Poštnina oiačana v gotovim Leto LVIII. V Liublfanl, v sredo, dne 18 Junija 1930 Št 138 1. izdaja st. 2 om Naročnina Dnevno Izdaja n kraljevino Jagoslitllo meseCno 25 Din polletno ISO Din celoletno 30O Din za inozemstvo meieCno 40 Din nedel|»ko Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 1400 SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec« Cene oglasov t stolp, petli-vrsln mali oglasi po 1-50 ln 2 D.veejI oglasi nad 45 mm Višine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din a Pri večjem □ Izide ob 4 zjutraj rožen pondelJKo ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltarlevl ulici št. «/III Rokopisi ae ne vračalo, netranKlrana pisma se ne apre/ema/o Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva »t. 2992 Za grudo Ko je »Slovenec« sprožil v svojem uvodniku >Naša vas« nadvse aktualno vprašanje našega naroda, se je pokazalo, kako potrebni smo ibili vsi odkrite in jasne besede o rani, ki gloje čedalje bolj naše telo. Ni brezpredmetno, če se o tem vprašanju še nadalje mirno in brezpristransko razpravlja. Objektivnost v izvajanjih je predpogoj uspešnosti te ankete. Kmečko vprašanje, ko se je zdelo dosedaj veliki večini slovenske inteligence specialno stanovsko, je postalo v tej dobi nujno narodnostno vprašanje. Iz tega vidika moramo presojati dosedanje stanje našega kmečkega ljudstva in obračati ■ivoj pogled na bodočnost. V nekaterih člankih že so pisci opozarjali na eno najhujših ran, ki je tudi najočividnejša in točno po statistiki ugotovljena, to je izseljevanje v tujino. Jaz bi opozoril v naslednjem še na neko rano, ki je za nas v gotovem oziru še bolj tragična. Ta rana je b e g i z kmetov v mesta. Ta pojav je postal baš v zadnjem času tako pogost ,da obstoja resna nevarnost, da bodo ostali kmečki domovi brez gospo-larjev, polja malo kultivirana in gozdovi brez negovalcev. Beg iz kmetov v mesta se nam kaže v dveh oblikah. Prva je v tem, da se rekrutira iz našega kmeta tako zvano kmečko delavstvo, druga pa v tem, da zasedajo nižje državne kakor tudi zasebne službe kmečki sinovi. Naše delavstvo, kar ga je profesionalnega, Bilno trpi radi tako zvanega kmečkega delavstva. Fantje in deklela se vozijo z vlakom na delo, ponekod hodijo peš v eno, dve uri oddaljeno tovarno. Pri tem so kljub temu ob domači hrani in postelji. Denarja po navadi ne dajo veliko iz rok. Vsi ti delavci morejo delati za mai denar, dočim profesionalni dela-rec za isti denar, s katerim se mora hraniti z družino in povrhu skrbeti tudi za obleko, delati ne more. V nekem slovenskem mestecu plačuje neka tovarna sramotno nizko svoje delavce. Delavci bi lahko zahtevali povišek mezd, toda v glavnem so uslužbenci pri podjetju kmečki delavci, ki za isti denar lahko izhajajo. Kmečki fantje silijo v mestne službe, vsakdo bi bil rad, če že ne obrtnik v mestu, pa saj mestni stražnik, orožnik, mitničar in tudi mesto sluge pri kateremkoli podjetju bi sprejel. Ta pojav se opaža čedalje pogosteje. Vzroki so pri vsem tem begu v mesta različni: eni so isti kot pri izseljevanju v tujino. Kmečki dom postane premajhen za vse, zemlja jih ne more preživljati. Davki, ki more našega kmeta, strašijo mladino. Donos kmečkega posestva pa je vsako leto negotov, odvisen od dobre ali slabe letine. Vzroki pa so tudi privlačnosti in zabave, ki jih nudijo mesta, povečane zahteve na življenje, liberalni svetovni nazar ali boljše rečeno materialistično mišljenje. S tem, da visi kmečko delavstvo s prehrano in s stanovanjem še vedno na domu, je seveda evidentno, da lahko dela za primeroma nižjo mezdo kot profesionalni delavec, ki mora z isto mezdo skrbeti za popolno prehrano in obutev sebi in družini. Profesionalno delavstvo vidi v tem zmanjšanje svoje sile. Isti problem nastane pri lovu za nižje službe po mestih. Nihče ne bo tajil, koliko je v mestih ljudi, ki so zadostno kvalificirani, a ne morejo dobiti zase nikake primerne službe, dočim se čestokrat zgodi, da na njim primerno mesto stopi človek, ki bi lahko živel iz drugih sredstev. Danes niso redki slučaji, ko zapuščajo svoj dom poklicni obrtniki, čevljarski, mizarski, krojaški in drugi mojstri in pomočniki, da v mestu zasedejo dasi ne manj težko službo, a tako, ki bi več »nesla«. Vse to kaže naše kmečko vprašanje še v žalostnejši luči, kajti odtujevanje od rodne grude, nujno vodi do odtujevanja od naroda in do njega propadanja. Spričo vseh teh pojavov je zadnji čas, da se zasadi lopata v delo. Prikleniti narod k grudi, ko jo zapušča en masse in zajeziti ta neurnik je problem vseh problemov, je vprašanje fizičnega in moralnega zdravja našega naroda, problem njegovega obstoja kot osobit narod, kajti sicer postane brezlična proletar-ska masa. Krivda, da je prišlo do tega, leži v vzrokih, ki so jih prejšnji člankarji navajali. Mesto s svojimi zabavišči z življenjem, ki se od kmečkega bistveno razlikuje, je za sodobno kmečko mladino magnet. Kino, gledališče, moderno plehko zabavanje vlečejo marsikaterega za seboj v mestni babilon. Naloga gospodarskih in kulturnih delavcev je, da se zastavi vsa zakonodaja, vse kulturno in gospodarsko naše delo v to, da se zajezi odtekanje zdrave kmečke krvi iz nedrij našo zemlje v velemesto in tujino! Naše organizacije bodo morale v tem pravcu usmeriti vse svoje bodoče delovanje. Treba je kmečki mladini vcepiti tisto veliko ljubezen do slovenske zemlje, ki ne pozna strahu pred napori, ki zna kljubovati še tako velikim nezgodam in ume prenašati žrtve zaradi bodočnosti naroda. Da ta miselnost zopet zavlada, mora sto- t/prava (e vKopltarJevl ul.it.O - Čekovni račun: Cfubllana štev. IO.650 in IO.349 ma Inaerate.Saralevošt.7563, Zagreb št. 39.011, Praga In Dn nai št. 24.797 Sv. stolica in malteško vprašanje Rim, 14. junija. Spričo neresničnih trditev, ki jih širi svobodomiselni tisk po vsem svetu, da stoji namreč sveta stolica v sporu med malteško narodno stranko in predsednikom malteške vlade lordom Stricklandom na strani narodne stranke pa da to pomeni afront proti angleški nadoblasti na otoku Malti sploh, je treba konstatirati taktično stanje stvari, ki je popolnoma drugačno. Politična stran vprašanja se sv. stolice nc tiče Nacionalen problem Malte obstoja najmanj eno stoletje. I)a li so Maltežani potomci Feničanov, potem pa poarabljeni, danes pa predstavljajo neko čisto osobito narodnost, to se svete stolice niti najmanj ne tiče, kakor se je ne tičejo prizadevanja onih, ki Malto prištevajo k romanski, oziroma italijanski .jezikovni in kulturni sferi. Ta spor ne obstoja šele od letos, ampak je star že sto in trideset let, ko so Angleži pod Nelsonom otok odvzeli Franciji, ki ga je bila iztrgala Malteškemu redu. Rečen je bil leta 1921., ko je Anglija dala otoku ustavo, ki v svoji veliki liberalnosti priznava tako italijanščini kakor angleščini iil malteščini (ki radi najmanj osemstoletnega vpliva romanstva na otoku italijanščini zelo sliči in velja kot njeno narečje) enake pravice. To je edino dejstvo, ki za Cerkev na Malti obstoja, dočim borba, ki se je po letu 1921 začela med italijansko narodno stranko in lordom Stricklandom, ki skuša otok potoni malteške avto-nomistične stranke odtegniti vplivu romanske kulturne sfere in ga polagoma poangličaniti, Cerkve neposredno ne zadeva in se vanjo kot tako nikoli ni vmešavala. Cerkve se tiče protikatoliško delovanje Stricklanda l)a je bila Cerkev primorana poseči od svoje strani v spor lorda Stricklanda z ogromno večino prebivalstva, tega je kriva protikatoliška in Cerkvi sovražna politika lorda Stricklanda, ki jc v svoji borbi za ustvarjenje 111 gojitev malteščine in pre-pojitev otoka z anglikanstvom v nasprotju z romansko nastrojenim prebivalstvom občutno žalil katoliška tradicionalna čuvstva ljudstva, ker ta brezobzirni, od vsake narodne podlage popolnoma izkoreninjeni (mati mu je pristna Italijanka, oče pa Irec) in čisto racionalistično-framasonsko vzgojeni, vrhtega po diktaturi stremeči stremuški politik nima niti najmanjšega smisla za bistvenost naroda in za fine in delikatne vezi, ki narod spajajo z religijo. Da je Strickland začel borbo proti ustavno zajamčenim pravicam italijanščine v javnem življenju, lo se svete stolice ne tiče, kakor se je ne tiče flagrantno ustavolomstvo, ki ga je lord Strickland zagrešil s tem, da je čisto proti ustavi volitve si-stiral in uvedel brezustavno stanje, prevarajoč z ne- (Od našega rimskega dopisnika.) resničnimi poročili g. MacDonalda. Pač pa je s tem ogorčil svobodoljubno .prebivalstvo, katero skuša demoralizirati in odtrgati od njegovih tradicij z borbo proti škofom in z ljudstvom zrašceni duhovščini. Strickland je v svoje politične namene skušal ustanoviti malteško narodno ccrkev, njegovi agenti propovediijejo odcepitev od Rima, on širi namenoma protestantsko karitativno propagando, kliče v deželo protestantske redove, podpira angleški lahouristični socializem in je prvi na Malti začel kulturni boj zoper katoliško cerkev, duhovščino in katoliško tradicijo. Lc zaradi tega ne pa zaradi političnega jezikovnega spora sta bila škofa msgr. Caruana iz Iva Valotte in msgr. Gonzi iz Gozza prisiljena proti Strieklandu nastopiti. Le v skrbi za večni blagor duš sta bila primorana zagroziti s cerkvenimi kainimi moža in stranki, ki po tisočletnem verskem miru na otoku ogroža katoliško dušo in značaj prebivalstva in ga skuša iztrgati iz njegovih tradicij, na katerih je zgrajeno njegovo katoličanstvo. Poročilo mons. Robinsona Sveta stolica je ta spor gledala ves čas mirno in brezpristransko in zgolj z vidika najvišjih religioznih interesov. Poslala je končno v sporazumu z angleško vlado na Malto svojega apostolskega vizitatorja, Irca mons. Robinsona. Mons. Robinson je poročal v smislu, skrajno neugodnem za svobo-domisleca, protestantizatorja in nasilneža Stricklanda. Ugotovil je, da je Strickland začel protika-toliški kulturni boj v svoje politične namene, talil episkopat in sumniči ter obrekuje sveto stolico samo. Nato je sveta stolica angleški vladi sporočila, da more verski mir na otoku nastopiti lc, če se Strickland kot fanatičen sovražnik katoliške cerkve ter katoliškega duha in čustev ljudstva odstrani. Sveta stolica goji najprisrčnejša čustva do Velike Britanije Od tedaj so se razmere na otoku uprav neznosno zaostrile. Danes je v La Valetti zbrano vse angleško sredomorsko brodovje. Sveta stolica pri tem ostaja mirna, nepristranska in dostojanstvena. Laž je, da sveta stolica podpira na otoka italijanski nacionalizem ali celo fašistično propagando. Sveta stolica je še nedavno ob priliki ozdravitve kralja Jurija in angleškega romanja v Rim dala izraza svojim prisrčnim čustvom do Velike Britanije. Sveta stolica ve ceniti velik pomen dobrih odnošajev z angleškim svetovnim imperijem. Sveta stolica ne želi prekinjenja diplomatičnih odnošajev z državo, ki je izvedla popolno emancipacijo katoličanov in ščiti katoliško misijonsko in kulturno delo po vsem svetu. Sveta stolica se ni vmešavala in se ne bo v borbo za ustavo na Malti. Ustavila pa se je in se bo vsakemu poizkusu protestantizi-ranja katoliškega otoka, vsakemu poizkusu izpod-kopavanja avtoritete Škotov in domačega kle-ra in vsakemu demoraliziranju prebivalstva po svobodomiselni propagandi. Sicer pa tudi ni res, da so odnošaji med Vatikanom in vlado g. Macdonalda slabi. Res, da je angleški poslanik pri Vatikanu prestavljen v Čile, poslaništvo pa je ostalo in vodijo se tudi dalje razgovori med Londonom in Vatikanom, da se spot likvidira. Kakor Vam morem popolnoma avtentično sporočiti, se ti razgovori ne vedejo samo v najbolj prijateljskem tonu, ampak obetajo tudi ugoden rezultat, ker tudi Velika Britanija absolutno noče spora s sveto stolico, dobro vedoč, kako bi to škodovalo njeni poziciji v svetu in v njenih domini-jonih pa njenim velikim interesom povsod. Iredentistično propagando na Malti je izzval Strickland Na Malti sami je sedanji guverner general Ducane prestavljen na vindvardske otoke v isti lastnosti, na njegovo mesto pa imenovan sir Luke, ki je bil namestnik vrhovnega komisarja v Palestini. Lord Strickland je pozvan v London. Strickland skuša svojo nespametno politiko na otoku zagovarjati z nevarnostjo italijanske iredentistične propagande. Resnica pa je, da je to propagando izzval on, lord Strickland. Pred njim ta propaganda ni eksistirala. Malta, ki je ena najbolj pasivnih dežel na svetu, živi od bogate Anglije. Le norcu more priti na pamet, da bi se Malta ločila od Anglije. Pač pa jc Strickland s svojo protinarodno, protiljudsko in protikatoliško politiko dal fašizmu dobrodošel povod, da je začel importirati iredentistične ideje, ki pa so tudi danes še brez resnega pomena in učinka. Anglija more iredentizem zadušiti še danes v začetku popolnoma, če odstrani diktatorja Stricklanda. V dobro poučenih višjih cerkvenih krogih se zatrjuje, da je kljub skrajno napetemu položaju opaziti znamenja, da bo angleška vlada Stricklanda tndi res odstranila. Nespametna politika Politika Stricklanda, ki je v času, ko ima- Velika Britanija pereče probleme v Indiji, Egiptu, Palestini, v vseh arabskih deželah pa celo na otoku Cipru, provociral še spor s katoliško hierarhijo, se obsoja v vseh treznomislečih političnih krogih Anglije kakor tudi na Irskem in v Kanadi, tembolj, ker jc tudi dal povod, da se je vmešaval v ta problem še fašizem, ki skuša malteško zadevo izrabiti zase. Tak mož ne spada na tako za Anglijo vitalno važno mesto kot je Malta. Katastrofalen polom na newyorški borzi piti vsa naša inteligenca iz dosedanje rezerve na delo, za okrepitev našega kmečkega stanu, ki je podlaga narodu in državi pa globokemu verskemu in nravnemu življenju. Država pa naj obrne vso svojo skrb na to, da se izboljšajo eksistenčni poboji kmetskega stanu. B. V. je nekoliko dvignila. Ni verjetno, da bi se sedanji pokret ustavil, ker je občinstvo v veliki meri prevzelo inicijativo za prodajanje, nasprotno kakor meseca novembra, ko je bilo občinstvo presenečeno. Posledica ameriške zaščitne carine — V enem dnevu izgubljenih 280 miljard dinarjev Newyork, 17. junij. x. Predsednik Hoover je v torek opoldne podpisal novi ameriški carinski zakon. Novi carinski zakon stopi v veljavo o polnoči od torka do srede. Toda že one ladje, ki bodo v torek zvečer po 17.30 newyorškega časa dospele v pristanišča, bodo morale svoje blago dati zacari-niti že po noveni carinskem zakonu. Newyork, 17. junij. x. Vsa prizadevanja, prikriti ameriško gospodarsko krizo, so se zopet naenkrat izjalovila s paničnim polomom efektne borze in vseh blagovnih tržišč in ni nobenega upanja več, da bi se gospodarstvo moglo popraviti do konca leta. Včerajšnja baisse se tudi ni začela iz vrst bank in borznega sveta, temveč radi obširnih oddaj s strani občinstva. Ze v predborzi so znašale izgube do 22 točk. Kurzne izgube, največje od 11. novembra 1929 dalje, znašajo povprečno skoro 4.6 točk za vse papirje. Posebno so bile prizadete bančne vrednosti. Skupna zguba ameriškega narodnega premoženja je dosegla skoro 5 miljard dolarjev (280 milijard dinarjev). Nad 300 gospodarskih vrednot je doseglo rekordno nizko stanje. Na produktni borzi je dosegla cena rži tako nizko stanje, kakršnega že ni bilo od leta 1900 dalje. Cena ovsa pa jo padla na stanje iz leta 1913. Ostali produkti pa so dosegli najnižje stanje v letošnjem letu. Samo cena cina se Italija v škripcih Rim, 17. jun. AA. »Giornale d' Italia« prinaša obširen članek o merah, ki naj jih Italija podvzame da se ubrani težkih posledic, ki jih lahko prizadenejo italijanski trgovini nove carinske