130. IZHAJA VSAK DAN fcnfl tb nedeljah In prazo'iklb ob «ta ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pcnaiične Ste*. se prodajajo po 3 nv6. (6 sto t.) v mnogih »»•bakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro. F-iotojni, Sežani, Nabrežini. St. Luciji, Tolminu, Ajdov-t£ini, Dornbergu itd. Zastarele IteT. po 5 nvž. (10 stot.) •OLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 hok>&a. C EN E: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st, mM. *x9mrtaice, zahvale, poslanica, oglasi denarnih zavodov po 20 fct mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka "^daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprmve ^fkfcaosti-. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZljivo v Trstu. Trct, v petek 10. maja 1912 ČDIN0ŠT Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko. Tečaj XXXVII 1MbfMtN f* NAROČNINA ZNAŠA trn oolo Mo 24 K, pol leta 13 K, 3 mesece 6K;i: roibt brea dopoalane naročnine, se uprava no oiiia ItMialM M uteUaka Utoa}« .JSISOITr1 itu« i M Ml« l«U Irn 5*90, it p*l leta Krom S-OO. Tri dopisi naj so pošiljajo na uredništvo lista. NtfmH-vana pisma so sprejeratjo lo rokopisi oe ■• vrafl^i Haročnino, oglas« in reklamacije jo pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: uitca Giorflo Galattl 20 (Narodoi d*«), hojatoh in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik krasoreg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edine**', ▼piano* sodra ga s omejenim poroštvom v Trsta, miioa Giorgio Galatti fttev. 20. FoRoo-brnihiKnl ra?un Itev. 841-652. TELFF0M li 11-57 Politično društvo „Edinost" sklicuje naslednje SHOPE m sicer: v soboto, dne 11. t. m. ob 8. zvečer v „Gosp. društvo" na Vrdelci, v nedeljo, dne 12. t. m. ob 4. pop. v „Gosp. društvo" v Rocolu in v nedeljo, dne 12. t. m. ob 4. pop. v „Gosp. društvo" na Prošeku. DNEVNI RED: Poročilo slov. mestnih svetovalce!?, oziroma deželnih poslancev. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR polit, društva „Edinost". ogorčenja nad postopanjem uprave cestne železnice. Danes zvečer je bilo ponovno zborovanje zaupnikov, ki so enoglasno ponovili proklamacijo generalne stavke. Pred „Ljudskim domom" se Je na večer zbrala nešte-vllna množica delavstva, ki je mirno sem in- tja promeniralo ter z napetostjo pričakovalo sklepa zaupnikov, zbranih v „Ljudskem domu*. Policiji se je posrečilo vzdržati red in mir. Pričakujejo, da pridejo tušem posredovat drž. posl. Pittoni in Oliva ter Forstner z Dunaja. PULA 9. (Izv.) Za vzdržavanje reda in miru je policija znatno pomnožena z crož-ništvom. Tudi vojaštvo je v vojašnicah pripravljeno. — Danes je iz Trsta došlo 30 stražnikov državne policije tukajšnji v pomoč. Dalmatinska železnica. DUNAJ 9. (Izv.) Od 6. do 9. ma|a so bile konference zastopnikov avstrijskega železniškega in trgovinskega ministrstva in zastopnikov ogrskih ministrstev glede dalmatinskih železniških zvez. Konference so končale v popolnem soglasju. Sklepi teh konferenc se morajo odobriti še od obeh vlad. Bosenski odsek. DUNAJ 9. (Izv.) Bosenski odsek je danes sprejel en bloc vse predloge, zadevajoče aneksijo Bosae- Hercegovine. Dalmatinski poslanec Biankini pri sklepanju ni bil navzoč, izjavil pa je, da bo pozneje obširneje utemeljeval hrvatske težnje glede Bosne in Hercegovine. Dalmatinski klub. DUNAJ 9. (Izv.) Danes opoldne je imel Dalmatinski klub sejo, na kateri je načelnik kluba dr. Ivčević prebral neštevilno telegramov, poslanih iz Dalmacije od občinskih zastopov in drugih korporacij. Vsi zastepi in korporacije odobravajo postopanje Dalmatinskega kluba v parlamentu glede hrvatskega vprašanja ter poživljajo jugoslovanske poslance k boju z najradikaljnejšimi sredstvi. Dalmatinski klub je sklenil vztrajati pri svoji dosedanji taktiki. Hrvatska stranka prava v Opatij5. OPATIJA 9. (Izv.) Tukaj je bil sestanek zaupnikov hrvatske stranke prave. Sklepi sestanka so dosedaj povsem neznani. Hrvatski pravaš obtožen zaradi veleizdaje. ZAGREB 9. (izv.) Proti dosedanjemu raJJjl j poslancu stranke prave dr. Petričiću je bila Štirinajst demonstrantov je bilo areti- »objožba zaradi veleizdaje Nedavno ranih. Težko poškodovan ni bil nikdo. -|Je iziavil, da mora tudi kot nasprotnik Srbov Koliko časa bo trajal generalni štrajk, je < **nes reči, da bi bilo boljše, da bi pripa-sedaj z ozirom na nejasni položaj še ne-]da,a H"atska Srbiji kakor pa Ogrski. Čuvajev policijski sistem. ZAGREB 9. (Izv.) Posestnik Mirko pl. Pisačlč, ki je bil nedavno na Dunaju, se je BRZOJflUNE VESTI. Generalna starka v Puli. PULA 9. (Izv.) Med splošnim razburjenjem je včeraj zvečer puljsko delavstvo proklamiralo generalno stavko zaradi odpustitve tramvajskih uslužbencev, ki so praznovali prvi majnik. Med zastopniki tramvajskih uslužbencev in tramvajsko družbo so se vršila včeraj ves dan pogajanja, ki so pa ostala brezuspešna. Občinski komisar baron Gorizutti se je trudil spor mirnim potom poravnati. Zvečer po 8 se Je vršilo Številno obiskano zborovanje delavcev v „Ljudskem domu", kjer je prišlo tekom zborovanja do hrupnih in burnih protestov. Nekateri elementi so hoteli tudi uprizoriti poulične demonstracije, kar se pa ni posrečilo vsled pravočasne intervencije državne policije, ki Je z vso energijo izpraznila trg pred „Ljudskim domom". Na policijo je letelo neštevilno psovk. Z bližnjih okenj so tudi nanjo leteli razni predmeti, steklenice in kamenje. Na nekega stražnika Je z vso močjo priletel J star stol z nekega okna in ga precej znatno i gotovo. PULA 9. (Izv.) Včeraj proglašene generalne stavke se ne udeležuje vse puljsko delavstvo. Doslej stavkajo samo zidarji, sedaj povrnil v domovino, iz katere ga je črkostavcl. kurjači in uslužbenci mestnih pregnal policaj Čuvaj. Na poti iz Dunaja v podjetij. Puljski listi so danes vsled stavke' Zagreb mu je sledilo več detektivov. Ko je črkostavcev izšli v zelo skrajšanih oblikah J Pisačič stopil na zagreošia tla, so ga po-Mesto le mirno. Po mestu krožijo močno i Hcaji takoj prijeli in ga kot zločinca vlekli pomnožene policijske straže. | po ulicah na magistrat, kjer so mu izjavili, PULA 9. (Izv.) Na včerajšnjem zboro- J da ga iakoj zapro, če ne zapusti Hrvatske, vanju so se dogodili velikanski tumulti.; Mirko pl. Pisačič je na pritisk policije od-ČuW so se ostri in strastni protestni klici potoval na spodnje Štajersko. Ljubljana proti Čuvaju. LJUBLJANA 9. (Izv.) V današnji seji ljubljanskega občinskega sveta je bil sprejet nujni predlog, ki izreka hrvatskemu narodu naitopleje simpatije Ljubljane v njegovem boju proti ogrski oligarhiji. Neme! se glasovanja niso udeležili. Županov namestuik dr. Triller je tudi stavil dodatni predlog, da ljubljanski občinski svet obžaluje, da slovenski klerikalni poslanci ne podpirajo svojih hrvatskih kolegov tako energično in brezpogojno, kakor bi bilo pričakovati od slovenskega bratstva napram Hrvatom. Ta predlog je bil sprejet z naprednimi glasovi. Čuvaj proti časnikarjem. ZAGREB 9. (Izv.) Cuvajeva policija pridno izganja Čuvaju neljube časnikarje. Dne 9. aprila je bil urednik „Neues Agra-mer Tagblatta" Bergstein od zagrebške policije izgnan iz Zagreba na 3 leta, češ, da je pisal proti zvezi Ogrske z Hrvatsko in proti Čuvaje vi vladi. Dne 24. aprila pa je dobil Bengstein poziv na 24-urni zapor, če ne odide takoj iz Zagreba. Bergstein je takoj ugodil pozivu in se je naselil v zagrebški okolici v vasi Šestinje. Dne 6. maja pa so v njegovo no po stanovanje udrli orožniki z nasajenimi bajoneti ter mu izročili takozvano „maršruto", ki jo navadno izročajo cestnim vagabundom. Orožniki so tirali urednika Bergsteina na občinski urad, kjer so mu naznanili, da ga zvezanega odvedejo v Zagreb. Bergstein je v toliko preprosil občinski urad, da si je smel nabavati na svoj lastni račun kmetski voz. Zvezan kakor cestni vagabund v spremstvu dveh hrvatskih pandurjev je bil nato odpeljan v Zagreb na policijo. Tukaj so mu naznanili, da mora tekom 24 ur zapustiti mesto Zagreb, sicer bo izgnan na podlagi „maršrute" kot navaden vagabund. Ker Bergstein ni hotel zapustiti tekom 24 ur mesta, so ga pandurji zopet prijeli ter ga v .zelenem Avgustu" odvedli do štajerske meje. Zagrebška policija pa je obenem naznanila na Dunaf, da je izgnala iz Zagreba vagabunda Frana Bergsteina, s katerim naj se postopa po zakonu o vaga-bundaži. Urednik Bergstein je namreč pristojen na Dunaj. Nemški državni zbor. BEROLIN 9. (Izv.) Nemški državni zbor je tudi danes nadaljeval debato o kolonizaciji »nemških ogroženih krajev." — Danski poslanec Kloppenberg je odločno protestiral proti politiki nasilnega naseljevanja ter je izjavil: „Mi (Danci) bi morali biti pasji narod, da bi prenašali tako trpinčenje." Med predsednikom in socijalniml demokrati je prišio do resnega konflikta, ker je predsednik dal poklicati v zbornico policijo. Med govorom poslanca Schifferja, ki je zahteval agilnejše nemško naseljevalno delo med Poljaki ter je strupeno napadal Poljake in socijalne demokrate, je napravil socijalni demokrat Borchardt nekaj mejklicev. Predsednik ga je opominjal, naj pre-naha z medklici. Borchardt se nI upal in je nadaljeval z medklici. Predsednik je Bor-chardta izključil od treh sej. Ker se ni udal in ni hotel oditi, poklical je predsednik v zbornico policijskega poročnika in 10 policistov z naročilom, naj poslanca šiloma odstranijo. Predsednik poslancu: »Pozivam PODLISTEK Vitez iz Rdeče i?iše. (Lo chevalier do Maison Ronge). 