KATOLIŠK CKRKVEN LIST. • Danica* izhaia vsak petek na celi poli in \elja po poŠti za celo leto 4 gl. 211 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za ceteit leta 1 t!i. kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 8 gl. 60 kr., za 1 2 leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta HO kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj XLIX. v Ljubljani, 23. vinotoka 1896. List 43. Razlaganje apostoljske vere. Spisal sv. Tomaž Akvinski. (Dalje.) IX. Člen. Verujem v sveto katoliško Cerkev. Kakor vidimo, da ima jeden človek jedno dušo in jedno telo. pa vendar različne ude, tako je tudi katoliška Cerkev jedno telo, pa ima več udov. Duša pa, katera to telo oživlja, je sv. Duh. In zato nam je ukazano, da spričujemo svetega Duha in precej za tem sv. Cerkev, zato je tudi v veri pristavljeno: „sveto katoliško Cerkev." Pomniti pa je treba pri tem, da pomeni „eerkev" istotako zbirališče. *) Zato sveta Cerkev ni nič druzega kot zbor vernikov, in vsak kristjan je ud te Cerkve, o kateri je pisano: „Približajte se k meni, vi neučeni in zberite se v hiši krotitve." (Sir. 51, 51.). Ta sveta Cerkev pa ima štiri lastnosti: je namreč vedno sveta, katoliška, to je splošna, terdna in krepka. K pervi lastnosti je treba pomniti tole. Dasi so razni krivo verci vstanovili razne ločine, vendar ne spadajo v Cerkev, ker so razdeljeni v dele, a Cerkev je jedina. „Jedna je moja golobica, moja popolna." (Vis. pes. 6, *.). Cerkev pa je jedina iz treh vzrokov. Pervič, ker je vera jedna. Kajti vsi kristjani, ki so udje < -erkve, verujejo iste resnice: „Vsi jedno govorite, in naj ne bodo med vami razpori." (I. Kor. 1, 10), in Jeden Bog, jedna vera, jeden kerst." (Ef. 4, 10.). Drugič, ker je upanje jedno, ker vsi terdno *) Te besede sv. Tomaža imajo le v latinskem jeziku svoj pomen. Latinsko se imenuje cerkev »ecclesia«. zbirališče pa »con-gregatio«. Beseda »ecclesia« pa prihaja od grškega ek-kales.( kar pomeni: vkup klicati, ali isto kar latinsko congregare, vkup zbrati. Cerkev (ecclesia) je zbirališče. (Op. prest.) upajo, da bodo dosegli večno življenje in zato pravi apostol Pavel: „Jedno telo in jeden duh, kakor ste poklicani v jedno upanje svojega poklica" i Ef. 4. 4.). Tretjič, ker je ljubezen jetina: vsi so namreč zedinjeni v ljubezni do Koga in v medsebojni ljubezni: „In veličastvo. katero si meni dal. sem jaz njim dal. da bodo jedno. kakor smo tudi mi jedno." (Jan. 17, 22.) Če je pa ta ljubezen prava, pokaže se, kadar udje med seboj zase skerbe in terpe; „Delajmo pa resnico v ljubezni in rastimo v njem, ki je glava Kristus po katerem je vse telo staknjeno in sklenjeno, in po sleherni zvezi pomoči, poleg opravila vsakemu udu odmerjenega, telo raste in «e uterjuje v ljubezni." (Ef. 4, 15, Hi.i. Kajti, z milostjo, katero je kdo dobil od Boga, mora služiti bližnjemu. Zato pa ne sme nikdo prepirati se ali dopustiti, da bi ga izobčili iz Cerkv«-. kajti le jedna Cerkev je, v kateri se ljudje zveličajo, kakor ni bil nikdo rešen, ki ni bil v Neotovi barki. C) drugi lastnosti je treba vedeti, da je tudi še drugo zbirališče (cerkev), namreč hudobnih : „Sovražim zbor hudobnežev." (Ps 25, 5.) Toda ta cerkev je hudobna, Cerkev Kristusova pa je sveta: „Tempelj božji je svet, kar ste vi" (I. Kor. 3, 17.), in zato pravimo: ,,sveta Cerkev". Sveti pa so verniki te Cerkve iz treh vzrokov. Kakor se namreč cerkev (poslopje pri posvečevanju prav omije, tako so tudi verniki umiti v kervi Kristusovi: »Ljubil nas je in omil naših grehov v svoji kervi" (Skr. razod. 1. 5.i in: ,,Toraj je tudi Jezus, da bi posvetil s svojo kervjo ljudstvo, zunaj vrat terpel iHebr. 13, 12. i. Drugič zaradi maziljenja; kakor se cerkev pri po-svečevanju maziii, tako so tudi verniki po du-/ i hovnem raaziljeoju posvečeni, ker sicer bi ne bili kristjani, ker Kristus pomeni toliko kakor kaznjenec". To maziljenje pa je milost sv. Duha: „Ki nas je mazilil, je Bog" (II. Kor. 1, 21.) in: ^Posvečeni ste v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa" (I. Kor. 6, 11.). — Tretjič zaradi bivanja sv. Trojice v Cerkvi; kajti koder biva Bog, tam je svet kraj: ,,Resnično., tukaj je svet kraj" 11. Mojz. buk. 28, 16.) in: „Tvoji hiši se svetost spodobi, o Gospod" (Ps. 1)2, 5.). In dalje je ,Cerkev sveta za to, ker kliče Gospoda: „Saj si vendar med nami o Gospod, in mi se po tvojem imenu kličemo." (Jer. 14, 9.). Moramo se tedaj varovati, da po tem posvečen ju ne (»madežujemo svoje duše, ki je tempelj Božji, z grehom: r('e bo kdo tempelj Gospodov oskrunil, ga b<» Bog uničil." (I. Kor. .'», 17.) (I)rut.'a polovica tega člena sledi. Venec na grob *) prečast nega rajnega gospoda Luke Jeran-a. bivšega čast. kamor ni ka sv. Očeta, zlatomašnika, kanoniki, vrednika r Danice", itd. o pervem godu po njegovi smerti. Motto: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo!« — 11. prošnja Orenaši. (Dalje » Kajni Luka Jeran se je rodil vdan 16 oktobra 181 m v Javorjih, gorski fari v Poljanski dolini na Gorenjskem Očetu je bilo ime Andrej, po domače se mu je reklo „Barborič". mati pa mu je bila Uršula, roj. Tavčar, po domače Ožbaltova iz Četenerovani h. št. 5. Izmed šesterih otrok. — vsi dečki. — je bil Luka tretji Vsled tega. ker tedajni Javorski župnik dokalisti č. g. Matija Ažbe od I. 1812 do 1822 ni zamogel več svoje službe opravljati, (dotični ško-tijski šematizmi pišejo glede fare: nastavljena |unbe-setztej. č g. Matija Ažbe pa je naveden kot umi-rovljen | Pensionistji. veršila so se oni čas vsa farno-službena opravila v sosednjih Poljanah, in tako je bil tudi beržkone Luka Jeran v Poljanah kerščen. Kerstil ga je namreč č. g poljanski I. kaplan Anton Dernovšek botra pa sta bila Gregor Kisovec, gruntar, in Maruša Štibelj, gruntarska žena Iz enakega zgor navedenega vzroka sta bila tudi že oče Andrej in mati Uršula v dan 11. nov. 1811 v Poljanah poročena. Jeranova domaČa hiša je stala poprej prav v sredi javorske vasi, potem je pa okoli 1. 1808 pogorela in bila prestavljena po požaru verh vasi na rebro pod imenom na „Poležici", in tu je bil tudi Luka Jeran rojen, ter je preživel ondi ona srečna leta. o katerih je preslavni A. M. Slomšek pel: rO blažena leta nedolžnih otrok. Vi imate veselje brez težkih nadlog!" **) ' i V zadnji številki je nastala neljuba pomota. Izostalo je namreč pri raStetvi naših odličnih mož to-le: »V muzičnih skladbah so se odlikovali neprekosljivi Gre«r«»r Hihar in Se drugi. iVr.i "* Te podatke so mi na stavljena vprašanja in prošnjo rade volje dali sedanji župnik Javorski. č s• Franc Kregar. Pisalec. Da! res blažena leta nedolžnih otrok, katerih pa mladi Lukec ni dolgo vžival. Še menda ni bil star popolnoma 8 let, ko 1. 1826. tudi ta lastnina Jeranovim pogori. Mutasta letnica 1826, vrezana v leseni tram. ki služi kot stropova podslomba v spodnji hišini izbi Jerauove rojstne hiše, spričuje po ustnem izročilu o tej nezgodi. Kakor se sme po okoliščinah soditi, je ta nesreča pripravila rodbino Jeranovo ob ljubi dom. Otroci razkropili so se po službah, Lukec je postal pastir; ob pobočju Blegaša in Malega Verha pasel je nadarjeni deček živinico. bistril si um v čistih gorskih sapah, učil se iz „PratikeH poznavati čerke.in med pašo vrezoval si jih za kratek čas v lubje starih gostozaraščenih buk (bukev). Taka je bila toraj perva šolska podlaga prihodnjemu učenjaku Škofjeloška glavna ljudska šola je že od nekdaj na jako dobrem glasu. V njej je sprejemalo perve učne podlage že mnogo zelo slovečih naših rojakov, na katere sme ponosna biti ona in ves naš narod. Kar je pel dobroznani naš cerkveni pevec f v. č. g. župnik tuhinski Luka Dolinar o sebi in Škofji Loki, rekoč: „Glej, majhino mesto. Pak urnih ljudi. Še brumno in zvesto Duha um budi," to se sme ponavljati tudi o Luki Jeran u Jesenski čas 1. 1831. vstopil je namreč v Škofji Loki v l razred „nižji oddelek", ali kakor se je takrat po nemški reklo: „1 Klasse untere Abtheilung". (To je bil naš sedanji I. razred;. Kako se je dobro učil, pohvalil se je o njem njegovi oče naslednjo spomlad v neki hiši, rekoč: „V jesen je šel v šolo, o Veliki Noči pa je že iz bukev povedal sv. Evangelij" .*> O marljivosti in pridnosti Jeranovi spričujejo tudi še zdaj zapisniki škofjeloške glavne ljudske šole Na prošnjo in vprašanje sporočil mi je sedanji voditelj, zaslužni gosp. Fr. Papa. da najde vpisanega Luko Jerana že konec I. polletja) 1832 („\Vinterkursu se je takrat reklo) v zlatih bukvah ; enako tudi konec II. polletja (Sommerkurs). V vseh predmetih je imel „prav dobro" i„sehr gut"), le v izgovarjanji besedij („richtige Aussprache" je stalo napisano tudi v te-dajnih spričalih) je imel „dobro" („gut") Vodja(prov. Director) in katehet mu je bil to leto č. g Janez Urevc, (ki je bil pozneje dolga leta nunski gospod oče in spovednik v Škofji Loki,) učitelj pa g Franc Zevnik. — Zamude ni imel celo leto nobene L 1832 najde se vpisan Luka Jeran že kot rčenec II. razreda, kar spričuje. da je bil deček zelo •) To pa le ta ume, da je to kaj posebnega bilo. kdor ve, kako so nas nekdaj brati učili. To je celo kaj zgodovinskega. Zdaj sestavljajo otroci že zloge, ko poznajo dve čerki. in to gre potem ročno naprej. Nekdaj morali smo se učiti najpred vseh 25 čerk. in marsikdo se jih je naučil pred na pamet, ko si vtisnil njih podobe v spomin. Potem se je pričelo »puStabiranje« ibuch-stabieren) z dvema čerkama, n. pr.: b-a-ba. b-e be, b-i-bi. b-o-bo b-u-bu; na to nasprotno, n. pr.: a-r-ar. e-r-er. i-r-ir o-r-or, u-r-ur. Tako so se premlatili vsi soglasniki (tihnicei s glasnicami Potem je prišlo na versto »puštabiranje« s tremi čerkami, n. pr.: v-a s vas. v-e s-ves, v-i-s-vis. v-o-s-vos. v-u-s-vus itd., potem Se enako s štirimi čerkami i. t d. Zdaj pričelo se je zopet od konca pravo branje, n. pr : ba. be, bi. bo, bu ; — mir. sir. vir. tir. ali ast. est. ist; dalje s štirimi čerkami: mlin. hlev. grom, čast. vest itd Tak uk branja je bil, kakor je lahko umevno, zelo po- asen. okoren, in tudi mučen zlasti za otroke, ki so bili terde glave. Marsikaki otrok je poprej pokončal svoj abecednik (»prateljtof« smo jim takrat rekli,*, kakor je imel malo branja v glavi. Pis. priden. Preskočil je namreč to leto sedanji II razred, (takrat se je imenoval: I. razred »višji oddelek", po nemški: „1. Klasse obere Abtheilung", ali okrajšano kar : »Obere".) kar se je posrečilo le izvanredno naj-pridnejšim šolarjem. Tudi to leto se je zelo pridno učil, bil oba semestra med odličnjaki v zlatih bukvah ter je tudi v tem razredu dobil iz vseh predmetov »prav dobro", le v »richtige Aussprache" zopet le „dobro" (»Čudno tott, piše g. Papa, »najberž jo je Lukec preveč po ^poljansko zavijal!"). V II. razredu mu je bil vodja (prov. Director) in katehet č g. Jurij Vole, pozneje stolni dekan v Ljubljani, učitelj pa g. Lovrenc Tribuč. Šolske