Milan (na sliki branilec Zambrotta) danes proti Reggini ne bi smel imeti prevelikih težav ansa nes (pričetek ob 16.uri) edinstveno priložnost, da se še dodatno približajo vodilnim ekipam. Na Rocco prihaja v goste na papirju skromni Ascoli, ki trenutno zaseda predzadnje mesto na lestvici. Tržačani torej res ne smejo zamuditi priložnosti za nove tri točke. Pri domačih bo edina gotova sprememba v primerjavi z uspešnim gostovanjem v Avellinu prisiljena. Med tednom je namreč športni sodnik za en krog kaznoval branilca Mi-nellija, tako da ga bo v začetni postavi zamenjal Slovak Martin Petras. Poškodbo je saniral tudi kapetan Alle-gretti, ki pa je še daleč od prave forme. Prav zato naj bi na sredini igrišča Maran potrdil dvojico Gorgone-Prin-civalli, ki se je v Irpiniji zelo izkazala. Prav tako ne bo sprememb v napadu, kjer sta potrjena Testini in Granoche. Slednji igra iz tekme v tekmo boljše in vsi v društvu so prepričani, da bo prav on glavni »nakup« zimske kupoprodajne borze. Potem ko je Triestina igrala cel prvi del brez njega, bi lahko »naša napoved« - Andrea Milani (Triestina) »Obramba je učinkovita, če v njej sodelujejo vsi igralci« Branilec Triestine Andrea Milani je bil lani standardni član obrambne vrste, letos pa se na desnem pasu večkrat izmenjuje s Cacciatorejem. Ker je Milani pred dvema letoma igral v Bariju, smo ga najprej vprašali, če ga preseneča prvo mesto ekipe iz Apulije: »Moram odkrito priznati, da ja. Pričakoval sem, da se bo Matarresejevo društvo borilo za sam vrh, saj se je poleti močno okrepilo, a ko ekipo precej spremeniš, običajno potrebuješ nekaj časa za uigrava-nje. Po tem, kar so pokazali v Trstu, pa menim, da je njihovo prvo mesto povsem zasluženo, saj so bili ena redkih, če ne celo edina ekipa, ki nas je po igri prekašala.« Kaj pa meniš o potezah Triestine med zimsko kupoprodajno borzo? Se strinjaš z odločitvijo o minimalnih posegih? »Odločitev je pravilna, saj pred prvenstvom ni nihče napovedoval, da bomo le tri točke oddaljeni od končnice za napredovanje. V društvu so presodili, da je prav še naprej zaupati sedanjim igralcem, kar je za tudi znak spoštovanja do nas. Prav zato odločitev sprejemamo z odobravanjem.« Dobro prvenstvo Triestine je tudi posledica solidne obrambne igre? »Mislim, da je boljša igra obrambe posledica boljše igre celotne ekipe. Smo nekako bolj uravnovešeni in tudi napadalci dobro sodelujejo v fazi obrambe. Na primer na nekaterih tekmah, ko je bila vezna vrsta v težavah, je bila posledično tudi obramba bolj obremenjena. Ne gre pa po- A-liga DANES: ob 18.00 Lecce - Inter, ob 20.30 Milan - Reggina JUTRI: ob 15.00 Cagliari - Atalanta, Catania -Juventus, Fiorentina - Lazio, Roma - Genoa, Sampdoria - Siena, Torino - Chievo, Udinese -Bologna, ob 20.30 Palermo - Napoli. VRSTNI RED: Inter 50, Milan 44, Juventus 43, Genoa 40, Fiorentina 38, Roma 37, Cagliari in Napoli 34, Palermo 32, Lazio 31, Atalanta 30, Udinese 27, Catania 26, Siena 25, Sampdoria 24, Lecce in Bologna 22, Torino 9in Chievo 18, Reggina 15. B-liga SINOČI: Ancona - Parma 2:0 (1:0) DANES: ob 16.00 Albinoleffe - Empoli, Brescia - Bari, Frosinone - Salernitana, Grosseto, Sassuolo, Livorno - Piacenza, Modena - Pisa, Rimini - Treviso, Triestina - Ascoli, Vicenza -Mantova; v ponedeljek ob 20.45 Cittadella -Avellino. VRSTNI RED: Bari 43, Livorno 42, Brescia 39, Sassuolo, Grosseto in Parma 38, Empoli 36, Triestina 35, Ancona in Vicenza 32, Rimini in Albinoleffe 30, Mantova 29, Pisa 27, Frosinone 26, Piacenza in Cittadella 25, Salernirana 23, Treviso 21, Ascoli in Avellino 20, Modena 16. APrimorski ~ dnevnik plavanje - ZDA Mila kazen za M. Phelpsa WASHINGTON - Ameriškega plavalnega zvezdnika Michaela Phelpsa, ki je na olimpijskih igrah lani v Pekingu osvojil osem zlatih medalj in je s 14 medaljami najuspešnejši športnik v zgodovini OI, je ameriška plavalna zveza suspendirala za tri mesece po objavi fotografije Phelpsa, na kateri je užival marihuano. »Phelps sicer ni prekršil nobenega pravila proti dopingu, vendar smo se odločili, da uporabimo zelo oster ukrep in mu s tem jasno sporočili, da je razočaral veliko ljudi, predvsem otrok, članov naše plavalne federacije, saj je njihov velik vzornik in heroj,« so zapisali v sporočilu ameriške zveze. Dodali so, da je Phelps pristal na tako kazen in obenem izrazil obžalovanje. Ameriški prehrambeni velikan Kellogg's je sporočil, da ne bo podaljšal pogodbe s Phelpsom, Speedo, Omega pa tega koraka ne bosta naredila. Ameriška zveza mu v času diskvalifikacije ne bo izplačala mesečnih 1750 dolarjev štipendije, kar pa je majhna vsota v primerjavi s sponzorskimi milijoni. Kazen je mila, saj Phelps zaradi nje ne bo izpustil pomembnih tekmovanj. bili ravno goli urugvajskega napadalca odločilni za uspešno nadaljevanje sezone. Gostje so kot rečeno doslej zelo razočarali. Ascoli, če se omejimo na kakovost posameznikov, nima tako slabe ekipe, kot kaže lestvica (24 na igrišču osvojenih točk, a zaradi štirih točk odbitka predzadnje mesto na lestvici z 20 točkami - 6 zmag, 6 neodločenih izidov in 11 porazov). Ascoli ima res hude težave v napadu, saj je dosegel praktično polovico manj golov kot Triestina (16 proti 30). Prav zato je trener Colomba neodločen, s katerim napadalcem začeti tekmo. Alternativi sta Bucchi ali Soncin. Tako eden kot drugi bosta imela za sabo polšpico Be-lingherija. Verjetna postava Triestine: Agaz-zi, Cacciatore, Cottafava, Petras, Rul-lo, Antonelli, Gorgone, Princivalli, Tabbiani, Testini, Granoche. Sodil bo Velotto iz Grosseta. Prva tekma v As-coliju se je zaključila z neodločenim izidom 1:1. (I.F.) zabiti, da je obramba pridobila na kakovosti s prihodom Cottafave.« Katera ekipa v A-ligi te je prijetno presenetila? Katera pa razočarala? »Mislim, da me je najbolj ugodno presenetila Genoa. Tudi Napoli je kar uspešno začel sezono, čeprav je zadnje čase nekoliko popustil. Razočarala pa me je Samp-doria, saj sem bil prepričan, da bo v zgornji polovici lestvice.« Vse tri ekipe, ki so lani napredovale iz B-lige, se letos borijo za obstanek. Misliš, da bo tudi v prihodnjih sezonah tako? »Verjetno bo res tako. V A-ligi so zdaj najmočnejši in najbogatejši klubi, tako da so vse tiste ekipe, ki napredujejo iz B-lige, v resnih težavah. Potrebne so namreč drage investicije, če želiš biti konkurenčen.« Milanijeva napoved: Lecce - Inter 2, Milan - Reggina 1, Cagliari - Atalanta X, Catania - Juventus 2, Fiorentina - Lazio 2, Roma - Genoa 1, Sampdoria -Siena 1, Torino - Chievo X, Udinese - Bologna 1, Palermo - Napoli 2; Triestina -Ascoli 1. (I.F.) nogomet - V sredo Italija - Švedska mladi V Trstu tudi Giovinco, Acquafresca in Balotelli Prihodnjo sredo ob 21. uri bo tržaški stadion Rocco prizorišče prijateljske tekme med reprezentancama mladih do 21. leta Italije in Švedske. Selektor »az-zurrov« Pierluigi Casiraghi je včeraj objavil seznam igralcev za tekmo, med njimi pa je več takih, ki so se že uveljavili tudi v A-ligi kot Giovinco, Marchisio, Ac-quafresca, Santacroce in Balotelli. Seznam Italije je sledeč: Ignazio Abate (Torino); Robert Acquafresca (Cagliari); Marco Andreolli (Sassuolo); Mario Balotelli (Inter); Salvatore Bocchetti (Genoa); Antonio Candreva (Livorno); Luca Cigarini in Andrea Consigli (Atalanta); Domenico Criscito (Genoa); Daniele Dessena (Sampdoria); Sebastian Giovinco in Claudio Marchisio (Juventus); Piermario Morosini (Vicenza); Marco Motta (Roma); Daniel Pablo Osvaldo (Bologna); Francesco Pisano (Cagliari); Andrea Poli (Sassuolo); Fabiano Santa-croce (Napoli); Salvatore Sirigu (Ancona). »Azzurri« bodo v Trst dopotovali v ponedeljek dopoldan, bivali pa bodo v hotelu Greif Maria Theresia v Barkovljah. Že