87 Bomaa iz Časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dnmas star. „Ne vem," je odvrnil Fouquier. „Postane voljno. No, dobro, mali Kapet postane v mojih rokah voljen kakor naj-mehkejše usnje. Da to dosežem, imam posebno sredstvo." „Naj bo," je rekel Fouquier; „je to vse, kar si mi imel povedati?" „Vse... toda ne, pozabil sem na neko •vadbo." Simon je izročil Fouquieru majhen papirček, tako črn kot usnje, o katerem je bil ravnokar govoril, toda gotovo ne tako voljen. Fouquier je segel po njem in čital. „Že zopet občan Lorin! Ti neznansko sovražiš tega moža ?" „Smatram ga za sovražnega zakonu. Dejal je: Zbogom madama neki ženski, ki ga je sinoči pozdravila z nekega okna. Upam, da ti jutri sporočim par besed o nekem drugem osumljencu, o onem Mau-ricn, ki je bil uradnik v Templu o priliki dogodka z nagel j č ko m." „Natančno, natančno!" je dejal Fouquier in se nasmehnil Simonu. Segel mu je v roko in mu pokazal j hrbet s hitrostjo, ki ni govorila nič kaj v v prilog čevljarju. „Kaj, vraga, naj mu povem natančno ? Obglavljeni so že bili ljudje, ki so manj za-' grešili." „Ej, potrpljenje, potrpljenje," je odvrnil j Fouquier mirno; „ni mogoče storiti vsega naenkrat." Odšel je hitrih korakov. Simon je z očmi iskal Teodorja, da bi se potolažil ž; njim. Ni ga našel več v dvorani. Komaj je bil prestopil vzhodno ograjo, se je zopet pojavil Teodor v spremstvu ne-; kega pisarja. „Ob kateri uri zaprejo ograjo ?" je vprašal Teodor svojega spremljevalca. „Ob petih." „In potem, kaj se zgodi?" „Nič; dvorana ostane prazna do pri- j hodnjega dne." „Nikakih straž? Nikakih preiskav?" „Ne, gospod, naša okenca zaprejo." Pri besedi „gospod" je Teodor nagu-bančil Čelo in se oziral nezaupno okoli. „Ali sta vzdigalka in pištola v okencu ?" je vprašal. „Da, pod preprogo." „Vrni se... toda prej pokaži mi sobo sodnije, ki jej je okno zamreženo in s katerega je videti na dvorišče zraven Place Dauphnie." „Levo med strebri, pod svetilko." „Dobro. Pojdi in imej konje pripravljene na označenem mestu." „Oh, dobro srečo, gospod, dobro srečo! ... Name se lahko zanašate." „Sedaj je ugoden trenotek, nihče ne vidi, odpri svoje okence." „Končano je, gospod, molil bom za Vas I" „Ni treba moliti zame I Zbogom." Občan ga je še enkrat pomenljivo pogledal, nato spretno in urno zlezel skoz pisarniško okence ter izginil kakor senca pisarja, ki je zapahnil vrata za seboj. Spoštovanja vredni pisar je potegnil ključ iz ključavnice in odšel iz dvorane s papirji pod pazduho. XXXVI. Občan Teodor. Noč je pokrivala velikansko dvorano s svojim velikim, sivim pajčolanom. Edini šum v tej temi so povzročale podgane, ki so glodale uradne spise. Tupatam se je čulo ropotanje voza in nedoločno škripanje ključev, ki je, kakor se je zdelo, prihajalo izpod zemlje. (Dalje.) Vas sedaj, da se odstranite". Borchardt: „Ne I" Nato Je pozval predsednik policijskega poročnika v dvorano. V dvorano je prišel policijski poročnik s šestimi stražniki. Trikrat Je policijski poročnik poslanca zaman pozval, naj mu sledi. Poslanec mu je vsakikrat odgovarjal: „Opozarjam Vas na kazenski zakon, po katerem zagreši hudodelstvo, ki poslanca šiloma odstrani." Poročnik : „Jaz to vem, če se pl ne odstranite, porabim silo." Nato je polletja poslanca šiloma iztirala iz dvorane. Poslanec Borchardt je nato odšel v žur-nalistiško ložo. Crozier upravni svetnik „LSnderbanke." PARIZ 9. (Izv.) Bivši francoski poslanik na Dunaju Crozier bo vstopil v „Lander-banko* kot upravni svetnik. Uporna ruska mornarica. BEROLIN 9. (Izv.) Iz Helsingsforsa poročajo, da je bila na krovu ruske okloonice Ces'rević aretirana večina moštva. O tej aretaciji se varuje stroga tajnost. Šlo je najbrže za atentat na oklopnico. Nemški „turnerji*. BEROLIN 9. (Izv.) Nemški „Turnverein" se ne udeleži olimpijskih iger v Stockholmu, ker mu pripravljalni mednarodni komite ni dal dovolj Časa, da bi se zamogel pripraviti za telovadno tekmo. Boj „črnih" s policijo. DUNAJ 9. Danes ponoči so hoteli nekateri stražniki aretirati tri tatove, ki so udrli v neko vinarno na Taborski cesti v 11. okraju. Vlomilci pa so pozdravili stražnike z živahnim revolverskim ognjem. Stražniki so bili tudi prisiljeni odgovarjati. Medsebojno obstreljavanje je trajalo poldrugo uro. Po napornem obleganju se Je slednjič policiji posrečilo obvladati položaj, Ujela je dva vlom.lca; tretji pa si je pognal krogle v prsa ter je boreč se s smrtjo obležal na bojišču. Slednjega so odpeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl, doč m so prva dva odpeljali trdo vkljenjena na policijo. V mrtvem vlomilcu so spoznali proslu-Iega, 51Ietnega tatu Ignaca Adameka, ki Je nad 20 let presedel po ječah zaradi raznih vlomov. Druga dva pa sta tudi že večkrat kaznovana vlomilca in sicer 26 let star Du-najčan Tomaž Kopnay in 28!etni krojaški pomočnik Anton Mosek. 1 Vinarno Je oblegalo 30 policajev. Velike povodnji na Tirolskem. INOMOST 9. Na Tirolskem so velike povodnji. Promet med Dunajem In Inomo-stom je na državni železnici na dveh krajih prekinjen. DUNAJ 9. Silne povodnji so na Pre-darlskem, Solnograškem in Tirolskem. V Inomostu sta mestna dela Hčitting in Maria Hilf pod vodo. Železniška mostova pri Sa-alfeldnu in St. Johannu je voda odnesla, promet med VVeithofnom in Kitzbiichlom je ustavljen. Več krajev je pod vodo. INOMOST 9. Vasici Kransach in Achen-rain st3 vsled naraščajoče povodnji v nevarnosti. Tamošnje steklarne in tovarne so pod vodo. Pri St. Johannu in Kossenu Je voda odnesla mostove. Deževje še nI ponehalo. INOMOST 9. Vas Pians na Arlski gori Je vsled hudourja v nevarnosti. Hudourniki vedno bolj divjajo. Lasterbach je že podrl več hiš, odnesel spomladansko setev In odtrgal več mostičev. INOMOST 9. Vofaštvo neumorno deluje na rešilni akciji. Od včeraj je reka Inn tukaj v mestu narasla za 80 cm. Pričakujejo vedno hujših povodnih katastrof iz bližnjih krajev. INOMOST 9. Tudi v okolici Briksena so izstopili vsi hudorniki. Občina Strass Je poplavljena. Mostovi na državni cesti so večinoma podrti. Pri Kirchbergu Je voda odnesla veliki most. Italijansko-turška vojna De Felice proti vojni. MILAN 9. (Izv.) Italijanski poslanec in vojni dopisnik de Felice priobčuje v „Secolu" odprto pismo na generala Salsa, v katerem najstrožje obsoja celo tripoliško podjetje Italije. Tripolitanija Je po njegovem mnenju za Italijane pravo peklo. De Felice dalje zatrjuje, da najodločneje nastopi v italijanski zbornici proti vojni. Anglija in Italija. BEROLIN 9. (Izv.) „Berliner Zeitung am Mittag" prinaša senzacionalno poročilo, da obstoja med Anglijo in Italijo tajna konvencija glede medsebojne politike v Sredozemskem morju, na podlagi katere ima Italija proste roke v Egejskem morju ter zlasti glede zasedenja otokov. — List obenem dostavlja, da je politika trozveze dosegla popolen fiasko. Stran II. j EDINOSTc gt. 130 V Trsta, dne 10. Maja IS 12 Prehod skozi Dardanele. CARIGRAD 9. Pristaniški kapitanat je izda! j^Iede plovbe skczi Dardanele posebne predoiso. Tostran Dardsnel čaka okrog 200, one stran okrog 100 ladij na prehod. Vsaka Iad:a dobi pri prehoda posebno kontrolno štev.lko. Kapitan je odgovoren. Onostranske ladje morajo čakati na prehod tostranskih. Plovba se mora vršiti med 8 dopoldne do 6 zvečer, tako da lahko 60 trgovskih par-niko? dnevno Dardanele preplove. Zidarji Trsta in okolica! Socijalnodemokrai ^aa stranka vas hoče izrabljati v grde politični svrhe. Nji ni mari delavsko vprašanje, niti ji niso mari vaši stanovski interesi, ampak socijalni demo-kratje vidijo le svoje politične cilje pred seboj. Kaj jih briga socijalno vprašanje, kaj beda in revščina proletarijata I Kaj jim mari vaš kruh, vaše delo 1 Njim gre le za njihovo vlado! Socijalni demokiatje so danes naravnost največji sovražniki proletarijata, posebno pa še slovenskega delavca. Ali bi se vam zdelo možno, da bi kje, pri resni delavski organizaciji, delavec napadal delavca samo zato, ker ni v istej organiziran. Taka organizacija gotovo ni delavska, čim dela proti delavcu. In poglejmo socijalne demokrate ! Oni vprizarjajo največji terorizem, največje nasilje proti delavcu, tovarišu ua delu, ako je toliko samostojen, da si sam izbira svojo organizacijo. Socijalni demo-kratje zadnji čas naravnost hujskajo in ščujejo sodruge na vse ene delavce, ki nočejo vstopiti v socijalnodemokratlčni politl-kum! Se več, oni vprizarjajo vsa možna nasilstva, samo da pripravijo delavca ne-socijalista ob delo in ob kruh. Zares krasno socijalno delo to: odjedati kruh sotovarisu na delu! Občudovanja vredni ti socijalni demokratje, ki s svojim terorizmom pehajo delavca v brezposelnost, v bedo In revščino, izborni zastopniki delavskih koristi in teženj, ko pritiskajo in usužnjujejo delavca hujše, nego gospodarji sami! Gospodar-delo dajalec vsaj daja delo in tako omo-gočuje oni bori zaslužek, toda socijaln? demokratje pa še tega borega zaslužka ne privoščajo slovenskemu zidarju, ampak ga hočejo za vsako ceno postaviti na cesto. Zadnji čas se je pojavilo tDliko posameznih slučajev v tem terorizmu, da je naravnost gnjusno. Ta terorizem pa je vzbudil seveda odpor in nezadovoljnost med zidarii je vsak dan večja. Onim, ki se je dosedaj krivica godila, |e bilo to socijalnodemckratično hujskanje vendar le preveč, in so vse one tlčke, ki so se pri ščuvanju in požrtvovalnem hujskanju proti slovenskim zidarjem izkazali najbolj — pridne, naznanili pri namestništvenem svetovalcu, odnosno pri obrtni oblasti, kjer čaka te verne socije neljubo presenečenje. Gotovo se vam bo pa čudno zdelo, zakaj ti „demokratje44 ravno slovenske zl-darje tako napadajo ? Zakaj samo proti slovenskemu zidarju rujejo? Zakaj samo slovenskega zidarja skušajo spraviti ob kruh in ga vreči na cesto?! Zakaj se pa ne čuje, da bi proti Italijanom ščuvali in huškali? Pač enostavno! Vsocljalnodemokratičnl stranki vladajo Italijani, ki glasujejo za „Lego nazionaleu in proti Ciril-Metodovi družbi t Ti vendar ne bodo nastopali proti sebi, proti Italijanom ! Saj, nasprotno, so-cijalnodemokratična stranka sama trdi, da se bo zavzemala za to, da v Trstu čim prej asimilira slovenski živelj Italijanom. Odtod pa ona gonja proti vsem onim, ki še narodno čutijo, oatod ona gonja proti zidarjem, ki se oklepajo okrog NDO, odtod ona mržnja proti vsemu, kar je slovenskonarodnega. Proti slovenskim zidarjem, proti slovenskim okoličanom vprizarjajo gonje, nasiistva, njih hočejo ugonobiti, njih hočejo pripraviti ob delo in jih nadomestiti z Lahi J Kzdar gre za to, da bi slovenskega zidarja pripravili ob kruh, tedaj so pripravljeni tvegati vse, celo stavkati, samo da slovenski domačin-delavec Izgubi delo I In v tem znamenju bije sedaj socijalno-demokratična stranka svoj „socij2lniu boj in v tem boju Internacij o nale proti slovenskemu delavcu domačinu si obetajo socijalisti lavorikl Naj le terorizirajo ! Pustite jih psovati in zasramovatl slovenski proletarijat! Saj se ost že obrača proti njim samim ! Dve leti so zahrbtno hujskali proti slovenskemu delavstvu in obetali zlate gradove zidarjem, in sedaj, ko bi jim morali obljube izpolniti, nimajo česa pokazati! Zato pa skušajo s terorizmom zakriti svoje obljube, ki jih ne morejo izpolniti. Dobro, da so slovenski zidarji še pravočasno fzprevideli, kako so bili varani. Domače vesti. Politično društvo „Edinost44 sklicuje za prihodnjo soboto zvečer, oziroma nedeljo popoludne tri javne shode. Naši ge. mestni svetovalci, oziroma deželni poslanci, katerim je naše ljudstvo zaupalo mandate v našem mestnem zastopu, želijo poročati o svojem delu, oziroma tudi o delu naših nasprotnikov. Pa tudi njih voiilci žele stopiti zopet v stike (s svojimi poslanci, ne