tarife Zedi-njenih držav Severne Amerike. List pravi, da je potrebno složno delovanje vseh faktorjev, da obranijo državo pred škodo, ki jih nove ameriške tarife lahko prizadenejo italijanski kmetiški in industrijski produkciji. V tem pogledu Italija tudi že zdaj stoji slabo, ker je njena trgovinska bilanca z Zedinjenimi državami severne Amerike leta 1929 za 18% milijonov lir pasivna. Nadalje pravi lisi, da si mora Italija najti in zasigurati velika tržišča za svojo produkcijo, zlasti v Aziji in Južni Afriki, kjer so našle tržišče za eksport tudi Velika Britanija, Nemčija in Zedinjene države Severne Amerike. Italija mora bili pozorna, da ne bo izločena iz eksportnih tržišč. Glasovi francoskih listov Pariz, 17. junija. x. Novi ameriški carinski zakon je povzročil soglasne proteste vseh pariških listov, ki so zahtevali, da naj skupno zatirana Evropa z gospodarsko 7/Iružitvijo dn skupen odgovor, Edino evropska gospodarska unija more jen-kije spametovati. Ravnatelj francoskega poljedelskega urada za inozemsko trgovino izjavlja v >L"' Oeuvre«, da mora novi ameriški carinski zakon imeti katastrofalne posledico za francoski eksport v Ameriko. Ce bi po želji Brianda prišlo do evrop- Kralj in kraljica na razstavi nar. vezenin Belgrad, 17. jun. AA. Davi ob 10. sla Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica v spremstvu maršala dvora generala Dimilrijeviča, dvorske dame ge. Eleonore švrljugove, generala Stojanoviča, adju-tanta Nj. Vel. kraljice, podpolkovnika Pogačnika in polkovnika Krstiča posetili v domu Kola srbskih sester razstavo narodnih vezenin in tkanin. Razstavo je priredil zavod za pospeševanje zunanje trgovine v ministrstvu za trgovino in industrijo 3 sodelovanjem Kola srbskih sester in g. Bergerja, ravnatelja etnografskega muzeja v Zagrebu. V imenu ministrstva za trgovino in industrijo so sprejeli visoke goste načelnik dr. Steininetz, dr. Tomšič, Grgaševič in Berger. Minister za trgovino in industrijo ni bil navzoč pri sprejemu, ker je obolel. V imenu Kola srbskih sester je Veličanstvi sprejel glavni odbor s predsednico Grujičko. Belgrajsko žensko društvo je zastopala ga. Olga Barlovac. Pri vhodu je ga. Grujička izročila Nj. Vel. kraljici šopek rož, ki ni bil povit z vrvico, marveč z lepe starinsko pečo iz zbirke ge. Mogun. Veličanstvi sta si 7, velikim zanimanjem ogledali razstavljene vezenine in tkanine ter sledila tolmačenjem zastopnikov ministrstva za trgovino in industrijo. Naloga te razstave je pospešiti ljubezen za domačo umetnost in za vezenine sploh, ki so zbudile tudi v inozemstvu veliko pozornost. Nj. Vel. kral j se je laska vo izrazil o razstavi in pozval izdelovalce, naj se še z večjo voljo posvečajo tem izdelkom, takii da fiodo postali visoko-unietniški. Nj. Vel. kralj se je zanimal za te vrste proizvodnjo v posameznih krajih, o načinu prodaje doma in v Inozemstvu. Nj. Vel. kralj in kraljica sta si vsak oddelek ogledali dvakrat. Visoki gosli so tekom ogleda izbrali in kupili večje število razstavljenih predmetov. sKo carinske unije in če bi se mogle ustanovili Združene evropsko države, bi bilo golovo, da bi Amerika ' hitro odnehala. Francija bo vsekakor morala svoje j tarife prilagodili ameriškim. Čemu je potoval grof Bethlen v London (Od našega posebnega dopisnika.) London, 15. junija 1930. Danes ie dospel semkaj grof Bethlen, madfar-- Iv i ministrski predsednik. Oficielno bo sprejet pri , iadi in kralju Pozornost je vzbujalo, da je bil žc več tsdnov njegov obisk napovedan od irvest-nega angleškegu časopisja, tako, da se je moral nazadnje že vsak vprašati, kaj je prav za prav • zrok Bethlenovega prihoda na Angleško. Po vsej priliki bo pravilna sledeča razlaga: Najverjetnejše je, da groi Bethlen prihaja v London, dn dobi anSleSlro posojilo. Dobro je znano, da Horlv-Bethlenova vlada nujno rabi denarja, da prepreči gospodarsko krizo, ki grozi deželi. V četrtek sta v parlamentu v Budimpešti dva konservativca dr. Karel \Voll in grof Franc Hunyadi v tem smislu govorila, da jc sedanji položaj dežele podoben onemu iz leta 1918. Oba govornika sta opozarjala, da po mnogih krajin ljudstvo strada, in da se bo samo po sebi vrglo v skrajen socialističen ali celo komunističen tabor, ako ne bo država nudila hitre pomoči. To je dobro orožje v rokah grofa Bethlena, ki bo brez dvoma uporabil sedaj, ko išče posojila v Angliji, ki se še vedno boji možnosti boljševiške ekspanzije nu Evropo. Govori se o 13 mil), funtov sterlingov, ki naj bi jih dobila Madžarska. Naj omenim, da so znali Madjari izvrstno pripraviti Bethlenov piihod. Stvorili so poseben odbor, takozvane Anglo-ogrske družbe, kateremu na-čeluje lord Bearsted. V odboru so kardinal Bourne, lord Chilston, Esmond Harmsvvorth, sin lorda Ro-themera, dalje bivši državni tajnik Rotschild in ugledna poslanca delavske stranke Kcnworthy in Snowden. Torej finančniki, industrijci, zastopniki cerkve, banke in vladajoče socialistične stranke, vsi ti skupaj naj s primerno podporo časopisja zagotove Bethlenu uspeh. Vendar je treba povdarjati, da vsi socialisti ne goje tako toplih simpatij za grofa Bethlena, kakor gospod Filip Snovvden. Nasprotno, gotovo del časopisja piše jako rezervirano o njegovem prihodu, tako na primer izraža »Independent Labour Partv« upanje, da Mac Donald in državni zaklad-ničar Snovvden nc bosta podprla teroristične diktature na Ogrskem. Dobiti kar moč ugodno in izdatno posojilo, je torej pravi namen Bethlenovega prihoda v London. Da bo pa pri tem skušal merodajne kroge zainteresirati ludi za svoje revizionlstične cilje, je jako verjetno. V tem smislu vsaj že dolgo let piše lord Rothemere v svojih listih, ki so baš sedaj ob prihodu kralja Karola na romune, kakor moške delavne moči. To pa seveda povzroča zopet novo število možkih brezposelnih. Končno jc treba tudi imeti v vidiku, da je pred vojno cesarska Nemčija imela sama pod orožjem MO.OOO uniformiranih vojakov, in da jih ima danes samo 100000. Brez ozira na to, da se je število prebivalstva pomnožilo, je že samo radi tega trajno do 500.000 mladih delovnih sil, katerim je kjerkoli treba iskati zaslužka. Kako misli Briiningov kabinet odpomoči sedi n\ mu težkemu gospodarskemu položaju? Vladni p.v.dlog gre za tem, da se za dobo 5 let novo nastavljenemu uradnišlvu odreče stalnost. Poleg tega naj bi sc znižali dopusti in iz obratov naj bi se odslovile po možnosti vse poročene žene. Službena dohi naj ^e poviša do 68 lela, vendar pa se v izjemnih slučajih krajevnim oblastim dovoli, da do-vclijo pokojnino že s 65. leti. Tudi se misli zmanjšali pokojnine, zlasti v tistih slučajih, ako ima dojk oseba kje drugje zaposlitev. Napovedujejo tudi, da se bo slrogo gledalo, da ne bo nikdo isto-'..sno opravljal dveh službenih mest. Tak je uradni načrt, toda kakor napoveduje Delavsko časopisje proti Bethlenu! ,L»",,a s'°ia"ot>lč t ■ * ■ : Bclcrad, 17. junnu. ni. Kakor noročf Bethlen se pritožuje čez sosede Madjarske London, 17. junij. x. Madjarsko poslaništvo v Londonu je priredilo včeraj diner na časi grofa Bethlena, katerega »o sc udeležili zunanji minister Henderson, finančni minister Snovvden in vodilni politiki ter diplomati. Poslanca Bromley tlorrabln in miss VCilkin-son sta sc pismeno obrnila na »D.iily llerajd« proti postopanju s političnimi jetniki na Madjarskem. Na Madjarskem se moški iu ženske radi čisto političnih prestopkov obsojajo ua kazni, ki spričo razmer v Madjarskih zaporih pomenijo smrt. Porlanca izražata upanje, da bo grof Bethlen po svoji vrnitvi na Madjarsko take razmere odpravil. »Daily Herald« naglaša, da Bethlenov obisk v Londonu nima nobenega političnega pomena, temveč da je njegov obisk bil samo čin • ljudnosti. — Pogajanja o inozemskem posojilu so že zaključena. Dve banki londonske City bosta prevzeli maihen del lega opravila, .angleška vlada pa niina s tem nobenega oprsvka. List še dostavlja: Čc grof Bethlen res ceni simpatije Anglije, jih lahko doseže, čc izboljša na Madjarskem ustavo, vprašanje kaznilnic itd., ki so potrebne reforme in ustvari resnično demokracijo. — Tako pisanji; vodilnega delavskega lista je vsekakor značilno. »Daily Telegraph* izjavlja, da se bodo med Bcthlenotn iti angleško vlado vršili razgovori o Briandovem metnorandtt o evropski uniji, vendar ni verjetno, da bi si madjarska vlada izbrala ta trenutek. da bi načela vprašanje restavracije llabsbur-/anov. Londor. 17. jun. x. Grof Bethlen je danes popoldne izjavil . astopnikotn listov, da so današnji politični in gospodarski življenski pogoji za »dežele v donavski kotlini« postale nevzdržne. Tam, kjer jc prej obstojala velika politična in gospodarska enota, je sedaj cela vrsta majhnih držav, ki hočejo svoj prometni aparat in svoje gospodarstvo za carinskimi zidovi zgraditi v popolno gospodarsko autokracijo. Dežele, ki so nesposobne, da bi poslale agrarne držav?, umetno pospešujejo svoje poljedelstvo, dočim resnične agrarne dr/ave. v katerih ni gospodarskih predpogojev za industrializacijo, poskušajo podpirali in razvijati industrijo. Ce pogledamo za trenutek v bodočnost in .če S' predo-čiino, kaj more nastati iz takega razvoja, in če se ne posreči, najti v teh pokrajinah nadomestilo za razbit bivšo gospodarsko enoto, je pričakovati le bedo in uboštvo. Belhlen je poleni razmotrival politične vzroke, ki so dosedaj ovirali, da podonavske države niso mogle priti do gospodarskega delovanja. Dalje je smatral Bethlen za najvažnejši problem vprašanja manjšin. Sfle potem, ko bo smo-trena manjšinska politik: Društva Narodov zagotovila narodnim inatiišinam oni življenjski standard v gospodarskem in kulturnem pogledu, kakršnega so bile tc manjšine navajene v prejšnji madjarski domovini, bo mogoče spraviti srednjeevropske dežele v gospodarsko skupnost. Končno je Bethlen še navajal, cla je Madjarska pripravljena sodelovati v institucijah za mednarodno reševanje konfliktov in tla bo potrebno, poleg haaškega razsodišča, ki razsoja juridične konflikte med narodi, ustanoviti tudi stično institucijo, ki bi bila dovolj ugledna, da bi reševala tudi politične konflikte. Liberalna stranka za kralja Izjava Jurija Braliana — Civilna tista — Novi državni podtajnik' Bukarešta. 17. junija. x. Jurij Rratiauu, katerega so disidfinti liberalne st ranite v uedeljo iz-klicali za voditelja stranke, jo danes popoldne prišel v poslansko zbornico in s tem prekinil dosedanjo taktiko liberalne stranke, ki se je odstranila od parlamentarnega dela Prečital je izjavo, v kateri j naglaša, da liberalna stranka pod njegovim predsedstvom priznavn kralja Karola II. in da hoče ped sedanjimi okolnostmi vršili svoje dolžnosti in sicer pole£ kralja kakor so to storili tudi slavni voditelji «tranke v preteklosti. Nato je poslanec veČine Toncescu na iniciativo parlamenta vložil načrt zakona, s knterim se na- novo ureja civilna lista za kraljevsko rodbino, in sicer za kralja 40 milj., za kraljieo-vdovo Marijo 20 milj., zn kraljico Heleno 7 milj. in za vojvodo Mihaela 7 milj. ua leto V kratkem se bo vložil tudi predlog, da se bivšim regentom prizna mesečna pokojnina po 150.000 lejev. Bukarešta, 17. junija. x. Dano so bili imenovani naslednji državni podtajniki: v ministrskem predsedništvu Lugosnnu in Gafencu, v poljedelskem ministrstvu Potarca in Andrei, v prosvetnem ministrstvu Jurij Popp. v finančnem ministrstvu Joanicescu, v prometnem ministrstvu Crisan in v notranjem ministrstvu \ngelesch. Brezposelnost » najtežji problem. Anglije London, 17. junija. AA. Danes je govoril ministrski predsednik MacDonald na konferenci lokalnih oblasti o vprašanju brezposelnosti. MacDonald je dejal, da želi skupno s svojimi tovariši pospešiti izvedbo krajevnih načrtov in obnoviti napore za tako zvani narodni razvoj. Kcnčno jc Mac Donald naglasi!, da želi pridobiti aktivne in soci-jalno misleče zastopnike mož in žena za skupno delo za rešitev vprašanja brezposelnosti in za gospodarsko okrepitev vse države. Njihov cilj mora biti normalna industrija in primerna organizacija. London, 17. jun. AA. Listi se ponovno obširno bavijo z vprašanjem brezposelnosti. Parlament, ki se sestane nocoj, bo razpravljal o lej zadevi na jutrašnji seji. Debata bo zelo obširna in kakor poročajo Times«, bo ministrski predsednik pozvan. naj precizira delokrog novega prvega varuha pečata Vernona Hartshorna. Njegov prednik J. H. Thomas je prevzel danes svoje novo mesto. »Daily Herald« objavlja razgovor z Lloydom Georgem, ki je izjavil, da bo liberalna stranka glasovala za izredno zasedanje parlamenta, ki bo razpravljal o vprašanju brezposelnosti in o zasilnih ukrepih, ki bodo veljali za dobo petih let. Lloyd George ie končno izjavil, da se strinja s predlogom ministrskega prednika, naj se ustanovi posvetovalni odbor za vlado po vzorcu odbora za imperijalno obrambo. London, 17. junija. AA. Dne 31. maja so bile povprečne cene na drobno za približno 54% višje od cen meseca julija 191-1 v primeri s 55?o pred mesecem dni in 60r! pred enim letom. Francija organizira držo hrambo Pariz, 17. junij. Pod predsedstvom Tar-dieua je btla danes veSttrna konferenca, nn kateri so razpravljali o organizaciji državne obrambe. Konference so se udeležili Briand. oba finančna ministra ter ministri za vojno nlornarico in zrako-plovstvo. Konferenca je bila v najožji zvezi z vprašanjem, ki so se te dni razpravljala v finančni komisiji. Tam je poslanec Mandel stavil predlog, da se za financiranje načrta zn pospeševanje trgovine in industrije nameravana milijarda rezervira za najnujnejše izdatke za deželno obrambo, ki ne trpi nobenega odlašanja. Tudi v >~Quotidienu« je danes poslanec TIennessy zahteval, naj se parlament, preden vrže skozi okno sredstva, katera je zahtevala vlada za povzdigo gospodarskih sil, bavi s problemom nar. varnosti in organizacije varstva na meji. Strickland v Londonu London, 17. jun. AA. Snoči je prispel semkaj z letalom z Malte maltski ministrski predsednik lord Strickland. Letel je iz Marseilla v Croydon. V razgovoru z novinarji je Strickland izjavil, da bo moral zakonitim potom zajamčiti svobodne volitve na Malti. Končno je Strickland izjavil, da ne more izjavili, kako naj se (o stori, ker maltski parlament ne zaseda in je lo vprašanje pravno zelo zapletena zadeva. Odstop egiptovske vlade London, 17. junij. x. Radi zakona v varstvo ustave, ki ga namerava predlagati egiplska vlada in od katerega se kralj Fuad boji omejitve svoje avtoritete, je naslftla vladna kriza, ker je kfalj odklonil svoj podpis, nakar jc podala demi9ijo vsa egiptska vlada. Iz medn. konference za delo Ženeva, 17. junija. AA. Na mednarodni konferenci za delo je bila otvorjena razprava o poročilu ravnatelja mednarodnega urada za delo Alberta Thomasa o razvoju socijalne zakonodaje v posameznih državah. Delegati so posebno pozorno poslušali poročilo indijskega odpoelanca, ki je ečrtal sedanje socijalne razmere v Indiji ter prosil za mednarodno zaščito in intervencijo. '•Berliner Tajefclatt«, nima predlog tipanja, da bi prodrl v zbornici in je verjetno, da se mu bo ustavil že drfavnl svet. Socialisti, ki so v opoziciji, napovedujejo najstrožji boj proti taki finančni reformi. Vendarle nihče ne ve pravega, oziroma boljšega izhoda iz sedanjega težkega gospodarskega položaja,. * Dr, W« Konferenca Male antante Budimpešta, 17. jun. p. V političnih krogih se z velikim zanimanjem pričakuje konferenca Male antante, ki se bo vršila 25. junija v Štrbskem Plešo. Madjarski listi bodo poslali veliko število časnikarjev, ker mislijo, da se bo na konferenci mnogo govorilo o bližnjih dogodkih v