isti dan jih ob 15. uri čaka trening v Zar-jinem športnem centru v Bazovici, kjer bodo, s pričetkom ob isti uri, trenirali tudi v torek. Derbi v Rožacu V okviru moške košarkarske B2-li-ge bo danes v Rožacu, pričetek ob 20.30, deželni derbi med Budinovim Cornodi-rosazzo in goriškim Nuova Pallacanestro Gorizia. Falconstar Daniela Baticha bo jutri ob 18. uri gostil v Tržiču pepelko Mon-zo, tržaški AcegasAps pa bo gostoval pri skromnejši Castellanzi. Lahko za Sardoča Pallamano Trieste Marka Sardoča bo v okviru A1-lige danes ob 18.30 na Čarboli gostil skromni Castenaso, ki s sovjimi 3 zmagami ob 11 porazih res ne bi smel ogroziti Tržačanov. Slednji imajo na vrhu lestvice že osem točk prednosti pred zasledovalcema iz Bocna in Pressana. Bonnenu dirka po Katarju D OH A - Zmagovalec kolesarske Selektor »azzurrov« Casiraghi dirke po Katarju je Belgijec Tom Boonen (Quick Step), ki je v skupni razvrstitvi za osem sekund ugnal Nemca Heinricha Hausslerja (Cervelo TestTeam). Tretji je bil še en član moštva Cervelo TestTeam, Britanec Roger Hammond, ki je za prvouvrščenim zaostal deset sekund. Boonen se je končnega prvega mesta v Katarju veselil že tretjič v karieri, kajti najboljši je bil že leta 2005 in 2008. Slovenec Simon Špilak (Lampre) je na končni lestvici ostal daleč v ozadju. Maravič za Union Olimpijo LJUBLJANA - Novi član košarkarskega kluba Union Olimpija je postal 30-letni Ljubljančan Marko Maravič. Pogodbo s klubom je podpisal do konca sezone, gledalcem pa se bo prvič predstavil že danes na tekmi lige NLB proti Bosni. Maravič (201 cm) je za Union Olim-pijo nastopal že v sezoni 2003/04. Nato se je podal v tujino, kjer je zastopal barve Armani Jeansa, Pepinsterija, Manre-se, Menorce, nazadnje pa je bil član Kijeva. »Je izkušen igralec, ki bo veliko prispeval s svojo borbenostjo. Igral je v nekaj močnih klubih v tujini. Verjamem, da v tem trenutku Olimpija potrebuje igralca takšnega kova. Zanj ni izgubljene žoge, v tednu treningov z nami pa je pokazal, da je pripravljen na nov izziv in na vlogo, ki mu jo bom namenil,« je povedal trener Jure Zdovc. 2 0 Sobota, l. februarja 2009 ŠPORT / alpsko smučanje - Ženska superkombinacija na SP v Franciji Avstrijki Zettlovi naslov, favoritinje pa praznih rok Riescheva 4., Vonnova diskvalificirana - Slovenke po smuku veliko obetale, potem pa... VAL D'ISERE - Avstrijka Katrhin Zettel je nekoliko presenetljiva zmagovalka superkombinacije na svetovnem prvenstvu alpskih smučark v francoskem Val d'Iseru, še bolj presenetljivi pa sta drugo mesto 17-letne Švicarke Lare Gut (ima tudi italijansko državljanstvo, ker je mama iz Lombardije) in tretje Av-strijke Elisabeth Gorgl. Že po jutranjem smuku, ki ga je dokončalo trideset od 39 tekmovalk, med njimi ni bilo več Švedinje Anje Parson, ki je po odstopu v superveleslalo-mu še drugič neuspešno branila svetovni naslov, osvojen pred dvema letoma na domačem prizorišču v Aareju. V slalomu se je slabo izšlo še za glavni favo-ritki, Američanko Lyndsey Vonn in njeno prijateljico Mario Riesch iz Nemčije. Tekmovalka iz Garmischa je pred SP nanizala štiri zaporedne slalomske zmage in bila po smuku na četrtem mestu, 1,43 sekunde za Vonnovo. Toda v slalomu je napravila napako, po kateri je na končni lestvici obeh preizkušenj pristala na nehvaležnem 4. mestu. Vonnova, vodilna po smuku, se je v po hudi napaki takoj po startu slaloma sicer pozneje vnovič vmešala v boj za zlato. Na koncu je izgubila boj z uro in Zettlovo samo za 12 stotink, nakar se je že postavila pred fotografske objektive in kamere, kot da je osvojila svoje tretje srebro na SP (v smuku in supervele-slalomu je bila druga že v Aareju), nato pa ji je njen mož Thomas sporočil, da je žirija po pregledu Tv posnetkov ugotovila, da je izpustila vratca in jo je diskvalificirala. »Kaj takega nisem pričakovala, posebej ne v kombinaciji. Vonnova je bila favoritinja in osvojila bi zlato, če ne bi naredila tiste velike napake na slalomu. Upam, da bom še osvojila stopničke na Kathrin Zettel je čestital tudi trener avstrijske ženske reprezentance Herbert Mandl ansa tem SP, predvsem v veleslalomu,« je dejala Zettlova, ki je v slalomu dosegla daleč najboljši čas. Avstrijka je bila četrta na olimpijski superkombinaciji leta 2006 v Torinu in v slalomu na SP leta 2005 v Santa Caterini. Doslej je zbrala pet zmag v svetovnem pokalu, vse v veleslalomu. Južnotirolka Johanna Schnarf je s končnim 6. mestom dosegla rezultat kariere, potem ko je bila po smuku šele na 18. mestu Maruša Ferk je bila kot najboljša Slovenka 10. (+2,98), Mateja Robnik 13. (+3,66), Tina Maze pa je, podobno kot pred dvema letoma na SP v Aareju, odstopila na slalomu. Slovenski reprezentanci je po smuku kazalo precej bolje, kot se je na koncu razpletlo. Ferkova je bila nenadejano osma (+1,92), Robni-kova 11. (+2,28), Mazejeva pa 15. (+3,12). Izidi superkombinacije: 1. Kathrin Zettel (Avt) 2:20,13 (1:31,97-48,16); 2. Lara Gut (Švi) + 0,56 (1:30,63-50,06); 3. Elisabeth Görgl (Avt) + 0,88 (1:31,0349,98); 4. Maria Riesch (Nem) + 1,54 (1:31,92-49,75); 5. Marie Marchand Ar-vier (Fra) + 2,49 (1:32,15-50,47); 6. Johanna Schnarf (Ita) + 2,55 (1:34,0148,67); 7. Anna Fenninger (Avt) + 2,56 (1:33,22-49,47); 8. Fabienne Suter (Švi) + 2,77 (1:32,45-50,45); 9. Sandrine Au-bert (Fra) + 2,85 (1:35,90-47,08); 10. Maruša Ferk (Slo) + 2,98 (1:32,41-50,70) danes ob 11.00 Moški smuk prvi pravi vrhunec SP VAL D'ISERE - Svetovno prvenstvo bo z današnjim moškim smukom (pričetek ob 11. uri) doživelo svoj prvi vrhunec. Čeprav so organizatorji pod pritiskom smukačev in strokovnjakov nekoliko »omilili« zadnji skok, ostaja tri kilometre dolga proga Bellavarde izjemno zahtevna. Na včerajšnjem zadnjem treningu je bil najhitrejši Švicar Didier Cuche predi branilcem naslova Norvežanom Ak-slom Lundom Svindalom in Američanom Američan Bodejem Miller-jem. To so tudi glavni favoriti za zmago, račune pa jim bodo skušali preki-žati predvsem italijanski reprezen-tantje. Peter Fill in Christof Innerho-fer sta med tekmo v superveleslalo-mu že pokazala, da med redkimi obvladujeta progo, neznanka pa bo danes zlasti vreme, saj napovedujejo snežne padavine. »Vidljivost je bistvenega pomena, še posebej velja to za prve tri velike zavoje, kjer lahko izgubiš celo sekundo, če jih ne izpelješ dobro«, je povedal Innerhofer. »Na najbolj strmem delu in vse do cilja je proga zaledenela, višje pa je sneg trd, vendar drugačen kot v spodnjem delu. Znati moraš prilagoditi svoj slog, sicer te lahko hitro zanese,« je dodal Fill. Najboljši Slovenec Andrej Jerman letos ne kaže lanske forme, na SP pa velikokrat pride do presenečenj... smučanje 200 prijav za današnjo tekmo SK Brdina Negotovo vreme kroji usodo smučarskih tekem tega konca tedna v naši deželi. Čeprav je v kraju Forni di Sopra včeraj dolgo časa deževalo (temperature so se pač dvignile), prizadevni organizatorji Pokala Zadružne kraške banke za podjetja, člani Smučarskega kluba Brdina, niso obupali in upajo, da jim bo danes na progi Cimacu-ta, ki leži ob vasi na nadmorski višini 900 metrov, vendarle uspelo spraviti pod streho tekmovanje, ki šteje tudi kot 2. preizkušnja letošnjega Primorskega pokala. Preveč truda je bilo vloženega v pripravo na tekmo, da bi se ji kar tako odpovedali, poleg tega bi bilo težko najti kak drug termin, vrh vsega pa menijo, da s progo danes ne bi smelo biti težav, čeprav so vremenske napovedi še naprej neugodne in se obetajo enake razmere kot so bile včeraj. Kakorkoli že, za tekmo se je prijavilo sedem podjetij (največ iz Slovenije), skupno pa 198 tekmovalcev in tekmovalk. Pričetek ob 9.45. Tekma SK Devin je bila preložena Manj sreče so imeli pri SK Devin, saj so morali že včeraj odpovedati jutrišnji veleslalom FISI za 5. Trofejo Alternativa sport. Tudi ta tekma bi morala biti v Forniju, vendar na progi Varmost 2, ki leži precej višje kot proga Cimacuta, vremeno-slovci pa so napovedali, da bo na višini 2000 m zapadlo danes in v noči na nedeljo veliko snega. Trofeja je bila preložena na kasnejši datum. odbojka - Danes v deželnih prvenstvih začetek povratnega dela Bo goriški izkupiček boljši? Možnosti za zmago imajo tokrat predvsem Sočani - Za Slogo List in Bor Breg Kmečko banko bo težje ponoviti uspeh - Za Slogo Tabor Televita mestni derbi proti Riguttiju Filip Hlede «naša napoved« - Filip Hlede (Olympia) »Včasih imamo okoli sebe same soigralce, ki so več kot osem mlajši od mene« Med goriškimi ekipami ima danes najtežjo nalogo Olympia Tmedia, ki bo gostila četrtouvrščeni Basiliano, njen ka-petan in podajalec, 26-letni Filip Hlede, pa vseeno upa, da bo njegovi ekipi uspelo pripraviti presenečenje, čeprav je »Basiliano ena izmed tistih ekip, ki so tehnično boljše od nas. Treba pa je biti optimisti.