zamude tudi to leto ni imel nobene — L 1834 je bil Jeran učenec III, po sedanjem IV razreda. Enako prejšnjima obema letoma je bil tudi to leto oba semestra odličnjak v vseh predmetih razun »richtige Aussprache", in ni nikoli zamudil šole. Vodja in katehet mu je bil to leto še č. g. Jurij Vole. učitelj pa gosp. Martin Mazek. K temu sporočilu o Jeranovem šolanju v Škofji Loki dostavil je gosp. nadučitelj Papa doslovno: »Toliko sem našel v »katalogihako moreš kaj porabiti, me bo zelo veselilo, da sem tudi jaz nekoliko pripomogel v to, da se napravi dostojen spominek možu. kateri je z obema rukama nabiral, da bi le več med uboge mogel razdeliti." (Dalje nasi.) Kako se rabi lurdka voda? Noben studenec ni postal dandanašnji tako slaven, kakor oni, ki se je prikazal na zapoved Brezmadežne iz skal v Pirenejah. v votlini lurški, in ki teče že 38 let v čudoviti obilnosti in s čudodelno močjo. Dne 25. svečana 1858 se je prikazaia blažena Devica Bernardki sedmič. Najpervo ji je povedala skrivnost, katere ni smela drugim razodeti, potem pa ji je rekla po kratkem molčanju: »Pojdi, pij iz studenca, umij se v njem in jej zelišča, ki ob njem rastejo." Bernardka se ozre, pa ne vidi nobenega studenca. Hotela je torej dol k reki: „Ne tja", pravi Mati Božja in ji namigne, naj obstane. »Ne k reki, temveč k studencu! Glej, tam je!" In stegnila je roko in pokazala s perstom na desno stran jame. Skala je bila tam tako sterma. da je mogla Bernar-dinka le na kolenih tja. Ali tudi tam ni bilo stu denca. Bernardinka skoplje z rokama jamico. Zemlja postaja mokra, mokrota se zbere v kapljice, kapljice se združujejo in kmalu napolni vso jamico skrivnostna tekočina. Seveda ie bila ta voda gosta in umazana — in Bernardka naj bi jo pila! Trikrat poskusi, pa ne more premagati studa. Naposled pije nekoliko, umije se, in jč nekoliko zelišč, rastočih blizu vode Voda je že napolnila vso jamico in teče v tenkem curku pred votlino. Mati Božja je med tem izginila. Ko je odšla Bernardinka, drenjalo se je ljudstvo, da bi pilo čudovito vodo. Kolikor bolj so zajemali, temveč vode je bilo. Drugi dan je izviral iz votline že čist in precej močen studenec. Zdaj teče iz tega studenca vsaki dan 122 do 140 litrov vode. Vidimo torej, da je začetek tega studenca čudovit. Notranjost votline je bila suha. odkar pomnijo. In naenkrat, na besedo Brezmadežne, se prikaže studenec — ali ni to čudovito ? Še čudovitejši pa je studenec v svojem dolovanju. Že precej drugi dan je s pomočjo čudodelne vode izpregledal slepi Bour-riete in do današnjega dne je ostala voda zdravilna, n^j so jo že potem zajemali naravnost iz studenca ali jo pošiljali v daljne kraje. Povsod zdravi ta voda vse mogoče bolezni, brez pomoči zdravniške Odkod ima ta voda svojo čudodelno moč? Ta moč ni v vodi sami. Dostikrat so jo kemično preiskali in izprevideli so, da po naravi niti toliko ni zdravilna, kakor drugi studenci pirenejski, ampak, da je čisto navadna studenčnica Torej mora v nji kaj drugega delovati, kakor pa navadna zemeljska moč. Voda tega studenca nima svojega blagoslova iz zdravilnih tal pirenejskih, njena moč izvira iz serca Matere Božje; da, še več, iz studenca življenja, iz Božjega Serca Jezusovega. Tu se je rodila njena moč, odtod je pritekla na zapoved blažene Device v svet skozi skale ma«abiellske. Drugo vprašanje je, če je ta studenec tako čudovit v svojem izvoru in svojem delovanju, kako naj rabimo njegovo vodo ? Na to odgovarja Mati Božja sama: »Pij"1, rekla je Btrnardinki, „in umij se z vodo". Blažena Devica torej zapoveduje, da vsi, ki pri „Xaši ljubi Gospej lurški" zdravja iščejo, to vodo pijo in se z njo umi-jejo. Ni potrebno, da se je pije veliko in se popolnoma umije z njo: dovolj je, da se z njo pomaže bolno mesto. Ta voda ni zdravilo zdravnikovo, ka tero se mora vzeti določeno mero, temveč čista voda, katera nam prinese blagor na priprošnjo Marijino. Neki umirajoči (v Nay-u) so dali kot poslednje sredstvo lurško vodo. Komaj je spila nekaj kapljic, zaklicala je svoji hčeri: »O otrok rn-^j tu pijem živ-jenje ... V tej vodi je življenje." In resnično je ozdravela. Pervi pogoj je torej, da vodo pijemo in se z njo umijemo. A to še ni dovolj, tudi moliti moramo. Najbolje deluje voda, če opravlja bolnik ali njegovi znanci ali njegovi sorodniki devetdnevnico. Lahko se tudi skozi devet dnij molijo lavretanske litanije, litanije naše ljube Gospe lurške ali rožni venec. Ta devetdnev-nica naj se pričenja in sklepa s spovedjo in sv obhajilom. Naposled moramo imeti terdno zaupanje; k temu nas bodrijo čudeži, ki so se že zgodili Marija lahko tudi nam pomaga in nam bo gotovo pomagala, če je v naš dušni blagor. Tudi v tem so nam vz gledni oni, ki so že ozdraveli Storimo torej, kadar rabimo to vodo, znamenje sv. križa in pokličimo z zaupanjem Mater Božjo na pomoč! Ogled po Slovenskem in dopisi Iz jugoslovanske Bosne. Lepe slovesnosti so se godile v sredini jugoslovanske Bosne o sprejemu prevzvišenega mil. gospoda Juraja Josipa Strosmajerja. škofa sremsko bosanskega, potujočega v Serajevo k posvečevanju cerkve ss. Cirila in Metoda v osrednjem vel. semenišču nadškofije Verhbosanske. Milostni cerkveni vladika je obiskal tudi Travnik in v njem jezuvitski dijaški zavod in druge rimo-kat. naprave. Počastil je s svojim obiskom frančiškanski samostan v Gučjigori in samostanski zavod z nižjo gimnazijo. Pri cerkveni slovesnosti