Poštnin» plačana т gotovini
Leto XI., št. 90
Ljublana, četrtek 17. aprila I930
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Lrobljana: Rnafljeva ulica 5- Telefon
št 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241.
Krvavi izgredi v indijskih mestih
V Karahiju je množica vdrla v sodišče in ga demolirala Krvave bitke med Indijci in policijo na ulicah v Kalkuti
Bombay, 16. aprila. A A. Zveza železničarjev je sklenila, da naj se konča stavka pri družbi »Great India Fenin-sudar Rat Way«, ki je izbruhnila 4. februarja.
Karahl, 16. aprila. AA. Policija je stre-íjaila na (množico, ki se je zbrala pred sodiščem in tamkaj razgrajala. Ranjenih je bilo тес oseb. Množica je nato vdrla v sodišče in razbila 20 oken. Dva poffliicijsika narednika Evropejca sta bila pri spopadu z množico ranjena.
Karabi, 16. aprila, s. Policija je oddala na množico, ki je manifestirala pred sodiščem, 9 strelov. Čeprav je biio več oseb ranjenih, je množica vdrla v sodišče ter razbila vse šipe. Po kas-tsejsih vesteh je Ша pri izgredih ena oseba ubita. 7 jih je bilo težko, 26 pa
lahko ranjenih. PopoBdne je napetost nekoliko ponehala.
London 16. aprila, AA. Minulo noč so
izbruhnili v Kalkuti krvavi nemiri, ki so trajali vso noč. Velike množice so demonstrirale po ulicah, na katerih so se razville med demonstranti in policijo pravcate bitke. Med drugimi je bilo ranjenih 9 Evropejcev, med temi eden težko. Množice so napadle med drugim vladno predsedstvo in bolnico. Nad 10 tisoč delavcev v tovarnah jute je ustavilo delo. Poiliicija in vojaštvo sta v stalni pripravljenosti
Kalkuta, 16. aprila, s. Pri včerajšnjih nemirih je bilo nad 50 oseb ranjenih, med njimi 15 policistov in 11 ognje-gascev.
Madžarska vdanost Italiji
Povratek grofa Bethiena -skim optantom na račun
Budimpešta, 16. aprila, d. Ministrski predsednik grof Bethlen se je snoči vrnil iz Rima na Madžarsko. Prišel pa ni v Budimpešto, temveč je odpotoval na svoie posestvo v Inkeju. V velikonočnih praznikih bo v Liila Füredu, kjer se bo udeležil velikega lova. Šele po praznikih se bo vrnil v Budimpešto ter zo-•pet prevzel vodstvo Vladnih poslov. V nasprotju z vestmi, razširjenimi v tisku, ízsjavljajo v poučenih političnih krogih, la se ministrski predsednik grof Bethlen pri svojem zadnjem posetu v Rimu 7. Mussoíinijem ni pogajal o najetju madžarskega posojila v inozemstvu. »Az hsU poroča, da bo emisija madžarskega inozemskega posojila izvedena šele po ratifikaciji baaškega dogovora.
Budimpešta, 16. aprial, s. »Pesti ffir-'ap« objavlja informacije svojega rim-
Izplačilo odškodnin madžar-italijanskih terjatev v ČSR
skega posebnega poročevalca o potovanju grofa Bethiena, ki je imelo za cilj, da se Italiji zagotovi neizpremetüuva vdanost Madžarske. Vršil so se tudi razgovori o velikem madžarskem posojilu, za katero je bila Madžarski obljubljena v Haagu podpora velesil. Še v času <bi-vanja grofa Bethiena v Parizu se je med Madžarsko in Češkoslovaško dosegel kompromis, po katerem se odreka Češkoslovaška anulaciji paragrafa 250 triamonske mirovne pogodbe in razlastitvi še določenih 200.000 oralov posestev madžarskih optantov. Razlastitev se bo izvedla v zelo zmanjšanem obsegu, v kolikor bo to smatrala Češkoslovaška za 'potrebno. Izplačilo odškodnin optanftov se bo izvršilo na stroške italijanskih zahtev proti Češkoslovaški.
на
Sanacija nemških financ
Snoči je Hindenburg podpisal nove agrarne in davčne zakone
Berlin, 16. aprila, d. Državni svet je včeraj odobril predlog o pokritju izdatkov državnega proračuna, ki ga je sprejel^ v ponedeljek državni zbor. Državni finančni minister dr. Moldenhauer je pri tem izrazil svoje zadovoljstvo, da je s pritrditvijo državnega zbora zaključeno celotno zakonodajno delo za sanacijo državne blagajne. 5 sprejetim predlogom, Kreugerjevim posojilom in prihranki bo mogoče poplačati viseče dolgove, zaradi česar se ne bodo povrnile kreditne težkoče. kakršne so se pojavile lani. če se bo državni proračun
tako izvajal, kakor ga je vlada predložila, ne bo treba računati s tolikim deficitom kakor lani, ako seveda ne nastopijo izredne razmere. To bo dovedlo do ojačitve državnega režima, kakor tudi do zboljšanja splošnega gospodarstva. Po sanaciji državne blagajne se bo vlada prihočPnje leto lotila znižanja davkov, na katero računajo gospodarski krogi, da bi lahko ostali zmožni konkurence. Agrarne in davčne zakone je snoči državni predsednik Hindenburg že > odpisal.
Zvišanje nemških carin
Proti zvišanj« nemških carin protestirajo mnoge države, zlasti agrarne, češ, da ni v smislu konvencij'e o carinskem premirju
gih, da je bil korak poljske vlade storjen v trenutku, ko ne bo imel nobenih posledic, ker so bili davčni predlogi te dni že sprejeti v državnem zboru. V poučenih
ВетИп. 16. aprila d. »Berliner Börsenkurs je objavil vest po kateri je v Berlinu »testiralo 16 držav zarad uvedbe nove-га tečaia za carinske postavke. Glede na Ю vest piše »Vorwärts«, da gre za pretirano objavo poročil, ki so iih podali zastopniki zunanjega urada v zaupni seji tr-Ä ovinsko-političnega odseka državnega zbora. Ne gre za proteste v mednarodnopravnem smislu, za kar ni nobenega povoda, dokler izvršuje Nemčija sklenjene pogodbe, temveč samo za vprašanja i-n izjave, v katerih se izraža skrb glede na bodoči razvoj trgovsko-političnih odnošajey. Izjave zastopnikov zunanjega urada so tudü v zunanjem odboru državnega zbora zbudile знгсап vtis.
Varšava. 16. aprila d. »-Kurier Warszaw-fiki* poroča, da je poljska vlada istočasno s podpisom protokola o delu mednarodne konference za carinsko premirje 12. t m. v Že пела izročila generalnemu tajniku Lige narodov noto. v kateri izjavlja, da more Poljska ratificirati konvencijo samo tedaj, ako se od 1. aprila do sklicanja konference signaiamih držav v svrho uveljavljenja konvencije meseca novembra ne uvedejo v lobend državi carine ali pa carinski povi-ški. ki bi prizadeli poljske izvozne interese. Za čas od 1. aprila do novembra sicer konvencija ne zahteva nobenih obveznosti, vendar pa ogražaio kakršnekoli izpremem-be carin ugoden uspeh novemberske konferenc« Prvo takšno nevarnost predstavlja sedai od nemške vlade predlagano povišanje carin za kmetijske proizvode, Iv' ie zbudilo že pri mnogih državah, ki so podpirale konven cijo. kakor v Holamrji. Litvi. Danski in Poljski, energičen protest.
Berlin. 16. aprila, g. Poljski poslanik r Berlinu je v imena evoje vlade izročil nemškemu zunanjemu ministru dr. Curtiusu noto, v kateri protestira proti novim agrarnim carinam. V noti se opozarja na to, da «o nove carine v nasprotju z ženevskimi dogovori o mednarodnem carinskem premirju in da izpreminjajo podlago nemško-poljske trgovinske pogodbe. Tudi več drugih vlad je sicer v manj ostri obliki po diplomatskem potu protestiralo pri nemškem zunanjem ministrstvu zaradi novih agrarnih carin. Izrazile so tudi svojo skrb zaradi bodoče carinske politike v Nemčiji.
K temu pripominjajo v političnih kro-
krogih domnevajo, da Poljska sama ne želi ratificirati nemško - poljskega dogovora in da deloma za to v prihodnjem času tudi ne bo prilike, ker sejm ni bil sklican. V nasprotju e tem pa tudi ugotavljajo, da se celokupna nemška vlada, tudi novi prehranjevalni minister Schiele, zavzema za nemško - poljski trgovinski dogovor, ki bo predložen državnemu zboru v razpravo. Zato nastopajo proti nameri, da bi Poljska zastoj v ratifikaciji te trgovinske pogodbe naprtila Nemčiji ter proti temu, da bi se posamezni deli pogodbe izločili iz nje.
Buenos Aires. 16. aprila d. Zveza agen-tirskil, producentov ie izročila predsedniku Irigoyenu protest proti carinskim ukrenem nemške vlade, katerih učinek :e enak prepovedi uvoza argentinskih p-jizvodov. Zveza argentinskih producentov opozarja, da uvaža Argentina vsako leto za 100 milijonov dolarjev nemških proizvodov, zaradi česar zahteva, nai se podvzameio re-presalije. Kmetijski minister je pr ,ducen-tom zagotovil, da bo podvzel potrebne zaščitne ukrepe.
Povratek Masaryka
Praga, 16. aprila, h. Danes ob 14. je prispel v Heb s pariškim brzovlakom predsednik republike Masaryk in njegovo spremstvo. Na kolodvoru ga je pozdravil ministrski predsednik Udržal. S posebnim vlakom so nato nadaljevali pot preko Karlovih Varov na grad Lany.
Troclá organizira levičarske komuniste
Berftn, H>. aprila, d. Trocki ureja а Carigrada polmesec nik »Oer Kommwiisi», ki izhaja v Berli-ля г namenom, da bi zedinil levičarsko komunistično opozicijo, predvsem v Nemčiji.
Tatvina Stradivarijevih gosli
Bukarešta, 15. aprila, s. Legacijskemn svet-nikm bolgarskega poslanstva r Pragi, Sterkovn, so bfte na potovanju v Sofijo na bnkareškem kolodvoru ukradene dragocene Stradi.varijeve gosli, vredne 300.000 le-jev.
PREDLOG ZA OBNOVITEV
DELA V PREMOGOVNIK
Pogajanja med rudniki in državno železnico radi cene še niso dovedla do uspeha — Rizika v tem sporu naj ne nosijo rudarji-delavci
Beograd, 16. aprila, p. Vsa javnost z
največjo pozornostjo spremlja pogajanja, ki se vrše med zastopniki rudarskih podjetij in generalno direkcijo državnih železnic. Borba za dobavo premoga za državne železnice se obnavlja redno vsako teto. Kakor prejšnja leta, morajo tudi letos plačati račun predvsem rudarji, ker so rudniki ustavili ali vsaj na minimum omejili delo. V rudnikih Trboveljske premogokopne družbe se zadnjih 14 dni, odkar se vrše pogajanja, dela samo po dva dni v tednu, v nekaterih rudnikih, kakor v Hrastniku, v Rajhenburgu, Kočevju pa je delo sploh ustavljeno.
Jedro spora obstoja v tem, da zahteva uprava državnih železnic, ki je glavni odjemalec zasebnih rudnikov v državi, glede na racionalizacijo obratov in povečanje produkcije ponovno znižanje
dobavnih cen. Državne železnice so dnevno sprejemaüe povprečno po 230 vagonov. Rudarski podjetniki so zahtevo po znižanju cen odklonila. Ker pogodba glede dobave ni bila časovno omejena, je železniška uprava kratko-malo odklonila nadaljnjo dobavo, nakar so rudniki do skrajnosti omejili obratovanje.
Pred 14 dnevi so pričela v Beogradu pogajanja med zastopniki rudarskih podjetij in upravo državnih železnic. Zadnje dni so se pojavile vesti, da je v glavnem že dosežen sporazum ter da bo že v prihodnjih dneh obnovljeno delo v rudnikih. Te vesti zaenkrat žal še niso resnične. Železniška uprava, ki je prvotno zahtevala 10 odst. znižanje cene, je reducirala sicer svojo zahtevo na 6odst. in ponuja za tono mesto dosedanjih 230 Din 216 Din, rudarska podjetja
pa koncedirajo največ 3 odst. Na mero-dajnem mestu So uvideli, da ne gre, da bi nosili riziko tega spora izključno le rudarji-delavci. Zato je bi! stavljen rudarskim podjetjem predlog, naj se takoj obnovi delo v rudnikih in prične z dobavo premoga državnim železnicam proti poznejšemu obračunu na podlagi kompormisa, ki se bo dosegel v sedaj vr-šečih se pogajanjih. Zastopniki rudarskih podjetij k temu predlogu še niso zavzeli svojega končnega stališča. Tekom današnjega dne so se v prometnem ministrstvu na tej bazi vršila pogajanja, ki pa do večera še niso rodila uspeha.
Javnost je neglede na jedro spora in upravičenost stališča te ali one stranke na strani rudarjev ter zahteva, da se delo v rudnikih čimprej ofonovi.
Borba gostilničarjev s pivovarnami
Solidarnost gostilničarjev po vsej državi - Obrambni komunike centrale industrijskih korporacij
Beograd, 16. aprila, p. Akcija gostilničarjev savske banovine, ki so se odločili, da s 25. aprilom ustavijo točenje piva domačih pivovarn, če do tega roka ne znižajo cen vsaj za 200 Din pri hektolitru, je vzbudila po vsej državi veliko zanimanje, pa tudi splošno odobravanje. Tudi v Beogradu in drugih večjih centrih razpravljajo sedaj gos+ilničarske organizacije o tem, da se pridružijo akciji gostilničarjev savske banovine ter da podpro tudi ustanovitev go-stilničarske pivovarne v Laškem, ki nudi edino uspešno sredstvo za regulacijo cen in izboljšanje kvalitete domačega piva.
V obrambi pivovarnariev je danes izdala centrala industrijskih Korporaci}, ki бе z vsemi sredstvi bori proti akciji gostilničarjev in zlasti pritiska na to, da se onemogoči uvoz inozemskega piva, obširen komunike, v katerem pravi med drugim, da jugoslovenske pivovarne sploh niso karteli-rane ter da se vrši med njimi ostra konkurenčna borba. Nadalje pravi komunike, da že šest let niso bile povišane cene domačemu pivu. Zadnje povišanje je le posle-
dica povišanih državnih, banevinskili in občinskih dajatev, predvsem trošarine. Od tega povišanja pivovarne nimajo nikakega dobička. V primeri z inozemstvom pa j® cena domačega piva še vedno mnogo nižja. (To trditev so zagrebški gostilničarji na svojem zadnjem zborovanju že v naprej ovTsli z dokazilom, da bi bilo kljub visoki trošarini in večjim prevoznim _ stroškom inozemsko pivo še vedno cenejše.) Glede zahteve gostilničarjev, naj se ukine zaščitna carina in s tem omogoči uvoz boljšega inozemskega piva, naglaša komunike, da vse druge države, kjer pivovarska industrija mnogo bolje uspeva, kakor pri nas, ščitijo pivovarne z visoko zaščitno carino ter bi bilo zategadelj vsako znižanje sedaj veljavne carine nedopustno.
Komunike centrale industrijskih korporacij je vzbudil v gostilničarskih krogih živahne komentarje in zdi se, da je izzval baš najsprotni rezultat, kakor je bilo mišljeno. Gostilničarji so odločeni, vztrajati do konca ▼ svoji borbi za znižanje cen piva.
Horthy v smrtni nevarnosti
Pri polaganju temeljnega kamna пэке cerkve je vihar podrl šotor častnih gostov — Horthy je ostal nepoškodovan, ostale goste pa so ▼ hudem nalivu s težavo rešili
Budimpešta, 16. aprila d. Včeraj popoldne je bila svečana blagoslovitev temeljnega kamna reformirane spominske cerkve v uradniški naselbini na periferiji mesta, kS či je prisostvoval tudi državni upravitelj Horthy s svojim spremstvom Naenkrat ie nastal močan vihar, ki je prevrnil veliki šotor v katerem so biß zbrani častni gostje med mrnra državni ttpra\iteli Hortlhy. škof Ravasz, višji kurátor reformirane cerkve tajni svetnik Karel pl. Nemethv in o stan
zastopniki cerkve. Šotor se je podrl na goste, ki so vsi vprek popadali po tleh iti se zamotali v njegovo blago. Državni upravitelj ki se je prvi izmotal, je ostal nepoškodovan, dočim so ostale osebe dobile lažje poškodbe in so jim morali reševalci nuditi pomoč. Pri reševalnih delih je ^pomagal tudi sam državni upravitelj. Škof Ravasz ie Po nezgodi v silnem nalivu hitro dokončal obred nakar so ga morali odpeljati domov.
Viharji v srednji in južni Evropi
Zima v Gornji Avstriji — Poplave v Rumuniji — Silen orkan v južni
Italiji
bil ustavljen promet s Sardinijo.
Zagreb, 16. aprila č. Skupna škoda, ki jo je povzročilo predvčerajšnjim slabo vreme z nevihtami v hrvatskem Zagoriu, *se ni precenjena, ker še ni prejela banska uprava vseh poročil. Na banski upravi v Za-
Linz. 16. aprila s. V noči od včeraj na danes je divjal na Gornjem Avstrijskem močan vihar. V višjih legah je padal sneg. ki leži na nekaterih krajih 20 do 30 cm. Vihar je na telefonskih in brzojavnih progah napravil veliko škodo, tako da še ni mogeče ugotoviti celotne škode.
Budimpešta, 16. aprila č. V nmogíh kraSh Madžarske so besneli tekom včerajšnjega dne viharji ter je mnogokje padala debela toča. Najhuie je bilo prizadeto mesto SI Andor.
Bukarešta. 16. aprila g. Močno deževje
zadrti:h dni je pri Buzeu povzročilo velike poplave. Več ko 8000 ha zemlje je pod vodo. Troela je tudi Bukarešta. Promet ie b i zaradi deževja zelo otežkočen. Ceste so deloma pod vodo.
Pariz, 16. aprila č. V severnih francoskih pokrajinah so divjali včeraj in še danes silni snežni meteži. Zaradi snežnih žametov je na več krajih prekinjen železniški promet.
Mila". 16. aprila s. Po vsej Italiji ie nastopil hud mraz. ki .ie tem boli občutljiv, ker je sledil milemu vremenu. V višjih legah, tudi v Apen:nih. je zapadel sneg ponekod do 15 cm visoko.
Rim, 16. aprila č. V Neaplu je včerai divjala strahovita nevihta. Celih šest ur je neprestano grmelo in padala ie toča. Divjal je silen severozapadni veter. Morje je bilo tako razburkano, da so valovi preplavil: obalo ter porušili več kopališč. Na obrežju se je med strahovito nevihto podrla neka tri-nadstropna hiša. Težko poškodovanih pa ie bilo še več bližnjih poslopij. Tako silnega orkana ne pomnilo v tei trokrajini Tudi s Sardinije javljajo, da so napravile nevihte veliko škodo. Zaradi razburkanega morja je
gretru se ie vršila že seia, na kateri so razpravljali o načinu pomoči prizadetim krajem. Vse kaže, da je oškodovana pokrajina stubiškega, samoborskega in zagrebškega sreza za preko milijon dinarjev.
Seiplova protisocialistična akcija
Dunaj, 16. aprila, d. »Linzer Volksblatt«, ki je v političnih zadevah dobro informiran list. je objavil članek, v katerem potrjuje domnevo, da se bo dr. Seipel po svoiem odstopu iz vodstva krščansko-socialne stranke posvetil poslom »Heimwehra«. V članku se izjavlja, da dela dr. Seipel za ustvaritev enotne fronte, v kateri naj bi se združili vsi nesocialistični elementi v boju proti marksistom. Ker pa ni mogoče misliti na enotno fronto strank, se more ta ustvariti samo izven njih in proti strankam. Na tem potu pa krščansko-socialna stranka dr. Seiplu ne more slediti, ker bi se morala odpovedati svoji samostojnosti.
Plačilo francoskih dolgov Ameriki
Parte, 16. aprila, s. Kakor javlja »Agence Ha-vas« iz Wastoingtona, je francoski poslanik v smishi dogovora o nredátvi vodnih dolgov izročil državnemu tajnikra Melotra xadolžnioe v višini 4 milijard zlatih dolariev za konsolidacijo francoskih dolgov v Ameriki.
Zastopnika bolgarske cerkve pri patrijarhu Varnavi
Beograd, 16. aprila p. Danes dopoldne sta pošetila patrijarha Varnavo zastopnika bolgarske pravoslavne cerkve mitropolit Pavle in arhimandrit Sofronije ter sta se mu zahvalila za prisrčen sprejem, ki sta ga bila deležna tako pri svojem prihodu kakor povodom posetov pri raznih cerkvenih ustanovah v naši državi. Patrijarh Varnava se je bolgarskima odposlancema zahvalil za pozornost ki sta jo izkazaJa i pokojnemu patrijarhu Dimitriju i nJemu povodom njegove izvolitve in ustoličen ja. Izrazil Je željo, da bi se medsebojni odno-šajá med obema cerkvama kar naibolj poglobili v dtvhu jugoslovenskega bratstva 'n bratske ljubezni. Bolgarska odposlanca sta danes popoldne od'potovala v Soííio.
Izvajanje državnega proračuna
Beograd, 16 aprila, p. »Službene Novine* objavljajo navodila finančnega ministrstva glede izvajanja državnega proračuna za leto 1930-31. V teh navodilih se pred vsem ugotavlja, da je tehnični razpored proračuna v glavnem ostal neizpremenjen ter da so strogo ločeni izdatki splošne državne uprave in izdatki državnih podjetij. Kar se tiče kreditov za banovine, odreja_ finančni minister, da stavijo resorni ministri za banovine določene zneske banovinam na razpolago na podlagi konkretnih predlogov banskih uprav za posamezne panoge, odnosno resore. V teh primerih je ban nared-bodajalec za izplačilo kreditov. Banovinske uprave morajo četrtletno odnosno polletno predložiti pristojnim resornim ministrom svoje predloge. Krediti bodo otvor jeni v globalnih vsotah.
Prodaja Eszterhazyjevega posestva v Prekmurju
Belovar, 16. aprila č. Danes se ie vršila plenarna skupščina »Samske imovinske občine k riževa океki je sklenila kupiti šum-sko veieposestvo kneza Eszterhazya v Dolnji Lendavi v Prekmurju. Posestvo meri 1600 juter ter ga je kupila križevačka kor-poraci.ia za 26 milijonov dinarjev. Ta kupna pogodba ie zlasti važna in koristna z ozirom na naše nacionalne interese na severni državni meji. Ves komioleks se namreč razreza ob meji proti Madžarski. Kupec prevzame vse veieposestvo s stoječimi gozdovi, gospodarskimi poslopji ter enonad-stropno hišo v Dol. Lendavi. V šumi prevladuje hrastovina, raste pa tudü ielovina in javorovina. Pogajanja za nakup posestva so se vršila že od jeseni preteklega leta.
Iz veterinarske službe
Beograd, 16. aprila p. »Službene novine« objavljajo ukaz o imenovanju v veterinarski službi. Na področju dravske banovine so imenovani pri sreskih poglavar-stvih za višje veterinarske pristave", v Kočevju Makso Sribar, v Krškem Leopold Barle, v Škofji Loki Fran Oljar, v Logatcu Fran Prinčič, v Laškem Fran Jerina, v Dravogradu Pavel Kolene, v Konjicah Anton Urlič, v Gornjem gradu Franc Sa-nec, v Murski Soboti Josip Samec in Josip Šer-bec. v Litiji s sedežem v Višnji gori Josip Drobec, v Črnomlju Rafael Ipavic in pri obmejnj postaji v Bohinjski Bistrici Filip Pahor.
Iz sodne službe
Beograd, 16. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja řn na predlog ministra pravde ter v so-glasjm s predsednikom ministrskega sveta 'je imenovan га sodnika oddelka В stola sedmorice v Zagrebu v 2-1 in prideljen v smislu £1. 7 točke 1 zakona o zaščiti države k sodišču za zaščito države kot državna tožilec dT. Ivo Ucovič. državni tožilec v 3-1 sodišča v Dubrovniku in državni tožilec pri sodišču za zaščito države.
Problem elektrifikacije v Dravski banovini
Naf boljša rešitev: sistem mešanega gospodarstva z Velenjem kot jedrom — Za Ljubljano je priključek na Velenje nesprejemljiv — Velezanimivo predavanje prof. dr. Vidmarja v inženjerski komori
Zakaj je Ljubljana za kalorično centralo
Včerai popoldne .ie na povabilo ljubljanske inženierske komore predaval v veliki dvorani Zbornice za TOI univ. prof. dr. M. Vidmar o naših problemih elektrifikacije. Predavanje, ki mu ie prisostvovalo mnogo inženjerjev. javnih funkcionarjev in predstavnikov gospodarskih krogov, je otvoril predsednik inženierske komore inž. Milan Suklje, ki je predavatelju izrekel čestitke komore za visoka odlikovanja, ki jih ie zadnjem času sprejel kot znanstvenik in tehnik.
Prof. Milan Vidmar se je zahvalil za ce sftke ter .ie izrazil mnenje, da bi biio za njega najvišje odlikovanje, če bo na doma čih tleh lahko uporabil svoie izkušnje i splošno korist. Iz njegovih izvajanj glede naših problemov elektrifikacije posnamamo naslednje:
Iz zgodovine elektrifikacije naših pokrajin
Prošlo soboto je v liublianski mestni elektrarni stekel nov turbogenerátor s 4100 konjskimi silami in Ljubljana je s tem do dolgih letih občutnega pomanjkanja dobila nov vir energije, k bo zadostoval za nekoliko let Ljubljanska mestna elektrarna je postala s tem največja elektrarna Dravske banovine, ki je popolnoma v domačih rokah. Ta važni dogodek vzbuja tudi v širših kroigih interes za problem, ki je končno tudi pri nas prišel v središče diskusije, za problem elektrifikacije. Govornik je v surovih potezah, ki iih diktira okvir kratkega predavanja, opisal zgodovino elektriHca ciie naše dežele. Pred skoro 20 leti je kranjski deželni odbor načel v večiem stilu elektrifikacijo v našem kraju. Nastal ie načrt ki je predvideval gradbo cele vrste vodnih naprav, predvsem ob Savi. ;n je upošteval tudi skrb za kririe obratnih konic, ki so navadno nepriieťne vodnim napravam. Dograjena je bila elektrarna na Završnici, zamišljena prvotno kot pomožna elektrarna, ki pa ie. na žalost, ostala glavna elektrarna kranjske dežele. Svetovna vojna je porušila vse lepe načrte ;n je. kakor v drugih državah, zadržala razvoi. Res je sicer, da je med vojno na Štajerskem nastala v Fall za naše razmere ogromna elektrarna, ki pa ni bila v programu naših ljudi. Zgrajena je bila s tujim kanitalorn in je bila namenjena predvsem preskrbi severnih krajev. Po rezu! taťh svetovne vojne se ie morala ta elektrarna drugače orientirati in ie tako postala važen faktor v gospodarskem življenju banovine. Navzlic težkočam povojne dobe ie bilo zgrajenih še nekai elektrarn, katerih konstrukcije pa so trpele pod neugodnimi razmerami. Le one elektrarne, ki so bile zgrajene v poslednjem času. stoje na trdnih tleh m deluiejo uspešno v dobrobit prebivalstva. Glavno delo pa se mora šele pričeti.
Hidravlične in kalorične centrale
V dveh desetletjih, ki nas ločijo od prvih Početkov smotrene elektrifikacije, smo dobili marsikako važno tehnično spremembo. Parna tehnika ie silno napredovala. Ravnotežje med kaloričnimi in hidravličnimi napravami se ie premaknilo, tako da danes vodne sile daleko nimajo več tiste relativne vrednosti kakor o red 20 leti. Ne sme nas motiti razvoj elektrifikacije v sosednji Avstriji. ki ie v zadnjih letih z veliko vnemo gradila hidravli.ne centrale. Avstrija nima premoga in ga mora uvažati. Enako ie tudi v Italiji, ki gre isto pot kakor Avstrija. Mi imamo k sreči vodo in premog tn možnost, da izbiramo, zato moramo v vsakem primeru dobro premisliti, kaj ie boliše.
Pri vodnih električnih centralah imamo v Klavnem računati s stroški investicij jn moramo v obratu skrbeti predvsem za to, da se kriieio obresti glavnice in amortizacija. Pri kaloričnih napravah so nvesticiie manjše, poleg tega pa tečejo še stroški za premog ali nafto, dočim voda pri hidravličnih centralah doteka zastonj. Povprečno lahko računamo pri hidravličnih centralah z investicijo od 10.000 Din za kilovat, ki pa je lahko več.ia ali pa tudi manjša. Kalorične naprave, ki prideio pri nas v poštev, pa zahtevajo znatno nižje investicijske stroške. ki znašajo pri zadosti velikih elektrarnah komaj eno tretjno velikih hidravličnih central, tako da lahko vzamemo 3000 Din ra instalirani kilowat. Če računamo z običajnimi današnjimi obrestmi in potrebnimi odpisi, moramo vsak kilowat hidravlične centrale obremeniti s kakih 1200 Din, dočim ie vsak kilowat kalorične centrale obremenjen le s kakih 700 Din letno. Seveda pride v kalorično centralo k tem osnovnim stroškom še izdatek za premog.