Madjarski. Pabst v Benetkah Benetke, 17. junij. x. Italijanska policija ni delala majorju Pabstu nobenih težkoč, ker se jc izkazal s pravilnim nemškim polnim listom, vendar pa ga politična policija slrogo opazuje. Dosedaj ni bilo nič znanega, da bi bil Pabst stopil v stike s tukajšnjimi fašisti. On hoče par dni ostati v Benetkah, potem pa se vrnili v Nemčijo. Mednarodna konferenca za izkoriščanje vodnih sil Berlin, 17. junija. AA. \Volfbiro poroča: Nemška vlada jc na časi udeležencev mednarodne konference za izkoriščanje vodnih sil priredila snoči svečano večerjo. Prisotne delegate iz inozemstva jc pozdravil nemški minister za zunanje zadeve Cur-tius. V imenu italijanskih odposlancev je nato govoril profesor Volari in se zahvalil nemški vladi za gostoljubnost, kakor tudi za odlično organizacijo konference. Inž. Relch je v imenu avstrijskih delegatov govoril o nalogah izkoriščanja vodnih sil v Avstriji. Pri tem je poudaril, da bi bil najvažnejši pomen tehnike v tem, da ustvari mednarodno električno omrežje, tako da bi vezalo vse drŽave sveta. Švicarski delegat prof Bnner se ja laskavo izrazil o pripravah za to konferenco iti je z zadovoljstvom konslatlral, da so »e mogli inozemski delegati na licu mesta preveriti o plodovih nemške tehnike in nemškega znanslva. V imenu Argentine, Španije iti Združenih držav so govorili vodic teh odposlanstev, Belgrad, 17. juniju, ni. Kakor poročajo iz Prage, jo tam ob 7 zjutraj umrl Ljuba Stojanovlč, bivši predsednik ministrskega sveta kraljevine Srbije in član srbske kraljeve akademije znunosti. Rodil se jo It), avg. 1800. v Užlcah. Po študijah na belgrajski visoki šoli je študiral »a Dunaju, Petro-grudu, Berlinu in Lipskem. Bil je znamenit srbski fllolog In jMilitlk. Prvič je postal minister za pro-sveto lela 1903, 1005 je postal ministrski predsednik in notranji minister. Od 1904 do 1911 je bil šef samostojne radikalne stranke. Po letu 1918 je bil predsednik glavnega odbora republikanske stranke. Od 1918 do 1928 je bil tajnik srbake kraljeve akademije. Najbolj znana delit Slojanovičeva so: Življenje in delo Vuka Štefana Karadžiča- iz leta 1924. in >Stari srbski rodovniki in letopisk iz i leta 1927. Poleg tega je napisal veliko število člankov in brošur kulturne in politične vsebine. Naši rudarji v Belgiji Liege, 17. junija. /.. V te kraje neprestano prihajajo jugoslovanski delavci na delo. Mnogi od njih imajo velike neprillke radi tega, ker nimajo v redu svojih potnih listov, oziroma nimajo vidira-nih potnih listov od belgijskega konzulata. Za nje se posebno zavzema o. dr. Crnjica, ki je mnogokrat interveniral pri pravosodnem ministrstvu da posamezniki, ki imajo s potnimi listi neprilike, lah-ko ostanejo tu. On je skupno z o. Vladimirjent Bilo-brkotn ustanovil prosvetno, socialno in podporno organizacijo na verskem temelju, ki se imenuje •Zadruga sv. Antec. Društvo je ustanovilo svoje odseke in bo v kratkem pričelo izdajati svoj list, ki ae bo imenoval »Mali list« in bo informativne narave in bo izhajal enkrat na mesec. Ureditev delovnih odnošajev Belgrad, 17. jun. p. V ministrstvu za socialno politiko izdelujejo nov zakon o regulaciji delovnih odnosov. Ta vprašanja so regulirana s posebnimi zakoni, ki jih je treba z novim zakonom zajeti in spraviti v sklad vsa posamezna vprašanja, ki se sedaj posamezno urejajo. Z ozirom na to je prišla v Belgrad deputacija pokojninskega zavoda za privatne nameščence za Slovenijo in Dalmacijo. Obiskala je pristojne činitelje in obrazložila svoje mnenje glede preureditve socialnega zakona. Deputacija je posebno naglasila svoje stališče glede novega zakona o zavarovanju zasebnih nameščencev. Ti predstavljajo večjo organizacijo, ki ima za seboj tudi znaten kapital. Namen deputacije je tudi ta, da obrazloži stanje v tem zavodu in da da svoje mnenje glede zaščite v novem socialnem za-kcnodajslvu, ki se sedaj pripravlja. Nova proga Pločnik - Kuršumtja Belgrad, 17. jun. AA. Od včeraj je v Belgradu odposlanstvo iz Kuršumlje, ki ima nalogo, da povabi na otvoritev železniške proge Pločuik—Kur-šumlja Nj. Vel. kralja, predsednika vlade generala Petra Živkoviča, patrijarha Varnavo in predstavnike kraljevske vlade. Progo bodo svečano otvorili 6. julija t. 1. Belgrajske vesti Belgrad, 17. jun. m. Danes je obiskal ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. Nikolo Preko predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani Vckoslav V r t o v e c , da poroča ministru o zadevah gradbene akcije zavoda, o zadevi valorizacije novele in o drugih tekočih zadevah. Minister je sprejel predsednika z izredno ljubeznivostjo in je vzel poročila z velikim zanimanjem na znanje in je posvetil vsem vprašanjem Pokojniskega zavoda posebno pozornost. Belgrad, 17. jun. p. Komisija sv. Sinoda, je končala svoje delo na izredni ustavi srbske pravoslavne cerkve. Ta načrt ustave se bo obravnaval na prvi seji arhijerejskega sabora. Belgrad. 17. jun. z. Miss Annie Chrislitch, ki sc jc več dni mudila v Belgradu, je odpotovala na Češkoslovaško, kjer jo je sprejel predsednik Ma-saryk. Od tam bo nadaljevala pot v Angliji,, Belgrad, 17. junija. AA. Minister poljedelstva dr. Šibenik, je podpisal z nemško Ivrdko iz DOssel-dorla pogodbo o nabavi 75 komadov trijerjev. S tvrdko Bratje Eber pa je bila podpisana pogodba o nrbavi 8000 sadnih brizgainic, 2000 nahrbtnih in 1000 brizgainic na vozovih. Trijerji in brlzgalnice bodo nabavljene na račun reparacij. * * » Split, 17. junija, p. Danes se je prevrnila lokomotiva sinjskega vlaka z enim vagonom v potok. Lahko ranjen je samo strojnik. Promet je bil vzpostavljen po dveh urah. Včeraj se je zgodila avtomobilska nesreča pri Zadvarju. Šofer in dva potnika sta težko ranjena. Split, 17. junija, p. Te dni je bilo nad tukajšnjo pokrajino veliko neurje s ločo, ki je prizadejala občutno škodo. Zlasti so trpeli kraji zagorske Dalmacije, drniške okolice in v Novem. Strela je ubila tudi enega človeka. Grčija sklene prijateljsko pogodbo s Turčijo Atene, 17. junija. AA. V kratkem se bodo vršila pogajanja s lurčijo o paktu prijateljstva in o medsebojni pomorski razorožitvi ua podstavi popolne paritete. i'mzifCu tržaških šadjedeSniskih družb Trst, 17. juniju. AA Glavna skupščina ladje-deiniške družbe : Cantieve navale trieslino.. je odo-i brila nizljo z ladjcdelniškima družbama sblabili-: mento Icellicu Iriestino. in .Cenliere Sati Rocco«. Nova družba »e bo imenovala . Cantieri riuniti dello Adlialico Monialeonc, Trieate el Venezia . Družba bo razpolagala z glavnico 150 milijonov lir. Za kaj/ vse siužijo vojni prostovoljci Jfanlova, 17. junija. AA. Tu so se začele sve-čuiiomi v proslavo dvatisočletnice rimskega pesnika Virgila. Vojni prostovoljci iz vseh krujev Italije so se napotili na bojne i>oliaiic v Cuuiozzi, Montanari i ; in Sulferum, Sanacija kočevske mestne hranilnice Proračunska seja mestne občine known tvQflwo ovsu Ali vas peče, če pridete po britju na veter? Potem vam svetujemo, da rabite rezilce Gillette. Oille ttč Kočevje, 17. junija. Mestna hranilnlea v Kočevju je prišla v zadnjih letih v velike denarne težkoče, tako da je danes deficitna za 10,500.000 Din. Vlagatelji svojih vlog zaradi tega stanja niso mogli dvigniti, dočim je hranilnica sama ustavila svoje delovanje, dokler se ne bo začelo z močno akcijo za sanacijo. Ker so stroški v hranilnici dnevno naraščali in jc s tem deficit rastel, je bilo nujno, da se prične z akcijo za rešitev in ozdravljenje tega denarnega zavoda, ki je bil še pred vojno eden najbolj cvetočih v Sloveniji. Ob imenovanju gerenta v mestno hranilnico, v premoženjsko upravo mesta Kočevje ter novega župana v osebi finančnega nadsvetnika g. Maksa Kostanjevca je to velevažno gospodarsko vprašanje kočevskega okraja stopilo v ospredje. Novi župan je izdal prvi sanacijski načrt za mestno hranilnico, ki je bil v proračunski seji mestne občine v ponedeljek, 16. junija tudi sprejel. Proti sanacijskemu načrtu in novemu proračunu je glasoval le en kočevski Nemec, dočim -so vsi ostali odborniki bili v glasovanju soglasni. Proračun mestne občine in sanacijski načrt jo izvedljiv in mogoč. G. župan je poiskal vse možne dohodke, da je kril ž njimi skoraj dvamilijonsko izdatke. Proračun mestne občine za tekoče lelo izka-tuje izdatkov 1,786.366.35 Din, dočim je rednih dohodkov 732.200 Din. Primanjkljaj 1,054.166.35 Din se krije z novimi dokladami, ki so bile že večinoma v starem nepotrjenem proračunu za to leto. Z novim proračunom so uvedene le sledeče nove doklade na vino od dosedaj 1.50 na 2 Din pri litru, dalje na davščino od postelj za prenočevanje tujcev od 3 na 5 Din ter z doklado na vse direktne davke 100% od davčnega predpisa 473.440 Din. V seji, ki se je vršila v ponedeljek, je župan predlagal v svrho sanacije Mestne hranilnice po mestni občini in premoženjski upravi mesta Kočevje, ki jamčita za vloge v Mestni hranilnici, naj se sprejme sklep, ki ga je napravil kot gerenl premoženjsko uprave z dne 13. junija 1930, da prispeva premoženjska uprava za sanacijo Mestne hranilnice v Kočevju letno vsoto 300.000 Din do končne sanacije, kateri znesek naj mestna občina upošteva v svojem vsakoletnem proračunu. Dalje, da prevzame mestna premoženjska uprava skupno z mestno občino jamstvo za posojilo 10 milijonov dinarjev, ki ga naj najame mestna občina za sanacijo Mestne hranilnice proti čim manjšim obre-stim in dolgoročni amortizaciji proti svoječasnemu postopnemu vračevanju z obrestmi vred, kakršno mora plačevati občina. Cvet Slovenske Krajine Bogojina, 16. junija. Bela cesta se vije iz Murske Sobote proti Bo-gojini, ki so jo spremljale na obeh straneh črešnje, murve, višnje in drugo drevje. Spremljale so jo re-8em, ker je sedaj že i kor o vse posekano, ter škodi cesti. Nekdaj jo precej gosto drevje spremljalo potnika, ki je potoval po cesti. Čutil se je človek, kakor bi potoval po stezi velikanskega parka, ko jc stopal po tej cesti. Cesto obdajajo velika obsežna polja, pašniki, gozdiči, a na prvi pogled pogreša človek ono drevje, ki je nekdaj spremljalo potnika. Cesta med Tešanovci in Bogojino je tako prazna, tako pusta, da je človeka kar strah in se čuti še bolj ničevega kot je v resnici. S te ceste se vidi mogočna svojevrstna stavba; z dvema okroglima stolpoma, mogočna kakor grad, a ljubka, domača, na prvi pogled preprosta, toda zelo komplicirana, bela kakor kristal, nova bogo-jinska cerkev. Velike težave so združene z gradnjo tega božjega hrama, a še večja je požrtvovalnost in gorečnost bogojinskih faranov, ki z lastno močjo postavljajo tako mogočno hišo božjo. Veliki mojster Plečnik je ustvaril umotvor, ki je v kras tej lepi krajini in je kakor biser v kroni stvarstva. Slišal sem besede uglednega moža, ko je po-setil Bogojino: >Ce bi imela Bogojina še jezero, prekosila bi v svoji lepoti še Bled..- In res! Vas je precej čedna, tip ogrske obcestne vasi. Hiše, lične kmetske, kojih okna so vedno polna cvetlic, a vse so obrnjene proti cesti, ki pelje skozi vas. Hvale vredno je pa tudi, da vsako soboto lepo pometo cesto, kljub temu, da ves teden težko delajo in vendar skrbijo za snažnost vasi. Na južni strani vasi so polja, ki v svoji pestrosti krasijo okolico, a pogled sili.še naprej in se ustavi tam na vencu hribov Slovenskih goric. Na vzhodu se vidijo griči, kot Filovski vrh, Lendavski hrib in dr. Na severu dela ozadje Bogojinski hrib, posajen z vinogradom, a njega severna stran je pokrita s temnim smrekovim gozdom. Zahodna stran je odprta človeškemu očesu, čez Soboto. Radgono tja do Kapele in še čez do Pohorja. O tem županovem predlogu, ki postavlja temelj za sanacijo mestnega denarnega zavoda in preureditev dosedanjega še ne uverjenega proračuna mestne občine, se je vnela živahna debata. Dr. Sa-jovic je predlagal, da naj bi pri novem proračunu, ki je izdelan v sanacijo mestnega denarnega zavoda, zaščitili davkoplačevalce. Dr. Lavrič Janko je predlagal, da naj bi se znesek premoženjske uprave za sanacijo zvišal na 500.000 Din in da naj se 4,500.000 Din, ki bodo na razpolago za kritje tega zneska mestni premoženjski upravi ne vrne, marveč se porabi za čim uspešnejšo in hitrejšo sanacijo. Inšpektor g. Peterlin je bil za zaščito kon-zutnentov, ki bodo pri event. dokladah najbolj prizadeti. Poudarja, da je bila največja krivda, da je prišla v tako veliko krizo hranilnica ta, da se ni pričelo s sanacijo že pred dvema letoma, ko je znašal deficit komaj tri milijone dinarjev. Inšpektor g. T. Bctriani soglaša s predlogi gg. dr. Sajovica in dr. Lavriča in predlaga, naj bi nova kočevska hranilnica dala tri milijone dinarjev posojila. K stvari'je govoril tudi šo g. Vorderber. Po debati so izglasovali v razmerju S:1 predlog župana o najetju posojila, o prispevku 300.000 Din od premoženjske uprave, ter o novem proračunu mestne občine. Za tem je bil sprejet tudi nov proračun za mestno vodarno in elektrarno, ki znaša 780.000 Din izdatkov in istotoliko dohodkov. D. dohidkov je prevzet v proračun mestne občine istotako znesek 300.000 Din za sanacijo Mestne hranilnice. Da so dohodki zvišani, je vzrok povišek vodarine in to-kovine za 2 Din pri kub. metru vode, ozir. 1 kllo-vatni uri. V proračunu krajevnega ubožnega zaklada, ki znaša 17.800 Din dohodkov in 75 300 Din izdatkov, se je črtala važna postavka za zgraditev nove ubožnico v znesku 50.000 Din. Primanjkljaj 57.500 Din se prenese v občinski proračun. Tudi ta proračun je bil sprejet z isto večino. Ob koncu je predlagal župan, da se upokoji strojnik Mestne elektrarne in vodovoda g. Albert Eppich, in da se pogojno nastavi kot strojnik g. Scheithauer Edvard. Seja je bila s tem zaključena. Sprejem novega proračuna, ki bazira na realni podlagi, izdelan od veščega finančnega strokovnjaka g. nadsvetnika M Kostanjevca, pomenja za Kočevje velik dogodek", ker bo s lem rešeno vpršanje mestnega denarnega zavoda, ki mora še naprej obstojati kol glavni steber bodočega gospodarstva tako mestne občine, mesta samega ter vse Kočevske. Lep je ta kraj, kljub temu, da so ga nekateri nazivaii slovensko Sibirijo in še drugimi takimi imeni. In še danes se nekateri bojijo tega kraja, in to samo zaradi tega, ker se ne vživijo dovolj v razmere, ki so nekoliko drugačne kot v ostali Sloveniji. Nekateri spoznavajo pokrajino saino po vesteh, ki so tiskane po raznih časopisih. Toda te vesti so mnogokrat zelo pomanjkljive. Dobro bi bilo, če bi začeli opazovati tudi te pozitivne strani. Bi. Sedmi za Mussolinijem Kakor znano, je bil imenovan za komisarja fašistične stranke na Goriškem neki Basi le, ki je svojčas opravljal podobno funkcijo v Turinu. Drugi dan po svojem nastopu je napovedal obisk fašjev na deželi. Podal se je ludi v Črn i če. Okoliški župniki so prejeli od županstev >nujno«; pismo, naj pridejo k sprejemu fašističnega komisarja, ki se bo vršil pred slavolokom. Črniški občinski načelnik ije dal namreč postaviti kar slavolok. Župnikov seveda ni bilo k sprejemu, kor se katoliški duhovnik v smislu konkordata pač ne more vtikati v politično zadeve in prisostvovati zgolj političnim manifestacijam; fašistični komisar ali tajnik je samo načelnik fašistične stranke v deželi in ni vladni organ. Ko je komisar opazil, da ni duhovnikov, je dal znamenje fašistom, naj mu sledijo. Odšel je s četo k črniskemu dekanu. Vpričo fašistov je dekana oštel, češ, zakaj ni prišel k sprejemu; moral bi vedeti, da on ni navaden fašistični tajnik, temveč sedmi za Mussolinijem in da gre njemu »kardi-nalski čin«. Pozval je dekana, naj gre z njim na cesto, da ga bo ljudstvo videlo v družbi z