posveče-vanja semeniške cerkve so bili navzoči 1 nadškof in trije škofje. Milostni gospod oče Marjan, škof iz Ba-njaluke, bil je posvečevalec; a vladika Strosmajer slavnostni cerkveni govornik. Ta cerkvena slavnost. vsi tbiski, govori, pobožnosti in pesmi so neizrečeno navdušile za rimo-katoliško versko in jugoslovansko narodno stvar v tej razno verski pokrajini — in tudi to je misijon. Prevzv. vladika Strosmajer je med narodom svojim vse storil, da bi vse pridobi) za Kristusa in njegovo jedino pravo Cerkev. Tudi nova slovenska rimo-kat. občina sv. Jožefa v Prjedoru je prevzv. Juraju Josipu Strosmajerju hvaležna. ker je blagodušno pripomogel z milodarom za njeno zidavo. Spominjamo se tudi hvaležno blagega pokojnika Josipa Lendovšek-a. bivšega profesorja v Beljaku, kteri je v zadnjih dveh letih dvakrat poslal mslodar za novo cerkev sv. Jožefa. Sv. Jožef mu sprosi večni inir in pokoj, večno luč in obilno plačil«» v nebesih' V Sloveniji je zelo veselo gledati lepe bele cerkve po g.-rab. hribih. hoin« ih. dolinah in ravninah; kamor koli ok<. ozre. zagleda častite hiše Božje z dostojnimi stolpi, uho ču)e povsod vbrano petje zvonov. V.->e to je vidno znamenje sv. vere in svete rimo-ka-oiiške l erkve. Lepa je po naravi jugoslovanska Bosna Ipak je še tužno. k-r se le malokje vidijo dostojne lepo zi-dane rerkve s častitimi zvoniki, večina so še hiše božje. >labe derveno slovnate rbarake . Slovenski pre.inaii.ci so stavili lepe in jako pogostne cerkve. V Bosni pa kar jih je pr**je bilo. so turško-mahome-danske sile razrušile, in rimo kat slovanski pred-nainei v lun letni turški sužnjosti niso smeli dostojnih ' erkva slaviti, a tudi sedaj živeči katoliški Slovani v večini jako ubogi in sami iz svojega ne m' rejo t »-ga storri osobito pa nove rimo kat. občine niš., zni' žne toliko vterpeti. da bi se sezidala in oskerbela dostojna nova cerkev. Ipak potrebno bi bilo, da bi se rimo kat Cerkev med <'ni_,over< i kot vidno znamenje v sv. stavbah svojih, dostoino predstavljala in videla — V novi rimo-kat >1« vanski občini sv Jožefa v Prjedoru če skozi štiri le*a pripravljamo in zidamo potrebno novo cerkev. t-da izveršiti. dugotoviti in vrediti je še ne moremo. kei je /manjkalo vseh pripomočkov, vsahnili so .ikor.. vsi milodari. in vendar bo <-erkev sv. Jokata zidati sani'• z milodar: kerščanske ljubezni Hvala Bogu' Mnogo se je že storilo: nova cerkev terdno zidana ježe pod streho; zvonik se sedaj dozidava in je tudi pod streho; toda v stiski in potrebi smo veliki, kajti treba bode kmalu z«darje. tesarje kovača, kleparja in vse druge plačati, pa ne m>remo brez milodarne pomoči. Cerkev še ni ometana. v notranjosti je še vse prazno, le za sik stoji slab oltar, in dveh zvonov bi bilo jako po-'reba. Verli rimo kat. Slovenci, osobito iz slavne ljub ljanske škofije : so za to velepotrebno novo cerkev mnogo pripomogli z milodari. Gotovo bi jih veselilo, ko bi \ uleli v prjedorski ravnini novo cerkev sv. Jožefa ?.e zgotovljeno. zgotovljen zlasti zvonik, ki bi mogočni kipel proti nebu *er nam kazal proti naši pravi domovini, užalostilo bi jih pa. ko bi se prepričali. !*oliko šo manjka .... Zato naj Jezus Marija in Jožef vzbude novih dobrotnikov — kterim bodi zato konečno Bog sam popolni plačnik v nebesih' — Amerika. (Začetek verskega boja v Zjedinjenih deržavah i V severni Ameriki so misijonarji med Indijanci ustanovili tudi ljudske šole. katere imajo popolnoma verski značaj. Indijanci, kateri so bili tu- kaj vzgojeni, so zavedni katoličani, in njihovi učitelji se na nje lahko zanesejo. Pa tudi sicer so vspehi izverstni, kar so celo protestantovski vladni komisarji več kot stokrat priznali. Lahko se toraj reče, da šole izpolnujejo svoj namen. Dozdaj je vlada Zedinjenih deržav z vsakoletnim doneskom jako podpirala te šole. Zdaj pa je naenkrat sklenil kongres v Vašingtonu. katoliškim šolam odtegniti to podporo in tekom časa vpeljati mesto verskih medverske in bolje rečeno brezverske šole. Za katoličane bi bil to hud udarec. Dosedanja vladna podpori je bila precej izdatna, tako da bodo brez nje težko izhajali Brezverskih šol pa nočejo, ako jih tudi da vlada zastonj Zato bodo morali katoliške šole vzderževati sami s prostovoljnimi darovi 2<; decembra 1895 umerli škof Egidij Jiinger piše v svojem zadnjem letnem poročilu: „Večino naših šol podpira vlada Razprava zadnje seje kon gresa nam pa kaže. da hoče vla la naše šole poder-žaviti in tako onemogočiti versko vzgojo llndijancev Zakaj brez verskega .poduka v šoli ne moremo napraviti iz Indijancev dobr- in zavedne katoličane. Jaz toraj mislim, da ne smemo časa izgubljevati. ampak postaviti naše šole na tako podlago, da bodo zamogle obstati tudi v slučaju da vlada izverši svoj namen.i To so toraj perva znamenja kulturnega boja. kateri tudi v severni Ameriki ne bo izostal Po Ameriki se sedaj razširja skrivna družba z imenom : „Ame ricam Protectiv Association"; njeni priverženci se imenujejo po začetnih čerkah A P A. „apaistiJ. Vsi so strastni nasprotniki katoliške vere in so zaprisegli vse. kar je katoliškega, z vso močjo sovražiti in preganjati. Ti so med drugim tudi za branili slav-nosti. katere so se imele veršiti pri odkritji spomi-neka slavnega jezuvita Marquettess-a. in še celo zahtevali. naj se spominek sploh odpravi. „Vpitje proti jezuvitu na kapitolu v Vašingtonu", tako je govoril škof Messmer 31. mar<-a t. 1., „se sliši od