List 43. rp v lecaj XLIY r i Izhajajo vsako sredo po celi poli Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold po posti pa za celo leto 4 goid. 60 kr za pol leta 2 gold'. 40 kr poi leta 2 goid., za eetrt Jeta 1 gold.. pošiljane za eetrt leta 1 gold. 30 kr. I 7 O ^ oa- Tod. J. M 4*- > < i i I u. » t « f 1 'N i * % t ..., i rv •V- i / Tod J • • »*1 ?f ii >V » i / ' fn -1 t i i I 7Š 11 ■ f ■ ii o iV -.v -v . . f. • i / • * ■ 'v •1? i f ^ • r . > jr - v- V 1 A . V V . ' - i* \ V -% ? ! ' To d. £ . .e* V * — ' „ V* \ 33» —- ' Proti trtni uši ali filokseri nimamo ga danes bolj- reničenja v zemljo spraviti, torej v trtnico. Za trtnico sredstva, kakor cepljenje šega ameriške, katere domačih sort trte na izvoliti se m o r a kar le mogoče rahel, torej popolnoma zoperstajajo. No, ame- svet. riških trt imamo nekoliko tudi takih, katere, razun zoperstajajo tudi same dobro pescen trtnici vlože se požlahtneni ključi tako v zemljo, kakor nam to podoba št. 6.*) kaže, namreč ode. Pa to nam povšev, toliko globoko, da pridejo najvišja oka cepičev malo hasne, kajti nekatere take trte daj smrdeče vino; tiste čudno di- še za kaka 2 centimetra pod zemljo. Tako obravna- šeče prav za pi kater bi pa vani ključi se tako radi ukoreničijo. ter cepiči na njih sicer dobra vina dajala, pa v našem podnebji grozdja tako radi primejo, da se doseže kakor uže rečeno, do ne dozorijo (uže celo na Dolenjske ne) 100°/ o povoljnega vspeha. Cez leto ali še boljši čez Nekatere ameriške trte dobrega grozdj imajo vrh tega še to neljubo napako, da se s pomočjo po taknjencev (ključev) le kaj slabo pomnoževati puste Najboljše, to je, trtni uši najbolj zoperstoječe ameriških trt so: riparia souvage, jorkmadeira dve leti se še tako zadobljene trte v vinogradih presaditi zamorejo. Samo še na nekaj gre pri tem opozoriti, in to je sledeče: Ameriške trte imajo veliko te drobnejše mladike, kakor pa domače. Za požlahtnenje po navedenih treh načinih treba je drobnih cepičev, I kij li- so lonis. Prva in poslednja ne rode nič, kajti njih grozdki to je, najboljše, ne debelejših merno podlag, to je so k večemu tako veliki, kakor irrozdiča sv. Ivana čev. No, za tako tanjke cepiče domačih sort trt zado O - i " t -r-r i • 1 ^ / i 1 • 11® v (ribizelna) jagod pa še dosti drobnejših; kaj skrom nega, toda čuda tamno barvanega soka njeni grozdki so tudi le majhni rodi uže še, ali močno dišeči. Vino Jorkmadeir kor one tako zvane izabele ali labruške, katei biti, postopa pa tako-le: V trtnico vlože se tudi ključi Jorkmadeira domačih vrst brez vse požlahtnitve in te dajejo po- tretjem itd. letu polno, ravno, za prav tem tem v drugem i diši ravno tako, ka- debelih cepičev. Da taki ključi svojo dolžnost pod gotovejši izpolnijo, se jim pri vlaganji v trtnico tudi vrste ie ona. To dobro pa imajo vse tri da se dado lahko pognoji prav dobro s pomočjo potaknencev pomnoževati da požlahtnitev s cepiči domačih naših vrst prav i sprejmejo in ade Rešitev naše, po trtni uši uže napadene trtoreje obstoji torej za zdaj v tem da preskrbimo ključev navedenih ameriških trt, ter da jih po najpraktičnej-šem načinu ukoreničimo ter požlahtnimo. Ukoreničenje in požlahtnitev ob enem vrši se pa po Babotovem načinu, po katerem je on do 100°/,, vspeha dosegel, tako-le: Ameriški ključi povežejo se meseca marca po sto komadov skupaj butarice, na obedveh konceh po vezane Pr povežnji butaric paziti se mora na to i da pridejo vsi spodnji ali debelejši konci ključev lepo v eno ravno plan ali plosko. Tako povezane butarice natakne se pod podnjo vezjo (beko, vrbo; ošpičeni kol, kakor nam to podoba 1. kaže. trto) na Nataknene butarice obesi se na to tako globoko in oko jamo v emlj da pridejo njih spodnji de belejši konci, tikoma površju zemlje; torej tako, kakor to podoba štev. 2. kaže. Da se ne sme tako jamo v svetu napraviti, v katerem se voda nabira, razumi se obe