Poštnina piačana v gotovim.
z MOBSJU *)
\l sobotiJtj
Posamezna štev. 1 Din.
M^ir Z

Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din* Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15•/• dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. štev. raC. poštne hran. 12.549
•I. LSTO
MursNa Sobota. 7. |anvar|a 1940.
ŠTEV. 1.
Dolžnikom!
Kdor hoče biti tudi v tem letu naročnik, naj poravna zaostalo naročnino. V nasprotnem slučaju naj vrne list na upravo in naj poravna svoj dolg.
Dogodki po svetu
Finci so dočakali novo leto z ito-vitn ogromnim uspehom, z zmago nad sovjetsko vojno, kakor pravijo angleš-ka poročila. Finski vojski je uspelo uničiti skoraj celo sovjetsko divizijo, ki je štela 18000 mož Dobili so ogromen plen, med drugim 27 topov, 11 tankov, 150 drugih oklopnih voz, 400 do 500 avtomobilov in motornih vo sil, mnogo streljiva ter drugih vojnih potrebščin. Sovjetske izgube so znašale v tej bitki več tisoč mož.
Finsko uradno poročilo potrjuje gornjo vest in pravi, da so Fmci ie na štirih krajih prekoračili vzhodno mejo in vdrli na sovjetska tla. Norveška poročila pa govore, da so Finci na skrajnem severu po hudih bojih pregnali sovjetske čete iz Pečenge S tem so Finci pretrgali Rusom . zadnjo vez, ki so jo imeli z zaledjem. Dočim so se na eni strani Sovjeti umaknili pa se proti Viborgu nadaljuje ogorčena ruska cfenziva.
Finska letala in protiletalsko top-aiitvo so doslej sestrelili 129 sovjetskih letal. Všteta niso sovjetska letala, ki so padla v zaledju sovjetskih front.
Angleška vlada je sklenila v smislu sklepov Društva narodov prisko Siti Finski na pomoč in pripravljeni so že ukrepi, po katerih bo Anglija dala Fincem na razpolago letala in druge vojne potrebščine. Delno so se ti ukrepi tudi pričeli že izvajati.
Ob vstopu v novo leto so državniki izrazili povsod željo po pravič nem miru. Največjo pokornost je vzbu dila .Hitlerjeva poslanica svojemu na rodu,r v kateri trdi, da hočejo zavezniki uničiti Nemčijo in joi,. razkosati. Omenja nedolžnost Nemčije, ki ni ho tela nikomur prizadeti zla. ftsšteva pa tudi vse pridobitve lanskega leta: Češ ka, Moravska, Klajpede, Gdansk in Poljska. ... v	;
Amerika si hoče zavarovati svoje obale z minami. Minska polja bedo položili pred vsemi važnejšimi pristanišči.
Nove vpoklice vojnih obveznikov v starosti od 23 do 28 let pripravlja jo v Angliji To se bo izvriilo že v bližnjih dneh Vpoklicanih bo skupaj okrog milijon ljudi
Nemško pomožno križarko „Ta coma*. ki ni mogla zapustiti prista niiča v Montevidcu, kamor se je za tekla pred angleškimi ladjami, so za (pleniti urugvsjske oblasti.
Radi min se je v zadnjih dneh po-opilo več trgovskih ladij raznih na rodnosti.
Na zapadnetn bojišču ni bilo pomembnejših dogodkov ter je vladal običajni mir.
Anglija ima zdaj 60 podmornic, od katerih ni bila ie nobena potopljena. Nemčija jih je v začetku vojne imela 61, a jih je dozdaj izgubila 40. Tako trdijo angleški iisti.
Neki romunski državnik je izjavil, da je treba pričakovati skorajšnje razjasnitve med Romunijo in Bolgarijo glede vseh vprašanj, o katerih vlada« jo navskrižja med obema vladama.
V Franciji so izglasovali nov državni proračun. Samo za letalstvo je bil izglasovan kredit v iznosu 106 milijard frankov, to se pravi, skoraj 9 milijard frankov mesečno, ali 1 milijardo frankov za vsake tri dni.
Strašen potres i Turčiji
Prejšnjo sredo ponoči, ko so tekli zadnji dnevi usodnega devet in tridesetega leta, je divjalo strašno potresno razdejanje v Turčiji. Po prvih uradnih podatkih je bilo mrtvih in ranjenih 30 do 40 000 ljudi. Potresna katastrefa je prebivalstvo zadelo tem huje ker je izredna ostra zima ter je v tamkajšnjih krajih do 25 stopenj mraza. Na mnogih krajih so po potresu izbruhnili še požari. V nekaterih mestih je pod razvalinami našla smrt skoraj polovica vsega prebivalstva. Potres je zahteval tako velike žrtve zlasti zaradi tega, ker je prišel v pozni uri, ko je bila večina prebivalstva že pri počitku. Potresni sunki so se ponavljali tudi še v naslednjih dneh, ki so porušili še tisto, kar je po prvem potresu ostalo. Iz vsega sveta so prihajale so-žaljne brzojavke pa tudi denarne pod pore za nesrečni turški narod. Tudi naš Rdeči križ je poslal večjo vsoto denarja v Turčijo za pomoč težko prizadetim.	i?/tf<-
Domače vesti
Ministrski svet je izdelal uredbo o podpori v znesku 2 000 000 din, ki se bo.dala za zimsko pomoč in razdelila na posamezne banovine. Predsednik vlade Cvetkovič je sam nakazal odboru 100000 din podpore.
Vodja starih radikalov Aca Stanojevič je nevarno zbolel in leži v nekem sanatoriju v Nišu.
Beograjska občina je izdelala proračun za prihodnje proračunsko leto, ki znaša 409 700 000 din proti 372 400 000 din kolikor je znašal sedanji proračun.
Vodilni jugoslovanski državniki so dali sledeče novoletne izjave v kateri so povdarili med drugimi sledeče :
Predsednik senata dr. Anton Korošec : ,Trj stvari so, ki mi delajo skrb za nastopajoče leto. To so komunisti, svobodni zidarji in tujci."
Predsednik vlade Cvetkovič: .Sporazum s Hrvati ne sme prinesti razočaranja tistim, ki so za ta sporazum odkritosrčno in vdano delali. Želja Slovencev, da tudi njihova pokrajina dobi popolno enakopravnost in svoj položaj v novo preurejeni nsši domovini, je popolnoma upravičena. Nadejam se, da bomo v nastopajočem letu to žeijo videli v celoti uresničeno."