le, da čujejo od njih {poročila, temveč tudi. da jim sporoče svoje ' želje in pomisleke. Politično društvo „Edinost", kakor skozi in skozi demokratično društvo, se je vedno držalo in se vedno drži načela, da mu je volja ljudstva mero-dajna za njega delo; zato pa tudi vsak čas rado in lahko polaga ljudstvu račune o svojem delu, ki je vedno v smislu narodne volje. Temu dvojnemu namenu: da se informira narod o deiu političnega društva in da se politično društvo natančno informira o željah in potrebah naroda, naj služijo shodi, ki jih sklicuje politično društvo „Edinost" za prihodnjo soboto na Vrdelco, za prihodnjo nedeljo v Rocol in Prošek, in kakoršnje misli sklicati v bližnji bodočnosti v ostale kraje naše okolice. Da bo zanimanje in razumevanje za shode pri naših zavednih okoličanih veliko, kakor po navadi, o tem ni dvoma. Imenovanje. Kanceiijski oficijal pri višjem dež. sodišču v Trstu Anton Boiko je imenovan z2 višjega kanceiijskega oficijala ad personam. Osebna vest. V sredo jutro so prišli iz Italije v strogem inkegnitu princ Oto Windischgraetz s soprogo Elizabeto (ki je hči pok. prestolonaslednika Rudolfa), otroci in številno spremstvo. Nastanili so se v hotelu „Excelslcr Palače14 in včeraj jutro so odpotovali z jahto vojne mornarice »Fanta-sie44 na Brioni. Jubilejni koncert tržaške ženske podružnice Cirll-Metodove družbe. Vabila z sporedom tako na slavnostni občni zbor, kakor na koncert so razposlana. Občni zbor bo v soboto, 11. t. m. ob 8. zvečer z običajnim dnevnim redom, a z razliko, da obeta biti udeležba nenavadno velika, ker se vse zanima zato. V nedeljo zvečer ob 8 30 pa bo koncert s sledečim sporedom: 1.) Mara Gregorič: .Prolog", govori g.ca Vera Ponikvar; 2.) Živa slika ; 3.) M. Glinka: „Črno morje", koračnica iz opere ^Ruslan in Ljudmila41, orkester; 4.) a) Zd. Fibich: „Roža"; b) P. Čajkowiky: »Ob zibeli", po|e g a Mira Costaperarla-Dev; 5.) „Venec čeških narodnih pesmi", orkester; 6.) a) V. Mirk: „Katrica*, osmerospev; b) Mendel-sohn: „V klasju14, za sopran in alt, spremlja na klavirju g. prof. Mirk; 7. P. Čajkowsky: Mednarodna suita: 1. Poljski ples, 2. francoska romanca, 3. češki ples, 4. italijanska pesem, 5. pesem ruskega prosjaka, 6. tirolski ples, 7. ogrska koračnica, 8. neapeljska plesna pesem, orkester; 8.) H. Jiingst: Jugoslovanske vaške slike", mešani zbori z deklamacijami in spremljevanjem klavirja. Deklamator g. Dragutinovič. — Pri klavirju g. prof. Mirk. — Torej prav interesanten program poleg najplemenitejšega namena: pomagati naši šolski družbi sv. Cirila in Metoda. Slovenski zidarji! Centralni odbor „Narodne delavske organizacije" je sklenil na zadnji seji, da vsi tisti zidarji, ki so člani „Narodne delavske organizacije", dobijo v slučaju, da bi Izgubili delo vsled terorizma socijalnih demokratov K 2 — na dan podpore in sicer od dneva, ko so izgubili delo. Pravico do podpore imajo člani takoj od onega dne, ko so se vpisali v „Narodno delavsko organizacijo". Centralni odbor „Narodne delavske organizacije" obenem apelira na vse one zidarje, ki so bili prisiljeni vstopiti v socijalno demokracijo, da takoj od tam izstopijo in se pridružijo skupini zidarjev „Narodne delavske organizacije". Ker je bila velika večina slovenskih zidarjev prisiljenih potom groženj organizirati se pri socijalnih demokratih, upamo, da se vsi tisti zidarji odtržejo takoj od socijalne demokracije, ki škoduje slovenskemu delavcu. Brez strahu proč od socijalnih demokratov! Vsi v „Narodno delavsko organizacijo*4! Vsi oni zidarji, katerim bi se s strani socialnih demokratov na delu pripetila kaka krivica, naj to nemudoma naznanijo vodstvu „Narodne delavske organizacije", ulica Sv. Frančiška št. 2. Terorizem na vseh koncih in krajih. K tvrdki Martelanc je prišel neki socijalno-demokratičen zaupnik hecat in hujskat delavstvo. Ker je * z vso silo hotel, da se morajo slovenski zidarji, ki so organizirani pri „Narodni delavski organizaciji", organizirati pri socijalnih demokratih, ga Je dal g. Križmančič odvesti na policijo. Torej iz vseh krajev so začeli prihajati hujskači. Napravi naj se seveda z vsakim taks, kakor je napravil g. Križmančič z omenjenim teroristom. Obisk slovenske umetniške razstave. Mlnolo nedeljo je priredilo „Slovensso delavsko izobraževalno društvo" skupen obisk umetniške razstave, katero so priredili naši nadebudni, a od strani občinstva necenjeni in prezirani umetniki. Udeležba je bila žal pičla. „Slovensko delavsko izobraževalno društvo" napravi to nedeljo, dne 12. t. m. zopet skupen obisk te razstave; zbirališče ob 4. popoldne na trgu GoldonI št. 6. — Upamo, da se slovensko občinstvo udeleži tega poseta v obilnejšem številu nego prvikrat. Zopetni poziv slovenskim naprednjakom. Čas za zglasltev brezplačnih pre- Inočišč potujočim dijakom že pohaja. Vse ! premalo je odziva na naše prošnje in zato j še enkrat poživljamo vse one zasebnike, j gostilne in napredna društva, da se prigiase. j V mnogih jako važnih krajih še nimamo j prenočišč, zato naj vsak, ki količkaj more, j pošlje brezplačno prenočišče. Saj Je dobro I najbolj skromno prenočišče, če tudi na senu, samo da je gotovo in zanesljivo, da potujoči dijak ne ostane brez strehe.' Upoštevalo bi se naj tudi to, da klerikalno dijaštvo lahko potuje, ker ga v vsakem župnišču radi sprejemajo, če se le izkaže z njihovo legitimacijo. Napredno dijaštvo reflektira na slovenske naprednjake, ki naj bi smatrali za svojo dolžnost, da dajo brezplačno prenočišče, da bodo tudi napredni dijaki imeli v vsakem važnem kraju svojo pustojanko, kjer bodo lahko prenočili med potovanjem. To bi naj pomislil vsak naprednjak! Do sedaj se jih je oglasilo prav malo; prosimo pa, da bi se jih v tem času, ki je še na razpolago, oglasilo še mnogo več. Prijave naj prihajajo vsaj do 15. t. m. na naslov: Odbor počitniške zveze, Ljubljana, „Mestni dom, Prosveta". One, ki nam pomorejo in dado brezplačno prenočišče, objavimo v zahvalo v časopisih. „Odbor počitniške zveze". Tržaška podružnica Slov, planinsk. društva vabi vse cenj. člane in prijatelje na celodnevni planinski izlet na Trstelj v nedeljo dne 12. maja. Vspored: Odhod iz Trsta z vlakom južne železnice v nedeljo zjutraj ob 6 20 do Nabrežine. Iz Nabrežine peš skozi Gorjan-sko in Ivanjigrad na Trstelj (3 ure). Na Tr-stelju odmor in kosilo na planem. Kosilo si mora preskrbeti vsak planinec zase in vzeti v ta namen potrebni živež seboj. S Trstelja odhod po gorskih vršičih skozi Renče v Volčiodrago (21/, ure) in od tam z vlakom v Trst. S Trstelja se uživa diven razgled na prostrano cvetočo Vipavsko dolino, razne skupine visoclh alp, morje, Kras itd. Posebno zanimiv pa je sestop s Trsteija v Volčjo drago, ki vodi po raznih zelenih vrhovih In ti so Stol, Trečnik, Jesenjak in Renški vrh. V slučaju neugodnega vremena izlet odpade. Velika narodna slavnost, ki Jo priredi šentjakobska Čitalnica dne 2. junija obeta biti nekaj izrednega, posebno, ker v mestu samem še ni bilo nobene slične prireditve. Ponosno naj ta dan plapolajo zastave po tržaških ulicah. Prosimo br. društva, naj nam do 15. t. m. javijo svojo udeležbo. c!a nam bo mogoče pravočasno sestaviti obširni spored. Zaupni sestanek Čevljarjev se bo vršil na podlagi § 2 društ. zak. v nedeljo dne 12. t. m. ob 10. uri dopoludne v dvorani ul. Stadion št. 19 I. nad. Razpravljalo se bo o osebnih zadevah. Iz Ban. Ozirom na dopis v „Eiinosti" št. 125. in na prejšnja dva slična dopisa pod naslovom „Iz Ban", izjavljam, da sem si štel ped častjo, da bi odgovarjal na prva dva dopisa. Omenjam, da sta gg. dopisnika dobro znana, ki sta pedpisovala podpise „odbor konsumnega društva v Bansh*, dočim ta odbor ni nikdar in v nikaki seji sklenil, ali pa dovolil poslati dop?se v „Edinost*, temveč sta gg. dopisnika (eden njih ni niti član društva) sama podpisovala v imenu društvenega odbora. Na vsej stvari ni nisake resnice in sta dopisnika zlorabljala toliiio podpis „Odbor konsumnega društva" kakor tudi „Edinost" ie iz nepoštenega osebnega nasprotstva do mene z namenom, da bi mi povzročila moralne in materijalne škode. Izjavljam nadalje, da na eventuelne bodoče dopise sploh ne bom več odgovarjal, ser (kakor so prejšnji) tako bi tudi bodoči dopisi izhajali iz rok škodoželjnih in obrekljivih dopisnikov. Anton Kal c, gostilničar „Konsumnega društva" v Banah. Delavski odbor „Tržaške pekovske zadruge" vabi na IV. redni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 12. maja ob 9 30 dopoludne v telovadni dvorani občinske Šole, ulica Giuseppe Parini z običajnim dnevnim redom. NB V smislu § 7 štatuta občnega zbora se bodo na predlog odbora volit/e vršile z vzklikom. V slučaju, da bi ob omenfeni uri občni zbor ne bil sslepčen, se bo vršilo uro pozneje zborovanje v drugem sklicanju ob vsakem številu navzočih tovarišev. Jako zanimive, najnovejše slike o velikanski pomorski nesreči „Titanlca", a pariških apaših, o bojih policistov in vojakov z avtomobilskimi roparji in dr. priobči te teden .Slovenski Ilustrovani Tednik". Sliko je dobil naravnost iz New-Yorka oziroma iz Londona in Pariza ter ni doslej še priobčil teh slik še nobeden, ne nemški in ne italijanski list. Priporočamo vsem, da si na-roče „Slovenski Ilustrovani Tednik", ki je edini slovenski list te vrste ter stane četrtletno le K 2'—. Posamezne številke pa se dobivajo po 18 vin. v tobakarnab, knjigarnah In na kolodvorih. Tržaška mala kronika. Našli mrtvega v hlevu. V hlevu Ferdinanda Ferluge so našii včeraj Jutro mrtvega ;60-letnega Antona Lesjaka iz Vipave. Slučaj pasje steklosti pri Sv. M. Magd. sp. — Predvčerajšnjim je neki pis uklal v obraz 5-letno deklico Marijo Čikutin od bv. M. Magd. sp. Št. 816. Psa je potem ustrelil njegov lastnik. Mestni in drž. veterinar nista mogla ugotoviti, če Je bil pes stekel. Zato so poslali glavo na visoko Šolo za veterinarstvo, cd kjer so brzojavili, da je pes stekel. Zato so deklico takoj poslali v Pasterjev zavod za zdravljenje steklosti na Dunaj. Ob enem je magistrat naročil konje-dercu, da polovi vse sumljive pse pri Sv. M. M. spod. Nesreča v oddelku strojev tehničnega zavoda. — V sredo ob peludesetih zvečer le v oddelku strojev tehničnega zavoda 47-letni Ivan Ferluga s Konkonela padel Iz reke železne armature v razbeljen kotel. Moža so spravili v bolnišnico, kjer je pa včeraj umrl med groznimi bolečinami. Kriv te nesreče je edino-le zistem izrabljanja delavcev v tehničnem zavodu. — Na mestu, kjer je Ferluga ponesrečil, se je nahajal le en delavec, ki Ferlugi ni mogel hitro priskočiti na pomoč in ga rešiti, da-si