Obresti -in odnisi tečejo v vsakem primeru. nai ie elektrarna dobro izrabljena ali slabo, nai ima konsumente. ki jemljejo vseh 24 trr na dan tok ali ne. Konsumentu. ki stalno iemlie tok. to ie do 8760 obratnih ur letno, lahko hidravlična elektrarna koncedi-ra izredno nizko ceno. ker lahko svode stalne stro'ke razdeli na veliko število obratnih ur. Elektrarna Fala ima na primer v tvorni e j za dušik v Rušah kons umen ta. ki leži tik Fale in dela noč in dan, zato mu lahko dovoli izredno nizko ceno (kakih 10 par za kilowat). Na konsumenta, ki rabi tok le za razsvetljavo. pa mora hidravlična centrala gledati drugače. Žarnice nam normalno na leto gore le 600 do 800 ur. na deželi še manj. m je naravno, da se stroški odpisov in obresti razdelijo na manjše število obratnih nr. iz česar izhaja visoka cera za kilowatno uro. To pa še ni vse. Med elektrarno in žarnico ležijo dragi daljnovod- in transformatorji ter silno drago razdelilno omrežje za nizko napetost Na ta način pridemo do cen toka. ki znašajo 3 do 6 Din na kilowatno uro.
Kalorične naprave rabijo za vsako kilowatno uro gotovo množino premoga, ki ostane tudi v naiugodnejšem primeru, torej pri dnevnem in nočnem obratu, na gotovi višini. Če rabi na primer turbo-generator okrog 2 kg premoga za vsako producirano kilowatno uro. bo palč nainižia cena kalorične centrale, ki je sploh mogoča, vedno ostala nad 40 parami za kilowatno uro. Toliko znašajo stroški za premog s stroški obresti m odpisov, ki se seveda ravnajo po številu obratnih nr v letu.
To primerjanje nam pojasni marsikateri zanimiv primer. Elektrarna na Završnici je bila dograjena tik pred vojno in je prešla v naše čase kot hidravlična naprava, ki je veljala bagatelo. Naravno je, da obrat te centrale danes ne stane skoro nič. Leta 1922. ko sem bil izvoljen v občinski svet ljubljanski, sem se upiral zgraditvi hidro-eiektrične centrale v Medvodah. Jasno mi je bilo, da je nemogoče špekulirati na negotovost, vrednost dinarja je bila takrat izrdno nizka in obresti so biie fantastične. Če bi takrat zgradili to elektrarno, ki nas stalo 100 odst. več kakor danes in bi bila produkcija toka neizmerno dražja. Medvode imajo ugodno vodno silo, ki je ne smemo izgubiti iz oči. Prej ali slej mora v Medvodah zrasti moderna hidravlična centrala, toda še vedno moramo biti previdni v kalkulaciji in moramo smotreno gledati na to elektrarno s stališča skupnega programa elektrifikacije naše banovine. Leta 1924. so se pojavili projekti preskrbe Ljubljane s tokom iz Fale. Že takrat sem nastopil proti tej ideji, ker je ljubljanska elektrarna v glavnem navezana na razsvetljavo in s tem na nizko število obratnih ur v letu. Tok iz Fale bi moral biti razmeroma drag in sem zagovarjal razširjenje kalorične mestne elektrarne. Pri tem sem upal, da bo v naše mesto prišla s pravilno tarifo industrija, ki bi seveda dvignila obratne ure elektrarne. Fala bi lahko prodajala v začetku svojega daljnovoda industrijski tok znatno ugodnje kakor v Ljubljani in nevarnost, da gre industrija ;z Ljubljane v Maribor je bila velika.
Pomen velenjske elektrarne
Pred nekaj leti je bila (po zaslugi pokojnega dr. Žerjava kot ministra za šume in rudnike op. ur.) zgrajena v Velenju velika kalorična centrala. V tamošnjem državnem rudniku je ogromno bogastvo premoga, ki pa ne prenese prevoza. Kalorična centrala v Velenju lahko silno poceni producira električno energijo že zaradi tega, ker svoje kotle lahko kuri z odpadki ali s premogovnim prahom, ki ne stane skoro nič. Danes ko hidravlične naprave itak že težko konkurirajo s kaloričnimi, se mi zdi velika elektrarna v Velenju važnejša kot vsaka hidravlična naprava, zato mora velenjska elektrarna postati glavni steber električne ga gospodarstva v naši banovini. Povsem pravilno in neobhodno potrebno je, da primerno povečana elektrarna v Velenju pritegne k svojemu delu vse že obstoječe naše elektrarne. Po izkušnjah iz drugih držav bi naše elektrarne v mešanem gospodarstvu tvorile dober orkester, ki ga bo skupna uprava lahko brez dvoma koristno vodila. Nepoučeni krogi gledajo pogosto po strani največjo elektrarno naše banovine v Fali, ki je v rokah inozemskega kapitala. Toda po krivici. Ta kapital se obrestuje razmeroma nizko in zdi se mi, da bi bila gospodarska pogreška, če bi danes hoteli spraviti tudi to podjetje v domače roke. Za nakup tako velikega objekta bi morali najeti veliko inozemsko posojilo in plačati višje obresti, kakor jih danes Fala eksportira v Švico. Ta lepa elektrarna je po naključju prišla v našo državo in če je sedaj primr»-rana da dela za 6 odst. ali 6 in pol odst, pustimo io vendar delati. Zlasti če nastane v Velenju velika kalorična centrala, ki bo lahko kontrolirala cene toku.
Program nase elektrifikacije
Program naše elektrifikacije se mi zdi iasno začrtan. V Velenju naj se postavijo potrebni veliki turbo-generatorji in ustanovi naj se velika mešano gospodarsko družba, ki bo zgradila potrebne daljnovode po vsej banovini. Od naših elektrarn bi ti daljnovodi odvzemali razpoložljivi električni tok in ga usmerili tjakaj, kjer je konsum. Posamezne elektrarne ne bi več rabile obratnih rezerv, električni tok pa bi bil tudi za radi tega cenejši, ker bi se na skupnem omrežju izpopolnjevale kalorične in hidrav lične naprave. Tak program nam garantira gospodarsko osamosvojitev na polju elektrifikacije. Vsak generator v banovini naj teče v prid skupnosti z najboljšim učinkom in v polni izrabi.
Kaj pa Ljubljana?
Ali nai po vsem tem Ljubljana dobiva tok ;z skupnega omrežja morda iz Velenja? Mislim, da ne. Ljubljanska elektrarna .ie danes nova moderna naprava, ki ima še vedno polerg novega turbo-generatorja za 3000 kilowatov starejših strojev. Turbo-ge-nerator naj se sploh posveti preskrbi industrije in obrti, večerne konice pa bo že pomagala premagati stara naprava, ki je navzlic visoki potrošnji premoga za to uporabna. Če sem pred leti svaril pred dobavo toka iz Fale. torej pred ustavitvijo obrata mestne elektrarne, moram danes tem boli svariti pred penzi oni ran j ern pravkar dograjene mestne elektrarne. Če že takrat ni bilo jasno, da bi mogla oddaljena elektrarna z uspehom konkurirati z domačo produkcijo, je danes situacija tem težja, ker ie mestna elektrarna dobila novo dolžnost da obrestuje in odpisuje novo investicijo. Iz proračunov mestne elektrarne se da izračunati, da ie ta elektrarna lani porabila pri 3.5 milijona kilowatnih ur za tri milijone dinarjev kuriva, h kateri vsoti ie prišteti še 500.000 Din za personal in 300.000 Din za mazila, iz česar sled; 1.10 Din stroškov za kilowatno uro brez obresti in amor-tizacne. Iz Velenja bi se seveda po tei ceni _ dal ttgodno dobavljati električni tok. Pri čemer b; se izbo г no rentlral potrebni dalinovod. ki bi bil glavni del Poznejšega velikega zbiralnega daljnovoda. Toda če bi mestna elektrarna danes ustavila obrat, bi ga ustavila baš v trenutku, ko ie povsem reorganiziran. Produkcijski stroški I. 1929. niso več merodaini. Novi turbo-generator bo rabil izdatno mani premoga na kilowatno trro kakor stari parni stroji. Če torej elektrarna ustavi obrat s tem. da odrine produkcijsko delo elektrarni v Velenju, obdrži navzlic temu obrestovanie in odpisovanje pravkar investirane glavnice. Id bo '
najbrž dosegla 15.000.000 Din. po večini pa bi obdržala tudi stroške za tehnični personal. kajti če nai služi za rezervo, mora imeti svoj personal. V glavnem si torej pri tem projektu elektrarna prihrani samo premog in mazila. Razume se. da občina ni postavila novega generatorja zato. da bo tekel slabo obtežen ali pa samo nekoliko ur na dan. Sigurno bo stavila nov; generator po nizkih cenah na razpolago industriji in obrti, za luč pa bo skrbela s starimi. dobro ohranjenimi stroji, in tako lahko računa z dobro obremenjenim in polno izkoriščenim turbo-generatoriem. Nova parna naDrava bo gotovo porabila na kilowatno uro le polovico premoga, ki ga je porabila dosedanja zastarela centrala. Če pa odbijemo od produkcijskih stroškov 1. 1929. polovico izdatkov za kurivo in če vrhu tega upoštevamo dejstvo, da elektrarm ni treba plačevati osobja dvakrat, ostane samo še okrog 1.8 milijona Din za producira-nih 3.5 milijona kilowatnih ur. ki bi jih mogla mestna elektrarna plačevati Velenju. Mestna elektrarna torei ne more nuditi Velenju v primeru, da ustavi svoj obrat, višje cene kakor 40 par za kilowatno uro. Te cene pa Velenje na koncu dolgega zveznega daljnovoda ne premore. Proiekt nadomestitve produkcije mestne elektrarne s produkcijo v Velenju .ie torej gospodarsko nemogoč.
1X> istega rezultata lahko pridemo še na drug način. Če upoštevamo obresti in odpise za pravkar investirano visoko glavnico, dalje pretvarjanje vrtilnega toka v ena-koemerni in potrebo pripravljenosti elektrarne kot rezerve, lahko pogledamo, koliko bi ее prihranilo. Novi turbo - generator ne bo pri količkaj izdatni obtežbi porabil več kakor dva kilograma trboveljskega zdroba za kilowatno uro. Mestna elektrarna bi pri ustavitvi obrata prihranila le premog in mazila. Pri vsaki kilovatni uri izda danes za premog 35 do 40 рат, mazila pa parne turbine rabijo izredno malo. Tudi ta račun nas vodi do ugotovitve, da ni mogoče plačati za tok iz Velenja višje cene kakor 40 par. V lastnem obratu bo torej mestna elektrarna gosp.xiarila najboljše. Oim večja bo obtežba turbo - generatorja, tem cenejši bo tok in fem manjši relativni otroški obrestovanja in odpisovanja. V prvih letih bo turbo - generator ponoči obratoval nekoliko neugodno, ker bo slabo obremenjen, kar pa ne sme dolgo trajati. Pritegnili je treba tudi industrijo, Id dela ponoči, pri čemer za nočni tok ne pridejo v poštev ne obresti, ne odpipi.
Skupno električno omrežje banovine
Glede skupnega omrežja naše banovine, ki naj bodočo veliko velenjsko elektrarno zdrnži z ostalimi našimi elektrarnami ▼ veliko gospodarsko enoto s^m priporočal obíiko, mešano gospodarskega podjetja. Pri lem so me vodile izkušnje drugih držav in dežel. Tako podjetje ima na e-ni strani potrebno gibčnost, na drugi strani pa tudi zadostno avtoriteto. Ni dvoma, da veliko skupno omrežje banovine v početku ne bi prinašalo dobičkov. To dejstvo pa ne sme prestrašiti nikogar. Elektrifikacija ni in ne sme biti v prvi vrsti pridobitno delo. Za njo stoji velika kulturna dolžnost. Z?to moramo biti tudi pripravljeni na žrtve iz javnih sredstev, zlasti pri razpečevanju električnega toka po deželi, ki je zaradi obsežnosti razdelilnega omrežja niZke napetosti lahko zelo drag.
Predavanje prof. dr. Vidmarja fe> bfilo sprejeto z živim zanimanjem in glasno pohvalo.
В
Za razvedrilo med
velikonočnimi prazniki
Vam priporoča
Iv. Bonač
prvovrstne
gramofone
svetovnih znamk ter vedno najnovejše
izbrano lepe plošče«
Posvetovanja uradniških organizacij
Beograd, 16. aprila, p. Dva dni že zaseda v Beogradu glavna uprava uradniškega saveza. Na dnevnem redu je bila razprava o aktualnih stanovskih zadevah v zvezi s sestavo novega uradniškega zakona. O seji bo izdan po končanih razpravah za informacijo javnosti poseben komunike. Sejfi prisostvujejo zastopniki vseh organizacij državnih uslužbencev. Zastopniki posameznih uradniških kategorij in upravnih panog so podali svoja mnenja in predloge glede bodočega uradniškega saveza. Kongres se bo vršil na Cetinju, točni datum pa bo določila ožja glavna uprava. Po svojih delegatih se bo savez udeležil tudi mednarodnega kongresa državnih uradnikov, ki se bo vršil v času od 6. do 8. avgusta v Ženevi.
Akcija trgovskih potnikov
Zagreb, 16. aprila č. Danes so se sesitaP. v Zagrebu delegati društva trgovskih potnikov iz Ljubljane in ZagTeba. Na sestanku so slklenili, započetí siku pno z beograjskim dnrštvom akcijo za dosego svojih teženj. V prvi vrsti gre za pridobitev ugodnosti na prometnih ustanovah, železnicah jn pa-robrodih, kakršne nudijo danes že domala vse evropske države. Na d a tj e je bilo na sestanku sklenjeno, započetl borbo proti inozemskim tvndikam, ki nimajo v naši kraljevini svojih zastopstev.
Francoske štipendije za akademike
Beograd, 16. aprila, p. Francosko poslaništvo v Beogradu je obvestilo prosvetno ministrstvo, da je francoska vlada tudi letos razpisala večje število štipendij za jugoslovenske dijake, ki bi želeli nadaljevati svoje študije in se izpopolniti v specialnih panogah na francoskih visokih šolah. Tozadevne prošnje je vlagati preko pristojnih rektoratov na prosvetno ministrstvo do 5. maja t. 1. Reflektanti dobe vse potrebne informacije pri francoskem poslaništvu odnosno pri rektorátu naših univerz.
Važne spremembe v voznem redu
Dva nova brzovlaka - Zopetna uvedba nočnega in preložitev opoldanskega poštnega vlaka
Beograd, 16. aprila, r. Letošnji poletni voznj red. ki stopi v veljavo 15. maja, uvaja precejšne spremembe v železniškem prometu tudi na področju ljubljanske direkcije državnih železnic. V brzo-voznem prometu bo uveden na progi Jesenice — Ljubljana —Zagreb v glavni sezoni med 15. junijem in 15. septembrom še en par brzovlak.. ki bo opravljal zvezo München — Spüt. Ta brzovlak bo odhajal z Jesenic ob 16.20, iz Ljubljane ob 17.50 ter bo prispel v Zagreb ob 20.50. V nasprotni smeri bo vozil iz Zagreba ob 7.55 in prihajal v Ljubljano ob 10.52, na Jesenice pa ob 12.28. Na progi Pragersko—Kotoriba bo uveden dnevnicelotni brzovlak kot po-dnevna zveza z Budimpešte na popoldanske brzovlake iz Trsta odn. Dunaja. Za domači potniški promet je važna zo-
petna uvedba nočnega potniškega vlaka med Ljubljano in Mariborom. Vlak bo odliajal iz Ljubljane ob 0.55 in prispel v Maribor ob 6.55. v obratni smeri bo vozil nočni potniški vlak le od Maribora (21.50) do Zidanega mosta (0.31), odkoder bo vozil naprej v Ljubljano še-le ob 5.37. Opoldanski potniški vlak, ki je odhajal iz Ljubljane ob 12.20 proti Mariboru se ukine, mesto njega pa bo dosedanji lokalni vlak Ljubjana—Celje do Maribora ter bo odhajal iz Ljubljane ob 13.49. prihod v Maribor IS.00. Važne so spremembe, ki omogočajo boljšo zvezo rned Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Upclje se zopet jutranji pot-niški vlak iz Cakovca do Pragerskega z zvezo na potniški vlak Ljubljana— Maribor ter večerni potniški vlak v nasprotni smeri.
Privilegirana delniška družba za izvoz kms-
tijskih pridelkov
Važen zakon o organizaciji kmetijskega izvoza — Nova družba bo
oproščena vseh javnih dajatev
§ 5. Nadzorstvo nad družbo vrši minister za trgovino in industrijo preko posebnega
Beograd, 16. aprila AA. Ni. Vel. kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanim predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izrednem kreditu za organizacijo izvoza kmetijskih pridelkov. Zakon določa m. dT.
§ 1. Za organizacijo izvoza kmet. pridelkov stavi minister za finance tekom leta 1930-31 na razpolago ministrstvu za trgovino in industrijo izredni kredit v znesku 50 milijonov dinarjev iz računa presežkov vseh drža vrnili dohodkov in izdatkov tekom proračunskega leta.
§ 2. Iz odobrenega kredita bo ministre za trgovino in industrijo ustanovil Privilegirano akcijsko družbo za izvoz kmetijskih pridelkov kraljevine Jugoslavije. Podrobne določbe o nalog°j te organizacije in o poslovamju družbe bodo predpisane z družbenim pravilnikom.
§ 3. Družba je oproščena vseh državnih in samoupravnih taks, državnih m samoupravnih davikov, doklad jo drugih bremen vsakršne vrete.
§ 4. Upravni odbor družbe bo sestavRen iz članov, ki jih voli zbor akcijonarjev po odredbah društvenih pravil in rz zastopnikov ministrstva trgovine, poljedelstva, prometa in financ.
Pravilnik o gozdnih eksploatacijskih pogodbah
Beograd. 16. aprila AA. Minister za šume in rudnike je z odlokom od 26. marca t 1. St. 9660 predpisal obči obrazec pogodbe o rezervacijah za vse elaborate, ki urejam odnošaje med obema pogodbenikoma. Glede prošenj, ki se opirajo na zakon o zaščiti domače industrije je treba ravnati takole:
1)	Posebna strokovna komisija direkcije za šume in rudnike prouči prošnje s podrobnimi načrti gozdov, ki se žele izkoriščati;
2)	na zapisnik se vzame mnenje komisije 7, opisom m generalnim načrtom gozdov, nakar se ta protokol skupno s prošnjo edda oddelku za gozdarstvo pri ministrstvu za šume in rudnike v nadaljnjo obravnavo;
3)	ta oddelek odbije poročilo ali pa ga vme zaradi dopolnitvenega postopka direkciji ali pa predloži ves akt ministra za šume in rudnike, da odobri ali pa zavrne prošnjo.
4)	ako minister za šume in rudnike stavljeni predlog sprejme, odredi, da naj se po občnem obrazcu sklene pogodba, nakar se od direkcije predlaga definitivna pogodba v odobritev. Direkcija šum bo v tem primeru odredila, naj se na podlagi odobritve od strani ministrstva sklene definitivna pogodba s strankami, za kar bo minister v kratkem predpisal obči obrazec.
Finančni minister v Franciji
Beograd, 16. aprila. AA. Minister financ <řr. Stanko Švrijuga je nocoj odpotoval s svojo soprogo na večdnevni odmor na francosko rivikro.
Zagrebški tehniki v Beogradu
Beograd, 16. aprila, p. Danes je prispe-a v Beograd večja skupina zagrebških tehnikov pod vodstvom svojih profesorjev. Na kolodvor« so jim priredili beograjski tovariši lep sprejem. Skupno so si nato tekom današujega dne ogledali razne tehnične naprave mestne občine, gradbena dela pri pančevskem mostu in druge iehniči>e zanimivosti.
Velik mednarodni hotel v Šibeníku
Šibeník, 16. aprila, n. Tukajšnja občinska uprave je prejela od zastopnikov nekega атоегјбко-nemškega konzorcija pismeno vlogo, s katero prosi kortzorc'i, da bi oddala mestna občina zemljišče za zgradbo velikega hotela s parkom. Konzorcij, ki namerava zgraditi hotel, je stopil v stike z raznimi evropskimi potniškimi uradi, ki bodo pošiljali svoje goste na letovanje v Šibeník. Občinska uprava je na svoji današnji Seji soglasno ugodila vlogi ter bo šla konzorciju vsestransko na roko pri gradnji novega velikega ho teh.
Ponesrečena vojaška motociklista
Sarajevo, 16. aprila, n. Blizu Mostora se je priipetila danes težka imot-oc i Mistična nesreča. ■Narednika mostarskega zrakoplovnega polka KMnc in PMiel sta se vozila z motorjem proti Mostarn. Na nekem ovinku se je motor prevrnil ter je težko poškodoval Pihla, dočfcn je dobil Kline le lahke poškodbe. Za časa nesreče je ipo naključju piul po zraku vojaški aeroplan, ki je opazi! nezgodo ter jo takoj javil v Rajlovcu, od koder je poslala tamošnja vojaška bolnica reševalce po ponesrečenca.
Nemška pisateljica v Dalmaciji
SpUt, 16. aprila, n. Na povabilo tukajšnjega »Putnika« je přísněla v Dalmacijo nemška pisateljica grofica lika Ehrenburg, ki le že vreč volno izdajala povesti iz dalmatinskega življenia. Grofica Bhrenburg bo prepo-tovala naše kraje ter do svojem rovTatku v domovi*1" /davila v nem-Ш javnosti svoje vtise.
stalnega komisarja.
§ 6. Komisar ministrsrt-va za trgovino in industrijo je dolžan nadzirati celokupno delo družbe. V ta namen mora prisostvovati sejam upravnega odbora какот tudi zborom akcijonarjev. Če komisar ugotovi, da je kak odlok upravnega odbora ali zfoo-ra akcijonarjev v nasprotju z zakoni alt družbenimi pravili aR gospodarskimi interesi, ima pravico ustaviti izvršitev, a dolžan je o tem takoj obvestiti ministrstvo trgovine jn industrije, ki odloči o tem v roka S dni.
§ 7. Ostanek kredita, odobrenega po tem zakonu, ki se ne porabi za vplačilo akcij, se stavi na razpoloženje ministru za trgovino in industrijo v svrho podeljevani podpor družbi za dosego njenih ciljev. Pn-trošek teh vsot ni podvržen kontroR, predpisani po zakonu o državnem računo--vodstvu, nego se ti izdatki izplačujejo na podlagi sklepa ministra za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom financ in z od obren jen predsednika vlade.
§ 8. Ta zakon stopi v veljavo, kadar ga kralj podpiše in dobi obvezno moč z dnem ob'a ve v »Službenih novinah.«
Reorganizacija angleške industrije
London, 16. aprila. AA- Vest. da se bo ustanovila družba, ki bo organizirala in racionalizirala glavne industrije, je zbudila v gospodarskih krogih veliko zanimanje. Nova družba bo razpolagala s kapitalom 6 milijonov funtov sterlingov, ki bo razdeljen v 60 delnic po 100.000 funtov sterlingov.
»Times« piše, da bo nova družba posojala denar predvsem industrijam, prizadetim po industrijski revoluciji, ki je sledila leta 1914.
Industrije »o izgubile veliko svojega kapitala in tudi pridobitev novega kapitala je postala izredno težka. Gospodarski krogi upajo, da bodo težkoče z ustanovitvijo te družbe odstranjene in da se bo našel potreben kapitai za obnovo industrij. Nova družba ne bo fmansirala posameznih industrij, temveč samo industrijske skupine.
Ponarejevalec nemških bankovcev prijet
Frairkfnrt, 16. aprila, g. Kriminalna poficüa }e prišla na sled ponarejevalcu d'emaria, ki ie že tri leta preplavljal vso Nemčijo s ponarejenimi bankovci po 5 nnark. Ponarejevalec se piše VHje-m Oothe. Bil je takoj aretiran. Pri njem so naSTi kovčev, v katerem so KM vsi pripomočki za ponarejevanje denarja.
Gostovanja zap-ebških nogometnih klubov
Zagreb. 16. aprila, n. Preko velikonočnih praznikov gostujejo vsi najboljši zagrebški nogometni klubi izven Zagreba. »Ооги-cord a« odpotuje že jutri na Dansko m Švedsko, »Hašk« pojde na Malto, »Viktoria« pa na Sušak. Тлко se bodo vršile o veliki noči v Zagrebu le drugorazredne nogometne tekme. Prva tekma bo med kombiniranim moštvom »Gradjanskega« m »Makabija« proti »Hakoahu« iz Gradca.
Glavna skupščina LNP
Včeraj se je vršila glavna skupščina LNP, za katero so se vršile zadnje dni intenzivne priprave in za katere izid je vladalo v naši športni javnosti veliko zanimanje. Skupščina, kateri je kot delegat JNS prisostvoval predsednik novosadskega nogometnega podsaveza dr. Hadži, je ob 20. uri otvoril predsednik g. Zajec. Savezni delegat je apeliral na delegate posameznih klubov, naj se zedinijo za sporazumno delo in je predlagal v to svrho razgovor med po-edinimi skupinami.
Do tega razgovora ni prišlo, ker se je zavlekla debata glede verifikacije. V bojnem glasovanju je skupščina s 13:11 glasovom sprejela predlog g. Kureta, po katerem so bili izvoljeni v verifikacijski odbor gg. Stanko, Cek, Kralj in Fišer. Poročilo verifiltacijskega odbora, ki predlaga verifikacijo 24 poverilnic od predloženih 25, je bilo z istim razmerjem glasov sprejeto.
Po tem glasovanju je podal g. Betetto v imenu 11 klubov izjavo, da smatra potek skupščine za iregularen, da si pridržujejo ti klubi pravico protesta na JNS in" da zaradi tega zapuščajo skupščino. Delegati teh 11 klubov so nato zapustili dvorano. Skupščina se je nato nadaljevala.
Hmeljski trg
Zatec, 16. арп'а. h. Tendenca mirna. Promet 40 meierskih stotov, cene 575—635 Kč.
Naši kra|t in ljudje
Smrt zaslužnega moža
Črnomelj. 16. aprila Voerai Je umri z. Josip Doltar v starosti 73 let Pokotinik ie bil daleč naokoli znana osebnost. Bil je lastnik mlina in žage. žele-zolivarne. bavil se ie z lesno trgovino, če-beloreio m imel ie lepo posestvo z vinogradom. Več i et ie bil žuoan in odbornik mestne obč. Črnomelj, načeln. cest odbora meje bil vedno vnet za napredek in pr ocvrt
mesta.	„	,
Kot župan ie řmel polee ranjkega waduči-telia e. Šetine posebne zasluge, da ]e dobi. Črnomelj slavno železniško progo m ne stranske, kakor ie bilo to prvotno določeno. Nekai let je bil v Ameriki, kier se ie posebno izobrazil v železolivarstvu. Za svoie zasluge ie bil odlikovan z redom sv. Save. V svojih podrietiih raniki Doltar ni imel posebne sreče, dasi ie bil iako inteligenten :n podjeten mož. Danes ga pokopljejo na domačem pokopališču v Voinivaisi. Ostal bo v lepih in častnih spominih.__
Državnim nameščencem
in nameščenkam dobavimo iz naše velemestne zaloge oblek, damskih plaščev, kom-plejev, trenchcoatov zadnjih novosti na željo na odplačila. Vabimo!
FRAN LUKIČ, Stritarjeva ulica 9.
Težkoče obmejnega prometa
Gomia Radgona. 15. aprila
Po novem železobetonskem mostu med Gornjo Radgono in avstrijsko Radgono se vrši izredno živahen osebni in blagovni promet Trg Gornja Radgona ie postal po prevratu gospodarsko središče ne samo sodnega okraja, temveč tudi vsega sreza ljutomerskega, ker se vrši skoraj ves^ tz-vozrť in uvozni promet preko tukajšnje glavne carinarnice. Precei pa ovira o-sebni promet to. da je most na naši strani odprt navadno v zimskem času od 6. zjutraj do 19. aH 20. ure zvečer te v letni dobi za eno uro prej m eno kvečjemu dve uri po-
ипеје.	. .
Iz gomjeradgcnskega okraia rma 131
