Poštnina plačana ▼ gotovini itevilkti j Din Uprava: Nebotičnik, Ga* Jeva uL 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana itev. 14.614. Izhaja vsak 'dan, razen ob ponedeljkih tn po praznikih! GLAS NARODA i Naročnine na m Din. Uredništvo« Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva nU-oa St. L Telefon 88-56, Rokopisov ne vračamo, St. 10Z. Ljubljana, sreda 6. maja 1936 Leto II. Pravica je podoba božja na zemlji. Prva dolžnost vladarjev je pra* vičnost. Napoleon Dnevna pratika Sreda, 6. maja. 1936. Katoličani: Janez, p. Pravoslavni: 23. aprila 1936. Djurdjev dan. Dežurne lekarne v Ljubljani Sreda: Mr. Leustek, Resljeva cesta; Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Komotar, Vič — Tržaika cesta. Vreme Jugoslavija. Oblačno v celi državi, dež na severni polovici, manjše razjasnitve v zgornjem Primorju. Temperatura se ni bistveno spremenila. Plovlje 5 C, Mostar 24 C. Napoved za danes: Oblačno v celi državi z razjasnitvami na severni polovici in v Primorju. Deževalo bo mestoma še po celi državi. Temperatura se ne bo spremenila. Sonce ,vzha,a ob 4.22, zahaja ob 18.48. Gledališče DRAMA Začetek oh 20. uri Sreda 6. maja: Prva legija. Red Sreda. Četrtek 7. maja: Juarez in Maksimiljan. Rod Četrtek. Petek 8. maja: ob 15: uri: Družinski oče. Dijaška predstava po cenah od 5 do 14 Din. Kino Sloga: Animator. Matica: Šanghaj. Union: Poročim kogar hočem. Šiška: Maček v vreči. Ideal: Vse radi glasbe. Kino Ptuj: Zmaga srca. Borza Ljubljana, 6. maja. Današnja povprečna vrednost tujega denarja . Dinarjev 1 nul. goldinar 29.78 1 nemška marka 17.61 1 belga 7.43 1 šv. frank 14.27 1 angl. funt 217.23 1 am. dolar 43.71 1 fr. frank 2.29 1 Kč. 1.81 V privatnem kliringu 1 avstr, šiling 9.20 1 nemška marka 13.95 1 angl. funt 250.00 Vaidisti zmagali Kairo, 5. maja. c. Na včerajšnjih volitvah so poedine strnmke dobile sledeče število mamdatov: vafdisti 163, liberalci 17, narodna stranka Sahas paše 8, vafdistič-ni disidenti 6, pristaši itihada (unionisti) 5, nacionalisti 4 in nezavisni 14. Poznanih ni še rezultatov s 14 volitvenih srezov. Nemiri v Alžiru Alžir, 5. maja, Tu so izbruhni, te velike demonstracije narodne fronte. V bitki s policijo je bito več ranjenih. Ranjen je tudi policijski komisar. Red je bil končno vpostavljen. Za neodvisnost sodstva — Pošast, hi j« strah in trepet zamorh — Vosi so že izginile v Jame — Usodni trihot — Zlata afera — Vsahemu svofe Dom in šola za gospodinjske pomočnice Ncguš pride v Ženevo London, 5. maja. n. Položaj v Addis Abebi se v teku včerajšnjega dne ni bistveno spremenil. Neredi, ki jih povzročajo patriotični elementi, se še nadaljujejo. Število žrtev narašča. Posebno je ogrožen amerikanski konzulat, ki je zaprosil za pomoč britanskega konzulata. Ves čas, kar trajajo neredi, oba konzulata še nista mogla priti v neposredni stik. Mnogo britanskih državljanov je v prvem, trenutku zbežalo pod zaščito anierikanskega poslaništva. Ker pa je položaj postal nevzdržen, so britanske državljane poslali v britansko poslaništvo, ki je bolj močno utrjeno in lahko kljubuje napadom. Demonstranti so obkolili amerikanski konzulat tako, da je vsak dostop k njemu nemogoč. Poslanik je takoj obvestil svojo vlado v VVasching-tonu o nevzdržnem položaju v Addis Abebi. Po nekih vesteh se doznava, da se cesar Haile Selasije .trenutno mudi v Džibutiju. Nedvomno pa se bo nastanil na teritoriju, ki bo pod britansko oblastjo. V tej smeri se že vodijo razgovori. Cesar je bil sprejet v Džibutiju (Francoska Somalija) nad vse gostoljubno in častmi kot pripadajo visoki cesarjevi osebi. Cesar bo počakal V Džibutiju na dva angleška rušilca, ki ga bosta odpeljala najbrže v Kenijo, kar pa ni še definitivno znano. Po nekih drugih vesteh pa namerava cesar osebno priti v Ženevo, kjer bo vložil protest proti _ • - italijanskemu napadu in zahteval, da se zadeva reši po določbah pakta DN. Poveljnik južne abesinske vojske je tudi pobegnil v Somalijo Džibuti, 5. maja. b. Komandant abesinske vojske je zbežal. Z njim tudi načelnik štaba in glavni vojni svetovalec turški general Vehib paša. Oba sta zbežala v angleško Somalijo. V Berberi pričakujejo njun prihod. Tako je sedaj tudi južna vojska zgubila vodjo. Neguš v Haifi Džibuti, 5. maja. b. Abesinski cesar se je vkrcal na angleško križarko »Enter Prais« s svojo družino in spremljevalki vred. Križarka je krenila na pot ob 17.30. London, 5. maja. n. Cesar Haile Selasije dospe v petek v Haifo. NAPOLEON L Dne 5. maja je minilo 115 let od njegove smrti Hiša, kjer je pfebival Napoleon r. prognanstvu na Sv, Heleni, In njego# grob. ________________ Konferenca Balkanske zveze Beograd, 5* maja, p. Konferenca! zunanjih imimtoilTov Balkanske zvezo, ki se je pričeta včeraj popoldne, Ml je nadali j evala včenaij popoldne tn da* nes dopdldine. Danes popoldne bo za* ključni sestanek štirih zunanjih ml* reistroiv. Balkanske zveze, po kaitercnf bodo sprejetij novinarje an jim dali obširnejše izjave o doseženih uspon hih. Kolikor ®e more Izvedeti, potekajo razgovori zelo povoljno in j« v vseh blstvei. vprašanjih dosežen popoln sporazum. Oglašuj v „Glasu‘‘ Vojskovodja Grazin.nl med pohodom v Addis A beba Dnevna kronika — Umrli so; v Ljubljani g. Franc Lampič banovinski sluga; g. Franc Seničar, inspektor državnih žcler.nic; v Žužemberku pa ga. Barbara Pečnik, vdova klobučarskega mojstra. N. v m. p. Preostalim našo sožalje. — Diplomirala sta na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Zalokar Vinko iz Doba pri Domžalah ter Vrstovšek Ciril iz Maribora, čestitamo! — Za direktorja glavnega zastopništva zavarovalnice »Assicuraziono Generali« v Ljubljani je imenovan g. dr. Leo Skala. — Učiteljske vesti. Iz Ambrussa v Metz je premeščen v svojstvu izseljeniškega učitelja.g. Janko Jankovič, za izseljeniškega učitelja v Glad-becku pa je imenoan učitelj Anton Šlibar iz Litije. — Galsworthijeva drama »Družinski oče« se vprizori v petek dne 8. t m. ob 15. uri 'popoldne v ljubljanski drami kot dijaška predstava pri globoko znižanih cenah od 5 do 14 Din. Delo je izredno interesantno, visoke literarne vrednosti, zato opozarjamo na to predstavo naše dija-štvo. — Počitniški tečaj »Nova Nemčija« za inozemce. »Deutsche lloohschule fttr Politik« v Berlinu priredi tudi to poletje skupno z Deutscher Aka-demischer Austauschdienst« počitniški tečaj »Nova Nemčija« za Inozemce. Ta tečaj naj omogoči inozemskim gostom, spoznati in doživeti mlado narodnosocijalistično Nemčijo tako. kakršna v resnici je. Temu namenu bo služil pester in bujen program. Vodilni znanstveniki in strokovnjaki bodo v svojih predavanjih prikazali temeljne ideje države. V ostalem pa bo dana udeležencem prilika, ogledati si mesta nemške kulture in znanosti, prav tako pa tudi dobiti vpogled v narodnosocijalistično vzgojno delo v delovni službi (Arbeitsdienst), v Hitlerjevi mladini (Hitler-Jugend) in v novo ustvarjenih prosvetnih zavodih. Končno se jim bo razkazalo tudi pomembnejša dela nemške tehnike in so jih bo vodilo v važnejša industrijska podjetja. Udeleženci tega počitniškega tečaja naj bi dobili s temi prireditvami jasno sliko o oblikujočih silah nove države. S pomočjo predavanj in ogledov naj bi nozemci, ki prihajajo v Nemčijo, spoznali, da se hoče nemški narod v miru posvetiti le delu, držeč se strogo načela izpopolnitve dolžnosti in discipline. Trajanje tečaja — od 15. do 28. julija — je določeno tako, da imajo udeleženci