Poftnlna plačana v gotovini
Stev. 211.	F	Ljubljani,	v	soboto,	13.	septembra	1041-XIX.	Leto	VI
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega s Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.	g	Redazione,	Amministrazione:	Kopitarjeva	6,	Lubiana.	=	ed	estera:	Unione	Pubblicita	italiana	S.	A.,	Milano.
Nemci rušijo petrograjsko obrambe
Stalinov prekop le miniran in tako onemogočen beg sovjetskih ladij Iz Baltiškega v Belo morje Podmornice so potopile dosedaj 136.000 ton sovražnih ladij
Hitlerjev glavni stan, 12. sept. AS. Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile objavlja:!
Na vzhodu potekajo vse napadalne operacije vkljub slabemu vremenu in težavnim ozemeljskim razmeram dobro.
Kakor je bi že s posebnim uradnim poročilom objavljeno, eo podmornice v severnem Atlantiku napadle velik konvoj, ki so ga ščitile korvete in rušilci. V konvoju je bilo 40 ladij.
V žilavem boju so podmornice dosedaj potopile 22 parnikov s skupno 135.000 tonami, dve nadaljnji ladji s skupno 11.000 tonami sta bili torpedirani Treba je računati _ tudi z njihovo izgubo. Sovražni konvoj podmornice še naprej napadajo.
V boju proti angleškemu oskrbovalnemu bro-dovju je letalstvo ponoči potopilo jugovzhodno od Great Yarmoutha v močno zastraženem konvoju tri tovorne ladje s skupno 21.000 tonami.
Na istem pomorskem področju so bombe poškodovale lahko angleško križarko, severovzhodno od Almwicka pa trgovsko ladjo. Ostala bojna letala so v nizkih poletih z bombami v polno zadela visoko peč pri Middlesboroughu, prav tako pa so bombe zadele tudi pristaniške naprave na vzhodni obali otoka.
Stražarski čolni so v Rokavskem prelivu v obrambi konvoja odbili napade skupine angleških hitrih čolnov. Potopili so tri napadajoče hitre čolne. Obalno topništvo vojne mornarice je poseglo v boj in je odpodilo ostale čolne. Vsa vozila tega konvoja so že poškodovana dosegla svoj cilj.
Angleška letala so ponoči z majhnim učinkom napadla severno nemško obalo. Civilno prebivalstvo ima nekaj žrtev, nekaj oseb je bilo ubitjh in ranjenih. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dva sovražna bombnika.
Vzhodno bojišče, 13. sept. s. Poročevalec agencije Stefani javlja:
Nemško letalstvo je s svojimi bombnimi napadi na mnogih krajih poškodovalo železniške proge in druge zveze, ki vežejo Moskvo s Tulo in Harkovom. Med Moskvo in Smolenskom železniškega prometa že precej časa ni. Ob Dnjepru, kjer se nahajamo mi, bi položaj najbolje označili s poskusi, ki' ee jih Rusi neprestano lotevajo, da bi se polastili mostišč na desnem bregu reke. Toda vsi ti poskusi niso imeli nobenega uspeha, temveč so povzročili le uničenje številnih sovjetskih^ napadalnih oddelkov in mnogo ujetnikov, ki jih je naše orožje zajelo povrh pomembnih količin vojnega materiala. Okrog Odese se je nemško romunski pritisk povečal. Topništvo je začelo z načrtnim bombardiranjem sovjetskih postojank. Nemška bombna letala so skupaj z romunskimi neprestano bombardirala skladišča in pristaniške naprave, postojanke sovražnikovega topništva in zbiranja čet. Delovanje sovjetskega letalstva se je v zadnjih dneh močno zmanjšalo, razen tega pa so ee mu po robu postavila italijanska, nemška, finska, madžarska in romunska lovska letala, ki sodelujejo v polnem tovarištvu po orožju in prijateljskem duhu in neprestano povzročajo sovražniku težke izgube.
Vzhodno bojišče, 13. sept. e. Dopisnik agencije Stefani poroča:
Okrog Petrograda, ki ga nemška vojska oblega, se je delovanje vojske v zadnjih urah močno povečalo. Stalinov prekop je miniran in zato ^ovjetskim ladjam, ki so ostale v Baltiškem morju okrog Kronstadta, ne bo več mogoče uiti iz zagate. Vsaka ladja, ki bi se hotela preriniti 6 »j Prek°P’ bo zletela v zrak, njene razbitine pa bodo prekop še bolj zabasale. Nemški pritisk 6° trenutno najbolj čuti na pomembnem odseku pri Ladoskem jezeru in v pasu vzhodno od Ilmen-skega jezera ter ob železniški progi, ki veže Petrograd z Moskvo. Razen tega nemško letalstvo neprestano srdito napada okolico Petrograda, kjer se obleganci skušajo reševati z uničevanjem poslopij in vseh predmetov, ki bi mogli služiti za obrambo mesta. Nemško bombno letalstvo skupaj 6 strmoglavskimi letali nadaljuje z načrtnim rušenjem obrambnih naprav, ki jih je sovražnik ustvaril v notranjosti mesta. Napadajo tudi zaloge živil in vojnega materiala. V pristanišču so bombe zanetile ogromne požare. Velika električna centrala je bila zadeta v polno in porušena. Sovjetske čete, ki se nahajajo v Petrogradu, so precejšnje, kakor se je izvedelo iz zaslišanj ujetnikov.	Te	sile	sp	upirajo, ker	maršal Vorošilov
stalno zatrjuje, da bo s svojimi motoriziranimi divizijami in s svojim letalstvom znal predreti e.rngk; obroč	in	se	združiti z	divizijami, ki brani??]	to	1® upanje,	ki se ne bo ures-
v'°\ obrambo Petrograda, za njegovo raz-vLTsi? m ,za vse ogromne žrtve bo odgovoren le 'nJ' Nemške sile nadaljujejo s svojimi napadi	na	zbirališča	sovjetskih	čet ob železniški
progi _ etrograd—Moskva in pritiskajo bolj na jug proti silam maršala Timošenka, ki je priskočil na pomot. Vorošilovu. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča se položaj vzhodno od Velikih Lukov, Smolenska ter vzhodno od Gomela ni bistveno spremenil. Na tem odseku je v teku močno delovanje nemškega letalstva, ki 'izrablja mesečne noči in stalno napada najvažnejše sovražnikove prometne zveze, zeleznice in križišča ter velike ceste.
Berlin, 13. sept. s. Nemško letalstvo je v četrtek osredotočilo svoje napade na umikajoče se sovjetske čete. Bombe so zadele tudi štiri vlake in jih popolnoma uničile. Razen tega so letala bombardirala železniške postaje in na več mestih pretrgala želznice.
Berlin, 13. sept. s. Na pristojnem nemškem mestu odločno zanikujejo angleška poročila, po katerih bi bili popolnoma uničeni trije nemški planinski polki po številu 3., 4. in 5. V teh krogih pravijo, da sploh ne obstajajo polki s temi številkami, kakor jih navaja angleška propaganda.
Berlin, 13. sept. s. Oddelek nemških bombnih in strmoglavskih letal je v četrtek napadal umikajoče se Sovjete ter uničil pet vlakov, veliko vagonov, dva tovorna vlaka in osem tovornih avtomobilov. Ti oddelki so končno napadli tudi neko sovjetsko letališče, zbili pri tem dve sovražnikovi letali in zažgali dve avtomobilski cisterni.
Berlin, 13. sept. s. Z uradnega mesta poročajo, da so nemška letala predvčerajšnjim znova napadla pristanišče v Odesi. Vse bombe so zadele določene objekte. Bombe so povzročile prostrane požare, katerih ognjeni zublji so se videli še zelo daleč.
Berlin, 13. sept. s. DNB poroča, da je nemško letalstvo predvčerajšnjim v Ukrajini znova poživilo svoje delovanje in ponovno bombardiralo važne vojaške objekte ob spodnjem Dnjepru in na Krimu ter v pokrajini med srednjim Dnjeprom in reko Desno. Med tem so hitri nemški oddelki naskočili številne sovražnikove postojanke, oddelki letalstva pa so v valovih napadali poljske utrdbe in utrjene črte sovjetske vojske in tako preprečili sovražnikov odpor in mu odrezali možnost
umika. Nemška bojna letala so razbila močne motorizirane kolone, ki so bile sestavljene iz številnih tovornih avtomobilov, oklepnih vozil in topov. Razen tega so bile v polno zadete postojanke sovjetskega topništva in skladišča streliva. Pri uspelem napadu na pas pri Našinčakovu je bilo uničenih 29 železniških vlakov.
Berlin, 13. sept. r. Rusko vrhovno poveljstvo je včeraj uradno priznalo, da so sovjetske čete po hudih bojih morale izprazniti mesto Cernigov, ki leži na desnem bregu reke Desne, katera se pri Kijevu izliva v Dnjeper. Cernigov leži približno 130 km severno od Kijeva.