bi moralo biti tam najmanj pet delavcev. Kakor v tem slučaju, je tudi pri drugih delih v tehničnem zavodu, kjer se naravnost na neverjeten način guli ljudi in igra s človeškimi življenji. Zato je pa tudi v kratki dobi treh mesecev to že tretja nesreča v tem zavodu. Le radovedni smo, kaj dela obrtni nadzornik. Će delničarju razdeljujejo med-seboj 18% dividendo, bi pač mogli tudi poskrbeti za malo boljše varstvo človeških življenj. Koledar in vreme. — Danes: Antoain, škof. — Jutri: Mamert, Škof. Temperatura včeraj ob 12. opoldae -j- 14 5 C°. — Vreme včeraj: Oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Deloma oblačno. — Temperatura neizpre-menjena. Narodna del. organizacija v Trstu sklicuje za soboto, dne 11. maja 1912 ob 7. in pol zvečer v „Gospodarskem društvu" v Š k e d n j u JAVEN SHOD. Dnevni red: Razmere delavstva v Skednju in pomen Narodne delavske organizacije. Poročala bodeta: Predsednik NDO dr. K i s o v e c in strokovni tajnik N. D. O. Brandner. Škedensko delavstvo! Na shod so vabljeni delavci vseh strok, tako oni iz piavžev in čistilnice petroleja, kakor zidarji in dru^i, sploh vsi v Štednju zaposleni slovenski in hrvatski delavci, kajti položaj ŠkeJenjskega delavstva se vedio bolj slabša, ker Je razkropljeno, ker ni združeno. Zato upamo, da se vse delavstvo v Skednju odzove našemu povabilu. Društveno vesti. Pevski zbor tržaške podružnice ljubljanske „Glasbene Matice". Danes zvečer pevska vaja za mešan zbor. Ker je koncert že v nedeljo, prosim točne in polio-številne udeležbe. Pevovodja. Pevsko društvo „Trst". Danes zvečer ob 8. pevska vaja za moški zbor i« ie tamburaška. — V nedeljo ob 3. popoldie IV. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Novi pevci dobrodošli. Moški ?bor „Dramatičnega društva". Danes pevska vaja. „Tržaško podporno in bralno društvo" vabi svoje či3ne na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. maja t. 1. ob 11. predpoludne v prostorih _N:irod«e delavske organizacije" v ulici S. Francesco Št. 2, II. nadstropje. Volitev se bo od 8. do 11. predpoludne. „Trgovsko izobraževalno društvo4* napravi dns 26. t. m. društven izlet na Bleško jezero, Vintgar in Dobravo. Odhod zjutraj z brzDvlakom ob 7-30, povratek z zadnjim pošmim vlakom. Clafli imajo znižano csno. O vsem izletu kaj ječ prihodnjič. Kolesarsko drušvo „Balkan" priredi dne 9. Junija dirko za društveno prvenstvo. Proga je dolga 44 km. Prigiase sprejema odbor vsak torek ob 8. v kavarni „Minerva". — Isto društvo priredi prvega ?eotem-bra ob priliki petletnice svojega obstaaka vseslovansko dirko. Ker je bilo to društru eno prvih med tržaškimi društvi, ki se |e priglasilo za CM obrambeni sklad, se »a-deja, da bodo vpošievala vsa tržaška ta okollčanska društva to priredite/ in da paste ta dan za to prireditev, ki se bo vršila na Občinah. Prosi se za ponatis v drugih sloraa-skih listih. Hočete imeti dobro obleko in po ceni? Armando Levi, s&sss V Trstu, dne 10. maja 1912. »EDINOSTc št.r130. Stran EEL Občni zbor škedenjske podružnice CMP je vspel v nedeljo nepričakovano ugodno, kajti izvrstno se je posrečil predlog od bornika G., da bi se zborovanje vršilo v obliki zabave na Sabatnjaku in ne samo na planem zunaj dvorane, kakor je želel neki odbornik. Toda na kar se odbor ni pripravil, to je bila ona pisana masa, ki je vrvela tam gori; saj smo smatrali skoro za drznost, ko smo računali na kakih 400 duš z otroci vred. In dočim smo donesli igrač, peciva, tobaka in cvetja v toliki obilnosti, da srno se dogovorili s prodajalci za eventuvelno povrnitev nerazprodanega, smo morali vsem stegajočim ročicam, poželjivim pogledom in prijaznim vprašanjem odgovarjati s prikrito nezadovoljnostjo: ničesar več nimamo; vse je razprodano ! Koliko prijetno iznenađenje! Gosta množica (od dojenčka do sivolasega dedka), ki je štela 1300 glav, je z radostnim obrazom prikorakala za godbo na Sabatnjak, na katerem so že dan pteje plapolale narodne zastave. Občno zborovanje „škedenjske po družnice" so počastili tudi rodoljubi iz bližnje Sv. Mar. Magd. spodnje, katere podružnico je zastopal predsednik g. Benko Godina. Občni zbor je otvorii društveni predsednik g. Anton S.ncin, pozdravljajoč udeležence z izbranimi besedami in vne-rnajoč jih za nadaljno naklonjenost. Lepi nagovor pa je zaključil z željo, da bi se vsakoletno zborovanje vršilo vedno na teh tleh, ki morajo ostati samo naša in da se mora odslej vršiti občni zbor vedno tako praznično, ne le da združujemo do-bro z lepim podružnici v korist, ampak ker se tem potom neprisiljeno navdušuje tudi one, ki so še narodno mlačni. Nato je sledilo poročilo tajnice, iz katerega je razvidno, da je odbor v pro-vspeh podružnice praznoval tri prireditve, ki so donesle v blagajno 800 kron. Neprestano stremljenje tega društva pa da ]e drugi otroški vrtec, ki ga je družba sv. Cirila in Metoda sicer že obljubila in ki se bržkone otvori s prihodnjim šolskim letom. Sedanji otroški vrt šteje namreč 220 otrok, število, ki je preveliko ne le za samo eno učiteljsko moč, marveč po zdravnikovem mnenju tudi za dotično sobano, tako. da nam utegnejo zatvoriti vrtec vsled navala. Iz poročila blagajni-čarke sledi, da je bilo v minolem letu 2409 kron prometa, izmed teh 1530 kron stroškov. Stroški so bili večji nego predlani (191 o) že zato, ker nas je takrat CMD v Ljubljani podpirala s 500 K za opoludansko obedovanje ob času treh zimskih mesecev, dočim je v 1911 skrčila svojo podporo na 100 kron. Ker pa siromašni otroci ne obedujejo le pc> zimi, ampak vse šolsko leto, in ker naše društvo ve da je to edini pomoček proti požrešni Legi, ki nam slovenske otroke odvaja v svoj brlog z najraznovrstnejšo vabo, si je vzela še to težko breme za letos na pleča. Ob točki „Volitev novega odbora" sta dva odbornika odstopila ter se zamenila z drugimi močmi. Letošnji odbor tvorijo sledeče osebe: Anton Sancin Drej č, Mara Gregori-čeva, Lota Gregoričeva, Marija Godina Banova, Anton Sancin Vrba, Anton Lov-renčič, Cezar Kariž, Ivan Godina- ICudrič, Stanislav Sancin. — Zastopnikoma za letošnjo skupščino CMD sta določena Miloš Pahor in Ivan Godina-Kudrič. Takoj po zborovanju je zapirala godba in dasiravno ni bilo pripravljenega plesišča — ker je dopoludne spominjalo na dež — se je vendarle našlo parčkov, ki so ob plapolanju narodnih praporov in hladilnem morskem zefiru, zaplesalo po travi, gotovo ničinanj vneto, ko da se vrte po asfaltu. V najlepšem razpoloženju je zabava trajala do mraka ; le žal, da je krčmarju prerano zmanjkalo pijače, kakor odboru u r- v m Intu opozarjali ljudi, naj •< I r^jivih prerokov I In res, . n ili v la'o zapeljati. Toda pri-te. f -iV r e ; • , hi so se prodali magi-str 11 z ' uio .ti telesom, so imeli včasih i nesramno korajžo, da so dali take naše ijudi tudi sodno preganjati, ker se niso hoteli dati opehariti. Tako se je zgodilo iudi dvema vrlima narodnima ženama iz Bar ko veli, Apoloniji Pertot in Simič Karolini, ki nisia hoteli podpisati nekih „kart" „gospodom" z magistrata. Ko sta bili pozvani na sodnijo, ste si mislili: ah, saj je bilo v „Edinosti" pisano, da ni treba podpisavati 1 Kaj nam pa morejo ?a In ostali sta doma. Sodnik Ve;> trella pa ja je seveda obsodil v njih odsotnosti ter napravil salamons&o zazsodbo, da ste obsojeni po § 314 K. 7., češ da sta se umešavale v posle javnega uradnika, ker nista hoteli podpisati naznanilnice. Potemtakem je bilo zastopniku obte-ženk, (dr.ju Čoku kakor zastopniku od/, dr.ja Siavika), na vsklicni razpravi, kateri je oredsedo;al gosp. predsednik dež. sod;?ije Milovčič, kfij lahko ovreči tako salamensko, pardcn, salamonsko razsodbo. Seveda sta bili obe obtoženki popolnoma oproščeni. Maghtratovi beriči so že ob priliki ljudskega štetja, odnosno revizije begali in strašili naše ljudstvo, in imajo še zda; ta žalosten pogum, toda brez vspeha. N a strani pravice je moč! Pravica pa ja na naši strani; zato se biričev z magistrata prav nič ne bojimo. Porotno? sodišče. Višje deželno sodišče je z ozš/om na i bodoče porotno zasedanje iidalo sledeči razglas : Pri c. kr. deželnem sodišču tržaškem ;e bo vršilo v smislu § 297, 2. cdst. k. p. r. izredno porotno zasedanje, ki se začne dne 20. majnika 1912. ob 9 dopoldne. Vsled tega se prekiicuje druga redna porotna seja, ki bi se imela začeti v smislu razglasa z dne 9. januarja 1912. z dnem 10. junija 1912. Za to izredno porotno zasedanje so bi i izžrebani sledeči: Glavni porotniki: 1. Bartack CarSo, Car-lov; 2. Birgmayer C-r!o ; 3. Bole I/an Marija ; 4. Bozzini Eirico, pok. France sca; 5. Brainovich Ermanno, sin Giov. Batt.; 6. Brunner Leopcldo Beniaminov; 7. Burgstal ler Giovanni Carlov; 8. Cambon Ugo, pok. Giov. Batt.; 9. Ciemencich Giuseppe G u-seppov; 10. Federl Arturo, Federicov; 11. Glaconl Andrea; 12. Hannapel Ugo, pok. Antonija; 13. Hiilebrand Emilio, pok. Leopolda; 14, Hme'ak Fran ; 15 Jane Lan, pok. Frana; 16. Lancich Ivan, pok. Luka; 17. Kar lava ris Fran; 18. Klemene JaKob ; 19. Ko-ciancich Josip Mhaelov; 20. Košuta Fran; 21. Mosett-g Adolfo, Enricov; 22. Nemec Fran; 23. Pertot Fran, pok. Frana; 24. Fer-tc t Josip ; 25. Ponikvar Fran; 26. Popatnik Fran; 27. Rozman Fran ; 28. Schoifjnan Ro-dcifo, Gasparjev; 29. Sfetez Giovanni, G a-coT.ov; 30. Slavich Stcf ino Ignazio, pok. Mateja; 31. So rdi na Conte dr. Francesco; 32. Sosič Josio, Josipov; 33. Stran] Jakob, pok. Mateja; 34. Tkipkovič vit. Deodat, pok. Antona; 35. Vidich Ernesto, Josipov; 36. Zgur Lvopold, Janobov. Namestniki: 1. AcquaroIi Antonio, Josipov, 2. Artelli Arrisro. pok. Fiilipa; 3. Ca-merino Giacomo, A essaidrov ; 4. G. rln Bernardo, pok. G'useppa; 5 Iunge! Antonlo, pok Giuseppa; 6. Klauer Dionislo, pokoj. Federica ; 7. M:.nn Ernesto, pok. Emanuela; 8. Rghetti G^usto, pok. Glo/annija; 9. Tre-viiihi G orglo Enr.co. proti spl^ljevalkam telesnega plodu. (Nadaljevanje drugega dne razprave). Zasliševanje prič. Kot prva priča je zaslišana Gisella Frag acomo, soproga Armaada Fragiacomo, Ininarica, ki nezapr:šež;.n:i izpove, da je že dalj časa znana z obtoženko Baichevo; bi;i sta dobri znamki, toda v zadnjem času je prišlo do spora med njima, češ, ker je priča spoznala, da je Baicheva „f i!sa". Pripoveduje, da je videla, kako }e Bai-cheva delala raznim ženskam ene operacije i katetrom („siringo") in leseno palčko, ovito z bombažem. Videla je tudi raz-e odpravljene plodove, tudi večje, ki jih je Baichevka potem vrg-a v kanal, oziroma pokopala na pokopališču, kakor ji je to povedala priča Ripoll. Videla je Biichevko večkrat prijali s krvavimi rokami iz njene sobe, kamor je