posestnikov del svojih posestev na avstrijski strani in obratno 189 avstrijskih posestnikov na naši strani. Za te dvolastnike ie tako odpiranje m zapiranje mosta velika ovira, ker večkrat pri najboljši volji ne morejo opraviti vsega dela na svojih posestvih tako hitro, da bi se vrnili že do 20. ure do murskega mosta. Posestva dvo-lastmikov so večinoma oddaljena od meie najmanj 5 km od mosta, za kar je že treba dobro uro hoda Ker ne morejo izkoristiti jutranjega časa pred 6. uro .in morajo na večer končati delo mnogo prej samo zato, da pridejo pravočasno čez most. ali pa rrtoraio prenočevati v Avstriji, odnosno v Gornji Radgoni, povzroča vse to veliko zamudo časa in seveda tudi precejšnje stroške.
Ravno tako ne morejo pasirati meje obmejni prebivalci, kadar potujejo z vlakom v obmeini coni v Maribor in obratno. Jutranjega vlaka, ki odhaja s postaje Radkers-burg ob 6.. se ne morejo posluževati, ker se most na naši strani odpre šele tedaj, ko vlak že odpelje. Istotako se ne morejo vračati potniki od vlaka, ki prispe v Rad-kersburg okrog 23.15 bodisi iz Maribora ali kod drugod, ker je most na naši strani že davno zaprt. Te zveze so za obmejno^ prebivalstvo zelo usodne, ker traja vožnja do Maribora ali obratno komaj 2 uri. med tem ko traja vožnja po železnici preko Ormo-ža-Ptu.ia v Maribor in obratno celih 5 ur.
Kakor je vobče znano, se preko naše carinarnice izvozi največ vsakoiake živine. Ob izvoznih dneh. ko se naklada živina na kolodvoru avstrijske Radgone, se zamudijo naši izvozničarii mnogokrat preko 21. u*e zvečer zaradi obračunavanja z avstrijskimi kupci. Posledica je. da morajo prenočevati v mestu Radkersburgu. kar jim ne povzroča samo velike notrate časa. temveč tudi precejšnje stroške.
Razen tega pa bi bilo ranene odpiranje ter poznejšJe zapiranje obmejnega mostu tudi splošno v prid napredku gospodarstva m trške občine. Meščani iz sosedni esa mesta kakor tudi iiz okolice zelo radi prihajajo v naše gostilne, ker je vimo v Avstriji neprimerno slabše in zaradi uvozne carine mnogo dražje kakor pri nas. Mirno lahko trdimo, da v naši občini odpade nad polovico vsega letnega vinskega konzuma na avstrijske državljane; ker pa ie poset naših gostiln od strani avstrijskih gostov v večernem prostem času, posebno pozimi zaradi prerame zatvoritve mostu otežko-čen. tudi vinski konzum v teh mesecih silno pade.
Ko ie bival е. Ьая v Gornji Radgoni, m fe občinski odbor poročal med drugim tndi o teh ovirah obmejnega prometa ter ga prosil pomoči. Trška občina je pred kratkim ponovno vložila prošnjo. da se za osebni promet dovoli prehod čez most skozi vso noč. kakor ie to na avstrijski strani. oziroma med Sušakom in Reko. Nadejamo se. da se bo končno vendar tudi to vprašanje rešilo v splošno zadovoljstvo obmejnega prebivalstva.
Kako je s cesto iz Kamnika v Luče
Kamnik. 16. aprfla.
V	nedeljskem »Jutru« smo Stali pod naslovom »Na <islo za cesto iz Kammka v Luče« toplo Pisan članek, ki se krepko zavzema za realizacijo tega cestnega projekta. Članek pa vendar kaže, da Pisou niso Poznane vse podrobnosti in zlasti me napori in prizadevanja kamniških činiteljev v tei zadevi. Zato v poiasnilo nasiledniie vrstice:
Gospodarski, kulturni in tujsko prometni pomen te ceste se ie primerno naiglasil v nianiših noticah in člankih, da med drug,im omenim saimo članek za povzdigo Kamnika in kamniškega okraja, ki .ie začetkom fe-bruaria bil objavljen v »Slov. Narodu«. Po ■"■sem tem ie smatrati, da ie širša iavnost o zadevi že kolikor toliko informirana.
V	tei zvezi rečem le. da pomeni projektirana cesta gospodarsko rešitev zlasti lučke in solčavske občine, ki sta danes tako zelo o-ddalieni od železniških postaj v Savinjski dolini, dočim do mnogo bližjega Kamnika
nimata dovozne ceste. Za planinstvo in tujski promet Pomeni ta cestna zveza, vodeča ob divnih Kamniških ali Savinjskih alpah, zdai po visokih rebrih. zdai po gorskih se-nožetih ob Lučnici. naravnost idealno pridobitev. In ie tem važnejša, ker omogoča jjodaljšeh ceste na Veliko planino, obenem pa od Luč dal.ie (to ie pisec morda prezrl) čez KoPrivno in črno v Prevalje, s čimer bo ustvarjena najkrajša zveza Ljubljane z Mežiško dolino.
Vsega tega so se zavedli in se zavedajo tudi Kamnilčani. Pni sestanek interesantov ie bil ravno v Kamniku že 1925. Se močnejša akciia pa se ie pričela 1928. Vsi kamniški iavni činitelii (cestni okrajni odbor, bivši oblastni poslanci, gremij trgovcev in občine) so se izrekli za nujnost in potrebo te zgradbe. Posebno delavnost pa sta v tem Pogledu razvila sresk: načelnik in mestni župan. Izvršenih ie bilo več intervencij, odposlanih mnogo dopisov in poročil na pristojna mesta.
Jeseni 1928 so bili storjeni obvezni sklepi kraievnih činiteljev. da prispevajo za zgradbo ceste 50% stroškov. Nato se ie doseglo, da ie bivša ljubljanska oblastna skupščina sprejela to cesto (na kranjski strani) v svoj program in da ie oblastni odbor skupno z mariborskim odredil v maiu 1929 obhod zaradi izbire trase. Ljubljanski oblastni odbor ie dal progo od Črne (na Kranjskem) do Kranjskega Raka, torej v dolžini 4 km. tudi trasirati.
Nobena stvar, zlasti danes, ne gre sama naprei. Treba ie vedno opominjati in drezati. Po tem so se Kamničani tudi ravnali in urgirali napravo podrobnih načrtov za že trasirani del ceste, da se more potem ta najprei izgraditi, češ' začetek bo storjen! Deputaciii. ki se je pred kratkim zglasila v Liubliani. pa ie bilo rečeno: za enkrat ni dovoli prostih inženjerjev na razpolago. Ako na plačaio kra'evni činitelii posebno tehnično moč. ki bi se še najela, potem utegneio biti podrobni načrti gotov- л- treh do štirih mesecih. In kamniška občina in cestni odbor bosta gotovo — temu sta bila naprošena tudi od strani kamniškega tujsko prometnega društva — plačala te stroške.
Ne. na Kamničame ni treba apelirati zaradi dela. Pač pa veljal tak apel javnim čini-teliem onkraj kranjskega Raka in Črnivca, da se okrepijo in poživilo svojo akcijo, ki so io Pričeli 1928 s tako vnemo, a jo menda trenutno vršita le lučka in solčavska občina. Sedai. ko ni več dveh oblasti, ne bo nobena coDrniia več. prepričati o potrebi in pomenu tudi nekatere može ob Savinjski dolini in pripomoči temu velepomemibnemu projektu do popolne in hitre realizacije
Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši
Nove ljubljanske davščine
• ■ V<v| • v 1 • ••
m trziski čevljarji
Tržič. 15. aprila
V soboto zjutraj je nanesel slučaj, da sem se vozil v Ljubljano v avtobusu Per-nuš. Voz je bil natlačeno poln, saj je sobota, ko tržiški čevljarji »lifrajo« svoje čevljarske proizvode v Ljubljano k svojim odjemalcem. Ljubko pomladansko solnce je skoro že itak slavnostno íd praznično razpoloženje še povečalo. Veselo smo zbijali dobre in slabe šale, vsakdo pa je mislil, koliko mu bo vrgel tedenski zaslužek. Avtobus se je ustavljal prav pogosto in vedno znova jemal potnike in čevljarsko prtijago. Tam spod Kranja pa se pogovor obrne na obrtne prilike, ki so od dne do dne slabše, zaslužka skoro nobenega, denarja ni mogoče takoj dobiti, pri paru se zasluži malo več kot nič, da, da težko je življenje.
Mitnica v Šiški. Sprevodnik je imel pripravljenih kakor vsak dan preje svojih 20 Din, da bo plačal od' vsake škatlje po 0.50 Din. Mitničar vstopi, vošči dobro jutro, toda denarja ne sprejme in zaukaže, da se morajo vse škatlje, v katerih peljejo tržiški čevljarji svoje izdelke, zložiti raz voz in postaviti na tehtnico, ker je s soboto uvedena nova užitnina na v mestno področje uvoženo blago. Mestni mitničar je tehtal, drugi pa je narekoval za vsako škatljo posebej davščino po 1, 2 ali 3 dinarje od kg. Mrakova Franca je imela eno škatljo malih otroških čeveljčkov. Pa ji je narekoval mitničar: »Vi plačate 78 Din, prosim denar!« »Ježeš, jež-eš,« je komaj stisnila iz grla, »vse mi boste vzeli, kar pravite, daj, daj, ja, kje bom pa vzela?« In solze so ji stopile v oči. Avtobus je imel, kakor rečeno od sile potnikov, ki niso mogli čakati, da bo mitnica s čevljarji gotova, pa jih je avtobus odpeljal naprej v mesto, kamor je prišel z veliko zamudo. Potem se je pa vrnil po čevljarje. Jaz sem pa ostal, da vidim, kako se bo razvil boj za novo davščino.
Reči moram, da so se odigrali prizori, ki so šli do živega. Nobeden izmed čevljarjev ni bil pripravljen, da se bo užitnina povišala na take višine. Tudi po 150 Din in več je plačal marsikateri, nobeden pa ne spod 60 in površen račun pove, da je dal tega dne Tržič Ljubljani na užitnini uvoženih čevljev najmanj 4000 Din. Ubogi ljudje niso imeli denarja s seboj, ker so računali, da ga bodo dobili pri ljubljanskih firmah za prodano blago. Srečen je bil, kdor si je mogel sposoditi od znanca ali prijatelja, več pa jih je šlo celo v Ljubljano, da so si predujmoma sposodili pri tvrdki denar za užitnino. In kaj bo posledica te tako povišane davščine? Čevljar ski izdelki se bodo ravno za veliko noč podražili, pa ne samo tisti, ki so jih ljubljanske tvrdke prejele v soboto, temveč tudi tisti, ki so jih že preje imeli na za-ogi. In kdo bo plačal zopet vse to? Ravno mali človek, ki ima že itak vseh bremen največ in preveč. Le pomislite, prej se je plačalo od škatlje brez ozira na težo 0.50 Din uižitnine, sedaj pa se plača od kilograma po 1, 2 ali 3 dinarje, kakršno ie pač blago, rz katerega so izdelki, Iaka-sti čevlj so luksus, zato 3 Din od kg, ru-javi so manjši luksus zato 2 Din, navadni črni pa ne, torej 1 Din od kg.
Razburjenje, ki se ie polastilo tržiškiih čevljarjev, je torej prav razumljivo in go-
tovo ne bo ostalo brez zlih posledic za cene čevljarskih izdelkov. Какот čujemo, bo tržiška čevljarska zadruga storila vse potrebne korake, da se ta davščina zniža na znosno višino, če že ne ukine, dalje pa bodo tudi prizadete občine storile od svoje strani korake, da se ta davščina čimprej pravično uredi. Na vsak način pa je potrebna hitra in izdatna pomoč, ker bo v nasprotnem nrimeru čevljarska obrt utrpela velikansko gmotno in moralno škodo in to ne samo v Tržiču, temveč po celi Gorenjski, kjer je ta obrt silno razvita. Na drugi strani pa bodo čevljarji sedaj bolj kot kdaj preje občutili potrebo po čim strumnejši strokovni udružitvi, stremeči za gospodarsko osamosvojitvijo na vsej črti. Vbe merodajne činitelje prosimo, da store vse mogoče korake, da se ta davščina znatno omili.
Tragična smrt mladeniča
Poljčane, 16 aprila.
Ko se je na cvetno nedeljo zvečer proti 22. vračal posestnikov sin Mlakar iz Sp. Laž proti domu, se mu je zdelo, da vidi nedaleč od železniškega prelaza v Lušečki vasi ob tiru ležečega moškega. Stopil je bliže, da se prepriča, kaj je. Tedaj pa je ravno priplavala luna izza oblakov ter mu prikazala strašen prizor. Pred njim je ležalo ob tiru mrtvo moško truplo z grozno razmesarjenim obličjem ...
Hitel je kar se je dalo do bližnje vlako-javnice, od koder je službujoči železničar telefonično obvestil tukajšnjo postajo o nesreči. Takoj je odšla na mesto železniška komisija z županom iz Lušečke vasi, da ugotovi dejanski stan. Še isto noč so nesrečneža, ki so v njem spoznali Jerneja Ko-stelaka, zadnje čase uslužbenega pri tukajšnjem trgovcu Sumru, prepeljali v polj-čansko mrtvašnico.
Ponesrečenec jc bil star 24 let, znan kot dober človek in marljiv delavec. Kako je zašel tja in kdaj ravno se je nesreča pripetila, bo ostalo bržčas nepojasnjeno. Tisto popoldne je bil fant v Hajnškovem vinotoču na koncu Stare vasi v veseli fantovski družbi, od koder se je na večer vračal sam domov. Zato so nekateri mnenja, da je nesrečnež, ki sicer ni bil vajen piti, malo preveč okusil nesrečne šmarnice. Pri železniškem pTelazu se je bržkone na tiru spodtaknil ter tamkaj obnemogel obležal in tako našel žalostno smrt. Domneva se, da je bil povožen od enega izmed tovornih vlakov, ki so vozili v tem času proti Ljubljani, ker je truplo ležalo ob levem tiru.
Vest o tragičnem dogodku se je v ponedeljek kaj hitro raznesla po vsem okraju in to tembolj, ker je bil ta dan v Poljča-nah velik sejem. Nesrečni primer je bil vsepovsod predmet živahnega razgovora. Vsi pa, pa naj so ga poznali ali ne, sočustvujejo s pridnim mladeničem, ki zapušča poleg žalostnih bratov in sestre tudi neutolažljive starše.
nesreča
Semič. 16. aprila.
Čez vodo Krima ie pri Gormkovem mlinu ravno nad slapom lesen most. ki že dolgo ne zasluži tega imena. To so samo še ostanki mostu, prava podrtija, ki ponekod Ie malo štrli iz vode. Da si skrajšajo Pot. gredo mnogi tod preko vode in so vsakokrat v veliki nevarnosti.
Mogoče bo smrtna nesreča, ki se le nedavno tukaj zgodila, opozorila na veliko zanikrinost. Nesreča se je pripetila takole: otroci so ob bregu nabirali cvetlice in vračali so se preko razdejanega mostu. Med otroci ie bila tudi 6 letna Malnaričeva hčerka iz Maverne vasi. Bilo je še par mlajših deklic, na katere je Malnaričeva pazila pr,i nevarnem prehodu preko vode. Male varovanke so srečno prišle preko. Malnaričeva pa ie padla v vodo in izginila v valovih. Odrasli, ki so pritekli na pomoti, so potegnili otroka že mrtvega iz vode.
Občina bi morala skrbeti, da se most ali temeljito popravi, ali pa da se sedania po-drtiia odstrani, ker v takem stanju, kakor ie danes, preži le na žrtve, ki si jih prej ali slei ne bo izbrala samo med otroci temveč tudi med odraslimi.
SRAJCE ZA GOSPODE
Bele šifon pike prsa	od 55 do 178
Modne cefir z 2 ovratnikoma od 60 do 85 Popelin in maco z 2 ovratnik, od 90 do 120 Spodnje hlače, Ia. gradi	od 35 naprej
Velika izbira samoveznic, nogavic i. t. d. Le prvovrstno blago!	Znižane cene!
F. I. GORICAR, Sv. Petra cesta štev. 29, LJUBLJANA.	5892
Uboj zaradi dekleta
Gornia Rade<>na. 15. aprila
Začela se ie zopet sezona za podeželske vinotoče. da se vnovčijo zaloge slabejšega vina. posebno šmarnice. ki ie tudi v našem okraju ne manjka. V vinotoč pri Kocbeku na Plitvičkem vrhu ie prišel na cvetno neděli o okrog 7. zvečer posestniški sin Simon 'Tropenauer iz Lešan. ki .ie vojake že odslužil. v družbi svo.ie ljubice in več drugih ter tamkaj veseliačil in prepeval. Kako uro pozneje na ie prispel tjakaj tudi 19-letni Oton Žižek, posestniški sin iz Ščavnice. Takoi po njegovem prihodu se ie med tema dvema začel prepir zaradi dekleta, ki ie sedelo v družibi Simona Tropenauer. Vinjenega fanta bi se bila sicer zgrabila tudi v gostilniški sobi. da tega niso preprečili drugi gostje, ki so Žižeka spravili skozi vrata na prosto. Zunaj ie Žižek sklenil, da napade svojega tekmeca, ko se bo vračal domov.
Ko se ie Simon Tropenauer okrog 23. vračal v družbi proti domu. ga je na cesti nedaleč vstran pričakoval Žižek. Pričel se ie med nriima ponovno prepir. Da se Tropenauer obrani nasilneža, je pobral na tleh ležeče poleno ter z njim udaril Žižeka dvakrat po tilniku ter mu prebil lobanjo. Od silnih udarcev se ie Žižek na mestu zgrudil ter zaradi izkrvavitve po nekaj minutah izdihnil. Vsaka zdravniška pomoč bi bila brezuspešna. Ko ie Tropenauer videl, da se Žižek več ne zgane, ie skočil nazaj h Kocbeku po škaf vode — toda niiegovo početje, da obudi nezavestnega Žžeka, ie bilo zaman. Žižek ie bil mrtev. Ubijalec se .ie nato sam prijavil pri orožnikih v Apačah. Deja-nie ie priznal in odvedli so ga v preiskov. zapor okrožnega sodišča v Mariboru.
30Ietnica obrtne nadaljevalne sole v Žalcu
Ker zaključi 29. t m. obrtno-nadalieval-na šola v Žalcu 30-letnico svojega obstoja, izročamo javnosti kratek zgodovinski raz-voi tega zavoda.
Že leta 1803. je žalski uč:telj Jurij Golob poučeval ob nedeljah od 1. do 2. poooldne obrtne vaience v ponavl.ialni šoli. ki se je pojavila tudi I. 1809. O tem pouku pa molči kronika do leta 1866.. ko se ie vaience poučevalo v zimskih mesecih 1866/67.
Obnovila pa se ie ta šola. ki se je imenovala šola za rokodelske vajence. 1. 1877. ter obstojala nepresledoma do pričetka obrtno-nadalievalne šole. ki io ie ustanovilo leta 1898. dunajsko ministrstvo za uk in bogočastie. a io potrdilo z lastnim pravilnikom s pripravnico in dvema razredoma 1. 1899.
Vodstvo ie bilo poverjeno prejšnjemu dolgoletnemu nadučitel.iu Antonu Petričku. ki ie imela, kakor tudi niegov naslednik, za ta pouk popolno kvalifikaciio. Niemu ie Pomagal učitelj Anton Šumliak.
Leta 1902. ie postala šola že pooolna ter sta poleg Petrička še poučevala Fran Pri-stovšek in Raiko Vrečer. Izvremši četvero let v svetovni voini se ie vršil ves čas neokrnjen pouk na tem zavodu.
V ieseni leta 1927. ie bilo vodstvo poverjeno Rajku Vrečerju. poučujeta pa tudi Maks P rc in Viktor Knapič. učitelia osn. šole. V tem šolskem letu «o se prvič sprejemale tudi trgovske va.ienke in šivilie ter se ie število obiskuiočih povzpelo na 100. V vsej dobi ie poverjeno nadzorstvo šole posebnim strokovnim organom.
Prvič je obrtno-nadalievalno šolo nadzoroval vladni komisar iz Gradca prof. Fr. Knežaurek 1. 1906.. 1. 1909. pa je prišel ta zavod že v področje Liubliane. ko ie šolo nadzoroval pokojni vladni svetnik Ivan Su-bic. ravnatelj srednie tehnične šole v Liubliani. ponovno na 1. 1914. Njegov naslednik inž. Jaroslav Förster, danes profesor ljubljanske univerze, ie nadzoroval obrtno šolo 1. 1920.. letos na inspektor strokovnih
Zjutraj, opoldne in zvečer enostavno izperi usta z Odol-om in očisti zobe s sčeiko. To daje vselej prijetan vonj in varuje usta před gnilobo, kar je prvi pogoj za lepe in zdrave zobe.
šol g. Mihailo Presl iz Ljubljane. Pri vseh inšpekcijah ie bil učni uspeh prav zadovoljiv.
Za obrtno-nadaljevalno šolo obstoja posebni »šolski odbor«, ki mu načeluje vsakokratni župan. Šolske izdatke pa krijejo razni činitelii. naiboli pa Savinjska posojilnica. Ob zaključku šolskega leta se pri-rejaio razstave šolskih izdelkov obrtnih vajencev.
Ta razstava se bo obnovila tudi v nede-lio 27. t. m. v štirin razredih osnovne šole. kamor se vabijo zlasti obrtniki in vsá. ki iim ie na srcu razvoj obrtno-nadalievalne šole.
Svoi vsakoletni izlet pa obnovi obrtno-nadalievalna šola v Žalcu koncem maja na velese.iem v Liubliano. kjer bodo razstavljene vse panoge našega visoko razvitega obrtništva.
Vesela Ufina filmska opereta Pride! Senzacija?
Poleta in govorita Krasne ariie* Smeh' Zabava' v nemškem jeziku	as e ar,je' bmetl- ZaDava-
LILIAX HARVEY in WILLY FRITSCH
(0aleeß ljubezni
(1> er Lie b e 8w alzer)
Elitni KinoMatical
Iz litijskih hribov
Dole. 16. aprila
Prejšnii; teden ie umrl v Sopoti naš občinski odbornik in usleden mož g. Knez. Pokopali so ga na pokopališču v St. Jurju pod K umom. kamor ga ie spremila velika množica ljudi.
Značilno za letošnje slabo vreme je toča, ki ie že petkrat tolkla po naši okolici. Druge škode ni. kakor one. ki io ie napravila toča na sadnem drevju. Stari očanci. ki meniio. da se kai razumelo na vreme, trdijo. da je zgodnja toča slab znak.
V	okraju — kar .ie treba posebej podčrtati in jx>hvaliti — zadnje čase naši kmetovalci obračajo posebno pozornost sadiar-skemu vprašanju. Na novo ustanovljena Sadjarska podružnica si ie nabavila že letos društveno škropilnico, ki io dobe vsi člani na uporabo. Istotako brezplačno je razdelila Sadiiarska podružnica med svo.ie članstvo arborin. za poskušnjo seveda. Gospodari' so se s tako propagando navzeli novega duha in so mnosri upoštevali nasvete vodstva svoie gospodarske organizacije: staro drevje ven namesto niega pa dobro, preizkušeno sadno vrsto. Prepričani smo. da bodo uspehi napredmeiših gospodariev potegnili za seboi še druge kmete in da bo sadjarstvo naše okolice prišlo na pravo višino.
V	prav lepem razmahu pa ie tudi dolska Kmetijska podružnica. Število ie naraslo že na 53 članov in to zavednih in izobrazbe željnih. Za lepe uspehe in napredek ima največ zasluz naš šolski upravitelj s. Janko Baiec. ki ie duša te prepotrebne gospodarske organizacije. Sam ie prevzel strokovna pre-davania iz posameznih gospodarskih področij. ki se vrše vsako prvo nedeljo v me-
SCCU-
Zadnii gozdni požar ie močno razburil prebivalce, ki imaio svo.ie domove tik hoste. Ogeni se ie od suhe trave in listja zelo naglo širil na drevje in trajal 26 ur. Како je Prišlo do Požara, ne vedo nič gotovega.
Češkoslovaški dom v Gradcu
Maribor. 14. aprila
Lansko Poletie smo poročali o velikem kongresu češkoslovaških rojakov v Gradcu kier so se sestali zastopniki vseh čeških kolonij na Nižjem Avstrijskem m temeljito reorganizirali svoje postojanke, üben em ie bilo tedai sklenjeno, da se bo cun prei otvoril Češkoslovaški dom v Gradcu, kjer bi imela češka društva vse potrebne prostore za šolo. telovadnico, knjižnico m čitalnico ter odreditve.
S priznano češko energijo so ai nasi priiatelii na delo in 5. in 6. t m. se ie vršila !že svečana otvoritev Geškoslova-škeca doma v Gradcu. Od weh strani južne Avstriiie so prih4eli številni zastopniki čeških društev in kolonij, pa tudi Praga ie poslala svoie delegate k pomembnemu češkemu slavju v Gradec. Savez češkoslovaških druištev v Jugoslaviji na sta zastopala predsednik Češkega kluba g. Framio Bureš m odbornik Jindřich Gientz, oba iz Maribora.
Slavnost ie potekla izredno animirano ter so se ie udeležili poleg češkega konzula v Gradcu tudi jugosiovenski konzul in zastopniki iugoslovenskli društev, slovenske Čitalnice, iugoslovenski akademiki ter bolgarski in ukraiinski akademiki. Vs; so bili prijetno iznenadeini nad novim slovanskim domom v Gradcu, ki ie sicer preprost po svodi zunanjosti, a zato skrajno praktično in okusno ureien v notranjosti. Dom ima svojo krasno telovadnico, kier se bodo lahko vršile tudi prireditve, vzorno kuhinjo,
društvene prostore, lepo urejeno čitalnico,
knjižnico itd.
Pri organizacijskem posvetovanju nadaljnjega propagandnega dela ie mariborski delegat g. Franjo Bureš sproži! željo, da bi stopile češke organizacije po štajerskih industrijskih središčih v stik tudi z jugoslovenskimi roiaki. Čehi iz tovarniških krajev, iz Donawitza in drugod, so poročali. da ie skoraj povsod po tri in štirikrat več Jugoslovenov kakor Gehov. ki Pa so vsi brez vsake organizacije in zaradi tega tudi Čehi. katerih ie mnogo manj. a so povsod skrbno organizirani, ne morejo z Jugosloveni sodelovati, čeprav bi zelo radi. Sedai bodo skuhali sami oživotvoriti organizacije zapuščenih slovenskih rojakov. To ie pač žalostno spričevalo tako zavednosti naših rojakov v inozemstvu kakor tudi skrbi naših obrambnih organizacij za naše izseljence.	Dr. A. R.
Pred sodniki
Zaradi stražnika leto dni strogega zapora
Pred mali senat deželnega sodišča je pil šibki, čedno oblečeni France, po poklicu kleparski pomočnik, male postave, etar 24 let. V jeseni mora odriniti k vojakom. Državni tožitelj je naperil proti njemu obtožbo zaradi zločinstva zoper oblast (§§ 31. in 128. kaz zak.) in zaradi prestopka zoper čast (§ 302. kaz. zak.), ker je 2. februarja le-toe udaril stražnika po glavi in ga tudi pso-val. Razprava je bila rekordno kratka, trajala ni niti celih 20 minut.
—	Ali je res, da ste udarili stražnika? je vprašal predsednik.
—	Ni res! Nekoliko vinjen sem bil. Samo uprl sem ее mu, ko me je stražnik zagrabil za roko. Ni res, da bi udaril etražnika za uho in mu izibil kapo. Nisem zmerjal stražnika.
Priča, policijski stražnik Jakoi» Gabrovee, je izpovedal:
—	Imel sem nalog od deželnega sodišča, da ga privedem v zapor. (Obtoženec bi moral prestati desetdnevno kazen po § 104. srb. kaz. zak.) Doma ga nisem dobil. Bil je v gostilni pri ^Sodčku«. Ko sem ga hote! •odvesti me je udaril za uho ter mi zbil kapo. Sunil me ie tudi s pestjo v brado. Pozneje me je psoval. Zmerjal je tudi nadzornika Prešerna.
Policijski nadzornik Fran Prešeren je kratko izpovedal:
—	Pred stražnico na Krakovskem nasipa me je zmerjal, rekoč: »Tebe bom tako udaril, da ti bo glava odletela, čeprav si policijski nadzornik.«
Senat je obtoženca obsodil na 1 leto in 15 dni strogega zapora ter v 120 Din denarne kazni, odnoeno še na 2 dni zapora. Eno leto je dobil, ker je udaril stražnika, 15 dni pa, ker je stražnika psoval.
—	Ali ste razumeli sodbo? je predsednik zaključil razpravo ter mu podal kratek pravni pouk.
_ Da. Zbogom! je odvrnil obtoženec ter
izginil Í7 dvorane brez vsake nadaljnje iz-jave. ___
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, zapeka, gniloba v črevesu, žolSnat okus у ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice s tem, da izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specialni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toolo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerij-hisk trgovinah.
utrl ob 13.
uri
zaključimo sprejemanje oglasov za velikonočno številko „JUTRA". Le nujne oglase bomo sprejemali do 17- ure«
Oglasni oddelek „Jutra".
§шасе ve
*	Imenovanje v naši vojski in mornarici.