« Letošnja sezona za Olympio doslej ni bila enostavna. Po lanskem napredovanju je marsikateri starejši od-bojkar obesil copate na klin, tako da nastopa ekipa v višji ligi v pomlajenem sestavu. Filip pa je vseeno odločil, da še naprej igra za svoje društvo. »Ko sem se pred lansko sezono od Vala vrnil k Olympii, sem to storil prav zato, da bi svojemu društvu pomagal, da bi si spet priborilo C ligo. Imeli smo tudi srečo in nam je uspelo. Tudi pred letošnjo sezono nisem imel nobenih pomislekov nad tem, če bi še naprej igral pri Olympii ali ne. Priznati pa moram, da ni lahko igrati, ko že pred tekmo dobro veš, da boš po vsej verjetnosti izgubil.« Kapetan Olympie, ki je tudi zmagovalec odbojkarskega Oskarja za leto 2008 (zmaga ga je močno presenetila in mu je bila v veliko zadoščenje) je sicer prepričan, da bi lahko Goričani vseeno dosegli boljše rezultate, mlajši pa morajo igrati bolj samozavestno. »Trenutno večkrat še vedno igrajo s strahom, kar je sicer razumljivo. Včasih imam na igrišču okoli se- kroma be same soigralce, ki so vsi več kot osem let mlajši od mene. Morajo pa se prepričati, da so pripravljeni za igranje na tej ravni. Če bodo igrali brez strahu, bodo tudi rezultati v drugem delu boljši.« Filip računa na to, da bodo goriške ekipe v C ligi v drugem delu uspešnejše, najboljše pa se bo po njegovem odrezal od Val. »Če igrata tudi Florenin in Ra-detič je Val med goriškimi ekipami najbolj kompetitiven.« Glede slogašev pa meni, da imajo kljub odličnim rezultatom v prvem delu v boju za napredovanje manj možnosti kot San Giovanni in Il Pozzo. FILIPOVE NAPOVEDI Rigutti - Sloga Tabor Televita 0:3 Olympia Tmedia - Basiliano 3:1 Buia - Val Imsa 3:1 Soča ZBDS - Porcia 1:3 Sloga List - Millenium 3:2 Pallavolo Trieste - Sloga 0:3 Bor/Breg Kmečka banka - Cervigna-no 3:0 (T.G.) V deželnih odbojkarskih ligah se danes začenja povratni del. V prvem delu je bil prvi krog uspešen za tržaške ekipe, ki so vse slavile, skrajno negativen pa za goriške, ki so vse izgubile brez osvojenega niza. Kar se tiče Sloginih ekip in združene ekipe Bora in Brega je vprašljivo, če jim bo tokrat uspelo ponoviti rezultate iz prvega dela prvenstva, to pa še posebno velja za naši edini dve ženski ekipi v deželnih ligah. Odbojkarice Sloge List bodo v Rep-nu gostile Millenium, proti kateremu so v prvem delu slavile 3:1, v nadaljevanju pa so bile njihove nasprotnice precej boljše. Millenium je namreč skupno zbral 20 točk in je zdaj na osmem mestu, medtem ko imajo slogašice enajst točk manj in so štiri mesta nižje. Domačinke so vsekakor že dokazale, da niso nič slabše, danes pa morajo dober nastop iz uvodnega kroga ponoviti. Obeta se vsekakor zanimivo in izenačeno srečanje. V ženski D ligi pa bo Bor/Breg Kmečka banka na domačih tleh igral proti Cer-vignanu. Smotlakove varovanke so na prvi tekmi slavile po tie-breaku, doslej pa so zbrale dve zmagi, a le eno točko več. Srečanje je v boju za uvrstitev v play-off zelo pomembno, na žalost pa bodo plave nastopile okrnjene. Na tekmi ne bo Nataše Žerjul, ki jo bo na mestu korektorja nadomestila Anja Grgič, trener pa prav tako ne bo mogel računati na Martino Flego, Ingrid San-cin in Kristino Bezenšek, tako da bo imel zelo malo manevrskega prostora. Kljub temu morajo Vodopivčeva in soigralke ciljati na zmago. Slogini moški ekipi pa sta na svojih srečanjih nesporna favorita. Peterlinovi varovanci Sloge v D-ligi bodo skušali še v drugem delu gladko premagati Pallavolo Trieste, ki je med najslabšimi in tvega izpad. Cet-tolo in soigralci pa morajo paziti, da svojih nasprotnikov ne bodo podcenjevali (v Simon Černic (Soča) bi lahko podajal prvem delu so zaradi tega izgubili set), saj bi bilo res škoda, če bi na mestnem derbi-ju po nepotrebnem zapravili kako točko. Tržaški derbi pa čaka tudi Slogo Tabor Televita. Riolino in soigralci bodo gostovali pri Riguttiju, ki je v prvem delu zbral le devet točk, zna pa biti tudi nevaren, saj je na primer premagal Buio in točko od-ščipnil tudi Prati. Slogaši morajo vsekakor ciljati na vse tri točke, saj so gotovo precej boljši. Tekmo bosta verjetno še posebno občutila Vatovac in Sorgo, ki sta odbojkarsko zrasla prav pri Riguttiju. Med goriškimi ekipami ima verjetno največ možnosti za zmago Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki bo doma gostila Porcio. V prvem delu so Sočani gladko izgubili, nastopili pa so v močno okrnjeni postavi. Priložnost za maščevanje imajo danes, čeprav bo imel trener Battisti spet težave s postavo. Pod vprašajem sta namreč nastopa podajalca Jana Černica (nadomestil bi ga lahko Simon Černic) in tolkača Igorja Valentinčiča. Kljub temu morajo Sočani danes skušati priti do novih točk. Na domačih tleh bo igrala tudi Olympia Tmedia, ki pa ima proti četrtouvršče-nemu Basilianu zelo malo možnosti. Fur-lani so bili dolgo časa na samem vrhu C lige in so gotovo boljši od Goričanov. Prepričani pa smo, da varovanci trenerja Con-za kljub temu ne bodo vrgli puške v koruzo in bodo dali vse od sebe, da se bodo fa-voriziranim nasprotnikom čim boljše upirali. Val Imsa pa bo danes igral v gosteh. Njegov nasprotnik bo Buia, ki je trenutno s triindvajsetimi točkami na sedmem mestu. Naloga gotovo ne bo lahka, Buia pa vseeno sodi med tiste ekipe, ki jih lahko valovci mogoče presenetijo. Navsezadnje so Furla-ni na primer izgubili proti Riguttiju, ki nikakor ni boljši od naše ekipe. Zato lahko poskusijo tudi valovci z odločno igro osvojiti kako točko, čeprav bodo igrali brez Rade-tiča. (T.G.) UNDER 13 Coselli Triestina Volley - Sloga Dvigala Barich 2:3 (25: 20, 25:20, 15:25, 19:25, 5: 15) SLOGA DVIGALA BARICH: Grgič, Kralj, Impelizzeri, Jazbec, Krečič, Lorenzo in Roberto Mazzoleni, Speranza. Trener Ivan Peterlin Mešana skupina Sloge je prijetno presenetila in se z gostovanja vrnila z dvema točkama. Naša ekipa je bila tokrat nekoliko okrnjena, saj je bilo nekaj deklet na šolskem zimovanju, tokrat pa se je izkazal moški del ekipe. V tržaški ekipi so samo fantje, trenira jih Marcello Levatino in so seveda veljali za favorite. Vendar se naši igralke in igralci niso predali in ko so že zgubljali z 0:2 odločno reagirali, spravili povsem s tira domače igralce in povsem zasluženo stanje v nizih izenačili. V odločilnem petem setu pa so Triestino Volley nadigrali. (Inka) / ŠPORT KOŠARKA - Jadran Mark jutri v državni C-ligi spet doma, tokrat proti pepelki Mlada, naivna, a tudi navdušena Vicenza Gostje iz Veneta spet verjamejo v «play-out« - Bor Radenska v Vidmu pri starem znancu Francesco Coco (Jadran Mark) ves teden ni treniral kroma nu) ter pivot Raccaro. Že