Berlin, 13. sept. s. »Lokal Anzeiger« je objavil včeraj brzojavko iz Newyorka, v kateri poroča, da je na sestanku z angleškim poslanikom v Moskvi rdeči diktator Stalin naslovil nujno prošnjo za hitro pomoč, da bi mogel nadaljevati z odporom. Razgovor med Stalinom in angleškim poslanikom je trajal dve uri. Nekateri newyorški listi trdijo, da je ameriški vladi nemogoče poslati večjih količin vojnega materiala v kratkem času, kakor to zahteva sovjetska vlada.
Bombni napadi na Haifo, Ciper in Malto
Podmornica potopila petrolejsko ladjo na Atlantiku
Glavni stan italijanskih oboroženih sil objavlja:
Pomorska in letalska oporošča na M a 11 i
so bila v pretekli noči uspešno bombardirana. Napad je izvedlo kraljevo letalstvo.
Druga letala so bombardirala in zadela čistilnice olja v H a i I i, kjer so nastali veliki požari, bombardirala pa so tudi L a r n a -e o na otoku Cipru.
Sovražnik je izvedel nov letalski polet na Palermo. Štirje mrtvi in 12 ranjenih med prebivalstvom. Nekaj poslopij je bilo poškodovanih.
Severna Afrika: Na kopnem delovanje topništva in prednjih oddelkov. Italijan-
ska in nemška letala so bombardirala skladišča in obrambne naprave ▼ Tobruku in t Marsa Hatruhu, kjer so bombe zadele letališče in železniške naprave v Fuka. Bombe so povzročile obsežna razdejanja.
Angleška letala so vrgla nekaj bomb na B « n g a a i. Nobene žrtve.
Vzhodna Afrika: Sovražni napadalni poskusi na zvezni odsek pri Gulquabertu so bili odločno odbiti.
Na Atlantiku je naša podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Carla Feeia di Cossata potopila veliko petrolejsko ladjo in je s torpedom zadela parnik (5450 ton). Parnik je treba smatrati za izgubljen.
Sprejemi pri Duceju
Rim, 13. sept. s. V Beneški palači je Ducc sprejel sledeče prefekte, ki so mu prišli poda: običajno letno poročilo: Gabetti iz Reggio Emil ir Motani iz Piacenze, Sacchetti iz Parme, Boltral iio iz Modene, Villasanta iz Ferrare, De Cesar iz Verone in Bonfondi iz Farilija.
Angleži se zaman trudijo, da bi opravičili svoj zločinski napad na gondarsko bolnišnico
Rim, 13. sept. s. Angleži hočejo na vsak način opravičiti svoj bombni napad na italijansko vojaško bolnišnico v Gondarju dne 7. septembra in trdijo, da je bilo nekaj paviljonov vojaške bolnišnice preurejenih v skladišča za velike količine živil. Da pa sovražnik ne bi mogel več pačiti resnice, da bi se otresel težke moralne odgovornosti zaradi tega bombardiranja, je treba na popolnoma jasen in odločen način reči, da bolnišnica v Gondarju, kakor tudi vsaka druga sanitetna naprava pod varstvom Rdečega križa, ni jemala pod svojo streho nikogar razen bolnikov in ranjencev in strežnega osebja. V bolnišnici ni bilo nikoli urejeno nobeno skladišče živil in vojnega materiala; majhne količine živil, ki bi se tam mogle najti, pa so zgolj normalnle količine za prehrano bolnikov.
To odločno zatrdilo z merodajnega mesta ne pušča prav nobenega dvoma glede resničnosti navedb in prav nobenega dvoma tudi o zločinu, ki so ga Angleži zagrešili, ker so svoje bombe zmetali na zdravstveni zavod in na ljudi, ki se niso mogli braniti proti takšnemu napadu. Ni to prvi primer, da je angleško orožje uničevalo stvari, ki z vojno nimajo nobenega opravka. Angleži so že v Cirenajki pokazali, da v svoji borbi ne izbirajo sredstev in da prav tako neusmiljeno kakor z vojaki ravnajo tudi z nedolžnim civilnim prebivalstvom. Bombe na bolnišnice, cerkve in druge koristne ustanove za mirno civilno prebivalstvo prav gotovo niso znak srčne kulture in plemenitosti, pač pa dokaz velike pokvarjenosti in surovosti, ki jo sovražnik zmerom pokaže takrat, kadar mu ni mogoče streti duha in morale nasprotnika in njegovega zaledja. Vsi takšni ifo čini kličejo po maščevanju in noben angleški račun ne bo ostal neporavnan.
Hrvaško vojaško zastopstvo pri Duceju
Hrvaško zastopstvo si bo ogledalo italijanske vojaške naprave in preučilo
vzgojo italijanskega vojaštva
Rim, 13. septembra, s. Duce je sprejel v palači »Venezia« hrvaško vojaško odposlanstvo, ki ga je vodil general armadnega zbora in generalni inšpektor hrvaških oboroženih sil, general Slavko Stanzer. Vojaška misija je bila sestavljena iz polkovnikov: Vilko Lulio, Anton Rigni, zvezni častnik med italijanskim odposlanstvom na Hrvaškem in hrvaško vojsko, Ivan Klišanič, podin-špektor pehote, Pavel Begovič, Ivan Vrklja, Matija Čanic, inšpektor konjenice, Gjuro Tragičevič, inšpektor topništva. Nadalje so bili podpolkovniki Ivan Mesič, Zlatko Kerekovič, Josip Uhlik, Josip Ignatovič. Vladimir Kurelec in major Ivan Vical.
General Stanzer je naslovil na Duceja sledeče besede: Izročam Vam pozdrave Poglavnika, vrhovnega poglavarja neodvisne Hrvaške države, maršala Kvaternika, hrvaškega naroda in posebej pozdrave mlade hrvaške vojske, ki se vsi združujejo v globokem občudovanju Vaše osebe in so zvezani z Vami po iskrenih prijateljskih vezeh večnega zavezništva. Čast imam, Duce, da Vam predstavim vojaško odposlanstvo Hrvatov, ki je na povabilo i'alijanskih oblasti z velikim veseljem prišlo v Italijo, da bi obiskalo Vašo vojaško industrijo, ki je v tem času dosegla tako uspešno vojno produkcijo. Hrvaško poslanstvo bo hkrati obiskalo Vaše vojaške šole in ustanove, kjer se pripravljajo in kujejo srca za bodoče zma-
ge fašistične Italije. Zahvaljujem se Vam, Duce, ker ste nam ponudili priliko, da smo mogli priti semkaj, k izviru obče človeške kulture in k studencu umetnosti, znanosti in vojaških kreposti. Prizadevali si bomo, da si bomo prisvojili te znanosti in vojaške kreposti ter jih prenesli v našo mlado vojsko, da bomo tako vredni našega velikega zaveznika, s tem, da bomo skušali biti mu enaki v vojaški hrabrosti, ki jo je že večkrat dokazal. Pozdravljam Vas, Duce, z iskrenim prijateljstvom in vojaško zvestobo in Vas prosim, da bi blagovolili sporočiti Njegovemu Veličanstvu Kralju in Cesarju, velikodušnemu in nepremaganemu vladarju, čustva našega občudovanja, naše zvestobe in naše globoke vdanosti Ducel Z globoko ganjenimi srci povzdignemo klic: Naj živi Duce Fašistične Italije, naj živi Savojska hišal
Duce je odgovoril na poglavnikov pozdrav, na pozdrav vojske in hrvaškega naroda, izražajoč svojo živo naklonjenost za hrvaški narod. Dejal je, da je srečen, da se je nudila prilika tako izbranemu zastopstvu, da se pobliže seznani z današnjo Italijo, toliko različno od stare Italije kar se tiče njene oborožene eile, njenih delavnic in zlasti neomajne trdnosti njenega naroda.
Duce se je nato prisrčno razgovarjal s posameznimi zastopniki.