Podpredsednik vlade dr. Maček : .Glede zunanje politike je Jugoslavija enodužM in niti ena jugoslovanska vlada ni delala s tako popolnim so glasjem kakor današnja. Mi vsi imamo eno misel in eno voljo pred vsako zunanjo nevarnostjo. Bližamo se volitvam po zakonu, katerega pripravljamo ta trenutek. Menili smo, da je pametno, da med tem rešimo hrvaško vprašanje. To se nam je skoraj v celoti posrečilo."
S prvim januarjem je stopile v veljavo nova uredba giede državne trošarine na vino in žganje. S to uredbo se ukinejo vse dosedanje ba-
novinske trošarine na vino in žganje-v kakršnikoli obliki in se uvede izključno državna trošarina, ki znaša: 1. na vino 1 din od litra, 2, na fino vino 3 din od litra, 3. na šampanjec 10 din od litra, 4. na žganje 10 din od ene hektolitrske stopnje alkohola.
Ministrski odbor za sestavo volilnega zakona se bo sestal 11. ali 16. januarja. Nadejati se je, da bo svoje delo opravil v eni seji, nakar bo zakon predložen ministrskemu svetu. Kedaj bi bile razpisane volitve pa je Se povsem negotovo. To bo odvisno od ocene političnega položaja, o katerem se v vladnih krogih zaenkrat trdi, da za volitve še ni ugoden.
Koncert
Ljubljanski visokošolci, člani akademske Ciril Metodove družbe, prire-de v okviru narodnega obrambnega dela v nedeljo, dne 7. januarja ob 4. popoldne koncert v Sokolskem domu v Murski Soboti. Spored, ki ga bodo izvajali, obsega razne glasbene točke godalnega kvinteta, recitacije ter solo-petje. Odveč bi bilo povdariti značaj in važnost te prireditve za naš kraj. Sleherni Slovenec zna ceniti ogromno narodno delo C'ril Metodove družbe posebno za obmejne kraje. Božičnice v naših obmejnih šolah, stalne pod pore, ki so jih te šoie deležhe, zgra ditev šolskih poslopij ^ narodno ogroženih krajih, je neprecenljivo delo, ki ga družba izvršuje že desetletja z največjim uspehom. Redko kdaj nam je dana prilika, da izkažemo hvaležnost tihim in marljivim delavcem družbe. Tokrat se nam nudi. Njeno kulturno prireditev posetimo v čim večjem številu, da s tem damo doksz popolnega priznanja njenemu delu a istočasno da pokažemo hvaležnost za podpore, ki so jih bili deležni naši ožji rojaki s strani družbe. Zavedajmo se naše dolžnosti I Vstop na prireditev je prest.
Blagoslovitev gasilska zastavo raa ?iSimi
Tišinska gasilska četa si je nabavila novo gasilsko zastavo, ki je bila blagoslovljena dne 26. decembra n. 1. v tišinski cerkvi Ob tej priliki sa je zbralo na Tišini 120 gasilcev okoliških gasilskih čet, ki so prisostvovali blagoslovitvi pod poveljstvom g. Stajn-ka Viktorja, predsednika gasilske čete iz Krajne. Zupno upravo je zastopal g. Sohar Štefan iz Raakovec, kumo-vala sta pa gospa Rehnova in g. Ber-talanič. Po blagoslovitvi je preCastiti dekan g. Krantz Josip imel prav lep govor, ki nam bo dolgo ostal v globokem spominu.
Slavnostni seji četne uprave, ki je bila po sv. maši v šoli, so prisostvovali prečastiti g. dekan, šolski nadzornik g. Antauer, več članov učiteljskega zbora na Tišini, kurnica, kum, zastopnik župne uprave g. šokar, predsednik občine g. Flegar, vsi predsedniki gasilskih čet, ki so se blagoslovitve udeležili in mnogo ljudstva.
Po končani slavnostni seji, so zastavo odnesli h g. Horvatu, nakar je sledil skupen obed v gostilni g. Ci-pota. Temu je potem sledila.veselica istotam.
čeravno se je blagoslovitev zastave vršila v precej hudi zimi, je bila splošna udeležba ljudstva prav velika, kar je dokaz, da so naši ljudje dovzetni za društvene prireditve, posebno pa za gasilske.
Gospod Rehn Janči, kot predsednik tišinske gasilske čete, se je tudi tokrat izkazal, kajti pod njegovim vodstvom je prireditev vsestransko uspela.
Lep uspeh naših umetnikov
V decembru je razstavil svoja dela v Lendavi mladi prekmurski slikar g. Albin Sagadin. Razstavo je obiskalo lepo število občinstva in odkupilo od umetnika 7 del. Notar dr. Peterlin je odkupil slike .Lendava", »Koča v Beltincih" in .Odrancl", dr. Lipnjak, .Kmetijo v Melincih", sodnik g. Cvirn, »Pot v Kamniške planine", šol. upravitelj g. Peternel, .Mlin", g. Cošičpa .Marof v Beltincih".
Lepo priznanje je dosegel na razstavi Lade v Ljubljani slikar g. Kari Jakob. Beograjsko .Vreme" je 20. decembra objavilo zelo posrečeno reprodukcijo njegove slike .Mati", ki jo je tudi ^Slovenec" ocenil kot eno najboljših de) na razstavi. .Jutro" od 29. dec. hvali zlasti Jakobovo sliko .Okolica Murske Sobote", češ, ,da je zanimiva zaradi zračne perspektive, ki jo doseg;, z vertikalno komponiranimi krajinskimi sestavami, ki stoje kakor kulise". Omeniti moramo še, da je .Slovenec" objavil reprodukcijo Jakobove slike zaščitnika sezonskih delavcev sv. Rafaela obenem s poročilom o slikariji v cerkvi sv. Sebeščana. Ta siikarija bo blagoslovljena na praznik sv. Treh kraljev.
IV. AKADEMSKI PLES - 5. i. 1940 - Soholshi dom - BRODIM-M (Ljubljana)
M. Sobota, 3. januurja 1940.
Prestopili smo prag novega leta in pustili za sabo spomine, ki jih je nagrmadilo leto devet in trideseto. Zaključek leta pa ni vedno čas, ko bežno obujamo preteklost, poromamo v dogodke, ki so nam dali bridkost ali veselje, temveč tudi mejnik ko premerimo storjeno delo in si naberemo izkušenj za bodočnost, ki se pred nami razgrinja. Trgovec zaključi račune, pregleda svojo zalogo in izračuna uspešnost svojega dela v preteklosti. Isto napravi obrtnik, isto napreden kmetovalec, ki se se uda slepo času in dogodkom in ki noče čakati bodočnosti pre-križanih rok, brezbrižno za morebitne nadloge, kakor tudi za morebitne uspehe. Ali z drUgimi besedami: Konec leta je čas za sestavitev proračuna, za določitev izdatkov na podlagi verjetnih dohodkov svojega podjetja, svojega gospodarstva. Le na podlagi tega bo vsak lahko uravnal svoje izdatke, da ne bodo presegali dohodkov, kar bi bilo kvarno za celotno njegovo gospodarstvo.