nekaj krogov je odsoten bivši Jadranov branilec Visintin. V peterki dejansko vsi natančno mečejo iz razdalje in sploh gre za napadalno usmerjeno postavo. Ključ za uspeh bi torej za varovance trenerja Mure lahko predstavljala čvrsta obramba, ki je v zadnjem času končno delovala bolje. Ob kroničnih odsotnostih Kralja in Devčiča bo tokrat zagotovo manjkal tudi Gianluca Giacomi, ki so mu v pone- deljek uspešno odstranili žolčne kamne in bo predvidoma miroval ves februar. Med tednom so se manjše težave z vnetjem kolena obnovile Giancarlu Viscianu, ki pa bi moral naposled še enkrat stisniti zobe in pomagati soigralcem v boju pod košema. Svetoivančani so se primerno pripravili na nov zahteven neposredni dvoboj, med drugim tudi preko sredinega prijateljskega srečanja ponovno proti Menguccijevemu C2-ligašu Santosu. Peti krog povratnega dela državnega košarkarskega tretjeligaškega prvenstva in nova pomembna izpita za naša predstavnika. Oboji bodo tokrat igrali jutri ob 18. uri, in sicer Jadran Mark (14 točk) doma proti Vicenzi (10), Bor Radenska (16) pa v Vidmu na igrišču Virtusa (18). Na Alturo prihaja pepelka Vicenza, proti kateri so jadranovci na prvi tekmi zmagali v gosteh s 76:88. V zadnjem krogu so Veneti še drugič premagali Vene-zio in tako spet verjamejo v play-out. Želijo se namreč na vse načine izogniti zadnjemu mestu, ki pomeni neposredno nazadovanje. Rosno mlada postava je sicer neizkušena in naivna, vendar telesno zelo dobro pripravljena in z vsako zmago kajpak pridobi na samozavesti in navdušenju. Glavna nosilca na zunanjih položajih sta organizatorja igre in hkrati strelca Gaiatto ter Gandini, pod košema se kretata eksplozivna Acco in Serena (najbolj izkušen mož v ekipi), tu pa je še vrsta obetavnih fantov, kot sta na primer Montanari in Premier. Skratka, res ekipa, ki je prvih 19 krogov stopala korak za ostalimi, vendar kljub temu vsega spoštovanja vreden tekmec, ki ga nikakor ne gre podcenjevati. Po štirih uspehih v zadnjih petih krogih Jadranovi košarkarji seveda odločno ciljajo na novi točki. Končno bodo DANES 1. AMATERSKA LIGA PRIMOREC (19 TOČK) - COSTA-LUNGA (26) - Ekipo trebenskega društva čaka danes na domačem igrišču na Griži pomembna tekma proti Costalungi, ki je 5. na lestvici. Pri Primorcu bodo odsotni Kreva-tin, Sau, Franceschinis in Manfreda. Co-stalunga pa bo igrala brez bomberja Stei-nerja in Marturana. Sodnik: Krecic iz Trsta. V prvem delu: Costalunga - Primorec 4:1. SAN LORENZO (24) - SOVODNJE (25) - Sovodenjci bodo prav tako danes gostovali v Šlovrencu. Domača ekipa ima le točko manj od belo-modrih, tako da se obeta izenačena tekma. Trener Sari ne bo imel na razpolago Trampusa, ki bo moral mirovati še dvajset dni. Od prve minute pa bo igral Portelli. Pri San Lorenzu nastopa tudi nekdanji nogometaš Sovodenj in Mladosti Daniel Ferlez. Sodnik: Masini iz Gorice. V prvem delu: Sovodnje - San Lorenzo 1:1. DANES ŠE - Promocijska liga: Santamaria - Centro Sedia; 1. AL: Pieris - San Canzian. JUTRI PROMOCIJSKA LIGA KRAS KOIMPEX (45) - VIRTUS CORNO (34) - Prvouvrščeni Kras bo v Rep-nu gostil drugouvrščeni Virtus iz Rožaca. Po porazu v Marianu mora Kras nujno reagirati, saj ima lepo priložnost, da še poviša prednost 11 točk. Pri »rdečih« bo še odsoten Bagon, Mania pa je ta teden treniral posebej. Tudi Kneževič je zaradi udarca v gle-ženj ta teden treniral le sinoči. Jutri pa bo najbrž na igrišču od prve minute. Pri Vir-tusu bo odsoten solidni Caruso, prisoten pa bo Vosca. Kras čaka v naslednjih treh krogih kar težak spored. Prihodnjo soboto bo v Križu derbi proti Vesni, nato pa bo v Repen prišel Lignano. Sodnik: Sabbadini iz Vidma. V prvem delu: Virtus - Kras 0:2. SANGIORGINA (25) - JUVENTI-NA (19) - Štandreški klub čaka še en preizkusni izpit. »V San Giorgio di Nogaro odhajamo z jasnim namenom, da odnesemo domov najmanj točko,« je napovedal športni vodja Gino Vinti. Pri Juventini bo zaradi poškodbe še odsoten Pantuso. Na sredini igrišča bosta tako najbrž potrjena Peja-kovič in Giannotta. Znova bo na razpolago Masotti. Sodnik: Copetti iz Tolmeča. V prvem delu: Juventina - Sangiorgina 1:0. PERTEGADA (22) - VESNA (26) - spet nastopili v vlogi favorita. Trener Po-povič se bo o deseterici, ki bo stopila na igrišče, najbrž odločil prav zadnji trenutek. Ves teden sta namreč manjkala bo-lehna Francesco Coco in Miko Madonia, eden od njiju pa bo gotovo počival. V četrtek, ko je bila na Opčinah prijateljska tekma proti slovenskemu drugoligašu Ajdovščini, sta zaradi lažjih mišičnih težav mirovala Saša Ferfoglia in Peter Sosič, ki pa bi morala biti normalno prisotna. Sodnika na tekmi bosta Bani iz Pise in Sol-fanelli iz Livorna. Zelo važno srečanje čaka jutri tudi Borove košarkarje, ki potujejo v Videm (sodnika Di Napoli iz Modene in Guidi iz Reggio Emilie) v goste k staremu znancu Virtusu. Na Prvem maju so oktobra borovci premagali Furlane s 83:78. Ker sta nasprotnika hkrati konkurenta za predčasni obstanek, bo tudi tokrat poleg končnega rezultata pomembna tudi koš razlika v okviru obeh medsebojnih dvobojev. Videmčani so - podobno kot Bor -starejša in izkušena ekipa, glavni stebri so play-maker Fazzi (pravi metronom in ključna figura moštva), prodorna branilca Deana (36 točk malodane brez napake pri metu v prejšnjem krogu) in De Simon, zimzelena krilna centra z mehko roko Drigani (na zadnji tekmi ni vstopil na igrišče) in Crisafulli (pred leti pri Jadra- Pri Vesni so sanirali skoraj vse poškodbe. Odsoten bo le Spadaro. Znova bodo na razpolago Venturini, Leghissa in Monte, ki pa bodo mogoče tekmo začeli na klopi. Pri Vesni so ta teden zaradi deževnega vremena slabo trenirali. V četrtek so morali celo vaditi na svetoivanskem igrišču. Sodnik: Mar-con iz Pordenona. V prvem delu: Vesna -Pertegada 1:1. 2. AMATERSKA LIGA PRIMORJE INTERLAND (20) -RUDA (16) - Po sredini zmagi proti Romani bo Primorje skušalo dodati na lestvici še tri prepotrebne točke v boju za obstanek. Trener Gulič ne bo imel na razpolago le kaznovanega Aljoše Čoka. Primorje je medtem najelo novega vratarja. Busana, ki se bo v kratkem preselil v Ferraro, bo zamenjal Moreno Franceschini. Sodnik: Viola iz Vidma. V prvem delu: Ruda - Primor-je 0:2. VILLA (15) - ZARJA GAJA (24) - Rumeno-modri bodo skušali iz Ville Vi-centine odnesti domov celotni izkupiček. Trener Di Summa ne bo imel na razpola- Krasov napadalec Federico Orlando, ki je v letošnji sezoni dosegel 7 golov, je bil povabljen v deželno izbrano vrsto mladincev kroma go le kaznovanega Ghezza. Sodnik: Can-dieracci iz Vidma. V prvem delu: Zarja Gaja - Villa 2:1. TORRE (11) - BREG (29) - Brežani bodo v Tapoglianu nastopili z nekoliko okrnjeno postavo. Odsotna bosta kaznovana Coppola in Gargiuolo ter poškodovani Sabini, Pedarra, Bursich in Sestan. Pod vprašajem bo nastop Sovica, ki je zbolel za gripo. Sodnik: Tricarico iz Vidma. V prvem delu: Breg - Torre 2:0. 3. AMATERSKA LIGA AIELLO (42) - MLADOST (22) - Doberdobsko Mladost čaka jutri težka naloga. Aiello je drugi na lestvici in se bo skušal jutri vsaj delno približati prvouvrščeni Muggi. Trener Mladosti Fabio Sambo ne bo imel težav s postavo. V prvem delu: Mladost - Aiello 1:1. DEŽELNA MLADINSKA SELEKCIJA - Krasov napadalec Federico Orlando je bil povabljen na sredino prijateljsko tekmo deželne selekcije mladincev proti ekipi »primavera« Udineseja. Tekma bo v Fa-gagni ob 14. uri. (jng) NAŠA NAPOVED Jurij Devetak »učenec« Sandija Gergoleta Vratar do-berdobske Mladosti Jurij Deve-tak po četrtkovem porazu v Trstu proti ekipi CGS je bil precej slabe volje. »Tokrat smo igrali slabo. Le v prvem polčasu smo imeli nekaj dobrih priložnosti, ki jih nismo znali izkoristiti. Letos se nam je to že večkrat pripetilo in prav zaradi tega smo po cesti izgubili kar nekaj točk,« je dejal Devetak, ki je v vratih nasledil Sandija Gergoleta. Sandi je sicer njegov trener in hkrati tudi pomožni vratar. Na vprašanje, če se boji, da bi mu Sandi vzel mesto, je Jurij odgovoril: »Upam, da se to ne bo pripetilo (smeh),« ter še dodal: »Sandi je zelo dober trener, ki mladim skuša posredovati svoje izkušnje. Od njega se bom prav gotovo še veliko naučil.