Roosevelt rabi nove incidente, da bi ameriško orožje pognal v vojno
Washington, 13. sept. s. Predsednik Roosevelt je imel predvčerajšnjim na radiu govor, v katerem je rekel, da ne govori samo v imenu svoje države, temveč v imenu vse ameriške celine. Potem je govoril o znanem incidentu z ameriškim rušilcem >Greerom« in rekel, da se je ta incident dogodil v vodah, ki jih vlada Združenih držav proglaša za »obrambni pas Združenih držav«. Skozi te vode vozijo ladje, ki prepeljujejo ameriški vojni material Angliji in drugim ameriškim zaveznikom. V nadaljnem govoru je Roosevelt podal zgodovino petih incidentov, ki so jih imele ameriške ladje na morjih. Obtoževal je sile Osi, da hočejo imeti absolutno oblast nad morji, kar naj bi bilo predpogoj za dosego svetovne nadoblasti. Odločno je zatrdil, da bo Amerika z vsemi silami zaščitila dostavljanje orožja sovražnikom Osi. Rekel ja tudi, da smatra te vode nujno potrebne za sistem ameriške obrambe in zato ameriške ladje in letala ne bodo več čakala, da bi jih podmornice prve napadle. Pojav sovražnih vojnih ladij v tem morskem pasu. ki ga Amerika
smatra za svojega, že sam po sebi pomeni napad. Zaradi tega je on ukazal svojim vojnim enotam, da preganjajo nemške in italijanske vojne ladje, čim jih zagledajo.
Govor predsednika Roosevelta je naletel na živahen odpor zlasti med izolacionisti. Tako je senator Gillette dejal, da pomeni Rooseveltov govor odkrito vojno napoved. Senator Nye je mnenja, da ta nova Rooseveltova politika navzlic obstoječim zakonom potiska Združene države v neposredno bližino vojne. Diplomatski krogi pa vidijo v Rooseveltovem govoru namero, da bi Atlantski ocean prav do Islandije postal nenevaren in prost podmornic in letal držav Osi. Isti krogi pravijo, da Roosevelt ni prav nič omenil Japonske in d« bi se dalo reči, da šteje Japonsko v posebno kategorijo, čeprav je z razglašeno svobodo morij Roosevelt očitno opozoril Japonsko, naj nikar ne ovira amerikanskih ladij v japonskih vodah. Vse kaže, da hoče Roosevelt s svojimi dolgimi govori stopiti v nenapovedano vojno in bi rad počakal samo na prilika da bi sile Osi
Vesti 13. septembra
Švicarska vlada je ugotovila, da so bila angleška letala tista, ki so nedavno letela žez švicarsko ozemlje in je zato naročila svojemu poslaniku v Londonu, naj pri angleški vladi odločno protestira proti kršitvi švicarske nevtralnosti in naj zahteva od angleške vlade zagotovilo, da se podobni primeri ne bodo več ponavljali.
Britanska »leteča trdnjava« je v četrtek priletela nad zasedeno nemško ozemlje, zaradi kvara v motorju pa je morala prisilno pristati. Vso posadko so Nemci ujeli.
Iz francoskih uradnih krogov se je izvedelo, da je v noči na četrtek neko angleško letalo vrglo zelo težko bombo na francoski kraj La Baume v Savoji.
Teheranski radio je predvčerajšnjim znova protestiral proti zasedbi Perzije. V radiu je bilo rečeno, da se je Perzija zmerom držala svoje nevtralnosti in je hotela z vsemi živeli v miru. Toda usoda Perziji ni prihranila vojne. Perzijsko ljudstvo, je nadaljeval teheranski radio, ni zaslužilo take usode.
Latinica bo uvedena v vseh nemških šolah namesto dosedanje gotice, tako je odredilo ministrstvo za narodno prosveto.
Po premirju med Anglijo in Iranom je iranska vlada obljubila izročiti velikega angleškega nasprotnika jeruzalemskega velikega muftija. Tega pa do sedaj še ni izročila, ker se je izgubil in je verjetno, da so mu pomagali pri begu iranski muslimani.
Več milijonov dolarjev škode je povzročil velikanski požar v skladišču streliva v Chika-gu. Prišlo je tudi do več večjih eksplozij.
V	Newyorku je na pomolu železniške družbe izbruhnil velik požar, kjer je bilo večje število železniških vozov, napolnjenih z vojnim materialom za Anglijo. Rešili so nekaj vozov po hudem naporu gasilcev.
Zvezna malezijska vlada je izdala odločbo, da se z včerajšnjim dnem zapre meja med Malako in Siamom.
Nova telefonska in brzojavna zveza med Tirano in Skadrom, ki bo služila za zvezo med Albanijo, Italijo in Črno goro, bo v najkrajšem času urejena. Še pred zimo bo ta proga podaljšana do Prizrena. Bavijo se tudi z mislijo, da bi napeljali telefon od Tirane do Debra.
znova napadle ameriške ladje, ki plovejo v pasu, katerega Zdi užene države smatrajo za svojega. Roosevelt sam nima moči in možnosti, da bi napovedal vojno kateri koli državi, pač pa lahko kot vrhovni poveljnik mornarice, letalstva in vojske ukaže ameriškim vojnim silam, kjer se mu
v	obrambo Združenih držav povsod, jer se mu zdi to potrebno. Če bi se takšni spopadi v takšnih okoliščinah ponavljali, potem prevladuje splošno prepričanje, da bi ti incidenti sčasoma dobili takšen pomen in obliko, kakršnega so imeli svojčas kitajsko-japonski spopadi, ki so prav za prav sprožili vojno, ki še do danes ni bila napovedana. Oinovno stremljenje Roosevelta je, da hoče na vsak način stopiti v vojno, ker se pa s tem predlogom pred svoje ljudstvo ne upa stopiti, bo po ovinkih dosegel svoj namen in konec koncev ameriško ljudstvo postavil pred- gotovo dejstvo.
Glasbeni koncert v tobačni tovarni
Ura prijetne zabave, ki jo je Dopoiavoro priredil 600 delavcem
Ljubljana, dne 13. sept.
Včeraj popoldne je doživelo delavstvo naše tobačne tovarne prijetno presenečenje kot še nikdar. Delavstvu je bil prirejen glasbeni koncert, ki ga ie izvajala delavska godba »Zarja« pod taktirko Iva Grudna v veliki tovarniški dvorani. Koncert se je začel točno ob napovedanem času in so nanj prišli razen delavstva, uradništve tovarne, še številni predstavniki Visokega komisariata. Visokega komisarja je zastopal na tem koncertu tajnik stranke dr. Gatti.
Nad 600 delavcev tobačne tovarne se je zbralo v prostoni dvorani, da se po napornem delu razvedre in pozabijo vsai za kratek čas na tegobe življenja. Ves koncert so prenašali tudi po zvočnikih na Tržaško cesto, kjer se je zbralo tudi precej ljudi.
»Zarja« je izvajala naslednji program: Blanc: Mladost (spev), Cadiani: Granada (koračnica), Gregorc:	Vesela livada (pastoral),
Mascagni:	Viteštvo na kmetih (intermezzo).
Keller-Bela:	Beneška podoknica in končno
udarno Verdijevo uverturo: Nabucoo.
Delavke o nedeljski predstavi »Veselega teatra«
Že zadnjo nedeljo je Dopoiavoro za tobačno delavstvo priredil brezplačno dopoldansko predstavo »totega teatra« v dvorani Delavske zbornice. Tudi tam so se delavci in delavke po celotedenskem delu prijetno razvedrili. Kakšne vtise so odnesli s te brezplačne zabave, dokazujejo besede delavke V. M., ki je takole spregovorila o tem pred mikrofonom:
»Prav prijetno sem bila presenečena, ko sem dobila brezplačne vstopnice za gledališko
Jired-stavo »Veselega teatra«. Kot tobačna de-avka, ki moram skrbeti za dva nepreskrbljena otroka, si ne morem privoščiti niti najmanjšega izdatka za razvedrilo, če hočem pošteno preživeti svojo družino.
Dve uri zabavnega sporeda sta mi vsaj tre-notno pregnali skrbi in težave, ki me dnevno more in še posebno sem bila vesela ob pogledu na moji dve hčerki, ki sta se prisrčno nasmejali.«
Tudi še dva druga uslužbenca tovarne sta povedala v bistvu enako kakor omenjena delavka. V imenu tovarniškega delavstva pa se
t'e za današnji koncert zahvalil g. Jenko in na :ratko poudaril, da si delavstvo takšnih koncertov še želi, saj jih po napornem delu gotovo zasluzi.
Potem pa je delavce nagovoril podpoveljnik pomožnih centrov dr. Gatti in med drugim dejal:
Govor dr. Gattija
»Pra» prisrčno vas pozdravljam, vas delavce in vam prinašam iskrene pozdrave Visokega Komisarja. Lepo se vam zahvaljujem za pozdrave, s katerimi so nas sprejeli v vašem podjetju. To je vaše prvo srečanje v takšnih okoliščinah, srečanje v tovarni, v kateri preživljate dan za dnevom. Organizacija Dopola-vora bo v bodoče skrbela, da bo delavstvo dobilo poštene zabave. Delavstvu je posvečena vsa naša pozornost, kajti delavec predvsem prinaša s svojim delom blagostanje svojemu narodu. Fašistična stranka se zaveda svoje moči in zato hoče stopiti povsod z delavci v ozek stik. Poznamo vašo lojalnost. Smo iste katoliške vere, ki izvira iz večnega Rima in prav zaradi tega se moramo na vse načine boriti proti komunizmu,, ki ruši vero, družino in ki jemlje svobodo ter uničuje človeško kulturo. Fašizem ima na čelu moža, ki sam izhaja ifc delavske družine in zato on sam najbolj pozna delavske tegobe. Posebno on je dostopen za vse, kar tare delavca. In ob strani tega moža bomo korakali proti tistemu, ki uničuje Evropo — proti komunizmu. Fašistična stranka bo osvobodila Evropo in rešila evropsko kulturo.«
S pozivom k uspešnemu delu in ponovnem srečanju ob prijetnem razvedrilu je zaključil dr. Gatti svoj nagovor na delavce. Delavci so z odobravanjem sprejeli njegove misli.