njim, sicer se on ne makne iz župnišča. Dekan se je pač moral vdati. Ko so prišli k slavoloku, je komisar skočil na avtomobil in se odpeljal. Fašisti so se čudili komisarjevemu postopanju. Tako postopanje je res zelo čudno in potrebuje pojasnila. Ali smejo strankarski organi res tako postopati s funkcionarji cerkve? Jeseniška cerkev bo povečana Jesenice, 16. junija Dela za podaljšanje mestne župne cerkve so v polnem teku. Omruževa hiša je že skoraj do tal porušena in že sedaj se je pokazalo, kako velik in obširen bo Cerkveni trg, katerega do sedaj prav za prav ni bilo. Tudi skedenj in druge pritikline bodo v kratkem izginile, teren se bo izravnal in nastal bo res lep trg pred prenovljeno cerkvijo. V nedeljo, na praznik sv. Trojice je bila zadnja služba božja v stari cerkvi. Odslej se preseli >fara< v podružnično cerkev na Savo, kjer bo sv. maša ob 6 in osmih, deseta sv. maša pa bo v kapeli na pokopališču, da ne bodo starejši ljudje hodili dolgo pot na Savo. Tudi popoldansko opravilo bo v savski cerkvi. In tako ostane do konca septembra, ko mora po pogodbi biti župna cerkev dograjena in obnovljena. Te dni se razdirajo orgle, kor in portal, odnosno prednja stena. Krstili bodo v lem času v župnijski dvorani. Ob delavnikih pa bodo sv. maše tudi v kapeli na Plavžu. Na roženvensko nedeljo, ako Bog da in bo šlo vse po sreči, pa bo velik praznik za Jesenice, ko bo blagoslovitev podaljšane velike cerkve svetega Lenarta. Zanimivo je, kako se bo vršila letošnja procesija sv. Rešnjega Telesa. Šla bo ob času kot vsako leto, toda iz savske cerkve in bo prvi blagoslov tam, kjer je bil sicer Iretji, namreč pred Trevno-vim znamenjem, drugi blagoslov pod stopnicami župne cerkve, tretji pred kolodvorom, kjer je bil prejšnja leta prvi, zadnji blagoslov pa bo pred savsko cerkvijo. Torej ista pot, samo začetek in konec drugje. Savska cerkev pa dobi za dobro četrtletje značaj fare. Stroški obnove cerkve bodo znašali nad en milijon dinarjev. Delo je prevzela stavbena tvrdka Slokan. Kako zatreii šmarnieo M. Sobota, 15. junija. Neštetokrat je poročalo časopisje o gostilniških prepirih, krvavih pretepih s smrtnim izidom in je izražalo prepričanje, da je večino nesreč povzročila šmarnica, ki v tukajšnjih obmejnih vinorodnih krajih prevladuje. Vse jo obsoja kot največjega zločinca. Dozdeva se, da ji je naposled odzvonilo. Tukajšnje okrajno načelništvo se posebno trudi, da bi jo iztrebilo enkrat za vselej. Na vse mogoče načine si prizadeva, da prebivalstvu predoči, kako pogubonosna je šmarnica. Ker bi bili vinogradniki vsled velike množine šmarnice zelo udarjeni, ako bi jo enostavno iztrebili, je začelo okrajno načelništvo širiti misel zelenega precepljenja šmarnice z žlahtnimi trtami, Da se ljudstvo pouči o tem načinu cepljenja, se bodo vršila tozadevna predavanja s praktičnimi navodili v vseh večjih vinorodnih krajih. Zaenkrat bodo taka predavanja: v Sebeborcih, v Kančovcih, ua Selu, v Filovcih in v Bukovnici. Odločen boj proti šmarnici bo gotovo itnel popoln uspeh, prav posebno še zaradi tega, ker bodo vinogradniki dobili za vsako precepljeno šmarnično Irto 50 par nagrade. Požar na Kočevskem Kočevje, 17. junija. V nedeljo zjutraj je začelo goreti v žagi g. Franca Brauneta v Dolnji Brigi blizu Borovca. Ob sedmih zjutraj nekako so nekateri vaščani videli, da se vali iz žage velik dim. Takoj nato je izbruhnil požar, ki je z velikim plamenom objel vse, kjer sf. je nahajala parna žaga in mlin. Domači gasilci so takoj stekli po brizgalno. vendar požara niso mogli udušiti. Kljub pomoči in ojačenju gasilcev po požarni hrambi iz Borovca in Kočevske reke, ki je prihitela kmalu na kraj nesreče, se ni posrečile ničesar več rešili. Zgorela je po|>olnonin žaga in mlin. Za nobeno rabo niso več sedaj stroji, ki so se vsled velike vročine preveč segreli. Parna žaga je stala skoraj sredi vasi. Domačini so se bali, da ne bi zapihal veter, kajti najmanjša sapa bi mogla v hipu upepeliti vso vas. G. Braune trpi veliko škodo. Kdo je kriv nesreče. | ne ve nihče. Sodi se, da je bil ogenj podtaknjen Krivce zasleduje orožništvo iz Kočevske reke. Pri delu panesreč'1 Kočevje, 17. junija. V ponedeljek, 16. junija, so kopali novo čistilno jamo za staro lekstilano, kamor naj bi se stekala umazana voda od pranja volne in bombaža. Delo pri čistilni jami vodi podjetje inž. Josip Dedek. Kopanje jame je vodil polir g. Celeč Franc. Ob šestih je hotel polir pregledati jamo in se je spustil vanjo. Jama je bila globoka okrog tri metre. Po nesreči pa se je isti hip vsula vrhu jame nakopičena odmetana zemlja in zasula g. Celca pod sabo. Ponesrečenega so s težavo rešili iz zasute jame. Celeč je takoj potožil o velikih bolečinah v trebuhu. Postalo mu je slabo in morali so poklicati zdravnika. Ta je odredil takojšen prevoz ponesrečenca v ljubljansko bolnišnico. Ponesrečeni je dobil težke notranje poškodbe, ker mu je zemlja pre-tisnila želodec in čreva. Ponesrečenca je odpeljal proti Ljubljani g. Gole. Sredi poti pa mu je prišel nasproti avizirani rešilni avto. ki ie g. Celeča odDelial v hninišnicp. Z otvoritve mariborskega kopališča Zupan dr. Juvan otvarja kopališče. y bazenih na d&n otvoritva Kaj pravite 9 V poročilu o obinem zboru Jugoslovanske gasilske zveze sem z začudenjem bral, da bodo naši gasilci poslej naročali svoje potrebščine pri domačih obrtnikih in ne več v tujini. Kaj dosedaj tega niso delati? Kaj morda naši kovači. ne morejo izdelovati prav tako dobrih gasilskih sekiric, kakor oni v tujini? In še cenejših? Kaj so naši jermenarji pozabili svoje delo in ne znajo več delati pasov za gasilce? Kaj naši vrvarji, krojači ne bi znali prav tako ločno in še celo boljše in po ugodnejši ceni ustrezati gasilskim zahtevam? Zakaj so se gasilci šele sedaj spomnili na to? No, prav za prav pa hvala gasilcem, samo da so se spomnili enkrat na lo. Drugi *p pa še m spomnijo ne. Le glejmo našo gospodo. Drag dežni plošč z Dunaja se zdi mnogo boljši in finejši, kakor solidno domače delo, čeprav je zadnje mnogo cenejše. Zakaj na dunajskem plašču je vdelana označba »Gerngross. Wien«. Imamo okusen domač sir. Vrhniškega, bohinjskega in drugega, kolikor hočete. Pride milostljiva Ljubljančanka k Staculu in zahteva »samo in izrecno« Emmenlholerjaker je nobel in drag. Imamo okusno domače sadje: štajerska jabolka, svetovno znana. Po Južni in Srednji Ameriki, domovini eksotičnega sadja, kjer banane rastejo po gnojiščih, plačujejo taka jabolka z zlatom. Ali fino vzgojen Slovenec, s cilindrom no glavi, z drobižem pod palcem, je, kadar se mu zljubi sadja, le oranže, date-Ije, banane in onanas. Jabolka zanj niso dovolj dobra. Imamo naša domača letovišča, vsaka slovenska vas je majhen raj zase, če pa potrebuješ morjo. dovolj letovišč je na Hrvatskem Primorju in v Dalmaciji. Pa vprašajte na ljubljanski policiji, koliko ta izda polnih listov za potovanja v italijanska letovišča, v avstrijska, v češka! Vsak tak-le slovenski parvenu že mi-,■!>, dp bo diplomatom podoben, če se bo kopal v isti vodi, kjer se laki gospodje čedijo. Na milijone našega denarja gre tako ven, meslo, da bi doma oslnl in tu plodil nova blagostanja. Reven narod smo Slovenci — nič ne pomaga: ludi ocilindrani direktorji so v žlahti s to revščino — pa si le privoščimo tak luksus, mesto, da bi vsak krajcar po možnosti obrnili t domovini. Najprej moramo Slovenci doseči gospodarsko neodvisnost in sc dvigniti med premožne narode, čeprav najbrže Ilo-landcev ali Švedov ne bomo nikoli dosegli, potem si šele smemo privoščit' luksus nepotrebnega uvoza iz tujine in odnašanja našega denarja iz domovine. Francozi so bogati, pa kako skrbno pazijo na to, da kupujejo predvsem domače stvari, od tujih pa le najpotrebnejše, in sicer take, ki jih doma nimajo. V tuja letovišča j>a sploh ne hodijo. Po teh se zgledujmo! Pazimo na denar! Koledar lija: Efrem Sir Osebne ccsli Sreda, 18, junija: Efrem Sirski, cerkveni uče- nik; Feliks. — Umeščen je bil včeraj za župnika na Bohinjski Bistrici tamkajšnji kaplan in župni upravitelj g. Jožef A m b r o ž i č. Diplomski izpit na filozofski fakulteti je napravil včeraj g. Anton K r o š 1, doma iz Brežic. Čestitamo! Mala kronika ir Sv. maša na Krvavcu. Na praznik sv. R. T. bo v kapelici na Krvavcu sv. maša ob 8, če bo danes popoldne lepo. — To turistom v vednost. ir Zrelostni izpit na moškem državnem učiteljišču v Ljubljani so napravili sledeči: Koman Leopold, Kovač Rado, Petrič Ivan, Pretnar Ivo, Svetlič Davorin. Cenčič Jeluška. Novnk Justina, Ogrin Terezija. Dopolnilni izpit je napravil Flnjs Franc. Štirje kandidati so pa dobili ponavljalni izpit. ir Za rudarske otroke obleko in druge milo-dare, bodisi v denarju ali blagu, sprejema vsaki dan razen sobote in nedelje od 17 do^ 18 pisarna »Dobrodelnost«, Dunajska cesta 29 (Gospodarska zveza), 1. nadstropje, v Ljubljani. Poštnohranilnič-ni račun št. 10.398. ir Višji tečajni lepit v Kočevju. Dne 9. junija je pričela pismena matura na naSi gimnaziji, z ustno pa so končali v ponedeljek 16. junija. K višjemu tečajnemu izpitu Je bilo pripuščenih od 26 dijakov "24. Od teh jei napravilo maturo 17. Višji tečajni izpit so napravili Bafcuik Milan, Baebler Marjan, Baebler Leo, Benulič Marjan, Cvahte Srečko, Goe-dril Pavel, Gregori6 Mirko, Hočevar Zvonko, Kajfež Vilko, Krajner Jože, Mavrovič Maks, Vale Maks, Velepič Ciril, Slokan Jakob, Ocvirk Pavel, Ouček Katarina, Koren Gretka. Maturi je predsedoval ministrski odposlanec gosp. J. Pol jan ec. ir Po 120. letih zopet nova maša. Iz Trsta: Dne 14. junija se je v farni cerkvi sv. Lovrenca v Skednju pri Trstu vršila redka slovesnost. Tržaški škof dr. Fogar je posvetil za duhovnika g. Plačala Saneina, domačina ii Skednja. Njegov oče je dolgoleten cerkovnik. Prihodnji dan v nedeljo 15. junija je novomašnik opravil prvo daritev ob ogromni navzočnosti domačinov'. Prelepo petje in sijajno okrašena cerkev sta povzdignila slovesnost. Nič čudnega, saj je Skedenj po 120. letih dal zopet duhovnika domačina. it Pevski zbor UJU v Ljubljani. Prejeli smo: Velespoštovani gospod urednik! Ne opirajoč se na tiskovni zakon, temveč sklicujoč se na Vašo resnicoljubnost, Vas prosim, da bi priobčili v Vašem uglednem listu sledeče vrste: V »Slovencu« od 8. junija 1930 (št. 131) je izšla notica na strani 6. v prvi koloni pod naslovom: »LIstanovitev pevskega zbora UJU v Ljubljani.« V tej notici se trdi med drugim tudi to: 1. >Na turneji našega učit. zbora po Češkem je njegov pevovodja g. Sr. Kumar pri banketu izjavil, da je on ustanovil učit. pevski zbor.« 2. Dalje se trdi, da je izjava »Bila tiskana celo na of. sporedih programa«. 3. Učiteljski pevski zbor je bil po ideji spočet in vsem podrobnem začetnem org. delu ustanovljen v Društvu učit. glasbe v Ljubljani. 4. Pri vsem tem delu pa ima g. Kumar od koncepcije do dovršenega najtežavnejšega dela v začetku zbora komaj toliko deleža, kolikor vsakteri drugi odbornik. — Izjavljam, da navedene trditve, ki prikazujejo mene kot bahača in častihlepnega na račun tujih ^žuljev, niso resnične, temveč resnica je sledeča: Ad 1. Govoril sem o priliki turneje po ČSR samo na banketu po koncertu v Olomucu, a v svojem govoru nisem omenil niti z besedico ustanovitev pevskega zbora UJU v Ljubljani, nego samo mojo ustanovitev pevskega zbora Slovanskih učiteljev v Julijski Benečiji 1. 1920. Resničnost te moje izjave morejo potrditi vsi moji pevci in češki gostitelji, ki so bili priče mojih besed. Ad. 2. Da se razvidi, kako širi nepodpisani avtor notice napačne informacije, zadostuje, ako citiram iz ofic. sporeda pasiis, ki govori o ustanovitvi učiteljskega zbora: »Pevski zbor učiteljstva UJU Ljubljana je osnoval leta 1925. g. prof. Kumar Srečko, s pomočjo g. proi. Marka Bajuka, pod okriljem Društva učiteljev glasbe.« (Iz sporeda koncerta ob 5-letnici pevskega zbora UJU v Ljubljani, dne 10. V. 1930., str. 11.) Pripominjam še, da nisem jaz odgovoren za biografske podatke na ofic. sporedih, ker jih jaz sploh nisem koncipiral in niti jili prejel v korekturo. Ad. 3. Ni resnična trditev, da je učit. pevski zbor v Ljubljani bil spočet po ideii od Društva učiteljev glasbe v Ljubljani, ampak je nasprotno res, da sem kot soustanovitelj in prvi podpredsednik društva Učit. glasbe v Ljub-jjani, jaz prvi prinesel v društvo že realizirano idejo učit. pev. zbora Slovanskih učiteljev v Jul. Benečiji, katerega sem ustanovil in z uspehom vodil še od leta 1920. Za svojo osebo smatram ljubljanski učiteljski zbor za nadaljevanje razpu-' ščenega tržaškega, kar lahko podkrepim z dejstvom, da sta imela obadva zbora istega stalnega dirigenta ter da se je do danes včlanilo v ljubljanski učit. zbor okoli četrtina pevcev bivšega tržaškega učit, zbora. Ad. 4. Vsak resnicoljuben in objektiven član in odbornik Društva učiteljev glasbe v Ljubljani mi bode rad priznal, da je bil največji del organizačnega in idejnega dela v omenjenem društvu na ramah g. prof. Bajuka in mojih, še posebno pa v borbi za stanovske koristi in pri ustanovitvi učiteljskega pevskega zbora, kateremu sem od začetka do danes dirigent. — Oprostite velespoštovani g. urednik, da sem primoran, zaradi člančiča v Vašem cenjcnem listu, apelirati na Vašo dobrohotnost, ali prepričan sem, da je v interesu resničnega informiranja javnosti in Društva učit. glasbe (ki je podpisalo notico, katero popravljam), da se upošteva moj popravek. Na koncu izjavljam, da se ne lovim za nikakršnimi priznanji, a tudi ne morem molče prenašati krivičnih napadov za moje nesebično delo. Sprejmite g. urednik izraze mojega odličnega spoštovanja Srečko Kumar. V Zagrebu, 13. junija 1930. * Smrtonosen strel. Iz Murske Sobote: V gozdu v bližini Dobrovnika se jc zgodila nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Gozdni čuvar lesne družbe »Našičkac je pregledoval puško. Ilo- Od solnca zarjavelo zdravo kozo dobile, ako Vaše telo pred zračno in solnčno kopeljo nadrgnete z NIVEA-CREME Trgovina v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdori & Co., d. z o, z. Maribor, Meljska cesta 56 tudi pri oblačnem nebu, kajti tudi veter in zrak ožgeta telo. Toda telo mora biti suho, ko je direktno obsevano po solnčnih žarkih. Poprej pa se treba dobro nadrgniti z Nivea-Creme. S tem si znatno zmanjšate nevarnost pekoče solnčarice. Vsled samo v njej vsebujočega Eucerita prodre Nevea-Creme z lahkoto v kožo in šele pronikla krema more popolnoma uve-1 ljaviti svoj blagodejni učinek. Doze po Din 3, 5, 10 in 22, tube po 9 in 14 tel jo je izstreliti. Pri tem je moral biti nekoliko nepreviden, tako da sta se sprožila oba naboja. Kn naboj je gozdarja nu lahno oplazil in mu je zadal manjšo rano. Gozdar rani ni pripisoval nobene pozornosti. To se je na njem maščevalo. Dobil je zastrupljenje krvi. Katastrofa je tako naglo nastopila, da več ni bilo pomoči in je gozdar zastrup-Ijenju podlegel. Gozdarjeva usoda je v vsej okolici vzbudila splošno sočutje, in sicer zlusli zaradi tega, ker je z njim sedmero otrok izgubilo očeta. ir Metlika in sosednji kraji dobe ozeljsko elektriko. Na seji električnega odbora v Karlovcu, dne 14. junija, je bil sklenjen in podpisan dogovor z delegati mesta Metlike zaradi električnega priključka in dobave toka. Dogovor je določen na deset let in se avtomatsko podaljša, dokler ni odpovedan. Tako je končno rešeno vprašanje preskrbe Metlike z električnim tokom. Z zgradbo voda in z dobavo toka prično takoj, ko lo odobre nadzorne oblasti. Vod za priključek bo šel od kar-lovške centrale v Ozlju do Metlike in bo imel napetost 20.000 voltov. Zgradba voda bo trajala štiri