In v tem času, ko sestavljate letne račune se obračamo do Vas dragi čitatelji, ki ste nam bili ves čas zvesti naročniki, kakor tudi do onih, ki še stoje izven našega naročniškega kroga. Uverjeni smo, da v nobenem gospodarstvu, ne podjetja, ne bi pomenilo 30 dinarjev letno nobena obremenitev letnega proračuna. Toliko namreč znaša letna naročnina Murske Krajine. Komur pa bi bilo to naenkrat preveč lahko plača tudi polletno po 15 dinarjev. Znesek je res malenkosten terv pride mesečno le na 2,50 din. Če prodaš nekaj jajc, pa bo malenkostni znesek dosežen. Že iz tega se razvidi, da uprava lista ne stremi po nikakih dobičkih, temveč hoče le kriti svoje stroške, ki jih ima z izdajanjem lista.
Seveda se bodo nekateri oglasili, češ kaj mi je časopis potreben. V današnjih časih bi bila taka beseda odveč. Svetovni dogodki, ki se vrste z bliskovito naglico, vplivajo odločilno tudi na naše domače dogodke, posebno na celotno gospodarstvo, ki je odvisno od inozemskih tržišč. Ali je v takih slučajih pametno, da se kmetovalec, obrtnik itd. obda s plotom nevednosti in potrpežljivo čaka, da ga dogodki prehitijo in oškodujejo njegovo celotno gospodarstvo. Vsak uvideven človek bo rekel: Ne! Da se pa to ne zgodi je potreben pogled v svet, ki nam ga nudi samo časopis. Te naloge smo se vedno zavedali in skušali zadovoljiti naše čitatelje, kar se nam je upamo, posrečilo. In kdo ni radoveden na dogodke, ki se dogajajo v najbližji okolici? Tudi v tem oziru smo napravili svojo dolžnost za kar smo prejeli posebno od naših inozemskih prijateljev popolno priznanje. Zave-
OBČINA MURSKA SOBOTA
RAZGLASI
Vsa podjetja, poslovanja (trgovska, in' dustrijska in obrtna) in vsi samostojni poklici, ki so žavezani pridobnini, so dolini i svrbo odmere pridobnine za leto 1940 vlo žiti v roku od 1 januaria do 31 januarja 1940 leta napovedi o čistem dohodku, doseženem v poslovnem, davčnem letu 1940 predidočem letu.
Napoved se mora vložiti za vsak objekt in prav tako za vsako vrsto poslovanja posebej.
Vsi davčni zavezanci pridobnine, ki so razen pridobnini zavezani tudi plačanju posebnega davčnega dodatka po čl. 59/11 Zakona o neposrednih davkih, morajo v davčni napovedi pridobnine in sicer v posebnih, za t« določenih rubrikah, napovedati tudi skupni brutto promet, opravljen v poslovnem letu pred davčnim letom.
Kdor ne vloži napovedi v roku, ki je odrejen v tem pozivu, bo piačal za kazen 3% odmerjenega osnovnega davka in posebnega davčnega dodatka, a 10%, če napovedi niti na osebni pismeni poziv ne bi vložil v roku osmih dni.
Obrazec davčne napovedi se dobi pri Davčni upravi za ceno Din 1'— po kosu.
Murska Sobota. 27. XII. 1939.
Davčna uprava.
V istem, zgoraj naznačenem robu so dolžni intelektualci, davčni zavezanci splošnega prometnega davka, ki njihov skupni letni promet po oceni davčnega odbora za preteklo leto pred davčnim letom, ni znašal več kot Din 3000 000—, in ostali zavezanci splošnega davka kakor tudi skupnega davka na poslovni promet, ki njihov skupni letni promet po oceni davčnega odbora za preteklo leto pred davčnim letom ni znašal več kot Din 500.000 —, vložiti skHpaj z davčnimi napovedmi pridobnine tudi posebne napovedi o poslovnem prometu, opravljenem v preteklem letu.
Vse osebe, ki imajo dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, so dolžne te dohodke napovedati v roku od 1 januarja do 31 januarja 1940 leta.
Rentnina se plača na dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, ki niso zavezani zemljarini, hišnemu davku, pridobnini, niti družbenemu niti uslužbenskemu davku.
Predmet obdavčenja je v letu 1939 stvarno doseženi dohodek.
Davčne prijave morajo vložiti upniki, t j. osebe, ki te dohodke sprejemajo. Akp se upnik nahaja v inozemstvu, mora napoved vložiti dolžnik, ki mora tudi davek plačati mesto upnika.
Po či. 6 Zakona o samskem davku, morajo davčni zavezanci rentnine v napovedi navesti razen ostalih podatkov še okolnoSt,
damo se, da smo s stalno objavo tržnih cen napravili marsikomu uslugo, prav tako tudi z našimi gospodarskimi članki, ki so bili predvsem našemu kmetu veren svetovalec in kažipot v njegovem delu. Isto velja za razne uredbe in objave, ki so se tikale najširšega kroga naših čitateljev. Vedno in povsod nas je pri delu vodila ena sama misel: Vse za naše naročnike po geslu: Zvestoba za zvestobo.
Da bomo tudi v bodoče nadaljevali v tem pravcu naše delo, je razumljivo. Še več: Če nam bodo dopuščala sredstva, kar je seveda odvisno od števila naročnikov, bomo naše delo poglobili. Komur je do tega naj agitira za naš list s tem bo pomagal sebi in nam.
S temi besedami pošiljamo prvo številko Murske Krajine v tem letu v svet. Upamo, da niso bile naše besede zaman in da bodo našla odprta vrata pri vseh, ki hočejo hoditi vštric s časom in razmerami. Vsem, ki so nam do danes ostali zvesti: »Iskrena hvala!" Vsem, ki pa še stoje ob strani: „ Naročite si v novem letu Mursko Krajino*.