Ob pol 5 je bil koncertni program zaključen in »Zarja« ,je bila za svoje odlično izvajanje toplo nagrajena.
Kakor smo zvedeli, bodo podobni koncerti vsak teden v vseh večjih tovarniških podjetjih, čeprav dozdaj organizacija teh koncertov še ni dokončno urejena.
Tretji in zadnji dan pokrajin, plavalnega prvenstva
Močan je postavil na 1500 m dozdaj najboljši čas v ilirijanskem kopališču
Ljubljana, 18. septembra.
Včeraj je bil izveden plavalni program tretjega dne za pokrajinsko plavalno prvenstvo. Udeležba tekmovalcev, toda nažalost samo ilirijan-skih, je bila častna. Kakor že dva dni prvenstvenega tekmovanja, tako so tudi danes manjkali nekateri najboljši iz ilirijanske plavalne elite.
Tekmovanje se je začelo točno ob 5 in je potekalo brez najmanjšega zadržka, kar naj bo prireditelju v pohvalo. Po včerajšnjem popoldanskem nalivu se je ozračje precej ohladilo, vendar tekmovalcev to ni motilo, da ne bi prišli na start. Od športnega občinstva vsaj pa bi pričakovali, da bo v večjem številu prišlo k tekmam, tako pa je Število gledalcev iz dneva v dan padalo. Čudno, da je zanimanje za plavalni šport tako zelo usahnilo, saj smo bili pred leti pri boljših prireditvah navajeni videti okrog bazena glavo pri glavi. Res da letošnje plavalno pokrajinsko prvenstvo ni bilo po kakovosti enako nekdanjim državnim prvenstvom, vendar pa bi pridni in vztrajni Ili-rljani zaslužili, da bi bil) za svoj trud boljše nagrajeni, če že ne z drugim, pa vsaj kar se tiče obiska Morda je premajhnemu obisku kriva v neki meri tudi preslaba reklama,
Prva točka včerajšnjega sporeda je bila:
3 X 200 m prsno gospodje:
1. štafeta: Herzog, Brozovič II., Žigon I.;
2. štafeta: Sovre I., Prešeren, Mikyška;
8. štafeta: Krašovec, Fugina, Hočevar.
Na cilj je »privozila« kot prva štafeta št. 1 v zgoraj navedeni postavi. Prva štafeta je prišla na cilj za dobrih 40 m pred drugo štafeto, tretjo pa je pustila zadaj za približno 60 m. Casl: 1. štafeta: 9:32,5, 2. štafeta: 10:13,0 in tretja štafeta: 11:19,4.
Plavanje
V	drugi točki so se pomerili med seboj v težki progi na progi 1500 m najboljši, ki kaj pomenijo na dolgih progah. Edino v tej disciplini so bile proge polno zasedene na vsem tekmovanju. Plavalo je osem tekmovalcev, kar priča, da ima Ilirija lep kader dolgoprogašev, ki obetajo že mnogo in je Ilirija za svojo bodočnost lahko brez skrbi. Na startu so bili razen drugih tudi Močan in Mihalek, med katerima, vsaj tako je bilo pričakovati, se je vnela in bila borba vse do 1000 m, kjer *e Je Močan odtrgal in premagal svojega rivala zo dobrih 25 m. Vse ostale pa je Močan pustil zadaj že v prvi polovici proge. Za 100 m Je rabil zmagovalec 1:18, na 400 5:82, na 800 m 11:24.
Rezultati in vrstni red:
1. Močan 21:29,8; 2. Mihalek 22:45,9; 3. Hudnik 24:39,7 ; 4. Rotter 25:20,3; 5. Smrkolj 25:20,4. Slede Jovanovič, Vlahy in Andoljšek.
Močan je preplaval navedeno progo v najboljšem dozdaj preplavanem času v tem bazenu. Njegov čas je za nekaj več kakor 14 sekund slabši od italijanskega državnega rekorda. — Prav lepa je bila borba tudi med Rotterjem in Smrkoljem. Vso progo sta plavala 6kupaj in nista pustila drug drugega do sape. Pa tudi na cilj sta prišla le za pičlo desetinko sekunde razlike. Oba obetata še mnogo, saj sta še mlada. Skoda le, da na tej progi ni nastopil še Žižek, saj bi bila potem borba med Močanom in Žižkom gotovo bolj napeta in bi bil tudi doseženi čas boljši.
Izven uradnega programa so potem nastopili najmlajši v dveh skupinah. V prvi skupini Je bil vrstni red naslednji: Zablatnik, Žigon, Sovre, Pi-tamic in Ban; v drugi skupini pa so prišli na cilj takole: Urbas, Sežun, Poženel, Pozzelto, Fabijan, Keržan in Erzln.
Rezultati na 100 m prsno gospodje:
1. Žigon I. 1:29,6; 2. Mikyška 1:29,8; 3. Sovre I. 1:83,1. Slede: Prešeren in Wernerjeva. V tej disciplini je med gospodi plavala tudi Werner-jeva v upanju, da bo izboljšala svoj čas na tej progi, kar ji pa ni uspelo.
Potem so sledili še skoki e stolpa in pa s S metrske deske. Z 10 m stolpa sta skakala Madon in Šega, s 8 metrske deske pa Pribovšek in Janovsky. Vsi so izvedli nekaj krasnih skokov, za kar so bili od občinstva toplo nagrajeni.
Beli : Plavi 5 : 8
In končno: sledila je težko pričakovana 'vaterpolo tekma med plavimi in belimi. Pristaši enih in drugih so tudi zasedli svoja mesta. Čeprav so dozdaj že dvakrat zmagali plavi, vendar beli niso odnehali in so povabili tudi danes plave na borbo. In ne zaman. Zmagali eo in se tako oddolžili za oba poraza.
FABBRICA ITALIANA MAGLIERIE
MILANO: Viale Regina Elena 44
Spectalltii Maglle-Mntan-
de Felpatl - Camiciole e maplierto fantasia In gene ra
Si accettano rappresen-tanti esclusivisti regio n ali
ITALIJANSKA TOVARNA PLETENIN
MILANO: Viale Regina Elena 44
Posebnost: Jopice - PliSa-ste spodnjioe • Majice in modne pletenine »ploh
Spretemamo izključne krajevne zastopnike
Novice iz Države
40 novih planinskih zavetišč v Zahodnih Alpah. Osrednje italijansko alpinistično društvo izvaja zdaj obširen delovni načrt v Zahodnih Alpah. Zgraditi namerava namreč v teh gorskih predelih veliko število planinskih zavetišč, razširiti dosedanje koče in zboljšati glavne gorske poti. Po poročilu »L‘Eco di Roma« bo skupno zgrajenih 40 novih gorskih zavetišč, 80 dosedanjih pa obnovljenih, oziroma razširjenih. Del tega velikega gradbenega načrta je že izveden in so nova zavetišča, oziroma obnovljene stare planinske koče tudi takoj že odprli.
»II Piccolo« poroča iz Gorice:
XII. narodni praznik grozdja, že pred nekaj dnevi smo poročali, da so na pristojnih mestih sklenili leto« po vsej Italiji obhajati narodni praznik grozdja, ki bo v vrsti teh praznikov dvanajsti. Zdaj poročajo iz Rima, da bo praznik grozdja še ta mesec. Za vsako pokrajino bo posebej določeno, kdaj ga bo praznovala. Pobudo za ta svojevrstni praznik, ki ima namen, vzbuditi čimvečjo propagando za italijansko grozdje, je dalo ministrstvo za kmetijstvo in gozdove.