obrnjene ključe dene se samo o sebi take vlažnega stlačenega mahu, kako dobro dlan na debelo v podobi zaznamvuje mah črka m pa še za eno ped na debelo ulje z. in vrh mahu 12 do 14 to je belih dneh zaženejo ključi vse polno klic, nih, pa jako krhkih koreninic v mah je to zapazilo, vzame se ena butarica ven, tei Kakor hiti nez- o se se z spodnji postavi koncem, na katerem so klice, v skal vode To de je adi tega potrebno, da klice na aku ne zarujave, ker sicer bi ključi ne rastli škafu stoječa butarica se razveže, in ključ za ključem ven vzame ter ročno v drugi škaf vode vtakne katerem se požlahtni v Požlahtni se pa ključ kaj prosto tako, požlahtnitve kakor nam to podoba kaže. Mesto • » "J se s koščekom svinčenega ali cm- kastega papirja (Bleiplaguet», to je takega, v kakorš-nega se tudi fino milo (žajfa) zavija, vrh svinčenega papirja umesti se pa trdna vez. Najboljša vez je ona afije-lika (Rafij Bast) ? namočenega v toplj bakrenega vitriola. To za to da v emlj prehiti ne * * segmje Požlahtnuje se ključe tudi lahko še na tretji jako priporočljiv način, katei & nam podoba 5. kaže in ki se angleško kopuliranje imenuje Kedar je en škaf požlahtnenih ključev poln, se vzame ter tje nese se misli ključe v namen uko Živinoreja na Kranjskem. Spisal Fr. Povše. (Dalje.) Računi se navadno, da je treba 50°;0 mladih vo-ličev za vedno nadomestilu starejih vprežnih volov in 30% telic za vedno nadomestilo starih krav. Pokrajina I. ali Gorenjska ima 39.532 krav. Za redno nadomestilo treba je 30%, torej 11.859 glav, volov pa ima..... 17.969 glav, za te treba je 50% za redno nadomestilo, torej......... 8984 „ torej skupno....................20.843 glav od mlade živine, katere pa ima ta pokrajina ......................35.501 tako da preostaje za odprodajo . . . 14.656 ,, Pokrajina II. ali Dolenjska šteje krav........ 29.040 glav, za te 30% nadomestilo, torej..... 8712 ,, volov pa......27.015 glav, za te 50% nadomestila, torej .... 13.507 „ skupno za nadomestilo ......22.219 glav, od skupne svote mlade živine, katere ima ta pokrajina..............31.069 „ tako, da tudi tej pokrajini preostajo za odprodajo na leto..... . 8850 „ Pokrajina III. ali Notranjska šteje 17.8s0 krav, za te 30%, nadomestila torej.......... 5364 „ volov pa 10.658, za te 50% nadomestila, torej............ 5329 skupno za nadomestilo ...... 10.693 glav. od skupne svote mlade živine, katere ima ta pokrajina....... 19.267 „ tako, da preostaje za odprodajo še . . 8.584 „ dežela toraj zamore na leto odprodati doma in izven dežele p tujim kupcem 32.080 glav, za kar se izkupi gotovo lepa svota, katera pa bi bila še mnogo veča, ko bi bolje skrbeli za res žlahtno živino, katera bi še bolje vabila ptujcev kupcev v deželo. Trta v tej podobi je premalo povševno risana, kar naj čast. citatelj blagovoli na znanje vzeti. ^red- 19.267 govedi primerjamo te s razvideti moremo z onimi v v vrsto v našem cesarstvu odlikujejo po govede preraču Število govedi oziroma C? o r e n j s Brdo . Kamnik 11734 10478 11198 13160 Kranjska Ljubljana Mesto Li enj s ko Zatičina Trebno +112°/ Žužemberk Mokronog . Radeče . . Krško . . Kostanjevica Metlika +44°/ +117°/, 11884 13348 Velike o tranjsko Vrhnika Logatec Bistrica Senožeče Vipava . le številke kažejo, da se je število Iranjskem v preteklem desetletji dokaj, b /0 pomnožilo. Najbolj se je pomnožila c :rajini 1. (Gorenjsko), in sicer za 21%, v mi za 18% v III. (notranjski) pa manj, o- izredno visoko število pomnožitve na zatiški; res pridelovanje detelje pomnožilo; vendar in sicer za nikjer drugod v pri štetvi kak mora jujem za doposlano opazko, sem stvar vsestransko Dre- ni sicer za katera meni 339 _ ■ 34« pomota in našel sem, da mora biti pomota v tem da podkovske šole, 28. decembra pa za učence podkovske veljajo številke za Metliko, katere so navedene za šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in