vedno vodila ženske, ki so prihajale k njej in se omivato po njej. Pove, da je imela Biichevka „notes", v katerega je zapisovala imena žensk katerim je pomagala odpraviti telesnih plod. Baichevka da je živela primeroma prav dobro. O posameznih obtoženkah izpoveduje, kakor je že izpovedala v preiskavi in potrjuje v vsem obtožnico: Tako o Eleni R Glede Štefanije V. pravi, da je videla tudi odpravljeni plod in da je Baichevka rekia, da je vse v redu. Zdravniški izvedenec dr. Gatiorno pojasni tu, da ne zadostuje za konstatucijo spo vitja kepa krvi, kakor pravi priča, da jo je videla, temveč bi se dalo sklepati to le iz Baichevkinih besed, da je v£e v redu. Obtožene Ane T. ne pozna po licu, bili sta pač tedaj pri Baichevi dve elegantno oblečeni gospe. Ime je morda slišala, pa se ga ne spominja. Obtoženke T. tudi v dvo-rani ne spozna. O takozvani „Veneziani*, oni Marti-nuzztjevi, ki se je odtegnila obravnavi v Italijo, pripoveduje, da je videla tudi odpravljeni plod, ki je bil precej velik. Pove, da je bila ta Martinuzzi prva, ki {o je hotela zavesti, da bi napačno izpovedala pred preiskovalnim sodnikom. Obtoženka Dopli-cher pa je prišla celo na dom k priči in jo prosila, naj ne pove pred preiskovalnim sodnikom, da pozna Martinuzzljevo. Pri nato sledeči konfron'aciji priče z cb^oženko Biichevo, ki se začenja razburjati, zatrjuje Baicheva z vso odločnostjo, da je pričina trditev o metanju odpravljenih plodov popolnoma napačna, tako tudi to, da j hje zakopavala na pokopališču. To pač govori priča Ripoll, ki da je bila obtoženkma nasprotnica. Glede E'er.e R. pravi Baicheva, da je bila priča Fragiacomo tista, ki je posredovala, da je Baicheva splavila Eleni R. telesni plod. PriČ2 Fragiacomo seveda zani-kuie to. Baicheva zanika, da bi ji bil dal obtoženec Bidoli za spovitje Štefanije V. 40 K, pač pa pravi, da ji je dajal preje in pozneje večkrat denar. Glede obtoženke Ane T. ostaja Baicheva pri svoji prvi izpovedbi. Predsednik nato zavrne vprašanje dr. Robbe, aii je Baicheva operirala tudi p;i;o. Priča se kaže z^lo razburjena pri vsakem braniteljevem vprašanju, ki ji očividno niso všeč. Giuseppina Ripoli, tudi ne priseže, pozna Baichevo kakih 10 iet. poznala jo je prej, ko še ni bila babica. Pfiča je potem videla prihajati večkrat k Baichevi ženske v drugem stanu. Baicheva ji je sarna pokazal svoj aparat za splavljanje, oni kovinski kateter (slringo) in pojasnila operacijo. Na tozadevno vprašanje pove, da je videla prihajati k Baichevi tudi neko kuharico (sedanjo obteženko D.) in par dni pozneje ji je pokaza'a Baichevka truplece otroka ženskega spola, do!g) kakih 40 cm, ki ga je potem Baicheva naslednjo noč vrgla v neki kanal v ul, Fabio Se vero. Za obteženko Roso B. piavi priča, da jo je videla na postelji v so'JI Baicheve in da je blia najmanj štirikrat operirana po Bjichevi. Praš e, ki jih je rabila Basche\a, ji je prinašala neka strež-iica iz miS!n? bolnišnice. Priča je videla tudi odpravljeni plod obtoženke Lucle C. Potrdila je tud;, da je Baicheva zakopala na grobu svoje matere na pokopališču neki cdpravljeni plod. Baicheva odločno zanika to, kakor tudi pričine trditve, ki se ne strinjajo z njenim priznanjem. CaterJr.a Covacich priseže in izpove v zadevi obtoženke E'ene R. Ne pove nič novega, potrdi le, kar je že v obtožnici. Ena vdova Degrassi, bivša strežnica v bolnišnici, zaprisežena, je poznala Baichevo ie kakih šest mesesev, dadravno je par lei stanovala žnjo skupaj v isti h ši. Baicheva ji je sama imenovala imena razn:h žensk, katerim {e odpraviia plod, a priča se ne spominja teh imen. Potrjuje tudi govorico o pokopu odpravljenega plodu na peko pališču. Giovanna Pavan, je Benečanka, precej g.uha, priseže, izpove, da pozna Baichevo kakih 8 let in da jt je pripovedovala Baicheva o raznih ženskah, katerim Je odpraviia plod, med njima tudi o Rosi B., ki naj bi se zvala Dedussicb, Luciji C. in drugih! Pravi, da se ji je Baicheva gnusila Ve tudi za eni pokop na pokopališču. Predsednik: Morda zi t?, k^r je imela Ijubiirc; ? Priča: O, zato ne, to nič ne de. Prej se je priča delala precej g:uho, kakor hitro pa ji je Baicheva nekaj ugovarjala, ji je odgovorila prav hi ro. P.edsednirc: Evo, kako dobro slišite 1 Fortunata Italia Zucolin je bivala dalj časa v isti hiš», kakjr Baicheva, a se izselila zaradi prip ra, ki je nastal med njo in G seilo Fragiacomo. Izpove podobno kakor prejfnja priča, V.dela je tudi oni „nc-tesw, ne ve pa, kaj je bilo pisano v njem. Baicheva je imela dva katetra (iitingi). Baicheva popravi, da je imela samo eno „siringo", da je priča zamenjala ž njo drug instrument. Amalia Bonazza, priseže, izpove, da pozna Baichevo kaki dve leti, ni pa imela žnjo nikakih ožjih stikov; da je slišala, ko je govorila Baicheva o raznih abortih in to popoinema mirno, kakor da bi to ne bilo nič. Ob zaprtih vratih le pedala p^ča nekaj natančnejše vsebine v tem govor;er>ju. Isto je slišala tudi priča Degras:i. Priča ne more naiančno potrdi:?, ali je bilo govora, da je Baicheva večkrat zakopavala odpravljene plodo e v grobu svoje matere, ali ne. Baicheva odločno ugovarja. Razprava je zopet javna. Giuseppina Scabar, babica, zaprisežena izpove, da je preisk :!a Martinuzzijevo in takoj premlshia, da je Martinuzzijeva na umeten način spo vila. Ines Cumer, likarica, zaprisežena, potrdi obtožnico v zadevi obtoženke D; plicher, da je ponovno prišia prigovarjat pričo Fragiacomo, da bi ne izdala slučaja Marti-nuzzijeve. Popoldanska raprava. V prvi vrsti je bila zopet zasl šana Baiche a, ca izpove v sluča\i gospe Fiore M. Izpovedala je, da ne ve, kdo jo je priporočil obtoženki. Poklicaii so in je prišla tja in obtožetiko po njeni želji masirala, ko je že namreč abortirala. Plod je bil morda star 3 mesece. Bil je tam navzoč tudi zdravnik rešilne postaje dr. Steiner, pozneje pa je bil poklican še dr. Delie*. Piod je pozneje nesla v poslovne prostore soproga ge. M. in ga vprašala, če sme, vziic temu, da je rodbina protestantska, pokopati plod na katoliškem oosoDaiišču. Splavck so pokazali tudi dr. Oellesu. Na vprašanje diž. pravdnika, kako to, da je pisala v o ;ern pismu v zaparu ont neznani osebi, da ir.i se sporazume z gospo Floro M., da ne bi nič priznala, ker bi tudi prišla v zapor, ko vendar ga. Fiora M. ni zakrivila nič, je odgovorila, da -e to storila v oni razburjenost;, v kateri je živela v zaporu. Obtoženka Fiora M. nima nič pripomni;'. Nato je bila zaslona h t pi. a Emiiija Hvala, babica, ki e o obtoženki F.ori M., da se ji zdi precej resolutnega, gospodovalnega značaja, da tiranizira svojega soproga in da je precej nervozna. Nadalina priča Giovanna Posecco, babica, pove, da je prisostvovala zadnjemu porodu gospe Fiore M, ki je bil popolnoma normalen. Ootoženka je b la tedaj v zadnjem trenotku precej nervozna, sicer pa ne. Po zadojem porodu je prišla priča zopet v stik z obtoženko začetkom meseca oktobra 1910, ko ji je obtoženka povedaia, da je v drugem sianu kak poltretji mesec in ji izrazila željo, da bi ji splavila plod, kar pa ji je priča odrekla. Obtoženka, konfrontirana s pričo, izjavi, da se ne more spominjati takega razgovora. Predsednik naznani nato, da je dobil brzojavni odgovor iz Karlovih varov, da dr. G lberto S nigaglia, ki je zdravil obtoženko Floro M., ni policijsko javljen v Karlovih varih, da mu torej ni bilo mogoče dostaviti vabila. Priči dr. Jurcev in dr. Delles nista navzoča, manjka tudi priča S lvio Turrini. Zaslišan je bil nato soprog obtoženke Flore M., ki je zaprisežen izpovedi!, da se ;e oženil leta 1903, ko se je seznanil s svojo sedanjo soprog j štiri leta prej. Eno lek) pred možitvijo je bila popolnoma zdrava, samostojnega mišljenja, a precej razpoložena za romantiko. Potem je cbolela na členskem revmatlzmu, da so Ji hoteli odrezati nogo. Biia je od tistega časa vedno silno razburljiva, nervozna, kar "se je še posebno pokazalo pri zadnjem slučaju nosečnosti. Priča Sttv;o Turrini izpove, da je slišal govoriti o Baichevkinih splavljanjih, da pa vsej stvari ni prav ver;el. Pokazala mu ie nekikrat v pričo drugih tudi odpravljeni plod, a drugega ne ve nič. Nadaljna priča dr. Giuliano Jurcev, zaprisežen, izpove, da je pač v splošnem nekol ko sumil, da ni vse prav, kar se dodaja Baichevkinim kiijentinjam, toda utemeljenega suma vendar ni imel v nobenem slučaju. Glede slučaja Rose B. izpove, da jo je zdravil po dveh spovitjih, da pa ni mogel konstatirati n č nenaravnega. V slučaju Eiene R. je bil tudi klican, stvar je bi.a precej nevarna, toda tudi tu ni bilo nkakega suma za nasilen splav. Na brardteljevo vp ašanje odgovori, da ne more izkLuč.ti, da niso bili slučaji pri obtoženki Rosi B. kriminalni. Na vpraš^n.e državnega pravdnika izjavi, da pri drugih babicah primeroma ni biio toliko splavov, kakor pri Baichevi, In penovi, c-a pri nobenem slučaju ni konsta-tiral nič kr mina!n.g3. Priča dr. Eugenio Delles izpove, da se ne more spominjati, da bi biia kedaj pri njtm obtoženka Guglielma D. Ob zaprtih vratih. Za obtoženko gospo Ano T. izjavi, da je bila njegova klijentlnja in da se mu zdi, da bi bilo nemogoče, da bi mogla poroditi pravilno. * V zopet javni razpravi izpove v zadevi obtožnice gospe Flore M., da je bil klican Stranki V. »EDINOST« St. 130. V Tratu, dne 10. maja 1912 Kot priča je bil nato zaslišan dr. Ar-turo Brun v slučaju gospe Ane T., ki je ob zaprtih durih izpovedal o bolezni, v kateri jo je zdravil. Glede Baicheve izpove, da kot učenka za babištvo nI bUa najboljša, a ne največje inteligence, a kot o babici nI vedel reči nič slabega. Nato se je prečrtala izpovedba dr. Sini-gaglia, nakar je bil zaslišan kot priča Hugo Jung, ki priseže po židovsko in izpove nemščini, da je neko dopoldne prišel skladišče tvrdke moz obtoženke Gugilelme D., ki je hotel govoriti z Ungarjem, da pa so dogovorili sestanek v kavarni „Miraraar kjer je dotlčnik pokazal vabilo k sodirji za ženo kot osumljenko. Ungar je nato rekel, da naj gre k sodniji vprašat, zakaj gre, da njega to nič ne briga. Drugič pa je zopet prtšd in zahteva! od Ungar-a denarja, na kar mu je Ungar odgovoril, da je to izsiljevanje in da ga zato lahko izreči polici i. Končno ie še pristavil mož obtožene D., di se bodeta tedaj, ko ozdravi, še videla z Ungerjem. Potem zaslišani dr. Escher se ne more spomniti, da bi bil pred devetimi leti zdravil obtoženko Floro M. Povabljeni zdravniki dr. Freund, dr. Morpurgo in dr. Castigllone niso navzoči. Dr. PeUa iz Pule ne bodo klicali. Prcčitani so biii potem razni spisi, med njimi tud; cdlomek iz anonimne ovadbe policiji, da