Lovila sta ribe z eksplozivom fn se smrtno ponesrečila. V sredo popoldne okrog pol treh se je na levem bregu Vipave pripetila težka nesreča, ki je zahtvala življenje dveh mladih ljudi. Sta to Vladimir Kerševan in Gaudenzio Birsa, oba stara po 18 let, doma iz Preserja pri Rihemberku. Hotela sta se od dela na polju malo odpočiti in se podala k bližnji reki, da bi z močnim eksplozivom nalovila nekaj kilogramov rib. Prižgala sta pripravo, v kateri je bilo razstrelivo, pri tem pa sta se malo preveč obotavljala in je nista takoj vrgla v vooo. Da se j>ok ne bi preveč slišal, sta namreč čakala na trenutek, ko bo šel mimo vlak, ki bi s svojim hrupom pok udušil. Razstrelivo jima je eksplodiralo v rokah s tolikšno silovitostjo, da se je detonacija slišala nekaj kilometrov daleč. Takoj so se na kraj, odkoder se je zaslišal pok, podali karabinerji, ki so opravljali službo ob železniški progi, ter številni kmetje, ki so delali pio bližnjih poljih. Ko so prispeli k vodi, se jim je nudil strahoten prizor. Oba mladeniča, Kerševan in Birsa sta ležala na tleh
v	mlaki krvi in vsa raztrgana. Sodna komisija je tudi takoj prišla na kraj nesreče, nakar sta ili trupli prepeljani v bližnjo mrtvašnico.
Nove cene marmelade v Trstu. Te dni bodo začele veljati nove cene marmelade, ki so bile pred nedavnim določene s posebnim odlokom strankinega tajnika. Določene so na korporativni podlagi in so pravične in znosne tako za tiste, k imarmelado izdelujejo ali jo prodajajo, kakor tudi za ljudi, ki jo kupujejo. Čeprav dovoljujejo podjetjem, ki marmelado izdelujejo,
Dvicen zaslužek, bodo nove cene, po katerih
o	odslej konzumenti plačevali marmelado, znatno nižje, kakor pa so bile dozdaj. Proizvajalci morajo fino marmelado pošiljati na trg v steklenih polliterskih kozarcih vrste »Uni«, dočim bodo navadno marmelado prodajali bodisi v mehkem stanju ali pa trdo v različno velikih kosih od 50 gramov do 5 kg. Novim cenam, ki bodo te dni začele veljati, se bodo morale prilagoditi tudi druge vrste marmelade, katerih prodaja pa bo dovoljena samo do 30. novembra letos.
Dela v pristanu Marghera pri Benetkah. V .»Službenem listu« je izšel odlok, s katerim je dovoljen nov rok dveh let za dovršilev vseh gradbenih del v pristanišču Marghera pri Benetkah.
£
Koledar
Danes, sobota 13. septembra: Notburga.
Nedelja, 14. septembra: 15. pb. Ci/pr.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne:	dr.	Kmet,
Tyrševa c. 43, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Mestno nedeljsko zdravniško dežurno službo
bo v nedeljo namesto g. dr. Misa, ker je obolel, opravljala ga. dr. Jožica Žitko, Pleteršnikova ulica St. 13, tel. 47—64.
Obe gospodični, ki sta bili v torek 9. t m. ob 7 zvečer navzoči na Tyrševi cesti pred trgovino Kolar pri nezgodi 12 letnega dečka v sivi obleki in ki sta pomagali prenesti dečka domov, ter gospoda, ki je bil očividec tega dogodka in ki se je dečkovi materi ponudil za pričo, najvljudneje prosimo, da sporoče svoje naslove upravi lista.	 ■
Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske vabi vse svoje člane in članice, da se udeležijo pogreba blagopokojnega častnega člana pevskega zbora Glasbene Matice g. Josipa Juha. Pogreb bo danes v soboto dne 15. t. m. ob 16 z Žal na pokopališče k Sv. Križu.__________________
Pozor pred falzifikatr! Ne pozabite, da po želji ugotovi pristnost okupacijskih znamk sodno zapriseženi izvedenec Jule Bar in to v trgovini Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva ulica 6.
Pravi filatelisti znamk ne lepijo! Edina in polno vredna znamka je brez prilepke. Zbirajte v vložnih albumih najboljše kvalitete — JO L —, ki jih dobite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan. Ljubljana, Stritarjeva 6.
Filatelisti pozori Najugodnejše kupile in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
Od 12. t. m. dalje ima potovalna pisarna CIT, Ljubljana, Tvrževa 11 uradne ure od 9 do 12.30 in od 15 do 18.
Izšli so v založbi knjigarne Ant. Turk nasl.
Ljubljana, Pražakova 12, v žepni obliki: Slo-vensko-italijanski slovar 430 strani ca. 26.000 besed, vezan v platno lir 20. — Italijansko-slovenski slovar vezan v platno lir 16. — Oba dela skupno vezana v platno lir 35. — Dobijo se tudi v vseh drugih knjigarnah.
Parcela za stavbišče na ljubljanskem polju ob Šmartinski cesti v izmeri 8.595 m’ se proda. — Poizve se v zavetišču Sv. Jožefa v Ljubljani.
S Hrvaškega
Odslej ob četrtkih samo po ena jed. Zagrebška mestna občina je te dni izdala odlok, po katerem bo odslej dovoljeno vsak četrtek po gostinskih obratih in po zasebnih hišah pripravljati samo po eno jed.
Sarajevska tovarna nogavic »Ključ« spet dela. Tovarna nogavic »Ključ« v Sarajevu, v kateri je bilo pred vojno zaposlenih kakih 200 delavcev, in ki je ob izbruhu vojne morala ustaviti »voj obrat, je spet začela z delom. Komisarju, ki zdaj vodi to tovarno, ie je posrečilo zagotoviti potrebne količine surovin, tako da zaradi njihovega pomanjkanja tovarni ne bo treba spet obstati,. Zdaj je v teh obratih zaposlenih kakih 50 delavcev, torej še vedno štirikrat manj kot pred vojno.
Dve zgodbi o klobasah in solati
Ljubljana, 13. sept.
Vse oblastvene uredbe o pobijanju draginje, ko je bila od merodajnih oblasti uvedena stroga in sistematična kontrola cen, so dobile poseben odmev pred kazenskim sodnikom v dvorani št. 79 okrožnega sodišča, kamor 60 bili pozvani na zagovor in obračun mnogi, k brezvestnim špekulacijam splošno nagnjeni pridobitniki in prodajalci življenjskih potrebščin. 0 zadevnih razpravah zaradi navijalstva cen je sodni reporter podal v listu že mnoga, kratka poročila, ki 60 v suhoparnih izrazih slikala dejanja in nehanja, zagovore in izgovore pred strogim sodnikom stoječih obtožencev, ki so nekateri kazali na zunaj veliko skromnost, skesanost in ponižnost, drugi pa 60 skušali svoje pridobitne posle opravičevati na vse mogoče, tudi pretkane načine. Podana je bila včeraj že splošna bilanca o razpravah, ki 60 bile ta mesec v znameniti dvorani Št 79 proti naviialcem cen. Ob koncu prve polovice tega meseca, ko je število razprav proti tipom navijalstva doseglo primeren rekord, naj zapiše sodni reporter v trajen spomin dve zgodbi o klobasah in tržaški solati.
Mladi trgovec Janko ima 6vojo trgovino špecerijskega blaga tam nekje bolj na periferiji mesta.
V	začetku junija je gospod Janko prodal nekemu človeku 4 kranjske klobase po 11 din ali 4.18 lir komad Naključje je hotelo, da je zaradi teh klobas sledila ovadba in je zadevo naposled dobil v roke kazenski sodnik. Oospod Janko je bil pred sodnikom nenavadno odkrit, kar se tudi spodobi mlademu in elegantnemu človeku. Svoj zagovor je pričel s trditvijo, da ni prodal svežih, zato cenejših kranjskih klobas, marveč suhe, nekuhane, ki 60 v ceni dražje, namreč 60 din ali 22.80 lir kg. Sodnik pa ga je mirno opozoril, da so te 4 kranjske klo-
base tehtale 47 dkg, kar je bilo pri njem v prodajalni uradno ugotovljeno in je torej prekoračil najvišjo ceno tudi, ako bi bile 4 prodane klobase — sune. Oospod Janko se je kljub resnosti položaja malce nasmehnil in pripomnil:
»Človek pač lahko notri padel«
»Držati se morate pač 6trogo uradnega cenika!« mu je pristavil sodnik. »Seveda,« je odvrnil Janko, ki je bil obsojen na 7 dni zapora in 300 It denarne kazni in v plačilo povprečnine v znesku 114 lir, vse to nejx>gojno. Ob sodbi se g. Janko ni nasmehnil...