Črnomelj, ker ni misliti, da bi se v okraju Metliki mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji pomnožila goved od 5430 na 10026 glav, nasprotno naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne de pa v okraju črnomeljskem znižala od 8371 na 5335. Ko bi moje prenarejene številke smele veljati, bi po- cembra dala se kot poprečna številka 44 za metliški in 56 za črnomaljski okraj. To sem naznanil tudi velesl. kmetijskemu ministerstvu. Nemogoče pa mi je, na lastno roko tako preminjati številke, katere so povzete iz uradne statistike, izdane od centralnega statističnega c. kr. ravnateljstva, ker potem se podere vsa statistika, ko bi vsakater po svojem mnenji prenarejal stavke. Žal, da smo še v začetku, še v prvih pojavih Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 27. oktobra 1886. Dr. Karol vitez Bleiweis. Trgovinska in obrtna zbornica. statistike ter da je ta še zelo pomanjkljiva. Upajmo, da bodo prihodnje štetve bolj natančne in vestne!) (Dalje prihodnjič.) (Dalje.) Če razun tu omenjenih, potem onih trgovskih obr kateri so bili predmet t. u. ukazu z dne 20. sep Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne januarija 1887. leta. no m dajati prostor dvojbam o obsegu trgovske pravice podukom v podkovstvu združen je tudi nauk o rijo blaga, kakor ogledovanji živine in mesa. Kdor želi biti sprejet v podkovsko šolo, mora se izkazati: 1. S spričevalom, da se je pri kakem kovaču za kovaškega pomočnika izučil; z domovinskim listom; tov, tembra 1883., št. 25.881, obstojijo v tamošnjem zbor ničnem okraji še drugi pod skupnim (kolektivnim) ime- trgovski obrti, katerih poimenovanje more se mnenje raztegne tudi na te obrte. — Pri tem pa se vendar omenja, da glede onih skupnih trgovinskih obrtov, katerih zaznamenovanje kaže na določeno katego- pr. obrti trgovcev s posteljno opravo, z umetninami, s pisarsko, risarsko in slikarsko pripravo trgovcev z barvili, s pridelki rudnikov, z modnim bla gom, z igračami iu bercbtesgadenskim blagom, ni po treba zaznamenovati obsega pravice. i s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega obnašanja, in 4. da zna brati in pisati slovensko. Revni učenci zamorejo tudi dobiti štipendijo po 60, oziroma 50 forintov. Odsek govcev v Ljubljani je zaradi te zadeve obrnil do gremija tr na posamične udeležence da si udobil potrebna pojasnila iu bi mogel natanko poro čati o teh razmerah. ? Prosilci za štipendijo imajo predložiti: 1. ubožni list, 2. spričevalo poštenega obnašanja, in 3. potrdilo, da so uže dve leti za kovaške po- 3. julija 1775 sta bila sestavlj močnike delali. Prošnje z dotičnimi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca junija 1887. leta. Kdor pre- skušnjo dobro prestoji, more po postavi od 1873. leta kazov ob patent podkovskega mojstra dobiti, ker sedaj brez preskušnje nihče ne more postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stano- naslednjem poročilo. Izkaz blaga, katero obseza trgovski obrt kramarjev, vzet je iz dvornega dekreta z dne 20. februarija 1822. Kranjski bile so vendar uže tedaj, ko je izšel ta dekret, različne naprave. V Ljubljani so med kramarji in trgovci uže za vlade Marije Terezije nastali prepiri o njihovih trgovskih pravicah ter se Konečno odpravili s poravnavo, katera je bila z dvornim dekretom z dne potrjena dva izkaza o bla podstavi te poravnave eden teh iz- sezal je blago, s katerim so imeli vkupno žiti kramarji in trgovci. Zopet nastali prepiri dali so cesarju Josipu povod, da je v kranjskih mestih od vanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjenih ogledovalcev živine in mesa, toraj naj bi županstva svojo skrb obračala v to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in ogledovalca živine in mesa. pravil razliko med trgovci in kramarji morali zdaj izkazati se, slednj pa so da so si priučili trgovino, da imajo