« Devetak, ki še nima dvajset let (letnik 1989), upa, da bo Mladosti prej ali slej uspelo napredovati v 2. AL. »Bilo bi res fantastično. Tako bi se hkrati preizkusil tudi v višji ligi. Pri Mladosti je lepo in sploh nisem nikoli pomislil, da bi zamenjal klub.« JURIJEVE NAPOVEDI: Sangiorgina - Juventina X (1:1) Kras Koimpex - V. Corno 1 (2:1) Pertegada - Vesna X (3:3) San Lorenzo - Sovodnje 2 (0:2) Primorec - Costalunga 2 (0:2) Torre - Breg 2 (0:1) Villa - Zarja Gaja X (0:0) Primorje Int. - Ruda 1 (2:0) Aiello - Mladost 2 (0:2) Prejšnji teden je Igor Cescut-ti zbral 8 točk. Petek, 6. februarja 2009 161 Domači šport Danes Sobota, 7. februarja 2009 NAMIZNI TENIS ŽENSKA A1-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras ZKB -Sandonatese MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras - Abano Terme MOŠKA D1-LIGA - 18.00 v Vidmu: Rangers - Kras NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec - Costalunga; 15.00 v Šlovrencu: San Lorenzo -Sovodnje DEŽELNI MLADINCI - 16.00 v Tržiču, Ul. Boito: Monfalcone - Juventina; 17.00 v Križu: Vesna -Kras ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Porcia; 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Basiliano; 20.30 v Buii: Buia - Val Imsa; 20.30 v Trst, Ul. della Valle: Rigutti - Sloga Tabor Televita ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga List -Millenium Ločnik MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, Morpiurgo: Pallavolo Trieste - Sloga ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. mja. Bor Breg Kmečka banka - Cervignano 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20..0 na Proseku: Kontovel - Volley club; 20.30 v Trstu, Ul. Rossetti: Poggi 2000 - Breg/Bor ZKB 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 17.45 na Opčinah: Sloga -Poggioma UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Trstu, šola Carli: Coselli - Olympia Fer-Style UNDER 13 ŽENSKE - 15.30 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Bor Co.a.la KOŠARKA MOŠKA D-LIGA - 20.00 pri Briščikih, Ervatti: Kontovel - Villesse; 20.30 v Dolini, športni center Klabjan: Breg - Dom DRŽAVNI UNDER 15 MOŠKI - 17.30 pri Briščikih, Ervatti: Jadran ZKB - Fogliano UNDER 14 MOŠKI - 16.30 v Trstu, na 1. maju: Bor ZKB - San Vito HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A1-LIGA - 21.00 na Pikelcu na Opčinah: Polet ZKB Kwins - Milano 24 Quanta Jutri Nedelja, 8. februarja 2009 KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, na Judovcu (Altura): Jadran Mark - Vicenza Basket; 18.00 v Vidmu, športna palača Benedetti: Euro&Promos Udine - Bor Radenska ŽENSKA B-LIGA - 18.00 v Foljanu: AIBI Fogliano - Polet NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Koimpex - Virtus Corno; 15.00 v Latisani: Vesna -Pertegada; 15.00 v San Giorgu di Nogaru: Sangiorgina - Juventina 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje Interland - Ruda; 15.00 v Tapoglianu: Torre - Breg; 15.00 v Villi Vicentini: Villa - Zarja Gaja 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Aiellu: Aiello -Mladost DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Vidmu, Ul. Cormor Basso: Cormor - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Pro Gorizia -Juventina; 10.30 v Križu: Pomlad - Montebello Don Bosco ODBOJKA POKRAJINSKI FINALE UNDER 18 ŽENSKE - ob 9.30 v Trstu, na Judovcu (Altura): Kontovel - Virtus; ob 16.30, v Trstu, Suvich, ul. Giulia: za 3. mesto, ob 19.00 finale UNDER 18 MOŠKI - 18.00 na Opčinah: Sloga Multinvest - Prata UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Huminu: Tubfer -Olympia Hlede A.I.; 18.00 v Pradamanu: Il Pozzo - Sloga UNDER 14 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Sloga -Aurora Videm UNDER 13 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Azzurra RDR Pojutrišnjem Ponedeljek, 9. februarja 2009 ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.30 v Krminu: VB L Cormons - Govolley Kmečka banka UNDER 16 ŽENSKE - 18.15 v Nabrežini: Sokol -Breg H Obvestila ZSŠDIsporoča, da je fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger na ogled na Stadionu 1. maja v Trstu. Za informacije tel: 040 51377 po 13. uri. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. NOGOMET - Danes obe ekipi naših društev v 1. amaterski ligi V Trebčah že za obstanek Prihaja Costalunga - Sovodenjci v Šlovrencu - Promocijska liga: jutri derbi kroga v Repnu - Juventina in Vesna v gosteh 22 Sobota, 7. februarja 2009 KULTURA / TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat pisala o stavki voznikov, ki so v Briščikih priredili dobro obiskan shod. »Iz vseh vasi tržaške okolice so trumoma prišli vozniki in njih somišljeniki, peš ali so se prepeljali. Shod je otvoril tovariš Škrlavaj iz Opčin, ki je predlagal predsednikom shoda tovariša Ferdinanda Ferlugo. Le ta je po primernem nagovoru podelil besedo dr. Josipu Mandicu. Dr. Mandic je povdarjal, da je ta shod posebne važnosti, v kolikor ni namenjen le voznikom, ki so itak z veličastnim nastopom minolega tedna pokazali, do kake višine se je povspela njihova zavednost, ampak domačinom, dobavljačem materijale. To je dalo povod dr. Mandicu, da je pojasnjeval razne pojave, ki jih izziva moderno strokovno gibanje z ozirom na gospodarski razvoj, ki dan za dnevom nujneje zahteva, da se vzajemnost med delavskimi strokami tudi z žrtvami izvaja. Uverjal je domačine, da pride tudi za njih čas, ko se bo- do morali pehati za svoj gospodarski obstanek, a takrat jim bodo vozniki vrnili milo za drago s tem, da se bodo čutili ž njimi eno in jih dejansko podpirali. Na to je dr. Mandic razpravljal o sedanjem štrajku in pozivljal vse navzoče na ustrajnost, ki jim gotovo prinese zmago. Tovariš Križmančič iz Trsta je navajal razne krivičnosti dosedanjega sistema, medtem ko je tovariš Jože Čok dokazoval velepomembnost tega štrajka. Ob splošnem navdušenju je predsednik Ferluga zaključil ta toli uspeli shod.« Pevsko društvo Kolo je pred dnevi priredilo plesni večer v prostorih trgovskega izobraževalnega društva. »Plesna zabava je tako lepa vspe-la, da smemo reči, da ima to društvo zabeleženih v svoji kroniki le malo tako srečnih prireditev slične vrste. Člani in prijatelji društva so se zbrali v lepem številu in na zabavi je vladalo pravo pobratimstvo, da je bilo res pravo veselje.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Miljski občinski odbor je na svoji seji odobril protestno resolucijo glede napovedanih odpustov dve-stoosemdesetih delavcev ladjedelnice Felszegy. V omenjeni resoluciji izraža zaskrbljenost zaradi težavnih razmer, ki bodo nastale tako v omenjeni ladjedelnici kot v ladjedelnici Sv. Roka, ko bodo dokončali ladjo Americana, ki jo tam gradijo. »Spričo tega obsoja tak ukrep, ki bo še bolj poslabšal sedanje slabe ekonomske razmere v tem mestecu in protestira proti vladnim oblastem zaradi pičlega zanimanja za rešitev vprašanj Milj in tržaškega področja. Poleg tega občinski odbor pooblašča župana, naj povabi predstavnike raznih skupin v občinskem svetu, da bi se dogovorili za skupno akcijo za rešitev krize.