Vabilo. Dne 6 januarja 1940. bo otvor te« nove krčme Lutarič E? gena v G ad šču, združena z plesno vesei>co. Igra c>ganska godba. Dobra jedila in pijača bodo preskrbljena. Vabi krčmar.
da li so samski, vdovci brez otrok, oziroma ločeni, in koliko so stari.
V smislu čl. 95 zakona o neposrednih davkih, si mora vsak delodajalec za svojo hišno služabništvo nabaviti davčno karto najkasneje do konca januarja t. 1., odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo. Posloda-vec, ki davčne karte ne nabavi, ali je ne nabavi do zgoraj omenjenega foka, plača za kazen petkratno vrednost davčne karte Istočasno z nabavo davčne karte je plačati tudi banovinsko takso v iznosu Din 25 — in Din 5 - za poseben prispevek v obrambni sklad.
Vsi delodajalci, ki imajo uslužbence, ter plačujejo uslužbenskl davek v davčnih znamkah, so dolžni najpozneje do 31. januarja 1940 predložiti uslužbeaske knjižice vseh svojih uslužbencev davčni upravi v Murski Soboti na vpogled.
Se ne popolnoma izrabljene knjižice se po vpogledu takoj vrnejo delodajalcem.
Po preteku gornjega roka se bo postopalo proti zamudnikom po čl. 142 zakona o neposrednih davkih.
Vsi delodajalci, ki niso zavezani pobirati davita v znamkah, se morajo prijaviti najkasneje do 25. januarja 1940 tukajšni upravi, da se jih vpiše v knjigo delodajalcev, ki izročajo uslužbenskl davek v gotovini.
Davčni zavezanci zemljarine, ki imajo v smislu čl. 1. zakona z dne 21 VI. 1929, Uradni list št 65/280 z dne 30 VI 1929 o izpremerabah in dopolnitvah zakona neposrednih davkih pravico do znižbe dopolnilnega davka zemljarine, morajo vložiti prijave najkasneje do 31. januarja 1940 brez pravice do podaljšave po či. 4 zak. o neposrednih davkih.
Prijave je vložiti pri občinskim oblastvu (uradu) na predpisanem obrazcu (tiskovini), ki se dobi pri davčni upravi, odnosno občinskem uradu za ceno 50 para komad.
Prijavo vloži oseba, ki se smatra za davčnega zavezanca zemljarine.
Obrati, ki se ne vodijo v stalnem lokalu, nego s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja n. pr. krošnjarji, torbarji, cirkusi, sej-marji, potujoči fotografi itd., so zavezani plačevati davek od podjetij, obratov in sa-mostalnih poklicev po čl. 42, druga skupina, točka 3. trgovski potniki in potujoči agenti pa po čl. 42, druga skupina, točka la zakona o neposrednih davkih z dne 8. II. 1928 in pravilnika k temu zakonu.
Pridobnini so. zavezani tudi ekviziterjl (agenti, zastopniki) zavarovalnih družb, če niso v službenem razmerju; ako ima tak zastopnik stalno plačo in provizijo — se mora prva obdačiti s uslužbenskim davkom, provizija pa je zavezana pridobnini po čl. 42 skup. 2 točka la clt zakona.
Po pripombi 3 tar. post. 100 zakona o taksah se morajo vsa vozila omenjena v tej tar. post. vsako leto pri pristojni oblasti prijaviti in registrirati in sicer brezpogojno do konca meseca januarja. Prijave za bicilde je kolkovati z Din 5.—. Poleg tega je še plačati Din 1.— za prijavo in Din 10.— za cestni sklad. Prijave za fijakerske vozove je kolekovatl z Din 25.—. Poleg tega je še plačati Din 1.— za prijavo in Din 50.— za Cestni sklad. Prijave je oddati v občinskem uradu.
Naznanja se cenjenemu občinstvu in trgovcem, da se vrše v letu 1940 v občini Murska Sobota sledeči živinski, konjski in kramarski sejmi:
Dne 8. januarja (pondeljek) živinski in konjski.
Dne 5. februarja (pondeljek) živinski, konjski in kramarski (Pašinsko).
Dne 4. marca (popdeljek) živinski, konjski in kramarski (Čarno).
Dne 1. aprila (pondeljek) živ. in konjski.
Dne 6 maja (pondeljek) živinski, konjski in kramarski (Jurjevsko).
Dne 3. junija (pondeljek) živ. in konjski.
Dne 1. julija (pondeljek) živinski, konjski in kramarski (Ivansko).
Dne 24. avgusta (sobota) živinski, konjski in kramarski (Bertalanovo).
Dne 2. septembra (pondeljek) živinski in koniski.
Dne 15. oktobra (torek) živinski, konjski in kramarski (Terezinovo).
Dne 4. novembra (pondeljek) živinski in konjski.
Dne 6. decembra (petek) živinski, konjski in kramarski (Miklavževo).
Interesenti se opozarjajo, da so vsi navedeni sejmi zelo dobro obiskani od tu- in inozemskih trgovcev, zato se vsem kmetovalcem v lastnem interesu najtopleje priporoča, da priženejo svojo živino na te sejme. Za obisk sejmov so tudi zelo ugodne železniške zveze.
Predsednik občine: HARTNER 1. r.
BM3SB1 HlflO «1IRSHfl SOBOTA
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 4. I. ob 20 30 uri v petek, dne 5. I ob 17 30 uri Velelflm	in ob 20 30 uri
Moja zvezda sreče
Joan Daviš Cesar Romero
SONJA HENIE Richard Greene
Največja vloga glavne prvakinje v drsanju I Karneval na ledu ! Romantika na univerzi!
V soboto, dne 6. I. 1940
ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
,Moia zvezda sreče'
Znižane cene: 2'—, 3 —, 5— din
PREDSTAVE:
v soboto, dne 6. I. ob 15-30 uri ob 17.30 wrl
.	in ob 20 30 uri
Celkl naboini velelflm
,.HISTERIJI VATIKANA"
Predstava se vrši pod pokroviteljstvom pre-zvišenega knezoškofa dr. Alojzija Stepinaca, ki ima tudi primeren predgovor. — Prekrasni posnetki vseh krasot svetega mesta — Veličastni obredi sv. rim kat cerkve ob raznih prilikah, vse ob prisotnosti Njeg. Svetosti papeža Pia XI.
V nedeljo, dne 7. L 1940
ljudska predstava ob 11 uri 19 min.