S kraljevim ukazom so imenovani: podad-miral Viktor Wiekerhauser za admirala, Adolf Kilar za pehotnega polkovnika. Vladimir Vauhnik in Franc Tomaž za podpolkovnika generalštabne stroke, Branko Pogačnik za pehotnega podpolkovnika, Gvi-don Beniger za artilerijskega podpolkovnika, Tonči Kokalj za konjiškega podpolkovnika in Miroslav Navratil za letalskega podpolkovnika. V čin majorja je povišan v faiftendaraturi Adolff Jane v čin kapetana II. stopme pa-' Slavko Plemelj, Ivan Serdoč, Gustav Kržišnik, Emil Pangerc, Pavel Říurm in Franjo Stojan, vsi pri orožmištvu. V čin kapetana II. stopnje so povišani orož-riški častniki Franc Tič, Ivan Lazar. Andrei Napotnik, Anton Andrič in Juro Pav-Bc. V čin inženjerskega poročnika sta povišana Alojzij Hribemik in Zvonimir Knez, П čin letalskega podporočnika narednik Aloj-z Knap, za nižjega vojno tehničnega eradnika I. stopnje pri letalstvu je imenovan Anton Albert, v isti čan III. stopnje pa Franjo Rohrman, Ivan Potiman, Franc Mi-feevc in Anton Rudi. Za nižjega vojnega uradnika I. stopnje v ekonomski stroki sta imenovana Franjo Canjko in Martin Kra-njevc, v a rti! jerijsk o-tehnični stroki pa Josip Türk. Povišani so naslednji rezervni častniki: v čin poročnika Ivan Kafu, v čin veterinarskega rezervnega kapetana II. stopnje Ivan Pestotnik, v čin rezervnega pesadijskega poročnika Franjo Pregelj in Vékoslav Turel, v čin rezervnega kapetana U. s'cvpnje Martin Fedel in v čin rezervnega poročnika Franjo Goršič in Anton Ši-janec, vsi pri pešadiji. Nadalje v čin rezervnega kapetana I. stopnje Mirko Ramor, Vladimir Pogorelec, Miroslav Wenigerholz, Franc Aleš in Ernest Pelikan pri pešadiji, Ante Novak, Vladimir Jezovšek, Riko Ki-iaj, Karlo Petelin in Avgust Kolarič pri ar-tiljeriii, ter Teodor Novak in Maks Roško v ■veterinarski stroki.
*	»Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« objavlja v 49. številki: zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o Privilegirani agrarni banki; zakon o redu »Jugoslovenska krona«; uredbo o oprostitvi Jugoslovenske sokolské zveze v Ljubljani od plačevanja davka; pravilnik o ustanovitvi, sestavj in poslovnem redu državnega ionda za podpiranje siromašnih avtorjev in njih rodbin ter izpremembo pravilnika o pobiranju občinske davščine oa nezazidane parcele v mestni občini mariborski.
da dobite krasne moške obleke lastnega izdelka že po от 278.— kakor tudi vse finejše vrste po izredno nizkih cenah pri konfekcijski industriji
JOSIP IVANČIČ,
Dunajska cesta št. 7. špecijalna in največja zaloga vseh vrst za moške obleke v glavni trgovini v šelenburgovi ulici št. 1. Oglejte ei izložbe in cene!	5012
*	Uprava univerze kralja Aleksandra I. T Ljubljani razipisnie za študijsko Jeto 1930-1961. 2 ustanovni mesti dr. Pavel Turner-jeve »stanove v višin 42.000 Din, nam eni eni га enega jurista in enega filozofa slovenske narodnosti, k? sta napravila državne (diplomske) izpite ter dobila doktorat na ljubljanski univerzi. Ustanove imajo namen, da se omogoči navedenim absolventom enoletno bivanje v inozemskih kulturnih in znanstvenih žariščih (Pariz, London, Oxford, Cambridge itd.) v svrbo, da nadaljujejo strokovne študije m da si obenem pridobe ono splošno in družabno izobrazbo, ki je znak omikanega m kulturnega človeka. Prošnáe s potrebnim dokazili o izpitih, doktoratu ter o jezikov, zmanju nai se vložijo «sa rektorátu najkasneje do 15. maja 1930. Podrobnejše določbe ustanovne
Hstfeie so
razvidne iz razpisa na deskah rektorata ter ilozofske in mridične fakultete.
*	Razpust društva »Planinka«. Slovenski temfouraški zbor »Planinka« v Mengáu je uradno razpuščen, ker več ne dehije tn ker nima ne članov ne imovine in torej tn-ďi ne pogojev та pravni obstoj.
*	*Stan hi mir« oproščen od plačevanja taks. >Stan in mar«, podjetje za zidanje stanovanjskih hiš za univerzitetne učitelje in uradnike, registrirana zadruga z omejeno zavezo ▼ Ljubljani, je oproščena plače, váni a naslednikih taks: za kupovanje in prenašanje zemljišč; za mtatnilaciio nanje; za najemanje posojil in zidanďe zgradb; prav tako so oproščeni člani zadruge taks ea prenos Mše aR zemifršča, če se vrši ta prenos z zadruge na po edinega člana, ko Je jcspolml ob ve znositi proti zadrugi.
*	Najcenejši način pomladitve. Znano le, da zimska družabnost, nespečne noči, pretnražeiiija io shčno ne ostanejo brez vpli va na čtovešiko lice. Baš na svetlem pomladanskem solnou spozna človek s strahom.
Gozdna semena
SASA STARE, Mengeš.
Zahtevajte cenik.
kako mu vene polt. Nekoliko pomagajo masaža in kozmetična sredstva, a vsega le ne morejo storiti. Kako se pomladi koža, poveča prožnost udov in volje, poroča pravkar izišla številka (16) ilustrirane tedenske revije »Življenje in svet«.
*	Borba proti rastlinskim škodljivcem. Prejeli smo: Škoda, ki jo povzročajo razni zajedavci rastlinskega in živalskega izvora kulturnim rastlinam, se je do sedaj z redkimi iziemarnj še premalo upoštevala, čeprav je često ogromna. Novi zakon o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev določa odločno sistematično borbo proti tem škodljivcem našega kmetijstva. Uspešno pa se da taka borba izvesti samo z združenimi močmi, s sodelovanjem oblastev, kmetijskih institucij ter strokovnjakov in prizadetih kmetovalcev samih. Pa tudi drugi, ki niso neposredno prizadeti, lahko podpirajo to akcijo, ako so točni opazovalci prirode. Zato poziva podpisana postaja, katere fito-patološki odsek ima nalogo raziskovati rastlinske bolezni voditi evidenco o njihovem stanju, preskušat; razna sredstva za niihovo zatiranje itd., vse, ki se zanimajo za zadevo in bi hoteli s postajo kot dopisniki sodelovati, da ii to javiio. Postaja bi se predvsem obračala nanje z vprašanji o njihovih opazovanjih. Prav tako bi tudi iz lastne inicijative lahko poročali, kar bi smatrali za važno, pošiljali postali obolele rastlinske dele in živalske škodljivce v preiskavo itd. Kdor bj hotel dati na razpolago svoje nasade za poskus z raznimi sredstvi za zatiranje boleznj in škodljivcev, bi dobil potrebna sredstva brezplačno od postaje. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani. Dunajska cesta štev. 38.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani ie umrl g Anton Matu!. Pogreb bo danes ob po1 18. — Dalje je preminul v Ljubljani dimnikarski mojster in posestnik g. Adoíí Fritz. Pogreb bo danes ob 16. — V starosti 60 let je umrla v gorati Šiški ga. Pavla R o j i n o v a, soproga šolskega upravitelja v pokoju. Njeno truplo se bo v petek prepeljalo v Šmartno pri Kranju. — StaT 74 let je preminul v Rečici pri Bledu g. Josip Olivetti. Pokopali ga bodo v petek ob 18. — Na Dunaju ie umrl v 76. letu starosti industrijec g. Izidor Mautner, ustanovitelj Jugoslovenskih tvornic Mautner, d. d. Litija, Sv. Pavel Zagreb. — V Žalcu ie preminula gdč. Ton; Z o 111 o v a. Pogreb pokoinice bo 18. t m. ob 9. — V Celju je rodbini Holobarjevi nenadoma umrla hčerkica Majdica. Pogreb bo 17. t m. ob 16. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Triglavski dom na Kredarici je odprt in oskrbovan od danes 16. t m. do nadalj-nega. Ta najvišja naša planinska postojanka bo nudila sedaj, ko je sneg v dolini že skopnel, našim smučarjem najlepšo smučarsko sezono. Širni triglavski ledenik je kot ustvarjen za smučarski teren, posebno ker je tu najboljši sneg daleč naokoli. Zato priporočamo poset koče vsem onim, ki žele velikonočne praznike preživeti v visokogorski zimski naravi. Dostop je najlažji iz Krme mimo Staničeve koče, po-vratek pa je izvežbanim smučarjem priporočljiv tudi skozi krasno dolino Sedimih 3«-zer, kjer je naša planinska koča otvor jena s 15. tu m
\ у УВД г д
•	UJMA (Udruženje Jngoskrvenskih mn-zičbih avtora) ▼ Zagreba (Stros®mayer)ev tne l-I) vBodno prosi skladatelje m avtorje, ki йт je ljubljanska sekcija poslala pravila, pristopnice m pole za popis njihovih del, da jih nemudoma izpolniio in pošljejo direktno na gornji naslov v Zagreb,
*	Dostav ек. V partu g. Karla Cňgoja, objavljenem 13. t. m, je pomotoma izostala med žalujočimi navedba: Franc Gigoj z družino t Beogradu, brat.
j * Ponesrečen dnin». Na poteki vat§!ri i cesti ▼ Studorju, občina Osilmica nad Kra-j njem, je predvčerajšnjim padel dninar Ivan Potočnik tako nesrečno, da si j« zlomil de-
sno roko. Potočnika so prepeljali v
1 jansko bolnico.
*	Razstava perutnine jn kuncev. Ob priliki letošnje prireditve velesejma v Ljubljani, (od 29. maja do 10. junija) bo skupna razstava perutnine in kuncev. Razstavo priredi odsek Kmetijske družbe za rejo kuncev in perutnine v Ljubljani. Razstava bo v posebnem paviljonu, ki ga je dala ve-lesejmska uprava na razpolago. Poleg lepih živalj bodo razstavili tudi orodje, posode, iajca in razne potrebščine, ki prihajajo pri reji teh žívali v poštev. Razstava bo torej vsestransko poučna in zanimiva ter bo nudila občinstvu mnogo koristnega.
* Ferijalna kolonija za učitelje. V letošnjih velikih počitnicah bo ferijalna kolonija za profesorje oziroma učitelje srednjih strokovnih in osnovnih šol otvorjena v Veli Luki na otoku Korčuli. Za enomesečno bivanje v tei koloniji se plača 980 dinarjev, in sicer za vpisnino in članarino ter za stanovanje in hrano. Ta vsota se do 15. junija lahko vplača v mesečnih obrokih po 200 dinarjev. Denar nai se pošlje po nakaznici ali s čekom na naslov glavnega poverieni-štvu Učiteljskega feri.ialnega saveza g. Slavku Mrovljetu, učitelju v S'ovenjgradcu. ki daje tudi potrebne informacije. Letovanje na Korčuli se prične 10. julija in bo trajalo do 10. avgusta.
*	Za velikonočno voščilo vporabljarte Ciril Metodove razglednice, ki se dobe v trgovinah, trafikah in v družbeni pisarni, Bethovnova ulica št. 2., Ljubljana. 570
*	Zaplenjen voziček. Orožniki v Vevčah so pred par dnevi ustavili cigana Petra Kunstlja in mu zaplenili enovprežni vozi-ček-zapravljivček, ki ga je omenjeni cigan prav gotovo nekje ukradel. Železje voza je bilo že uporabljeno pri drugem vozu in ie sedaj črno prelakirano ter okrašeno po sredini z modro črto. Leseni deli voza so novi rumeno pleskáni. Na oinici je bilo s svinčnikom napisano ime Miha Vojska. Voz ie vreden okrog 3000 Din in naj se pravi lastnik obrne na orožniško postajo v Vevčah.
„Orkan" — „Blirkopp" ~ „Gloria" itd. po nizkih reklsjsmlSi сешзћ samo pri
99
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 20 palača ©krož. urada
*	Zasledovan »agent«. Po Gorenjskem, v okolici Kranja se potepata dva nevarna ptička, ki se izdajata za trgovska potnika, a sta v resnici drzna vlomilca. Prvi je neki Loize Rogitmik, doma iz Javorníka, njegov tovariš pa je Albin B. iz okolice NakJega. Rogitnik je te dni vlomil v hišo posestnika Franceta Križaja v Srednjem Bitnju in iz-ropal zaklenjeno skrinjo. Ukradel ie nekaj nad 800 Din gotovine in odnesel še nekaj drugih malenkosti. Istega dne je vlomil tudi v hišo Janeza Kokalja v Spodnjem Bitniu, kjer je v sobi vse přemetal ter ukradel izpod zglavja postelje dva zlata prstana, vredna nad 300 Din. Po izvršenih vlomih je drzni rokovnjač neznanokam pobegnil.
*	Opozarjamo na ogled izložbenih oken in izbiro modnih klobukov vseh mogočih vrst in oblik pri tvrdki P. Magdič, Ljubljana, nasproti kavarne >Emone«.
Pacijent: »Kam naj grem, gosp. doktor, da ozdravim želodec in uredim prebavo?<
Zdravnik: »V Rogaško Slatino! Zahtevajte prospekte!«	109
IT O — zobna pasta najboljša!
* Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
*	Lepo pomladno vreme na obali hrvatskega Primorja privablja že številne tujce in domačine v kopališča. Živahno je zanimanje zlasti za Aleksandrovo, ki ie nad vse prijetno, mirno in eno najcenejših naših kopališč. Hotel in restavracija »Perivoj« oddaja vso dnevno oskrbo za 55 do 60 Din. fevrsbna in zadostna prehrana, lepe sobe in prav skrbna postrežba. Mnogo Slovencev je mislilo, da bodo ceneje izhodili če se vdomačijo pri zasebnikih, a so morali sipoznali, da bo bili ob marsikako udobnost ob istih izdatkih. Kdor namerava letos v Aleksandrovo, naj si vsekakor skuša za-signratS že naprej vso oskrbo v hotelu »Pe-
(Deltüe mednarodne nogometne teßnte
riVOJ«.
Iz Ljubljane
562
e— Sprememba v vodstvu ljubljanske Trgovske akademije. Po dovršeni službeni dobi je, kakor smo že včeraj poročali med brzojavnimi vestmi, dosedanji direktor ljubljanske Trgovske akademióe dr. L. Böfrm odšel v pokoj in za novega direktorja je bil imenovan dosedanji profesor na akademiji dr. Karl Pirjevec. Z odhodom direktorja dir. Böhma je Trgovska akade-müa izgubila svojega zaslužnega soustanovitelja in organizatorja, katerega ime bo vedno združeno z njenim napredkom. Nj. Vel. kralj je zasluge dr. Böhma ponovno priznal z visokim odlikovanjem Belega orla, ministrstvo trgovine pa ga je poklicalo kot odličnega strokovnjaka v komisijo za ureditev našega trgovskega šolstva. Z dr. Pirjevcem je dobil dr. Böhm vrednega naslednika, ki že osmo leto zaslužno deluje na Trgovski akademiji. Novi direktor je rodom Goričan. Po dovršenih študijah je shi-žfil na.lprvo na realki v Trstu, odkoder je prSel 1. 1912. na novo slovensko gimnazijo v Gorici, pri katere organizaciji je od-Bično sodeloval. L. 1915. je organiziral v Trstu šolske tečaje goriških učiteljišč za
IGRIŠČE »ILIRIJA« nedelja in ponedeljek
.K.Graz : S.K.Ilirija
begunce in pozneje tečaje goriške gimnazije, ki Jih ie vodil do 1918. Na poziv pol društva -Edinost« je dr. Pirjevec ostal po prevratu v okupiranem ozemlju, je bil 1919. premeščen na realko v Idriio. kjer je med prebivalstvom in dijaštvom zelo priljubljen nekaj časa starostoval »Sokolu«. L 1923. so ga italijanske oblasti odstavile in moral se je izseliti. Na ljubljanski Trgovski akademiji si je prof. dr. Pirjevec kmalu prido-b'l sloves odličnega učitelja in pedagoga, med dijaki in kolegi velike simpatije, a v javnosti ugled resnega narodnega delavca.
egovo imenovanje bo za to povsod; sprejeto z zadovoljstvom in sigurno bo Trgovska akademija pod njegovim vodstvom krepko korakala naprej na pol'u razvoja in napredka.
u— Baritonist Anton Šubeli je priredil pred par tedni v Berlinu koncert zanior-sikh in indijanskih pesmi. Vsa kritika hvaü njegovo izredno fino prednašanje in globoko razumevanje teh redkih glasbenih vrednot. Velik del svojega berlinskega sporede bo zapel g. Anton Šubelj tudi na svojem koncertu v Ljubljani, ki bo v petek 25. t m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Vstopnice bodo takoi po praznikih v Matični knjigarni u— Iz gledališča. Drevi bo opera zaprta. V drami pa bodo igrali «INRI» izven abonmaja.
u— Glavna zaloga tobaka v Ljubljani
javlja vsem trafikantom da izdaja tobačne izdelke od danes 17. trn. na Bregu 20. v hiši P. Kozine. Istočasno javlja vsem trgovcem, da se nahaja istotam tudi glavno skladišče vseh vrst vžigalic.
u— Za belokranjske pogorelce. Odbor za podporo pogorelcem Zaloke nam je poslal: Vas Zaloko v Beli Krajini je zadela huda nesreča. Ogenj je uničil tamošnjim prebivalcem vse imetje, tako da tavajo okoli brez hrane, brez obleke in brez strehe. Nujna pomoč je jako potrebna. Obračamo se po tei pot; do vseh, da priskočijo tudi z najmanjšim darom na pomoč. Darila sprejema dr. Riko Fux, magistratni svetnik v Ljubljani, magistrat. I. nadstr. Kdor hitro da, dvakrat da!
a— »Bremen«, največji in najhitrejši brzoparnik sedanjosti. Ta film, ki prikazuje kako so ga gradili, potem njegovo ogromno ogrodje, zunanjost in najrazkošnejšo notranjost, nadalje prvo vožnjo v Ameriko bo predvajala ZKD kot premijero za vso Jugoslavijo na velikonočne praznike vsaki-krat ob 11. dopoldne v kinu Ideal. Ker je izredno zanimiv film prvi te vrste v L.iub-liani naj si ga občinstvo prav gotovo ogleda.
n— Sokolsko društvo П. opozarja članstvo. da je skrajni rok za prijavo za izlet v Beogradu 25. t. m. Prijave se oddajo ustno ali pismeno prj br. Milku Krapežu na Jurčičevem trgu 3. Kdor ima kroj, nai to izrecno poudari, prav tako želje glede stanovanja in prehrane (pri znancih, hotel ali skupno). Telovadci in naraščaj kakor tudi deca, se javi pri br. načelniku (ci) na realki. _
Tvrdka
A. Kune
Ljubifana, Gosposka niica
priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil, r. Cene kar mogoče nizke!
Zadruga dimnikarjev vabi člane, da se udeleže pogreba umrlega tovariša Adolfa Fritza. Pogreb bo danes ob 16.
n— Dar. Restavrater »Zvezde« g. Fran Krapeš je daroval v spomin pokojnega majorja Colariča za bolnega brezposelnega rokodelca L. K. 150 Din. a— Dr. Perko do 22. t. m. ne orditrira.
a— Seznam najdenih predmetov. Policiji so bili izročeni naslednji najdeni predmeti: več denarnic in listnic z vsotami od 60 do 100 Din, dalie 2 zlati zapestnici. 1 damska zlata ura, 2 para damskih rjavih rokavic, potem 1 šal temnoriave barve, 1 krilo, 1 svilena ruta, 1 moški siv klobuk. 1 boa, več dežnikov in 1 aktovka z 2 zvezkoma trgovske šole. V železniških vozovih pa so bili najdem" ti-le predmeti: 17 dežnikov, 6 palic, 1 kolesna sesaljka, 2 nahrbtnika, 1 zavitek podloge, 1 moški klobuk, 1 par rokavic več kmiiig, 1 ročna torbica z 104 Din, 1 gamaše, 1 suknjič. 1 ročna torbica in 1 zavoj usnja.
n— Prepiri rode posledice. Čevljarski poenočnik Jože V. ter strugar Rudolf O. sta se pričela predvčerajšnjim zvečer iz neznanega vzroka hudo prepirati. Med prepirom se je slednjič Jože tako razvnel, da je Rudolfa dejansko napadel in ga telesno poškodoval na obrazu. Ranjenec je moral iskati pomoči v bolnici. Jože pa se bo moral zagovarjati na sodišču. — Posestnik Pavel K. na Ižanski cesti se je predvčerajšnjim raZhudil nad inštalaterskim vajencem Francetom K., katerega je v jezi po prepiru lopnil po glavi, da mu je poškodoval oko ter ranil ustnico. Vajenec je Pavla K. naznanil m se bo moral zagovarjati na pristojnem mestu. — Na Celovški cesti v Zg. Šiški se je razburil šofer Ivan В nad 7 letnim dečkom Zorkom R.. sinom podpre-glednika finančne kontrole, ki je metal kamenje v avtobus. Skočil je z avtomobila m je dečka pretepel na mestu, vendar prehudo, zaradi česar bo hne1 neprijetnosti pred sodiščem.
a— Iz tramvaja je padla. Natakarica Olimpija S. se je nameravala predvčerajšnjim odpefiaii s tramvajem ▼ smeri od Mestnega trga proti Vodmatu. pri čemer ie ostala v zadnjem delu voza. Nenadoma pa
so dekleta stoječega tik stopnic prijeli siln-; krči. Dekle je omahnilo in na vožnji proti Krekovem trgu padlo iz voza na cestni tlak. Voznik je hitro zavrl, nakar so neki ljud'Ie obvestili o dogodku rešilno postajo in so nesrečnico. ki je epileptična, odpeljali z reševalnim vozom v splošno bolnico. Pri padcu ie Olimpija S. dobila tudi notranje poškodbe
u— Kolesar pod vozom. Na Doleu.ski cesti se je pripetila včeraj zjutraj nujša nesreča, katere žrtev je postal 50 letni gradbeni tehnik Ivan Velaj z Viča. Imenovani se je dopoldne peljal s kolesom po Dolenjski cesti po opravkih. Nenadoma inu je pridir.ial nasproti z enovprežnim vozom sin peka M. ter ga po nesreči podrl. Velsft je padel s kolesom vred pod voz. Kolesa so mu šla čez prsni koš zaradi česar te nesrečnik obležal. Hudo poškodovanega moža so nemudoma prepeljali v splošno bolnico M. trdi. da nesreče ni zakrivil on, in je sedaj stvar preiskave, da dožene pravega krivca.
u— Karambol avtomobila z električnim vozom. Predsnočnjim se je ^ pripetila na oglu Gajeve ulice tik pred >Šestico« manjša nezgoda, ki b' pa skoro zahtevala človeško žrtev. Ob imenovani uri ie zapeljal avtomobilski jzvošček Josip Hribar s sta-iališča v Ga je vi ulici avto na Dunajsko cesto. in sicer tik pred vozom cestne železnice. ki je drvel v smeri proti glavni pošti. Voz cestne železnice ie zade! v zadnji del avta in ga občutno poškodoval. Ako bi prišlo do karambola trenutek poprej, bi postal žrtev tudi šofer sam. Lastnik avtomobila Ivan Golob, stanujoč v Dalmatinovi ulici 4. trpi nad 2000 Din škod»
Prepričajte se,
da so naše pomladanske oblekce, pomladanski plašči in moške obleke lastnega izdelka najlepše in najboljše. Kupovali boste stalno pri
(Drajc Sorup & LJUBLJANA, Miklošičeva 14.
Iz Celja
e— Varuite posestva ob železniški progi.
Dravska banska uprava v Ljubljani opozarja vse posestnike travnikov, njiv ln gozdov ob železniških progah, da železnica v nobenem primeru ne odgovarja za škodo povzročeno po požaru. Vsak posestnik obmejnih parcel ob železnici je dolžen, da od-sitrarii pravočasno vso suho travo, dračje, suho listje in ostale lahko zanctltive stvari, da se preprečijo eventuelní železniški požari.
e— Pohitite z nakupom vstopnic za
predstavo >Rigoleťto< v mestnem gledališču. ki jo bodo uprizorili Mariborčani v nedeljo 27. t m. Abonenti, ki si niso rezervirali svojih vstopnic za to predstavo, na) pohite in naj si vsaj nabavijo vstopnice, ki so še na razpolago. Vstopnice prodaja knjigarna Goričar & Leskovšek.
e— Konserviranje sadja v apnu. Neki ceUski gospod je napravil lansko leto poskus in ie vložil nekaj jabolk v apnerto raztopino, da ugotovi, ali se jabolka spioh morejo kodservirati v apnu. Uspeh ie bil v bistvu razveseljiv in moremo upati, da bodo v bodoče doseženi še lepši uspehi.
e— Velika izguba. Vrtnar pri Rakuscbu Leopold Žobar je izgubil v noči od 13. na 14. v mestu v kakem javnem lokalu ali pa na cesti svojo usnjato listnico, v kateri ?e imel poleg raznih papirjev tudi 1700 ГНп gotovine. Najditelj naj odda najdeno listnico na celjski policiji proti nagradi.
e— Aretiran Je bil v Gaberju 35 letni Miha Frece brezposelni delavec, kj je močno vinjen beračil po zasebnih hišah in po javnih lokaíih.
e— Surovost. Ključavničarski pomočnik J. R. je pretepel brez vsakega povoda 12 letnega Antona in 10 letnega Milana Agre-ža tako, da so pustili udarci na dcSkfh znatne posledice. Pomočnik, ki je bii pn-ta vlč en policiji, se izgovarja, da sta nru dečka nagajala.
Iz Maribora
a— Velikonočni prazniki v gledališča.
Na velikonočno nedeljo popoldne ob 15. bo prisrčna Stolzova opereta »Takrat v stanh časih« po znižanih cenah, zadnjič v sezoni, zvečer pa bo letošnja premijjra najboljše slovenske operete Viktorja Parme »Сз-ričine Amaconke«. Sodeluje ves operetni ansambl, režira g. Rasberger. dirigira g-Hercog. — Na velikonočni ponedeljek popoldne ob 15. bo priljubljena Verdijeva opera »Rigoletto« s slavno koloturko go. Tinko Wesel-Polla kot Gilda, zvečer ob 20. pa Straussova klasična opereta »Netopir« po znižanih cenah. Kot sobarica Adela gostuje bivša članica opere gdč. Šuštar jeva a— Letošnjih 12 apostolov v Mariboru, ki iim bo škof na veliki četrtek umival noge. šteieio skupno 910 let. Najstarejši med niimi ie Jakob Mahajnc z 91. najmlajši pa Franc Gselman s 63 leto.
a— »Liudska knjižnica«. V mesecu marcu ie obiskalo »Ljudsko knjižnico« v Mariboru 741 članov, ki so nrečitali 1790 knjig, med temi 624 slovenskih lenoslovnh in znanstvenih. 45 slovenskih mladinskih. 109 srbohrvatskih. 34 čeških. 974 nemških in 4
francoske. Novih čl arov se ie vpisalo 17. Knjižnica uraduie 4-krat na teden in je vsakomur pristopna.
a— Z de!ovnega trea. V tedtnu od 6. do 12. aprila ie Dri borzi dela v Mariboru iskalo dela 91 moških in 45 žensk. Prostih mest le bilo 120. delo Da ie dobilo 50 molkih in 29 žensk. Koncem tedna ie imela borza v evidenci še 706 brezposelnih oseb. Od 1. ianuaria do 12. aprila ie iskalo pri mariborski borzi dela 1.S05 moških in 890 žensk delo. Prostih mest ie bito 1590. Delo je dobilo 1135 oseb. 200 Drr^ilcev ie šlo delo iskat v druee kraje. 625 oseb pa je бе stalno v evidenci
a— Promet ob severni meii. V marcn ie prestopilo severno državno mejo nad Mariborom s prihodom v našo državo 10.0SS oseb. Od teh ie 8.501 oseba pasirala Maribor. Med njimi ie bilo 4.676 Jugoslove-n-ov. 3.3S4 Avstrijcev. 512 Nemcev. 1.062 Cehos-lovakov да 119 IPoíiakov. Odpotovalo ie istočasno preko severne meje J 1.076 oseb. Obmejni promet od 1. januarja naprej izkazu'e 44.848 oseb.
a— Enodnevni tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni sadnega drevja se bo vr-ifil v ponedeljek dne 5. maja na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk ie teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12 in od 14. do 18.
a— Sirota brez staršev, ki je z odličnim raspehom dovršila gospodinjsko šolo, išče primerne službe. Interesenti naj se oglase pri strok, učiteljici na dekl. meščanski šoli v Cankarjevi ul. 5, gdč. Jeli Levstikovi.
a— Pod državni most se je v skrajni stiski zatekel te dni brezposelni delavec Albin Ermenc s svojo ženo in otrokom, ki >e bil iz svojega stanovanja v Strossmayer jevi ulici deložiran. 2-е itak brez zaslužka,, je zgubil sedaj še streho in mora preživeti velikonočne praznike pod mostom.
a— Žalostna usoda dveh otročičev. Iz Voitsberga v Avstriji so odpravile tamkajšnje oblasti v Maribor dva nedolžna otro-čiča, 41etno Sonjo in 5 letnega Hugona Gauklerja, ki sta tekom enega meseca izgubila svoje skrbne starše in postala tako* rekoč čez noč siroti. V torek zvečer so ju pripeljali vsa objokana v socijalno-politični urad mariborske občine, ker sta pristojna r Maribor. Ubogi siroti sta bili takoi oddani v mestni mladinski dom v Koroščevi
niči, kjer bosta deležna vse skrbi in ljubezni, <?a se jima vsaj nekoliko o'ajsa gorje, ki ju je zadelo ravno za praznike Vstajenja.