Baicheva danzadnem opravlja sp'avljanja, kakor je to storila pri Giselli Fragiacomo, neki vrataricl v u I. Olmo Itd. U nekaterih nadaljnih spisov izhaja, da je Baicheva izvršila celo vrsto splavitev in da je odpravljene plodove raztrgala z vilicami in jih potem pometala v stranišče. Ndto prekine predsednik razpravo ob 6*45 zvečer. Nadaljuje se razprava ob 9 dopoldne. Tretji dan razprave. Kot prva priča pri današnji razpravi je bil zaslišan dr. Arturo C a s 11 g} i o n i, hišni zdravnik pri rodbini gospe Flore *M. Zaprisežen izpove, da je bila obtoženka Flora M. vedno zelo razburljiva, a ta njena razburljfvost je bila še prav posebno velika tudi začetkom letošnjega leta, ko je priča prihajal v hišo zaradi bolezni njene hčerke. Sploh potrdi priča v polnem obsegu izpo-vedbo soproga gospe Flore M. Ob zaprtih vratih sta bila našo zaslišana v zadevi obtoženke gospe Ane T. zdravnika dr. Freund in dr. Morpurgo. Oba sta oHsegla kot ŽJda, pokrita, na sv. pismo. Pojašnjevala sta potem obtoženkino bolezen, v kateri sta jo zdravila oba. Predsednik prečita nato izpovedbo v preiskavi zaslišanega zdravnika dr. Pastro-vicha, ki potrjuje, da je obtoženka Flora M zelo nervozna, silno razburljiva. Isto je potrdila tudi ctroška vzg jiteljica pri rodbini Fiore M., izjavivši, d j bi bila gotovo že Izstopila iz službe pri Flori M. zaradi njene nervoznostl, da se ji niso priijubil otroci. Mnenje zdravniških izvedencev. Sodni zdravnik ces. svet. dr. X y d I a s je izjavil v slučaju obtoženke Flore M., da je i z materine i z očetove strani kolikor toliko dedno obremenjena. Mati je gotovo paranvična, oče pa je alkoholik. Obtoženka sama je prebolela hudo bolezen, v kateri je bila tudf operirana, a posledica vsemu je naravnost izredno močna nervezno^t, razburljivost. Gre tu za izrecno histerijo. Splošno menenje vsega zdravnlštva je, da je odgovornost histeričnih oseb znatno zmanjšana, ker histerija močno vpliva na voljo dotične osebe, in jI ne dovoljuje mrmalnega odpora proti vplivom od zunaj. Odgovornost obtoženke Fiore M. je potemtakem zmanjšana Na vprašanje branitelja dr. Pmcherle je potrdil izvedenec da je ženska v drugem stanu v svoji razburjenosti še manj odgovorna za svoja dejanja. Vsekakor pi mora duševna manjvrednost histerične ženske v razburjenost*, povzročeni po nosnosti, imeli za posledico željo po odpravit vi plodu. Kar zadeva obtoženko Floro M, [e izvedenec menenja, da se je zavedala svojih dejanj, dasiravno je gotovo manj odgovorna zanje Na vprašanje branitelja dr R >bbe, ali je podal ves tok razprave mo.da izvedencu povod, da bi bilo treba preiskati duševno stanje obtožene Baicheve po zdravniških izvedene h, izjavi izvedenec, da jasni, točni oJgovoii in celo ponašanfe obtoženke Baicheve tekom razprave kažejo, da je njeno stanje tako bluu normalno, da je posebno preiokavanje nepotrebno. Drugi sodni zdravniški izvedenec dr. Vranizan se je v slučaju obtoženke Fiore M. strinjal v splošnem popolnoma z j k njej in so mu povedali tam — navzočih |e bilo duševno stanje obtoženke sicer še je bilo več žensk — da je abortirala v precej normalno, da pa je tedaj, ko se je tretjem mesecu, kar je tudi konstatira!. Neka nahajala v drugem stanu, gotovo nenormalno navzoča oseba, katera je bila, ne ve, je Odgovornost je gotovo znatno zmanjšana, pa tedaj rekla, da je obtoženka spovila med ne popolnoma odpravljena. V takem stanju ima vožnjo iz Reke v Trst. j človek zavest svojih dejanj, toda le nekako Baicheva pripomni k temu, da se je splošno, ne pa za vse podrobnosti, govorilo nemški, česar pa ona ne razume. 1 SpecJMni zdravniški izvedenec, ravna-Obtoženka Flora M. nima nič pripom- telj mestne bolnišnice, dr. Ga 11 orno od-niti, se ne spominja, a priča izjavi, da je govori na vprašanje, alf so bila srtdstva, ki bita tedaj res zelo potrta. j jih je uporabljala B^cheva, sposobna za O Baichevi ni priča čul nič slabega. ! povzročitev splava, z odtočnim : da 1 To ve-u« ——j;a za fcateter (siringo) in palčico. V zadevi masiranja in praškov je mne nja, da to niso sredstva, ki bi z rbsoJutno gotovostjo dosegla isti uspeh, toda obenem z drugimi oko'nost ni lahko povzročijo splav. To velja zlasti za masažo. V nadaljnem razlikuje izvedenec med onimi cbtoženkam?, ki so vedele in priznaie, da so se tedaj nahajale v drugem stanu, in one, ki same nijo bile gotove o Ujm in tudi Baicheva morda ni ^vedela, da so Glede slučaja Štefinlje V. pripomni, da ste pač obe obKženki. Štefanija V. in Baicheva, izjavi', da je bila Š-tknija V. tedaj v diugem stanu, mogoče je to, toda golovo to ni. tn mogoče je, da operacija, izvršena po Baichevi ni provzročila splava, temveč samo krvavitev. Natančno, z vso gotovostjo bi se moglo reči le teda?, kako je bila s?iar, ako bi bil izvedenec videl ono, ker so imeli ca odpravljeni Diod. Za Eleno R. konstatira nepopclen splav, ki Je imel tudi težke bolezenske posledice za obtoženko. V sluča;u Lucije C. izjavi, da je bila nos?čnost konstatirana, torej splav poviro Čen po operaciji Baicheve. O >a slučaja Gugiielme D. p trdi kot gotova, povzročena po manipu! cijah B i-chevke. — Daje ob oženka prej vzdigo vala težko mizo, je le pospešilo že začeto odpravljanje ploda. Za Roso B. je konsalirano speče t,'e, toda je lahko mogoče, da je bilo to spočetje naravno. Če pa je Baicheva uporab Ijala svoja sredstva, so ta sredstva povzro čila spečetje. V slučaju Flore M. izjavi Izvedenec, d b iz rasprave ne izhaja, kedoj je izvršila Bii-cheva ono masažo, ali pred spovltjem, a i po spovitju. Po spovit;u je gotovo brezpo membno v kazenskem pogledu, če pa se je izvršbo prtj, je povzročila spečetje. Za Ano T. izjavi, da je bila njena bolezen lahko povod spovitju. S'uč?.j iz Martinu?, d je nedvomljiv. V nada-jnem je poudarjal izvedenec natančnejša, strogo zdravniško - znanstvena pojasnila o vzrokih spočetja, procesu spo vitja samem itd. Drugi specijalni zdravniški izvedenec dr. Brun potrdi enako kr.kor prvi izvedenec glavno vprašanje o sredstvih, ki jih jt uporsbljaia Ba'cheva, da so sposobna po vzrečiti splav. O posameznih slučajih izpove v isfem smislu, kakor prvi izvedenec. Nova priča. Po kratki pavzi je b«l nato še zaslišan kot piiča soprog obtožene (*ug!;elnie D. Govori nemško, in opozorjen po pr d-td niku, da se lahko odpove pričanju, najprej pravi, da hoče izpovedati glede na ob o ženca Unga ja in pričo Jungi, ne pa z ozi-zom na svojo ženo. Ko mu pojasni predsednik, da ne g e to, p'^č pa da mu ni treba odgovarjati na vprašanja, ako bi odgovori mogli škodovati njemu samemu, priseže in izpove, da je prišel k Ungarju v pisarno in ga trdo prtjel zaradi razmerja z njegovo ženo. Pripoveduje, da ga je potem povabil popoldne v kavarno „M'ramar", kjer mu je rekel Ungar, da vab lo z; Guglielmino D. k od šču ni, vabiio o no ženke, remveč vabilo prče. Če bi pa b! o treba kal, da že on pDsV.rbi za edvet nika. Pozneje je priča res Zchteval, nsj plača Ungar kak3 svoto njegovi ženi, njene bolečine in st oške. Potrdi ludi, da sta mu očitala Ungar in Jung, da hoče Izsiliti de ar od Ungarja, da pa je na to takt j odgoi o ril, kažoč stražnica, naj ga dasta aretiran, ako mislit?, da je njegova zohteva izsiljevanje. Priča ne ve za to, da bi b la njego a žena slovita drugič, ko je bila že omoJena ž njim. Nekegj pisma, ki je je dobila Baicheva, ni pisal on, temveč je je plsaU njegova žena, proseč Baichevc, naj pride k njej, ker se pJČJtf si;'.bo. Pjsrno je bilo itali-iijansk >, prič-i pa ne zna tega ;e?ika, r e p t je on p:s no Ba che i, a je po.eia mor^i V S UŽ3G. Novi predlogi. V zadevi obtoženke Dop;icherjeve pred-iaga natj dr. Robba, naj se zasliši obto-ženkin soprog, ki čaka v preosobi, in predlaga trav isto tudi za moža obtoženke Rose B., to pa zaio, da dok .že, da n: in elv ta obtoženka prav nobenega povoda, da bi si dela odpraviti telesni plod, ker živi v najbo'jšem sporazumu s svojim m» žem. Z* B.iichevo predlaga, da bi izrekli posebni zdravniški izvedenci s/oje mnenje o odgovornosti obtožvnke za njena dejanja, in pa da bi se sodno postopanje preti Baichevi z o z i r o m na to, daje itak Še soudeležna pri slučajih, ki se bodo razpravljali šele v menenjem svojega tovariša poudarjal je,da!bodoče i z 1 o C i 1 o iz sedanje o b - Mizarska delavnica francesco Kramer Trst, via Miramar št. 2!. Izvršujejo se vsakovrstna mizarska dela in se jamči za točno izgetovitev po umetniških pravilih. Najzmernejse cene. Odhajanje in prihajanje ulakou od 1. maja naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-erropskem času. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje, (Rovinj), Pula. 5.22 O do Poreča in medpostaje. 5.55 O do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Beljak, Celovec, Linec, Praga, Draždane, Berolin. ____^^ ___ . 7.37 O Herpelje, Divača, Dunaj. ii m site Iiovric 830 B c°rica'm«, || Trst, ul. Guardia Št. 26 || j 9.05 O Opčini, Jesenice, Celovec, Dunaj, Prag. ga (ogel ulice Rivo) m : 9.10 O Herpelje, Ro\-inj. Pula. ^ || Prodaja olja iu mila ter drugih stvari E3 ! 9 I5 0 Koper le do Buj. H za perice. Tino In likerji v stek.e :icah. 11.00 B Gorica. Jesenice, Celovec, Monakovo. Bi Blago ve^no sveže in cene jako zmerne. Ej j 1248 0 Gorica, (Ajdovščina). Jesenice. Ljublj t: , ii Nova trgovina jestvin in || II kolonijalnega blaga p || Priporoča se c. občinstvu obilen poset || HIIKIHaHBSflOiiBiiaS Priporoča se slovenska ^ V B ■ g ■ _ $ šivilja TRST ul. Barriera vecchia 33, vrata 13. Hočete najti dobrih HH - - "in cenih čevljev :: ' ' • • • • Obrnite se samo v trgovine čavljev v ul. Barriera <3:1 (vogal ulice SaHce)---in v ono ul. Barriera 19, kjer dobite vse po ugodnih cenah. iUojzij Bciik Trst - ulica Belvedere 5t. 3 - Trst Trdini; deHKates, koion jalnega blaga in jestv n vseh vrst. Blago vedno sveže in prve vr*te. Kazoošilja se t;idi o noš i in do-«———- savija na dom —— &vtf»mobllska zv^za med Bovcem - Trbižem in obratno Vozni red: popoldne 12.30 odh. BOVEC doh. 7.20 zvečer „--„ KLUŽE B--popoldn. 1.10 „ LOG n 6.40 1.45 „ STRMEC n (»20 2.00 „ PREDFL „0 05 2.10 n RABELJ „ 5 50 --„MRZLA VODA-- 2.50 doh. TRRIŽ odh. 5.10 „ Vožnja stane za vsako postajo 60 vin. Oelavci, fri so zaposleni v obeh rudn;k;h v RABELJNU, imajo 50% pepusta. Automobil ima ziezo s poštnim avtomobi om SV. LUCIJA- kolodvor (odh. 7.25), dohod BOVEC (ob 10.11) m a) 8 pošto iz RABELJNA (odh. 4.40) TRBIŽ 1. (dohod 5.50). b) s pesto TRBIŽ 2. (odhod 1.35) — RABELJ (doh. 305) Zvera k vlakom : odh. TRBIŽ 3.13 osebni vlak 91G PON TABELJ-BELJAK - SV. MIHAEL. 8.00 osebni vlak 914 PONTABELJ-BELJAK - SV. MIHAEL. 