»Histeriji Vatikana
Znižane cene: 2, 3, 5 din.
m
Dodatek t Najnovejii „Metrojournal"
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 7. I. ob 15-30 uri ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v pondeljek, dne 8. I. ob 17 30 uri in ob 20-30 uri
»•Pametna tašča"
(NORA Nil*} Oeorg Aleksander	Ida WM
Najboljša evropska komičarka v svoji najsi-jajnejšt vlogi 1 — Prvi nastop slavne pevke RosKte Serrano! — Smeh, zabava! Sodelujejo najboljši komiki dunajskega filma 1
Dodatek t Najnovejii ,Foxov Journal*
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
Vsem gostilnitariem!
Z ozirotn na sedajšaje nove predpise glede vodstva registra itd., obveščamo vse članstvo, da je zdruieoje pokrenilo vse potrebne mere, da se vprašanje spravi v sklad z razmerami. V koliko bo Imela naša skupna akcija uspeh, ne moremo še javiti, pač pa priporočamo vsem članom, da se do nadaljnega ravnajo točno po navodi« lib, ki jih bodo v tem pogledu prejeli od organov finančnih kontrol, ter naj ne delajo v stvari sami kakše težave.
10
rožnih modelov kvalitetni!
MENDE
RADIOAPARATOV
bo tudi Vas navduSHo.
Izredno nizke cene, odličen ton, dvoletno jamstvo naše
strokovne delavnice.
Zahtevajte cenike in brezobvezM predvajanje.
NEMEC 1. Murska Sobota.
DOMAČE VESTI
SOBOTA
—	Občina Murska Sobota
se najtopleje zahvaljuje g. dr. Brumen Antonu, odvetniku iz M. Sobote, ki je daroval namesto venca na grob pok. Cvetko Ludvika Din i 00 za občinske reveže.
—	Zadnja pot Ludvika Cvetka. Preteklo sredo v popoldanskih urah je nastopil pokojnik svojo zadnjo pot na tuk. pokopališče. Iz vseh strani se je zbrala ogromna množica ljudstva da mu izkaže zadnjo čast. Posebno številno so bili zastopani gasilci z žup-ni m starešinom g. Benkom na čelu. Ob zvokih žalnih koračnic, ki jih je igrala gasilska godba, se je pomikal dolg sprevod proti pokopališču Pri odprtem grobu se je od rajnkega poslovil v globoko občutnih besedah najprej g. Benko, ki je v svojih besedah povdaril vse velike zasluge, ki jih je imel pokojnik za gasilski po-kret. Za njim je spregovoril le g. župan Hartner. Oba govora sta zapustila pri vseh najgloblji vtis. Za molklo so začele padati prve grude prekmurske zemlje na prezgodnjo krsto Ludvika Cvetka, ko so se še enkrat ogiasiie gasilske trombe v njegov zadnji pozdrav.
—	Povišanje plač. Vpoštevajoč nastalo draginjo splošnih življcnskih potrebščin; je tovarna mesnih izdelkov ■g. Benka v Murski Soboti, povišala plačo od 15 do 30<>/o vsemu svojemu uradništvu, mesarskim pomočnikom šoferjem itd. Pri tem se je vzelo v poštev socijalno stanje poedinih uslui bencev kakor tudi razliko plače, ki so jo dosedaj imeli. Poleg tega so uslužbenci prejeli za novo leto po sebne nagrade.
—	Silvestrov večer Sokolskega društva v Murski Soboti je dobro us • pel. Program je bil zelo srečno izbrao, ca kar ima največ zaslug g. Ferjan Milan. Njegova kronika je spravila v dobro voljo mnogoštevilne goste in njegova slika .Petnajst minut pred polnočjo* je zapustila globok vtis. Tudi ostale veseloigre in kupleti so bili zelo posrečeni in tudi aktualni. Prav gotovo ni bilo gosta, ki s pro gramom tega večera ne bi bil zado voljen in temu je tudi pripisati, da so •e dobro razpoložene družbe zaba vale ob zvokih orkestra varaždinskega Sokola do jutranjih ur.
—	Drsališče na telovadišču ob So kolskem domu je otvorjeno. Cene so
zelo nizke. Za odrasle Din 2.—, za dijake Din 1 50, za otroke Din 1*—, dočim znaša sezonska karta za odrasle Din 35—, za dijake, Din 28.— in za otroke Din 20. - . Telovadci in telo vadke vseh oddelkov imajo pri sezonskih'kartah 50% popusta.
—	Požar. V nedeljo se je vnelo žaganje okrog električne črpalke v hiši Balažic Josipa na Radgonski cesti. Ker je radi tega nastal po vsej hiši velik dim, je izbruhnila med stanovalci velika panika. K sreči pa je bil strah večji, kot pa nevarnost ker so ogenj takoj ugasnili in stanovalci razen straha niso imeli nikake škode.
—	Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani se je odprla v M. Soboti., Po posredovanju tukajšnje podružnice ZZD je Delavska zbornica v Ljubljani odprla knjilnico tudi v Murski Soboti. Knjižnica Se sedaj ima veliko izbiro knjig in se bo njena izbira še povečala. Knjižnica je javna in se je lahko vsak poslužuje. Knjižnica se nahaja v Delavskem domu v zadružni pisarni in je odprta vsak torek in petek od 4^do 6 ure popoldne
-1— če ste si nabavili radioapa-rat pri nas, Vam stavimo prav radi na razpolago naš specialni aparat za iskanje motilcev in naše šolano osob-je.- Obrnite se na nasl — RADIO NEMEC. Murska Sobota.
r- DruStvo kmetskih fantov ia deklet v Puconcih, vprizori na praz nik dne 6 jan. 1940 komedijo znanega srbskega humorista Braniilava Nu šiča »Narodni poslanec" v gostilni g. Kološa ob 2 uri popoldne Dolžnost vse zavedne kmetske mladine in mla dini naklonjene javnosti je, da se ude leži te igre ter stem podpre to društvo v njegovem prosvetnem delovanju na vasi.