priliko, si nato ogledati tudi olimpijske igre.. — Izpiti inženerjev in geodetov so so začeli v Beogradu v oddelku državnega katastra. K izpitom se je prijavilo devet kandidatov. Predsednik komisije je načelnik oddelka drž. katastra g. dr. Zvonimir Kralj. — Osebne vesti. S kraljevim ukazom jo postavljen za primarnega zdravnika v bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju g. dr. N. Pcstot-nik, asistent istotam. Za glavno arhi-varko ministrstva je postavljena v Beogradu Berta Babšek, dosedaj ar-hivarka v 7. pol. skup. Z dekretom poštnega ministrstva sta prestavljeni na pošto v Celju Fani Cveško, pomožna uradnica 9, pol. skup. na pošti na Sušaku, na poštni urad S-marje pri Jelšah pa Leopoldina Gselman, manipulantka 9. pol. skup. na pošti t Ptuju. Agonija junaštva Ljubljana, 5. maja. Abesinski cesar sd je rešil življenje z begom. Njegovo prestolnico bodo Italijani danes ali jutri docela zaisedij. Ta dogodek nas spomni na svetovno vojno, ko sta belgijski krati in srbski kraitj morala zapustiti prestolnici. Toda s tem usoda njunih narodov še ni bila zapečatena. Svetovna vojna je bila veb k a koalicijska vojna in izguba prestolnic še ni pomenila izgubo države in vojne. Teoretično tudi Abesinijai ni brez zaveznikov. Po suhih paragrafih Društva narodov so vse članice DN zavezniki Abesinije. Toda samo na papirju. Abesinija je izgubila presto Imen in s tem je izgubila tudi vojno. Bitko je izgubilo tudi Društvo narodov. Z abesinsko vojno je zaključeno posebno poglavje evropske in svetovne zgodovine. Junaštvo je odveč Imamo nov dokaz, da odloča v mednarodni politiki sila nad pravom. Vojna v Afriki je pokazala, da odloča v mednarodnih sporih — tehnokracija. Tehnika je pravi diktator nad narodi. V svetovni vojni je še odločalo junaštvo borcev. Premoč vojne tehnike še ni prišla do svoje strahotne veljave. Po izkustvu v afriški voini ne pomeni dosti osebno in kolektivno junaštvo in moralna moč bojevnikov v primerj s tehnično premočjo sovmžnrlka. Parabola o Davidu in Golijatu se nam zdi smešna in neumna. Aktualna ie postala legenda o kraljeviču Marku, ki je odvrgel sabljo in se zjoka! ko je spoznal moč puške s katero more vsaka mevža uničiti največ-iega junaka. Kai' ie junaštvo nroti letalom, ki trosijo brez velikega nizka bombe in stnipene pline? TragedPa junaštva pa ie tem vAč’0, ker ie moderna vojna tehnika mogoča samo velikim in br>-g?,!-n narodom Usoda majhnih narodov Z zmago tehnike v vojni je, kakor se zdi, zapečatena tudi usoda majhnih narodov. Zdi se, da je ideja o enakopravnosti narodov za dogledno dobo pokopana.« Veliki in bogati narodi, ki razpo-iaigaio z vsem sodobnim in mo-dernm teničnim vojnim mehanizmom. lahk o vsak čas obračun n jo z majhnimi narodi. Majhen narod nima denarja, da bi si ustvaril moderno vojsko. Preostane mu le še možnost, da se zvežejo z močnimi silami. Društvo narodov ni moglo zadržati ali obvladati sile v afriški vojni. Sam Bden je to včeraj v svojem govoru ugotovi! V teoriji so vse države za principe DN. toda le v kolikor sc to krije z njih interesi. Pirihodnji teden b0', kakor vse kaže, DN stopilo v poslednji boj za svoja načela. Baje se bo v Ženevi pojavil sam nuguš Halle Se-lasie kot živa žrtev politike DN v afriškem sporu. Upanja v njegov uspeh pa ni več. Italija bo proglasila Memelikovega vnuka rasa Lidjua za novega neguša in z n.ii?m sklenila zmagovalski mir. Zanimiva prognoza Letala, bombe, strupeni plim in tanki so močnejši kakor paragrafi Društva narodov in močnejši kakor junaštvo. 10 let je fašistična Italija ustvarjala svoj vojni mehanizem in ga ustvarja še kar naprej. Nemčija jo posnema. Dve državi, ki imata danes najbolj razvito vojno tehniko, to sta Nemčija :n Italija, domonirata in odločata v Bvropi. Ne smemo pozabiti, da žive avtoritativni režimi od uspehov. Mehanizem »e tu, letala in bombe ter tanki ne smejo rjaveti v vojaških arzena1 ih. temveč morajo izvršiti svojo peklensko dolžnost. Anglež Mo'therweH, ki je dober poznavalec Italije in fašizma, je napisal pred dnevi v neki ang^-ški revni: Cilj Mussolinijev je, da dobi Balkan pod svojo oblast. Ne z osvajanjem, temveč z nekakim posebnim Društvom narodov za Balkan, v katerem bi imel $am odločilno besedo. Za došego tega cilja mu je bilo treba uničiti moralni prestiž Društva narodov v Ženevi, drugič zanetit spor med Francijo in Anglijo, in tretjič oslabiti angleško nadoblsat v Sredozemskem morju. Vse troje se mu je že posrečilo s pomočjo vojne v Ariki, s porazom neguša Halle Selasiie in s tem vse abesinske oborožene sile. Že slavijo.• • Rim, 5. maja. i. Po mestu že slavijo zavzetje Addis Abebe. četudi niso vesti o padcu abesinske prestolnice uradno potrjene. Na vsak način bo pa vest šele tedaj resnična, ko >o bo uradno razglasil predsednik ministrskega sveta Mussolini. Nikotin proti žuželkam Amerikanci so v borbi proti žuželkam prišli do iznajdljive ideje, kako jo mogočo z nikotinom uničevati različne žuželke in zajednice. Sestavili so posebne aparate, iz katerih brizgajo razredčen nikotin po rastlinah. Našim starim očancem je bila ta nova iznajdba že zdavnaj znana ter res ni bilo potrebno dognanj moderne dobe, da so da z nikotinom uničiti različne škodljivce. Cim je dobil ponosni dekliški rožmarin rastlinske uši. ga je stari ded takoj pokadil s svojo pipico. BOMBA SMEHA I 3 odlični ftOfttiltS Fritz Schulz, J. Bressart in Tibor H.aimay v burki ANIMATOR SMEH! Glasba: H. MAY HUMOR! DANES OB 16., 19.15 in 21.15 uri. TELEFON 2730 KINO SLOGA Rimi s titatelii Vsakemu svoje Ljubljana, 5. maja. Uradniku, ki bi tudi rad svobodno zadihal: Prijatelj, prava svoboda je za* jamčena samo v pravi demokra* ciji. Prava demokracija pa je sa* mo tista, kjer so pravice v soglas*. ju z dolžnostmi in narobe. Ena* ke pravice zahtevajo tudi enake dolžnosti. In čim večje so pravi* ce, tem večje morajo biti dolž* nosti. Lahko je gospodovati z vsemi pravicami, a nikakiml dolžnostmi in nikako odgovor* nosijo. Kot pravo demokracijo mi ni* koli ne bomo priznavali demo* kraci je, ki bi dovoljevala politiki posegati v javne urade. Mi od* ločno zahtevamo popolno depo* litizacijo cerkve, šole in urada, o tem smo tukaj že često spre* govorili. Mi smatramo stalnost in ne* odvisnost uredništva kot enega temeljnih pogojev demokratične države. Uradnika mora ščititi službena pragmatika in on mora biti absolutno obvarovan tega, da bi mogla posegati v njegovo ek* sistenco danes ta jutri ona poli* Učna roka. Le tako bosta zasigu* rana v državi zakonitost in prav* ni red in onemogočena protekci* onizem in korupcija. In le tedaj se bo uradnik čutil svobodnega in bo služil samo interesom služ* be, ker se mu na nobene druge interese ne bo treba ozirati. Za uradnika in njegovo kari* jero sme biti edina legitimacija njegova službena kvalifikacija, nikdar pa ne legitimacija kake politične stranke. Spominjamo se, kako so se ob šestojanuapskem aktu uradniki po uradih od veselja jokali in ob* jemali, — gotovo ne zato, ker so se morda vnemali za kako avto* kraci jo ali diktaturo, ampak ker so se čutili rešene strankarskega terorja, ki je prihajal zdaj s te zdaj z one strani. Kakor rečeno: prave demokra* cije nam treba s pravo demokra* Učno državno upravo, ta pa je mogoča le ob stalnosti in neod* visnosti njenih organov. Kako bi pa tudi mogel uradnik demokra* Učno čutiti, če mu ni dana demo* kratična zavest, izvirajoča iz de* mokratičnih svoboščin? Uradnik bo čuval pravice državljanov v polni meri le, če so njegove last* ne pravice v polni meri zavamve* ne. Vsakemu svoje! »Zakaj se tvoja sestra pravzaprav še mi omožila?