vseh stranij Toda zelo bi se motil, kdor bi mislil, da je ta bojni hrup naperjen le proti krasnemu kipu jezuvita Marquetess a v deržavni palači Vašing tonski. Ne. oni jezuvit je le marmornat simbol katoliške Cerkve, in klic proti jezuvitu na kapitolu ni nič druzega kot bojni klic proti katoliški Cerkvi v Ameriki Odpravili so njegov spominek s kapitola, in to je za sovražnike Cerkve znamenje, da se zberejo m potisnejo katoličanstvo iz javnega in soeijalnega življenja amerikanskih narodov. Ako pravijo da je zuvit v duhovski obleki ne spada v verste amerikanskih deržavljanov in vojakov, hočejo s tem reči. da je katoliška Cerkev ovira v socijalnem in političnem življenji Zedinjenih deržav' To ni nič dru zega kot staro obrekovanje, da je Cerkev sovražnica svobode, nevarna deržavnemu redu, da bode, kakor hitro bo Cerkvi dovoljeno vstopiti v kapitol in dejansko vplivati na politične in socijalne razmere, prostost Amerike izginila." („Kath. Missionen", str. 187 > Razgled po svetu. Terst. .Danica" je že omenjala svoj čas prelepi pastirski list novega teržaškega škofa. Vreden je. da bi ponatisnili vsega, a navesti hočemo iz njega samo nektere reči, ktere se nam zde najvažnejše, ziasti glede škofovske oblasti. Jezus Kristus je izvolil apostole za Svoje naslednike tu na zemlji; dal jim je vso oblast, katero je sam imel: učiti in zakramente deliti vsem na-rrdom. In res. apostoli, pokorni tej zapovedi Božji, šli so po vsem svetu, kakor je pisano: „Oni pa so šli in učili povsod in po vseh deželah je dospel njihov glas in do konca sveta njihove besede." Pooblaščeni od Božjega Učitelja, postavljali in posvečevali so po glavnih mestih škofe, kterim so izročevali skerb za novospreobernjene kristjane. — — Tako je namestil sv. Pavel Timoteja, škofa v Efezu. Tita. škofa na Kreti; sv. Peter je poslal sv. Mohorja škofa v sosednji nam Oglej Apostoli so tedaj postavljali škofe in ti zopet škofe in mašnike. in tako se je apostol jska oblast širila vedno dalje Zakaj? Papež Leon XIII. pravijo v svoji najnovejši okrožnici o Jedinosti Cerkve" takole: rBilo je to določeno po previdnosti Božji, da učeča oblast, ustanovljena po Jezusu Kristusu. ne prestane s smertjo apostolov, ampak sla ostane na večne čase Apostoli so posvečevali škofe - in tem svojim naslednikom so tudi nalagali, da naj tudi oni pozneje sami izbirajo sposobne može, kteri bi istotako izverševali škofovska službovanja. - bili škofje. — Kakor je bil torej Jezus Kristus poslan od Boga in apostoli ol Jezusa, tako so tudi škofje in vsi nasledniki apostolov poslani od apostolov." Škofje so tedaj nasledniki apostolov v toliko, da ima vsak škof isti škofovski znak. kakor apostoli, '/nak, kterega nimajo navadni duhovniki. Vsled tega znaka sinejo samo oni i škofje i posvečevati duhovnike. deliti sv. birmo ter opravljati še druga posebna opravila O lede na ta znak so apostoli enaki svetemu Petru, tako so tudi škofje v tem enaki sv Očetu papežu; niso pa enaki glede p os t a vod a j a I n e oblasti, v kteri so škofje mnogo nižji in podložni sv. Očetu. Tolika je tedaj škofovska čast m sv Ig nacij mučenec piše o njej kristjanom v Efežu takole: Kedar družinski oče ali katerikoli gospodar pošlje koga. da vlada njegovo hišo. treba ga je sprejeti na isti način, kakor gospodarja samega Istotako velja da se i škofa spoštuje in čisla, kakor Jezusa samega " In v svojem pismu Trulancem: „Ako poslušate škofa kakor Jezusa Kristusa, tedaj vi n-1 ži-vit" več kakor navadni ljudje, ampak živite po Jezusu Kristusu. Pravo je. kakor vi delate, da ničesa ne počnete brez škofa" To vzvišeno in sveto čast škofovsko nazivlje sv. Cerkev z raznimi in zelo značilnimi imenu Že beseda škof znači rnadzornik" ali ,,čuvaju Škofe imenujejo višje duhovnike; tako n. pr. jih imenuje škof posvečevatelj. ko pri posvečevanju moli : „l)o Ueli o Gospod, milost temu služabniku svojemu, katerega si ti izbral za službo višjega duhovnika*4. In po pravici se imenuje višji duhovnik, ker škofovsko dostojanstvo je najvišji red v Cerkvi Božji. Imenujejo škofa tudi angelja, ker prihaja kot angelj miru; nazivljejo ga slednjič pastirja, ker mora on posebno pasti čedo Kristusovo. Laško. (Evharistični shod v Orvietu. — Konec.) V zadnji številki smo poročali pod tem naslovom o zgodovinskem pomenu mesteca Orvieta, o čudežnem korporalu in o velikanski vdeležbi pri tamošnjem zadnjem evharističnem shodu. — 0 čem se je kaj govorilo pri tej priliki ? Seveda o sv. R Telesu, pa z raznih stranij. Nastopali so sloveči govorniki du-hovskega in svetnega stanu, ki so slavili najsv. Zakrament. Tako n. pr. so govorili o pripomočkih, kako bi se umirajočim zagotovila zadnja popotnica. To je važno zlasti za velika mesta, v kterih prostozidarji na vse mogoče načine delajo, da bi bolnik ne sprejel sv. obhajila. 0 tem je govoril neki baron. Neki mlad gospodič je navduševal navzoče za |vsakdanje obiskovanje Najsvetejšega; in to navdušenje naj bi oni seveda nesli tudi med ljudi, ter jim p > magali k vedno večjemu spoznavanju Jezusa Kri stusa in k pridnemu češčenju zakramenta liubezni Velika čast in zadostovanje, povdarjali so govorniki, skazuje se Gospodu tudi s pogostnim sv obhajilom in nevstrašenim spremljanjem sv Rešnjega T des i k bolnikom. Čim bolj se brezbrižni kristjani skrivij, pred sv. Popotnico v veže. hiše in uli«w tsaino zat». da bi Jezusu ne bilo treba skazovati časti i. čin bolj Ga drugi memgrede malomarno in tnerzlo p »zdnv-ljajo. tembolj priserčno in goreče naj Ga dobri katoličani spremljajo v bol nikovo hišo. -— Posebno zanimiv je bil govor mladega vseu^iliščnika zborovali spričevanje o sv. K Telesu ravno o.I t • strani pozdravili z vidnim veseljem in glasnim navdušenjem — In tako je b:i < še več drugih govor-»v ki so na različne načine proslavljali presv li-snj* Telo. Zadnja skupščina zborovaleev se je sklenila proti večeru dne 7. septembra. Drugi dm m praznik Marijinega rojstva, se je imel *a v«-l.k«n-k evharistični sh<»d zaključiti s slovesni ; r . 