a— Poskus sauiomOra odvetnika ^г. -Ји-rltscha. Včeraj zjutraj so na'.li tukajšnjega odvetnika dr. Fritza Juritscha v njegovi pisarni na Aleksandrovi cesti 12 na oto-mani ležati v та его vi sobi. Sprva so mislili, da spi. ker je večkrat, ko je prišel s kakega potovarcia ponoči, še! naravnost v pisarno k počitku namesto domov. Šele čez nekaj časa so videli, da ie brez zavěstí in poklicali so reševalno postajo, ki га je odpeljala v bolnico. Tam so ugotovil- hudo zastruplienle z omamnim strupom. Z velikim naporom ga ie bilo še mozoče zbuditi k življenju. Ker sploh ni bilo čutiti pri njem več diha. so morali napraviti umetno odprtino v sapniku in s pomoči o razn ih srčnih -dr a vil ter umetnega dihanja so srce zopet regulirali. Čeprav je srčne končno funkcioniralo in ie tudi temperatura bila normalna, vendar mož tudi še pozno zvečer n prišel k zavesti řn ie njegovo stanje zelo kritično. O motivih mjeeovega dejanja je težko reči kaj pozitivnega, vendar pa prevladuje domneva, da so bile vzrok velike finančne težave. Mož je bil lastnik eksportne tvrdke »Jugoles« in ie dolgo časa pošilja! velike množme lesa v Italijo. Španijo in dmeaim. Ob komcu lanskega leta pa je nakupi! ogromne množine lesa v deblih in zaradi na^leza padca cen izgubi! težke stotrs očake. Tvrdka ie Prišla v konkurz in on sam ie moral prodati svoie posestvo v Studeneh ter ^e marsikaj drugega, da se reši. Vse kaže. da se mu rešitev zadeve ni popolnoma posrečila. V noči od torka na sredo se ie vrnil z vlakom iz Trsta kjer se ie očividno mudil v teh poslih. Takoi od vlaka te še! v svoio Pisarno. Dr. Ju ritsch ie bil pod Avstrijo nem-Sk župan v Studencih in je ivral v takratnem nemškem političnem življemnu veliko vlogo v bojih proti Slovencem. V zadnjih letih se ie iz lavneea živl'en i a umaknil.
a— Specijafisf za ženske bolezni in porodništvo dr. Fran Toplak se je vrnil s studijskega potovanja ter ordmira na Glavnem trgu št. 18 od 10. do 12. in od 14. do 16. tire."	571
Iz sfcolfe Loke
SI— Javna borza dela. Dne 1. marca Je pričela poslovati v Kranju v biv;i Majer-jevi oivovarni ekspozitura Javne borze dela. v katere oodročie sipada tudi škofjeloški okrai. Poslodavci in delavca nai se v zadevah posredovanja dela obračajo odslej na urad v Kranju in ne več na centralo v LiubHano. Prošnje za podpore brezposelnim na nai se re vlagajo v Kranju, ker ni proračunskega kritja.
šl— Stavbišče za šolo. Skupno z arhitektom z. Plečnikom so si kraievni interesenti Škofe Loke ogledali v soboto dopoldne stavbni prostor za novo ?olsko stavbo. Olede na iako prikladno 1его zemljišča, na slikovitost oko'ice in bogato panoramo so prepustili izvedbo specialnega načrta strokovnjaku e. arh. Plečniku.
Vremensko poročilo
meteorološ^^a zavoda v Ljubljani
16. aprila 1930.
(Ste-vřfke za označbo krala pomeaüo- I. Ca» ooazovania, 2. stank barometra, 3 temperatura, j
4.	relativno vlago v %, 5 smer in brzino vetra, 6. j oWaünost I—10. 7 padavine v m-mV
Ljubljana: 7, 749 9. 6.4, 78, —, 10, dež, ' 14 5. Maribor: 7. 749.3, 7, 90, W2, 10, (Jež,
5,	Zagreb: 7, 750, 8, 90, NE4, 10. dež, 0.2. Beograd: 7, 752.1 10, 65, SSE4, 9, —. Sarajevo: 7, 750.8, 9, 65. SE2, 9. —. Skoplje: 7, 755.4, 9, 90, —, 10. dež, 2. Split: 7, 750.1 12. 65, S14, 8, nevihte, dež, 2.
Soince vzhaja o<b 5.14, zahaja ob 18.47, luna vzhaja ob 23.42, zahaja ob 7.2. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 10.1, najnižja 4.2. Najnižja temperatura: v Mariboru 4. v Zagrebu 8, v Beogradu 7, v Sarajevu 7, v Skoplju 9, v Splitu 10.
Dunajska vremenska napořád za řetr-tek: Spremenljivo vreme, ki ее bo polagoma izboljšala, najprej še padanje tempera-ture.
Z Jesenic
&— Jesenice dobe okrajno sodišče. Kakor doznavamo iz zanesljivih virov, je vprašanje premestitve okrajnega sodišča iz Kran j-ske gore na Jesenice že ugodno rešeno in bo sodišče na Jesenicah začelo v dogled-nem času poslovati, čim jeseniška mestna občina preskrbi za poslovanje primerne prostore. S tem je dolgotrajna borba za premestitev sodišča iz Kranjske gore na Jesenice za naše mlado mesto končno rešena, kar je tudi edino pravilno, ako se upošteva, da so Jesenice naravni in prometni center sreza, industrijsko središče in važna železniška postaja. Doznavamo nadalje tudi, da bodo sodišču na Jesenicah prideljeni v veliki meri tudi posli, katere je dosedaj vršilo okrajno sod šče v Radovljici, in to predvsem za blejski kot in bohinjsko dolino. S časom nameravajo sodišče v Radovljici sploh ukiniti in bo na Jesenicah poslovalo sodišče za ves radovljiški srez. Tudi vprašanje premestitve sreskega načelstva in sreske davčne uprave iz Radovljice na Jesenice postaja dan za dnem aktualnejše. Poslovanje uradov je vedno v tesni zvezi ter je v ekonomskem oziru, kar se uradov samih še bolj pa prebivalstva samega tiče, priporočljivo in nujno potrebno, da se vsi uradi radovljiškega sreza koncentrirajo na enem samem kraju, in to naravno v centru in največjem mestu sreza, kamor so prometne zveze na vse strani najbolj ugodne. Vsi znaki kažejo, da se bo vse to prej ali slej izvršilo, kajti prve ptice selivke so v naš kraj že prispele. Podružnica mestne hranilnice v Radovljici je že pred meseci počela poslovati na Jesenicah, preselila se je te dni semkaj tudi glavna tobačna zaloga, prihajati pa so začeli v naš kraj tudi razni radovljiški trgovci in obrtniki, ki se tu nadejajo boljših gospodarskih pogojev kakor pa v bodoči demontirani Radovljici, ki si bo morala s časom iskati novih virov zaslužka. Sicer pa ima Radovljica glede na krasno lego mnogo upanja, da se razvije v privlačno tujsko prometno točko, ako bo njena občinska uprava res znala pobrigati se za dobrobit mesta
n— Francoski krožek v Novem mestu je sklenil, da daruje iz društvene blagajne 500 Din za poplavijence v Franciji.
n— Šentjakobčani so vprizorili minulo soboto burko »Revna kot cerkvena miš«. Vse vloge, ženske kakor moške, so bile izvrstno zasedene Igralci so številno občinstvo povsem zadovoljili, za kar so bili nagrajeni z obilnim aplavzom.
n— Glavno zalog,o tobaka je izdTažil od državne monopolske uprave g. Viktor Kozina ter odprl novo trafiko na Ljubljanski cesti v hiši g. Pintarja.
Iz Litije
i— Članom Vodnikove družbe v Šmartnem pri Litiji. Vse člane Vodnikove družbe, ki še niso poravnali letošnje obveznosti, pros:mo, nai to store pri poverjeniku g. Martinu Adamiču, ki sprejema tudi še prijave novega članstva.
i— Pogreb Jožeta Klanjška. V nedeljo smo pokopali ob prav lepi udeležbi znancev in prijateljev g. Jožeta Klanjška, pre-dilniškega uslužbenca iz Gradca pri Litiji. Pokojnik je bolehal nad leto dni Njegovo družino je zadel s smrtjo očeta že drugi udarec v teku dveh mesecev. Februarja meseca jim je umrla mati, zdaj je pa sledil v večnost še oče. Žalujoči družini naše sožalje.
Iz Zagorja
г— Sahistovska tekma. V nedeBo se je
vršila v Radečah tekma šabistov zagorskega in radeškega kluba. Zmagali so Za-goTjani 4 У2 prpti 314.
z— Nezgode zadnje nedelje. Učenka Ш. razreda osnovne šole, 91etna Berta Rusova, je v nedeljo naložila košaro premoga, da bi ga nesla v kuhinjo. Med potjo fe pa tako nesrečno padla, da si je pod kolenom zlomila nogo. Prinesli so jo v bolnico bratovske skladnice, kjer so jfi povezali nogo.
z— Goska povzročiteljica smrtí otroka. V nedeljo je v Kisovou trmrla 31etna hčerka rudarja Potoka rja, ker se je ustrašila gosjaka. Kakor pripovedujejo, зе deklico prijel go-sjak za nogo, zaradi česar se je tako ustrašila, da so jo prijeli krč«, katerim je podlegla. Vse prebivalstvo sočustvuje z nesrečnimi starši.
Iz Trbovelj
t— Tudi kino Sokol je hotel svoji Številni publiki napraviti za pirhe prijetno iz-nenadenje in ji nuditi svetovnoznani zvočni film »Poganska ljubav«. V zadnjem momentu pa je dobil sporočilo, da so film zadržali v Sarajevu. Da pride publika vseeno na svoj račun, je preskrbel kot nadomestilo tudi lep zvočni film »Prodane hčere«, v katerem nastopa Joan Crawford, ki je bila svoj čas proglašena kot najlepša filmska igralka.
t— Koča na Mrzlici se bo otvorila za
Veliko noč. Oskrbovana bo vsako nedeljo in praznik ter popoldne pred temi dnevi. Založena bo z vsemi dobrotami — vedno tudi z razglednicami. Nova koča je že zagotovljena. Marljivi stavbni odbor naše SPD je že s polno paro na delu. Kmalu bomo potrkali na požrtvovalnost članov, ki bi vzeli v roke kramp in lopato. Da bi bila močna družina planiskih kulukarjev!
t— Prememba posesti. »Delavski doni« je kupil trgovino g. Albina Izlakerja na Tereziji. Kakor se čuje, misli tam otvoriti podružnico konzumnega društva ter zgraditi dvorano za kino predstave.
Iz Šoštanja
3t— Nov obrtnik. Najemnik trafike g. Stojan Karel je prijavil izvrševanje sofoo-m črkosfikarske obrti.
št— Predavanja o naprednem kmetijstvu, ki ga je priredila tukajšnja podružnica кптееШке družlbe v nedeljo dopoldne, se je udeležilo lepo število kmetovalcev. Predavanje tajnika kmetijske družbe g, Kafola, ki ga je spremil i ai zanimiv film, je napravilo na poslušalce prav dober vtis.
št— Gospodinjski tečaj. Pri šmihelu so v nedeljo zaključili gospodinjski tečali s posrečeno razstavo kuharskih in drugih izdelkov gojemk tega tečaja.
Iz Dravograda
d g— Igro »Peg srček moj« so vprizorili dravograjski diletanti Sokola preteklo nedeljo. Uspela je zelo dobro v moralnem in v gmotnem pogledu. Vsi igralci so dobro rešili svoje vloge, vendar ,pa je vse nad-krilila mala temperamentna Peg gdčna. Trobčeva. Upamo, da 00 bomo imeli kmalu zopet priliko videti na odru.
Iz Gor. Radgone
gr— Vihar podrl 5 električnih drogov. 2e drugič nas je v letošnjem letu obiskalo neurje. V ponedeljek je bilo pravcato aprilsko vreme. Popoldne je močan vihar posebno razgrajal na delu okrajne ceste od črešnjevske opekarne do Police; pritisk vrtinca je bil tako močan, da je prelomil in podrl 5 električnih drogov.
gr— Mumps. V poslednjem času, ko v avstrijskem mestu Radkersburg razsaja škrlatinka, se je v našem trgu epidemično pojavilo vnetje priušesne slinavke ali mumps in sicer ne samo pri mladini, temveč tudi pri odraslih.
osoodarstvo
Anketa o načrtu obrtnega zakona
Včeraj dopoldne se je vršila v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani anketa o novem načrtu obrtnega zakona, v kolikor se tiče obrtnikov. Na anketi je bansko upravo zastopal komisar dr. Sink, navzoči pa so bili predsednik Zveze obrtnih zadrug gcsp. Josip Rebek, podpredsednik Zbornice za TOI gosp. Ivan Ogrin in številni načelniki obrtnih zadrug.
Anketo je vodil zbornični tajnik dr. Pretnar, ki je podrobno pojasnil pomen in vrbino tega zakonskega načrta ter je poudarjal, da bomo s tem zakonom, ki se v glavnem naslanja na pri nas veljavni obrtni red. še precej dosegli. Med srbijanskimi obrtniki, ki smatrajo, da ta zakonski načrt ne odgovarja povsem njihovim potrebam, je opažati stremljenje za dosego gotovih korektur, ki bi za naše razmere pomenile poslabšanje načrta zato bomo morali eventualno braniti v načrtu kar je dobrega.
Na anketi je bila izrečena zahteva, da se v načrt vnesejo določila gleda obligatornega bolniškega, nezgodnega in starostnega zavarovanja za vse samostojne obrtnike, ki so člani lidruženi (strokovnih zadrug).
Spremembe načrta bi bile tudi potrebne glede določil o obveznih obrtnišOrih organizacijah. Ta določila so taka, da bi omogočila le tedaj posebna strokovna udruženia (strokovne zadruge), če je v srezu vsaj 100 obrtnikov doti one stroke, sicer pa bi morali biti obrtniki organizirani v kolektivnih sreskih udruženjih. Ker bi se tudi v Ljubljani pri večiem številu obrtnih strok, ki eo organizirane v strokovnih zadrugah, pojavile težkoče zaradi nezadostnega^ števila vseh obrtnikov v dotični stroki in ker gre na drugi strani stremljenje obrtništva za tem. da se podpira snovanje strokovnih zadrug, je bila izražena želja, da bi se ti predpisi zakonskega načrta spremenili. Načrt tudi ne predvideva zvez obrtnih udru-ženj, odnosno sedanjih zadrug, ki bi murale biti predpisane kot obvezne vrhovna obrtniške organizacije. Anketa je bila tudi proti določbam zakonskega načrta, ki se nanašajo na komisarje pri strokovnih udruženjih.
Razpravljalo se je še o koncesijoniranih in nekoncesijoniranih obrtih, o vzposoblje-nosti, šušmarstvu itd. Anketa je trajala 4 ure in je bila zaključena ob pol 13
s Naša trgovinska pogajanja в Avstrije.
V ponedeljek so se na Dunaju pričela pogajanja za revizijo avstrijsko - madžarske trgrvineke pogodbe glede nameravanega avstrijskega povišanja carine na žito in moko. Ta teden bi morala pričeti tudi pogajanja z Jugoslavijo, vendar bodo najbrže zaradi praznikov ponovno preložena za- 2 do 3 tedne.
. = Konkurz je razglašen o imovini tvrdke G-ričar & Mejač v Ljubljani, Selenbur-gova ul. 3. Za konkurznega komisarja je postavljen Merala Ferdinad, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, za upravnika mase pa dr. Treo Luce, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani bo 2. maja, oglasitveni rok je do 30. maja, ugotovitveni rok pa bo 13. junija. Dalje je razglašen konkurz o imovini prezadolžencev Druekoviča Josipa in Dru-škovičeve Frančiške trgovcev in posestnikov v Koziem (prvi zbor upnikov pri okr. sodišču v Kozjem 29. t. m., oglasitveni rok do 10. maja, ucotovitveni narok 20. maja).
= Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske je imelo 8. t. m. pod predsedstvom gosp. Engelberta Franchettija svoj XXII. redni občni zbor. Iz poslovnega poročila in računskega zaključka za L 1929. je posneti, da se je za sprejem v društvo v prošlém letu prijavilo nanovo 136 prosilcev z zahtevanimi krediti v višini 2.2 milijona Din. Za zvišanje kreditov pa je prosilo 54 članov, in sicer za 1.4 milijona Din. Skupni zaprošeni kredit je torej znašal 3.6 milijona Din. Dovoljeni 90 bili 116 prosilcem novi krediti do 1.75 milijona Dia, a 52 članom so se krediti zvišali za 1.3 milijona Din. Ob koncu leta je društvo štelo 440 članov, od katerih jih je 350 imelo odprte račune z izrabljenimi krediti 8.8 milijona Din. Čisti poslovni dobiček je zmašal 110.202 Din, rezervni zaklad pa je narasel na 748.334 Din, kar daje kritja za 8 % izrabljenih kreditov. Ves poslovni promet je prošlo leto znašal 22.5 milijona Din. Pri volitvah eo bili zopet voljeni v odbor ti-le izastopivši člani odbora: Engelbert Franchet-ti, Fran Krapeš. Anton Pauli in Štefan Spe-letič; nanovo pa sta bila voljena dosedanja namestnika Ivan BreskvaT in Karel Vidmar. V računsko pregledovalno komisijo jí namesto umrlega Franceta Berganta prišel Teodor Novotnv. Za predsednika je bil ю-pet izvoljen Engelbert Franchettí, za njegovega namestnika pa Peter Stepič.
= Fuzija čeških bank odobrena. V ponedeljek so se vršili v Pragi izredni občni zbori Anglo - češkoslovaške banke, PraSke kreditne banke in Češke komercijalne banke, na katerih je bila odobrena fuzija teh treh zavodov v Anglo - češkoslovaško in praško kreditno banko. Občna zbora prvih dveh zavodov sta potekla mirno, občni zbor Komercijalne banke pa je potekel zelo viharno ter je zaradi obetrukcije malih delničarjev, ki so predstavljali 20 % delniške
glavnice, trajal 11 ur. Anglo - češkoslovaška banka bo zaradi fuzije in zamenjave delnic ostalih dveh zavodov povišala glavnico od 120 na 235 milijonov Kč in se bo od novih delnic 100 milijonov Kč porabilo za prevzem nominalnih 100 milijonov Kč delnic Praške kreditne banke in ostalih 15 milijonov Kč za prevzem nominalnih 75 milijonov Kč delnic Češke komercijalne banke. Delničarji ČeSke komercijalne banke bodo toTej izgubili štiri petine nominalne glavnice, kar je posledica velikih poslovnih izgub zadnjih let. Mali delničarji Češke komercijalne banke so na občnem zboru pobijali način fuzije, ki jim prinaša tako veliko izgubo, kar ni nihče pričakoval, ker je banka še lani izplačala 5% dividendo. Obstrukcijsika debata, v kateri je bila iznešena zahteva po novem občnem zboru, je trajala pet ur. Fuzija pa je bila navzlic temu sprejeta ter je za fuzijo glasoval zastopnik finančnega ministrstva z 24.655 glasovi in zastopnik Anglo-češkoslovaške banke s 25.177 glasovi. Organizirani mali delničarji Češke komercijalne banke bodo ?edaj baje skušali spodbijati veljavnost občnega zbora
= »Xarodnolwspodařska čitanka«. 2e sam naslov knjige priča, da je to delo, ki hoče popularizirati narodno gospodarstvo in je napraviti pristopno najširšim slojem. Glavni urednik »Narodnih Listov« v Pragi in znani narodno - gospodarski strokovnjak Antonin Pimper skuša v svoji novi publikaciji seznaniti čitatelja - lajika s temeljnimi pojmi narodno - gospodarske teorije, к akt r tudi z glavnimi praktičnimi vprašanji, ki eo v zvezi e to vedo. Praktični del te knjige seznanja čitatelja o tem, kaj je n. pr. cienar, njega nadomestilo, kaj je kredit, denarni trg in sistem, kakšne so razne otlike privatnih in javnih podjetij, kaj so borze in borzne trgovine, kako gospodari država, pokrajina, okraj in občina, kaj je trgovska, carinska, poljedelska, socijalna politika, kaj je trgovska in plačilna bilanca, državni proračun, davčni sistem itd. Oblika, ki jo je avtor izbral k posameznim člankom svoje knjige je priprosta in vsakemu čilatelju brez razlike naobrazbe pristopna in razumljiva. Knjiga ni prav za prav znanstveno delo, marveč je v resnici poljudna publikacija, namenjena najširšim slojem, ki se zanimajo za narodnogospodarsko naobrazbo. Kar se tiče strokovne skupnosti ter teoretičnih pojmov in praktičnih narodnogospodarskih izkušenj, lahko ugotovimo, da je ta knjiga v češki literaturi edinstveno delo, s katerim skuša ßi-sec odstraniti napačne predsodke, kakor da bi bilo narodno gospodarstvo veda samo za gotove skupine strokovnjakov in ki dokazuje, da postaja narodno gospodarstvo zlasti po vojni predmet vsakodnevnega in neprestano naraščajočega zanimanja. Najširšim slojem je pristopna tudi cena knjige eaj stane broširana 20 Kč, vezana pa 30' Kč ,'zdala je knjigo tvrdka »Zemědělske knjihkupectvi A. Neuberte, Praga II-, IIv bernska 12. Našim čitateljem, ki so vešči češkega jezika, toplo priporočamo »Narod-nohospodařsko čitanko«.
= Albanija gradi prvo železnico. V Albaniji so nedavno pričeli graditi prvo železnico ki bo dolga 50 km in bo tekla od Tirane do Drača. Železnico gradi italijanski kapital. Pozneje namerava albanska vlada zgTaditi drugo železnico od Elbasana do naše meje, ki bi na našern teritoriju dobila zvezo s progo Bitolj - Ohrid.
= Občni zbori. Trboveljska premogokopna družba. 6. maja v Ljubljani; »Korotan«, lesna industrijska delniška družba na Pre-valjah 3. maja; Kreditno društvo Mestne hranilnice v Ptuju 8. maja.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubi ja-/ *ргл!-та «?o 22 t. m. ponudbe glede dobave lesa. (Pogoj: so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 1. maja ponudbe glede dobave raznih pil, raznega elektromaterijala, elementov, 20W m jeklenih vrvi, 3000 kg tračnih žebljev, ključavnic, 200 kg cilinderekega olja itd. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 3. maja pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 7500 komadov hrastovih pragov; 3. maja pri komandi mornarice v Zemunu glede dobave množine dežnih plaščev in oblek; do 5. maja pa slede dobave ca 80.000 m trakov in 1KOO ton briketov. (Predmetni oglasi eo na vpogled v pisarni Zbornice яя ТОТ ) Dne 3. maja se bo vršila pri računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave zunanjih m notranjih gum; 5. maja pa glede dobave tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri blagajni ministrstva.)
BORZE
16. aprila.
Tfa ljubljanski borzi je bfl danes devizni promet še precej velik, zlasti v devizah Newyork Berlin in Dunaj. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, edino deviza Dunaj se je okrepila od 7.9644 na 7.9672.
Na ragrebSkem efektnem tržišču je bila Vojna škoda danee nekoliko cenejša. Za k*so se je trgovala po 417 in 416, za april po 416 in za maj po 418 in 417.25 01 ostalih državnih papirjev je bih zaključeno 8% Bla iovc posojilo po 98. Med bančnimi -redm-tami je prišlo do prometa v Union banki po 196 v Jugo banki po 31 in v Zemeljski banki po 145. Od industrijskih vredno' p® j3 bila zaključena le Dubrovnika po 450.
Devise in val nt»«
Ljubljana. Amsterdam 22.73. Berlin
13.4775 _ 13.5075 (13.4925). — Bruselj 7.8943. — Budimpešta 9.885. — Curiia 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 795.22 — 798.22 (796.72). _ London 274.54 - 275.34 (274.94). — Newyork 56.325 — 56.525 (56.425). — Pariz 221.57. — Praga 167.46.
Zagreb. Amsterdam 22.6850 — 22.7450, Dunaj 295.22 — 298.22, Berlin 13.4775 do 13.5075. Bruselj 789.43, Budimpešta 987 do 990 Milan 295.31S — 297 318, London 274.54 — 275.34. Stockholm 15.25 Ы., New-vork ček 56.3250 —	Pariz 220.57
ďo 222.57, Praga 167/T — Ki7>'6, Solun 73 den., Curih 1094.4 _ 1097.4, Madrid 707 blago.
Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.22, London 25.0850. Newyork 515.S5, Bruselj 72.03, Milan 27.0450, Amsterdam 207.35, Berlin 123.10, Dunaj 72.72, Sofija 3.74. Praga 15.28, Varšava 57-85. Budimpešta 90.20, Bukarešta 3 07.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 98 bi., 7% Bla*r 87 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 120 den., Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 160 den. Vevče 132 den., Ruše 260 do 270.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda kasa 417.5 — 417-75, za april 417.25—417.5ц za maj 417.25 — 418, za december 423.5 d>» 425, investicijsko 87 — 88. 8% Blair 93 do 9S.5, 7% Blair 86 _ S6.375; bančne vrednote: Praštediona 900 — 910. Union 196 do 199, Jugo 81 — 82.5, Kreditna 96 — 100, Liubiianska kreditna 120 den-, Narodna 9000 bi., Srpska 165 den., Zemaljska 143 do 145; industrijske vrednote: Narodna šumska 20 den., Našička 1550 bU G-utmami 170 — I78. Slaveks 70 — 73.5, Slavonija 200 den., Drava 270 —■ 320, бесегапа 370 do 385, Brod vagon 110 den.. Vevče 125 den., Union mlin 135 — 150, Ip!s 30 — 40. Dubrovačka 445 — 456. Jadranska 515 do 517.5, Trbovlje 485 — 490. za maj 485 den,
Beograd. Vojna škoda 422.5 — 423 5 zaključek, za maj 426.5 — 427.5 zaklj., za junij 430 zaklj., za julij 437 zaklj., investicijsko 86.5 — 87.5 zaklj., agrarne 54.5—55.5, Narodna 8850 zaklj, 7% Blair 875 — 90л.
Blagovna tržišča
Les
-f- Ljubljanska blagovna borza (16. t m.)
Tendenca za les nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon bukovih neobrobljenih plohov. Povpraševanje je za večjo množino desk, smreka - jelka (iS mm. 4 m m 20 mm, 4 m). Nudi se ca 400 kub. metrov tramov (4/4'' do 7/8", dolžina 4—10 m), 1 vagon borovih plohov (50 mm. 15—45 cm širine, 4 m dolž., 90 % ostrorobega blaga).
-f Budimpešfanska terminska borza (16. t. m.) Tendenca trdna; promet avahen. Pšenica: za maj 2043 — 20.44 (obračunski tečaj 20.40). za junij 20.82 — 20.84 (20.80), za oktober 19.95 — 19 96 (19.90); rž: za maj 11.18 — 11.20 (11.20), za oktober 12.58 do 12.60 (12.50); koruza: za maj 12.20 do 12.25 (12.20), тя julij 12.40 — 12.41 (12.40), tranzitna za maj 11.26 _ 11.30 (11.30).
Žito.
•f Ljubljanska blagovna borza (16. L mj Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): baška 80 kg po 257.5 _ 260. 78 kg po 252.5 do 255- 77 kg težka po 247.5 — 250: koruza: baska, času primerno suha po 145 do 147.5, za maj po 147 — 150.5; oves: baški. navadna tarifa po 195 do 197-5; ječmen: baški. 63 /64 k? po 167-5 do 170; moka; »Ogc, fco Ljubljana plač. po prejemu po 405—410; rž: baška, 72/73 kg, mlevska tarifa po 202.50—205.
+ Novosadska blagovna borza (16. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 14 vagonov pšenice, 62 vagonov koruze, 6 vagonov moke, 12 vag. otrobov in 1 vag. ovsa. Pšenica: baška, 77 kg 1.95 — 200; 78 kg 200 do 205: gornjebaška in banaška. Tisa. šlep, 78 kg 202.5 — 207.5; gornjebanaška, 78 kg 197.5 — 202.5; sremska, 77 kg 180 d« 182.5. Otcp: baški in sremski 125—130. .Teř-mrn: baški m sremski, 63/64 kilogramov 110 — 112.5. Koruza: baška in sremska 95 do 100; ladia Dunav 97.5 — 100; za maj 100 — 102.5; banaška 90 — 92.5: ladja Dunav 97.5—ЮО.Мока: baška »Ogg« 335 -345; „0g« 330— ?/0; 32« 295—305,»5« 240-250.>6< 170 _ 180; »7« 125 — 130; »8« 85 — 95. Otrobi: baški in banaški 65 — 7-5.
Živina
-f- Živinski sejem t Ljubljani (16. t. m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 135 konj, 22 volov, 20 krav, 7 telet in 404 prašički; prodanih pa je ЬПо 32 konj, 9 volov, 20 krav, 7 telet in 240 prašičkov. ZaTadi elabega vremena je bil sejem slabše obiskan in tudi kupčija ui bila baš živahna. Vendar so cene ostale nespremenjen ne (na zadniem sejmu so se voli, kakor znano, podražili za 25—50 par), le teleta eo danee popustila za 50 par pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli I. 10.25 Din (na zadnjem sejmu 10.25) voli II. 9 50 Din (9.50), voli III. 8.50 Din (8.50), krave debele 5 do 7 Din (5—7), krave klobasarice 4—5 Din (4-5), teleta 13.50—14.50 (14—15).
-1- Dunajski živinski sejmi. Na svinjskem sejmu 15. t m. je znašal dogon 11.994 komadov, od tega 2162 iz Jugoslavije in 5S93 iz PoPske. Pri slabem prometu so se pitane svinje pocenile za 15 gro-šev pri kg. Za kg žive tež*1 notirajo: pitone svinje I. 2—2.05, angleške križane 2—225, stare 1.80—1.90, mesne 2.40l-2.55. — Na govejem sejmu 14. t. m. je znašal dogon 2216 komadov, od tega 205 iz Jugoslavije, 898 iz Rumunije in 563 iz Madžarske. Pri mirnem prometu eo oene ostale nespremenjene.