mesece. Sredstva so že zagotovljena. Po končani elektrifikaciji Metlike se bodo karlovški centrali priključili še razni drugi kraji na tej in oni strani Kolpe. ir Vreme v državi je pretežno oblačno. V Ljubljani je kazal barometer 763.5 mm, termometer 17 do 23 °C, mirno, popolnoma oblačno. V Mariboru je kazal barometer 762.9 mm, termometer 16 do 25.2 "C, mirno, popolnoma oblačno. V Zagrebu je kazal barometer 765.5 mm, termometer 17 do 31 °C, severnovzhoden veter, popolnoma oblačno. V Belgradu je kazal barometer 760.5 mm, termometer 15 do 30 °C, mirno, popolnoma oblačno, malo dežja. V Sarajevu je kazal barometer 760.6 mm, termometer 13 do 29 "C, mirno, oblačno, dež. V Skoplju je kazal barometer 758.1 mm, termometer 17 do 29 "C, severnozahoden veter, oblačno, dež. V Splitu je kazal barometer 757.6 mm, termometer 22 do 32 °C, severnovzhoden veter, prav malo oblačno. Na Rabu je kazal barometer 759 mm, termometer 25 "C, veter severnozahoden, pretežno oblačno. Na Visu je kazal barometer 757.1 mm, termometer 20 "C, veter severnovzhoden, prav malo oblačno. ir Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine objavlja v številki z dne 14. junija zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo o likvidaciji dvolastnih posestev, sklenjeni v Sofiji dne 14. februarja 1930. Dalje prinaša spremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva. Tclepati nimajo sreče. Ni še tako dolgo, ko je žalostno končal svojo karijero neki telepat v Mariboru, že nam poročajo, da je bil na Češkem znani in sloveči telepat Svengali obsojen na dva meseca zapora — radi goljufije. ir Svi koji nemate prilike polaziti redovite škole, a potrebita vam je srednjoškolska naobraz-ba, tražite besplatne prospekte od Vidovičeve dopisne gimnazije u Sarajevu, po kojoj se učenici spremaju za ispite učeči svaki kod svoje kuče, Priporoča se Restavracija »Turist« — Dlefl Dobra kuhinja - Izvrstna pijača - Cene zmerne. Sobe na razpolago. ir Pri težkočah v želodcu in frevih, pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah i v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do '2 j časi naravne »Franz-Josef« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, j da »Franz-Josek-vodo radi jeniljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. — Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, i drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pierre 1'Ermite: Sramota našega časa Preteklo nedeljo se je zgodilo. Vsn vas je pokonci. Samo pomislite: v nekem kraju 12 km od Pariza sta dva dečka z železnim drogom ubila neko nesrečno žensko, da sta mogla oropati 12 frankov. To je strašno, grozovito! Kam pa pridemo, če nas po trudupolnem življenju zaskočita ponoči dv;i mladeniča in nas pobi jeta ko živali?« Pek, mesar, trgovec, pi-smonoša iu še zgovorne starke, so vsi ogorčeni presodili hudobno zločinstvo in pripovedovali -c nekatere podrobnosti: gilava je bila po-lolnia krvavi kepi mesa. ker pa se je še pihala. sla potegnila revolverje, da bo še lx>lj gotovo! Ves ta i>omenek pu se je sukal le ;>koli glavne misli: »Kam bomo prišli? Kam lo vodi?«... Čc |hi natančneje |>ogledaš vse tc zagovornike poštenosti, boš uvidel. da jc pek star samec, ki živi zelo razuzdano, mesar se je ločil od žene, trgovec se je ločil celo dvakrat. pismonošu pa je prav hud pijanec. Največ' teh klepetcev ni hotelo imeti otrok, oni pu. ki so jili imeli, se ne brigajo zanje. Otroci se igrajo na trgu pred cerkvijo, a notni nikdar ne stopijo. Čemu se potem ti starši tako čudijo? Ali so tako gotovi, do njihovi otroci, ki rastejo v takili razmernh. ne bodo nikdar kuj takega storili? Prvi od obeh zločincev je sin ločenih s t u r š e v. Ko sem bil še vikar v Clichyju, sem neko nedeljo po vSČernic«!' kiRtil 32 novorojencev. Vse življenje ne l>om pozabil tega dogodka: polovica otrok je bila normalnih, ostali pu, v alkoholu spočeti, so bili podobni mršuvim in hudobnim opicam. Nekateri so bili že kakor pravi škrati, samo kape so jim še manjkale. Kuj bo iz teh ubogih otrok v življenju? Ko jim ne bi bila vsaj vera. edino izdatno sredstvo, tako izrečno zabrunjenn! Kuj jim pomaga, ako znajo prav pisati. ako znajo zemljepis in slovnico! Vse to je zelo slabo spričevalo, če v mladih srcih, ki so obremenjen« s človeškimi napakami in podedovanimi slabostmi, ni vere. Kuj bo, ko začno te strasti besneti v njihovih srcih? Nisem se ozrl nu starše, ki nikdar niso bili pravi starši, ampak pomislil sem nu šolo brez Boga. katere setev že zori, kakor ugotavljam. Saj je naravno, du dozoreval Brez Boga... Torej brez nravnosti. Inku mladina si želi zabave, a za zabavo potrebuje denarja. Če si hoče brez delu pridobiti denarja, mora ubijati. Pa ubijajo... Zakaj pa ne bi? Dobro in zlo? Prazne besede, s katerimi sc zagovarja vero. ki trdi. da se vsako dejanje poplača nli kaznuje tu na zemlji nli v nebesih... Vem v nebesa in pekel! Čemu vpiješ, mesar? Kuj sc razburjaš, trgovec? Kaj se pritožil ješ, pek? Tvoje tožbe so brez vsake podlage in tudi niso nikuka ovira. Rajši si postavi trdnejši grad. še bolj zavaruj svojo blagajno in si kupi še hujše pse! V vsaki grad se lahko udre in vsnkcg« psa je mogoče zastrupiti. So pn še drugi krivci takih zločinov... Trak. kioski, vsemogočni kino. Le oglejte si zid šole, kako je ve« prelepi jen z najrazličnejšimi oznanili, ki drugo ziipeljivejše od drugega vabijo na vse mogoče saturnalije. Pn smo zopet prišli do iste točke: kdor se hoče udeleževati teli veselic, potrebuje denarju! Knko bi na j laži prišel do njeg«? Tedaj začne prežuti na stare in slabotne ljudi, vdove in stare ženice, ki so že blizu grobu. In kako noč jc po njej! »Sem denar, meni, ki sem star šele 18 let m ki je življenje pred niti no, da ga uživam!«... Tako je brezbožno pojmovanje življenja pri vseh, ki o Kristusu in njegovi zapovedi o ljubezni ne marajo nič slišati in tuko drvijo naravnost v pogubo. Največ pa je kriv prostozidar, ki iz hiš, i/, šol in iz bolnišnic podi Bog« in ki je vslvaril brezbožni laicizem. Pred kratkim sem bral sledeči oglas: »Iščejo se prostozidarji, ki bi hoteli brezplačno vzgajati izpostavijence (otroke, ki ji,h njihovi starši zavržejo) na otokih v Tihem Ocen uu.< Le iščite jih! Tako bo, kot je bilo s francoskimi delavci zu Itusijo. Ne le, da ne bodo šli, ampak bodo skušali na vsak način preprečiti, da bi kateri stopil v novici jat, kjer se vzgoji zu apostola in pravega mučeniku. Iz šestnajstletnih funtov bodo napravili svečenike!« je pred nekaj dnevi pisal neki njihov žurnulist s hinavsko ogorčenostjo... Oni pu i/, šenajstletnih fantov vzgajajo inorivce! Ko pa jih zavedejo brezvestni starši, dn postanejo i/, njih zločinci, tedaj |w zahtevajo zanje smrtno kazen. Saj se šc človek z živo iu trdno vero, ki prejema sv. obhajilo, večkrat lc s težavo vzdrži, da ne omtign |x>d skušnjavami. Knko pn naj vztraja, če nima nobene opore? Brezbožni in veseljaški ljudje pa ga suvajo od vseh strani! Kako sc nnj vzdrži slaboten otrok?! Po takih sadovih sc pozna nerodovitno drevo. Laicizem (b r c z b o š t v o) ni s o -in o srn rn o t « . « m p a k i u d i kazen m od črnega časa, (Poslovenil J. G.) Ljubljana Kaj bo danes? Opera: Dolarska princesa. Red B. Razstava francoskih umetnin v Nar. domu. Lekarne: Nočno službo imata: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10, Spored procesije presv. Rešnjega telesa v stolnici Ob osmih slovesna pontifikalna sv. maša. Po maši gre ob lepem vremenu procesitja: Pred škofijo, Stritarjeva ulica, pred frančiškansko cerkvijo I. blagoslov. — Wolfova ulica, Kongresni trg, pred spomenikom presv. Trojice II. blagoslov. — Udeleži se ga tudi že prej tam zbrana šolska mladina. — Vegova ulica, Emonska in Cojzova cesta, pred šentjakobskim znamenjem III. blagoslov. — Stari trg, Mestni trg, pred mestno hišo IV. blagoslov. Razvrstitev. I. Društva. 1. Prosvetna zveza z zastavo, Stolna prosveta. 2. Krščansko žensko društvo. 3. Kat. mladeniško društvo. 4. Kat. družtvo rokodelskih pomočnikov. 5. Krekova mladina in krščanski socialisti. 6. Akademska društva: Danica, Zarja, Borba, Starešinstvo. II. Ženske Marijine družbe. 1. Dekliška iz Lichtenturna. 2. Dekliška iz Križank. 3. Uršulinska tretja. 4. Marije Pomočnice. 5. Notranja uršulinska. 6. Stolne. 7. Gospodičen iu gospe pri oo. jezuitih. III. Bandero Naše Ljube Gospe. Ženske sve-tiljke, narodne noše. IV. Bandero Presv. Rešnjega Telesa. Moški svetiljci. moške Mariijne družbe, stolna Vincencijeva konferenca. V. Dečki in deklice (po štirje v eni vrsti). VI. Prva četa vojske z godbo. VIL Mestni magistrat, trgovska zbornica, uradništvo, univerza. VIII. Oo. frančiškani, duhovščina. Presvetli z Najsvetejšim. IX. Ban in divizijonar, uradniki in častniški zbor. X. Druga četa vojske. Verniki, ob ulicah, kjer se pomika procesija) se naprošajo, da iz spoštovanja do evharističnega Boga okrase in razsvetle okna na cesto. — Občinstvo na.j procesije ne trga. Krščanski takt zahteva, da se moški odkrijejo in da verniki pokleknejo, ko neso mimo Najsvetejše. Svete maše so od 4 do 8 vsake |k>1 ure. ob 9 in 11.30. * © Kat. društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane, da se jutri zanesljivo udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici skupno pod društveno zastavo. Društvo se zbere pred 8. uro v Rokodelskem domu, odkoder gre do glavnega vhoda šenklavške cerkve, kjer se uvrsti v procesijo. Trdno upamo, da ne bo manjkalo nobenega društvenika pri slovesni proslavi v čast božjemu Zveličarju. © Francoska razstava v Narodnem domu bo odprta danes v sredo do devetih zvečer, s čemer bo omogočeno vsakemu pol proste večerne ure posvetiti ogledu dobre umetnosti. Ob osmih bo vodstvo z razlago, ki se ponovilo tudi na praznik v četrtek ob pol dvanajstih. Razstava bo odprta le še kratek čas. 0 Smrt na ulici. V Kladezni ulici, na bregu Gradaščice, je včeraj popoldne več delavcev nalagalo gramoz iz reke. Eden od teh je naenkrat omedlel in v nekaj minutah umrl. Zadel ga je mrtvoud. Na kraj nesreče jc bila poklicana policijska komisija, ki naj bi slučaj preiskala. 0 Trafika v tivolskem drevoredu. Po veetedcnskcni cincanju in običajnem dopisovanju med mestnimi uradi (vsi dopisi so bili v redu z opravilno številko in uradnim peča-trm), so res prišli delavci z lopatami, krampi in zidarskim orodjem (brez opravilne številko iu pečata) ter so brez cincunja podrli kiosk z« trafiko ua desni struni in gu prenesli iu postavili ua levi. n« bnnovinskeni travniku pod kostanji. Tuko je bil« srečno rešena ta zadeva, s ktilcro se je lmvil magistrat že nekaj mesecev sem. — Če bo sreča in bodo mestni uradi nekoliko pospešili svoje uradov«nje, Ik> do jeseni sltil v Lattermannovem drevoredu tudi že določeni paviljon, v katerem bodo našli prostora čuvajnica, javno stranišče in trafik«. Vsi dosedanji kioski pa naj bi sc podrli. Ljubljančani smejo upati, du bo do tedaj popolnoma dovršeno tudi javno stranišče v Zvezdi, ki gu sedaj prezidujejo in popniv. Ijajo z največjo previdnostjo in počasnostjo. © Prilika delu tatu. Natakarica Katarina če-bular pri »Sestici bi bila kmalu okradena. Pustila je na stolu poleg nekega starejšega, že malo vinje neg« gost« svojo torbico in odšla si reč drugim gostom. Prvi gost je torbico opazil, se dvignil, vzel torbico in odšel iz gostilne. K sreči je okradenka takoj opazila tatvino in hitro obvestila o tem stražnika. Tatu so nato ujeli ko jo je že zavil proii Gosposvetski cesti. V torbici jetbilo 783 Din. Tat se je na policiji prav originalno izgovarjal, — da ne ve, kaj mu je bilo Inkrat, ko je segel po lorbici da se mu je najbrže takrat mešalo... Le Če mu bodo lo na sodišču verjeli? 0 Nc spati v javnih lokalih! Neki F. G. je ofl utrujenosti, pa tudi od zavžite pijače zaspal v kavarni Leon. Ko se je zbrihtal, je z žalostjo spoznal da gn je ta sladka dreinavica veljala 500 Din. Toliko je bilo namreč denarja v njegovi listnici, ki mu je med spanjem Izginila. Kar je pa 5e najbolj žalostno, je to, da okradeni G. niti ne ve, kog« bi tatvine osumil, ker ne ve, kdo se mu je spečemu pridružil. ZVEČER makanjo ZJUTPA3 zaš izkuhavanje Schichtffl terpentinovomilo ^f pa je pranje gotovo: Mas-rbor O Razvrstitev ob priliki jutrišnje procesije » stolni župniji bo sledeča: Križ; deška ljudska 6ola; katoliška mladinska društva; društvo komi-sijonarjev; Jugoslovanska strokovna zveza; dru-Stvo katoliških pomočnikov; društvo katoliških mojstrov; Družba sv. Vincencija; možje; Vinarska 5ola; dekliška ljudska šola; vojaška godba; častna četa; dekliška Marijina družba; belo oblečene deklice; pevci; belo oblečeni dečki s križem; bogo-slovci; bele deklice na traku; duhovščina in asistenca; Najsvetejše; civilne in vojaške oblasti; društvo katoliških gospa; Zavod čč. šolskih sester; učiteljišče, meščanska in ljudska šola čč. šolskih sester; Kršč. ženska zveza; žene. □ Od Mariborčanov se poslavlja drevi režiser A. Harastovič, ki naslopi v vlogi tajnika v opereti »Adieu Mimi . Mariborska publika se bo pol-noštevilno udeležila poslovilnega večera zelo priljubljenega igralca in režiserja. □ Zaenkrat se ni posrečilo. Zanimanje za podravsko plovbo nted Mariborčani vsebolj narašča. Tako beležimo sedaj že četrti poizkus in četrto iniciativo. Zaseben uradnik 1. F. je sam iz-konštruiral motorni čoln ter napravil te dni na Dravi v bližini »Malih Henetk poizkus. Pet metrov je šlo, potem pa so morali motorni čoln potegniti na kopno. Ni šlo; ni šlo radi tega, ker izkazuje pogonska sila jedva štiri kon jske sile in y ■ ker sloni konstrukcija na vzorcu motornih čolnov, kakor jih nahajamo na raznih jezerih. Toda: jezera in pa — Drava. Precej razlike. Ko bo zasebni uradnik 1. F. spopolnil svojo konstrukcijo, bomo lahko ponovno beležili: dravska flotilja je v povojih. Če bo zanimanje za podravsko plovbo tako naprej naraščalo, bodo morali merodajni činitelji misliti na ustanovitev posebnega »Podravskega po-veljništva«. To je mnenje mnogih, ki z veseljem in lokalnopatriotično samozavestjo spremljajo ta raz,voj. O Značilno ... V nedeljo popoldne se je vršila na Mariborskem otoku ob priliki otvoritvenih slavnosti tudi volitev »Miss Maribora za 1. 