zadosten zadad ter da plačujejo enak davek. Na podstavi privilegijev trgovskega stanu v Ljubljani septembra 1799) plačevali so trgovskemu stanu utelov kramarji manjše sprejemnine, bili so oproščeni do kaza o izučbi in izkaza o zakladu; član 11. je dolo čeval razloček med njimi in trgovci tako, da imajo tr govci vsak po svoje, pravico, naročiti si njiho trgo Grof Thurn-Valsassiiia prvosednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis. začasni vodja podkovske šole. vini spadajoče blago, v balah, v kosih, centih v neome jeni količini ne le za prodaj ala minuta, marveč tudi aH' in grosso, kramarji pa naj bi bili s tem zadovoljni, da si svoje zaloge samo po potrebi male trgovine naročajo ter prodajajo. Razen tega so bile trgovcem izključljivo pridržane samo nekatere vrste finejšega in dragocenega blaga, na pr. trgovcem s špecerijskim blagom: kava, sladkor, laško Naznanilo. olj cije ? fino dišavje, barvila itd pole OP o faktorij spedi Pri vseh vrstah blaga, katere v privilegijah niso bile izrečno trgovcem pridržane, dovolj je bila tr- Skušnje na tukajšnji podkovski šoli vršile se bodo kret z dne 20. februarij govcem in kramarjem mala trgovina. Ker dvorni 1822 kramarjem tedaj dne 27. in 28. decembra t. 1., in sicer: 27. decembra so se izkazali s postavnim dovoljenjem, da smejo pro-skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali dajati še drugo blago, kakor z naredbo z dne 12. junija 341 1789. leta jim odkazano, dovoljuje nadaljuo trgovino s tistim, razvidi se, da so se trgovske pravice kramarjev v Kranjski mnogo dalje raztezale, nego v mnogih drugih provincijah. Vsak kramar dobil je konečno oravico do lini 40 trgovine v polnem obsegu, ko se je izkazal, da se je trgovine redno naučil ter da ima za trgovca više vrste tiko vred pa 12L.000 kii topničarstvo. Velikana pripeljali so tje na prav v ta namen narejenem železniškem vozu, ki meri v dolžini meri v vot- centimetrov, je dolg 14 metrov in cev sama brez 23 metrov in teče na 32 kolesih. Top sam priprave za zatikanje tehta 118.000 kilogramov z za potreben zaklad, da-si je trgovskemu stanu vendar-le kot kra ar utelovljen ostal (privilegij graške neki ljub ljanskega trgovskega društva). To je posebno bilo vzrok, da kramarstvo v Kranjski obsega še dandanes najrazličnejše blago. Se ve, da to velja posebno v malih krajih po kmetih. Nahajajo se kramarije z mešanim blagom, z lepotninami, kramarije s specenjskim in prek- svojo dušo lop je naročila Laška in je namenjen za Specijo za oklepni stolp. * Nesreča pred altarjem. Ko je 5. oktobra t. 1. na Irskem v Kildaru maševal duhovnik dr. Kavanagh, prileti eden na altarju stoječih lov s tako močjo na iz izdelanih ange da je takoj si loma padel na kamenita tla in v malo trenutkih izdihnil mašnikovo morskim blagom, z olji, s tolščami, svečami, mili dalje se nahajajo tudi kramarije, katere prodajajo samo ob lačila, potem take, ki imajo samo lepotnine in nurn- berško blago pa, katere nekaj blaga krojne tr * Nesreča pri lovu. Princ Henrik pruski, drugi sin nemškega prestola-naslednika, vstrelil je pred nedavno pri neki lovski koči nadvojvoda badenskega nadgozdarja kramarji Mullerja s kroglo v gornje stegno tako nesrečno ~ J ^ 7 i\i aiuaiji itjl uuci J a s urOglO V { prodajale samo v izkazu navedeno blago, je razdrobil vso kost mu ni najti. Kramarije te slednje vrste oi tudi ne mogle ne zadostovale potrebam prebivalstva Princ namreč nastrelil jelena obstati Če ker to malo trgovi katera kupuje blago v večih nadgozdar pa je šel za jelenom. Ko se je nadgozdar vrnil na stan princev, bilo je uže precej temno zato ga prodajalnicah zborničnega okraja, onemogočili, odtegnili ljen jelen i -----tvuiuu, tat spoznal, temveč je mislil, da se mu bliža nastre mnogim osobam zaslužek in škodo veče prodajalnice -vvbu.u jviv.ii, posebno ko jo ^ozuar s povzuignje trpele tudi hotel dati