« »Ker je veliko prepametna, d3; bi vzela tako neumnega moža, M bi njo vze!« * »Moram to službo spet zapustiti, gospa — Vidi m, da do men nima te zau panja!« »Ali, Ncžika! Sn|i' sem vam Pre' pustila ključe celo do moje omare in do gospodove psalne ttnze. »Da. Ampak nobeden ni pravi. Zakaj se podirajo hiše rudarjev v Podkraju pri Zagorju O potrebi novega izvedenca — Teoretik inž. dr. Nagode Ljubljana, 5. maja. Približno pred tremi len se je zaeeia velika pravda zagorsKvh rudarjev proti Trboveljski premo-Kotoopm družbi (TPD). Že tn leta se vleče ta pravda in morda tie bo vlekla še nadaljna tri leta. Ure namreč za odškodnino, ki znaša skoiro poldrugi milijon di-nar.ev. Uničeni domovi V Ki»evsixeui revni ju v l-\xiKra-lu v jami, Kr se .imenuje po Kra.u luuu roukraj, je preu ‘eu ltvU začela Kopan premog pou precej sumim poPodjem, ki je iz dolomita in apnenca. Kopali so v podnožju, tu je iz meiiKe gl.me in laix>r-ja. akronuu domova rudarjev ua tem terenu so se začeli po stvaritvi obrata rušiti, žtdovi so popokati in rudarji so morali svo e domove zapustiti. ObUsti so jim zapovedale, da se morajo izjcii-ti, kor bi bilo prebivanje v močno poškodovanih hišah nevarno za življenje stanovalcev. Za rudarje je bilo taikoj jiasno, da so se njih domovi začeli podirati zaradi Prenii kanja mehkega podnožja, na katerega je pritisnila ogromna masa dolomita na pobočju nad hišami. Ta ogromna masa dolo-niita je pa mogla le zaradi tega iztisniti mebko podnožje, ker ;e 1 PD izkopala ipod pobočjem jame in rove, ko je pridobivala iz jame Podkraj premog. Prizadeti rudarji, ki so bili oto svoje domove, so vložili odSkodninsiko tožbo proti TPD. Sodišče je vzelo v Pretres najprvo tožbo rudarja Grčarja Valentina in Jermana Alojza, ki zahteva ta dkoM 92.000, oziroma 185.000 Din odškodnine. Vmesna sodba Za rudarje je bik) jasno, kakor smo že omenili, da obstoja vzročna zveza med rušenjem njih domov in kopanjem TPD v Podkrajški jaimi. TPD je bila drugačnega mnenja. Treba je bilo torej dokazati s strokovnimi izvedenci, da se hiše rudarjev rušijo zaradi rudarjenja TPD v Podkraju. Prva sodna instanca je lani 30. decembra na podlagi strokovnega mnenja izdala vmesno sodbo, s katero je zavzela stališče, da obstoja Vzročna zveza med razpokami v nišah in rudarjenjem, kar je bilo bistveno vpraša ruje v pravdi. Prva sodna instanca se je ozirala na strokovno m n etre privatnega docenta inž. dr. Črtomirja Nago- detn. Priziv TPD , Toženka TPD je vložila po svojem advokatu dr. Benkoviču pri-z'v na apelaoijsko kot prizivno sodišče v Ljubljani. V prizivnem ?bisu je TPD pobtja'a prvo sodno m navajala tudi, da so odškod ninske pravice Grčarjevc in Jermanove zastarele v smislu obč. drž. zakona. Grčar in Jerman sta po svojih odvetnikih dr. Žužku in dr. La-Dajnetu dokazovala, da njune odškodninske pravice nikakor niso zastarele, sklicujoč se tudi na določila rudarskega zakona. Dne 28. aprila se je vršila razprava, katere so se udeležiiM zlasti številni predstavniki TPD od jamomerca g. Cuka do najvišiih ravnateljev in generalnih direktorjev. Predsednik civilnega senata petorce je bil dr. Erik Eberl, ki je po 8 urni živahni razpravi objavil sklep: Prizivu toženke TPD se ugodi. Prva sodba se razveljavi. Potrebno bo pritegniti še tretjega izvedenca, ki je stro. kovnjak v rudarski geologiji, kajti strokovno mnenje zapriseženega sodnega izvedenca dr. inž. Nagodeta ne more hiti odkjčilno. ker dr. inž. Nagode vsled neizkušenosti ni mo. gel izreči absolutno zanesljive ga mnenja. Razgovor z dr. Nagodetom Apelaeijsko sodišče je torej ovrglo prvo sodibo. češ, da je tre-da pritegniti še tretjega izveden ca. ki je strokovnjak v rudarski geologiji. Vsili se človeku misel, kako je mogel inž dr. Nagode biti imenovan izvedencem, če nima zadostne kvalifikacije za izvedni-ško mnenje v tej pravdi. Naš urednik je dr. Nagodeta obiska) in se z njim porazgoVoril glede tega. Dr. Nagode je sedel sklonjen nad kopico načrtov in računov, ki ga je predložil sodniji Ogromen risarski in računski material, ki ga je obdelovali skoro leto dni, priča, da je dr. Nagode zastavil vse svoje znanje in marljivost pri sestavi svojega izvedeniškega poročila v pravdi rudarjev s TPD. Dr. Nagode je dal g'ede te pravde m svojega strokovnega mnend sledeča pojasnila: — Zal o tej stvari ne morem še tako izčrpno za javnost poročati, čeprav razumom zanimanje najširših krogov, zlasti v rudarskih revirjih, za potek pravde med rudarji, ki so jim bili porušen- domovi in TPD. ki je z rudarjem povzročila to škodo. Verjetno je namreč, da bom o tej stvari ponovno zaslišan. Zaradi" tega razloga ne morem tudi pred zaključkom pravde načeti z javno diskusijo na univerzi vprašanja glede krivde razdejanja v zagorski dolini. Ne gre za problem rudarske geologije — Apelaeijsko sodišče zahteva še zaslišanje izvedenca, ki ;e strokovnjak v rudarski geologi-ji, češ, da zaradi svoje samo teoretične kvalifikacije niste mogli dati absolutno zanesljivega mnenja! — Predvsem moram reči, da v tej zadevi ne gre za kak specifičen problem rudarske geologije, temveč edino za vprašanje iz mehanike zemeljskih gmot in njih strukturalne gradbe, ter za vprašanje odpornosti stavb proti premikanju zemlje. Kot gradbeni Inženjer s specialnimi študijami iz dinamske geologije in fizikalne geografije mislim, da prav lahko presojam vzroke podiranja hiš, plazovanja terena in rušenja notranjega ravnotežja zaradi izpodkopavanja. Vseeno je, kdo koplje Ce bi namesto rudimka vrtali na primer ob pobočju Malovrha velik predoir ali grauMi železnico, bi pač niKviiiiuir ne prišlo na misel, da Uu poklicali kot izvedenca kakega specialista za rudarsko geologijo. riroulem je namreč vedno ism: proučiti in raziskati je treba v.piiv napravijene vdolbine na po-vrš.no terena. Vseeno je namreč, kdo to vdolbiino napravi, »knap« ali pa kdo drugi. RudarsKa geologija se predvsem bavi s vprašanja ekonomske izrabljivosti raznih hribin in slojev, ne pa z mehaničnim vprašanji. Povsem nerazumljivo mi je torej, zakaj zahtevajo še tretjega izvedenca specialista v rudarski geo'ogijj. Kje ga iskati in čemu? — Kdo pa ima potom prakso in izkušenost v »podiranju hribov?« — Primeri so tako osamljeni, da zahteva vsak zase monogra-fično obdelavo brez kake sliema-tizacije. Prizadeti Podkraj sem mono-grafično obdelal in se poglobil v vse podrobnosti tega vprašanja. Opazoval sem na zemljišču in stavbah vse pojave z vso skrbnostjo ter upošteval prav vse podatke. ki mi jih je dala sama tožena TPD na razpolago. Niti enega teh podatkov nisem zanemaril. V teku vsega postopanja niso ovrgli ne ene moje ugotovitve, ne metode, po kateri sem prišel do zaključkov, ki Objektivno dokazujejo krivdo TPD. Zaradi tega se je naravno prva instanca v celoti priključila mojemu mnenju, druga instanca pa pravi, da sem »neizkušen« in »teoretik«, ne pove pa, katere moje strokovne trditve ddkazuieVi moio neizkušenost. Vasi so že izginile v jame ... — Gospod inženjer, kdaj so se hiše začele rušiti? — Kratek notek te afere je tale: L. 1916. je IPD začela v Podkraju kopati premog, 1. 