I¥everjetno — ponovno
znižane cene!
- & g f // r r f r Š t
D Л* <X ^	S>	л r. OV	O,' O" ÍW iN- %> лЈ
J?

^ /i /h >
9 šr
r / / / £ £ /

5»'*, S' p- i
£ '
Š"	-S> A- -t? "ЗУ
C	P?	^Of*
*	# f/v
J-
у
•■У s£7 -
o- Ä-
^
# /
# Jo »v te Ф a

g ^
r ^ $ t i f
^ .r
i- rt / r t rl š §
г- гк- <tt Л» <V to' ň. «to 'S" H

^ с * .s ^
i?


» 9* S rrffiS
A. / * / A ///*
Ä' Г A
o V £ i? "
£

©
Ů б*
iS & » о л C
^
^ Я & ff

Ж. Pirna!
LfnMjaiia
Sv. Petra с. SS
KULTURNI PREGLED
Smrt Hajmanove in Devica
Zagreb 15. aprila.
]Sa gledališču, starem centru tukajšnje gledališke umetnosti, sta vihrali dve črni zastavi, znak žalovanja za dvema žrtvama smrti v gledaliških vrstah: za Faniko Haj-manovo in Jurijem Devicem.
Teh dvoje pokojnikov je bilo v пгкет oziru dolso časa steber zagrebškega gledališča. Ga. Hajmanova, ki jo je ves Zagreb imenoval »naša Hajmanica«, je bila steber repertoarja. Sodelovala je v operi, opereti in drami in niena popularnost je rasla od dne do dne. Prav posebno je občinstvo cenilo njen repertoar komičnih starejših dam. V takih vlogah je bila neodoljiva. To, kar je v moškem ansamblu bil pokojni Arnošt Grund, je bila v ženskem pokojna Hajmanica. Oboje njih je bilo polnih naravnega humorja in sta s svojim temperamentom mnogo let dajala raznim vlogam nepozabno silo in zmagovito komičnost. Tragično je za igralsko umetnost da ее od nje razen nepopolnih opisov in kritik skoraj nič ne ohrani potomstvu, ali se vsaj do najnovej-šesra časa ni moglo ohraniti. Za igralca kot osebnost se vse končuje, ko se spusti zastor; ]e impresije še žive dalje v gledalčevi duši. Tako tudi od Fanike Hajmanove ne bo potomstvu ostalo ničesar, kar ji je bilo v življenju bistveno. Iz zgodovine našega gledališča se bo vedelo, da je živela in delovala, da je s svojo komiko neodoljivo vplivala na «nejalne mišice, toda — kako je bilo vse to, vedo samo tisti, ki во jo mogli videti na gledaliških deskah. V njeni smrti je nekaj paradoksnega. Žena, ki je vse življenje silila druge k veselemu smehu, je umrla tragične smrti in še v polni sili svoje delavnosti. Z njo so izgubili vsi nekaj: gledališče kot zavod, občinstvo in tovariši igralci.
Komaj en dan po njeni tragični smrti ie preminili Juraj Devic (rojen 24. novembra 1869. v Splitu). Kot entuzijast umetnosti je po dovršeni gimnaziji in treh letnikih zagrebškega bogoslovja prestopil v Talijino službo in ie v teku dolgih let odigral nešteto epizodnih vlog v najrazličnejših komadih; da, pel je celo v opereti. Bil je izobražen mož in je prevel mnogo opernih in operetnih libretov ter sam spisal več izvirnih enodejank, solo-scen in kupletov Izdal je knjigo ^Salonski humoristi«, zbirko s mesnic in dovtipov itd. Gledališke uprave so ga mogle zaradi njegove inteligence povsod uspešno uporabiti: v resni drami in v komediji, pa kajkr3t tudi v opereti. Nemara je bilo v njem ve« Iculture in ljubezni do sledališča, nego umetniških možnosti. Toda ta ljubezen in kultura sta ga tolikanj vezali z gledališčem, da ga ni ostavil niti tedaj, ko" je spozaaL, da iz njega ne bo velik igralec-umetnik. Uprave eo se kmalu preverile. da lahko gledališču koristi tudi drugače, ne le kot igralec. Posebno so mu dodeljevali vloge duhovnikov ln zdravnikov ter druge vloge te vrste, zakaj Devič je imel uprav impozantno vnanjost Že pod inten-dantom Mileticem, torej pred 35. leti, ie postal izboren operni suiler in je tudi to stroko gledališkega dela razvil v sebi do popolnosti. Kot tovariš je bil prijeten in po-strežljiv: med vojno je skrbel za aproviza-«jo članov gledališča, pri čemer je pokazal lepe organizacijske sposobnosti.
Zagrebško občinstvo je priredilo Hajma-jmvi in Deviču krasen pogreb, ki je kazal iskreno žalovanje za dvema človekoma, ki sta ljubila življenje in dala še drugim obilo veeelja in smeba,	R. C.
Jfova drama Miroslava Krlež« »Leda< je imela premijero minulo soboto v zagrebškem gledališču. Kritik »Obzora« R. M. <aixner) piše o nji v zvezi в predavanjem, ki ga je imel g. Krleža nedavno v zagrebški gledališki kritiki. Po njegovem je >Le-da^ potrdila to. kar je kritika konštatirala že pri >Glembajevih<: namreč slutnjo, da je »krivulja razvoja gosp. Krleže že zapustila svoj Dajvišji vzpon, da je bil ta vzpon relativno kratek in da zdaj drhti v negotovosti in onemoglem ponavljanju.< Dalje pravi kritik >Obzora<: »Ker nam nima povedati nič novega, je gosp. Krleža začel vpiti.« O sami >Ledk, tej ljubezenski igri v štirih dejanjih, sodi, da nima nobena oseba psihološke prepričevalnosti in da se je avtor že ustalil v svojem razvoju in postal čisto akademski. Pustil je daleč za seboj >Pla-menec in »Književne Republiken ter je za-noval svoj svetovni nazor na (meščanskih) Glernbajevih in njihovih satelitih. — Navajamo za sedaj v informacijo samo ta glas. Treba bo počakati revialnih kritik, da bomo lahko izven Zagreba presodili vrednost novega dramatskega dela M. Krleže, ki je
danes vendarle največja in najaktivnejša sila hrvaške književnosti.
Rudolf Medek v srbohrvaškem prevodn.
Zagrebška »Zabavna biblioteka« izdaja vedno pred prazniki oinladinske knjige. Za letošnjo veliko noč je objavila prevod povesti »Kolja Mikulka«. ki jo je spisal eden največjih sodobnih čeških pripovednikov, avtor slovečega »Plukovníka Šveca« Rudolf Medek.
>Zvonřek<t. Aprilska številka --Zvončka« vsebuje med drugim: velikonočni črtici Janeza M°tjača »Domov« in Manice Komanove »Po blagoslovljeni ogenj«, članek Jose Zi-dariča o lutkah »Gašperček pride k tebi na dom«, pesmi Vere Albrechtové, skladbo L. M. Škerjanca ^Pomladna«, nadaljevanje »Življenje in prigode male opice«, članek »Prazniki japonske mladine«, zgodbo V. Pirnata »Pendirjevček« povest I. E. Rubina »Luca«, članek J. Nardina *Ozmoza«, črtico SI. Nešica o pajkih in več drugega zanimivega gradiva. Na platnicah prinaša sestavke iz peres šolske dece, po večini v vezani besedi. Številka ima lepo kolorirano umetniško prilogo, reprodukcijo Gasparijeve slike »Pomlad«.
»Naš rod.« Pravkar je izšla 5. številka »Našega roda«. Na uvodni strani je repro-duciran lesorez E. Justina »Judež Iškarijot«, nato pa se vrste naelednji prispevki: Velikonočne procesije (Vlado Kleinenčič) — V Jeruzalemu vse že spi (Karel Širok) — Tam za gorami (Pavel Popotnik) — Dobil sem piruhov (Ivan Albreht) — Pismo iz sivih Trbovelj v pisano Poljano (Vlado Kle-menčič). — V grobnici (VI. Korolenko - Iv. Vuk). — Butalski kovač (Fr. MilčinSki). — žuželke, škodljive človeškemu zdravju in živalim (Davorin Solavšek). — Mengore C. Dre-konja). — Razni drobni sestavki, Adamičeva skladba »Marija je po polju romala«. »Cicibanov rod« i. dr.
Gostovanje Zv. Rogoza у Zagrebu. Ob
priliki gostovanja g. Zvonimira Rogoza v zagrebškem gledališču je »Obzor« konstati-rai, da se je g. Rogoz predstavil svojemu rojstnemu mestu »kot zrel umetnik, kot imetnik lastnega in inteligentnega umeva-nja in s priznavalnimi spričevali iz inozemstva«. Nato kritik označuje dosedanjo razvojno pot g. Rogoza ki je vodila skozi tri jezike (hrvaški, slovenski, češki) in izreka o njegovem Hamletu naslednjo sodbo: »G. Rogoz je brez dvoma izmed vseh Hamletov, ki smo jih videli v tej sezoni, bil najbolj Hamlet. Živčno vznemirjen, je bil hkrati tudi maščevalee. Notranji žar mržnje je v taki meri osvetljeval njegov lik. da se je ta Hamlet videl skoraj bolj delotvoren nego kontemplativen. Vnanjost je bila nad vse zanimiva. Poleg mimike, bi je dajala obrazu močno živahnost, je g. Rogoz zlasti izdelal gibčnost kretanja; tako so mu bile poze kdaj pa kdaj skoro pantomimske. Njegove geste eo nagle in nenavadno živahne, v srečnem skladu z mojsterskimi pregibi plasu, ki во ustvarjali efektno izpremenlji-vost. vzlic siceršnjemu, precej drznemu višinskemu položaju. Škoda, da g. Rogoz ni igral v hrvaščini, ker v tem primeru ne bi bilo tistega neizogibnega jezikovnega neskládá z njegovo okolico. Toda umljivo je, da se zaradi enega gostovanja ni mogel po-eebej učiti vloge. V celoti izredno uspelo gostovanje, ki ga je občinstvo sprejelo z ži-
vahnim in spontanim odobravanjem. Naša drama bi z vstopom g. Rogoza v njen trajni sestav — če gre za to, a dobro bi bilo, če bi šlo — brez dvoma mnogo pridobila.«
Razstava Antona Trstenjaka v Pragi, ki
je bila otvoriena dne 16. marca, je vzbudila veliko pozornost zlasti v krogih prijateljev lužiško - srbskega naroda, ki jih v češlki prestolnici ní malo. "Češko - lužický Vestnik« 7. dne 7. aprila oiše o razstavi našega rojaka: Izmed Trsteniakovih sl-ik, ki so po večini posvečene Lužici, so vzbujale zanimanje osobito slikovite bu-dišinske partije in nekaj risb z lužišikega podežefia zlasti pa velika tridelna slika na platnu: '»Poklonitev Lužice narodnim velmožem*. LužičaiH z deklet; na čelu nesejo lovoriev venec krogu lužiških narodnih delavcev, v katerem spoznamo A. Smoleria in Horníka, óišmskega z Muko. dalje P. Jordana in dr. V lužiskem dudaku. ki s svoio igro povečuje radosten nastroj te poklonitve. se nam smeh'ISa prikupno obličje mojstra B. Krawca. Spodnjeluži-ško ženitovamie na levici in zgonveluži-šika katoliška procesija prime-no dekori-rata slovesno odklonitev
Begovicev »Sanin« t Bratislavi. Bratislavska drama je uprizorila Milana Begoviča dramatizacijo znanega romana A. Arcvba-ševa »Sanin«.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20. Četrtek. 17. aprila: I. N. R. I. Tzven. Petek, IS. aprila: ob 16.: I. N. R. I. Izven. Sobota, 19. aprila: Zaprto. Nedelja, 20. ob 15.: I. N. R. I. Izven. _ Ob 20.: Konec poti. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 21. ob 15.: I. N. R- I. Izven. Ob 20.': Za ljubezen so zdravila. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Torek, 22.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob pol 20.
četrtek 17. aprila: Zaprto. Petek, 18. aprila: Zaprto. Sobota, 19. aprila: Zaprto. Nedelja, 20. ob 15.: Norma. Ljudska pred-etava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20.: Boheme. Gostuje gospa Zlata Gjungjenac iz Beograda. Ljudska predstava po znižanih cenah. Ponedeljek, 21. ob 15.: Tičar. Ljudska predstava po znižanih eenah. Izven. — Ob pol 20.: Madame Butterfly. Gostuje gospa Zlata Gjungjenac jz Beograda Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Torek, 22.: Zaprta
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Četrtek, 17- Zaprto. Petek, 18.: Zaprto. Sobota, 19.: Zaprta
Nedelja. 20. ob 15.: Takrat v starih časih. Znižane cene. Kuponi. Zadnjič. — Ob 20.: Caričine Amazonke. Premijera. Ponedeljek, 21. ob 15.: Rigoletto. Navadne operne cene. Gostovanje gospe Tinke Wesel - Polla. — Ob 20.: Netopir. Znižane cene. Kuponi. Gostovanje gdč. Šu-štarjeve.

Brez posebnega obvestila.
Vsem, ki ste jo poznali, naznanjamo globoko potrti pretužno vest, da je danes v sredo po dolgotrajni in mukapolni bolezni, stara 60 let, Bogu vdano preminula naša predobra žena, ljubeča in nad vse skrbna mati, teta, sestra, svakinja, tašča in babica, gospa
Pavla Rojina
roj« Dagarin
soproga šolskega upravitelja ▼ pokoja
Ustrezajoč njeni poslednji želji se spremi truplo blagopokojne v petek, dne 18. aprila, ob % 15. uri po blagoslovitvi izpred hiše žalosti, Zg. šiška št. 16, do konca vasi, na kar se odpelje v Šmartno pri Kranju, kjer se položi ob 17. uri k zadnjemu počitku. Zg. šiška, dne 16. aprila 1930.
France, soprog. — Mirko, Mimi, Frank, Vida in Danica, sinova in hčerke. — Mici, roj. Šif rar, Mary, roj. Krainz, sinahL — Metod Paternost, zet. — Vnuki in ynukinje ter vse ostalo sorodstva
Br« роееЪа«£я ввгоюЗа
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša preljubljena sestra, svakinja in teta, gospodična
Tont Zottel
dne 15. t. m. zvečer ob 19.25 po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnke se bo vršil v petek, dne 18. t. m., ob 9. uri iz hiše žalosti na pokopališče sv. Kancijana v Žalcu.
Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin!
taJeo, dne 15. aprila 1930.
Žalujoči ostalI.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila in odšla med nebeške krilatce naša ljubljena hčerka in sestrica, naša zlata
Majdiea
kar nenadoma po kratki bolezni iztrgana ts ток
neutolažljvih staršev.
Pogreb našega angelčka se bo vršil ▼ četrtek, dne 17. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti za Kresijo 4 a na okoL pokopališče,
Celje, dne 15. aprila 1930,
Žalujoča rodbina Holobar — Dolžan*
SPORT
Amaterski prvak Avstrije v Ljubljani
Na velikonočno nedeljo in ponedeljek bo gostoval v Ljubljani graški in avstrijski amaterski prvak Grazer Atletik Klub oba dneva proti Iliriji. GAK je moštvo visokih kvalitet ter ne zaostaja dosti za profesionalnimi dunajskimi klubi. V Gradcu sigurno vodi v prvenstveni tabeli. Svojega starega rivala SK Sturm je porazil s 5 : 1. Tudi Grazer Sportklub, ki je nedavno gostoval v Ljubljani, je moral kloniti napram prvaku s 6 : 1. Ti rezultati pričajo, da je GAK za razred boljši kot ostali njegovi konkurenti. Moštvo se je baš danes vrnilo z uspešne turneje po severni Afriki, kjer so porazili reprezentanco province Alžir s 5 : 0, izbrano moštvo mesta Alžira s 5 : 1, reprezentanco province Oran s 4 : 0. Team mesta Oran, v katerem je igralo tudi nekaj izvrstnih Francozov, je porazil GAK z 2 : 0. Svojo zadnjo tekmo je odigral v Orleansvillu in zopet zmagal s 4 : 2. Uspeh GAK je tem večji, ako upoštevamo, da ni vajen trdih igrišč in tro-pične vročine, ki vlada zaradi neposredne bližine Sahare. Igralci so zaradi vročine precej trpeli, no trodnevni počitek v Gradcu bo igralcem zopet dal nove moči za igro proti Iliriji.
Ilirija se vestno pripravlja na prvenstvo. Tekme z nasprotniki, kakor Hajduk ln GAK bodo dale moštvu potrebno odpornost in kar je glavno, igralci imajo priliko, da vidijo mnogo novega in to uprabijo. Le na ta način je mogoče dvigniti višino našega nogometa.
smučarje alpiniste, da se tekme v čim večjem številu udeleáe.
Velikonočna alpska tekma v smukn s Triglava
Na mnogostransko željo priredi Smučarski Klub Dovje-Mojstrana pod vodstvom J. Z. S. S. na velikonočni ponedeljek, 21. t. m. alpsko tekmo v smuku. Zaradi nestalnih snežnih in vremenskih razmer se bo določil start šele zjutraj na dan tekme in bo z ozirom na to ali pri Staniče vi koči, ali pa na Kredarici in sicer okrog 11. ure dopoldne. Čili bo v koncu Krme, nekako pod »Debelo bukvo«, — višinska razlika približno 1500 in. V kraljevi lovski koči bo okrepčevalnica.
Ker je proga razmeroma težavna, bodo k starta připuštěni le dobro izvežbani smučarji, M morajo biti pri J. Z. S. S. verificirani. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost. K tej tekmi se je treba prijaviti najkasneje eno uro pied startoim pri starterjn. kateremu se obenem plača pr i jarní na 10.— Dia. Žďebanje se vrši eno aro pred startom.
Darila: prvi in drugi prejmeta vsak krasno zimsko sliko iz triglavskega pogorja v okvirju. Tretji dobi priznanico. Izidi tekme bo taz-glašen popoldne ob 16.30 v hotelu »Triglav-* v Mojstrani. Tu se obenem razde le darila. V stučajtu neugodnega vremena tekma odpade, kar odloči in objavi komisija na startu. Ker se tekme v smmku vedno bolj uveljavljajo in prihajajo v poštev tudi za bodoča mednarodna tekmovanja in ker je to zadnja smuška prireditev v tej sezoni, vabimo vse
Športni drobiž
Na zadnji seji JNSa so bili sprejeti naslednji važni sklepi: Potrdil se je novi odbor ZNS. Vzeto je bilo na znanje poročilo o ustanovni skupščini novega podsaveza v Novem Sadu. Za delegata JNSa na glavni skupščini LNPa v Ljubljani je bil določen g. Kosta Hadži. Za delegata JNSa v Savezu sportskih savezov v Zagrebu je bil določen g. dr. Pajr.ič. — Tekma med našo in rumunsko reprezentanco se bo vršila 4. maja. Savezni kapetan bo predložil sestavo naše reprezentance za to tekmo šele po gostovanju splitskega Hajduka o velikonočnih praznikih v Beogradu. — Vsi nogometni podsavezi so se pridružili normalnemu deiu v upravi JNSa, tudi splitski in osiješki, ki sta bila na glavni skupščini na strani zagrebškega podsaveza. Le Zagreb še čaka. Vložil je na bansko upravo v Zagrebu pritožbo glede glavne skupščine ter pričakuje sedaj odločitve. Zdi se p«, da bodo tudi Zagrebčani kmalu opustili svojo trmo, ki jim ne prinaša prav nobenih koristi.
SK Celje je vložil pri LNPu oster priziv proti semifinalni prvenstveni tekmi proti ÍSSK Mariboru. Kakor znano, je Maribor zmagal s 4 : 1. V tem prizviu se zahteva, naj se tekma razveljavi, in sicer zaradi sodnika, ki je Mariborčanom dovolil surovo igro. K poročilu o tej tekmi treba še dodati, da je Celje nastopilo z dvema rezervama in da je v prvi polovici igralo Ic z 10 igrači, ker je njihov izbomi branilec vstopil šele v drugi polovici. Reči se mora, da je SK Celje sedaj v prav dobri formi.
Obvestilo javnosti. Po sklepu občnega zbora 9. marca opozarjamo javnost, da Je treba vse dopise in brzojave pošiljati samo našemu klubskemu tajniku, g. Mihajhi Bariču, finančna direkcija v Ljubljani, Krekov trg. Za dopise, naslovljene na drugo osebo, klub ne prevzame nobene odgovornosti. — Odbor Zelezničarkega športnega kluba »Hermes« v Ljubljani.
SK Krabovo. Danes ob 20. seja ožjega oďbot» r gostilni Usenik, Borštnikov trg 2.
Plavalna sekcija SK Ilirija ima sejo načelstva danes ob 18. v damskem salonu kavarne Emone.
TKD Atena (bazena). Odpovedujejo se vsi treningi in tekme do Velike noči. Trening za rezervo in juniorke v torek 22. t. m. ob pol 18. — Seniorke ter igralke: Černe, Kaiser, Впх1ат, Tita. Bernik, Mirti č, Jermol in Erber imajo trening v sredo 23. t. m. ob pol 18
□□□□LUumuumuuuumuuLJLiuuLiLiji
VIKTOR TRAPEČAR
ZAVOD ZA SNAŽEN JE OKEN EV STANOVANJ
se je preseBl na Karlovško cesto štev. 81
ter se cenjenemu občinstvu najvljudneje 5880	priporoča.
ф *
. ♦
t :
*
i
♦
Javljamo tužno vest, da je ustanovitelj in dolgoletni predsednik našega podjetja, gospod
po kratki bolezni 13. aprila 1930 na Dunaju v 76. letu preminul. Vse svoje življenje je posvetil pokojnik delu, zato ga bomo ohranili v častnem in lepem spominu.
Litija, St. Pavel, Zagreb.
JngosloTanske tekstilne 5937	tvorniee Mautner d. d.
♦ i ♦ s
CEWg МЛШ1 OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
hoče
Ja 99 mu p o si) с po pesti naslov aH (caíco dru$ o informacijo ticoco se malih oglasov naj priloži v asnamicah a	9
sie er ne bo prejel odgovora t
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se ^oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
flaóCovi maCiíí ogCa&ov
ln druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRAс v
flovem mestu
Ljubljanska cesta št. 42
in na čJesetticaft
pri kolodvoru št. 100
Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.
ť4
'J n
Podjeten trgovec
a nekaj premoženja, išče gospodinjo 6 premoženjem, ti zna tu(fc kuhati in šivati. Dop:se na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Velika noč 1SSS« 1476S
Več čevljarskih pomočnikov
spretnih in spodobnih га bcijša šivana Ma sprejme v trajno delo Uijj Čolnar. Noto me-stu.	14Ö0J
Stavbnega ključavničar. pomočnika
spretnega mlajšega m ne ocenjenega sprejmem takoj Karlov pijvb otrlasni odde les »Jura«	14 IDI»
Več čevljarskih po-
dobro izuijenin sprejme staao službo lv. Carman. Zg. Šiška.	1527
Strojepisko
* znanjem s.iOv. in nem žke-ga jezika bor obeh ste-rograf j rprejmem takoj -Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra».	1П25!
Plačilni
prvovrsten in korekten do bi Ukoj stalno mesto v ho:eiu »BeUevue« v Ljubljani.	15174
Klepar, pomočnika
dobrega «tiskalca sprejme takoj »P!a<a«. Zagreb. Ma-rovska ulica 12.	15371
Prodajalko
sprejme mle arna na Ahae-Ijevi cesti 10.	15323
Absolventko
trgovske šole aH tečaja —
tuli začetnico sprejmem — Ponudbe na ogla-s. oddelek »Jutra« pod šitro »Služba v Ljubljani«.	15365
Pridnega brnsača
sprejme kamnoseško in kiparsko !>odjetje Franjo Kunorar. Ljubljana. Pokopališče Sv Križ.	15304
Dobro kuharico
t dolgoletnimi spričevali eprejimcm. Ponudbe poslati тя graščino Volčji potok, posta Radom'je-Jarše — aH So-ivan, Ljubliana. Mestni trg 24.	'	1-534-2
Čevljar, pomočnika
eprejme Anton Brajer. čevljarski mojster, Ljubljana, Frule (baraka).	15i<T
Slaščičarskega pomočnika
^тг-еј-те takoj slaščičarna Ar'-on Feriin. Slov. Bistrica Pred-cost imajo mladi, sa-jno-tojni in dobro verzirani delavci.	15378
Mizar, vajenca
v starosti 16 let, s potrebno izobrazbo sprejmem s brano v hiši. Obenem se mu nudi prilika sodelovanj» pri kino predstavah in izvežbanje za kino opera terja. Krepki in z dežele imajo prednost. Nastop takoj! Strojno mizarstvo ln bin o obrat v Novem mestu 15189
Deklico za vse
hišne posle
rvneeljivo, pošteno, zdravo tr\ udano. ki ima rada deco ter sposobno, da obav-lja vse hišne posle, zna po možnost-1' nekoliko ku-h-at' in šivati, ki poseduje večletna sspričevala, eiprej-rr.e ugledna obitelj z dve-3-etrim otrokom One, katere govore nemško imajo prednost. Sam-o resne de-▼ojfee, k,; reflekt-iraj® na »talno sHižbo ter dober po-«op<-k in cek"bo, naj po-Wj°jo svoje ponudbe na nasi-ov: Zora Pelčič Sušak. Poštni pretinac broj 93.
Provizijske potnike
za Dravsko in Savsko banovino sprejmem Agilním se nu !i možnost znatnega zaslužka. W с 1 f. Maribor. Cankareva ulica 8. prťiPV 15374
Mlad mož
sposoben in trg. naobražen, ki obvlada perfektno slov(-. nemščino in srbohrvaščino v govoru in pisavi, ki je služboval 5 let pri finančni straži, želi primernega mesta. Gre tudi kot skladiščnik. inka-ant aii siug.a v kako boljše podjetje. Ponudbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod šifro »Primem za vcako delo«.	15314
Fant
40 let star. sam-ki. neomti-deževane preteklosti, želi lažjo službo pn dob-ih ljudeh. Najraje bi šel k samostojnemu dekletu ali vdovi b',-7 otrok, v svrho poznejše ženitve. — Resne ponudbe na ogl a-, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten fant«.	15299
Prodajalka
izurjena v vseh strekah. želi r»r e m e n i t ' mesto v
€t&Q
жи ФеИНвспеепо
Gemu éprejemaCi &ато
Ute
oddelek ».Jutra«.
15358
Za učitelje, učiteljice in gozdarje
ki stanujejo v bl:ž'n1 gozda in žeie dobe- in lahek postranski zaslužek — na se obrnejo slede navodil na tovarno Gajret. Zemun Pa-šičev trg 5	60
Raznašalke kruha
za nedelje popoldne sprej me hotel »Be'.levue«. 15175
Goslača (ico)
(mlado osebo) iščem z svojo damsko kapelo. Slav ko Ra.škaj. karelnik. hotel »Central«. В jel o var. 15291
oblas'v. «oncesijoiilrara
šoferska š<>Ia
Camernik. Ljubljana
Dunajska cesta Štev. 36
;Jug<-avt,o). lei. 2236 Pouk in praktične vožnje. 251
Stavbno mehaniko
poučujem praktično. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gradbenik«.
1524-
A
Pisarniški uradnik
s prakso in znanjem je® kov, vešč vseh pisarniških del, išče stalno elužbo Ponudbe na oglas, oddelek Jutra» pod »Mailjiv in vesten«.	15132
Kot poduradnik
ali skladiščnik išče službo 28-letni mladenič. Reference na razpolago Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Izurjen«.	15133
Pisarniško moč
»eo-ividno gosipodič-no z detel p. zmožno nemščine Kprejmein. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Podatke navesti«. 15336
Prodajalka
15292 I mlada, e sedemletno prakso. 1 z dežele, išče za takoj aH pozneje elužbo t mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena in a-gil-na 3289«. Pomagala- bi tudi pri drugih hišnih dolih.
152OT
Fadi nameščenja
r raznih mestih Jugoslavije «prejmemo tekstilne mojstre:
S tkalce, 3 barvarske, 4 ple-fci-'ce, 2 manipulanta, 1 rav-natolja trikotaže. 5 prikro-jevaie-ev žemperjev. 6 navija'.';, 10 krojači?, in 6 pletilj Prijave na nmslov: Sekcija Tekstilnih Majetora. Bec-jerad, Poenkare^va 13. — p-ednost tipt-řm. ki so ее ie fr>ifa1i.	15267
Deklica
stara 16 let, sirota brez staršev, pridna in poštena, e 5 razr. ljudske šole, se želi izučiti ка'ке obrti kjer bi imela vso oskrbo v hiši. Naslov peve oglasni oddelek »Jutra«. 15191
Pekovski pomočnik
vešč vsakpga dela. želi zaposlitve. Naslov v ogla', oddelk-n »Jutra«. 1ИИ
G. Tb. Rotman:
Potovanja m čudovite prigode Tomi ja Popkinsa
42.
A vsemu temu se zdaj ^ г utegnejo čuditi. Z vso naglico nadaljujejo svojo pot. Vozilo, vozijo, zdaj povozijo svinjo, zdaj kuro. zdaj mačko, bi nazadnje dospelo v mesto, kjer napravijo strahovito zmešnjavo in se naposled — hop! hop! hop! — pripeljejo kar na ladjo.
Dojilja
ki bi prevzela tudi vso ostalo skrb za otroka, stara 21 let. išče mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
15362
Poslovodja
z dolgo'etno tu- in inozemsko pnakso v lesni stroki, zmožen več jezikov, kakor tudi kavcije, išče primernega zaposlenja Cenjene ponudbe pod šifro »Ajrilen« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	15377
Železna postelja
zložljiva, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15151
Vino
belo štajersko po 10 I>in in razna druga pristna vina po znižani ceni za velikonočne praznike, toči Rahne, restavracija, Selo-Moste.
14747
Cvetlični med
5 kg po pošti Din 105 franko. Ajdov med za potice, cene pismeno. A. Maček, čebelarstvo, Vrhnika. 5090
ti a
epp$a%fame vbe nale eiiaieCjv — Ј)нНо
Fiat 503
dvosertežet v t>reih<bni-m stanju pocen; naprodaj. — Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra«	15009
Motorno kolo
»Puch« 220. voženo 800 km. v b: ezhibneri; stanju radi nabave avtomobila poceni prodam. Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod šit"0 »Puch 220«.	14825
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čis-tc h«!o gosje kg po 130 Dra te čist beli Duh kg pa 300 Din L. В ozovič Zagreb. Ilica štev 82 — Kemična čistilnica perja.
Izložbena okna
poceni proda Pevalek. Židovska ulica 6.	15246
Vrtno gugalnico
ugodno prodi hote! »Belle-vue» v Lj-ubljand 15173
Voz s sodom
na 2 kolesih, za konja, ugodno proda hotel »Belle-ue« v Ljubljani. 15172
Nikoprost
ki stane samo 56 Din. Vas takoj odvadi kajenja! Od tisočev preizkušeno fred-stvo. Kd-ог naroči 5 steklenic, dobi poštnine rirosto. Naročite takoj, da ne bo prepozno! — Josip Lindič. Ljubliana. Komenskega til. št. 17/b.	72
Stavba
v mestnem октаји. za stanovanje preuredljiva, z vrtom naprodaj. — Izve se v Levčevi ulici 11. 152-56
Štedilnik
mal-o rabljen in druge razne predmete po nizki ce-ni proda Suhadobnik — Gradišče št. ЗД.	15368
Novo kolo
ma.'« rabljeno, s prostim tekom. braz pnevmatike, za dečka 9—15 let. prodam v Zgornji Šiški, Vodnikova cesta 4.	15329
Kdo bi posodil
državnemu uslužbencu ra di bolezni v obitelji v veliki stiski. 400O Din proti tO mesečnemu odplačilu pc 450 Din Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod »Vrnitev«.	14905
Hipotek, posojila Din 500.000—1,000.000
iščem. Razen obresti tudi udeležba na dobičku Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ucrodna naložitev«.	14707
Majhno posestvo
v bližini Ljubljane naprod-a, Natančna pojasnila v Ljubljani. Jenkova ulica št. 13. pritličje.	15356
Manjši hotel
z restavracijo in lepimi varniškimi prostori se za menia za vinogradniško al drugo posestvo pri Maribc.ru ali Ptuju, oziroma drugo" ob železnici. Tudi se hote ugodno proda Vprašat! pr Reaiitetni pisarni društva hišnih posestnikov v Ljub ljani. Saiendrova 6. 15360
Tihega družabnika
(družabnico)
ali 6000 Din posojila iščem. Plačam 15% obresti za 6 mesecev. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tihi družabnik«. 15330
Predležje k repate-mu kladivu
(Sc-h'K-anzhammer) kupim. -Ponudbe na ogla«, oddelel »Jutra« pod šifro »Vorge lege«.	15218
Hrast, želez, pragov
(švelerj.ev) nad 20.W0 in večjo množino bukovih prvovrstnih hlodov brez grč, nad 30 сяп premera kupimo. Pismene ponudbe na nas'cv: M. Rajen-, Celje. 15386