1980, ki jo je priredila tukajšnja >Mariborer Zeitung . Na razglasitev izida, ki se izvrši v soboto, dne 21. t. ni . smo zares radovedni. To pa radi dvoje značilnih okolnosti, ki dokazujejo, da je začela prevladovat razsodnost pri — ženskem spolu. Omembe vredno je namreč, da so dame v pretežni meri po-nujane numerce odklanjale; da so odklanjale, ugotavlja v obžalujočem smislu ponedeljkova Ma-riborer Zeitung*: sama. Da so pa te numerce« odklanjale ravno takšne dame, ki bi sicer imele lahko največ izgleda na uspeh, ugotavljamo danes mi nekako v priznalnem smislu. V še priznalnej-■>eni smislu in popolnoma suhoparno pribijemo, da so znane mariborske lepotice, ki so kot takšne vsepovsod priznane in obrajtane, ost8le lia dan otvoritve kopališča na Mariborskem otoku — doma. No, zdaj smo pa zares radovedni n;i razglasitev, ki se bo izvršila v soboto, dne 21. t. in.... □ Koncert v mestnem parku bo jutri nu Te-lovo od 11—12. Svira »Drava:. □ Zadruga mariborskih mesarjev in preka-jevalcev sporoča, da se prodaja meso jutri na praznik Sv. Rešnjega Telesa na RotovSkem trgu in ne na Vojašniškem trgu kakor je bilo v nekaterih časopisih že enkrat pomotoma objavljeno. Obenem se opozarja občinstvo, da se sine prodajati meso In drugi mesni izdelki ob nedeljah in zakonitih praznikih v smislu nove naredbe banske uprave le do 10 dopoldne. Ta uredba velja za stojnice in prodajalilice mesarske in preknjevalne obrti. Solnce ie vir moči in energije Vašemu telesu manjka solnčnih žarkov da ga poživijo. Pomnite pa, da je korist solnčenja le tedaj izrabljena, če mažete telo z originalnim MtgfierOl (Patent St. 5922) 0»-|em ali Kremo za solnčenje in masažo. Dobi se v vseli lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana - Prešernova 5 □ Grečaninova »Liturgia domestica« v Zagrebu in Ljubljani. Radi izrednega zanimanja, ki ga je povzročilo v vseh glasbenih krogih izvajanje slovite ruske skladbe v tukajšnji stolnici, se je odločila mariborska Glasbena matica, da priredi omenjeni cerkveni koncert ludi v Zagrebu, Ljubljani in Celju. V Mariboru ponovi Matični zbor ta koncert jeseni. LJ Branjcvke se opozarjajo, da prestavijo jutri radi procesije svoje stojnice na novi Glavni trg v ospredju. Za stojnicami bodo stale mize za kmetice. Vozički se naj ta dnu shranijo v Židovski ul. □ Gladovno stavko je napovedal 27-letni kaznjenec Vekoslav Bcadarič iz Sarajeva. Nekaj dni sem vzdrži brez ričeta; dolgo pa menda nc bo. Dober bo šo ri čet... □ Članstvo fantovskega in dekliškega krožka Stolnega prosvetnega društva se udeleži Telove procesije. Zbirališče pred stolnim župniščein. — Polnost evilno I □ Za konjske dirke, ki se vrše dne 19. in 22. t .ni., so opaža tudi letos izreduo živahno zanimanje. Večina konjev je že dospela v Maribor ler posestniki konjev že pridno trenirajo. Pri startu se je lotos uvedla novost: start z gumijastimi trakovi. Med posameznimi dirkami se izvaja concours liip-pique, ki je ludi nekaj novega za povojni Maribor. Za lo nagradno skakanje, pri katerem mora vsak konj preskočiti prvi dan 8, drugi dan v ležjl kategoriji 10 zaprek, je do danes prijavljenih !l konjev. Občinstvo se opozarja, da je prostor za gledalce samo v ograjenem prostoru in sicer desno in levo od sodniške tribune. Vstopnina 15 Din. Za razvedrilo bo skrbela godba, za okrepčila šotori. To bo nekaj za prijatelje domače konjereje, lepega konjskega športa in športa sploh. □ Od doma... Alojzija Krempl je zapustila moža in triletnega otroka ter izginila neznano kam. Ker je že delj časa bolehala na težki živčni bolezni, obstoja domneva, da se ji je kaj pripetilo. □ Tam v gozdičku v bližini tezenskega dirkališča tabori ciganska kolonija. Opazili so ljudje sredi med njimi belega otroka: slep je in govoriti ne sme. Tako pripovedujejo. Varnostnim organom bi priporočali, cla posvečajo omenjeni ciganski koloniji malo pažnje. Morda ... □ Baletni večer članov ljubljanske opere bo v petek, dne 20. t m., v tukajšnjem gledališču. Na sporedu so tudi razni baletni vložki iz oper »Aida . Fausl , Iz operete Tičar itd. Da se omogoči obisk vsakomur, veljajo mesto opernih dramske cene. □ Na delovnem trgu. Takoj dobi zaposlitev preko tukajšnjo posredovalnice dela: 6 kuharic, 1 služkinja, t poslužnica, 1 blagajničarka, 1 hlapec ter 1 klavirski igralec. f □ Trajne valove, barvanje las, soparne kodre brez konkurence E. Mares, Maribor, Gosposka 27. Celje Trho vije Znanstvena organizacija dela e> Služba božja in procesija na Telovo. — Julri na Telovo bo v župni cerkvi sv. Daniela ob 8 slovesna :-v. maša, po maši pa procesija z Najsvetejšim po mestu. V slučaju slabega vremena se vrši slovesnost procesije v cerkvi. Vrstni red pri procesiji je lelos nekoliko spremenjen in je sledeči: 1. Križ, možje, šole, Marijina družba, deklice, ki sipljejo cvetke. 2. Godba, oddelek vojaštva, mestni župan celjski, mesini zastop in mestno uradnišlvo; župan okoliške občine, okoliški občinski odbor, zastopniki avtonomnih korporacij, državno uradnišlvo, zastopniki šolstva; okrajno sodišče, državno tožilstvo; okrožno sodišče; upravno sodišče. 3. Duhovščina. baldahin z Najsvetejšim. 4. Srezki načelnik kot predstavnik vlade in zastopnik vojske, ki jima sledijo uradniki srezkega poglavarstva, predstojni-štvo mestne policije, oficirji, žandarmerija in končno drugi oddelek vojaštva. Tem sledi Gospejno društvo ter žene. — Procesija se kreta po ulicah kot običajno. Hišni posestniki so naprošeni, da svoja poslopja v teh ulicah slavnostno okrnfie. Občinstvo je naprošeno, da s prehajanjem preko ceste ne moli procesije in da Najsvetejšemu izkaže z vedenjem, ki prisloja članom katoliške Cerkve, dolžno spoštovanje. -9" 0 mestnem avtoskropiiniku smo že ponovno slišali pritožbe. Da namreč preredko pasira glavne cesle, iu kadar jih, vuzi iako hitro, tla pač dvigne oblake prahu, škropi pa vsled prehitre vožnje premalo učinkovito. Celje je majhno mesto in mu avtoškropilnik mora več kol dovolj zadostovali Če tedaj kaj ni v redu. ni pač v redu način vporab-ljanja. Naj bi mestni magistrat to stvar malo pre-kontrcliral in dognal, kakor bi bilo tem pritožbam ustreči. & Iz celjske bolnišnice. — Včeraj je tukaj umrla Katica Rovišnjak, žena kočarja iz Nezbiš v šmarskem okraju. Biia je stara -10 let. — V bolnišnico so pripeljali 25-letnega posestniškega sina Ivana Jeraja z zlomljeno desno roko. Fant je doma iz Rečice ob Savinji. Vozil se je s celjskim mestnim avtobusom. Haš ko je hotel izstopiti, je avtobus lahno zadel v neki drugi avlo. Pri sunku je .leraj padel tako nesrečno, kg starega železa. 2585 kg stare pločev ino, 5105 kg starih gumijevih delov iu VU komadov starih lesenih sodov od masti in olja. Prodaja vreč. Ravn. drž. rudniku Kukanj sprejema do t. julija ponudbe glede prodaje 2000 komadov vreč od moke. Dne 17. iunija 1930. DENAR V današnjem deviznem prometu se jc tendenca učvrstila. Promet je še vedno znaten, zlasti v devizah Curih, Dunaj, Praga in Berlin. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključenih devizah. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2275 bi.. Berlin 1348.50-1351.50 (1350), Bruselj 789.59 bi.. Budimpešta 989.43 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 796.31—799.31 (797.81), London 274.54 -275.34 (274.94), Newyork 56.385—56.585 (56.485), Pariz >22.09 bi., Praga 167.28-168.08 (167.68), Trst 296.39 bi. Zagreb. Amsterdam 2272-2278, Berlin 1348.50 -1351.50, Bruselj 789.59 bi., Budimpešta 937.50-990.50, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.31— 799.31, London 274.54—275.34, Newyork 56.385— 56.585, Pariz 222.09 bi., Praga 167.28-168.08, Trst 295.343—297.343. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal milj. 8.92 milj. Din. Belgrad. Berlin 1348.50-1351.50, Bruselj 788.09 —791.09, Budimpešta 987.93—990.93, Bukarešt 33.45 —33.95, Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 796.31 — 799.31, London 274.54—275.34. Nevvvork 56.385--56.585, Pariz 221.09- 223.09, Praga 167.28-168.08, Milan 295.39 297.39. Curih. Belgrad 9.1275. Amsterdam 207.60, Berlin 123.19, Bruselj 72.025, Budimpešta 90.30, Bukarešt 3.065, Dunaj 72.86. London 25.09, Madrid 59.50, Newyork 516.50. Pariz 20.265, Praga 15.31, Sofija 3.74, Trst 27.05, Varšava 57.875, Kopenhagen 138.15, Stockholm 138.65, tlelsingfors 13. Oslo 138.15. VREDNOSTNI PAPIRJI Tendenca na državne papirje je ostala ueiz-premenjena, le &% Bler je nekoliko čvrstejši kakor ludi 7% Bler. Nekoliko oslabele pa so dolarske obveznice hipot, banke .Bančne delnice so danes deloma oslabele. Jugobnnka, ki je bila začetkoma zaključena po 78.50. je kasneje popustila na 78, Praštediona pa je bila danes zaključena po nižjem tečaju kakor včeraj. Popustil je nadalje Union mlin kakor tudi Trboveljska. Brodska tvornica vagonov kakor tudi Jadranska plovidba so bili zaključevani po ne-izpremenjenih tečajih. Ljubljana. 8% Bler. pos. 97 bi., 7% Bler. pos 85.50 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den.. Praštediona 905 deti.. Kr^d. zavod 170 den. Vevče 119 den., Stavbna 10 den., šešir 105 den., Ruše 275 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87.375 do 87.625 (87.50), agrari 54.50— 54.75, vojna škoda ar. 432-433 (431.50. 433), 6. 433 bi.. 7. 433 bi., 8. 432.75 do 433 (433.25), 12. 433-434, 8% Bler. pos 97.25 bi., 1% Bler. pos. 85.375 —85.50 (85.50). 7% pos. Drž. hip. banke 84.50—85. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den.. Hrvatska 50 den., Katolička 37 do 38, Poljo 58—58.50, Kreditna 96—100, Union 196 den.. Jugo 78.50—79 (78.50—78), Lj. kred. 122 den., Medjunar. 61 den., Narodna S.260—8.350, Obrtna 36 den., Praštediona 000—910 (900), Srbska 180 do 185. Zemaljska 133 den. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den.. Outtmann 130—170, Slaveks 68 den,, Slavonija 200 210 ('200). Našice 1300 bt., Danica 106-108 (106, 108). Drava 2C0—210 (200), Šečerana Osjek !55— 370, Nar. ml. 20 den., Osj. Ijcv. 175 den., Brod. vag. 111 — 120 (111), Union 105 do 120 (110, 105), Vevče 120 den., Isis 33 den.. Ragusea 398—400, Oceania 200 den., Jadr. plov. 500 —505 (500), Trboveljska 417.50 -420 (425, 420). Belgrad. Nar banka 8.250—8.370, lc/c invesl. pos. zaklj.: 89.50 -90 (50.000 nom.). agrari zaklj.: 55—56, vojna škoda promptna 443 144 (442.50). 6. 443.50—444, 11. 456—456.50 (456). 7% Bler. pos. zaklj.: 86.50 ( 4000 dol.), 7% pos. Drž. hip. banke 86.25-87. Dunaj. Don. sav. jadr. 92.80, \Viener Bank-verein 18.20. Creditans: •,!( 17 60, Escompfeges. 160 Zivno 93.85, Union 24. Ruše 34.15, Alpine 22.85, Trboveljska 32.25, Kranj. ind. 37.10, Prager Eisen 316,50. Rima Murany 83.65. Žito Danes je zavladala na našem domačem žitnem trgu neka negotovost in ponudbe pšenice so zopet tako različne pri raznih dobaviteljih, da o kaki enotni situaciji ni moči govoriti. Gornjebačka pšenica se v glavnem drži šc vedno na višini 215 nakladalna postaja, a koruza je občutno čvrstejša. Sremsko blago velja 103 iu ga jc zelo ležko dobiti — v Bački je ostala cena na 100 nakladalna postaja. Za oves je nekoliko več povpraševanja, vendar so ponudbe slabe in cena bačkega blaga je 130, sreinske-ga pa 135, rži pa 125 do 130 nakladalna postaja. Promet je nekoliko manjši v splošnem, vendar je povpraševanje zelo živahno. — Stalno čvrsta je pše-nična moka ničla. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Notacije so ostale neizpremenjene. Slav. pšenica 76 kg 177.50—180. Promet: Pšenicc 21 vagonov, ovsa 3 vagone, koruze 18 vagonov, moke 4 vagone, otrobov 6 vagonov. Sombor. Pšenica: Bč., Tisa šlep prompt 205— 210, bč., žel. prompt 77 kg 202.50-205, bč., žel. prompt 78 kg 205—210, ban., slav. žel. prompt 175 —180, ban., Dunav šlep prompt 197.50—202.50, ban., Bega šlep prompt 195—203, ban., Bega kanal prompt 200-205. Oves: bč. 125-130. sr., slav. 130—135. Rž: bč. prompt 120—130. Vse ostalo brez izpremem-be. Promet skupno: 66 vagonov. Tendenca slaba. Budimpešta. Tendenca mirna. Pšenica: junij 20.70—20.75, zaklj 20.80, julij 19.38—19.70, zaklj. 19.59-19.52. Rž: okt. 11.65-11.80, zaklj. 11.75-11.76. Koruza: julij 12.80—12.92, zaklj. 12.88—12.90, avg. 13.24-13.30. zaklj. 13.23-13.25, Transit julij 11.45-11.40, zaklj. 11.40-11.45. Les Povpraševanje je za ca. 400—500 kub. m jamskega lesa mesečno (smreka, jelka, meceseu. bor) 10 —24 cm 3 7 cm, za smrekove deske (jelkove) 1000 2000 kub. ni. Ponujajo pa sc borovi madrier 75 nun 20 in 2 cm, 3.20, 4, 5, 8 m, nadalje ca. 3G vag. bukovih drv. Živina Dunajski prašičji sejem. (Por. tvrdke Eduard Saborsky & Comp., Dunaj.) Na prostem trgu je bilo danes 10.074 pršutarjev in 4898 špeharjev. h Jugoslavije je bilo 1037 pršutarjev in 3054 špehar jev. Razen lega je bilo na kontuniačnem trgu 1411 pršutarjev in 111 špeharjev. Cene: za špeharje naj boljše 1.50, I. 1.40—1.45, II. 1.35 1.40, z« kmetske prašiče, najboljše t.60 1.70 I 1.4V- 1.55. 7.i nriii-tarje 1.60—2.35. Tendenca je bila zelo tnedla. Cene za špeharje so biie za 25 grošev nižje, za pršularjc pa za 10 do 20 grošev višie. Major Segrave pri startu k svoji smrtni vožnji. Največje klanje kristjanov v zgodovini Preganjanja kristijanov v Rusiji, ki jih doživljamo danes, so po grozoti in obsegu prekosila preganjanja v časih rimskih cesarjev; vsa ta preganjanja pa daleko presega strašen pokolj kulturnega naroda po Turkih- Kaj vedo ljudje danes o strahotah leta 1915., o tistih strašnih dogodkih v Armeniji, ki nimajo primera v svetovni zgodovini. Med svetovno vojno se o tem ni smelo nič pisati, da ne bi bili ogroženi prijateljski odnošaji s Turčijo, zaveznico osrednjih velesil. Neki minister sultana Abdula Hantida je o rešitvi armenskega vprašanja izjavil: »Armensko vprašanje bomo najboljše rešili, če spravimo Armence s sveta.« In 3T. avg. 1915 je turški notranji minister Talaat že javil nemškemu veleposlaniku: »La question n'exi-ste pas — armenskega vprašanja ni več!«... Od sten Ararata je v poletnih dnevih I. 1915. odmevalo milijonsko vpitje umirajočega naroda, se širil kužni duh neštevilnih tisočev strohnelih človeških trupel. Junija meseca 1915 je dal Talaat civilnim oblastem navodilo, naj prično z sdeportacijo« Armencev v Mezopotamijo. Razumeli so, kaj Re s tem namerava. Povsod so obkolili mesta in vasi in odgnali prebivalce. Na stotisoče jih je balo mučenih do smrti. V Trapecuntu so moške vkrcali na ladje, ki so se po par urah vrnile prazne. Deportirance iz vilajetov Tra-pecunta in Erzeruma so gnali skoz dolino Ev-frata do globeli Kemah. Kaj se je tukaj z ne-številnimi tisoči ljudi odigralo, je slika strašne grozovitosti in zverinstva. V dnevih 8., 9-in 10. junija so armenske ljudske množice zapustile mesto Ercingan. Spremljala jih je vojaška eskorta. šli so v Kemah, najbližje okrožno mesto. Samo majhen del desettisoče-rih je prišel do kraja, kamor so bili namenjeni. V ozki soteski so vojaki in iz okolice prihiteli krvoželjni Kurdi napadli uboge ljudi, jih oropali in nato poklali. Cele gore trupel in na pol mrtvih so nato pometali v brezdno. Na desettisoče žen in otrok je zgubilo življenje- Hreščanje razbitih človeških trupel je odmevalo od skalnatih sten. pomešano z obupnim kričanjem žrtev, ki jih je še čakala strašna usoda. Možje in žene so videle, kako so na kose sekali njihove otroke in može, jih nati-kavali na drogove in nato pometali v globino. Matere, ki so od groze zblaznele, so poska-kale za svojimi otroci in možmi v smrtno glo-bočino. In to prav hudičevo delo ni trajalo samo eno uro, ne, tri dni, uro za uro se je nadaljevalo klanje in davljenje. Potoki krvi so tekli po skalah navzdol. Neki misijonar iz Mersivana (vilajet Ši- vaš) poroča, da so segnali skupaj može in jih odpeljali v skupinah po 30 do 150. Vse pomorili. Od 12.000 armenskih prebivalcev mesta jih je samo par sto ušlo smrti. Neki •■ 'jeni armenski vojak iz Cileha poroča, da je videl, kako so škofu v Sivasu kakor konju pri-bili podkve na bose noge- V Diarbekru so Katoliška cerkev in nemiri v Indiji Msgr. Poli, škof v Allahabadu, je nekemu časnikarju izjavil, da upor v Indiji trenutno še ne ogroža katoliških misijonov. Cerkev se vedno trudi, da stoji uad čisto političnimi vprašanji. Seveda je res, pripominja msgr. Poli, da je sedež moje škofije Allahabad glavno agitacijsko središče za neodvisnost in da je Mahatma Gandi tam večkrat rezidiral. Neki vpliven Indijec me je nedavno vprašal, kaj sodi katoliška cerkev o gibanju za neodvisnost Indije. Bilo mi je lahko odgovoriti. Pripomnil sem mu, da se katoliška cerkev, v katerikoli deželi že, trudi, da vrši svoje visoko duhovno poslanstvo in da cvete pod vsako vlado, ki temelji na pravičnosti in verski svobodi. Vsaj doslej vsled nemirav v Indiji še nismo prav nič trpeli. Neprestano se z vsemi silami posvečamo našemu apostolskemu delu za dobrobit našega ljudstva. Cvet moje škofije so šole, 14 po številu, katere poseča 85% katoliških učencev. Naučili minister združenih provincij mi je nedavno dejal: »Katoliške šole so najboljše in napravljajo državi najmanj stroškov. Zagotavljam vas, da so civilne oblasti prepričane, da vrše vaše verske kongrega-cije s poukom združenim proviucijam odlično službo.