znamenje ter je princ roko smatral je gozdar s povzdi Iz teh razlogov naj se kramarije obdržijo v njiho vem dozdanjem obsegu, ker tako ugajajo potrebam pre govje ter je na 60 stopinj daleč strelil ) roko za ro- preiskali rano, izlekli nekaj odlomkov kosti; ker Zdravniki so bivalstva žila ranjena, smatra se rana sicer za težko veča pa ne za Za slučaj če iz izkaza „od branjevcev se to ne moglo zgoditi prodavano blago naj se nevarno. Nadvojvoda je ponesrečenega nadgozdarja sam obiskal se nadomestilo z „oa trgovcev s krojnim blagom brisalo in * davano bla pro sejo Zavratne korale laške kraljice. Laški listi pi Kraljica Margarita ima nabranih rudečih koravd navedeno Obrt prteninarjev, kateri bi prodajali samo v izkazu katerih ne odloži z vrata ne po d blago se ne nahaja v zborničnem okraji koravd prišla je tako ne po noči Do Pred petimi leti sprehajal se ravno tako tudi ni trgovcev, kateri bi se pečali samo s trgovino belega blaga Trgovski obrt prteninarjev tr govina z belim blagom bi bila na Kranjskem sicer samo koravde ^ velikih mestih sicer v Ljublj možna izkaz blaga za trgovski obrt prteninarj se še sprejelo: tkano in pleten blago postelj v izkaz trgovine z belim blagom: narejeno perilo votki (nedrci), pod vleka, sukanec (cvirn) naj bi odeje; lene volna rokavice, plat ži svi shirting, piaue i. dr.: iz izkaza za trgovinz z belim blagom naj bi se izločilo; rokavice in fino platno ter svileno blago siabejše vrste. Kar se tiče trg s krajnim blagom (vsakdanjim je laški prestola-naslednik Viktor Emanuel s svojim od gojiteljem po Benetkah. Tu zagleda v oknu prodajalnice katere so mu bile posebno všeč ter reče: „te hočem kupiti svoji materi." Takoj stopi v prodajalnico ter vpraša, koliko koravde stanejo. Pa ko je ceno izvedel, reče: „Toliko denarja nimam, pa stavim vam ponudbo: Za sedaj kupim pet koravd, druge mi shranite in kedar si na prosto roko mi danega denarja kaj prihranim, pošljem vam ga in vi mi za-nj daste toliko ko- toda celo bila ali rokedelnim blagom), se omenja, da je izkaz mnogo pretesen ter ne ugaja zdanjim razmeram v zborničnem Trgo s krojnim blagom, katera more ostati kdar odložila glavnem mestu in v nekaterih mestih po deželi, srčnosti okraj samo 1 obseza navadno vse blago trgovine z belim blagom ter trgovine prteninarjev ter ne more na deželi nikakor ob stati brez teh dveh trgovskih kategorij. Z ozirom na to ravd, kolikor prav." Tako je bila kupčija sklenj trajalo je dve leti, predno je bilo princu mogoče zavratnico koravd podati materi. Kralj tako ginjena od ljubezni sinove in od nadrobnosti kupovanja podarjenega ji kinča ter reče: „To je sedaj največja dragocenost mojega kinča, katere ne bom ni- pa na- » ker me bo vedno pominjala tvoje pre Zoper davico (difterido) iznašel je vspešno zdravilo prost delavec v južni Avstraliji. Odraslim zapisaval naj trgovina s krojnim blagom obsezala: tka od je štiri kaplje močne žveplene kisline, kitere kanej bombaževine, volne (tudi sukno), svilo in polusvilo, juto vse blago trgovine z be im blagom prteni- eno blago, tkanine iz druzih pol narjev, prejo, sukaneo, platn vlaknin in vlasij. Trgo škim blagom tudi skoro jedne z lepotninami brez clruge Nurnber- ni misliti izkaz za v kozarec vode do 3/4 kozarca napolnjene. Otrokom zadostuje manja merica. Vspeh tega zdravljenja je neki videti takoj, ker kislina para sito hipoma zamori in bolnik zaproko izkašlja. Otroci, katerih ozdravljenja se možno in primerno bi bilo, da se združita trgovino z lepotninami naj bi se sprejelo: fine pletenine ni več pričakovale, so neki 10 minut po zavžitj zdravila kazali slast na jedi in veselje k igranji. tega pahaljice » palice dišave, kadilne potovalne in lovske potrebščine, izdelki od morske pene in jantarja i. dr izločili pa naj bi se izdelki od zlata in srebra (Dalje prihodnjič.) 