Boljše je odrezal gospod Rudolf, mlad poslovodja neke renomirane gostilne v severnem delu mesta. Zaradi male porcije solate je prijel pred sodnika. V njegovem procesu pa je nastopil kot izvedenec g. Josip Maček, znametniti mož tam za vodo. Neki gospod Vladimir je podal ovadbo proti poslovodji, da je dobil 16. junija premalo [>orcijo glavnate solate, ki je bila zaračunana za polno, namreč za 5 din ali 1.90 lir. Poslovodja kratko: »Plačal sem 7.60 lir (20 din) za kg tržaške glavnate solate. Nisem serviral prve porcije 6olate, marveč že na tisoče porcij. Zato vem, kolikšna mora biti porcija.« Priča g. Vladimir je točno opisal, kakšna je bila ta joorcija solate. Bilo je 6 do 8 listkov. Zahteval je od natakarice trikrat, da pokliče gospodarja, vendar ta ni prišel, pač pa je natakarica izjavila, da velja porcija samo 0.76 lire (2 din). Izvedenec pa je kot izkušen strokovnjak l>odal tako mnenje, da je mogla v tistem času tudi taka porcija solate odgovarjati vrednosti 5 din. Poslovodja Rudolf je bi-1 na podlagi takega mnenja oproščen v smislu §-a 280 k. p.
Dve zgodbi o klobasi m solati v pouk vsem pridobitnim navijalcem in drugim ljudem, —d.
Igor Zagrenjen:
Zavetje v pečevju
Potem pa so se vsi trije spustili po bregu navzdol v grapo.
Za njimi je gledal samo Peter. Vresk je ie zmerom povešal glavo.
•
Bog naj jih udari s tako kletvijo, da se nikoli več nobena reč, ki jo bodo začeli, ne bo srečno končala. Materam naj usahne mleko, kužna bolezen naj zatre ženske, da bo rod ojalovll, moške naj pobijejo ljudstva, ki žive okoli. Iztrebljen naj bo ta narod izpred pogleda drugih, ki iSSejo koristi od soseščine le tolikanj, da lažje shajajo, pa ne več, za svoje veselje, za naslado, ki se redi In neti ob muki drugih, ob trpljenju, ki ni bilo potrebno.
Take misli so obhajale starega Vre-ska, ko so mu oni izginili izpred oči. Svoje suhe roke je upiral ob kolena, srce mu je bilo v vratu, obhajala ga je togota, da ni vedel, kaj bi napravil, kako se potešil. Samega sebe bi uničil od jeze, se razsekal, se stisnil tako, da bi mu prenehal dih.
Kdo je te ljudi pripravil tako daleč, da se posmehujejo iz vseh dobrih stvari, iz .veeh ukazov, ki jih uči Gospod Bog
in ki so napisani prav gotovo tudi v srcu najbolj abotnega divjaka, ki še nikoli ni bil slišal, da se svet trudi, če se mu nemara ne bi vendarle fiosrečilo, da že enkrat postane malo bolj človeški in omili grozote, ki so jih uganjali bolj nevedni in robati rodovi pred sedanjimi.
Kdo je te ljudi pripravil tako daleč?
Kdo jim je ukazal in kdo prepričal mladi rod, da je prav, če pozabijo vsako sredstvo, ki se jim bo zdelo kazno za to, da obdrže moč, da dosežejo cilj, ki so Bi ga bili zastavili? Cilj — gospodovanje nad vsemi, cilj, da bi Jim drugi, premagani narodi hodili z ustmi snemat prah s čevljev? Kdo je bil ta razbojnik, ta spaka, ta nestvor, ta pošast, e katero je Bog udaril ljudi, da jih izmodri, spokori in poboljša, njo pa nazadnje pahne v najnižje brezno pekla, kjer cela vojska peklenščkov zanj že izmišlja najbolj nore in boleče muke?
Napoleon!
Napoleon, žival, opisana in prerokovana v svetem pismu, zaznamovana med vsemi živimi bitji.
Kaj delajo njegovi ljudje? Ze tole 8e je izvedelo v Senožeti:
V	Globljani je dal general Garmont napraviti iz kapucinske cerkve, komaj dober mesec je tega, kakor se sliši, skladišče. Tudi konji stopajo po božjem hramu, pijani vojaki kartajo v njem, se pretepajo in popivajo z malopridnimi ženskami. Samostan, v katerem so prej pobožni menihi peli Bogu slavo mamo, nedolžno in všečno kakor črički v junijskem polju, so prevzeli francoski grenadirji. Pometali so križe skozi okna, pokurili spovednice, križe in klečalnike; iz molilnice so vzeli sveto posodo, nekaj hostij pometali v blato in jih poteptali, druge pa vrgli v jasli mulam.
Čudno je, da te pošasti Bog še ni udaril 8 črvi in pekočim ognjem, ki žre živo meso. Bo jo pa, zakaj božji mlini meljejo počasi, pa gotovo.
Kaj je bila komu na poti Vreskovina, si govori potihem med solzami stari Vresk.
Tako lepo so se znašli vsi skupaj, tako lepo bi skrbeli zanjo. On bi ujčkal najmlajšega gospodarja, gledal Toneta in Lizo, kako skrbita, da se v6aka reč opra-
vi	ob tistem času, ki je najbolj potreben in se veselil, da se mu večer življenja končava z zlato zarjo.
Zdaj pa le poglej te njive spodaj, si pravi v joku kar tako sam pri sebi.
Poglej ta šumeči, zeleni gozdi Kaj ga jel Prav do tja gor, kjer se Pruka dvigne iznad Močilnika, gola in siva, se
razteza.
Poglej to lepo domačijo, to hišo, to dvorišče! In še ta prismuknjeni oreh, ki se mu nobeno leto ne ljubi roditi!
Kako je to lepo! Tisti, ki je bila na njih vrsta, da skrbe za Vreskovino, pa so morali preč, preč, ven v skale, v odljudni svet. Le Bog ve, ali se bodo kdaj vrnili ali se ne bodo!
Za vso to nesrečo je kriva samo ta zver, napovedana iz svetega pisma. Napoleon. On je ukazal vsem nižjim, naj tako ravnajo. Po čegavi zapovedi pa je ravnal Garmont, ko je ukazal, da morajo kapucini s krampi razdejati kapelico, ki jo je bil s svojim denarjem dal postaviti vojvoda Lichtenberg? Po čega-
vi	zapovedi so potem golobradi grenadirji sredi noči budili sivolase duhovnike, da so morali vstajati, po njihovem povelju širiti roke in same sebe psovati? Po njegovi besedi so jih mladi, že_ v otroških letih zastrupljeni in preobraženi v gadjo zalego silili, da so morali počepati, uganjati najbolj nesmiselne reči in se nehote rogati samim sebi! Zato, ker so zvesto služili Kristusu in ker so narod krepili v veri, da je samsvoj, od Boga posvečen in potrjen, zato so jih bili. Bili so jih .mladiči, ki jim še mah ni bil vzrasel, bili so jih, tolkli v sredo obraza in jim pljuvali na njihove pogumne, čiste oči, na njihova usta, ki so bila grešila samo v toliko, ker se jim je zde-
lo	ostudno, da bi se pretvarjali in pljuvali na tisto, kar je resnica in nespremenljiva zapoved za ravnanje v vsem življenju.
Kaj je Vreskovina bila komu na potu, je povzel.
Sami zase so živeli, tako dobro bi 6e bili vpeljali, tako se privadili drug drugega, da ne bi mogli shajati, če bi koga vrglo iz njih srede.
Skrbeli so za zemljo, da ne bi bila zanemarjena, da se ne bi po njej razraslo ščavje in plevel. Obdelovali so polje, gledali na gozd, skrbeli za živino. Vsak je šel za svojim opravkom. Kakor hitro se je oglasil prvi petelin, so že bili pokoncu, da dnevu ne bi kradli njegove pravice in krajšali tistega, kar se je spodobilo, da je bilo opravljeno do časa, ko je zamigljala veSernica.
Komu je bila njihova sreča na krivem?
Komu ta tiha pot, ki ni nikogar mogla jeziti? Steza, ki je šla skozi pohlevno praprot, komaj toliko utrta, da se je poznalo, steza med rdečkastim borovjem, plavim brinjem in glogom, sama zase — kdo bi neki v širokem svetu vedel zanjo? Doma je šel ta ali oni po njej, nikamor ni segel nje glas in vest, da se po njej hodi.
Zakaj je bilo treba motiti to skromno življenje, ki se ni obregavalo ob nikogar?.	Dalje.
Ukrepi za zaščito javne varnosti Provvedimenti per la tutela delCordine pubblico
Nova odredba Visokega Komisarja — Smrtna kazen za napad na vojake, policijo ali uradnike, za atentate in in sabotažo, subverzivno propagando itd. — Odredba stopi v veljavo danes
Današnja številka Uradnega lista objavlja sledečo odredbo Visokega Komisarja?
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza i dne 3. maja 1941-XIX, št. 291,
na podstavi člena 1. kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX, št. 454 v zvezi s členom 6. kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XIX,
' glede na razglas poveljnika XI. armadnega zbora z dne 15. aprila 1941-XIX,
glede na lastne naredbe z dne 4. junija 1941-XIX, št. 38, z dne 12. julija 1941-XIX, št. 65 in
l	dne 31. julija 1941-XIX, št. 75 in
na podstavi zakona z dne 6. januarja 1929 in njegovih poznejših sprememb,
odreja:
Člen 1.