1917. so pa ugotovili prve okvare na stavbah nad jamami. Rudnik izkoriščajo ali eksploatira jo od zapada proti vzhodu. Poškodbe na stavbah in zemtjiščjth se pa pojavljajo v isti smeri, torei od zapada proti vzhodu. Celotne vasi so že izginile tod v jame... Predrobno proučevanje In raziskovanje ter zasledovanje le krajevne in časovne sovisno-stl med rudarjenjem In pojavljanjem okvar me je privedb do zaključkov o kavzalni zvezi med rudarjenjem in razdejanji na površini. Sicer pa pustimo teorijo. Dovoli te, da vam jaz zastavim vprašanje. Predstavljajte sd nekaj stoti-soč kubičnih metrov skalnate mase, ki sloni po strukturi prevesno na plastičnem gl mastem podhočju, na kateri je vas. V glinasti masi izdolbem veliko votlino pod skalo. Skalna masa nad njo se odtrga in pritisne z živo silo navzdol. Kaj mislite, kakšne bodo posledice ? — Mislim, da bo skalna masa iztisnila glino pod seboj in da se bo vse, kar je na površini, kakorkoli premaknilo! —No, vidite, ta problem je za vsakogar, kd hoče praktično misliti, kaj enostaven. To sem ugotovil tudi jaz. Raziskal sem zadevo tudi statično, in sicer po najnovejših in najpopolnejših metodah. Praktičnim dognanjem sem dodal še računske zaključke in ugotovil. da teoretični računi docela potrjujejo opažanja na terenu, iz katerih sem izhajal. Ker sem se lotil zadeve z vso znanstveno vestnostjo, mi je tuda še mladi in neizkušeni advokat TPD dr. M. očital, da sem »teoretik.« Koncem vseh koncev za univerzitetnega docenta to ni tak greh! — Ali je TPD res ustavila kopanje v Kisovcu? — O tern ne vem več kakor povedo dnevni listi. Sicer pa je to vseeno. Pobočje je razbio in treba bo dolgo vrsto let, da se umiri in zazdravi. Brazgotine bodo seveda ostale in rane se lahko vedno na novo odprejo. Sem pač teoretik .. • — Pravijo, da je prizadeto ozem lje, kjer je TPD kopala, že izven koncesiomranega ozemlja! — O tem vam kot zaprisežen izvedenec ne morem dati nobene izjave. — Kako je pa s socialno stranjo tv, pravde? — Znano vam je, da si stojita na sproti dve stranki: bogata IPD in revni ter v bedi živeči rudarji. Za mene kot izvedenca seveda revščina in bogastvo pri statičnih računih in ugotovitvah ne igrata nobene vloge. Ce pa govorim kot človek in ne kot uradna oseba, lahko povem, da za vse svoje ogromno triletno delo za izdelavo strokovnega mnenja nimam kritih niti svojih efektivnih izdatkov. Sem pač »teoretik« tudi v tem. Sicer je pa težišče pravde, kakor ste videli po odločitvi apela-cije, zdaj v zastaranju odškodninskih zahtev rudarjev. Glede tega vam pa rečem s francoskim pesnikom: Je n’y oomprends rien, c’est de la justice... AM po domače: O tem nič ne razumem, to je pa PRAVICA. — emze — 30 let zvestobe Boreči, 6. mej«. RedeJc praznik obhajata domee zakonca Freuc in Joeiplna Puconje. Danes namreč mhneva 30 let, odkar ju v zvestobi drtiži zakonska vez- Marsikaj se zgodi v 3 desetletjih, toda »zvestoba Slovenca ne gane« poje pesnik. Res, zvestoba in delavnost uglednega para sita nezlomljivi. Zeto se prvi 30 letnici pridruiuje še druga: 30 letnic«, odkar sta ustanovil« kotno trgovino, kt še dene« lepo uspeva. Z družino slavljencev se teh jubilejev veselimo tudi mi in kltčemo njima dai družini: Se na mnog« | srečna leta! Maribor in— Narodno gledališke. Sreda, 6. maja: Zaprto. — Četrtek, 7. maja ob 20-: »Direktor Čampa«. V korist Združenja gledal iških igralcev. — Petek, 8. maja: Zaprto. — Sobota, 9. maj,a ob 2l0.: »Tuje dete«. Premijera. m— Kazglas. Za mesto Maribor bo viršil mestni fiziikat zaščitno cepljenje zoper osepnice do četrtka 7. maja til. v svojih uradnih prostorih V Frančiškanski ul. in sicer v času od 9- do 11. ure V navedenem času je cepljenje brezplačno. Cepljeni moro,jo biti vsi zdravi otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu. Starši •e opozarjajo, da se opustitev cepljenja kaznuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni. m— Zasačen na begu. No severni meji so varnostni organi v nedeljo ustavili diijaka pet o šol c a VišeVava Miihaijloviča iz Beogroda ter ugoto-vrli, da je fant pred dnevi pobegnil od doma ter se namenili na Dunaj Poslali so ga s spremstvom nazaj v Beograd k staršem m— Fantovski pretep s krvavim izidom je bil v nedeljo v Siko,'ah na Dravskem polju Na bojišču sta obležala de'avca Miha Pernat in Jakob Greif, oba z nevarnimi] vbod-Ijaji. Oba so prepeli,javi v mariborsko bolnišnico. tri— Spomenik na kugo, ki stoj,i na Glavnem trgu pred rotovžem so hoteti zaradi predvidene regulacije Glavnega trga premestiti na novi del Glavnega trga. Posebna komisija pa je ugotovila, da je spomenu,k v tako slabem stanju, da bi bil pr c nos skoraj nemogoč. Spomeik torej ostane na sedanjem mestu- m— Še štiri aretacije so b'le izvršene v ponedeljek v zvezi z veliko afero tatvin v delavnicah drž, železnic v Mariboru. Vse doslej aretirane marljivo zaslišujejo. Na delu pa je tudi posebna komisija rz Beograda, ki bo o poteku zaslišanj poročala prometnemu ministru. m— V prostovoljno smrt se je podala 47-letna delavka Marija Kosova na Muti. Zvečer je popila večjo množino lizola in odšla s svojo triletno hčerko v posteljo. Zjutraj so jo našli mrtvo na tleh. Kosova je zadnje čase živela v veliki bedi. m— Kino. Grajski: »Večni žtd Ahaever«. V glavni vlogi Con rad Veidt. — Union: Prekrasen film »Črni angel«. Kanada — nova zemlja radia Neki kanadski geolog je odkril v bližini Velikega medvedjega jezera veliko sklade radia. Geolog je sicer iskal baker, toda našel je sestavine, ki v veliki množini tudi vsebujejo dragoceno rudo. ki pa v medicini igra odlično vlogo To je prvi primer v zgodovini, da se ta plemenita ruda nahaja tako na odprtem položaju. Rudnik je zelo oddaljen od vsakega ljudskega bivališča. Tudi vsa pota so skoraj neprestopna. da bodo najbrže morali rudo prenašati z aeroplani. Strokovnjaki so mnenja, da se bo vsled te najdbe produkcija radia znatno povečala in bo radi tega tudi dostopen za zdravljenje revnejšim slojem. »AH še veš. Nau či ek, na tej klopic! sva se prvič potjufbila... Ah K€, salj to nisi bil tl!« »Jaz sem že bil. Damica, ampak ji nisi bila!« Obnovljen ovčji sejem v Gušfanju Guštanj, 5. maja. V soboto se je na pobudo lokalnih faktorjev in društva Rejec malih živali Guštanj v okvirju razstave malih Živah vršil velik sečem ovac. Prignanih je bilo okoli dvesto ovac iz bližnjih pogorij in hribov, ki obdajajo Guštanj. Sejmu je prisostvoval tudi zastopnik kr. banske uprave g. ref. Hladnik, katerega je pozdravil srezki kmetijiskii referent g. Martelanc. nakar je imel g. Hladnik daljši nagovor na navzoče selili ar je in rejce. Pohvalil je prireditev koroških rejcev malih živali, ki dokazuje smisel našemi ma'ega človeka za gospodarstvo in socialnost ko v skupni organizaciji nudi skupno pomoč. In v tem smislu koraka naš mah človek naprej Maibi človek ljubi svojo zemljo, ljubi tudi živali. Veselje je videti delavsko družino. kako neguje svoj mali vrtiček in malo živinico, kot perutnino, kunce, pa še kako kozo po-vrhu. da je vedno nekaj mleka pri hiši. Za večja kmetska gospodarstva pa pride še v večji men v poštev ovčjereja, ki se danes zopet razveseljivo širi že tudi po enih predelih, kjer ni bilo do zadnjega časa skoraj nobene ovce več videt'! Pri nas imamo nad 8 mili onov ovac. od katerih pridobivamo povprečno nad 11 milijonov kg volne 'et- no. 5 milijonov kg volne nam vsako leto primanjkuje, pa bi se lahko povsem osamosvojili od uvoza* Povzdigniti moramo število ovac vsaj še za tri mihjone, s čimer se bomo v produkciji volne popolnoma osamosvojili. Banska uprava podpira prizadevanje ovc jerejcev s tem, da nakupuje