« Te dni je bilo tudi zborovanje delavcev v Miljah, ki ga je organizirala Delavska zbornica CGIL, na katerem je spregovoril član izvršnega odbora Arturo Calabria. Poudaril je, da so se v Miljah začeli širiti gla- sovi, češ da se napovedanih dvesto osemdeset odpustov tiče delavcev, ki so le začasno zaposleni v ladjedelnici Felszegy. Calabria je še dodal, da so te vesti lažnive, ker bi se sicer lastnik ladjedelnice ne skliceval na dogovor glede načina odpustov delavcev. Za odpuste začasnih delavcev ta dogovor namreč ne velja. »Jasno je torej, da hoče delodajalec odpustiti dvesto osemdeset stalnih delavcev ter dvesto delavcev, ki so zaposleni za določen čas. Tako bo v kratkem času odpuščenih nič manj kot štiristo osemdeset delavcev, to je polovica delovne sile, ki je tam zaposlena. Govornik je nato vprašanje odpustov pri ladjedelnici Fels-zegy pojasnil v splošnem okviru krize tržaških ladjedelnic, za katero nosijo odgovornost pristojne oblasti, ki se niso zmenile pravočasno za ureditev tega vprašanja. Če prištejemo k napovedanim odpustom v ladjedelnici Sv. Justa, imamo šesto odpustov z dela in to prav v zimski dobi.« FILMI PO TV Nedelja, 8. februarja, La 7, ob 21.30 La recluta Režija: Clint Eastwood Igrata: Clint Eastwood in Charlie Sheen Ker verjame v svoje izkušnje in zvesto spremljevalko pištolo, detektiv Nick Pulovski misli, da je to vse, kar potrebuje. Ko mu postavijo ob stran novega partnerja, uličnega policista, se mu odločitev nadrejenih zdi seveda brez-vezna. Dva vrhunska junaka filmskega platna združita moči. Režiser in zvezdnik Clint Eastwood je duhovit detektiv in veteran. Charlie Sheen je ubogi novinec, ki se strogo drži pravil. Oba, kljub temu, da tega ne želita, morata pri lovu na nevarne morilce in tatove avtomobilov vendarle zaupati drug drugemu. Ponedeljek, 9. februarja, Italia 1, ob 21.10 Deja vu. Režija: Tony Scott Igrata: Denzel Washington in Val Kilmer Agent Doug mora raziskati razbitine, ki jih je povzročil grozljiv bombni napad, toda nepričakovano odkrije, da skrivni vladni oddelek premore tehnologijo, s katero lahko vidijo v preteklost in z dejanji, ki jih v sedanjosti razumemo kot Deja Vu, vplivajo na prihodnost. Doug prisiljen v zapleteno in napeto dirko s časom, v kateri so na preizkušnjo postavljena tudi njegova ljubezenska čustva, hkrati pa je od njega odvisna usoda številnih nedolžnih ljudi. Deja vu je tretje sodelovanje režiserja To-nyja Scotta, brata nič manj znanega Ridleyja Scotta, in igralca Denzela Washingtona. Ponedeljek, 9. februarja, Rete 4, ob 23.20 N - Io e Napoleone Režija: Paolo Virzi Igrajo: Valerio Mastandrea Zgodba o Napoleonu ali točneje upornemu mladeniču, ki se v času francoskega cesarja nikakor ni mogel sprijazniti z njegovo politiko in si je najprej tiho, nato pa vse glasneje želel njegovega umora. Junakove sanje trčijo nato v kruto realnost, ki mu ne dopusti, da bi lahko izvedel svoj načrt, saj se tudi sam zave, da je življenje precej drugačno od ideala. Sreda, 11. februarja, Sky cinema, ob 21. uri Piano solo Kyjjii iv Režija: Riccar- J i* k l do Milani Igrajo: Jasmine Trinca in Kim Rossi Stuart Film pripoveduje zgodbo o Luci Floresu, genialnemu v jazz zaljubljenemu glasbeniku. Film nam ne prikaže samo njegove umetniške plati, ampak se poglobi tudi v njegove ljubezni, vznemirjenosti, eksistencialne negotovosti in na koncu tudi v norost. Film Piano solo je režiral Riccardo Milani. Ivan Cotroneo, Claudio Piersanti in Sandro Petra-glia pa so skupaj z režiserjem avtorji scenarija, ki je nastal po že napisani knjigi. Knjiga z naslovom Il disco del mondo, avtorja Walter-ja Veltronija iz leta 2003, je nastala skoraj naključno, ko je takratni župan Rima naletel na cd ploščo Luce Floresa, ki pa ga do tistega trenutka ni poznal. Luca Flores, genialen jazz glasbenik, je naredil samomor leta 1995, pri 39 letih. Petek, 13. januarja, Rete 4, ob 21.10 Il collezionista di ossa Režija: Philip Noyce Igrajo: Denzel Washington, Angelina Jolie, Michael Rooker Denzel Washington in Angelina Jolie sta zvezdi izredno napetega trilerja, ki bo zagotovo pritegnil vašo pozornost. Detektiv in forenzični ekspert Lincoln Rhyme postane po hudi nesreči v tunelu tetraplegik. Ko začne po New Yorku strašiti serijski morilec, ki svoje žrtve zvabi v taksi, potem pa jih sadistično ubije, samomorilno razpoloženi Lincoln zopet najde razlog za življenje. Na prizorišču prvega zločina se znajde policistka Amelia Donaghy in ker ji uspe ohraniti dosti dokazov, jo Rhyme angažira kot pomočnico v reševanju primera, čeprav to ni všeč kapitanu Cheneyu, ki ju skuša na vsak način onemogočiti. Morilec pa medtem izbira nove žrtve. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV FOTO KROMA SEZNAM POGLAVIJ NA KONCU KNJIGE AMERIŠKI PEVEC (FRANKIE) NAŠ SINDIKALIST KNEIPP 2UPAN V SLOVENIJI POD FRANCIJO PRESTOL SESTAVIL LAKO NARKOZA, OPOJ SO TUDI INVALIDSKI IN SOCIALN ZAREZA PRI SODU OSEBA, KI JE ZNANA, A SE NOCE IMENOVATI BERI PRIMORSKI DNEVNIK TUJE 2ENSKO IME SL. MATEMATIK (JURIJ) TRIVALENTNI KISIK NAŠ KITARIST (MARKO) NEKDANJI HRVAŠKI BOKSAR PARLOV IT. PESNICA NEGRI KEM. SIMBOL ZA ERBIJ NOAM CHOMSKY ANULSKI SADEŽ ZA SOLATE SOKRATOV TO2NIK AM. PISATELJ (CONRAD) ARGENTINSKI NOGOMETNI AS (DIEGO ARMANDO) ALOJZ REBULA PRISTANIŠČE V FRANCIJI PAJEK IZ JUŽNE ITALIJE NEKDANJA AMERIŠKA TENIŠKA IGRALKA (CHRIS) AM. IGRALEC JENSSEN KOMEDIJA ARISTOFANA MOŠKO IME EGIDIJ STARA AZIJSKA DR2AVA LESENO PIHALO GRŠKA ČRKA OGRODJE ZA TRTO AMERIŠKI DRAMATIK (EUGENE) REKA V ITALIJI, NAJVEČJI PRITOK REKE PAD ZANESENJAK NOČNA PTICA UJEDA NIHAJOČE TELO IVAN CANKAR SL. OLIMPIO-NIK (MIRO) AM. KOMIK (BUSTER) DOBESEDNO TAKO (LAT.) NAŠA IGRALKA SARDOC MORALA / URADNA LISTINA SODO ŠTEVILO ERNA MUSER AM. IGRALKA BLYTH HRV. NAFTNI KONCERN SLOVENSKA SLIKARKA MARAŽ MORSKI ZALIV OB HRVAŠKI OBAU VRSTA, SKUPINA, ZAPOREDJE PRIPADNIK INDOEVROP-SKE SKUPINE NARODOV VOJAŠKO PRISTANIŠČE V JUŽNI ITAUJI CEWA STRAN STAVBE, PROČELJE MESTO NA SEVERNI OBAU AFRIKE PRISTANIŠČE NA SICILIJI NAŠA MLAD. REVIJA JU2NA AFRIKA PREVOZNO SREDSTVO MESTO V JUŽNI ITAUJI (CAMPANIA) NAŠA NAJBOLJŠA TENISAČICA (PAOLA) ELDA NANUT ENICA ZANOS, POLET RELIGIJA, ZAUPANJE VNEMA, ZAMAH, POLET AMERIŠKI PEVEC KING COLE PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK OHLAJANJE JEKLA OČRT AM. IGRALKA FARROW AMERIŠKA POROČEVAL. AGENCIJA AMINO-KISUNA V BELJAKOVINAH AMERIŠKI IGRALEC GIBSON POKRAJINA V ŠPANIJI RDEČI KRI2 RICHARD OWEN ABRAHAMOV NEČAK TIP AMERIŠKIH VESOLJSKIH SOND ZAČINJENA PARADI2NI-KOVA OMAKA 2IVILO, HRANA LENNONOVA VDOVA LOPATICA PRI PLUGU ZA ČIŠČENJE AMERIŠKA IGRALKA DEREK AMERIŠKI IGRALEC PACINO KEMIJSKI SIMBOL ZA NIKELJ SRBSKI KOŠARKARSKI TRENER NIKOLfi SLOVARČEK - AVERSA = mesto v Campanii • ELOIS = ameriški filmski igralec Jenssen • MER = župan na Slovenskem pod francosko okupacijo • ONO = vdova Johna Lennona * SETE = mesto v Franciji / RADIO IN TV SPORED Sobota, 7. februarja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.00 Prenos Prešernove proslave iz Cankarjevega doma v Ljubljani 20.30 TV Dnevnik, sledita Utrip evangelija ter Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: Aprirai 10.35 17.05 Vremenska napoved 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Variete: Effetto sabato (v. L. Landi, L. Calvani) 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Resničnostni show: Ballando con le stelle (v. M. Carlucci) 0.05 Dnevnik 0.10 Aktualno: Applausi 0.50 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.20 Aktualno: L'avvocato risponde 6.30 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.00 13.00 Dnevnik 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Aprirai 10.55 Francija: SP v alpskem smučanju, smuk (M) 12.15 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.25 Šport: Dribbling 14.00 19.00 Resničnostni show: X Factor 15.30 Nan.: Scalo 76 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: The District 19.35 Variete: Scorie di scorie 20.25 Žrebanje Lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato sprint 23.20 Nočni dnevnik 23.30 Dok.: Tg2 - Dossier 0.15 Aktualno: Tg2 Storie 1.00 Tg2 - Mizar ^ Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 8.45 Variete: Accipicchia, ci hanno ru-bato la lingua! 