—	Številke srečk Prostovoljne gas. čete iz Cikečkevasi, ki so bile izžrebane dne 26 dec. 1939. zaporedne štev. dobitkov: 2765, 4998 4164, 4829. 4482, 3304 1235 3004 426 2830, 619. 3743 907, 4797, 860, 1533, 2727, 4633, 1557, 2011. 1560 4780, 737, 40, 2379, 4033 2861, 530, 1534,4891, 523, 3752 4620. 4944 2151, 1266, 329 3456, 1195, 4539, 570, 3431, 4860, 3072, 3194 4609 1384, 4059, 1871, 4962, 4743, 2688 3982, 262, 3010, 138 2872 36 2959 4719 1449, 3785, 3886 3713, 4306 2521, 4959, 2702, 2220, 1564. 3515, 3138, 4641, 3320, 3888 4186 1501 2934 4353, 2238, 4832, 252, 3798 1843 801, 3396, 4028, 4338. 160 3316. 561. 133, 2887, 2483, 4692, 815 2500 1295, 3744, 1125, 1164, 1469. 1797, 4401, 3779, 4120 3559 3850 3591 4803
Nekaj o delovanju Zveze poljedelskih delavcev v Murski Soboti v pretekli sezoni 1939
Slovenski javnosti ni neznano, da v Murski Soboti že tri leta deluje delavska organizacija,.tako zvana Zveza poljedelskih delavcev, ki si je nadela nalogo, da skrbi za svoje člane sezonske delavce v tu in inozemstvu. Pred. vsem skrbi za njihov dober vsocijalnl in nacijonalni kakor tudi versko mo-i ralni položaj. Žal, da je še mnogo sezoncev v inozemstvu zlasti v Franciji in Nemčiji, ki niso vsi upoznani z njenim delovanjem ; vsaj niti niso vsi včlanjeni. Vendar bi bil vsak zelo krivičen, ki je količkaj podučen o njenem delovanju in obstoju, ako nebi uvaževal in priznaval njenega truda ter delovanja, Iz tihih in skromnih začetkov je organizacijo uredil in dvignil g. Franc Kerec na dostojno višino s pomočjo vnetih in požrtvovalnih sotrudnikov. Zbral je okoli sebe tudi nekaj ljudi iz vrst akademsko naobraženih krogov, ki so bili voijni sodelovati in ki mu služijo kot posve tovalni organ, da ji tako vSaj deloma razbremenil delovni odbor društva. Tako je začela Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti tiho in skromno delovati v prid vseh, ki so Iskali pri njej pomoči in nasvetov. Iz malih začetkov je letos organizacija narastla skoro na 12.500 članov, ki pa žal ni so vsi izpolnili svojih obveznosti in dolžnosti do društva. Niso namreč vsi plačali članarine xa katero jih sicer ni nihče silil, vendar bi se moral vsak dober član zavedati, da je to njegova prva in največja dolžnost. Upamo, da to store še naknadno. Zveza ves čas točno in vestno izpolnjuje svoje dolž nosti, njena pisarna deluje brezhibno. Letos se je delo nakopičilo tako kakor še nikoli poprej. To pa zlasti vsled nenadnih svetovnih dogodkov, ki so marsikateremu delavcu prekrižali račune. Zveza svojega delovanja ni obe šala nikoli na veliki zvon čeprav je storila mnogo dobrega za delavce, ta ko v Slovenski krajini, kakor iz osta lih krajev Slovenije in Medjimurja. V mnogih listih beremo, kako so se gotovi činitelji potegovali za zboljšanje položaja sezoncev pri merodajnih oblasteh. Tudi Zveza poljedelskih delavcev pri vsem tem delu ni držala rok križem, ampak je bila ves čas čuječa ter je točno in objektivno obveščala oblasti in vse v upoštev prihajajoče činitelje. Delavcem je pa neštetokrat svetovala v različnih težavah in potrebah. Posredovala je za člane ter bila zelo široicogrudna tudi za nečlane,k.
Moja zvezda sreče
George Cabot, razsipni sin bogatega očeta, lastnika vekkega modnega magacina za žensko konfekcijo, spozna nameščenko v podjetju, lepo Kri stino. Pri nekem sestanku jih prese neti Cabotova žena. Izkoristiti hoče to priliko, da doseže ločitev zakona in da dobi čim večjo odpravnino. Stari Cabot se uda prigovarjanju sina, da pošlje Kristino na univerzo Piymouth in da ponese s seboj ogromno kolek cijo luksuznih oblek v svrho reklame. Kristina očara vse kolege s svojo le poto in s svojo umetnostjo na ledu, dokler ne poseže vmes Georgova žena, ki povzroči javen škandal. Kristina je izključena iz univerze. Da dobi Geor ge potrebnih 50000 dolarjev, ki jih zahteva njegova žeaa, priredi razko Sen karneval na ledu, v čigar središču je Kristina, ki žanje s svojo umetnostjo silne uspehe. Georgova ideja je bila odlična in oče mu izplača denar. Afe ra se srečno konča v zadovoljstvo vseh, ki so bili zapleteni v njo.
Histerij Vatikana
Imenovani f lm nam odpre pogled v Vatikan in v vsa cerkvena opravila v prisotnosti Nj Svet papeža Pia XI. ob nepreglednih množicah vernikov, ki so prišli iz vsega sveta na prosla vo svetega leta- Nastop cerkvenih do stojanstvenikov, vitezov vseh redov, poslanikov, kardinalov in papežke garde oživi pred nami v vsem svojem sijaju, v veličastnem okviru prastarih rimskih božjih hramov. Ni to film, ki bi bil zanimiv samo za rimo katolike, to je veličastno in edinstveno de lo, ki mora navdušiti vsakogar brez ozira na prepričanje in vero. Poleg nastopa največjega prepovednika miru in ljubezni med narodi svetega očeta, bomo slišali tudi znameniti siktinski zbor, srebrne fanfare in zvonenje iz katedral vsega sveta, kar bo edinstven dogodek.
Pametna taiia
Vdova gospa Bdbler ima tri slašči čarne pa tudi tri lepe hčerke. Vsaki hoče zapustiti eno slaščičarno in želi,
da si vsaka vzame slaščičarnama za moža. Pa je prišlo drugače: najstarejša se je poročila z lekarnarjem, druga z inženerjem, najmlajša Anni je še zadnja materina nada, za katero je mati že izbrala moža. Anni pa noče o tem ničesar slišati, ker je zaljublje na v mladega inženerja Schmidta, ki je nameščen v kozmetičnem podjetju .Florida" v Berlinu. Tudi mati je tr moglava in nasprotuje tej zvezi. Schmidt je obupan. Na prigovarjanje prijateljev se odloči za drzen načrt. Gospe j BOhler telegraf i ra: .Danes grem v direkcijo — posledice nepredvidene. Robert". Tudi njegov direktor, ki ga je vrgel skozi vrata, se piše Schmidt. Njega skrbi podjetje, ki je zašlo v finančne težave, iz katerih ga lahko reši le bogati Speckmann. Med tem prispeta mati in hči v Berlin, ki sta mislile, da je Robert postal direktor. Zamotano situacijo slednjič reši gospa BObier, ki doseže, da postane Robert res tehnični vodja celega podjetja, kar odgovarja njenim željam, da vidi svojo Anni za vse življenje preskrbljeno.