plemenske živali in jiih deli po znižani ceni med resne kmetova'ce. Ustanovlja tndi rejska središča, ki naj skrbe za prvovrsten plemenski materijal. Skrbelo se bo tudi za pravilno vnovčevanje volne in ovčjega mesa. Dalje je g. referent obrazložil bistvo naše je-zersko-solčavske ovce na kar se je izvršil pregled prignanih živali pred posebno komisijo, ki so ,o tvoriti poleg banskega in kmetijskega strokovnjaka tudii veterinar in priznani ovčjerejci. V plemenske svrhe je bilo izbranih oknlj 80 živali obojega spola Sejem je precej oviral dež, sicer bi bik> na sejmu najmanj Hi'.) glav ovčje živine. V prejšnjih časih je j b'I sejem v Guštanju vsako leto ' na Jurjevo, 24. aprila, kamor so prignali do tisoč ovac. Naiveč so nakupovali Avstrijci, ki so pa živa,16 prodajali naprej v '’-anci o, kjer se zelo veh'ko už’va ovčjega mesa. največ hišnih pomočnic zaposlenih v starosti od 22- do 27. tata. Torej same mlajše močit Iz tega sledi, da starejša uslužbenka le težko dobi službo, ali pa si poišče kak drug delokrog ali pa se omoži. Zvezo se pogaja za starostno zavarovanje hišnih pomočnic, za ukinitev zasebnih posredovalnic za službe, za popravek po,šolskega reda, pri »Inšpekciji dela« pa za zaščito hišnih uslužbenk pod ženskim nadzorstvom. Tudi glede novega volilnega zakona za splošno tajno žensko volilno pravico — in sicer za narodno skupščino in za vsa samoupravna zastopstva — je odbor Zveze gospodi,nj. pomočnic vstraijno na delu. Dom in šola za gospodinjske pomočnice Nujno potrebne! je po gospodinjskim pomočnicam zavetišče, oziroma dom. Ta dom naj bi bili združen s šolo. Tu bi našle gospodinjske pomočnice zavetišče im pomoč, kadar bi bile brez službe, in bi poslušale predavanja, da bi se izpopolnjevale v svojem poklicu. Tu bi se učile šivati, krpati, prati, likoti, kuhali ter si oprale in zašile svoje perilo in obleke. Odtod bi odhajale duševno in telesno okrepčane v novo službo, — ne pa ubite in izmučene. denarno izčrpane, kakor doslej, ko posedajo po posredovalnicah, prezebajo in stradajo in zapravljajo denar in izgubljajo čafi, medtem ko njih perilo in obleka leži umazana in zmečkana strpana v košari ali kovčku Zato: najprej dom — potem pa vse d,nogo! M. K. Za neodvisnost sodstva Naši sodniki za ohranitev visokega nivoja sodstva v državi . Novo mesto. 5 maja V nedeljo je imelo »Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana« v Novem mestu svoj letošnji redni občni zbor v prisotnosti društvenih delegatov in ob izredno obilni udeležbi ostalega članu,tva iz vseh krajev dravske banovine. Društveni odbor je po uvodnih formalnostih in običajnih pozdravih društvenega predsednika podal o svojem delu v pretekli poslovni dobi izčrpna poročila, kij so jih sprejeli navzoči zborovalci na predlog društvenih revizorjev z odobritvijo na znanje. Na občnem zboru sc je razpravljalo o popolni enodušnosti navzočih o vseh perečih vprašanjih, ki se tičejo nujnosti in zboljšanja socialnega položaja sodnikov in drž. tožilcev v naši državi. Na osnovi teh razprav je bila soglasno sprejeta re- solucija s temeljno zahtevo, da se v svrho zajamčen ja popolne neodvisnosti sodstva kot glavnega pogoja za uspešno ohranitev visokega nivoja pravosodja v naši državi čim preje uzakoni novi sodniški zakon, kakor je v načrtu že pripravljen v ministrstvu pravde. Zborovalci so zato pooblastili odbor, da takoj z vso intenzivnostjo pokrene no merodajnih mestih akcijo za takojšnjo predložitev omenjenega zakonskega načrta zakonodajnim korporacijam v izglasovanje, da se s tem pravočasno priprav pot v dobo ustavno zajamčene neodvisnosti sodstva, ki je z določbo el. 119 ustave suspendirana še do 3. septembra t. 1. Izvoljena j,e bila z neznatnimi spremembami vsa dosedanja društvena uprava s predsednikom g. nam. viš. drž. tož. in priv. docentom dr. Avgustom Muntio na čelu. Delovanje gospodinjskih pomočnic Ljubljana, 5. maja- Zveza gospodinjiskih pomočnic v Ljubljani je imela nedavno svoj 5. redni letni občni zbor in volitve novega odbora. Zvezi predseduje ga. Petričeva, urednica z ve žilnega glasila »Gospodinjska pomočnica« Iz tajniškega poročila je razvidno, da je priredila Zveza v svojem shajališču (Čopove ul. 3) in v radiu več aktualnih predavanj, ob nedeljah pa kratke popoldanske izlete v okolico ter potovanje na Oplenac na grob blagopokojnoga kralja Aleksandra. Ob tej priliki so obiskale članice zveze tudi svoje sita,novske tovarišice v »Toselskii zveza« in v »Organizaciji za kučmi poslugu« v Beogradu, da stopijo z njimi v stike za skupno delovanje. Na vzpodbudo beograjskih organizacij je potem razpisala ljubljanska »Zveza gospodinj, pomočnic« anketo 100 pol s 65 vprašanji. Uspeh te ankete je pokazal med drugim tudi zanimivo dejstvo, da je Celje c— Zakaj ne domačini? Mestna občina je na svoji dve razpisani mesti sedaj sprejela zopet tuje ljudi, četudi so imeli domači prošnji-bi isto kvalifikacijo. c— Ob tla jo je vrgel in zlomil desno nogo 23-letni Justini Pod-grajšekovi, brezposelni delavki v Križevcih pni Konjicah, posestnik Josip Volčič iz Žeč. c— V Žalcu je 4-letni zidarjev sin Ivan Sitar padel z voza in si zlomil desno nogo. Zdravi se v celjski bolnišnici. c— Za 1 cm je šlo pri sprejemu reflek,fantov za mesto poveljnika celjske policijske straže- Nek domači reftakltamt namreč ni bil sprejet zato, ker je bil 1 cm nižji od reflek-tanfa iz nekega drugega kraja, oba pn sta imele enako kvalifikacijo. Ker jc bila samo zaradi 1 cm domačinu prošnja odbita, se bo v svoji jezi prav gotovo še za več cm dvignil, c— V vroč« žvepleno kislino je padel v kemični tovarni 3. maja strojni ključavničar, 25-letni Viktor Rijavec iz Zg. Hudinje. Dobil je težke opekline po vsem telesu ter se zdravi v bolnišnici. Njegovo siri' nje je zelo resno. c— Izlet na grad Lindek prirede v nedeljo 10. maja Društva kmetskih fantov in deklet iz Frankolove-ga in sosednih krajev. Zbirališče izletnikov bo ob 13. uri pred go®*-Snahi na Frankolovem. c— Lobanjo si je prebil Jože Očko, 64 letni delavec pri VVesinu, ko je padel doma na Ložnici po stopnicah. Usodni trikot $ On • ona - on s psičkom Elfifem Mairibor, 5. maja. Uo-sipod, ste že biti kdaj resnično zaljubljeni? Z odgovorom se obotavljate. Razuime-m. Saj je toliko ozirov, da se o tem ne da kair tako govoriti. Sicer pa, kdo bi zanikal, da — redimo— niste zatjubJjeni v vašo ženo? Tudi to je mogoče. Saj ste vendar njen mož In ljubezen je osnova zakonskemu življenju. Prav je tako. A kaj pravite, če vam povem, da ste b'li kljub temu že nekajkrat zaljubljeni še v katero drugo. Prikimali ste. Odkritost je 'epa čednost, pa naj Povem še jae, da ste kljub temu bili vedno zvesti svoji ženi — kar Pa je njena zasluga. Ona je bila tista, ki vam je prepodila prepovedane ljubezenske muhe. dala vam je pa tudi priliko, da ste si ob njej ohladili vročo kri, ki je hotela na kriva pota. Zal. da tako ni bilo pri gospodu Radu, kajti on ni bil poročen. In ko sem mu stavil gornje vprašanje, se je najprej odkril in mi pokazal velik Šiv sredi plešaste glave — Kvo, corpus debeti za mo/) zadnjo ljubezen, ki pravzaprav ljubezen mi bila. — Mislil sem, da je gospod Rado dobil spomin na glavi s kakim kolom ai: nožem od Ijubezenske-Ka tekmeca, kot je to v naših krajih že običaj. A sem se motil, kadi gospod Radio rnj je koj nato 2a,lPal mično ljubezensko zgodbico in mi dal obenem tudi do vir ljenje za reprodukcijo. Rvo, kako je pripovedoval ljubeznivi gospod Rado: Zakonski trikot. .