5 Mnogovrstne novice. * Velikanski top. Iz Kruppove tovarne pripeljali so v Antverpen velikansk top, ki je namenjen za laško Naši dopisi. Dunaja 24. okt. (Delovanje državnega zbora) bliža se, kakor videti, svojemu koncu. Odseki za pogodbo delujejo in izrekoma predlog o ponovljenji carinske in trgovinske pogodbe bil je v četrtek sprejet v velikem odseku 45 udov. Sinoči prečital je poročevalec Sochor dotično poročilo, katero bržčas prihodnji torek ali sredo pride v posvetovanje v javni seji. 342 odseku samem govorilo P' tem predlogu jega v državnem zboru. Kakor se poroča z Notranj- primeroma mnogo, ker v obče niso šle mnenja o pred- skega, se kandidata za oboje volitve uže prav odločno log na dvoje, zato so se borbe vrtile bolj krog imenujeta v krogih volilcev, tako, da volilnemu odboru • t • • « • .m ^ ' tega, kar so govorniki v zvezo spra reč o pogodbi z Llovdovim društvo predlogi, nam pa o uravnavi ne bo preostajalo mnogo delovanja. ašega denarstva (valute). Pri tem predmetu sta se iz- Baiikino vprašanj 8 i aterim je v zvezi vuanja koma veliki borzij nik jela rojen d 2C N e u w i r t minister P1 e tema boriteljema pridružil se povsod neobhodni Menger, za mi pa veliki držav prav hudo spri oblika naših bankovcev, razpravljalo se je miuuli četrtek tudi v klubih državnega zbo rešiti v pododseku iu ke bo tvar seda mnenje prvega: Naravno je, da ba pa odseku za pogodbo z Ogersko spitz, Sturm poročevalec druzega pa Au z šk Boj ta med levičarji trajal je skoz tri seje in zma ga lede glavnega vprašanja Plener, ker mu pri trdila večiua odsekova; Z drugim predlogo kujejo v prihodnj nar ji mu je sko levice. „ e tud 50 k r., zmagal je raj enako število gl Znano je, da se i sreberni p o 1g o 1 d Plener tudi, pa pritrdilo asov z desnice, kakor z ekdanji trgovinski prej pa poljedelski minister Chlumeckv zelo ponašal po tem, namreč: podaljšanj v kako ozki zvezi so različni predlo nska pogodba ska tarifa bankinega privilegija, določba kvot itd pogodbo , dalje: zato stavil poseben predlog v zbornici, je v pododseku i odseku vprašal vlado, kako ona misli o tej zvezi (ko neksiteti) in ko mu je konečno finančni minister Duua iznal. da so jevski v velikem odseku tesni zvezi: carinska in za pogodbo priz; bakinska pogodba pa sklep zarad doneskov k skupnim stroškom ter dalje obljubil da bo vlada te tri predmete le m dejala v ve- » zadovolil se je Chlumeckv s to izjavo. Ko tičen nske pogodb prišel na razgovor je do- hteval je Chlumecky, da se doda poseben stavek, da bo posebna postava določila, kedaj ta pogodba zadobi veljavo. tedaj ni bilo nasprotja v tem vprašanji, pa Bistveno Chlumeckv je bil tako den na svoj predlo da je glasil minoritetui votum, ko večina njemu ni pritrdila Minuli petek bil je tudi v jezik hud ravs. tem odseku začela se m odsek edaj v obil nem drugem delu razprava prav zavolj nove naredbe pravosodnega ministerstva, Krog tega se vrti večinoma tudi razprava. Zadnji večer govorila sta dva desničarja Ceha: Gre pa levičarja s Ceske Ru Pi ckert. Jasno je dokazal d Je bistveno ta uaredba taka kakoršno je leta 1868. proglasil minister Herbst za Gališko trdijo, da j neizpeljiva. tudi prav taKO utemelj Pa levičarji Pražako naredba protipostavua iu celo Odsek zboroval je od 7. do 10. ure zvečer in go- vorniko talo vpisanih predlo teri je prav nalašč prišel k enajst ed njimi oče ga za nemški državni jezik grof Wurmbraud. ka s Štajerske Pešt Zarad d e 1 eg ki so sklica o delali so časniki mnogo letos v Budim- i zakaj zborovati ed hudo Po za sajajočih k kole zadnjem poročilu je v Budim-Peštu v bolnišnici za kozave 217, v oni za kolero obolelih 127. za škrla- tinko obolelih 18 egarjem pa 23 Počil tedaj glas, da morajo delegati izreči željo, ako bi jim bilo glede zdravstvenih razmer ljubše, da delegacije izjemoma letos zborujejo na Dunaji. Ko se izmed delegatov nihče izrekel proti temu, storilo bo, kakor čuj predsedništvo obeh zbornic pri vladi potrebne