« Politične zmešnjave Indov nam ne povzročajo nobenih skrbi. Kar nam v naših krajih škoduje, je protikrščansko združenje Indov Arya Samaj. Kakor znano, gre za tem, da bi uničila katoliško cerkev. Kakor hitro smo v zadnjih letih otvorili kak misijon ali šolo, so pogosto prišli člani Arya Samaj in skušali našo ustanovo preprečiti in nas z vsemi silami ovirati pri našem delu. Odkar so se Francoz Taris doseže eiropski rekord v plat nn ju. V pariškem stadionu so se vršile plavalne tekme, pri katerih je francoski plavač Taris (na levi) dosegel nov rekord — 2 m — v 2 minutah 14 sek. in s tem premagal slavnega madžarskega plavača Baranvja (desno). Tekmi je prisostvovalo nad H000 gledalcev. 674 mož. naložili na brodove in jih pometali v Evfrat in nato tiste, ki so plavali, postrelili. V Sasunu so poklali 3000 mož, v bližini An-gore pa 5000. Armensko vprašanje je bilo na ta način kmalu spravljeno s sveta... Na sto-in stotisoče ljudi je bilo pomorjenih, krščanski kol v turškem telesu je bil odstranjen. Ves kulturni svet pa ni ganil z mezincem, da bi skušal preprečiti to strašno klanje, ki je neizbrisna sramota zgodovine človeštva. Tvrdka A. KUNC Ljubljana — Gosposka ulica priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil. - Cene kar mogoče nizke! Henny Porten prvič v zvočnem filmu, lz filma »škandal za Evo«. Zgoraj Oskar Sima s Ilennv Porten, spodaj trikrat Henny Porten. naj priljubijenejša nemška filmska igralka. umaknili, ljudstvo kar trumoma prihaja k nam. Sovražnikov nam ne manjka, pa tudi ne tolažbe, da lahko beležimo prave zmage za cerkev in da uspešno pomagamo našim otrokom v šolo in vernikom. Škofija Allahabad, ki jo upravljajo kapucini, šteje 11.000 katoličanov pri celokupnem prebivalstvu 27 milijonov. Največja kača Največje in najbolj strupene kače so doma v Indiji. Največja in najmočnejša indijska kača se imenuje »mrežarka«, ki pa ni strupena. Doseže dolžino 10 m. Indijsko ljudstvo je vpletlo v to orjaško kačo v vse mogoče pripovedke, ki jo slikajo kot kakega zmaja, dasi človeku nikakor ni nevarna. Čeprav je izredno močna, se skriva pred človekom, pač pa zalezuje velike živali z občudovanja vredno pretkanostjo. Njeno najljubše prebivališče je kje blizu človeških bivališč, kjer se skriva po dnevi v luknji, ponoči pa se podi za domačimi zajci, gosmi, psi, mačkami in prešiči. Doslej je znan le en slučaj, da je napadla mrežarka strežaja v cirkusu, ko ji je ponujal hrano. Pozneje so dognali, da se je lotila kača strežaja zato, ker je imela oči zastrte z lastno kožo. Ravno se je levila in svojega znanca ni videla. Iz znanega cirkusa Hagenbeck poročajo, da je pogoltnila mrežarka tekom ene ure in pol 25 kg težkega prešiča in takoj za tem še prešička, ki je tehtal 10 kg. Nekoč so opazovali mrežarko, ki si je v eni noči privoščila dve kozi, enega kozla in eno svinjo. Neki očividec pripoveduje, kako so z zvijačo ujeli pri Bataviji v Indiji 9 metrov dolgo mrežarko. Ko je spoznala, da je v ujetništvu, je napela vse svoje sile, da bi se osvobodila. Da bi jo potolažili, so ji ponudili svinjo, katero je na-mah pogoltnila. Ponoči so praznoverni domačini ubili kačo. Drugo jutro so mrtvo razre-zali in našli svinjo čisto neprebavljeno- Kakor smo že omenili, se skriva mrežarka po dnevi po luknjah ali pa počiva čisto brezbrižno na kakem drevesu. Oživi ponoči, ko se poda na lovske pohode. Plen zaleze čisto poti-homa, ga zagrabi s čeljustmi, se ovije okrog ujete živali ter jo s silno močjo tako naglo stisne, da napadena žival niti zakričati nima časa Protestantska biblična družba v f. 1929 V Queeu's Hallu v Londonu se je vršila pred kratkim letna skupščina britanske in zunanjih bibličnih družb. Poročilo je omenjalo, da je družba 1. 1928. razpečala 12,175.292 izvodov sv. pisma, kar znači napram 1. 1928. porast za 775-752 izvodov. V Kanadi in Novi Fundlandiji so v enem letu razpečali 479.170 izvodov, v Avstraliji 255.284, na Novi Zelandiji 30.566 izvodov. Družba je skoro povsod napredovala po številu kupcev, edino v Indiji so preteklo leto prodali 35.000 izvodov manj kot 1. 1928. Na Kitajskem so kljub slabemu gmotnemu položaju prodali 5,306.000 izvodov. V Perziji, kjer ie mohamedanizem začel kazati prve znake razkroja, je, en sam prodajalec v enem okraju prodal 5300 izvodov. British and Foreign Bible Society je v preteklem letu izdala nad 44.000.000 frankov za tisk, vezavo in prevajanje sv. pisma, a "dohodki so znašali nad 77,000.000 frankov. — Kako potrebna bi bila katoliška družba, ki bi na enak način širila sv. pismo med ljudske mase. Nehvaležnosti se je sramoval Neki Arabec je hrepenel po krasnem irskem konju, ki je bil last moža iz sosednjega kraja. Tuhtal je, kako bi prišel do tega konja in končno res iztuhtal. Vlegel se je na cesto, navidezno zelo bolan, v času, ko je vedel, da bo lastnik konja jezdil mimo. Kmalu res prijezdi dotični človek in ko vidi Arabca na tleh, skoči raz konja in ga sočutno vpraša, kaj mu je. Arabec mu začne razlagati svojo namišljeno bolezen in človek je bil takoj pripravljen pomagati mu, da pride domov. Kakor hitro je bil navidezni bolnik v sedlu, zgrabi za uzdo in pobegne. Lastnik je bil prepričan, da bi ga bilo brezuspešno loviti. Arabec se še enkrat ozre na lastnika in se mu škodoželjno zareži. Gospodar je stal kakor prikovan, ozirajoč se za svojim priljubljenim konjem in je zaklical: »Nikomur se ne pohvali, kar si storil!« — »Čemu?« — »Radi tega, ker potem ne bi nihče več. izkazal milosrčnosti iz bojazni, da utegne biti prevaran, kakor sem jaz.« — Te besede so segle zločincu tako v srce, da se hipoma okrene in vrne lastniku konja rekoč: »Vzemi si konja nazaj, s svojo dobroto si me premagal.c Ljubezen in dobrotljivost govorita z močnejšim glasom kakor zakoni I Radio Programi Radio-Liubilanat y Sreda, 18. junija: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Otroška ura, ga. Gabrijelčičeva. 18 Koncert radio orkestra. 19 Dr. p. Rom. Tominec: Lev Nikolajevič Tolstoj. 1Q.30 Dr. Rupel: Srbohrvaščina. 20 Solospeve s klavirjem poje gdč. Antič. 21 Koncert radio orkestra. 22 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 19. junija: 0-30 Prenos cerkvene glasbe. 10 Zvonenje. 10.20 Kmetijsko predavanje. 11 Konceri Radio-orkestra. 15 Prenos iz Mežice pri Prevaljah. 20 Klavirski večer gdč. Jadvige Po-ženelove. 21 Pevski koncert gdč. Anite Mezetove. 22 Časovna napoved in poročila, lahka glasba. Drugi programi i Četrtek, 19. junija: Belgrad: 17.30 Narodne na ploščah. 18 Koncert orkestra. 20 Prenos iz Ljubljane. — Budapest: 10 Nabožna glasba. 11.30 Dopoldanski koncert opernega orkestra. 17.40 Koncert ciganskega orkestra. 19.10 Zabavni koncert. 20.30 Drama iz studia. — Dunaj: Koncert dunajskega deškega pevskega zbora. 11.05 Koncert opernega orkestra. 20 Koncert operetne glasbe, nato večerni koncert — Milan: 20 30 »Prijatelj Fricc, opera (Mascagni) nato koncert zabavne glasbe. — Praga: 20.30 Drama iz sludia. 21.30 Zabavni koncert. — Lan-genberg: 20 »Orfej-Evridike«, opera v 3 dej., kp. Gluck, nato plesna glasba. — Rim: 21.02 Večer ruske glasbe. — Berlin: 21.50 IIaydnova slovesna sveta maša v d-molu, nato plesna glasba. — Toulouse: 10.40 Koncert na violoncellu. 20.15 Pesmi. 21 Večerni koncert. — M. Ostrava: 19.30 Plesna glasba. 20 Violinski koncert. 20.30 Drama iz studia. 21.30 Zabavni koncert. »Kakšna dobrota — malce sence!« - PEGE - odstrani takoj in brez sledu „Creme Orisolt Dobiva se v lekarnah, drogorilnh In parfumerljah. Zaloga: »Cosmocbemla, Zagreb. SmlCiklasovu 23. Telefon« 89 DOPISI Jesenice iCarambol. že ponovno smo opozarjali na nevarnost ozkega preslaza pri Hrovatu na Jesenicah. V petek sta tam trčila avto in motocikel, vendar k sreči brez večjih posledic. S škropljenjem jeseniških cest in ulic se bo menda vendarle pričelo. Zaenkrat pa to ne bo nobena moderna škropilnica na avtu, pač pa sodček, katerega bo vlekel pohleven Jakobčev konj. Vendar pa bo vsaj nekaj. Gospoda načelnika jeseniškega kolodvora prosimo, da bi dal na peron postaviti še par klopi, da bi številno potujoče občinstvo imelo kam sesti, ko čaka na razne vlake. Za restavracijo nI vsakemu in mnogi tudi nima, da bi lahko sedel na belih stolih, zato bo gospod načelnik gotovo ustregel tej skromni želji. Tudi Jeseničanje so iz vseh hiš razobesili zastave v čast romunskim gostom, katerih pa, razen par vijem ni bilo ua Jesenice. Meščani so potrpežljivo čakali na Aleksandrovi cesti, kdaj se bodo gostje pripeljali, a čakali so zaman. Šport. Nedelja je bila strašno vroča, vse je iskalo sence in hladnih prostorov. Gotovo pa ni nikjer tako prijetno hladno kot v kleti Krekovega prosvetnega doma. Kdor ne veruje, naj se prepriča. Zato je vprav čudno, da se je kljub vročini nabralo toliko gledalcev na športnem prostoru pod Nožaklio. Najpreje se je odigrala predtekma med jeseniškim bratstvom in Borci, ki se rekrutirajo iz Krekovega prosvetnega društva. Rezultat tekme je bil presenetljiv, kajti Borci so zmagali proti Bratstvu s 4:2. Nato je sledila glavna tekma Bratstvo : Magdalenen (Beljak), ki je ostala neodločena z 2:2. Vsi ti in prejšnji rezultati kažejo, da jeseniški nogomet prav nič ne zaostaja in da sc lahko meri tudi z mestnimi klubi. Domžale Rumunski avtomobilisti so pasirali naš trg v četrtek 12. t. m. ob 14,30. Malone raz vseh hiš so ■vihrale trobojnice. Šolska mladina z vsem učitelj-etvom je bila zbrana pred šolo ter obsipala avtomobile s cvetjem ter jim mahala z zastavicami v pozdrav. Pa tudi mnogo drugega občinstva se je zbralo na cesti, akoravno je sedaj zaposleno pri sušenju detelje. Dan Rdečega križa se je vršil v našem trgu na binikoštno nedeljo. Šest deklic je nabiralo prostovoljne darove za Rdeči križ ter nabrale 170 Din. Vsota je bila odposlana okr. načelstvu v Kamnik. Nesreča. Nogo v členku si je zlomila pretekli torek gdč. Jutijana Kocjančič, učiteljica v Trzinu. Zdravi se v ljubljanski bolnici. Nov Ikropilni avto po vzgledu Ljubljane si bo nabavila naša občina. Je pa že skrajni čas. Kajti pred oblaki prahu, ki ga dvigajo mimo drveči avtomobili niso varni niti ljudje niti mobilije po stanovanjih, posebno pa še v Stobu, kjer je cesta zelo ozka in hiša tik hiše. Stovenjgradec Samoumor. Dne 13. t. m. je ga. Kac Marija v Smartnem našla v svojem gozdu na jelši obešenega nepoznanega moškega, kateri je visel 2 do 3 dni. Po delavski knjigi se je ugotovilo, da je 67 letni Anton Stimek iz Krope pri Radovljici. Drugih papirjev razen delavske knjige pri njem niso našli. Priprave za velik kmetski praznik so v polnem leku, da bi se velika slavnost najdostojnejše in v najlepšem redu izvršila. Preteklo nedeljo se je vršil v liotelu »Balkan« sestanek pripravljalnega odbora, na katerega so bili povabljeni tudi vsi oni, kateri imajo dobro voljo sodelovati pri tej prireditvi, ki bo zahtevala mnogo žrtev in dela. Na tem sestanku se je podrobno razdelilo vse delo in določili možje, ki lx>do prevzeli to ali ono nalogo. Tozadevni cerkveni in strokovni govorniki so že naprošeni. V svrho dobave in postavitev mlajev, napravo šotorov, miz, stolov, odrov, tribun, dirkališča, kresi, streljanje, tombole itd. je za vsako od teh panog izvoljenih par mož, ki imajo nalogo, zadevo v kar najlepšem redu izpeljati. Sestanek ie trajal cele 2 in pol uri. Želimo kmetom, da svoj praznik čim dostojnejše proslavijo in jim želimo mnogo uspeha. Obrtni utrinki. Zadruga krojačev in čevljarjev je preteklo nedeljo imela svojo četrtletno oprostitev in vpisnino vajencev. Oproščenih je bilo: 1 krojač, 5 šivilj in dva čevljarja. Na novo vpisanih je bilo 1 krojač, 7 šivilj in 3 čevljarji. Voinlh Kakor vsako leto, lako bo tudi letos mešč. Sola položila delo svojih gojencev javnosti vpogled na razstavi risarskih pismenih, deških in ženskih ročnih izdelkov. Vabimo občinstvo, da si ogleda razstavo v času od 10. do 22. junija 1930 od 8 do 17. Vstopnine ni. Prvo vpisovanje v I. razred mešč. šole Vojnik je 28. in 29. junija dopoldne,, drugo začetkom septembra. Svetujemo starišem. katerih otroci dovrše 4. šolsko leto osnovne šole z uspehom in so dovolj telesno razviti, da jih takoj vpišejo v mešč. šolo in ne čakajo, da dovršijo še peti razred; kajti učni načrt prvega razreda mešč. šole obsega v mnogem utrditev znanja, pridobljenega v osnovni šoli. Na uow> pridejo lc predmeti: geometrija, nemščina in risanje, tako, da učencem IV. razreda osn, šole ni težko izhajati. Nespametno pa je, pustiti otroke ponavljati z uspehom dovršeno 4. ali 5. šolsko leto osn. šole, kjer je na razpolago mešč. šola. Tekom let je občinstvo imelo dovolj prilike seznaniti se potom vsakoletnih razstav in številnih jirireditev z ustrojem mešč. šol sploh. Dobra šola je ponos in bodočnost vsakega naroda, zato je potrebno in dolžnost, da se zanimamo zanjo vsi. Spori TEKMA Z BASTY0 - ODPOVEDANA, Ker moštvo Bastye ni moglo dobiti pravočasno vizuma, je tekma s lem renomiranim moštvom preložena na kasnejši termin. RAZNE ŠPORTNE VESTI. Dunajski B. A. C. je odigral v Splitu proti Hajduku dve tekmi, prvo je izgubil s 3:1, revanž-no tekmo je pa odločil s 2:1 v svojo korist. Na nedeljskem glavnem zborovanju Ziinsko-sportne zveze je bil ponovno izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Ivo Pire, podpredsedniki: dr. Ciril Pavliu, dr. Milan llristič, dr. Stevo Hadži, generalni tajnik Joso Goreč, II. tajnik Kunstelj Anton, blagajnik Komar Ivo, ostali odborniki: dr. Hubert Souvan, Fran Perhavec, Mirko Pirkmayer, Karol šircelj. Al. Božič, dr. Janko Orožen, dr. Ciril Žižek, Dušan Jakšič, jiodpolkovnik Cvetko Rudolf, Ante Gnidovec. Eden najvažnejših sklepov tega važnega zborovanja je obvezni pregled vseh verificiranih smučarjev po posebnem zdravniškem ko-mitetu, ki ga tvorijo: dr. Škerlj Božo, doc. dr. Se-liškar, dr. Al. Kunsl, doc. dr. Alija Košir. Nogometna rejirezenlauca J. N. Z. je sinoči potovala skozi Ljubljano v Marsellle, kjer se 20. t. m. vkrca na parnik Florida. V Montevideo prispe naše moštvo 8. julija, tekmovanje se bo pa pričelo 13. julija in končalo 28. julija. Vrne se naše moštvo 29. avgusta. Teniška tekma Jugoslavija :Madjarska je končala s 3:2 v korist Jugoslavije, kar je izzvalo splošno presenečenje. Naš prvak Sehfifer se nahaja v sijajni formi. ŠPORT V PROVINCI. Jesenice, 16. jun. V nedeljo, dne 15. juu. je »Borec« (športni odsek Krekovega prosvetnega društva) poizkusil svojo srečo pri nogometu. Igral je proti rezervi »Bratstva«. Tekma je izpadla 2:4 v korist »Borcac. Igra ni bila na višinL V prvem polčasu je »Bratstvo v 7 min. poslalo prvič žogo v gol. V 20. min. pade drugi gol za »Bratstvi. Moštvo »Borca- s lem še ni izgubilo poguma in je .'