Vsakovrstno zlato
knpnje эс najvišjih eenah
Čer ne — juvelir
Ljubljana. Wolfova ulica 3.
38
Več pohištva
starega, lepega in čistega prodam radi selitve. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	15326
Zamenjava
Za dobro moško kolo daim manufakturo, tako tudi za špecerijsko blago, špirit in 150—Э0П 1 finega vina. Ponudbe na oglasni cddelek »Jutra« pod »V nameno«.
15312
»Diirkopp« kolo
električno razsvetljavo, kupljen 192S za 2500 Din. še v dobrem stanju prodam za 1200 Din. Poizve se v Ciril-Metodovi ulici št. 16. pritličje (nasproti П. drž. gimnazije! n*ed % 13. in 15. ter 18. m 30. wo.
15332
Motor »Puch«
250 cm». 3000 km vožen, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15388
Avto Chevrolet
šestcilir.derski. zadnje tipe, řele 6000 im vožen, v brezhibnem stamřu prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	15104
Spomladanski
površnik
dobro ohranjen naiprodai na Sv. Petra eesti 41. 15352
Hišo na Bled»
majhno, enostanovanjsto. 10 minut od kolodvora, z vrtom pocen; proda M Jan. kovač, B'ed 2. — Z malimi stroški se lahko natiravi še eno stanovanje Elektrika in vodovod v hiši Pripravno za vsakega majhnega obrtnika aH delavca. 14388
Trgovski lokal
s skladiščem in dvoriščem
na Sv. Petra cesti št. 81 oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »K. I'.« 15233
Lokal
zelo pripraven za manjšo trgovino, na zelo ugodnem prostoru v Kolodvorski ulici takoj oddam. Pojasnila 1 trgovini A. Rasberger, Mi klošičeva 34.	15373
Gostilno
ali restavracij' rame i najem aH na račun v prometnem kraju upokojen drž. uradnik. Dopise na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna gostilna«.
15112
Mesarsko in kloba-sičarsko delavnico
dobro uvedeno, obstoječo preko 45 let, prodam ali dam v najem. Delavnica na električni pogon. Prednost ima tisti, ki želi investirati za hladilnik ali »Frigidair«. Potreben kapital cca. Din 15O.00O, Ponudbe na naslov: Sebastijan Tcufl, Slavonski Brod.	14679
Pekarno
v dobrem kraju vzamem v najem, al.i primeren lokal za napravo iste. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lokal za pekarno«.
1528*1
Pekarno
v prometnem IctovičareVem ekraju oddam v naj-em. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.	15387
mmm
Govejega sena
čez 1000 kg proda Jakob Rihar. Vič 105.	15277
Orehov les
okrogel, od 35 ста navzgor kupuje R. Schenk, Sušak 15074
Hrastov les
popo'noma suh. nerezan ter najmanje pred 10 leti posekan kupimo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »T. S. L.«	15196
Stanovanje
blizu hodulje lepe opremljeno in purketirano. obstoječe iz 2—3 sob. kuhi nje in drvarnice, oddam taikoj boljši družini dveh oseb Naslov pove og'asn oddelek »Jutia« 15126
Dvosobno
stanovanje
ia 1. гсы išče solidna -tranka d vi, oseb. — Po nudbe na oglasni oddelek «Jutta« pod »1. V. 1930«
14637
Stanovanje
dvo aH trisobno, e pritikli-nami iščem za 1 maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Kulturni delavec«.	14638
Stanovanje
1 ali 2 sob, v ceni 500—600 Din, iščem v mes-ta. — Ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hčerka in mati«.	15249
Brezplačno
stanovanje
nudim poštenemu dekletu.
Naslov v oglasnem oddelku
»Jutra«.
15237
Stanovanje
v vili na Mirju. obstoječe iz 3 s-оЪ, kuhinje in kopa1 nice. z de'om vrta na ra.z-polnro začetkom maja Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »A«
15282
Stanovanje
2 sob in pritiklin. za takoj išče mirna stranka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« peni značko »Dvosobno«.	15369
Stanovanje
kuhinje in sobe. brez pritiklin. v suterénu, z vodovodom in elektriko oddam s t majem samo dvema osebama za glavnim kolodvorom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro K'et no ЯОО«.	15350
Ptujčarai!
Na velikonočno nedeljo otvorim na Spodnjem Bregu št. 101 vinotoč lastnih prvovrstnih vin. kot sil-vanca. laškega in renskega rizlinga ter šipona — Cena 12 ic 14 Din. Vse ljubitelj« dobre kapljice vljudno vabi gozdar Ihror-sky.	15301
Otvoritev!
Danes 17 aprila otvarjam na Viču. Tržaška cesta 3
Rostilno »Newyork« bivšo gostilno »Amerika«. Točil bom najboljša pristna dalmatinska vina. domače žganje, razne likerje, kakor tudi pravo olivno olje in vin.-ki kis. Topla in mrzla jedila vedno na razpolago! Na veliki petek in soboto morske ribe in po-'enovka! Na veliki ponedeljek slovesna otvoritev gostilne z godbo, ple.-om n splošno domačo zabavo. Za obi'en obisk se рт'.г*»-Toča Rok Lasan. 15301
Ravnatelj
;»ie separirano sobo v vili na Mirju aH v bližini drame Ponudbe na o;:las. oddelek »Jutra« pod »Ravnateli«.
15318
Sobo
prazno ali opremljeno — v centru mesta oddam za pisarno. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra«. 15353
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 15370
Vdovec
star 4Л let. brez otrok, s kapitalem čez 250.000 Din in dobro vpeljano gostino na prometnem kraju Roí. s atine (Rogatec), želi znanja s starejšo gospodično ali vdovo brez otrok Premoženje postranska stvar. Prednost imajo d-obro izurjene v vodstvu gostilniške obrti. Samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne. na podružnico »Jutra« v Celiu rvod šifro »Ideal an samec 5353«.	15298
Jadran
Spominjam se s skromnim .... Ali žalibog! — Srdačni pozdrav! 15296
Mesarske stroje
kveč. špric in Wolf, malo rabljene prodam. N'aa!ov v oulasuem oddelku »Jutra«.
15372
Slike za legitimacije
izdeluje najbitrej* Яигоп flibšer fotosrrat L:ub jai.:«. Sv Petra ce.-ta 25. 61
Čevlje
kemičn" barva s strojem
M. Trebar. Ljubljana. Sv
Petr.i cesta 6.
15214
lahko kupite, kar potrebujete, sKoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem
Kreditne zadruge detajänih trgovcev v Ljubljani, Cigaietova ulica 1.
Slaščičarji, peki, hoteli in restavracije,
uporabljajte samo
eajno margarin-tna&£o
ki je najcer^jše in гпако naravnemu maslu, ker je izdelano i» sveže smetane in rumenjaka in stane samo 26 Din kg.
Franjo Svoboda, Za>
greb, žer.javičeva ul br. 2.
Opekarna
5874
Banjaluka 333
V upanju, da. «i spoznala svoje zmote, da sedaj resno misliš. Prosim, za piirhe določi sestanek. Samo jutri je nemogoče. — Iskrene pozdrave.	15324
Sestanek 30
Oprostite. Zadržana Prcsim 21. ob 9. uri dopoldne isto-tam. Znak isti. Deželanka.
15319
Kontoristinja 18
Dvignite pismo v oglasnem
oddelku »Jutra-.
15262
Sem zato.
Šifra »Adgam« na podružni со »Jutra«. Ma-ibOT. 15376
Gospodična
stara 21 let, izobražena in lepe zunanjosti, išče dobro situi.ranega gospoda - gentlemana. v svrho razvedrila. — Refiektira se le na izobraženega gospoda. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro >Mimosa«.	15389
Radi ženitve
se želi seznaniti 40 let star mesar z gospodično s premoženjem aii vdovo e po-sestvom in gostilno. Dopise s sliko na oglasni oddelek iJutra« poj šifro »Mesar«.
15245
h + fJZ f t
»t Л к«а ili
Pianino
dunajski fabrikat poceni naprodaj Naslov pove osrl. oddelek »Jutra«. ' 14970
Klavirje
pianine in harmonije prodaja. izposojuje, popravlja n čisto uglašuje najceneje tudi na obroke tovarna klavirjev Warb'nek, Ljubljana. Grefforčičeva al. 3 — Rimska cešta 2. 14968
Pianino
zelo lep in brezhiben, radi selitve poceni naprodaj. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	15325
Direkcija državnega rudnika Velenje ime
Novost! Kovestl Želena Da razpolago uiužlnska Brozovfč« patent postelja rloi» ijiva, s tapeciranim mali raco m. zelo praktična га vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne siuž* be in za potujoče ose« be stane Din. 450,— RaspošMj2m po poštnem povzetiu.
ТЪко
zelo dobre kvalitete, po ceni Din 470.— хл 1000 komadov franko opekarna oziroma Din 500.— franko vagon škale (rudnik).
Iz pisarne Direkcije drž. rndnika Velenje.
Asitiseptički prepariran
čuvajte svoje največje blago — ZDRAVJE!
üokazano najdovr» šenejša
Lesena patent oostefla tložiiiva. s tapeciramo* madratom, ie!e praK« ťčna sune Din. 280.—
Lcžalka ta sunčanjc — tLše-(Scstuhl)snejnovijc vrsti stane Din. 150—
Današnja moda <4
L. BROZOViO, Zagreb, ZUca 92.
številk ilustriranega lista
„Žena in dom"
lahko razpošliemo na ogled
Gospe in gospodične, sporočite z dopisiiico svoj naslov upravi v Ljubljani, Prule št. 11.
zahteva elegantne čevlje! Take si lahko nabavite v najboljši kvaliteti in po zelo nizki ceni samo pri veletrgovini STERMECKI v Celiu. Ševret Din 115, 128 ševro 175, boks 164, v modnih barvah 141, 157, 181, 198, 250, 260, 270, lak kombinirano 230, 245, 283, sandali 80, platneni Din 87. Veliki ilustrirani cenik z več tisoč slikami se pošilja zastonj. Zahtevajte ga takoj z dopisnico. Naročila čez Din 500 poštnine prosta. Neodgovar-jajoče se zamenja ali pa se vrne denar.
Trgovski dom R. STERMECKI, Celje št. 20. Dravska banovina.
DVOKOLESA — teža od n k s» nanrei
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfi-aejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj aižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokotes in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št» 4.
Klavir
dobro ohranjen naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15275
Nameravate zidati?
Nudim nepristranska ekonomične pojasnila, načrte, skice, proračune ia nadzorstva. Ponndbe pod: »In-ženjer Arhitekt« na o?las oddelek «Jutra«	54
Enonadstropna hiša
leipa, v večjem trgu za Din 160.000, potem hiša s trgovino in 'g°stilio- 7 orafov zemlje za' 300.000 Din na^ predaj. Karol Breznik. Celje 15263
Njivo
v Roini dolini dam poceni v najem — Pojasnila daj» MiLkovič. EinSpileirjeva 33.
Študentka
išče majhno sobico blizu univerze. Cenjen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sobica«.	15334
Stanovanje
2—3 sob in pritiklin. v bližini tovarne Saturnus v Mostah iščem za takoj. — Pcnudbe na oglas, oddelek »Jutra« poa »Trije člani«.
15127
300 Din nagrade
dobi tisti, ki preskrbi stanovanje sobe in kuhinje za 1. avgust. Naslov pove og'.
Sobo
▼ centra mesta oddam go-ppodu « l. majem. Naslov t oglasnem oddelku »J"- — .
13351
Opremljeno sobo
veliko, elegantno in solnčno, z uporabo klavirja in posebnim vhodom oddam v sredini mesta stalnemu gospodu. Na«lov pove oglasni oddelek »Jntra« 15276
Majhno sobico
event. s hrano v najbližji okolici pešte išče ves da.n odsotna go«oodična. — Ponudbe na Sa'on Mila. Dunajska cesta 7	15355
15305 oddelek »Jutra«.
Sobo
parketirano i»i z električne razsvetljavo oddam solid-v gospodični. Naslov v »И.
10333 oddelku »Jutra«.
15Э08
Mladi psi
krasni, čistokrvni svileni pinči (Seidenpintsche), ka kor jagnjeta, fio 400 Din naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 15322
Psa dobermana
dobrega čuvaj», nekoliko dresiranega pToda Gregorin. St. Vid nad Ljubljano.
15361
Dva stroja
ia izdelovanje cementne opeke, tovarniško nova izcedno ugodno naprodaj — Naslov v oglasnem oddeKu »Jntra«.	148B4
Več pletil. strojev
dobro ohranjenih poceni prodam. Naslov pove os1 oddelek »Jutra«. 14815
Kupim lokomobilo
10_is FTP. rablieno, v dobrem stanju Ponndbe na oglas, oddelek »Jut>-a« pod »Lokomobila 85«. 16285
Elektromotor
znamke »Sknda«. r»o"o!nomi nor u-ioitio r-ro ia Zupančič, Krenikova ulica äff. 3.
16351
Za jugoslovenski patent St. 1403 od 1. febrnarja 1923 na t »Postopek и dobivanje in čiščenje materijalij, ki se nahajajo suspendirane т vod!« (»Verfahren zur Gewinnung und Reinigung von йп Wasser m Suspension beiindlidheo Materialien«), se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenj. ponndbe na: ing. Milan Suklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.	5908
Nekaj dobro izvežbanjh in marljivih
strojarskih pomočnikov
faleerjer in blasirerjer
sprejme večja tovarna usnja.
Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Usnjar.«	5902
Parketne deščice Trstje za strope
Bakula
Strešno lepenko in lesni cement dobavlja
Л os* R. Puh, Ljubljana
ra «laška ulica št. 22 - Tel. int. št. 2513
(leseno pletivo) za strope in stene
Iz življenja In sveta