Organi, ki jim je poverjeno straženje meje >»odo uporabili orožje zoper vsakogar, ki bi ga zalotili pri prekoračenju meje izven predpisanih prehodov v času od sončnega zahoda do zore, to pa tudi podnevi, če no obstane na prvi poziv.
Člen 2.
Kdor koli ima, no da bi bil predpisno pooblaščen, strelno orožje, municijo ali razstreliva, tudi če niso njegova last, jih mora izročiti v teku drugega dne, ko stopi ta naredba v veljavo, najbližjemu poveljništvu kr. karabinjerjev.
Oseba, pri kateri se dobi strelno orožje, mu-nicija ali razstreliva po preteku tega roka, se kaznuje 8 smrtjo.
Ista kazen se uporabi, če se najdejo orožje, municija ali razstreliva v hišah z zasebnimi stanovanji ali v drugih prostorih, zoper rodbinskega poglavarja, čigar je stanovanje, oziroma zoper tistega, ki_ ima odgovornost ali nadzorstvo nad lokalom, kjer je bila taka stvar najdena; če tega ni, pa zoper tistega, ki ga zastopa.
Člen 3.
Mimo tega se uporabi smrtna kazen:
a) zoper vsakogar, ki bi ogrozil varnost italijanske oborožene sile, organov civilne uprave ali policije;
b) zoper vsakogar, ki bi storil ali poskušal storiti dejanja, ki merijo na to, da se poškodujejo industrijske in železniške naprave ali kakor koli moti redno poslovanje javnih' naprav;
c) zoper vsakogar, ki stori ali poskuša storiti kaznivo dejanje zoper osebo ali lastnino z namenom, da bi ogražal javni red ali če je iz dejanja nastalo ali moglo nastati hudo kršenje javnega reda;
d) zoper vsakogar, pri komur se dobe pro-r glasi, emblemi, znaki ali drug prevratni propa-
,'fr gandni material ali ki bi se udeležil shodov ali sestankov istega značaja ali ki bi se kakor koli udejstvoval za rušenje javnega reda;
e) zoper vsakogar, ki daje zavetje ali vzame pod streho v tem ali v prednjem členu omenjene osebe ali osebe, ki jih išče policijsko oblastvo zaradi kakšnega kaznivega dejanja iz teh členoy.
Enaka kazen se uporabi zoper nasnovatelje, soudeležence in pomagače.
Člen 4.
Kazniva dejanja iz prednjih členov sodijo po naglem postopku izredna sodišča treh članov.
Sodišče postavi od primera do primera Visoki komisar, ki mu določi tudi predsednika. Z istim odlokom imenuje državnega tožilca in organa, ki naj opravlja posle zapisnikarja.
Na razpravi brani obdolženca branitelj, ki ga izbere sam; če pa tega no stori, ga uradoma imenuje predsednik sodišča.
Člen 5.
Če sodišče na podstavi razpravnih podatkov spozna, da so dani vsi znaki kaznivosti, izreče smrtno obsodbo; smrtna kazen se izvrši s streljanjem v naslednjih 24 urah, če le mogoče v kraju, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno ali odkrito.
V	nasprotnem primeru odstopi sodišče spise pristojnemu kazenskemu oblastvu.
Člen 6.
Brez posebne dovolilnice, ki jo izda oblastvo javne varnosti, ne sme nihče iz hiše: v ljubljanski občini od 22. do 5. ure; v drugih občinah pokrajine od 21.30 do 5. ure. Ustrezno temu je skrajšan tudi čas, v katerem je dovoljen promet z motornimi vozili, določen v členu 1. naredbe z dne 12. julija 1941-XIX. št. 65.
Kršitelji se kaznujejo v denarju od 100 do 1000 lir in v hujših primerih tudi z zaporom do treh mesecev. V primeru iz prednjega odstavka se mimo tega odvzame prometno dovolilo, v hujših primerih se tudi zapleni motorno vozilo.
člen 7.
Čas za zapiranje gostinskih obratov se določa takole:
CORA
TORINO . 1835
VERMOUTH CORA
oltre 100 anni di iama slovit že nad 100 let
za hotele, restavracije in kavarne v mestu Ljubljana na 21.30 uro,
za druge gostinske obrate (bifeji, krčme, vinotoči, pivnice itd.) v mestu Ljubljana in za vse gostinske obrate sploh v drugih krajih pokrajine na 20.30 uro.
Kršitelji se kaznujejo v denarju od 50 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev kakor tudi z začasnim ali dokončnim odvzemom obrtne pravice.
Člen 8.
Obveznost priglasiti priseljence v Ljubljansko pokrajino po naredbi z dne 4. junija 1941-XIX, št. 38, velja tudi za tiste, ki vzamejo tamkaj omenjene osebe na stanovanje.
Prijava se mora napraviti v treh dneh, ko stopi ta naredba v veljavo; če se pa sprejme taka oseba na stanovanje po tem datumu, v teku drugega dne po sprejemu na stanovanje.
Kršitelji se kaznujejo z zaporom od treh do šestih mesecev in v denarju od 1000 do 5000 lir. Na isto mero se zvišujejo kazni iz člena 4. omenjene naredbe.
Člen 9.
Ta naredba, ki ukinja vse druge nasprotujoče ali z njo nezdružljive predpise, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 11. septembra 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Visoki komitar za ljubljansko pokrajino je v imenu Duceja vedno izjavljal in poudarjal, da bo Italija vladala ljubljansko pokrajino z avtoriteto, redom in pravičnostjo in da bo izvrševala zakone, s katerimi je Duce ustanovil novo pokrajino. Visoki komisar je to svojo jasno in določno izjavo večkrat ponovil tako pred svetom ljubljanske pokrajine, pred mestnim svetom ljubljanskim, pred številnimi deputacijami, ki so se mu prišle poklonit v vladno palačo, nadalje prebivalstvu 40 občin ljubljanske pokrajine, katere je doslej obiskal, in dalje voditeljem industrijskih podjetij, katere je obiskal, da bi se prepričal o delovnih in življenjskih pogojih delavstva. Ob vsaki priliki je Visoki komisar poudarjal, da Italija od prebivalstva ne zahteva nič drugega kot izvajanje lojalnosti, izrečene zmagovitemu narodu, katero so dali najbolj izbrani ljudje iz ljubljanske pokrajine. To je bila majhna zahteva, če se pomisli na brigo za misli na brigo za novo pokrajino z novimi zakoni novo pokrajino z novimi zakoni in ukrepi, ki dokazujejo pravičnost. Poleg tega je Visoki komisar večkrat dejal tudi, da se ne sme velikodušnost zamenjavati « slabostjo, kajti kdor bi se podal po tej poti, se vdaja utvaram in bo imel kmalu priliko spregledali.
Toda elementi nemira, ki vihte zastavo, katere vojaški porazi se iz dneva v dan večajo, hočejo ustvariti nered tam, kjer je red in kjer naj bi bilo delo ter blagostanje.
Da bi zagotovil varnost delovnemu slovenskemu prebivalstvu, ki dela za boljšo bodočnost v Veliki Italiji, je Visoki komisar izdal pričujočo odredbo, ki stopi danes v veljavo. Njene odredbe so stroge, vendar pravične. Dobri ljudje so hvaleini Visokemu komisarju za njegovo prizadevanje za ohranitev reda in miru tudi za državljane, ki hočejo la mir in red uživati. S tem nadaljuje svojo tradicijo od vsega začetka zasedbe, da se ljubljanski pokrajini zagotovi mir in blagostanje. Zato bi bilo v največji meri nepravično, če bi se dovolilo nekaterim brezvestnim ljudem, da rušijo mir absolutne večine prebivalstva. Ker ostanejo v veljavi še nadalje tozadevni bivši jugoslovanski zakoni, je odredba Visokega komisarja točna in jasna, tako da ne potrebuje tolmačenj. Pripomniti je, da se državljani, ki ubogajo zakone in so lojalni, nimajo ničesar bali, ker so ukrepi naperjeni proti izredno majhni manjšini, katere delovanje ni v skladu z zakoni, pa tudi z mišljenjem večine prebivalstva. Oni, ki bodo lojalno nadaljevali svoje delo, bodo s tem varovali samega sebe, svoje družine in svoje hiše.