£t. min. dosegel Ulčar prvi-gol. V drugi polovici igre so »Borci: v premoči. Natlačen utopi v napadalno vrsto, igra veliko bolj živahna kot v prvem polčasu. Borci so stalno v premoči. V 14. min. strelja Dakskofler 11 me-trovko in doseže izenačenje 2:2. V 32. min. dobi žogo Natlačen in jo solo pelje v gol, 3:2 zn Borca. Čez 8 min. doseže Langus zadnji gol 4:2. Borci so dosegli lepo zmago. S tem je zojiet naša mladina pokazala, kaj | zmore sloga in disciplina. V Starem trgu pri Rakeku je gostovalo v nedeljo moštvo SK .lavornika iz Rakeka in zmagalo 2:1. — Javorniku se zelo pozna, da je po daljšem presledku to njegova prva tekma. Domačine je odlikoval silen elan. Plavalna sekcija S. K. Ilirije. Opozarjam vse aktivne člane plavalne sekcije na klubsko prven- ' stvo v plavanju in skokih, ki se vrši jutri v če- : trtek točno ob pol, 9 dopoldne. Udeležba je za vse članstvo strogo obvezna. Program je nabit na oglasni deski v letnem kopališču. — Načelnik. DHNES PRILIKA: Angleški batist v lepih svetlih vzorcih za obleke, m Din 7*50, 9'-, 10'- Pol-delen za hišne obleke v veliki izberi vzorcev, m Din 10'-, 12'-, 14'- Modrotisk za hišne obleke in pred- < pašnike po metru.....Din 9*« Rips ianeni, posebno trpežna vrsla v karo vzorcih za obleke, m Din 16'- Frenš za moške srajce v lepih vzorcih, stalne pralne barve, m Din 14> Datist, enobarvni, v vseh barvah, za lepo perilo, posebno za kombinacije, m D 14'- Perilna svila, v lepih modernih vzorcih, posebno ugodna prilika, m Din 22'- Etamin v veliki izberi modernih vzorcev, 95 cm širok .... m Din 22'- Kskor vedno tudi sedaj: ceneje in bolje kot kjerkoli drugod kupitevnajvečji trg. in razpošiljaieljski trgovini Jugoslavije Na Va3o navadno dopisnico dobite brezplačno kolekcijo vzorcev za današnjo priliko kakor ludi najvsejl katalog Jugoslavije -J I »Mir vam Slovenci!" (Glas z Nemškega. — Str. 167. .V Ljubljani. 1930. Cena 20 Din.) Najlepši zgled »mirovnih sodnikov* imamo pri starih Grkih, zlasti pri Atencih. Modri Solon je ob prelomu sedmega in šestega stoletja pred Kr. pomiril razprte brate med seboj, demokrate in aristokrat«; skoro dve sto let je vladal uiir in država je takrat dosogla višek gmotnega blagostanja, pa tudi najvišjo stojmjo umstvene kitllure. Ko so pa ob koncu petega stoletja prenapeti demugogt jeli huj-skati ljudstvo, jo začela tudi moč države nevzdržno propadati; pvopudanja ni mogel nihče veg ustaviti. — Ta zgodba se v raznih oblikah ln dobah ponavlja menda pri vseh rodovih in narodih; povsod v zgodovini vidimo: sloga jači, nesloga tlači. Srečen narod, ki mu o pravem času vstanejo kltcafjl miru in jih narod v resnici tudi poslušal Pri Nemcih je glasno zaklical k miru Schiller v svoji najlepši »Pesmi o zvonu«. In ne brez velikega uspeha. Slovanom je vneto propovedoval mir ln slogo apostol slovansko vzajemnosti, Jan Kollar. Slovenci smo vedno imeli ki i carje miru in sloge. Mar nI bil to že Prešeren v svoji Zdravljici , »Sonetnem vencu« itd.'? Imeli smo časopise : Edinost', »Slogo*, »Mir«... Ko smo bili že v hudem medsebojnem boju (»liberalci in »klerikalci«) v 90 letih prejšnjega stoletja, je mladi Oragotin Kette v pesmi Na Blejskem otoku« molil: »O sveta božja Por6diea, usmili, usmili, usmili se nas — Sprijazni brata sovražnika, saj je že zadnji čas! - Pa mi pesnikove želje nismo upoštevali, razdor se je širil naprej — do svetovne vojne. Ta nas je združila. Ob majniški deklaraciji smo bili skoro vsi edini: Zlasti lejio se je pokazala edinost dne 31. okt. 1918 ob ustanovitvi naše prve narodne vlade. Zal, da je sloga trajala le malo časa... in nesloga zavzela še vse večje daljave: zvedeli so za naš prepir tudi v Belem gradu. No, s kraljevim zamahom ■/. dne 6. jan. 1929 je kreg nazunaj spet potihnil. Ali se je le potuhnil? In bo o prvi priliki znova izbruhnil? Ze ob sami misli, da bi bilo to spet možno, zatrepeče srce vsakogar, kdor svoj narod zares ljubi, jn da se tisto usoduo bratomorstvo ne bi več ponovilo, ampak da bi zauaprej vladal pameten mir med Slovenci, v ta namen je spisana gori naznanjena, 166 strani obsegajoča knjižica, ki je pravkar zšla. Kdo jo je spisal: Ali more njen pisatelj mirno odgovoriti na tista »Vprašanja - Zupančičeva : Kdo si, ki vodil rad bi narod moj?... Si našel, da do zadnjega si zvest?- Ce mu še tako preiskujemo srce in obisli, no bomo našli niti trohice nezvestobe v nobenem oziru. Pristaši tega in onega tabora moramo enodušno priznati, da je za skupno slovensko stvar Jane z Kalan — in on je pisatelj le nove knjige — že toliko storil, mislim 11. pr. za naše iz-treznjenje ali za naše izseljence, da sme z neko v trdem delu priborieno pravico še naprej delati za našo skupno stvar ln slopiti pred nas kot »mirovni sodnik : s klicem: »Mir vam — Slovenci!« Večkrat se je že oglasil s to ali 0110 knjižico (ne glede na neštete članke v raznih listih, političnih, socialnih in nabožnih, bo knjig 111 knjižic že pač nad dvajset!), vendar pa se mi zdi, da ima njegov glas v tej knjigi neko jiosebno barvo: kakor je namreč .lanez Krslnik prišel iz puščave in je bila vsaka njegova beseda sad dolgega premišljevanja, tako je naš pisatelj to knjigo sestavljal v tujini, mod Nemci, od-kgder so mu je naš prepir videl precej drugačen nego se vidi nam, ki smo neposredno vanj zaj>le-teni. Zato tudi nosi knjižica dva podnaslova: Glas v Nemškega. Pismo rojakom iz tujine. Izmed vsega, kar je doslej pisal, mu je lo zadnje delo najbolj pri srcu, saj se mu je pa tudi rodilo ob največjih težavah. Le odprimo zadnjo stran (str. 1671'), da se 0 tem prepričamo! »Pisal sem to knjižico v največjih težavah... Ko sem bil sredi pisanja in mi je bila glava polna misli, se je razvila v meni bolezen, ki se je že dolgo nabirala. Vse moči so ini odpovedale. Nekaj časa sem se silil, malo pdlegal, malo pjsal. Nazadnje sem mogel le še narekovati. Nisem pa mogel prej nehati, dokler ni bilo vse na papirju. Par dni jKiiem so me odpeljali v bol. nico... Jn malo nižje piše: Nobena knjižica mi ni dala toliko truda, ko sem premišljeval, kako bi povedal, da bi pravo zadel. Tehtal sem besede in stavke... Tudi zdaj, ko je že vse postavljeno in natisnjeno, še mislim, če je vse prav. Še vedno bi rad pilil in popravljal. A kar je pomanjkljivega, prosim, naj popravi in dostavi kritika.' N a 111 e 11 knjižice je gotovo dober, izredno dober in plemenit: politično, strankarsko sovraštvo, ki traja že skoro 00 let, naj bi med Slovenci prenehalo. naselil naj bi se že vendar enkrat mir in sicer odkritosrčen mir! — Pred desetimi leti (1920) je sicer isti avtor s knjižico Zločin nad domovino; isto nameraval; a sam priznava, da takrat ni dosegel nič. Na katere nove razloge se opira danes, da spet 7, n o v i 111 upanjem kliče k miru? V desetih letih, pravi, je doživel marsikaj, kar bi moralo Slovencem oči odpreti in jih med seboj spraviti. Naš narod so sosedje razklali, ali naj še sami kolje-1110?! — Ce je bil med vojno mir možen, zakaj ne bi bil še zanaprej?! — Če v veliki Nemčiji, kjer sta dve veri, polno verskih ločin in pol i ličnih strank, vse gre brez sovraštva, zakaj ne bi šlo med nami?! — Nekaj ujianja mu dajejo tudi miroljubne izjave vodilnih mož iz drugega tabora. — Na vse to torej gradi pisatelj svoj optimizem. Jedro knjižice je obširno razmotrivanje o tem, kaj je k 1 e r i k a 1 i z e m. Komu je knjižica pred vsem namenjena? Časnikom in časnikarjem! Ti — tako meni g. pis. — pred vsem netijo prepir. O čem naj pa pišejo, če ue o klerikalizmu iu »liberalizmu;? G. j>is. tudi o tem razpravlja in daje več praktičnih liasvelov. Knjižica je pisana vobče nepristransko, šibajoč napake na lej in na oni strani. Vendar se zdi, da napak več vidi na strani -.klerikalcev«: pomanjkanje ljtibezni do bližnjega, nebrižnost za i/.-treznjenje naroda. Naravnost krivičen in — naj oproste — surov pa je v svoji sodbi o izrodkih mode pri ženstvu ua klerikalni.; strani. Pisana je pa knjižica tudi — kakor vse Kalanove — v zelo prijetnem slogu; lako se mi zdi, ko da čitain Stritarja in njegov »Zvon -: vsebina, vzkliki, retorika, vse zelo slično! Želimo g. pisatelju, da bi se ta njegov najnovejši klic tako mogočno slišal po vsaj Sloveniji, kakor se sliši na daleč zvon s šmarne gore ali iz Device. Marije v Polju ali drugi mogočni naši zvonovi. »Da se resnica prav spozna, je Ireba culi obli zvona!« Z avtorjem vred želimo, naj bi ta glas zbudil več odmeva ko 1.1920. in naj bi se k besedi oglasili pozvani! J. 1). Dvoje duhovitih kulturnih vprašanj V Ju t m. od 14. I. 111. se jc neki kulturni belež-kar šifre K. vtaknil v neke mo.io članke, kjer je govor o zgodovinskem razvoju . da so se v zgodovini menjali nazori in stili ild. Zakaj se je spravil K. baš na te reči, ne vem, senzacijo je pa le napravil. Pravi, K. namreč, kako da je Vurnlk še zmeraj katoličan, če so se jia v zgodovini nazori menjali? Resnično, od Trubarja do danes se kaj tako brihtuoga v slovenščini še ni tiskalni In končno vpraša K. ogorčen: »Ali gre res (zgodovinski razvoj) vedno Ie naprej in ne kajkratl tudi nazaj?« Sveti ZuinnlioljkMs, skrili, da na ni Jutrovi kulturni beležkarii ne bi ušli nazaj v trinajsto stoletje! V, ' A. Medved: Za pravdo in sre«. — V vfe-( rajsajoui poročilu o tej predstavi Kat. dr. rok. po- ■ močnikov se je zgodila neljuba pomota, da je igral Lokvattca g. P u c, d ožini ga je v resnici predstavljal g. 8 osel j, kar i teni popravljamo. Helnric.h Zerkuulen: Mu sik anf d. Rheim. Fin Romun.' Freiburg t')1*!), Ilerder. —Vse premalo poznamo pri nas nadarjenega nemškega pisatelj« Heinridm Zeikaulenii; jm je on med izvoljenimi, ki jim je ostala nadarjenost čista in neskaljena pred velikim smotrom, katerega doseči jc slehrnegu pesnika namen in tako preti Bogom kukor tudi pred ljudmi — dolžnost. Redki so namreč danes šc tisti, ki bi jih ue zainnmil« in zaslepila obča naklonjenost senzaciji v škodo funkcionalnosti. — V svoji najnovejši knjigi nam podaja Zerkaulen odlomek iz Beetllovonove mladosti — od rojstva do potovanja na Du-nuj. A ne v tem, kaj nam podaja, marveč v teni, kako nam podaja je jtzivaženo mojstrstvo dela; avtorjevo neposredno pesniško gledanje tn prikazovanje nam odpira pot v pojK>lnoina nov svet: v svet umetnika Beethoven«, ki bi pa nikdar ne bil postal za nas to. kar čitauio v tej knjigi, da ni Zerkuulen položil vanj vse bogastvo svoje lastne Umetniške uatufe. ki je ta svet izoblikovala i dovršenim mojstrstvom. Velika Herderjeva zgodovina narodov Herderjeva založba v Freiburgu i. Br. je že januarja 1929 oznanila svojo liumero, du začne izdajati široko zasnovano vrsto knjig pod naslovom »Herders Geschichte der fiihrenden Volker«. Za to publikacijo je pridobila izvrstne strokovnjake, ki bodo sodelovali |>od uredništvom priznanih kapacitet; Heimicha Finke«, Herniunna Junkerju in Gustava Schniircrja. — Zdaj je objavljen liučrt vsekupucga dela: Kinfiihruug (Goseh ielitspliilosophie — Dio geo-graphischon Grundlagen der Geschichte. — Urgeschichte). — A. Stroin- und Iloch-I a n d v o 1 k e r (Aegvpten, Babvlonien, Assv-rien, Persien). — B. Volker des Mittel-m e e r c s u. des v <> r d e r « s i n t i » cf(h e n 1 s t liin u s. (Grieehen, Riiiner, Judentuni nnd jinigcs Ohristentum, Byzunz und Anaber). — A b e n d l u 11 <1 i 3 c h - e u r o p ti i s c h e Volker (Dir Grundlagen der abeiidlandischen Vdlkergenieinschaft. — Der Geist des Abend-landes. — I. Mitteleuropa und Italicn. — II. Atlantisch Europa. — ]ll. Nord- und Baltiscli-hJuropa). — D. MorgoulHndisch-euro-piiischo Volker (Polen, Rnssland (Mon-golen), Bulgarien, Tiirkei u. ihre ch.ristlichen Vasallen). — K, A u s s e r u u r op U j s c h e Volker. (Gliina. Indien, Japan, Nord- und .Siidamorika. der Kanipf um geiistige und wirt-schaftliche Filhrung). — Tekom letošnjega letu izidejo prve tii knjige tega velikega in znanstveno na višku najnovejših dognanj sto. ječegu dela. Mariborsko gledališče Sreda, 18. junija ob 20. uri: AD1EU MIMI. Izve«. Poslovilni večer g. A. Ilarastoviča. Četrtek, 19. junija. Zaprto. Petek, 20. junija ob 20: . Baletni večer Članov ljub-ljanske opere«. Ab. C. Dramske cene. tJaše dijaštvo SLOVENSKA DIJAŠKA ZVEZA vabi vse svoje fante in dekleta ter prijatelje na počitniška zborovanja 1980. Za srednješolce se vrši letošnje počitniško zborovanje zopet v Nazarju (železniška postaja Paska vas) v Saviiijskil dolini od 3. (prihod) pa do 6. (razhod) julija. — Za akademike v Ljubljani od 21. do 23. julija, pred dnevi kongresa vseslovanskega katoliškega akademskega dljaštva v Ljubljani (23. do 27. julija). — Za dekleta na Sv. Planini pri Trbovljah v dneh od 8. do 11. julija. Srednješolsko zborovanje. Na tem zborovanju hočemo ponovno [pregledati našo individualnost, sami sebe, da si bomo na jasnem o našem delu in življenju. Zalo so bomo razgovaijali o naših posebnih nalogah v narodni, gospodarski, socialni, kulturni. verski, prosvetni strani našega življenjskega poslanstva. Ker je kraj izbran v središču Slovenije, prosimo, da se odzovejo vabilu fantje iz vseh krajev. Nazarje je tudi krasna izletna točka (Logarska dolina). Prijavite se do 25. junija po dopisnici na naslov: E. Boje, cand. phil.. univerza, Ljubljana. Akademsko zborovanje se vrši letos ločeno, ker so tako narekovale izkušnje. Pričakujemo čini več udeležencev, ker zborovanju sledi vseslovanski kat. akad. kongres, ki se ga kar najštevilneje udeležimo. Obravnavali bomo na teni zborovanju teme kongresa in se poruzgovorfli še o marsičem, kar je za nas vse važno. Glavni temi kongresa sta: I. Slovanstvo v sodobni kulturi: 1. Kulturno stanje sodobnega slovanstva. 2. Etične in kuliurne vrednote slovanstva. 3. Vloga izobraženstva v slovanskem katoli-! oanstvu. j II. Slovani v Cerkvi: 1. Perspektive slovanskega kaloličanstva v bo-I docnosti. 2. Cirilomotodijska ideja in katoliška akcija. 3. Slovansko iiatoličanstvo in liturgično gi banje. Dekliško zborovanje. Hazgovorile sc bomo o teh-lo stvareh: 1. Zena — mož. 2. Težnje in problemi sodobnosti in ženino delo. 3. Žena in telesna kultura. 4. Kako bomo delale v krožkih. 5. Žena in vera. Vsem: Pridite na zborovanja primerno opremljeni,, na pelerine 111 drugo ne pozabite! Prinesite s j seboj petja, zdravja in veselja. — Naj se zopet en-j krat skupno razgovorimo in kot ena sama družina i lepo zbrani pomenimo o našem prihodnjem delu, ki 1 nas čaka /. vso odgovornostjo. Kdor čuti /. nami eno. naj 110 izostane! Na svidenje! Bog z nami! Na 15. rednem polletnem občnem zboru Di jaškega podpornega društva, dne, 13. junija 1930, :-e jc konstituiral sledeči odbor: predsednik: Houc Fr., cand. iur„ tainik: Kovačič Maks, stud. teclv, blagajnik: Lah Ivo, stud. tech., gospodar: Šlander Jože. cand. iur., revizorja: Avsenak Mirko in Ku-nič Jože, odbornika: dr. Elirlich L. in dr. Božič Iz društvenega življenja Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani ima nocoj 18. junija ob 8 zvečer prijateljski sestanek v društvenih prostorih, Miklošičeva 7. K obilni udeležbi vabi odbor. Slrindbergov -Oče. na Viču. Na Tel o ve ob 8 zvečer bo dramska družina »Soča« uprizorila Strindbcrgove trodejanko >OčcSLOVENEC da se skupno iztečejo v Hudsonbai. Topel dež omeh-e čuje sneg — ves je že umazano rumen — in pod izpodjedenim obokom žubori, teče nizdol v dolino, ■g da) - JfS Vode razbijajo okove, naraščajo, tvorijo novo vrtincc, —Jjgij^?^ izruvajo drevesa, ki so jih jesenski viharji omajali, JLoHizpirajo skale. Pomlad se javlja v vsej razposajenosti. j 53 Ha i .3 h ...V kolibi iz količev, drevesnih skorij in mahu, "^P02 g° uživam gostoljubnost starega indijanca, tako dolgo, S N ^ N 5 da bom mogel zamenjati svoje pse za kanu, da nasto- S pim svoj povratek domov. Postala sva že dobra pri- l^g'^ | oj jatelja. On pripoveduje: 0 »Proti severozapadu od tu živi tudi bclokožec. o | g |2_- Ta je spreten kakor ti... Drugo zimo je že v gozdu ... ItdocjM-g Polagoma se je priučil... Lani smo se mu morali la^o"! 2 kar smejati — prav nobenega pojma ni imel o kožah. je vendar treba priznati: niso vsi belokožci butci, a n t ^ a*-® Ne, tega ni moči trditi... Kmalu se je naučil. Ta ti >8 bo prav presneto konkuriral! To ti povem, ker si moj ■i d^.ag " m ker si mi všeč.« M5 1>Oni drugi ti morda ni všeč?- -g t »0) pač. Ni hudoben človek. Ni varalica. A ti si 8 mi bolj všeč!... Ti poznaš tudi gozd! ... Pa tudi oni J