— Evga, tako ji je bilo ime. 1 eniperamentna mlada žena. ki je še danes v živem spominu. Sedaj živi nekje na Ogrskem, na Maribor je menda že zdavnaj pohabila. kot je pozabila na mene 3n na zgodbico, ki se je kar na hitro splela v običajnem zakon-|kem trikotu: om—ona—on. Naj »e posebej omenim, da sem bil Retji člen jaz. — BMo je neke po-’aladi, zgodnje drevje je bilo v £\etju, ob gozdnih parobkih so klili zvončki in trobentice. No. Pomlad je bila, ena tistih, ki pre-Ppii človeka s čudnim hrenene-P'em po uživanju vsega, s čemer pas je obdarilo bože stvarstvo. * osebno moč ima v tem času ljubezensko hrepenenie. Pesniki ku- uavdušene slavospev prečno zajhrbljeni se strelj b81 Pa, ki jim je dano, izpijejo /'ljubezni do dna in sj io nali y™o znova. To je pomlad. er^av tiste pomladi sem bil eno zaljubljen v neko ope 'O subreto. Povem vam, po. 1 pesnik . .. Koival sem vei „„•^„ie sulbreta meni in verz avkjjjuib poročila z nekim ofu r""7'1- lakrat sem hote! seči po venerju. Zahvaljena gospa E' še enkirat, ka j tj ona mi je rešila življenje. Prav iste pomlad« je bila nesrečna tudi gospa Evga. Njen mož je bil agent nekega večjega podjetja in je bil več na potovanjih kot doma. Ne vem kaiko, gospa Evga je pač zvedela, da jo mož vara. Strašno! Zakonski mož, ki ima tako dražestno ženko... Žrtev psička. 2e v tistih časih so se vsi nesrečno zaljubljeni potikaild tam pod, v tem oziru že kar historično. kalvarijo. In prav tam se je našlo dvoje nesrečnih, strtih sr."".: g; spa Evga in moja ponižnost. Za srečanje pa je bil usoden psiček, Elfi mu je bilo ime. Bil je nekak lepotni privesek gospe Lvge. Usoda, naključje ali kaj je že bilo — žrtev psička so p os ta: e na enem mojih sprehodov pod Kalvarijo moje lepe modne hlače. Gospej Evgi je bilo nerodno, meni nič manj že zaradi hlač, ki so bde razcefrane na precej delikatnem mestu. No. beseda je dala besedo. — Jakob... privatangeštelter — sem se predstavil. Takrat smo še boli po nemško govorili v Mariboru in takrat sem bil še Jakob Beseda sem in tja. gospej Evgi n preostalo drugega, kot da me je povabila k sebi na dom, da mi vsaj zn srlo popravno hlače. Neznani moški. Gospa Evga ju stanovala v vtiski četrti pod Kalvarijo. Ne vem če se spodobi, povedal bom le. Mož je bul pravkar na potovanju, doma je bila le služkinja. Skrb za raztrgane hlače je prevzela služkinja. do takrat pa sem oblekel lepe nedel.iske hlače Evgmega moža. Da bi jnh nikoli! Gostoljubna je bila gospa Evga in da mine liitrece čas, sva pokramljala ob izvrstnem narezku In iskrem vinu. In veste kako je: dva nesrečna človeka, pomlad, vino, tolažba in ntj vrag, če se nazadnje iz vsega ne izcimi topla simpatija. Morda bi bilo res še lepo. ko bi se neslišno ne odpria vrata... Gospa Evga je zakričala in omahnila, jaz sem prebledel, ob mizi pa je stal šiiroko razprtih oči in ust neznani moški. Instinkt mi ie dejal: Evgin mož. Nepozabni trenutki. Tako je tudi bilo. Sledili so res nepozabni trenutki mojega življemu. Gospa Evga je skušala nekaj pojasnjevati, ko pa je mož zakričal dia joj, je padla v nezavest, meni pa je padlo srce v hlače. In je gospod soprog prav ta Irp opazil čigave hlače se tresejo na mojih kolenih. Kar tja v en dan sem bleknil: — Predlagam dvoboj. Pištole ali sablje, vseeno je ...— Sledila je katastrofa. Gospod mož je pograb i najbližii: kozarce, ki se je trenutek nato razletel na moijj — takrat še ne plešasti — glavi. Za spomin. — To za spomin in opomin, — je dejal, ko me je videl oblitega s krvjo. Vedel sem koli,ko je ura in jo popihal kakor hitro se je dalo. V spomin so mi ostale lepe ne-del:ske hlače in pa tale ris na glavi. Nič več nisem videl gospe Evge pod Kalvarijo, najbrže sta se z možem sporazumela. Zaradi mene. Od takrat se pa tudi zaljubili nisem več. Vsaj tako nesrečno ne. da bi moral iskati utehe. Danes sem poročen, če sem zaljubljen pa ne vem. Cc re Človek 'ahkip zabubljen v svojo ženo, menda še ni znanstveno potrjeno? — — Menda še ne, — sem pritrdil in se zahvalil gospodu Radu za mično in obenem poučno zgodbo. — ob — V domovju starih goril Pošast, ki je strah in trepet zamork Znani afrišiki lovec Ernst A. Zvvilliing pripoveduje strašne doživljaje z gorilami, temi orjaškimi Človeškimi opicami, ki domujejo zlasti v pragozdovih južnega Kameruna. Naikievarnejši so stari samci, pred katerimi imajo tudi sicer pogumni Plgmeji (pritlikavo zamorsko pleme) uprav blazen strah. Crnci lovijo samo gorile samice in rradive, odraslega moškega gor'le se pa ne upao lotiti. Gorile samci se radi potikaj) tudi okoli zamorskih vasi. kjer prežijo na ženske. Večkrat postane kaka zamorka žrtev teh strašnih or iako v divjine. Nesrečni vojak Gorje .pa vsakemu, ki zaide v kraj, kjer domuje kak sanice gorja. Tako se je dogodilo nekemu črnemu vojaku, ki je bil odposlan od karavane, da jo preskrbi z mesom, — pg se je v goščavi pragozda nenadoma srečaj z gorilo. Vo ak je opici iz svoje karabinke pognal kroglo v trebuh. Kakor blisk je planila gorila nanj, ga z enim udarcem pobila na tla, mu iztrgala nogo in ga nato popolnoma razmesarila. Gorilo so pozneje v bližini našli mrtvo, poginila je na ran1, in tako so si mogli predstavljati, kako se je odigrala ta drama, ki ni imela priče. Najstrašnejši doživljaj ludi jaz — pripoveduje Zwi!-mig. — sem imel večkrat priliko doživeti razburljiva srečanja z gorilami. Pri nekem takem spopadu sem skoraj že sklenil konec z življenjem. Tistega dne sem rano j zjutraj odrinil v spremstvu treh Pigmejcev iskat svežih sledov goril. Kmalu smo jih tudi zaslediti v vlažnih tleh pragozda. Sledeč jim zaslišimo naenkrat V bližnji goščavi znane glasove teh opic in njih lomastenje. Srce mi je pričelo hitreje utripati, kajti po sluhu sem mogel ugotoviti, da imamo pred seboj goriisko družino: starega samca, samico in mladiča. Oprezno, z napeto pozornostjo smo se pomikaii v goščavo, korak za korakom. A kmalu smo obstali kakor pribiti: gorile so ničesar sluteč prihajale proti nam. Bile so od nas oddaljene komaj še kakih 15 korakov. Videl sem majanje vejevja, stresanje drevja, slišal sem visoke glasove samice matere, s katerimi je klicala svojega mladiča vedno zopet k sebi. Semnntja so stopale žival', tu iska-je hrane, tam zopet počivale. Ostajale so v naši bližini, a vedno še nevidna za nas Gorile se igrajo Prisluškovali smo nekaj; časa zamolklim klicem samca, cviljenju mladiča, topotanju po goščavi, — gotovo sta se starša igrala s svojim detetom. Zdaj zdaj pa so goriie tiik pred nami! Stojim tu s puško ob licu, desno in levo od mene prežijo črnci. Eden stoji za menoj in vrta s ■prstom v moj hrbet. Cuka me za rokav in z razburjeni:mi kretnjami kaže v goščavo. Hoče, naj streljam ! Jaz pa še vedno ničesar ne vidim. To da naenkrat se razgane goščava in ven stopi ničesar sluteč gorila samica z mladičem. Ko bi s k šinejo moja Pigmejci pokonci! in se izkušajo polastiiti mladiča. Samica je tako iznenađena, da prestrašena pobegne nazaj v goščavo. Da jo še bolj po-plašim, oddam hitro nekaj strelov iz pištole, obenem hitim pomagat Pigmejcem, ki se pretepajo z mlado gorilo. Živ klobčič se premetava po tleh, a kmalu je mladič zvezan za noge. En sam ugriz TedaU... Za menoj se razlegne besno rjoveč glas. V istem hipu dobim strahovit udarec in odletim nekaj metrov daleč. Pred očmi se mi stemni; kri mi brizgne iz nosu, ust in ušes. Zabrisano vidim sJiko kakor v hudih sanjah: divje spačeno pošast