1 >k . 11 h ure zjutraj se jn začela /,;>;rati pro- esij i I•—I.• lečene deklice, glasbeni zbori, redovniki škotje. n-pregledna množica ljudstva - v s* hitelo ;»!..ti stolni rerkvi. In točno ob uri se je z.ič.-n pum: ka+i velikanska procesija iz stolnic Najpr*:- ■»•» se razverstile nepregledne verste moških brarovšč n s s veji mi zastavami in križi Vsi možje s« im.-'i >v..j bratovsko obleko ali uniformo jedni belo druiii r i dečo. rjavo černo itd. Vseh bratovščin j- Sil kakih 24 Vsak je nosil debelo svečo v rokah, mladenič; so imeli pripete šopke Največje bilo sev»*.ia bratovščin sv. R Telesa. Za bratovščinami s > šli dečki. kvri so večinoma prejšnji dan prejeli pervo sv obhajilo, /.a dečki pa so šle belooblečene deklice Ker je bila pro cesija silno dolga, bili so porazdeljeni in-'i večje od-delke pevski kori Za deklicami s«, šli gojenn sale zijanskega zavoda in potem zopet Kioo h.do oi>l»*i*ža, vsem z apottoljskim sedežem združenim patrijarU**, primatom, nadškofom, škofom in drugim rladikam. O rožnem vencu. Papež Leon XIII. Častiti bratje! Pozdrav in apostoljski blagoslov! Že večkrat smo imeli priložnost, da smo zaupanje in pobožnost do blažene Device, katere smo se že v nežni mladosti navzeli in katero smo skušali v vsem Svojem življenju gojiti in množiti, v času Svojega vladanja jasno dokazali. Kajti spoznali smo, v sedanjih, za kerščanstvo in za narode tako žalostnih časih, kako milostipolno je, da priporočimo najnujnejše tisto orožje za brambo zveličanja in miru, ki ga je predobrotljivi Bog podelil človeškemu rodu s svojo vzvišeno Porodnico, — kar dokazuje večkratna skušnja v cerkveni zgodovini. Našim opominom in željam je v obilni meri ugodila gorečnost katoliških narodov, pcsebno še vsled oživljenja pre-svete pobožnosti sv. rožnega venca: imeli smo tudi najboljše vspehe. Vendar ne moremo nikoli dovolj posla viti Božje iMatere. ki je resnično rvse hvale najbolj vredna*, in nikoli dovolj prinoročati ljudem ljubezen do one Matere, ki je „usmiljena in milosti polna". Da. kolikor bolj čutimo, da se Nam bliža vsled prevelikih apostoljskih skerbij čas, da odidemo v Svojo pravo domovino, s tem večjim zaupanjem zremo na Njo, iz katere, kakor dan iz srečonosne jutranje zarje, neminljiva sreča in radost izhaja Prijetni spomini se Nam obujajo, častiti bratje, ko smo se v vsakoletni okrožnici molitve sv. rožnega venca s slavospevi spominjali, katera (molitev) prav veliko koristi i tistemu, za katerega se opravlja, i onemu, ki jo spodobno opravi, — ravno tako Nam je prijetno o taistem predmetu še enkrat razpravljati. Pri tem se nam nudi lepa priložnost, da duhove in serca na očetovski način opominjamo k verskemu napredku in jim krepimo upanje na večno plačilo. Ta molitev je dobila ime rožni venec, kakor da bi v svojih delih posnemala ljubkost rož in lepoto vencev. To je res prav primeren način, s katerim se časti blažena Devica, katera se po pravici časti kot »skrivnostna roža" iz raja, in ki blišči pri tej molitvi z zvezdno krono krog glave, kot kraljica sveta, v nebeškem svitu; ravno tako obeta že s svojim imenom vence veselja, katere bode svojim častilcem darovala. — To je tudi jasno, ako premislimo napravo in kakošnost rožnega venca. Ničesar ne priporočajo predpisi in vzgledi Gospoda Kristusa in apostolov bolj, kakor dolžnost, da kličemo Boga na pomoč ter Ga prosimo Očetje in cerkveni učeniki pa so spoznali molitev tako zelo potrebno, da ljudje, ako jo zanemarjajo, zaman upajo, da bodo dosegli večno izveličanje. Akoravno pa je vsak molilec že po naravi molitve in po obljubi Kristusovi lahko uslišan, vendar je molitev, kakor je splošno znano, najbolj vspešna po dveh pogojih: po stanovitnosti in skupnosti. Pervi je zapopaden v besedah Kristusovih, v katerih nas poln dobrotljivosti vabi: „Prosite, iščite, terkajte" (Mat 7. 7), kakor dober oče, ki hoče sicer željam svojih otrok vstreči. pa želi. da ga dolgo prosijo in se ob jednem utrudijo, da bi si jih tembolj navezal na hvalo. Kar zadeva druge točke, je Gospod Kristus sam več ko enkrat zagotavljal: „Ce se dva od vas na zemlji snideta. jima bode vse. česar prosita, podelil moj Oče," ker, „kjer sta dva ali trije v mojem imenu, sem jaz med njimi." (Mat. 18. 19. 20 > Zato tudi krepki izraz Tertulijanov: »Snidemo se in se zberemo, da Boga objednem z molitvami obdamo; ta sila je prijetna Bogu" (Apologet. 