8 31 brzovlak 102 PONTABELJ-BE-LJAK - SV. MIHAEL. 5 00 osebni vlak 711 v LJUBLJANO in na Jesenice zveza v GORICO-TRST 4.09 osebni vlak 911 PONTABELJ-VIDEM. 4.58 brzovlak 907 PONTABELJ -VIDEM - RIM. Ad. Ant. Mlekuš - Bovec, podjetnik. Pristno MM mM pomladna in poletna sezona 1912. Odrezek 3'10 m dolg j l tdrezek Tkoa za ton.pl tfoaco ob.. \ ^ (suknja, telovniic, hlače) j 1 odrežeš 17 kr »n H—|—|- samo -1—[—J- ' 1 odrezek 20 tron Odrezek za salonsko obleko 20 krou, kakor tud površnike, tur, lodne, uvilene kanigovn e itd. pošilja -io tov. cenah real « in solid <*, dobro znana zaloga enima Slegel - imhof - Brunn (Brno). Vzorci gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, narr{.?7ati sukna naravnost pri tvrlki Slegel - Imhof na torarni&ffem mestu so velike stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi mal h naručtl v Bvežem blagu. Celovec. 2.40 O Koper, Euje, Poreč. 4.15 O Gorica, Trbiž, Beljak. Celovec. 4 42 O Herpelje, (Divača, Dunaj, Rovinj), Pul i 6.00 E (Samo torek, četrtek, sobota) Gorica, Belj.tk. Monakovo, Pariz, London. 7.35 O Koper, Boje. i 7.40 O Općina, Gorica, Ajdovščina. 8.22 B Herpelje, Divača, Dunaj, Pula. .840 B Gorica, Jesenice, Beljak, Celovec, Linec, Praga, Dunaj, Monakovo. 10.39 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, M1 nakovo. Prihod v Trst. 5.47 B Iz Danaja, Solnograila, Celovca, "iona sova, Inomosta, Bolcana, Beljaka !jub-lj5.n=, Jesenic, Gorica. 7.04 0 Iz rcnajE ;iez DivaČ<—Errpelj). 7.25 G Tz Corice (AjdovSčine). 8.25 G Iz Snj (in m°dpostaj). 9.00 Ti Boroiina, Draždan, Prage, Linca, Du-r J a, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorico (in Ajdovščino). 9 35 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10 17 G Iz Jesccic, Gorice in medpostaj. 11.29 Z (vsako nedeljo, torek, petek) iz Pariza Monakovo, Beljaka, Gorice. 12 43 (5 h Port i a ir. medposta;. 2 0 £ Ji Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berl'na, DrtižiHn Prap« Dur.tga. ?> 37 0 Iz Pule, Heipelj ir. ir.eopos;.\ i4 32 0 I; Buj in medpostaj. ! 4.36 B Ir Dur.aja, Celovca, Gorice, j 7 «)U 0 Iz Dunaja—Ljubljane—Div.iie—Pal* I 7.05 0 Iz Pule, Ilcvinj, Htrpelje, Divača, Dunaj, 7~ B It Beroliua, DraiJan, Pra-;e, Linca, Ho naj a, Celovca, nomosta, Boljaka, Je*« r.ic, Go .'ce (Adovžčine). 8.(K) Q Poreč lo. Oieduostaj. ! 8.14 B Iz Berlina, Monakofa, Dunaj?, Jesenic, Gorice 10.23 ; !>. »'ule (Rivinja) Dunaju (Čez DivrCo) 11 lf> i/. Dau. i Celovca, Beljaka, Gorice Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione f 42 B preko Csrvinjanr. v Benjtke, v Rim, Videm, Pcntebo, Čedad in S do K on/, d; (Corcu na) preko Nabrežine. S.20 O do Gorice preko Nabrežine 8 00 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan, Pari/, London. 8 10 S v Ljubljano, iJuraj, l'.ako, Zagret:, Bu'lni. ptSt-j. •i.20 2 prelio Xabrež.ne v Ko-jini., Videm. Mii Rim 9 O a rok o Koimina v Videm ic -l»ljc It C preko T;žiča v Červinjan. a.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeStc, 1 !.i0 O v Kormin in Vitlem. 1U0 O | dJSU |>roko Ć?.. vJajti.ia y licutitne, •■il" preko Koririina v Videm. 8U5 3 v Kormin iu liaiijo. 8 v Ljub. ano, Ducat, Zagieb, iliuii-i ».SO O t Konnin .^e z\tzo v ^ ervinjan) lt.'441 O f Ljubjaao, Dunaj, Zagrou, U'^ijm; Prihod v Trst. 0. 0 O c Duq ja, Budimp«5w. C30e 2 Dunaja, Ljufcijuce, 1 >»iea-.la ia L.jr.: u». J.4C 0 is K' raiua iu Četvinjaca preso b< žj.50 B iz ll'dije .rloruina u Uslutzi"- •>.15 d c Dunaja, L u^:,« ) s Z^vgreba, «u fif iptm i. 1.:. lic Bi vi B U i j.15 t , .-j u - 1J5; 8 it. iv-rniJ-. j prtite CerMDja"*-12.14 O iz t-ifc-o .uruj ^a w ^.07 O it Italije preko ■ orvmjana tu Bivia '^.17 O iz CeljB o iz Lj-b^aii'.-, Hgrt bn. Ktt% i lik O iz Vitima, i-reko Koruiiun >n Biv^. 5.:JS C z Duiibjrt. Budimpeflte, iu-'k«, Za^r^ba. 6 55 O iz Iiali.c preeo Cerv;aj.iua in Na^reiue. 7 SO O iz Italije preko Aurmiun in S*br, s.so S iz iiHiiju ^rtii; v iviiiiu.ua iu Nabrežiu« 51 B c Dur.-j a ui Budim^eifcfc. 0.OO E iz Londona, Pariza, lii'.aaa., lleuetu Vidina in Koruiina. II €3 0 iz Vidma proku l\oruiiua in Bivi:. : II Italije ^reko Cervinjaua. OPAZKE, jlaitns Številko z.aačij i p o p O — osebni *fmr; ti brc o 1 a d n e O v 1 a ■< V Trsi u, dne 10. 1912. ravnave in končno izrekla sodba o njej šele skupno z omenjenimi naknadnimi slučaji. Državni pravdnik ne pripomni nič k iemu predlogu. Sodišče je po daljšem posvetovanju zavrnilo vse te predloge. Obravnava se nato prekine ob 1*50 popoldne. Popoldanska razprava. V popoldanski razpravi je predsednik aadaljeval s čitanjem sodnih spisov, med njimi nekaterih, ki zelo obremenjujejo glavno obtoženko Baichevo. Zlasti je zanimivo pismo, ki ga je pisala Baicheva v preiskovalnem zaporu in ga hotela najbrž izročiti neki svoji zaupnici, da bi ta opozorila nekatere njene klijentinje, da ne bi priznale njenih operacij. Pred vsemi imenuje neko rVenezianoa, potem neko Pulčanko. Baicheva odločno zanika, da bi bila imela kaj opraviti s kako Pulčanko. Na dalje imenuje v pismu tudi današnji obtoženki gospe Ano T. in Floro M., da naj ne izpoveste ničesar, ker bi sicer prišli tudi 7 zapor. Pismo je bilo najbrž namenjeno ljubimcu Ane Baicheve, ki naj bi bil šel k onim v pismu imenovanim osebam in jih opozoril na vse morebitnosti. Jetniški pazniki in paznice, ki so imeli opraviti z Baicheve, so izpovedali, da je obtoženka na vse mogoče načine skušala priti v zvezo z zunanjim svetom. Sedaj je zahtevala sveže perilo, sedaj zopet kaj drugega, samo da bi mogla govoriti z zunanjimi osebami. Nadaljne listine vsebujejo izpovedbe raznih po preiskovalnem sodniku zaslišanih prič. Neka priča imenuje Baichevo — „una granrie porcaccione". Baicheva ogorčeno protestira proti temu, in ko se vsede zopet na svoj sedež, ji prvikrat oridejo solze v oči. O obtoženki Luciji C. pravi policijsko poročilo, da je znana kot ženska, ki nerada dela in je na slabem glasu. Emma Martinuzzi, omožena, je izpočetka trdovratno trdila, da ni imela nič opraviti z Baichevo, pozneje pa je priznala odkrito, da ji je obtoženka Doplicherjeva povedala, da Baicheva opravlja splavitve, in da jo je tudi Doplicherjeva peljala k Baichevi. Prvikrat pa ta ni imela časa, drugič pa jo je „operirala" Sn to tudi še ponovila parkrat. Odpravljeni p'od je bil tako dobro razvit, kakor bi bil star že štiri mesece, ne pa šele tri. Plačala je Baichevi 30 K za njen trud. Priča Fragiacomo je izpočetka, poučena po Doplicherjevi, pred preiskovalnim sodnikom tajila, da bi bila sploh kaj vedela o celi strani, pozneje, ko pa je Martinuzzijeva sama priznala vse, je tudi Fragiacomo izpre-menila svojo izpovedbo. Na vprašanje dr. Robbe na pričo Fragiacomo, ali ie Baicheva samo v njeni navzočnosti z vilicami raztrgavala odpravljene plodove, trdi priča Fragiacomo, da je to storila tudi v navzočnosti priče Zucolin, kar pa ta odločno zanika. O Štefaniji V. pravi policijsko poročilo, da ni na dobrem glasu. O obtoženki Fausti Doplicherjevi pravi policijsko poročilo, da je na dobrem glasu. O njeni materi je aktom priloženo dolgo poročilo, da je bila več let v blaznlci. Branitelj dr. Rossi predlaga, da se v slučaju Ane T. zaslišijo še njena mat?, njen soprog in njena sestra. Branitelj dr. Pincherle predloži sodišču vse „Piccole" iz onega časa, v katerem naj bi bil obtoženec Ungar dal obtoženki D. naslov Baicheve iz „Piccola" a v teh „Pic-cotih" ni nikjer naslova Baicheve, temveč se tu ponujajo le babice, katerih naslov pa }e bilo treba še-le izvedeti pri „Pic-jolu". Obtoženka D. je z ozirom na to izpre-meniia svojo prvotno izpovedbo in je trdila edino le še, da ji je obtoženec le ustmeno pevedal naslov Baicheve, ulica Aifieri 9, ne pa da bi je bil dal naslov iz „Piccola". Ostala pa je pri svoji prejšnji izpovedbi, da {i je sicer obljubi! Ungar lepo darilo, ko bo v>e odpravljeno, da pa ji tega darila po spovitju ni dal in sploh nikdar ne, temveč da ji je dal 10 K za stroške prvega pre-iskanja po Baichevi in da ji je pozneje, neko soboto opoldne, ko je prišla s trga domov, dal še dva bankovca po 20 K. Baicheva je k vsemu pripomnila, da je večkrat inserirala v „Piccoiu". Sodišče je po kratkem posvetovanju odklonilo predlog branitelja dr. Rossija, nakar je predsednik zaključil dokazllno postopanje. — Nito je začel ob 5 35 popoldne svoj govor državni pravdnik, ki je brez vsakega uvoda takoj prešel na slučaj obtoženke Štefanije D., držeč se že v obtožnici omenjenih dejstev. Poudarja, da je bila Štefanija V. drugem stanu, da je hotela spoviti, njen ljubimec, današnji soobtoženec Bidoli ji je preskrbe! babico Baichevo, ki je »EDINOST« St. 130. Stran V. s svojimi operacijami dosegla, kar je hotela Štefanija V., namreč spovifje. Izvedenca sta izjavila, da po opisu onega predmeta, ki se je smatral za odpravljeni plod ali ne, toda izjavila sta pa tudi, da bi bilo to gotovo umetna splavitev, če je bila obtoženka tedaj v resnici v drugem stanu, ker je Baicheva uporabljala sredstva, ki so absolutno zmožna povzročiti splavljenje. Baicheva je torej kriva očitanega zločina In sokriva sta tudi Štefanija V. in B doli. Eiena R. je priznala spovitje, med katerim in operacijo Baicheve je popolna vzročna zveza. Isto velja tudi za slučaj Lucije C. in za oba slučaja Gugiielme D. Rosa B. je spo vila 26. julija 1910 po izpovedbi dr. Jurceva. Obtoženka taii, da bi jo bila operirala Baicheva in tudi Baicheva zanika to, toda priča Ripoli je videla Roso B. pri Baichevi in Baichevo pri enakih pripravah, kakršne je napravijala vedno pred svojimi operacijami. Baicheva je vzela „si-rlngo" in Šla ž njo v sobo, kjer se je nahajala Rosa B. Ripolijevi |e tudi Rosa B. sama priznala, da hoče spoviti in Baicheva in Rosa B. sta se napram Ripolijevi pritoževali, da te operacije trajajo že predolgo. To so gotovo priznanja največje važnosti. Poleg tega je priča Degrassi izpovedala, da ji je Baicheva sama priznala, da je operirala neko „rosso", soprogo nekega zlatarja pri neki gotovi tvrdkl, In soprog Rose B. je v resnici zaposlen tamkaj. — Isto potrjujejo tudi druge priče. Roza B. je torej kriva zločinca po § 144 k. z., Baicheva pa sokrivde. Fiora M. je spovila, ko je prej že porodila dve deklici. Obtoženka taji, taji tudi Baicheva, toda iz dokazilnega postopanja izhaja, da je bilo spočetje nasilno, ne pa naravno. Zdravnik ji je povedal, da je najbrž v drugem stanu, kar jo je zelo razburjalo. Nato je skušala pridobiti babico Po-secco za to, da bi ji povzročila spočetje. Ker je babica zavrnila to ponudbo, je odšla obtoženka vsa obupana od nje. Niti mesec pozneje je