z izbuljenimi krvavimi očmi in režečimi zobmi. Orjaška gorila stoje nad enim mojih črncev im napol zvezanim mladičem. Z enim samim ugrizom v tilnik je zverina umorila Pigmejca in ga zdaj počasi trga kos za kosom... Grozni trenutki! Komaj nekaj korakov vstran ležim na tleh, s krvjo oblit; vsak hip moram priti jaz na vrsto. Besneči orjak pragozda že dokončuje svoje grozovito delo; čutim, kako izgubljam zavest, ne morem se dvigniti od tal ... Strahovit, mozeg pretresajoč vzklik: težka sulica se je zapičila gorili v hrbet. Pokoncu stoji orjak. Razpenjen od besa se hoče vreči na novega napadalca. Zdaj zberem) poslednje moči obupa; posreči se mi izvleči pištolo; leže streljam, iztrelim ves maga-cin. deset krogel v gorilo. Ko mačka se pojavi za menoj tretji Pigmejce. Poda mi mojo karabinko. Streljam in še streljam na orjaško zverino, ki se je že davno zrušila mrtva ... Ubogi moč Pjg-mejec je maščevan MAŠČEVALEC Kriminalni Ela je zaprla Boo, nato pa se je s Samsonom podala na hodnik, toda n.ik>etr ni naletela na nikogar. Stopila je do nekih vrat in na njeno trkanje je odprl Jim. »Kaj se je zgodilo?« je vprašala Elia. »Kaj pomeni to grmen.e?«1 »Gospodična, nahatamo se v tistem predelu Atlantskega oceana, kjer so potresi n vulkanski izbruhi zelo pogosti. Pravkar je nekje v bližini nastal tak izbruh.« Samson, ki je ves čas spremljal Elo. je močno prebledel. »Ah. potem ne smemo ostati tukaj. Bežimo od tod, čiim prej, tem bolje!« Jim se je nasmehnil. »Tako? In kaij naj se zgodi z našim gospodarjem?« Samson je nejevoljno zamahnil z roko in hotel dati jezen odgovor. - Toda premagal se je in dejal. »Zdaj m čas za premišljevanje! kešiti se moramo, kakor vemo in znamo«. Ela se je bila vsa onemogla naslonila na vrata. »Ne, mi ostanemo bu!« je mirno odgovoril Jim. »Pa četudi bi se Teror' razletel na tisoče kosov, moramo ostati tu. — Tako je ukazal naš gospodar!« »Ah to je vendar neuminiost!« »Ne — to je dolžnost!« »Mora gospodarica ne sme umreti!« je vpil Samson. Jim je samo zmajal z rameni in odločno rdkel: ».Teror* ostane tu!« Samson ie bil ves iz sebe od ogorčenja. »Vaš gospodar vam ne bo prav nič hvaležen, če zve, da oe bila — njegova rojakinja v smrtni nevarnosti«. »Jim je pogledal Elo. »Ostali bomo tu!« je odločno spregovorila Ela. »Tudi če bi se lahko rešila, bi vseeno ostala tu«. Samson kar ni mogel verjeti svojil ušesom in je pričel ugovarja tii .toda Ela ga je prekinila: ».Teror’ se ne bo premaknil nikamor. Ta gospod«, pokazala je na Jima, ima popolnoma prav, ker mora gospodar najti ladlio na svod m mestu«. Jim jo je hvaležno pogledal. »Ali je kraj izbruha daleč?« ga je zdaj vprašala Ela. »Da zaenkrat je še precej oddaljen. Lahko pa ste zaenkrat rx>vsem miiirni — ni prvič da doživljamo take reči. »Teror« lahko precej zdrži«. Ela je pričela miriti Samsona, ki je še vedno tarnal. Jim pa je zamišljeno mrmral predse: »Hm, samo da niso potapljači zašli preveč blizu tja — 'podati so se baš v tisto smer«. Ela je prebledela, nehote je bila slišala, kad >e mrmral J Tin. Naglo se je dhrnia v stran, da bi prikrila svoj sbralh. Hotela je J ma še nekaj vprašati, a se je premislila in se vrnila v svojo kabino. •Teror' se je še vedno močno Pozibaval in tudi grmenje ni še nič ponehalo. Dolgo časa je Eta vsa zbegana in razdvojena premišljevala, kaj b' bilo storiti. roman. 106 V duši je čutila, da se mora izogibati tistega, ki je storil taka grozodejstva istočasno pa je v svojem srcu čutila tudi to: da ga mora lijuihiiti! Kaj naj stori? Kam naj se obrne? Ni smela biti njegova, ni mu mogla odpustiti tega, kar je bil storil, in vendar je njeno ubogo srce tako burno bilo zanj! Al« naj sama pušče smrt? Da, to bi bila ev na možnost, ineši, st teh neznosni, muk. Toda, ati sme sploh misliti na kaj takega? Ah nii njena dolžnost, da ostane poleg njega? Ce bi ga zapustila, ako bi poiskala smrt, on bi znova nadaljeval svoje strašno življenje, znova bi postal strašni morilec! Izmučena in utrujena od vseh teh misli, je Ela naposled vendarle mirno zaspala. BOJ Z MORSKIMI POŠASTMI Kje je bil Jack s svojimi pogumnimi pomagači? Ko se je Jack s svojimi pomagači nekoliko oddaljil od .Terorja’, so tudi oni opazili tiste velike sence, katere je bila videla Ela, a si ni vedela razlagati kaj pomenijo. Toda te sence so švigale tako hitro in so jih videli tako bežno, da so ie približno lahko slutiti, kaj prav za prav pomenijo. Cim so se nekoliko oddaljili od .Terorja’, tem bolj težavna je po-staraia pot, tako da so se le trudoma pomikali dalje. Od časa do časa so na raznti ovinkJi zabili ma.hne rdeče kolačke in ji h na zelo nepreglednih mestih med seboj zvezali s tanko a močno jekleno žteo, talko da jim ni grozila nevarnost, da bi na povratku zašli, na napačno pot in se izgubili. Potapljači so pogumno korakali naprej .n se povzpeli na neki vrli; bili so tam tako blizu morske gladine, da je dnevna svetloba medlo dopirala do njih. Naenkrat se je Jack ustavil in z roko pokazali Billu nekaj — morskih volkov. Na srečo so jih že pravočasno opazili in zdajj so se previdno, drug tesno ob drugem, pomikali dalie. Zdaj jim je šlo le zato, da čimprej pridejo do kake soteske, kjer bi bilo morje globje in jih morski vtitkovi v tako tesnem prostoru ne bi mogli napasti. Toda naprej so morali prekoračiti majhno ravninico, nad katero pa so merski volkovi najbolj švigali sem in tja. Nekaj časa je zgledalo, da morski volkovi nso opazili potapljačev. Tj so mirno korakali dalje in že pred seboj zagledali ogromne stene, kjer bi bili varni pred vsa-skim napadom morskih pošasti — tedar pa se jim je z neverjetno naglico bližala ogromna senca. Morski volk jih je bil zagledal in se pognal za njimi. Že je odprl svoje ogromno žrelo, polno kot meč ostrih zob-------— Jack je naglo dvignil svojo nenavadno puško iin kot blisk je iz cevi švignila belkasta krogla... Morski volk se je krčevito zvil in iz telesa mu ie švignil mlaz krvi — ogromni trop se je počasi dvigal k površini. Zgoraj, v Mižiimi morske površine pa se je zdaj godil strašen prizor. — Z vseli strani so planili morski volkovi na svojega mrtvega tovariša im pričeli trgati z njega kos za kosam... Potapljači so zdaj naglo stopili dalje in skoraj že prišli do tesni, ki je vodna giobte v morje, ko so jih opazili morski volkovi in se pognali za njimi. Toda nenavadne puške Jacka in nekaterih njegovih pomagačev, so kaj hitro opravile z njimi, in pot je bila prosta. Ta ugodni trenutek so sklenili porabiti, da se dirug za drugim spuste v giobino. Sprva je šlo vse po sreči. BJ1 m večji del potapljačev so že izginili v ozki, globoki soteski, kier j'.m morski volkovi več niso mogli do živega. Pn v hoditi v sotesko je stal samo še Jack z dvema svojima pomagačema. Prvi potapljač se je previdno pričel spuščati po strmini, loda, komaj je napravil nekaj korakov, ko je po bliskovo proti njemu švignil morski volk. — A Jack je bili ves čais pozorno na preži in njegova puška je hitro opravila s požrešno pošastjo. Iz domačih gajev Ilirija oživljena Valentin Vodnik: Napoleon reče: Ilirija, vstani! Vstaja, izdiha: Kdo kliče na dan? O vitez dobrotni, kaj ti me budiš! Daš roko mogočno, me gori držiš! Kaj bodem ti dala? Pogledam okrog, izločit’ ne morem skor’ svojih otrok. Kdo najde Metulo in Terpo moj grad? Emona, Skardona sta komaj poznat’. Nazaj spet junake kdo bode mi dal, ki jih se spartanski je vojvoda bal? Od nekdaj snežnikt so najina last, odtod