& .........„
Pokopališče dosluženih avtomobilov

Pred vsakim večjim ameriškim mestom Je vide« ogromen kup vozil, kj so po popolni Izrabi prišla ▼ staro šaro. Naša slika nam kaže eno izmed takih pokopališč v okolici S. Frančiška.
Žalosten veliki teden v Rusiji
Nedavni papežev poziv na svetovno javno mnenje, da naj se zavzame za pravoslavno cerkev v Rusiji, je rodil nepričakovane in nenameravane posledice. Zadnje dni velikega tedna bodo boliševiki porabili v to, da bodo se po i a čili svojo protiversko gonjo Kakor je razvideti iz programov ruskih radio-öddainih postaj, bo vsa protiverska agitaci ia naperjena v prvi vrsti proti papežu in rimski cerkvi. To pot se brez-božniki ne bodo toliko dotikali pravoslavne, muslimanske in židovske cerkve marveč bodo v glavnem strastno napadali samo rimsko cerkev. Nedvomno računaio na to, da bodo njih predavanja dosegla nedeljeno odobravanje prebivalstva Rusije, ker bo vse zasra-movanie letelo na naslov zapadne cerkve. Tako napoveduje moskovska ra-dio-univerza za veliki četrtek predavanja o veri kot nasprotnici znanosti, leningradští radio pa je javil, da bo^na veliko soboto ob 7. uri zvečer razširjal preko ogromne Rusije predavanja o »najsvetejši inkviziciji« in o gorečih grmadah avtodafejev na katerih so se pražili neverniki in krivoverci. Celo uro bo traialo to predavanje o ekscesih srednieveških fanatikov. Ni treba posebej omenjati, da v teh predavanjih ne žanstvo in na versko čustvo, saj je nebo manikalo napadov na vero, na bo-davno sam Buharin v »Pravdi« dal navodila brezbožnikom, kako je _ treba udarjati po cerkvi, zlasti po rimski in Po nienem poglavarju, pri čemer je pogrel .ravno najtemnejše dobe v zgodovini rimske cerkve in papeštva.
Oblačflnfca za Veliko noč
Krasni vzorci štofov zadnjih novosti za obleke, površnike L t d. najceneje pri tvrdki
DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA
Kako se znebimo pomladanske utrujenosti
V začetku pomladi trpi veliko ljudi na pojavih utrujenosti, na »depresijah, na popuščanju duševnih in telesnih sil, kajti zima s svojimi kratkimi dnevi Je prikrajšala ljudi za solnčno toploto, česar se človek, ki dela, ne zaveda vselej.
Svetloba in toplota v prirodi še nimata zaželjenega učinka, če ni človeški organizem pripravljen na to s primerno prehrano. Ker se nova zelenjava, nov krompir, kumare in sadje še nj pojavilo na trgu, odnosno ker je vse to za siro-mašnejše sloje predrago, je treba uživati nadomestilo za to na vitaminih bogato hrano.	. .
O tem nadomestilu, ki je poceni m se dobi povsod, — in je skoro neobhodno potrebno za ljudi, ki delajo po uradih, za duševne delavce, umetnike, svečenike in za vse one, od katerih se zahteva velika delovna zmožnost — poroča pravka-r izišla velikonočna številka tedenske revije »Življenje in svet«
Novi predsednik Latvije
Atbert Kviezis, poslanec lotlške kmetske zveze hi podpredsednik parlamenta, ie bi! nedavno Izvoljen za predsednika republike
Posebna pravila francoskih igralcev
Zgodovina pozna najrazličnejše posebne praviiee, ki so jih uživali in jih še danes uživajo razni stanovi in ena med njimi je ta, da se smejo francoski igralci po vseh progah francoske Severne železniške družbe voziti brez doplačila v višjem razredu, nego bi jim bil določen po voznem listku. Od kdaj ta pravica? Leta 1855. se je vozila neka igralska skupina z gostovanja v Amien-su v Lile, kjer je bila doma. BUo je ponoči in zima silno ostra, kurjava v vozovih pa takšna, kakor se je pač spodobila za 1. 1855. Skratka, ta vožnja je mlado, 251etno igralko iz skupine tako zdelala, da je nekoliko dni pozneje umrla. O tem je zvedela velika traged-ka Rachel v Parizu in je bila tako razkačena, da je ob prvi priliki, ko jo je povabil tedanji glavni akcionar imenovane železniške družbe Rotschild k sebi, spregovorila ž njim resno besedo. Ta beseda je zalegla. Že nekoffiko dni pozneje je izdalo ravnateljstvo železniške družbe odlok, ki upravičuge še danes vse francoske igralce, če se izkažejo s pravilno pogodbo, do vožnje v višjem razredu, ne da bi jim bilo treba plačati razliko.
Novost za šoferje
Rdeča svetiljka, privezana okoli roke, fcwt znak za vozove, ki vozijo zada}. Mala žarnica se avtomatično vžge samo, kadar Je v legi, kakor |o kaže naša slika. Ako voznik drži volan, ugasne sama. To novost so nedavno uvedli na Angleškem in se je zavoljo pripravnosti že močno razširila.
Še o Marconijevih uspehih
Silen reklamni trušč. ki so ga dvignili nekateri listi nedavno o nekih vele-pomembnih Marconijevih uspehih, smo že kmalu po prvih vesteh o takozvanih znamenitih poskusih s prenosom elektrike, primerno in nepristransko opisali tako v našem listu samem, kakor je storila to v daljšem članku tudi naša tedenska revija »Življenje in svet.«
Da vidimo, kaj piše o tej silni potegavščini svetovne čitajoče publike ugledni angleški strokovni časopis za radio »The Wireless World«. Imenovana revija piše v svoji 14. številki z dne 2. t. m. naslednje: »V času, ko to pišemo, se je lahko čitalo Marconijevo ime v skoro vseh dnevnikih sveta v zvezi z brezžičnim prenosom električne energije. Z Marconijeve jahte »Elettra« ▼ Genovi je bil odposlan signal in je povzročil, da se je premaknil rélais ter po ojačenju s pomočjo stikal přiklopil na lokalno električno omrežje žarnice, ki so razsvetlile razstavo v Sidneyu, oddaljenem 11 tisoč milj od Genove. Čeprav na vsej stvari ni nič novega in ne gre za noben nov izum, je vendar ta poskus sam na sebi dovolj zanimiv, samo če bi bilo le ostalo pri tem stanju stvari Poskus pa je bil prikazan kot prenašanje električne sile brez žic, dasi ne znaa drugega kakor brezžično odposlan signal, na katerega se v oddaljeni sprejemni postaji odzove telefonska slušalka, zvočnik ali namesto le-teh kakšna druga električna priprava.
Pred elektronkami in pred kristalnim detektorjem so uporabljali za registriranje električnih valov takozvani kohe-rer, najstarejši pripomoček, s katerim je bilo mogoče doseči, da so iz daljave prihajajoči brezžični signali v prejem-nem aparatu sprožili električni zvonec ali delovanje kakšne druge električne naprave.
Brezžično manipuliranje z mehanizmi, kakor n. pr. krmarenje broda ali vključitev in izključitev radio-aparata — vse te stvari so dobro znane in se uporabljajo že dolgo let Tudi .razdalja na katero je mogoče to storiti, ni sama po sebi nobena novost ker je pri tem odločilno samo dejstvo, da pride brezžični signal vobče do sprejemne •postaje.
Po izvršenem poskusu je Marooni baje rekel: Poskus je zelo važen, ker označuje pot za oni dan v bodočnosti, ko ne bo več električnih žičnih vodov ter se bo vsa električna energija pošiljala direktno po zraku, v katerikoli smeri in kakršnikoli množini.
Ugledni angleški list pravi na to: Mi prav nikakor ne uvidevamo, da bi obstojala kakšna stvarna zveza med gornjim poskusom in problemom, da li bo mogoče danes ali jutri prenašati električno energijo brez uporabe žičnih vodov. Kolikor moremo danes presoditi, za sedaj še ni niti sledu o tem, da postane brezžični prenos energije sploh praktično možen, še manj pa da bi postala to komercijalna realnost. Izjava pa, kakršna ie gori navedena, ki ni podprta z nikakim dejstvom, ni dostojna slavnega imena, s katerim je spravljena v zvezo, temveč zavaja tudi javnost v zmoto.
REVMO-ISCHIÄH
odpravlja pravočasno zdravljenje v kopališču Pistyan ali doma Pistyan-sko blato ali gotovi obkladki (komprese). — Brezplačni opis in informacije:
L. SCHREIBER,
Zagreb, Strossmayerov trg 1/П.
Zakaj ljubijo ženske živali
Na Angleškem ie bolje biti pes nego
siromak.
Anglija je obljubljena dežela živali. Psi, mačke, konji in opice so tam nod varstvom zakonov, običajev ter cele armade moških in žensk. Telo živali branijo z isto vnemo pred udarci surovih vozačev, kakor pred raztelesujočim nožem fiziologa, ki išče po njih drobu skrivnosti človeškega zdravja. Za pse je Anglija idealna- dežela svobode, kajti tam niso podvrženi suženjstvu nagobčnika. Na Angleškem je boljše biti pes ali mačka nego siromak. Socialni položaj domače živali je neprimerno boljši od položaja nesrečnega, zaničevanim poklicom pripadajočega delavca.
Ta bolestna slabotnost sicer tako resnega in tako pozitivnega angleškega naroda je posledica neomoženih žensk in njihovega abnormalnega duševnega razpoloženja. Neomožene ženske splošno izredno ljubijo živali, ker s tem deloma zadostijo svojim prirodnim materinskem čustvom. Pes ali mačka, posebno pa pes, ki je po vsem svetu ljubljenec žensk, nadomestuje neomoženi ženski dete, kajti ženska ima prirodno potrebo ljubiti in čuvati slaba bitja...
V ženski uničiš lahko vse, kar hočeš, matere pa ne moreš uničiti. Materinsko čustvo si vedno pridobi veljavo na vzvišen ali pa smešen način. Zatiranje ljubezni in materinskega čustva moti in premika tako rekoč popolnoma ves sistem ženskega mišljenja in čuvstvova-nja in prav ta abnormalna prememba duševnega delovanja neomožene ženske je tisto, kar najbolj vpliva na družbo.
Poleg slabih strani pa ima tako zvani »tretji spol« tudi dobro stran in velike so zasluge, ki jih neomožena ženska opravlja družbi, ki jo izključuje od največjega veselja resničnega življenja. O tem poroča znameniti italijanski sociolog Guglielmo Ferrero v nadaljevanju svojega članka »Tretji spol«, ki ga priobčuje zadnja številka ilustrované tedenske revije »Življenje in svet«. Revija se dobi po vseh trafikah za ceno 2 Din.
Seiplov naslednik
Zvezni svetnik dr. StSckler, bivši avstrij. državni tajnik, ki bo najbrž prevzel predsedstvo avstrijske krščansko-socialne stranke za Seiplom.
Smrtna kazen na Danskem odpravljena
Kodanjska poslanska zbornica je sprejela nov kazenski zakonik, ki ne določa smrtne kazni za noben zločin. V tej zbornici so se borili že celih pet in dvajset let za to reformo v kazenskem
pravu.
Sejem za gnjati
Pred Vefflto nočjo je v Parizu na buljvarju Richard Lenoir vsako leto seiem za gnjati. Vzgolž vse ulice so postavljene stojnice, polne raznih nesena dobrot, U privlačijo množice kupcev.
VIČ. Mošk; naraščaj tukajšnjega Sokola ie vprizoril v nedeljo igro »Zvestoba in zloba«. Pod vodstvom brata Mama ie igra uspela nad vse pričakovanje. Glavne uloge so bile prav dobro zasedene in vsak sodelujoči ie podal, kar ie mogel. Pretežna večiina igralcev ie bila prvič na odru. Mladega Otona ie imenitno kreiral naraščajmk Marjan WileniPart. njemu ob strani je stal Al-fomz. ki га ie dobro igral nar. Milko Marin-čič. Graščak Vladimir je bil v rokah nar. Broniia Battelina. ki je pokazal vse vrline diletanta, ki obiskuje dramsko šolo g. prof. Šesta. Nar. Bogo Brodnik je zadovoljivo igral ulogo graščaka I^acka in ulogo Volča-na. Prav dobro so bile podane tudi ostale uloge. Viški Sokol in naraščaj sta lahko vesela svojega uspeha. Ker je čisti dobiček namenrien skladu za kritje potnih stroškov pota naraščaja na vsesokoJski izlet v Beograd. je umestno, da se igra neko nedeljo zvečer ponovi.
ŽIRI. V nedeljo 13. t. m. popoldne je uprizoril SKJ mladinsko igro »Divji mož«. Ker je igra precej težka, smo se čudili nagim malčkom, da so tako pogodili svoje vloge. Uspeh prireditve je v gmotnem, še bolj pa v moralnem oziru zelo razveseljiv. Odmore je lepo izpolnil društveni orkester. Sestram in bratom, ki so za to igTO žrtvovali mnogo časa in dosti potrpljenja, izrekamo najiskrenejšo hvalo.
TEHARJE. Razstava ročnih del in kuharskih izdelkov gospodinjske nadaljevalne šole se bo vršila 11. maja t. 1. Vse Te-harčane in okoličane vabimo, da si jo ogledajo.
VELIKE LAŠČE. (Smrtna kosa.) Te dni je tu po daljšem bolehaniu preminul tovarnar in posestnik Matija Jelene, po domače Malenski Matic. Bil je skrben in marljiv gospodar, vnet lovec, ljubitelj narave in mož poštenosti. Zaradi poštenosti, mirnega in odkritega značaja ter dobrega srca je bil splošno priljubljen in spoštovan. V svojem življenju je pa moral utrpeti marsikatero bridiko uro. Tako mu je pred leti pogorela tovarna in pred nedavnim časom se je ujel v mreže pretkanega človeka, ki ga je dověděl v veliko škodo in gorje, kar mu je dosti pripomoglo k prezgodnji smrti. Nam ostaneš, dragi Matija, vedno v najlepšem spominu. Spoštovani družini iskreno eožalje!
GORENJA VAS. Naš Sokol bo priredil na velikonočni ponedeljek ob pol 16. v Sokolském domu zanimivo predstavo in po tej veselo zabavo. Igrala se bo ta dan prvič na našem odru drama »Hasanaginica«, zanimiva igra iz davnih, turških časov. Igralci in igralke seveda nastopajo tudi v tedanjih kostumih, kar igro napravlja posebno zanimiva Tudi oder se ie v ta namen izpopolnil z novimi kulisami. Igra se dobro in marljivo pripravlja pod vodstvom neumorne sestre prosvetarice Pavle Koširjeve. kar nam jamči že naprei za dober uspeh. Razumljivo ie. da ima Sokol s to vprizoritviio iizdatne stroške. Naša dolžnost ie. da pridemo vsi ta dan v Sokolsfei dom.
POLJANSKA DOLINA. Tujci in turisti so se pritoževali prejšnja leta. da bi radi napravili noleti ob praznikih in nedeljah izlet v dolino, da pa nimajo zvečer nobene av-tomobilne zveze nazaj v Škofio Loko. oziroma na železnico. Vsem tem n ©prilikam je letos napravil konec avtopodjetnik g. Jakob Polianšek. Vsak dan vozi poštni avtobus proti večeru iz Žirov v Loko. Iz Ži-rov odhaia ob pol 17.. iz Gorenje vasi ob 17. in Poljan ob ool 18. ter prispe ob 18. v Škofi o Loko. Za primer večjega prometa sta še vedno v rezervi dva avtobusa v Goreniii vasi. V kratkem pa dobimo še nov velik moderen avtobus za 30 ljudi. Kdor ie namenjen na Blegaš. gTe prejšnji dan iz Ljubljane pomoldne z vlakom ali avtobusom ob 15. s Figovčevega dvorišča. Prenoči v Poljanah ali Gorenji vasi, lahko pa tudi v Javori ah ali celo v Žetim na krmi. Od tn ie zgodaj ziiutrai v poldrugi uri na Blegošu že pred solnčnim izhodom. Z lahkoto se vrne popoldne v dolino, da dobi večerno zvezo. Kdor pa hoče samo v dolino. s« pelje z jutranjim vlakom iz Ljubljane in je ob 10. že v dolini, odnosno pol ure kasneje v Žireh. Poleti ie dosti časa. da se sikoplje v naši prijetni Sovri. Tudi gostiln ie povsod dovolj.
PRAGERSKO. Pragerskj dijak! uprizorijo na velikonočna ponedeljek ob 15. v prostorih g. Hi je Predoviča komedijo »Vdova Rošlinka« in burko »Šartelj«. Tako rekoč priče tek letošnje sezone, zato smo našiťudirali vseskori zabavno, humorja polno snov. Nismo pozabili svojih stavljenih nalog — cilija na dramatičnem po-•Вш, posebno zdaj, ko nas še podpira občinstvo samo. Zlasfli se тогзтэ tu zalivali« g. J. P o t o č n i k n in g. K o r e n u, lq nas podpirata glede odrskega materijah vsestransko. Še nekaj takih mož nam зе treba in upanje nam vzklije: Na Prager-Skem še bomo imeli svojo dvorano.
SOKOL
Izbirna tekma moškega sokolskega naraščaja v Celju se je vršila v nedeljo ob lepem številu tekmovalcev. Rezultati posameznih oddelkov so bili kljub zadnjim pripravam za mladinsko akademijo razveseljivi in je bil uspeh posameznikov v višjem oddelku naslednji: Tekmovalo se je v vseh treh predpisanih vajah na orodju in je bilo vseh dosegljivih točk 100. I. mesto: Čer-nigoj Vladimir 92.5 točk, II. mesto Marek Ivan 88.25 točk, III. mesto Stegu Rado 81 točk. V nižjem oddelku je bilo dosegljivih 50 točk. I. mesto Mišja Boris 48.5 točk, II. mesto Orožen Milan 46.75 točk П1. mesto Gombač Mirko 46.50 točk. Pri prihodnji izbirni tekmi pričakujemo še lepših rezultatov.
Telovadišče vse=okoIskega zleta v Beogradu zadobiva že svoje veličastno zunanje lice. Dovaža se dan na dan les iz kolodvora, kamor prihaja iz Bosne ter ga t>o došlo skupno okoli 270 vagonov. Na telovadišču pa delujejo štirje veliki tesarski podjetniki skupno ter postavljajo tribine ki bodo imele prostora za preko 40.000 gledalcev. Za Beograjčane. Id še niso videli kaj podobnega, so zletne priprave nekaj povsem novega, kar vzbuja njihovo znatno radovednost ter mnogo ugibanja, kako se bo tako ogromna prireditev izvršila. Veako nedeljo poseti zelo mnogo ljudi telovadišče ter nekako »nadzira« preko tedna storjeno delo.
Xova pravila za sokolsko župo imajo glede članstva določbe, da tvorijo članstvo sokolskih žup sokolská društva, katerih sme biti v akem kraju samo po eno, ako ne odredi župna uprava drugače, seveda sporazumno s savezno upravo. Dolžnost vseh društev brez izjeme je, d3 se pokoravajo v vsem odločbam saveza in župne uprave, pravilom in pravilnikom, ki jih predpiše savez. — Glede okrožij zaenkrat še ni i-zšel nikak pravilnik, bo pa vsekakor potreben, ako se bo po vsesokolskem zle-tu pristopilo k načelnemu reševanju pojma in obsega sokolskih žup. — Glavna skupščina župe je posvetovalni organ uprave in predlaga upravi višino župnega poreza, dan in mesto župnih prireditev v sporazumu s tehničnim vodstvom. Istotako pa predlaga savezni upravi župno upravo. — Zupni odbor društvenih delegatov pa je sestavljen iz uprave in poedinih delegatov vsakega društva. — Župa preneha poslovati. ako to odredi savezna uprava.
Slovaško SOkolsťvo v Amerik! je štelo L 1929. skupno 10.202 člana in 2645 članic ter Я349 naraščaja, skupno torej 21.784 pripadnikov in predstavlja za COS v Ameriki nai-jačje sokolsko udruženje. Število telovade-čih se zadnje čase lepo dviga, kar je pripisovati vzvišenemu zanimanju za zlet. ki se bo vršil 3. in 4. julija v BinghamtontJ. Najbrž bo to poslednji zlet te zveze, ker je storjen sklep, da se nato združi s Čehi v skupno čOS v Ameriki.
Misli na io,
da se pri vihanm in dežju nai'azje prehlaďiš
Ravnaj se po tem
in varuj se prehlad. Tvoje geslo naj bo: pravočasno vzeti
Aspirin*
tablete.
Pa2l pa na to: vsald zavoj tn vsaka tablete nosi Bayer-jev križ.
Щ
& * -я ШWffi," »Щш? i
. ■ - v*;. 1 '■''-uí"^--"^-'vSt.íali •
Hadic
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Četrtek, 17. aprila Ljubljana 19.30: Versko predavanje. — 20: Večer cerkvene glasbe. — 22: Na.poved časa in poročila. — Nadaljevanje koncerta.
Petek, IS. aprila Ljubl.ana 19.30: Versko predavanje. Beograd 15: Prenos iz sa.borne cerkve. — 20: Cerkveni koncert ruskega pevskega zbora dvorske kapele Nj. Vel. ктађа. — 21: Poročila. — Zagreto 12.30: Reproducirana glasba. — Večerni program odpade. — Praga 16-30: Koocert cerkvene glasbe. — 19.05: Koncert ra orgle. — 20: Händkiv oratorij »Mesija«. — 21: Waigner: »Par-sifal« (treitj-e deianie). — Brno 19: Prenos vsega programa iz Prage. — Varšava 17.45: Popoldanski koncert. — 20: Mešan program z Vilne. — Dnna]: Program odpade. — Berlin 16.30: Simfoničen koncert. — 20: Oratoriji: »Kristusova smrt«.
_ Frankfurt 16: Koncert iz Stuttgarta. — 18:
Cerkvena glasba. — 21.45: Nabožni program. —• Langenberg 18.10: Prenos Bachovega pasiiona sv. Matevža iz Leipziga. — Stuttgart 16: Pa s Kronska glasba. — 18: Prenos koncerta iz Frankfurta.
—	Budimpešta 10: Prenos cerkvenega koncerta.
—	18: Perosijev »Velikonočni pasijon.« — London 21: Pasijonska igra. — Rhn 17.30: Koncert cerkven-e glasbe. — 21: Nabožna glasba za soliste, zbor in orkester.
OTROŠKE nogavice
4lGOM
Nafbolfse, naftrafnejse, zato 13	najcenejše!
Emerson HougR:
Roman
XXXIV. POGLAVJE
»Ali kaj — kai jc to?« je potrto vprašala in v njenem pogledu se je pokazalo nekaj tiste groze, ki je trepetala v mojem. Povem vam, še zdajle vidim njen obraz: sloka, ravna, sladka je stala pred nama, г rokami na dvigajocih se nedrih, z obrazom drgečočim od gneva in tesnobe, ki sta se borila v njej.
»Ellen, dete moje, gospod Cowies ti ima nekaj povedati.«
In tedaj se je začu! glas, ki je bil podoben mojemu glasu, a vendar ne moj. Ta glas ji je pripovedoval resnico, ki je zvenela kakor • až. Nekdo, jaz sam in vendar ne iaz, je okrutno nadaljeval in zakriva! ves sladki sinji obok s črnimi oblaki. Nekdo — mislim, da sem bil to jaz, do nedavna še svoboden človek — je čutil na svojem vratu pritisk železnega jarma.
Videl sem, kako so noge klecale pod njo; a ko sem iztegnil roko kakor še davi, se je zdrznila in odskočila.
»Sovražim to žensko!« se ji je iztrgalo. »Tudi če mislim, da vas ljubi — aH vas jaz ne ljubim bolj od nje? Naj izgubi ona — nekdo mora izgubiti!« A v naslednjem trenutku se je njen gnev prelil v grozo in dvom. Videl sem, kako se ji je obraz izpreminial in kako ji je roka onemoglo visela k tlom.
»To ni zato, ker ste ljubili drugo dekle,« je šepnila, »ampak zato, ker ste me varali — tu, ko sem bila v vaši oblasti. O, to ni bilo prav! Le kako ste mogli, le kako ste mogli!«
In spet se je izpremenila. Plamen njene polnokrvne duše se je vrnil vanjo. Njen ponos jo je obvaroval sramu. Zardela je v obraz in se vzravnala. »Sovražim vas!« je kriknila name. »Idite! Nikoli več vas nočem videti!«
Solnce je Se redno sRalo. Nefcfe v gwmwfti }e zapela drobna ptička.
XXXV. POGLAVJE Jam
Ko smo drugo jutro krenili proti jugu, sem jahal daleč zadaj in stražili so me. Ne vem. ali smo potovali dan, dva, tri ali štiri, zakaj vsi dnevi so se mi zdeli noči in vse noči so bile enake v svoji muki. Naposled smo zavili v prašno ravnino in kmalu dospeli do stare obmejne trdnjave. Tu nas je vendar že sprejela civilizacija — poštne kočije, novo brzojavno omrežje, moški in ženske, vsakdanji ali vsaj tedenski stik s svetom, vsiljiva radovednost, vtikajoča se v tuje posle, ki jo imenujemo časopis. Po tem, kar sem bil pustil zadai, se mi je zdelo to življenje ponarejeno, umazano in brez vrednosti. Hrup mi je bil neznosen, hrana neokusna. Ker nisem mogel strpeti pod streho, sem spa! v svojih lastnih raztrganih kožah na tleh za ogrado.
Se vedno so me stražili kakor jetnika; nihče se mi ni približal in nihče ni izpregovoril z menoj, vse do večera po našem prihodu. Jesti mi niso dajali za gosposko mizo. ampak v kasarni. Čutil sem, da se na ta način obenem vrši nad menoj sodba, obsodba in kazen.
Večerni strel je bil že zagrmel in zastava se je spuščala k tlom. ko ie polkovnik Merivvther naposled poslal pome, naj pridem v njegov častniški stan. Dokaj kmalu je bil sam pri sebi premislil vso stvar.
»Gospod Cowies,« mi je dejal, »zdaj je čas, da se pogovoriva. Iz Laramieja boste kmalu odrinili. Pred vojno sodišče vas ne morem postaviti, ker ste civilist. Skratka, vse. kar vam morem reči, je to, da odidite, in nadejam se, da ne boste nikoli več motili našega življenja.«
Nekaj časa sem ga gledal, čuteč, kako kipi v meni sovraštvo, ne toliko do njega, kolikor do vsega sveta. A mahoma sem ga vprašal: »Ali nimate zame niti besedice od nje?«
»Gospodična Meriwetherjeva nima za vas niti besedice.« je stro-
go odvrnil, »in je tudi nikoli imela ne bo. Za vas m mesta v njenih načrtih za bodočnost.«
»O, tedaj ste zelo temeljito izpremenili svoje lastno naziranje,« sem dejal.
Stisnil je ustnice in odvrnil: »Da, popolnoma sem izpremenil svoie naziranje. Pravkar prihajam od jako mučnega razgovora. Ne vidi se mi potrebno, da bi vam v celoti razlagal, za kaj je šlo —«
»Tedaj je ona poslala pome?«
»Rekel sem že, da ne bo nikoli poslala po vas.«
»A poslušajte! Vrnil sem vam jo vendarle, živo in nepoškodovano. Ce izpregledate moje ravnanje, v kolikor zadeva druge stvari, zakaj ne morete pomniti vsaj tega? Kakor s psom, tako delate z menoj. Povem vam, da ne pojdem odtod, dokler ne dobim od nje vsaj ene besede, in kadar odidem, da s tem ne bo rečtlo, ali se vrnem ali ne. Dokler ostane človeku le količkaj upanja —«
»Povem vam, da vam ne ostane prav nič upanja, niti senčica upanja ne. Moja dolžnost je, gospod, da vas obvestim: zaroko moje hčerke je že prej podpisal mož, ki je bo vreden; ta mož >s zaaj ponovil svojo snubitev in ona jo je sp^°:ela.«
Nekaj časa sem sedel in topo gledal nanj. Nato sem dejal: »Govorite, prosim, samo resnico. Nikoli se nisem nikomur obveza!, polkovnik Meriwether, da bom nežen, če me bo kdo skušal voditi za nos.«
»Govorim vam resnico,« je odvrnil. »Kölnern se vam, gospod, da je gospodična Meriwetherjeva zaročena s poročnikom Lawrencem Belknapom od devetega dragonskega polka. Ali se vam morda zdi, da je bila vaša čast pregloboko užaJjena? Nemara da se poročnik Belknap pozneje sam loti nehvaležne naloge, da obračuna z vami.«
Vse te stvari so se mi zdele neumne in so me bolj osupljale nego razburjale. Kar razumeti ga nisem mogel.
»Ce bi ga ubil, ali bi to zboljšalo njen položaj?« sem rekel naposled. »Mimo tega ne morem, preden se spustiva v kako novo nevarno podjetje, vrniti domov v Virginijo, kjer me moja mati z veliko žalostjo pričakuje.«
'm nogavice, rokavice
Krasna Izbira damskega perila, torbic, modernih b I и ж, svilenih rut in šerp
kupite
po najugodnejših cenah pri Šterk nas!.
M. Karnlénik, Ljubljana, Stari trg 18
jtfoške srajce, kravate1
те lika izbira žepnih robcev, naramnie, rokavic, nogavic, dokolenic, pasov in palic

iT,
o
IS Ü
£ «močne Stanke
najfinejše praške kakor tudi domače Vam nudi po zelo solidni ceni tvrdka	5532
S"" S. Buzzolini
delikatesna trgovina, LJUBLJANA, Lingerjeva nlica št. 1.

Mestno županstvo v Črnomlju javlja, da je preminul dne 15. aprila 1930 bivši dolgoletni župan, bivši cestni načelnik, občinski svetovalec in odbornik, imetelj reda Sv. Save V. ki., gospod
ш:
Ml
tovarnar in posestnik v Črnomlju
Pokojniku borno ohranili časten in trajen spomin.
Črnomelj, dne 15. aprila 1930.
t ♦
♦
♦
♦ i
♦ i
♦
♦ i ♦ i ♦ !
♦ ♦
".>905
џш; - . ii -
, " ' 't -ч i St i . ,
X »P	> U I' . v

Йрй!	Ш	590!
Щг
11:
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo s potrtim srcem tužno vest, da je po dolgotrajni bolezni, v starosti 72 let izdihnil svok> blago dušo, naš oče, stari oče, tast, gospod
1Ш1
tovarnar hi posestnik y VeHkHi Laščah št 49
danes ob 9. nri.
Pogreb blagopokojnika se vrši v četrtek 17. t. m. ob 8. uri iz hiše žalosti na tuk. pokopališče. — R. I. P.
Velike Lašče, dne 15. aprila 1930.
Žalujoči ostali.
♦ i
♦I ♦
♦ ♦
* i s
♦	I
♦
*
• 1 ♦
*
♦ 1 J :
II
♦
* *
o
»i *
♦
Dne 25. aprila 1930 (A 9 ari se vrši prostovoljna javna dražba ležeče zapuščine Zupana Janeza, posestnika v Begunjah št. 5, obstoječe iz zemljišča vlož. štev. 7 kat. občine Begunje ter 74'2812 — vložkov štev. 74 iste kat. občine in 533 kranjske deželne deske s hišo štev. 5 v Begunjah s priti-klinami in premičninami.
Cenilna vrednost zemljišča brez pritiklin znaša 192.184 Din in 20 p, najmanjši ponudek 96.092.— Din.
Zemljišče se bo prodajalo tudi po parcelah.
Dražba se vrši na licu mesta v Begunjah št. 5.
Dražbeni pogoü so na vpogled interesentom pri podpisanemu notarju v Radovljici in pri občinskem uradu v Begunjah.
Notariat kot sodni komisarijat
V Radovljici, dne 15. aprila 1930.
Alojzij Pegan
5S98	notar kot sodni komisar.
Stroje za pripravljanje
5711
elndol^fl» najmodernejše konstruk-Siauvitud cije, za ročno in motorno
silo.
Konzervátor ji яя led
v vsaki velikosti.
BRAČA GOLDNER,
tvornica omar za led, lesenih oprem in kovinske robe.
Sabotica, Jugovičeva 20. Telefon 134.
59OT
t
li petra pogrebni ьатчм! Obč ic® LjabHua
V globok? žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da i-e mol srčno ljubljeni soprog oziroma stric in svak, gospod
Adolf Fritz
dimnikarski mojster ki poseefank
dne 16. t .nt. po daljšem, mukapoinem trpijen*!, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospoda zaspal.
Pogreb bo v četrtek, dne 17. aprila t. I. ob 4. ari popoldne od doma žalosti, Kapiteljska nlica št. 5 t»« pokopališče k
Sv Križa.
У Unbljart, <h»e 1«. apcfla 1*3«.
2ahijoča »ouroaa MaHfa Frtti 1« OSt»« 90TMtntM.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod
Anton Matul
dne 15. t. m. po daljši, mučni bolezni, previden s svetotajstvi. mirno preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 17. aprila 1930 ob pol 6. uri popoldne od doma žalosti, Dunajska cesta št. 47 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 16. aprila 1930.
OMiaa Ljnbljaaa Meetiii pogrebni savod
Žalujoča soproga, otroci in ostali sorodniki.
amerikanski Izolacijski produktil
во zoper vlago in vodo. Navlečeni so gumiju slični, traj-j no prožni, kožno trdni in v desetletja trajni. Uporabljiv se jih v dobavnem mrzlem stanju.
Propuščajoče strehe iz betona, iz pokvarjene lepetH ke, iz brzocementa ali i z deloma pretrohnele pločevine^ se prenovijo s CONCO produkti brez nove podlage eno nespremenljivo enoto, katera kljubuje vročini in mrazu do 150 stopinj.
CONCO produkti so cenejši od dTugih stičnih materijalov in т dobroti во вен nadkriljivi.	Zahtevajte prospekte!
Samoorodaja: Mirko TOarmolja. Maribor, Cankarjeva 26J
14 kar zlato
___ ZahteTejte ooitmne 320	prost
brezplačni cenfk!
68
Srebro
nikelj, eďinder ura ПЈП QQ e kamni, kot flika U,U
»ROSKOPF« «ra
v boljši i*ielavj
NajcenojSe kako- n» A f\
TOSÜ »KOSKOPF« um
Petletno jamstvo. Za n*od-
•rovsrjajoi» e* ттв« denar.
Anton Kiffmann
Maribor 136/b
Speoijalirt tamo гл botJH iricareke are.
Dražba 1
v sredo, 23. aprila 1930 ob 2. popoldne na Krekovem trgu št. 10 (v bivši Mahrovi hiši) v I. nadstropja na hodniku desno.
Na dražbi bode: Glasovir Schmidt Sc Schiller, Radio-aparat, dragocena starinska skrinja, perzijske preproge, lestenci in sve-tiljke, zrcala, primerna za šivilje in modne salone, razne omare in kredence, pisalna miza, knjižnica in knjige, fotelji in zofe, razne omare in kredence, stenske ure, sa-storji in prti, stare In nove slike, več moške obleke in razna sobna in kuhinjska oprava. Ogled 1 uro pred dražbo. Kupci se vabijo.
Proti alkoholu
Strojno mizarstvo ЭТ. Gogala na Biedn sprejme več dobio izvežbanih stavbenih
i%ar§kih pomočnikov
Nastop takojšen ;87i
A V I
\ A
A V I X A
Pristopajte k Vodnikovi dražbi!
Ь я-«	Tj
preparat berlinskega lekarna nje Franka ie ed«w sredstvo га zdravje и povsem neškodljivo, t njegoro pomočjo zamoret« odvadil frfdš ртјал-čevanje, ne da bi от e tem kaj vedeü Pohw zahval izlečenib. Cena 220.— Din.	5038
Razpošilja glavni zastopnik ta Jugoslavije N. POPOVIC, Beograd, Koiarčeva 7.
чУ: ; •
Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je po kratki, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti danes preminul naš predobri oče in stari oče gospod
Josip Olivotti
zasebnik
v 74. letu starosti.
Pogreb predragega nam pokojnika se bo vršil v petek 18. t. m. ob 16. uri na farno pokopališče.
Rečica pri Bledu, 16. aprila 1930.
Žalujoči ostali
Za Vel
noe

Ü
m
6637-40933 Din. 269.—
Elegantni polčevelj, tope oblike, izdelan iz finega rjavega ali črnega telečjega boksa.
Čvrst podplat in elastičen gumast pod-petnik olajšujeta hojo in se v njih ne utrudite.
6625-87952 Din. 229.—
Okusen polčevelj na trakove, okrašen s kombinacijo sunburn in rjave barve ter s finim perforiranjem.
Široka oblika olajšuje hojo, zaradi česar je priljubljen za izprehode in daljše izlete.
9805-60305 Din.
Dekoltiran čeveljček iz laka ali rjavega ševro. Izdelujemo jih svilenega atlasa za Din 169.—, a iz saltina za Din 69.—. Praktičen in eleganten čeveljček, ker dela nožico majhno in dražestno.
Br. 27-30 89.— Br. 31-34 129.— Br. 3S-M 149.—
Razposajeni deci.
Izdelujemo čvrste čevlje iz mehkega dullboksa z gumastim podplatom m Indijancem. Jako trpežen.
9637-70961 Din. 269.—
Čevelj za promenado in vsak dan, polšilaste oblike, okrašen z okusno per-foracijo. Izdeluje se v črni ali rjavi barvi.
2842-60705
Br. 27-30 Din. 99.— Br. 31-34 Din. 129.—
Br. 35-41 Din. 169:—
Dekliški čeveljček iz Ia. rjavega boksa ali črnega laka.
1645-84951 Din. 229.—
Čeveljček za izprehod v modnih barvah, okrašen s finim perforiranjem.
9675-84461 Din. 229.—
čeveljček za promenado na visokem podpetniku v svetlih barvah, z okusno kombinacijo barve in kačje kože. Našiti okrasi so karakteristika letošnje mode.
367Ö-
Din. 69-89,
1937-40822 Din. 199.—
Moški polčevelj iz prima usnja z gumastim podpetnikom.
6227-Din. 199
Kombiniran moški čevelj v obliki sandal. Elastičen podplat in gumasta peta omogočujeta udobno hojo.
6625-40962 Din. 229.—
Rjav ali lakiran polčevelj na trakove, okrašen s finim perforiranjem. Nizka peta in široka oblika zagotavljata udobno hojo ter ga zaradi tega priporočamo za vsakodnevno porabo.
9675-84444 Din. 229.—
Nežen damski čeveljček, svetlih barv, z okrasom prave kačje kože.
Izdelujemo ta okras tudi v laku.
$630-Din. 29.-
Lahek otroški čeveljček iz mehke kože. Široka oblika odgovarja vsem potrebam otroške nožice.
Najmilejšim.
Otroški čeveljček iz finega ševroa v raznih barvah. Opremljen je s praktično spono za zavezovanje ter se lahko obuva.
9142-10703
2622-84732
Br. 27-30 Din. 49.-=*
Br. 31-35 Din. 59.—
Br. 36-38 Din. 59.—
— - ...--- 1
Dekliški bel platnen čevelj z usnjenim podplatom. Je tako poceni, da vsakdo lahko razveseli svoje otroke z novimi čevlji.
Br. 27-30 Din. 129.— Br. 31-34 Din. 149.—
Eleganten dekliški čeveljček.
Izdelan iz finega telečjega boksa у sunburn barvi ali črnem laku z okrasom imitirane kačje kože.
1955 - 44639 Din. 229.«.
Jako močan in udoben čeveljček na nizki peti v sunburn barvi, okrašen s temnejšo nianso rjave barve.
I
9845-60105 Din. 229.—
Eleganten, gladek, lakiran čeveljček k večernim toaletam. Ta čeveljček izdelujemo tudi iz atlasa za Din 169.— in črnega lastina ali žameta za Din 89.—v
3632-70922
Br. 27-30 Din. 129.—* Br. 31-34 Din. 149.— Br. 35-38 Dm. 169.—
Eleganten polčevelj za male kavalirje. Izdelujemo jih iz finega telečjega boksa rjave barve.
Vrsta 3672-70922
Br. 27-30 Din. 129.— Br. 31-34 Din. 149.— Br. 35-38 Din. 169.—
Deški rjav ali črn visok čevelj z usnja-tim podplatom.