korake in težko je dvomiti, da bi ne bilo obema delegacijama in vladi ljubše, da zborujete mirno in brez skrbi, kakor pa v okuženi madjarski prestolnici. z djarsk pisom po eni iu po drugi strani, kakoršne je izdaval banka zadnjih deset let. niso bili po volji vsem drug avstrijski rodom izrekoma tud Ceh iu ne Slo encem iu Hrvatom naj se minuli četrtek t u d i vprašanje previjal se v Hohenwartovem klubu iu kako se nam poroča, zahteval iu \j bil 80 k dal matinski posl svoji volji br prostost, v tem vprašanji glasovati po ozira klubov sklep bilo je tud nasledniku na koroškem škofovskem sedežu d dni muogo brati ki vrgli so ua vrhunec celo znanega opata celj stfesa Wretschko iu so njegovo kandidaturo pozdrav m zadostenjem ko m d v o m 1 j Razumljivo je tako ve- ivo, da se bo na vseh meroaajnih mestih vedelo ceniti priporočanje, ki prihaja krogov, fcate vera ni več vredna kot obleka noša. anes prete s prestopom starokatolicizmu jutri pa v zvezde kujejo celjskega opata Takih kandidatov se ni bati ne vernim Korošcem ki so nemškega, iu ne onim. ki so slovenskega rodu. i Starišeni to lmnazijskih učencev bil je preteki ponedeljek zadnji obrok za nakup mark, s katerimi se učnina plačuje. Fi)gih ovitišano čule piph^o neo opovikšan Kolera Ljublj o dveh novili čajih kolere v bližini Ljub pripetil v Mostah pod Ljubljano glede katerega se je poročalo, da je dotičnik umrl s se je 7 prikaz koleri navadni ui ter slučaj ljano, goste poro~č kjer j je prisilj darmerija ____ _ O drugem prisilue delavnice pod Ljub- o umrlega sožgati mrl prikaznih euaKO vih Uradno preiskava zabranil Ljublj kakor obeh sluča bodo zdravstveni uga ne razširi Ljubi nast za kr. državno vojno ministerstvo namerava si 1887. potrebne zimske koče, letiuske odeje in odeje za konje oskrbeti potem spi konku Potrebo valo bode 8000 zimskih kocev 8000 letinskih odej 10.300 odej za konje. Pismene ponudbe morajo nepo sredno in najdalje do 25. novembra 1886. do 10. ure novem bra dopoludne priti v vložni zapisnik državnega vojnega mi nisterstva. — Dalje bode potrebovalo več drugih reči kakor: čepice (kape), žepne robce, ovratuice. rokavice podkovice blji, lopate in krampe, konjska česala kuhinjsko posodo, kositarne jedilne skledice klenice (čutare), kozarce, kože za bobne, povezilne voj ste za krmo pajal vedra Pismene ponudbe morajo neposredno krtače z ročnimi jermen i Ljubljane so minulo nedelji d e c e m b 1886 ajdalj do 1 do 12. ure opoludne priti v vložni Narodni slovenski poslanci imeli zapisnik državnega vojnega ministerstva. Upraviteljstvom , pri katerem so se razgovarjali za vojaško obleko v Brnu, Budapešti, Gradci, Kaiser shod zar.d volitve v državni in deželni zbor na Notranjskem Ebersdorfu pri Dunaji in podružni zalogi vojaške obleke na mesto umrlega g. Obreze. Kolikor čujemo, se dr- v Carlsburgu se je naročilo, da ima o na ogled vzorce žavni poslanci naši shoda --j ~--7--, VJL c* imu \J UU vdeležili zarad posla svo- onim, kateri hote s katero teh reči zalagati obeh 343 slučajih pa se bode oziralo samo na one osebe, katere naji, akoravno so uže sklicane za Budim-Pešt. Po raz ponujeno blago izdelujejo v lastnih tovarnah ali delav- govoru voljenimi delegati državnega zbora iu nicah. Razglasi in ponudbeni obrazci mogo se pogledati tudi pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani. Kmetijsko potovalno predavanje v Preserjih pri Borovnici ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v neueljo dne 31. oktobra popoludne po službi božji. merodajnimi osebami gosposke zbornice podalo predseduištvo državnega zbora k ministru Taaftej je izrekel mnenja, da bo ta korak imel zaželjen 1 pa z se Ako bi bilo tako nega pisma, v , ki peh. pričakovati je novega cesarskega roč- odloči za zbi- katerem se za letos Du ališče delegacij ponedeljek od prej brambovski minister grof Welsersheim v državnem zboru naj nterpe