obtoženka spovila, In pri njej je bila Baicheva. Flora M. trdi, da je čula hvaliti v družbi Baichevo, da jo je zato poklicala. In dobra družba to gotovo ni bila. Prišla je Baicheva, Fiora M. ji je stavila isto ponudbo, kakor oni babici, in Baicheva je sprejela to ponudbo. Značilna je laž, s katero so hoteli prikriti resnico zdravniku dr. Dellesu, pripovedujoč, da je obtoženka spovila na poti iz Reke v Trst. Tedaj, ko je policija začela poizvedovati, je Baicheva razposlala svoje prijateljice okrog žensk, s katerimi je imela opraviti, in jih opozorila na preiskavo. In v resnici so ženske izpovedale potem, kakor je hotela Baicheva. Ko pa je bila Baicheva aretirana, je pisala ono pismo, da bi pripravila še ostale svoje klijentinje in jih opozorila na nevarnost, a v tem pismu pravi, naj Fiora M. ne prizna nič, ker sicer pride v zapor, kakor je že ona sama. Spočetje Flore M. Je dokazano, a spočetje je povzročila Baicheva. Odgovornost Flore M. je zaradi njenega zdravstvenega stanja zmanjšana, toda ne izključena. Naj se torej obsodi zaradi zločina po § 144 k. z., Baicheva pa zločina sokrivde. Pri obtoženki Ani T. je objektivno ugotovljeno spočetje. Obtoženka je bila pred spočetjem bolna. Izvedenci so izrekli, da je spočetje bilo lahko posledica te bolezni, mogoče pa je tudi posledica morebitnih operacij Baicheve, če jih je izvršila. Priča Fragiacomo je izpovedala jasno, da je Ana T. prišla k Baichevi iskat pomoči, hoteč spoviti, in da je Baicheva v resnici potem šla k obtoženki. Pismo Baicheve je ne obtožuje tako kakor ostalih. Sicer pa T. tudi ni imela nikakega povoda Želeti si spovitja, pač pa ravno nasprotno, ker bi jo bil naravni porod, kar ji je povedal tudi zdravnik, rešil njene bolezni. Ker torej manjka gotov dokaz krivde, predlaga oprostitev za Ano T. in tudi Baichevo v tem slučaju. Glede Ungarja izjavlja, da je glavna priča proti njemu, soobtoženka Guglielma D. napraviia nanj vtis, da se hoče maščevati. Prepušča odločitev sodišču. Za Fausto Doplicher predlaga obsodbo i za sokrivdo pri nasilnem spovitju Marti-nuzzijeve i za zavajanje h krivi izpovedbi pred sodnikom. Potem Še navaja olajšujoče in obtežu-loče okolnosti pri posameznih obtožencih. Posebej priporoča milosti sodnikov obtoženko Fioro M. zaradi njenega zdravstvenega stanja, ker bi bil daljši zapor zanjo gotovo nevaren. Zi Baichevo navaja prav posebej kot značilno dejstvo, s kako besnostjo so se zaganjale priče vanjo, kot olajševalno okolnost dolgi preiskovalni zapor, kot obteže-vaino pa njeno dolgoletno zločinsko delovanje. Branitelji. Branitelj Štefanije V. dr. P e t r o n I o je pred vsem poudarjal, da je biia obto- v SOUD^O: in : ELEGANTNO }: gg^T PO ZMERNIH CENAH fe POHOTI ^■mbb—aawaMM u s.v TRST - VIA MALCANTON - TR8T ^ ' - -------gg^gg Jfinenje g.e zdravnice zn ženske dr. jtova-Krajcove P L Z E N G. J. SERRA VALLO Trst Vaše medlclnalno Železnzto Kina - vino Serravallo (Vino di Chlna Ferruginoso Serravallo) svetovnega slovesa In toliko po-skušano mi je služIlo In mi služi kot zdravnici najboljše in jaz ga v svoji praksi zelo rada priporočam. _ PLZEN; 16. junija 1910. Dr. NOVA - KRAJCOVA. m Zaloga tu- in muzem, vin špirita likerjev lo razprodaja na drobio in debelo JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque š*. 6, Trst (Nasproti C&fffe Centrale j Velik izhor francoskega šampanjca, penečih dezert-Bih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaui Bnrpunder, renskih vin, Mesella ia Cirianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni trooiiiovHj. slivovec in brinjevec. Izdelsi I. \r te, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. 263 P^* Vila se odda v najem za 200 kron, V Rožni dolini na Koroškem se odda v naiem za poletne mesece majhna vila s štirimi sobami, kuhinjo in shrambo. V sobah je 6 postelj z drugo potrebno opravo. — Vila je oddaljena 20 minut od postaje Svetna ves, 7* ure je do hotela Karavankenhof. Več povesta posestnici: Ana Singer, pri grofu Christalniku v Gorici ali pa Barb. Singer, župnišče Logaves, pošta Vrba ob Jezeru. I>r. Fecnik (PETSCH N !GG) £rst, via S. Caterina štev. i Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne is - - vodne (spolne) bolezni : 11 l/t — 1. - - SljTRIBUHfl1! » ~,SPL3NDA'~ najlažja dvokolesa £ ^ amerik. tipa so došla ^ _ ? ^viiTHMMi ^ v velikanskem številu |j ^ s^*^/ J i Banco, stolno ulico 2-4. % ' » $ Dobro jutro! ICsm pa kam? „Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greši* v ulico Riborgo št. 31 (,A1 buon Oper&io*) tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejša do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIMI — Priporoča se lastnik M. 1VANČIG ALEKS. FE AS C MA1EB - TRST žgalmca kave ^ TELEFON 1743. Najbo jši vir za dobivanja oočono kavo. Antonio Spanghero dekorativni slikar Naslednik tvrdke DOJV1ENICO OEL.ISE. DELAVNICA : Trst u!a Mnnlna St. 7. VELIKA ZALOGA. • Papir za tapeciranje najboljših tovarn. Prevzame vsakovrstna stavbena dela ia dekoracije za sobe. — SPECIJALITETA: imitacijo lesa in marmorja, izložne table. ■ as Povsod električna luč — Neobhodno potrebna za spalne in bolniške sobe, klosete, temne hodnike itd. itd. Pri dnevni, več minutni uporabi več mesecev — trpežna. — Baterijo se lahko menja. ——— Cena 12 kron, nadomestna baterija bron 2*50. LASTNI FABRIKAT! F. Ba Dalsasso - Tmt ulica Cassa di Risparmlo št. 6. Pošiljatve proti naprej poslanemu denarju, po povzetju 60 vin. več. f | Odlikovano na I : 7 razstavah.: 1 Zdravilno pivo dvojnega kvasa v«i zdravniki ga priporočajo. S ce o N e D. 0 dobroznonl zalofil Izsotouljenili oblek ulica Arcata št. 1, nasproti gostilne nAlVAntico ussaroH. Počenši od ponedeljka se bo prodajalo vse blago, obstoječe iz možkih in dedkih oblek, zimskih sukenj, ulsterjev, debelih jopičev, volnenih in bombažnatih hlač r za delavce, modre in rumene barve, spodnjih hlač, spodnjih in nav. srajc itd. itd. po izredno nizkih cenih, tako da se ni bati poštene konkurence. Radi tega vabi podpisani lastnik slavno občinstvo, da si prej ogleda njegovo skladišče, predno naknpnje goriomenjenc predmete. Udani V1TTORIO P1SCUR. D O N G 19 Mali oglasi flflHsi ee s 1. junijem pri ogledni gospi lepa in U liUu velika soba z obokom, primerna tudi za piaarno. Sprejemajo se tudi gospodje na hrano. Naslov: ulica Artisti St 10, II. nad. levo, 1003 CnfflimO 8e sposobna ženska za otroke OprcJITlU in Blužkmja za ljudsko kuhinjo. Oglasiti se: ul. Macchiavelli 3t. 1. 1005 7o!o7nP oknice skoro nove bo na prodaj po CbvIoZIIC nizki ceni Obrniti se: ulica Acque št. 13. Zaloga petrolej b, 1009 Hiša - vila ca prodaj z zemljiščem a/4 oiala travnikov, oranic. vrta itd. okolo 30 sodov ter eesalka za vino — v Trnovem (II reka Bistrica) pri kolodvoru. Vplačanje po dogovoru. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti pod št. 990 pravi, ako ne žele sami. Jutri začetek razprave ob 9 dopoldne. Nar. del. organizacija. — Krajna skupina tehničnega zavoda „Sv. Andrej" sklicuje javen shod za danes ob 8. zvečer na vrtu gostilne „Kosič" pri Sv. Jakobu, ul. sv. Marka 19. — Pripravljalni odbor skupine tehničnega zavoda „Sv. Marko« NDO sklicuje za jutri, 11. maja ob 4. popoludne sestanek v prostorih gostilne „Kosič* pri Sv. jakobu, ul. sv. Marka št. 19. .. 0 , . .. - — V nedeljo bo, kakor običalno, dru- ^°vr0 .3 VuJiči? K 110» Varegko *> st-Jt^en ples v dvorani „N. D. O." 'ulica Sv. Srčna hva,a vsem 1 v.v. - - — Za šentjakobsko CM podružnico je nabrala gospica Jelka Rapotčeva na ponovljeni veselici NDO in ZJZ dne 5. t. m. zopet svoto K 15 30. Dično, za CMD toliko vneto nabiralko priporočamo v posnemanje. j j Y stavbni polir, zmožen slovenskega, nemškega popolnoma, deloma hrvatskega in malo italijanskega jezika, kakor tudi vešč risanja, sestavljanja proračunov itd., in popolnoma samcstojen delavec pri stavbah ter tudi izveden v sodnijskem, in politično-pravnem postopanju, lepega obnašanja, prosi službo pod primernimi pogoji kot delovodja, polir itd. Gre v vse dežele. Ponudbe ee prosijo pod „Delovodja 77u na Inseratni oddelek Edinosti«. 975 Skupaj . . K 18 20 — Za moško Cfril-Metodovo podružnico so poslali veseli gostje iz gostilne v Dekanih 3 krone. Ta znesek hrani uprava lista. — Škedenjska podružnica CM je dobila j____ sledeče darove: Gospa Širca darovala 4kg!HMIB^HBBMB fižola, brata Ivan in Josip Fiego-Mezo 5 K j kot voliio pokojnega očeta, g. Ivan Sancin- finrPilTIP Drejač 1 K kot del dividende „Gospodar, °PrtJJ II,tJ društva", gg. Ivan Sancin-Rošo 5 K, Rupnik ŠTIPAN MI1KEICA trgovina dalmatinskih vin lastnega proizvoda iz Rcgaznice pri Omišu GOSTILNA v ulici sette Fontane št. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v ul. dell'Istria št. 14. Vlco na debelo in za družino t vseh - gostil Bab. - f-^ gSfT ODLIKOVANA tržaško pradaimna obuual ULICA GIOSUČ CARDUCCI ŠT. 21 Razun različnih izberov nivitinejših moških in £ea-skih obuval po cajnlijlli cenah ae prodajajo Ij 'i po izrednih cenah : Usnje Boscalf s trakovi . . . . pa K (0*— Usnja Boxcalf z elastiko . . . . po K 10'— Usnje Boscalf oaiika Derby . . po K 10 5(1 Usnje Boxcalf z zaponami Triumph po K 10 50 Euaki za dečke 1 K manj. - Vaakov. blago I. vrste. Oblike modeme. — Delo zelo trpežno. ČEVlJARNiCA = v E Frančiška št. 2 — Knjižnica N. D. O. je odprta vsaki dsn od 10. do 12. opoldne in od 4. do 8. zvtčer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. — Odbor godbenega odseka N. D. O. ima danes v petek ob 7. zvečer sejo v društvenih prostorih. Prosim, da nihče ne manjka. Predsednik bončni uslužbenec Valentin Ceh zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, ki pozna dobro Trst. — fetar do trideset let. ------- 000000000600C ooo — Odbor „Prve tržaške narodne godbe 1# NDO" naznanja, da se občni zbor godbe- i V »316111 D! TS0 VZ6! »ega društva, sklican za minolo soboto,! J posestvo = Ponudbe pod šifro „USLUŽBENEC na inseratni oddelek tega lista. — Trst, uit G. Carducci 40. £5) Prodajalca z delavnico vsako-BB vrstnega obuvala za moške in ienske ter otroke. SPREJEMAJO SE NAROČILA - PO MERI. - m Cene zmerne. Svoji k svojim! ^ ai mogel vršiti radi v zadnjem času nasto-j, pivših zaprek. Vršil se bo pa v soboto, dne, 18. t. m. v ravno istih prostorih in z istim dnevnim redom. Nadalje poživlja vse tovariše izvršujoče člane, da redno zahajajo k-gedbenim vajam, ki se vršijo ob torkih,; Ponudbe pod ffTakoi Ob Že-eetrtkih in sobotah ob 8. zvečer. Ker se L - . , ! mora društvo pripraviti za več nastopov, 'leZIllCI liaj se pošljejo na ms. prosi, naj nihče ne manjka pri vajah. 0