39), in pomenljiva beseda sv. Tomaža Akvinskega: »Nemogoče je, da bi molitve mnogih ne bile uslišane, ko iz mnogih molitev objednem postane le jedna". — Ravno te dve prednosti nam rožni venec nudi na izversten način. Kajti, da ne omenimo druzega. skušamo s ponavljanjem taiste molitve od nebeškega Očeta izprositi kraljestvo njegove milosti in slave, in prosimo deviško Mater vedno in vedno, da naj pride zadolženim s svojo priprošnjo na pomoč, kakor v vsem življenju, tako še posebno o smertni uri. ki je korak v večnost. Rožni venec je pa tudi za skupno molitev nenavadno pripraven, da je ne brez vzroka dobil ime »marijanska pesmarica". Naj bi se toraj pri naših očetih vladajoča navada ohranila in prenovila, po kateri se kerščanske družine v mestu in deželi koncem dneva po trudu in vročini dneva pred podobo bla žene Device snidejo in skupno rožni venec molijo. (Dalje sledi.) b) Posebni nameni: 24.) S?. Rafael. Društvo sv. Rafaela in izseljenci Možka mladina. Vzgojitev vestnih katol. zdravnikov. Bolnišnice. 25.) Sv. Margareta Alaooque. Proglašenje te blažene služabnice za svetnico. Razširjenje pobožnosti presv. Jezusovega Serca. Duhobolni. 26.) God sv. relikvij. Živa vera v vstajenje mertvih. Odstranitev ponočevanja Razposajeni otroci. 27.) Sv. Kapltollna. Goreče prizadevanje za stanu primerno popolnost. Važni misijoni v mestih in po deželi. Pomoč v različnih zamotanih zadevah. 28.) Sv. Simon ln jnda. Armenci in sploh kristjani v Turčiji. Duhovniki v sivi starosti One zadeve, ktere so v najbolj brezupnemu stanu. 29.) Sv. Evzebija. Odvernitev posledic lahkomišljenosti v mladih letih. Ponižanje prostozidarstva. Bolan mož. 30.) Sv. Alfonz Redrlgaez. Redovni bratje. Kerščanski zakonski. Vse priporočene časne zadeve. 31.) Sv. Wolfgang. Občine na deželi, da bi bile obvarovane pred socijalno demokratičnim in vsakim drugim zapeljevanjem. Vse poslane, pa še ne uslišane zadeve. Oni udje apostoljstva molitve in bratovščine Jezusovega Serca. ,kteri so umerli v oktobru, in bodo umerli v novembru II. Bratovske zadeve N. 1). Qosp6 presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnie N. lj. G. presv. Jezusovega Serca •v. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in] Fortunata, naših angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešešto-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Neko osebo tarejo hude .zadrege; prav zaupljivo se tedaj priporoča v molitev na čast. presv. Jezusovemu Sercu. Mariji, naši lj. Gospej. sv. Jožefu in sv Antonu Padov. Uslišana molitev se bo pravočasno naznanila — Neka oseba se goreče priporoča v l.ratovsko molitev na čast Jezusovemu Sercu za pomoč v dušnih stiskah. - Za lepo vreme. — Bolna oseba za zdravje. Listek za raznoterosti. Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so čč. gospodje. Jakob Baj ec iz Nadanjega, Sela kot kurat v Ustje. Ivan Abram iz Košane kot ekspozit v Nadanje Selo, Karol Le na si iz Blok kot kapelan v Košano, Jernej Bernard iz Smlednika kot kapelan v Bloke. Anton Hribar z Dobrove kot kapelan v Smlednik, Karol D o r n i k iz Sostrega kot kapelan na Dobrovo. Ivan Jelenec z Iga kot kapelan v Sostro, Anton Medved iz Mirne Peči kot župni upravitelj na Sveto Goro, Edvard K o s o b u d iz Knežaka kot kapelan v Cerklje pri Kranju. Novo nameščena sta čč, gospoda: Josip Erker kot kapelan v Šempetru pri Novem Mestu, Lovro T i č kot kapelan v Sodražici. Začasno vpokojeni g. Ivan Volk je imenovan kapelanom v Dolenji Vasi pri Ribnici. Frančiškanska cerkev, katera je vsled potresa veliko terpela, je zdaj popravljena in verhu tega še novo ozaljšana. Zadnjo soboto so odstranili iz nje odre, kateri so stali v njej od spomladi. Slike je iz-verstno naredil zgodovinski slikar g. Jos. Kastner s pomočjo dveh drugih umetnikov; vsi so z Dunaja. Glavna reč, ktere pogosto manjka pri novodobnih slikarjih je pa ta, da je Kastner mož katoliškega mišljenja in življenja, poln verskih čutov — in tak mora biti cerkven slikar, ako hoče izraziti v svojih podobah pravega, pobožnega duha Pa tudi ze'o marljiv je slikar Kastner; delal je po 12 ur na dan. ne da bi zapustil oder. Le tako je bilo mogoče vse delo izveršiti v treh mesecih Okraske v cerkvi pa je napravil gosp Avgust Mayer iz Inomosta. kateri je letošnjo pomlad dekoriral ali okrasil tudi karmeličansko cerkev na Selu pri Ljubljani. Slike v kapelah so omite in popravljene, v kolikor jih je poškodoval potres. Videti so kakor nove. Zakristija je dobila nov obokani strop in 2 metra visoka okna. tako da je sedaj popolnoma svetla. Nad zakristijo je oratorij za skupni kor. — Cerkvi je dozidana na severni strani lavretanska kapelica, ki je dokaj lepša od stare in dobiva luč od zgoraj skozi slikano okno. Poleg kapele ste dve spovednici. — Veliki oltarje pomaknjen na zadnjo steno, prav za prav poldrugi meter od nje; ves je prelikan in se kaže v svoji lepoti, ker prejema dovolj svetlobe od spredaj in od strani. Sedaj se stavlja še tabernakelj in tlak po prezbiteriju iz marmorja. Narejen je tudi stranski vhod poleg vel. zvonika. Razven slik v prezbiteriju je sedaj malone vse dodelano. — Pri vsem delu se ni pripetila najmanjša nesreča, dasi so bila dela zelo nevarna. Marija je varovala cerkev in delavce' Dohodki in izdatki ..Djanja sv. detinstva" za leto 1895. Ker „Danicau prinaša darove, ki se po naših krajih nabirajo za sv Detinstvo, bode njene bralce brezdvoinno zanimalo, koliko se jedno leto nabere po katoliškem svetu v ta namen, in kako se nabrani denar razdeli po misijonih. Nabrali so: Na Francoskem 434 *91 gld. na Nemškem 424.218 gld., v Belgiji 146 486 gld.. na Italijanskem 122 774 gld. na Avstro-Ogersk»Mn 80 7*0 gld , na švicarskem 35.660 gld. Najmanj je darovala Rusko-Poljska — namreč 9 gld.; ruska vlada namreč strogo prepoveduje zbirke, za katol. misijone. — Po v?eh delih sveta se je l^ta 1895 