se je naša razlegala čast. Je G ali jan hraber na Padu, pred njim doraščen je tresel v ozidju se Rim. Že močen na morju Ilir'jan je bil, k’ se ladije tesat' je Rimljan učil. Počasi pa Rimljan na vojsko ravnd; se morja navaja, premaga oba. Široko razgraja do sedemsto let, al’ sprave sosednje ni hotel imet’. Od severa pride na njega vihšr, nevredne gospode iz viškega vdar. Zdaj Uranci in Got je in Nemci slovi, Ilir pa v temnice pozabljene gre. Dve sedemsto solnec zarašča ga mah, Napoleon trebit’ ukaže mu prah. Ilirsko me kliče Latinec in Grek, Slovensko mi prav’jo domači vsi vprek. Dobrovčan, Kotoran, Primorec, Gorenj’c, Pokolpljan po starem se zove Sloven’c. Od prvega tukaj stanuje mu rod, če ve kdo za druj’ga, naj reče, od kod? Z Bilipom in Sandrom so 'meli trd boj, Latince po mokrem strah’val je njih roj. Zveličan bodem, zaupati smem, godi se eno čudo, naprej ga povem. Duh stopa v Slovence Napoleonov, en zarod poganja prerojen, ves nov. Odprto eno roko na Galijo mam, to drugo pa Grkom prijazno podam. Na Greciji čelu Korlnto stoji, Ilirija v srcu Evrope leži. Korintu so rekli helensko oko, Ilirija prstan Evropini bo. * Ob 115 letnici Napoleonove smrti, Dne 5. maja je minulo 115 let izza smrti velikega Korzičana Napoleona Bonaparte. Rojen je bil 1. 1769. v Ajacciju na Korziki kot sin Karla Bonaparte in Leticije Ramolino. Postal je oficir v francoski armadi iu od tedaj je šla njegova triumfalna pot po svetu. Osvojil si je Lombardijo« zlomil Beneško republiko, odšel v E* gipt, po povratku je vrgel v Parizu direktorij ter postal dosmrtni konzul, porazil je Avstrijo in dal Slovencem najdražje: narodno svobodo. Dal nam je prvi najvišji kulturni zavod; univerzo, prvo našo Alma Materi Usoda je pa hotela drugače. Napoleon je padel sredi svoje moči ter končno na otoku Sv. Helene I. 1821. žalostno umrl. Slovenci smo izgubili svojo Ilirijo in ž njo univerzo, dokler nam ni Jugoslavija vrnila Napoleonovega sna. Astrološka napoved za 6. maj Dvoličen dam. V zakonskem 'rt ljubavnem življenju še ,precejšnji vplivi prejšnjega dne. Napetost, vznemirjenost in nervoznost. Današnje ozvezdje (Mairs—Pluton/ bo zlasti močno vplivalo na apri1* s'ke in novembrske ljudi, ki bodo kazali neko razdraženost in na* padljivost, za njihovo okolico kaj prijetilo. — V splošnem se ra* da polašča na tak dan Ijudli mov* na častihlepnost, kd jih zavaja tu di v vratolomne podvige. trezno praktično podjetnost je ta dan vsekakor ugoden in kažejo danes započeti načrti na uspe«-Za sport je današnji dan d-ških firm kaže veliko zanimanje za naše mlečne izdelke. Radi sankcij je cena vsem tem izdelkom precej padla ter je ravno sedaj to dejstvo privedlo nove kupce iz Nemčije, kar bo pa zopet imelo za vzrok ponovni porast cen. g— Madžarska je začele izvažati svoje žito v Švico. Madžarska vlada je dovolila izvoz 100.000 stotov žita v Švico. Tja je odpotovala posebna delegacija radi dogovora. Pogajajo se pa še za nadaljnih 400.000 stotov žita. S to transakcijo bi Madžarska vnovčila ves svoj preostanek pridelka lanskega leta. g— Italija v borbi proti sankcijam. Na osnovi poslednjega odloka italijanske vlade, je izdan nalog vsem ita-lijanskim parobrodskim družbam, da njih parniki ne smejo potrošiti niti najmanjše vsotice v lukah onih držav, ki izvajajo sankcije proti Italiji. Ta odlok je izzval velike težave vsem italijanskim parobrodskim društvom, ker je ta odlok popolnoma nemogoč. g— Konferenca izvoznikov v Beogradu. Zveza izvoznikov v Beogradu se je sestala k posebni seji. Raspravljali so o našem izvozu, prav posebno pa o izvozu našega žita. Posebno so poudarjali, da #e ostalo izvozno blago prosto vsakega prometnega davka, ne uživa pa pšenica, ki jo prodajo kmetovalci »Prižadu« kot izvozne, mu organu, takih davčnih olajšav. Tej konferenci so prisostvovali vsi izvozniki kot tudi predstavniki beogradske borze in »Prizada«. g— Pred trgovsko zvezo Jugoslavije z Grško. Ta mesec se bodo začela trgovska pogajanja med Grško in našo državo, posebno že radi tega, ker je dosedanja pogod. ba potekla že 1. maja. Upajo, da ne bodo nastopila kaka nesoglasja med obema državama in da bo vse poteklo v popolnem soglasju, še celo izboljšanje za našo državo se napoveduje. Napaden, napaden... Ljubljana, 5. maja. Slapar Franc, 34 letni delavec iz Ljubljane je bil' napaden na Tyrševi oesti od neznanih napadalcev. Ker pa še ni bilo poškodb dovolj, ga je pohodili ?e konj tar mu zadal precej težke poškodbe, tako da je revež moral tiskati pomoči v bolnišnici. Jankovič Martin, 26 letni delavec brez dela iz Orne vasi, je bil tudi napaden. Okitili so ga po vsem telesu, posebno težke poškodbe iima na hrlbtui in je njegovo stamiie precej resno. Planinšek Anton, rojen 1912. sin posestnika je bil tudi napaden ter je dobil 5 nevarnih vbodi jaje v v telo, tako da je tudi on v zelo resnem položaju. Vse te je naša bot' nišnica sprejela v oskrbo, za napadalci pa poizvedujejo oblasti) da jim diajo zasluženo kazen. Lev razmesaril krotilca Iz Paniiza poročajo: Na trgu Plače de la Natjon, kjer se kakor vsako, leto v tem času vrši velik sejem, se je dogodila strašna nesreča. Neki krotilec 'e-vov, ki je dajal predstave z dre* siranimi levi, je postal smrtna žrtev razjarjenega leva. Nesreča se tev razjarjenega levia. Nesreča se je dogodila vpriiča množice ljudi, kd so se gneth okoli kletke in ki bi lahko priklicali pomoč. Poleg kletke je stal tudi desetletni nečak kirotiilca Charlesa Hulina, a tudi Iti vedel, da se v kletki bori njegov stric z levom na življenje in smrt, ampak je mislili, da je to samo predstava. Še-Ie ko se je HuMn za trenutek mogel osvoboditi levove šape, zasekane v njegovo grlo, in s hropečim glasom kriknil: »Pokliči vendar na po- moč!« je dečko ves prestašeu tekel po bližnjega policista. Ta je jadrno prihitel, ustrelil iz pišto’" na levia in ga zadel v oko. A y moč .je prišla prepozno. Nesrečni krotilec je bil že v zadnjih dih' Jjaijiih: lev mu je vrat in prsi docela razmesaril. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši Enesek 5 Din. Drž. in ban. davek S Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo, Na pismena vprašanja Je priložiti ta odgovor l Din v znamkah. -Mali oglasi so plačljivi takoj pri na* ročilii HRANILNE KNJIŽICE prodate ali kupite najbolj* potom moj« oblast veno dovoljene nlearae. — Denar ta.ko j. Pritožite mamke. RUDOLF ZORE, Ljubljana Gleda-lISka ulic* IH Teletom 88-dO. Mirna družina tšče v bližini nove Šišenske ccrkv® trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »šiška«. Gospodarska i>od.jetia kot trgovine, industrije, hotele, re' stavracije, kavarne, bufete, trafik®' prodajalne, mlekarne in vsa drug® obrtna podjetja prodajamo in P°SIT dujemo nakup hitro, vestno in usp1^' no. Informacije pošiljamo proti preV plačilu Din 5,- v poštnih znamk®11' Poslovnica Pavleković, — Zag'rcB — Ilica 144. Radio Ljubljana Sreda: 12; plošče; 12.45: poročil®^ 13: obvestila; 14: vreme, borza; Otroška ura: Citronček, člani dram. družine; 18.40: Ali ste že *' mali?, g. Korenčan; 19: p01'0^1!*’ 19.30: Narodna ura: Jugoslovan^1, gledališče, g. Bogovič, Beograd; - * Koncert Satnorjevih skladb, izV^L »Sloga«, dirigent g. Svetel; 21.30: dijski orkester; 22: poročila „Glas44stanc izbi* „Glas44 je zanimiv izdajatelj: Josip Fr. ICnaflič. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Nuroduo tiskarno d. d. kot tiskarnarja tirane Jezeršek. — Val v Ljublj** •