so prosili informacije ter intervencije. Dajala je razne predloge merodajnim Činiteljem v prid sezoncev izseljencev na podlagi lastnih izkušenj. Po njenih predlogih je bilo marsikaj storjenega v prid sezoncev. Zveza kot strokovna in nepolitična organizacija je zbrala v svoje vrste mnogo zavednega članstva, ki je kljub verskim in narodnim razlikam živelo ves čas lepo in složno. Ako le bežno pogledamo v njen arhiv delovanja, dobimo lep pregled njenega dela, ki je v glavnem sledeče: Intervenirala je: a) Pri ministrstvu za soc. pol. za zboljšanje položaja 18 krat, pri prometnem ministrstvu 2 krat, na banovini 7 krat, pri Izseljeniškem komisa-rijatu 150 krat, pri Sreskem načelstVu v različnih zadevah 10 krat, pri raznih konzulatih 8 krat, pri Narodni banki 10 krat, na raznih veleposestvih 13 krat, pol uradnih intervencij je bilo 82 krat. Skupno lahko rečemo je bilo 328 intervencij. Odgovarjali smo vsakemu, ki je prosil nasvete ali se je pritožil v kaki svoji zadevi. Lahko rečemo, da Je Zveza v zasebnem prometu imela najmanj 200 dopisov. Osebnih intervencij je bilo približno ravno toliko. V domače časopise t. j. v No-vine in Mursko Krajino je bilo poslanih 12 dopisov iz katerih so črpali drugi časopisi svoje vesti. V dnevnike je bilo poslanih 5 dopisov.
Cilj Zveze v bodočnosti je, da narod ohrani versko in moralno ter na-cijonalno dober in nepokvarjen. Da mu izposluje od delodajalcev ugodne delovne pogoje, uredbo o minimalnih mezdah, bolniško in nezgodno zavarovanje, socijalno pravičnost in primerno plačo, ki mu po sposobnosti in pridnosti po vsej pravici pripada. Učiti pa hoče delavca tudi dolžnosti, ki jih ima napram delodajalcu. Posebno leži Zvezi na srcu zgradba Delavskega doma, ki bi naj sprejel pod svojo streho vse onemogle in siromašne člane, ki so si na delu izčrpali moči In telesne sile. Tako ti reveži potem ne bodo ostali nepreskrbljeni na stara leta in ne bodo v breme občinam ter sorodnikom.
(Dalje sledi.)
Zahvala.
Občina Murska Sobota se najtopleje zahvaljuje gg. Benko Josipu, Cvetič Janezu in Šiftar Ludviku, kakor tudi vsem denarnim zavodom in ostalim darovalcem iz M. Sobote, ki so s svojo podporo pripomogli, da seje božično obdarovanje naših najbednej-ših soobčanov izvršilo v tako velikem obsegu.
Moderne okvirje za slike Post. vložke —
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI
Novi davinl predpisi. Z ozi-rom na objavljene vesti o uvedbi novfli davčnih predpisov pridobnine itd. priporočamo celokupnemu članstvu naj se v teh vprašanjih ne prenaglijo s kakšnimi samolastnimi ukrepi, temveč naj potrpijo, dokler ne bodo dobili čisto točna navodila od Združenja kako se morajo spričo teh predpisov ravnati. Navodila se bodo dajala ali na posebnih članskih sestankih ali z okrožnicami.
Elektrifikacija vasi
O elektrifikaciji vasi se je že mnogo pisalo. Tudi v Prekmurju so razni }avni delavci 2e o tem vprašanju raz miiljali. Vendar pa do kakinih pozitivnih zaključkov niso prišli. V teh dneh, ko so naši kmetje morali trpeti pomanjkanje petroleja, je zlasti po vaseh v okolici Murske Sobote slišati glasove, da je treba pokreniti vpraša nje elektrifikacije z mrtve točke. Zlasti razveseljivo je dejstvo, da so kmetje odločeni sami stvar izvesti. Mislimo ta na Kupšinsko občino. Tu je namreč zanimanje za napeljavo električne luči najbolj Sivo. Ugledni posestnik In mlatilničar g. Alojz Zemljič iz Crne-lavcev je kot občinski odbornik Is o priliki lanskega proračuna stavil predlog, naj se zmanjšajo razne potnine, nagrade in raznovrstni osebni izdatki pri opravljanju občinskih funkcij in naj se mesto tega vloži v fond za napeljavo elektrike letno 20 tisoč din. Da prevzame občina izvedbo elektrifikacije na svoja ramena, pomeni naj-socijalnejšo gesto. Vsi kmetje, imovi-tejši in revnejši, bodo na ta način prišli do najcenejše in najboljše luči. Razna dela, ki jih morajo opravljati zvečer na domu in pri živini, bi jim bila s tem olajšana. Naš vaški človek bi prišel v nekaj letih do one dobrine moderne dobe, ki bi vsestransko dvignila njegov gospodarski in kulturni napredek. Žemljičev predlog, ki zasluži priznanje širše javnosti, zaenkrat še ni popolnoma prodrl, a letošnja izkušnja bo morala priti do izraza v delovnem programu bodoče občinske uprave, ki bo izvoljena s tajnim glasovanjem, kakor je obljubil podpredš. vlade g. dr. Vladko Maček. Akcijo bo nedvomno podprlo vse prebivalstvo.
N.
KOMPAS • MEDIATOR
RftPlOflPftPAT
100% automatizlrana serija MADE in HOLLAND 1940.
NISKE CENE! Mali meseini obroki!
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, iivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili
MURSKA SOBOTA.
luiiiiuiiiiiiiiiiuiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiii
Posl št. I 255/39 — 11
Dražbeni oklic
Dije 19. februarja 1940 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Gornji Slaveči J/3 vi. št. 13 travniki, njive, pašniki, gozdovi, sadonos-nik s hišo in dvor št 42.
Cenilna vrednost: 40.612 Din.
Vrednost pritiklin: 1111 Din.
Najmanjši ppuudek: 25.411 Din 34 p.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, s cer bi se jih ne moglo ved uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki ravnal v dobri veri.	> ,
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski.
Okrajno sodišče * Murski Soboti oddel. IV., dne 3. XI. 1939.
ZAHVALA.
Ob priliki izgube našega predragega očeta, starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda
CVETKO LUDVIKA
privatnega uradnika
izrekamo zahvalo vsem za izražena sožalja.
Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in vsem občanom, ki so spremili dragega nam pokojnika na njegovi zadnji poti.
Murska Sobota, dne 30 decembra 1939.
Žalujoč! ostali.
POZO
Lscaoa
D&rkopp Zylinder Din|2.500 Dfirkopp^fiach Dln|2.220 D&rkopp levoročni] Din 4.000'
c—
Zelo ugodno dobite Sivsgne SflrojC in to:
838 ps vse 3 sBsupq2 23 Din 8.000*—
Stroji najmodernejši, popolnoma novi z 20 letno garancijo. Samo Se ena garnitura na zalogi!
Šivalni stroji is llvlljo In domaSo uporabo od Ola M«®'-
RADIO APARATI reziih znamk po najnižji m\ vsina Da »logi.
Pisalni stroji, fot* aparati, Športne potrebščine, kolesa, motorji, po£st{ari nje zviša ni ceni.
ŠTIVAN ERNEST
TEHNIČNA TRGOVINA
GI-AVNI TRG TELEFON 39.
Posl. št. I 153/39 - 10
Dražbeni oklic
Dne 8. februarja 1940 ob 11. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Dol. Slaveči vi. št. 25, 130, 528.
Cenilna vrednost s pritiklino vred 13.544 Din 50 p.
Najmanjši ponudek: 9031 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje p|*i dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Olrnlno lodlšti v Murski Soboti,
oddel. IV., dne 10. XI. 1939.
Posl. št. I. 1526/38 - 14.
Dražbeni oklic
Dne 14. februarja 1940 ob »/aH. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Murska Sobota V2 v'-štev. 816 s hišo.
Cenilna vrednost: 51660 Din.
Najmanjši ponudek: 34.440 Din
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Ohralno sodišče 1 Murski Soboti,
oddel. IV., dne 11- XI. 1939.
Posl. štev. I 1303/38 - 12.
Dražbeni oklic
Dne 10. februarja 1940 ob 9 uri bo na licu mesta v Šalamencih dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Šalamencii 1/2 vi- št. 3.
Cenilna vrednost: 9300 Din.
Najmanjši ponudek: 6200 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 23. XI. 1939.
Posl. štev. 1640/38 - 13.
Dražbeni oklic
Dne 5. februarja 1940. ob 9. url bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18. dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Gornji Slaveči 1/2 vi. št. 118
Cenilna vrednost: 6860 Din.
Najmanjši ponudek: 4573 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča*
11 sodišči 1 Murski Soboti
odd. IV., dne 31. X 1939
Posl. štev. I. 39/39 — 24.
Dražbeni oklic
Dne 14. februarja 1940 ob 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.	1	' „ ,
Zemljiška knjiga Markovci vi. št. 207, 330, 322, 329, i/a Vi. št. 306
Cenilna vrednost: 18,159 Din 50 p. Najmanjši ponudpk: 12 106 Din 50 p. Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno soldšče v Murshl Soboti,
odd. IV., dne 27. x. 1939.
Absolventinja jrS5
z malo maturo, zmožna stenografije, strojepisja in drugih pisarniških del, želi službe, event. tudi v trgovini — kjerkoli. Ponudbe na upravo pod .Neutrudljiva".
Posl. štev. I 566/39
Dražbeni oklic
9.
Dne 12. februarja 1940 ob 10 nri bo pri podpisanem sodišču t sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Lončarovci »/« vi. it 7, »/« vi. št. 57, »/« vi. št. 7, «/» vL št 61, »/«. vi. št. 81, >/« vi. št. 113, hlia in gospodarskega poslopja.
Cenilna vrednost: 27.702 Din 85 p. Najmanjši ponudek: 18.469 Dia. Pravice, katere ne bi pripuščale draiba*. e oglasiti pri sodišču najpozneje pri drlft-
e, sicer de naravnal
jenem naroku pred začetkom bi se jih ne moglo več uveljaviti . premičnine v Škodo zdraiitelja, bi' t dobri veri.
V ostalem je opozarja na draibeai oklic,, ki Je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno Mdlšši 1 Sunki MM.
odd. IV., dne 4. X. 193«.
Posl. štev. I 084/39 — 8.
Dražbeni oklic
Dne 5. februarja 1940 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 draiba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Gederovci »/a vi. št. 24,69-Cenilna vrednost. 26 368 Din 50 p. Vrednost pritiklin: 5200 Din.	,
Najmanjši ponndek: 17 579 Din. Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Otn]Do nditfi * Morali Soboti,
odd. IV., dne 3. XI. 1939.
Posl. štev. I 716/39
Dražbeni oklic
8.
Dne 19. februarja 1940 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev.„18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Budinci 2/7 vi. št. 179 njiva, gozd, s hišo št. 44, sadonosnik, dvor.
Cenilna vrednost: 1813 Din
Najmanši ponnudek: 1201 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale|dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkoh dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče 1 Murski Soboti,
odd. IV., dne 21. x. 1939.
Posl. štev. L 337/39 — &
Dražbeni oklic
Dne 12. februarja 1940 ob 9. nri bo aa licu mesta v Otovcih dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Otovci '«/120 vi. št. 21» »/g vi. št. 25, t/a vi. št. 239, V» vi št. 240.
Cenilna vrednost: 8.638 Din 50 p
Najmanjši ponudek : 5.759 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe* je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic* ki je nabit na uradni deski sodišča.
Oln]M sodišče 1 fiunftl Stoti
odd. IV., dne 13. XIL 1939.
1
Posl. št. I 1586/34 — 44
Dražbeni oklic
Dne 17. februarja 1940 ob «/alO. uri bo na licu mesta v Ratkovcih dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Ratkovci «/9» vi. št. 32, 47, 72, 86, 109, «/»« vi. št. 173, 90, 157, k. o. Berkovci 1/3 vi. št. 16, 37.
Cenilna vrednost: 67.262 Did 50 p.
Najmanjši ponudek: 44 841 Din 50 p. .
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe,, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se dpozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče 1 Murski Soboti,
odd. IV., dne 27. XI 1939.
Posl. št. I 762/39 — 8
Dražbeni oklic.
Dne 8. februarja 1940 ob V2IO uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Korovci »/2 vi. št. 31, 1/2 vi. št. 42, 148 3/7 vi. št. 43 s hišo št. 26,
Cenilna vrednost 26 125 Din 34 p.
Vrednost pritiklin : 252 Din 50 p.
Najmanjši ponudek: 17.584 Din 50 p.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodičča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
oddel. IV., dne 14. XI. 1939.