Novičar iz domačih in tujih dežel. lacijo Weitloffovo zarad podkupljivosti komisij, katere rekrute potrjujejo, ter naredbe vse obsegajo glašal, da postav dotične kar j sploh mogoče, da se ne- Dunaja. Pomenljive novice podaja nam seja postavno oproščenje zabrani. Glede posebnega slučaj državnega zbora minulega petka. Ne da bil ko- zarad katerega je bil ličkaj prej glas počil, kaj se bo godilo v zbornici, oglasi cuje radno izjavo dunajske deželne Dunaji preiskava, pa se skli sodnije, v ka se takoj po navadnih naznanilih predsedništva besedi terl Je lzraženo prepričanje, da dotični zatoženec finančni minister Dunajevski ter predloži zbornici dr- žavni proračun za leto 1887. ministru nekaj tesno krog srca, kazal je Da je bilo finančnemu uže nekaj dni nikoli z vojnimi osebami niso imeli namen oproščenja od vojaštva Za tem odgovoril je minister Praž ploh U zveze v zarad ne- memo preteklega leta. Iz tega prej, ko je memogrede omenil znane novice, da so letos državni dohodki manjši bilo je takoj sklepati, da bo tudi državni proračun bolj neugoden, kot oni preteklega leta, in govor, s katerim je minister svoj predlog spremljaj kaže, da je res tako. Novo predloženi proračun kaže državne potrebščine državne dohodke kega notarja na Češkem, ki je pri izvršilnih prodajah zemljišča baje po nič nakupa se je disciplinarna na kratko s tem da preiskava zoper ouega notarja čela brez ministrovega posredovanja. — Dalje odg' pri minister Pražak na interpelacijo dr. Viteziča zarad 521,975.654 gold. 505.671.199 r> zaničevanja hrvašči Minister je od preiskati 1, da da je deloma Hrvatov pri sodnijah v Istri. dal dotični slučaj natanko deloma sodnija tržaška in konečnega primanjkljeja 16,299.455 gold pa on dotične nedostatnosti dal popraviti prihod Potreb nost s primerno naredbo odpraviti. Potem prečitala letošnj nižja 2 za prihodnje leto ima se potem memo se je neka interpelacija Fuss rad železnice Ra povekšati 5,349.000 gold., zalo o pa tibor-Tropp 2,157.000 gold., in primanjklj ki 1886 znašal 8,791.000 gold., zvikša se letos za 7,507.000 za leto predloga zarad zboljšanja plač pra Potem sledilo je prvo branje vladinega duhovšči goldinarjev Denarni pogled prihodnost sedaj niiiakor ni pr Dalmaciji, dalje poročilo imunitetskega odseka zavolj toženja poslanca Schonererja, za tem pa še: prvo branje treh jazen in ako poleg tega ne pozabimo, Kako nevarne so Ruski, da se razmere naše nasproti lahko vsak trenutek prihodnj mostojnih predlogo Nekaj boja nastalo je koncem seje pri določevanji dnevnega reda, ko je Heilsberg predla more vneti plamen svetovne vojske, je po vsem naravno, naj se carinska in trgovinska pogodba še ne dene na dnevni red prihodnje (včerajšnje) seje. Večina pa je ta ako le skrbnim očesom zremo v negotovo bodočnost takimi čuti posli sede finančnega ministr čitale so se kasnej be predlo g zavrgl s tem je bilo to vprašanje rešeno Koj za tem ministrom oglasi se k besedi naučni Včerajšnja seja podala je še mnogo manj zanimi-ga. Po privoljenih rekrutih za prihodnje leto v smislu minister Gautsch, da odgovori na interpelacijo barona vojne postave in po dovoljenem trimesečnem začasnem Bojakovsfrega zarad neprivoljenega novega petega razreda buigetu pričela se je sploš rižu. je vsaj ministra osedanji državni nižji gimnaziji v Krome- in trgovinski pogodb Kakor se tudi drugače nadejali nismo, naprav ovor uaučne Ko drugi proti predstavila sta razprava o k prva govornika eden ie zbornici dva nova ot pa govor una- Jehnic nemška poslanca: znaui Stiegel s Kremsa, in Pichler s Pr jevskij Za izgovor, da vlada zelo obiskani kromeriški čokat, ogorel, s brado zaraščen člo nister okolščino da baj i privolila petega razred imnaziji, vzel je naučui vladi ni bilo podanega banditu z laškega gorovja na mi- veK, bolj podoben mirnemu advokatu. Pichler je sicer male postave, toda olikane vnanjosti kot pa tud i