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: I nostri soldi, sledi Estovest 11.30 Aktualno: Levante, sledi Italia Agricoltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Il Settimanale, sledi Bell'Italia 13.20 14.00 14.50 15.50 15.55 16.00 16.45 17.15 18.10 19.00 20.00 20.10 21.30 23.25 23.45 0.35 9.55 11.30 11.40 13.30 14.05 15.00 17.00 18.00 18.55 19.35 21.30 23.15 0.10 Aktualno: Mediteraneo Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Aktualno: Tgr Ambiente Italia Tg3 Flash L.I.S. Šport: Sabato sport Hamar: SP v umetnostnem kotal-kanju na ledu Šport: Sportabilia Ameriški football, sledi kolesatstvo Šport: 90 Minuto Serie B Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Variete: Che tempo che fa Dok.: Speciale Superquark - Madame de Pompadour Deželni dnevnik Dok.: Correva l'anno Nočni dnevnik in vremenska napoved, sledi Tg3 Agenda del mondo ! Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Vita da strega Nan: Avvocato Porta, sledi Stasera a teatro Aktualno: Vivere meglio 15.00 Dnevnik in prometne vesti Nan.: Le ali della vita 2 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Film: Poirot e la salma (krim., V.B., '04, i. D. Suchet) Nan.: Monk Aktualno: Pianeta mare 22.15 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Submerged - Allarme negli abissi (akc., VB/Bolgarija, '05, r. A. Hickox, i. S. Seagal) Sport: Guida al campionato Film: Caccia ad aquila 1 (voj., ZDA, '06, r. B. Clyde, i. M. Dacas-cos) Canale 5 6.00 8.00 8.50 9.30 10.00 13.00 13.40 14.10 15.30 18.50 20.00 20.30 21.10 23.55 0.00 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Glasb.: Loggione Aktualno: Amici libri Variete: Maurizio Costanzo Show (vodi: M. Costanzo) Dnevnik, okusi in vremenska napoved 18.15 Resničnostni show: Grande Fratello Resničnostni show: Amici Aktualno: Verissimo Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: La corrida - Dilettanti allo sbaraglio Variete: Se ve li siete persi Variete: Maurizio Costanzo Show (vodi: M. Costanzo) C/ Italia 1 6.15 6.55 10.45 11.20 12.25 13.40 14.05 16.00 17.40 18.30 19.00 19.25 21.10 22.45 0.30 Nan: Still Standing Risanke Nan.: Dharma & Greg Nan.: V.I.P. Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nan.: La vita secondo Jim Film: Karate Kid IV (Akc., ZDA, '94, r. C. Cain, i. P. Morita) Film: Free Willy 3 - Il salvataggio (pust., ZDA, '97, r. S. Pillsbury, i. J. Richter) Nan.: Selvaggi 20.20, 22.05 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Tutto in famiglia Film: Bebe - Maialino coraggioso (kom., ZDA, i. J. Cromwell, M. Szu-banski) Film: La gang del bosco (anim., ZDA, '06, i. T. Johnson, K. Kirkpa-trick) Nan.: Journeyman Aktualno: Poker1mania ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.50, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Storie tra le righe 10.35 Nan.: Don Matteo 12.05 Palco, gli eventi in TV 12.50 Volley Time 13.50 Snaidero, passione basket 14.00 Qui Cortina 14.10 Videomotori 14.25 Ski Magazine 14.50 Šport: Hard Trek 16.00 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke K2 19.00 Musica, che passione! 20.00 Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Il mistero del carillon 22.35 E 20 in Provincia 22.55 Qui Tolmezzo 23.30 Stoa' LA 6.00 7.00 10.10 10.45 12.30 13.00 15.10 15.45 17.50 20.00 20.30 21.30 23.30 La 7 Dnevnik, horoskop, promet Aktualno: Omnibus Week-end Aktualno: L'intervista Nan.: Alla conquista del West Dnevnik in športne vesti Nan.: Jack Frost Šport: Rugby predtekma Rugby: Italija - Anglija Rugby: Irska - Francija Dnevnik Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: L'ispettore Barbaby Film: Freejack - In fuga dal futuro (fant., ZDA; '92, r. G. Murphy, i. E. Estevez in Mick Jagger) V 1.25 Nočni dnevnik 1.50 Aktualno: M.O.D.A. (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Risane nanizanke 9.15 Kino Kekec: Izgubljeni zaklad Tem-plarjev 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Oddaja: Tranzistor 13.50 Risanka: Rožnati panter 14.00 Film: Pikica in Tonček 15.55 Sobotno popoldne 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.20 Zakaj pa ne 17.30 Na vrtu 17.55 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Prešernova proslava 20.55 Prešernovi nagrajenci 21.40 Ars 360 22.00 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 22.30 Hri-bar 23.35 Nad.: Gandža 0.30 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 07.02.1991 0.55 Dnevnik 1.15 Dnevnik zamejske Tv (T Slovenija 2 7.00 Skozi čas 7.40 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 07.02.1991 8.00 Polemika (pon.) 9.25 Primorski mozaik (pon.) 9.55 Z glavo na zabavo 10.20 Študentska (pon.) 10.45 Val d'Isere: SP v alpskih disciplinah, smuk (M) 11.55 Hannover: hokej na ledu, kvalifikacije za Ol. igre, Slovenija vs. Japonska 14.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 15.55 Willingen: SP v smučarskih skokih, ekipno 17.45 Migaj raje z nami! (pon.) 18.10 Trebnje: rokomet (M), tekma lige MIK, Trimo vs. Cimos Koper 19.55 Ljubljana: košarka (M), tekma lige NLB, Union Olimpija vs. Bosna 21.45 Bleščica, oddaja o modi 22.15 Slovenski magazin 22.40 Sobotno popoldne Koper 13.45 14.00 14.20 15.00 15.30 16.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.00 21.30 22.15 23.00 0.35 11.00 11.30 17.00 18.00 18.30 19.20 19.45 19.55 20.00 20.15 20.30 22.00 23.00 13.30 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Pogovorimo se o... 23.50 Vsedanes aktualnost Val d'Isere: SP v alpskem smučanju, smuk (M) Hokej na ledu: KV OI, Slovenija vs. Japonska Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik Šport Jutri je nedelja Vzhod - Zahod Košarka: NLB Alter ECO Q (trendovska oddaja) Mediteran festival Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 0.30 Videostrani Dnevnik TV Primorka in vremenska napoved Polka in majolka Kultura Mladi o mladih (pon.) Settimana Friuli (pon.) Kulturni utrinek Epp Duhovna misel Tedenski pregled Film: Cf - Ubežnik Unistar show, 1.del (pon.) Obisk delegacije slovenske vojske v Čadu RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.20 Sobotni mix; 12.00 Ta ro-zajanski glas, sledi Glasba za vsakogar; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 20.00 Prenos Prešernove proslave. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Nedeljski izlet; 11.00 Intervju z januarsko Osebnostjo; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?; 16.15-19.00 SMS; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodi-stria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.30 EPP; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.00 Francija, SP v alpskem smučanju, smuk (M); 11.15 Zapisi iz močvirja; 12.00 Nemčija, hokej. Slovenija- Japonska; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Nemčija, SP v smučarskih skokih; 16.10 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 20.00 Košarka, Olimpija-Bosna; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Tenorist Giacomo Lauri Vol-pi; 18.30 V podvečer; 19.00 Opera; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 7. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska 1010 slika a 1000 o 1/4 KRANJSKA G. CELOVEC O 2/7 OUI TRŽIČ 4/9 grAdec 2/10 C )0"8 S. GRADEC MARIBOR O 3/11 M. SOBOTA O 4/12 < CELJE 2/12 O o KRANJ /V. 06tV LJUBLJANA 5/10 POSTOJNA P 6/9 KOČEVJE REKA 8/13 ^NAPOVED ZA DANES Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. o SOFIJA -/J - B .„ATENE ^ Oblačno bo. Ob morju bo zmerno deževalo. V nižinskem pasu bodo padavine močnejše, zlasti v predgorju pa tudi obilne. Možne so tudi nevihte. V hribovitem svetu bo obilno deževalo. V Alpah bo obilno snežilo nad okrog 1000 m. Na meji z Kadorejem lahko sneži do 800 m. Ob morju bo pihal močan jugo. Oblačno bo, le na vzhodu bo zjutraj še delno jasno. V zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo, padavine pa se bodo popoldne razširile nad vso Slovenijo. Več dežja bo v zahodnih hribovitih krajih. Meja sneženja bo na nadmorski višini med 900 in 1400 m. Ob morju bo še pihal jugo. J 1000 -r5*1010 Danes bo našo deželo zajela izrazita atlantska fronta. Zapihal bo jugovzhodnik, ki bo prinašal vlažen in toplejši zrak. Jutri bodo v višjih plasteh ozračja dotekali bolj suhi severni tokovi. Nad večjim delom Evrope je obsežno ciklonsko območje z vremensko fronto. Z jugozahodnimi višinskimi vetrovi doteka nad naše kraje vlažen in razmeroma topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 17.20 Dolžina dneva 10.01 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.40 in zatone ob 5.54 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes močno obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje mirno, temperatura morja 9,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.37 najnižje -10 cm, ob 8.09 najvišje 46 cm ob 14.58 najnižje -69 cm, ob 21.47 najvišje 41 cm. Jutri: ob 3.18 najnižje -17 cm, ob 8.54 najvišje 50 cm ob 15.33 najnižje -73 cm, ob 22.20 najvišje 46 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................810 Vogel.................330 Kranjska Gora........165 Krvavec..............300 Cerkno...............160 Rogla.................200 Mariborsko Pohorje . 190 Civetta...............300 Piancavallo..........400 Forni di Sopra........310 Zoncolan ............320 Trbiž..................250 Na Žlebeh ...........500 Mokrine..............350 Podklošter...........225 Bad Kleinkirchheim .180 O GRADEC, 2/6 PTUJ O MARIBOR O 3/5 M. SOBOTA O 3/5 ZAGREB 6/10 T, (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo po vsej deželi bo prevladovalo oblačno vreme,po-nekod se bo lahko delno razjasnilo. Tu pa tam bo lahko za kratek čas še deževalo. Nad 800 m nadmorske višine bo lahko občasno še snežilo. Jutri bo pretežno oblačno, občasno bodo še padavine. Hladneje bo, meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine okoli 700 m. V ponedeljek bo delno jasno in povečini suho. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. AVSTRALIJA - Temperatura naj bi v notranjosti dosegla 46 stopinj Na jugu države izredna vročina, na severu pa nalivi in poplave SYDNEY - Na jugu Avstralije še traja huda vročina, vremenoslovci pa za konec tedna napovedujejo, da se bodo temperature, ki že zdaj presegajo 40 stopinj Celzija, še zvišale, pihal pa naj bi tudi veter, kar bo še povečalo nevarnost požarov. Na severu pa so poplave prizadele že milijon kvadratnih kilometrov ozemlja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vročina v Avstraliji je letos najhujša v zadnjih sto letih. Napovedujejo, da bodo temperature v Sydneyju konec tedna dosegle 44 stopinj, v notranjosti pa naj bi se povzpele celo prek 46 stopinj. Visoke temperature in veter pa so že bili vzrok za številne požare, v katerih je bilo samo v zadnjem tednu uničenih skoraj 30 hiš. Zaradi vročine je umrlo več deset ljudi, predvsem starejših. Po drugi strani se na severu bojujejo s poplavami, ki so že uničile petino pridelka sladkornega trsa, zelo prizadeta je tudi živina. Ocenjujejo, da je precej živali umrlo, vendar natančnih podatkov zaenkrat ni. Velike izgube nastajajo tudi zato, ker kmetije zaradi poplav pridelkov ne morejo dati na trg. Nekateri kraji so zaradi poplav že teden dni odrezani od sveta, zato vojska načrtuje, da bodo ljudem najnujnejše potrebščine spustili iz letal. Sicer pa naj bi se padavine, ki jih povzroča tropski ciklon ob severni avstralski obali, v prihodnjih dneh še nadaljevale. (STA) Zgoraj pogorišče v Gippsland townu v Vzhodni Viktoriji, spodaj poplavljena ulica v Gairlochu na severu Queenslanda ansa ZDA - Ameriški predsednik navdušen Obama prvič po izvolitvi letel z Air Force One WASHINGTON - Novi ameriški predsednik Barack Obama se je v četrtek prvič peljal s slavnim predsedniškim letalom Air Force One. Prvič se je peljal tudi s predsedniškim helikopterjem Marine One, s katerim je letel do letalskega oporišča Andrews, od koder je nato poletel v Virginio. Obama je bil navdušen nad poletom z modro-belim boeingom 747. "Kaj menite o tem poletu? Ni bilo slabo," je dejal Obama in dodal, da se je nekoč že peljal z Air Force One, ko je bil v Beli hiši še George Bush. Obama je bil navdušen tudi nad razgledom na Washington iz zelenega predsedniškega helikopterja med poletom od Bele hiše do oporišča Andrews. "Polet s helikopterjem je bil zelo miren, zelo impresiven, letiš čisto nad spomenikom Geor-geu Washingtonu in nato pri Kapitolu naredi ovinek," je dejal. V Kaliforniji se je rodil deček s 24 prsti SAN FRANCISCO - V Kaliforniji se je rodil otrok s po šestimi prsti na rokah in nogah. Pojav se imenuje polidaktilija, genetska napaka, zaradi katere se otrok rodi z dodatnimi prsti. Zdravniki pravijo, da ne gre za neobičajen pojav, primer Kamanija Hubbarda, ki se je rodil paru v Daly Cityju, pa je izjemno redek. Deček ima namreč na obeh rokah in obeh nogah po šest prstov. Sprva nihče ni videl dodatnih prstov, opazil jih je šele dečkov oče, ki je dejal, da se v njegovi družini napaka očitno prenaša iz roda v rod. "Nekateri moji sorodniki imajo šest prstov, a niso povsem razviti," je dejal 34-letni Kris Hubbard. Kanadčanka pri 60 letih rodila dvojčka OTTAWA - Šestdesetletna Kanadčanka je s pomočjo umetne oploditve rodila dvojčka. Ranjit Hayer je dečka rodila sedem tednov pred rokom s carskim rezom v porodnišnici v Calgaryju. Hayerjeva je ena najstarejših Kanadčank, ki je rodila. Z možem sta si dolgo želela otroka. "Srčno sem si želela otroka," je dejala za televizijsko mrežo CBC. Hayerjeva je imela v preteklosti tri spontane splave. Par je dolga leta varče-val za umetno oploditev, a so jo v Kanadi zavrnili zaradi starosti. V Kanadi je starostna omejitev za umetno oploditev med 45 in 50 leti. Nazadnje je šla na umetno oploditev v Indijo. Primer zdaj sproža etična vprašanja. "Lahko naredimo veliko, toda vprašanje je, ali naj naredimo samo zato, ker lahko," se je vprašal porodničar Colin Birch, ki je izpostavil, da starši verjetno ne bodo živeli dovolj dolgo, da bi videli odrasti svoja otroka. "Ne morem si predstavljati, da bi imel pri 65 letih dva petletnika, ki kot nora dirkata naokoli. Za to potrebuješ neverjetno energijo," je dodal. Televizija ni več edini medij, ki privablja ljudi HAMBURG - Televizija ni več edini medij, ki privablja pozornost ljudi. Predvsem mladi med spremljanjem televizije pogosto telefonirajo, obiskujejo svetovni splet in se preko njega tudi pogovarjajo, je pokazala raziskava inštituta za tržne raziskave v Berlinu. Kot je ugotovila raziskava, vsak drugi gledalec, starejši od 14 let, ob spremljanju televizije pozornost posveča tudi drugim medijem. Vprašani ob spremljanju televizije tako najbolj pogosto telefonirajo (29 odstotkov), berejo (20 odstotkov), obiskujejo svetovni splet ali se preko njega pogovarjajo (13 odstotkov). V okviru raziskave so decembra lani anketirali 1000 nemško govorečih ljudi, starejših od 14 let. (STA)