nabralo blizo 1,400.000 gld. — OJ te svote se je razdelilo med 168 škofov in samostanskih prednikov skupaj 1.284.000 gl i. — Največ so dobili očetje Jezuiti, ker imajo največ misijonov — dobili so natnr«*č 431 000 gld Delovanje sv. Detinstva je tudi lansko leto sprem ljal blagoslov Božji; kerstilo se je 417 834 poganskih otrok. Po raznih dobrodelnih napravah pa se vzgo-juje 178.432 krščenih poganskih otrok. Sv Detinstvo je vzderževalo lansko leto 723 sirotišnic, 3290 ljudskih šol, 454 delavnic in 179 poljedelskih šol Na Kine-škemjesv. Detinstvo zalagalo in vzderževalo 1137 le kam To poročilo bode gotovo vsacega vernega Slovenca razveselilo in ga nagnilo, da bode tudi v prihodnje rad daroval kaki krajcar za sv. Detinstvo ter za razširjevanje sv vere. Osupnjeni odvetnik. V nekem mestu na Bavarskem je živel advokat ali odvetnik, ki je podoben kakemu brenceljnu ali seršenu brenčaje obletaval vse. kar je katoliškega, in preganjal s zasmehom, lažjo in obrekovanjem. Katoliški duhoven in spoved sta bila pri njem na dnevnem redu. Nekoč, bilo je o sv. postnem času, poterka nekdo na vrata njegove pisarne Na klic: ^naprej!" vstopi v sobo župnik, katerega je ta tolikrat očitno sramotil in obrekoval, in vljudno odvetnika pozdravi. Osupnjen vstane advokat, gre nekaj korakov proti duhovniku in reče: „Prosim, česa želite?" Resno odgovori dušni pastir: „Tu vam izročam 150 gld., ki so vam bih ukradeni. Da ste ta denar dobili nazaj, zahvaliti se vam je edino — spovedi, katero ste že tolikrat gerdili in sramotili Kar noben paragraf vašega kazenskega pravnika, noben pravnik in nobena ječa ni dosegla, to je dosegla, kakor vidite sami. spoved. Ne sramotite torej v bodoče te sv^te naprave, že zaradi njenih dobrih posledic, zaradi njene koristi in dobička, ne. tem manj, ker ste. g. doktor, k^rščen katolik in sin pobožnih starišev in imate torej svete dolžnosti nasproti zakramentu sv. pokore. — Z Bogom'" Začudeno gleda odvetnik zdaj denar, zdaj vrata, skozi katere je izginil župnik Zdelo se mu je, kakor bi padel z neba ni vedel, kaj se je zgodilo. — Naglo razterga zavitek in kaj pade iz njega"' — Svetlih l.jo goldinarjev. — .Torej je resnica! Ni prevara! In ta denar rni je vemil zanikernež. katerega je mogla le spoved omečiti' Torej inore vendar nekaj biti na ti spovedi" Da. res je nekaj na njej. a kaj večjega kot 150 gld pekel in nebesa visita na nji za milijone duš! — Odslej ni omenjeni odvetnik nikoli več sramotil duhovnikov in sv. spovedi; da, celo v cerkev je včasih prišel, in o veliki noči se je pri svojem župniku pii belem dnevu izpovedal; kajti če se kdo take verste ljudi izpove, tedaj mu velja to kot res-noba. In verujte m>: lepšega veselja ne more duhovnik obhajati in z njim sveti angelji Božji, kakor če se tako izgubljena ovčica po verne k čredi nazaj. Naj bi se pač ravnal tudi marsikateri slovenski odvetnik po tem možu in ne zabavljal tako nesramno proti duhovščini m sv. Zakramentom' Presveto Serce Marijino in ubogi grešniki. Sladko Serce Marijino, bodi moje rešenje! (300 dnij odp.) Neki kmečki hlapec je bil res pravi hudobnež, ki ni nikoli molil in ga tudi v cerkev hoditi ni veselilo Nekoč — bil je Marijin praznik — je pa vendar šel in slišal č P. kapueina. ko je pridigal: „Če si še tako velik grešnik, moli prav pogostokrat to le molitvico: ^Sladko Serce Marijino, bodi moje rešenje!" Hlapcu je to ugajalo, in molil je po lOkratdo I2krat na dan. čeprav ne z namenom, da bi se sprtobernil. In vendar. — česar ni iskal, je našel — rešenje po Mariji. Čez štirnajst dnij je že opravil vesoljno spoved. Sk««/.: vse katoliško ljudstvo in življenje se vleče neka zlata nit — zaupanje na priprošnjo Marijino. Star brodar mi je pripovedoval, da je prestal nekoč na Donavi strašno nevarnost; vsak 'renutek se je nadjal da se pogrezne z vsem možtvom in ladijo vr»d v razburkano r^ko. — Rekel sem mu: „ Takrat it*- gotovo obudili kesa nje in žalost nad svojimi grehi* - <»n pa odgovori: , Kdo je utegnil tedaj misliti na to. takrat je bilo treba delati, toda. naša ljuba vorju 1 gld. - Za Salrzijauce na Kranjskem: Č. g. L Krištofu', župnik v Kovnrju 1 gld Za sr. Detinstm: Katarina Novak 151» gld. Ho kr. šolarji v Dražgošah 6> kr Zn kruhe sr. Antona : Valenfin Božič iz Dubice 50 kr. — Marija Ilupert 1 krono - Č. g. I Šašelj v župnik v Adlešicab 2 gld - Za cerkev sr. Jožefa v Prjedoru: Val. Boži«" iz Dubice 50 kr Č. g. Janez Tavčar, župnik v Lešali o*» kr Za gimnazijsko kapelo r Kranja: Nekdanji učenec kranjske gimnazije 8 gld. in B. B 3 gld Za o/travo ubožnih cerkev: Iz Suhorja pri Košani 14 gld — Z Budanj 27 gld. - S Polšnika 18 gld 71 kr. - Z Goč 15 gl. 50 kr. - Iz Babnega Polja 25 gld. — S Kerke 65 gld. Iz Zagorja ob Savi 19 gld. HO kr. — Iz Cerkelj pri Kerškem 52 gld.— Iz Banjaluke 10 gld. 7 kr. * Z Gornjega Tuhinja HO gld. iz Ser,t Jošta pri Verbniki 25 gld. Hi kr — Po čc Lršulinkab v Ljubljani 28 gld 71 , kr. — S Planine pri Vipavi 2 gld - Iz Zalega Loga 20 gld — S Cerknice 41 gld. - lz šmartna pri Kranju 46 gld. - lz Grada 13 ,gld. — Iz Tomišlja 6 gld. 71 kr. — Iz Jesenic pri sv. Križu 10 gld — Iz Šempetra pri Novem Mestu 2o gld. - Od sv Križa pri Terži<*u26 gld. S Polja 50 gl Z Bobinske Bele 25 gld. 20 kr. — Iz Novega Mesta 23 gld 34 kr. — Iz Radovljice 8 gld. — Iz Logatca 20 gld. 24 kr. (V.srovorni vrednik Frančišek Birk. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.