Una ordinanza delTAIto Commissario — La pena capitale sara applicata agli attachi contro Forze Armate Italiane, organi civili e Polizia, ai dan-negianti degli impianti industriali e ferroviari, a diramanti della propaganda sovversiva ecc. — Lordinanza entra in vigore oggi
II numero odiemo del Bollcttino Ufficiale pubblica le seguente ordinanza dell’Alto
Commissario:
L’AIto Commissario per la provincia di Lubiana,
visto 1’articolo 3 del R. D.-L. 3 maggio 1941 XIX n. 291,
visto I’articolo 1 del R. D.-L 7 giugno 1941-XIX n. 454, in relazione alParticolo 6 del R. D.-L. 18 maggio 1941-XIX,
visto il bando del Comandante I’XI° Corpo d’Armata del 15 aprile 1941-XIX,
viste le proprie ordinanze 4 giugno 1941-X1X n. 38, e 12 luglio 1941-X1X n. 65 e 31 luglio 1941 XIX n. 75.
vista la legge 6 gennaio 1929 e successive me-dificazioni,
o	r d i n a :
Art. 1
Gli organi incaricati della sorveglianza della frontiera useranno le armi contro chiunque sia sor-preso ad oltrepassarla dal tramonto alPalba fuori dai preseritti varchi, o anche in ora diurna se non si fermi alla prima intimazione.
Art. 2
Chiunque detenga, non debitamente autorizzato, armi da fuoco, mimzioni o esplosivi, anche se non di sua spettanza, deve farne consegna entro il se-condo giorno dalPentrata in vigore della presente ordinanza al piu vicino Comando dei RR. CC.
Trascorso tale termine, chiunque sia trovato in possesso di armi da fuoco, munizioni o esplosivi, e punito di morte.
La stessa pena si applica, qua!ora le armi, munizioni o esplosivi siano rinvenute in case di pri-vata abitazione o in altri locali, al capo famiglia cui pabitazione appartiene, rispettivamente . a colui che ha la responsabilitk o la sorveglianza del locale in cui la scoperta e effettuata: in mancanza a chi li rappresenta.
Art. 3
La pena di morte si applica inoltre:
a) a chi attenti alla sicurezza delle Forze Armate Italiane, degli organi delPAmministrazione Civile o di Polizia;
b) a chi compia o tenti di compiere atti diretti a danneggiare gli impianti industriali e ferroviari
o	a turbare comunque il funzionamento dei pubblici sercizi;
c) a chi commetta o tenti di commettere un de-litto contro la persona o la proprietk, col fine di attentare alPordine pubblico o quando dal fatto eia derivato o possa derivare grave turbamento alPordine pubblico;
d) a chi sia trovato in poasesso di manifesti, emblemi, disfintivi o altro materiale di propaganda sovversiva, o partecipi a riunioni o assembramenti della stessa natura, ovvero svolga comunque atti-vita diretta a sovvertire Pordine pubblico;
e) a chi dia ricetto o asilo alle persone indicate nel presente articolo o in quello precedente, oppure a persone ricercate dalle forze di polizia per taluno dei delitti previsti negli stessi articoli.
Le stesse pene si applicano ai mandati, com-plici o favoreggiatori.
Art. 4
I delitti preveduti agli articoli precedenti sono giudicati, con procedimento direttissimo, da Tribunali straordinari, composti di tre membri.
II Tribunale i costituito di volta in volta dali’ Alto Commissario, che ne designa iz Presidente. Con Io stesso decreto sono nominati il rappresen-tante deli’accusa ed un organo incaricato delle funzioni di segretario.
Al dibattimento Pimputato e assistio da un di-fensore di sua scelta o, in mancanza, nominato d’ufficio dal presidente del Tribunale stesso.
Art. 5
II	Tribunale, quaIora ravvisi, in esito al dibattimento, gli estremi di punibilitk, pronuncia sen-
Poglavnikove besede italijanskim časnikarjem
Zagreb, 13. sept. s. Včeraj dopoldne so se italijanski časnikarji padali na obisk akademije ustaških častniških gojencev. Sprejel jih je poveljnik akademije z nekaj člani uslaškega generalnega štaba.
Po tem obisku jih je sprejel v avdienco po-glavnik v svoji delovni sobi na Tuškancu. Avdienca, ki je potekala v zelo živahnem razpoloženju, je trajala nad eno uro in četrt. Voditelj hrvaške države je gostom spregovoril naslednje besede:
»Zares sem vesel, da lahko sprejmem v prestolnici neodvisne hrvaške države zastopnike italijanskega tiska. Nad 20 let so italijanski časnikarji poleg drugih velikih nalog, ki so jih izvajali, vodili boj proti komunizmu. Že tri desetletja italijanski tisk pozorno zasleduje ta boj. Videl sem, da se je vprav italijanski tisk vedno v prvih vrstah boril v tem boju za svobodo narodov In za nov evropski red. Italijanski časnikarji so lahko ponosni, da so pod vzvišenim vodstvom Duceja toliko prispevali k temu najvišjemu poslanstvu v obrambi civilizacije pred komunističnim barbarstvom. Boljševizem je hotel uničiti našo evropsko omiko, in če fašizem ne bi razvil neizprosne akcije proti njemu, bi Evropa padla kot žrtev moskovskega razdiralnega delovanja. Kadar se vrnete v domovino, ki je bila nad deset let tudi moja domovina, sporočite moj pozdrav in pozdrav vsega hrvaškega naroda faši-stovski Italiji in Duceju.«
Poglavnik je končal svoj govor z gromkim vzklikom »Živel Ducelc, na katerega so časnikarji odgovorili z vzklikom »Živel poglavnik I«
Praška domača mast
OISTl IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH
27 T	R.	d.	št.	2/41
Beljenje glavne pošte
Severna stran postnega poslopja je že prebeljena. Visoke lesene odre so podrli in jih včeraj začeli postavljati spet v Šelenburgovi ulici, kjer bodo danes začeli prenavljati zamazano poslopje tudi s te strani. Ko bo vsa pojta tako prebeljena, se bo prav okusna prilegala oatali okolici, posebno pa bo z Bat’ovo palačo lepa zaključna celota. Okna, ki se pri beljenju največ zamažejo, «o tudi že očiščena, neočiščen pa je še zid ne najnižjem koncu stavbe. Ta od belila onesnaženi zid, bodo seveda okrtačili, tako da bo celo poštno poslopje dobilo prihodnji teden novo »obleko«. Poštno poslopje je bilo res potrebno popravila kot le malokatere stavba v našem mestu.
Z Gorenjskega
Časopisna vest. »Karawanken-Bote«, uradni list KV in poročevalni list načelnika civilne uprave bo s 1. oktobrom začel izhajati
2	krat na teden in sicer ob sredah in sobotah.
Nezgode na Jesenicah. V delavnicah KID je bilo zadnji čas več nezgod. Delavci so dobili lažje poškodbe. Pri napolnjevanju karbidne svetilke je dobil delavec Albert Lah opekline na glavi in desni roki. Opekel se je tudi delavec J. Kobentar. Delavec J. Rozman si je zlomil ključnico in L Pristov je bil ranjen na glavi.
Odlikovanja italijanskih pomorskih častnikov
Rim, 13. sept. «. Vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice veliki admiral Raeder je v imenu Hitlerja kot vrhovnega poveljnika vsenemške oborožene sile podelil vojni križec drugega razreda več višjim italijanskim mornariškim častnikom. Med odlikovanci so štirje admirali, dva kapitana bojne ladje, en fregatni kapitan, štirje korvetni kapitani in dva poročnika bojne ladje.
tenza di condanna a morte, che b eseguita, medi-ante fucilazione, nelle 24 ore successive, possi-bilmente nel luogo in eni il delitto e stato commesso
0 scoperto.
In caso contrario il Tribunale rimette gli atti alla competente autorita penale.
Art. 6
Senza speciale salvacondotto rilasciato dali autoritk di P. S., nessuno pu6 cirkolare:
nel comune di Lubiana dalle ore 22 alle ore 5;
negli altri comuni della provincia dalle ore 21.30 alle ore 5.
Sono corrispondentemente ridotti i limiti di circolazione degli automezzi di cui alParticolo
1 delPordinanza 12 luglio 1941-XIX n. 65.
I	contravventori sono puniti con Pammenda da 100 a 1000 Lire e nei casi piu gravi, anche con Parresto fino a tre mesi. NelPipotesi prevista al capoverso precedente e inoltre disposta la revoca della licenza di circolazione e, nei casi piu gravi, la confisca dell.automezzo.
Art. 7
L’orario di chiusura degli esercizi pubblici e stabilito come segue:
per gli alberghi, ristoranti e caffe nella citta di Lubiana alle ore 21.30;
per gli altri esercizi pubblici (buffet, osterie, mescite di vino, birrerie, ecc.) nella cittk di Lubiana e per tutti gli esercizi pubblici in genere nelle altre localitk della provincia alle ore 20.30.
I contravventori sono puniti con Pammenda da 500 a 5000 Lire e, nei casi piu gravi, con Parresto fino a tre mesi noncht con la sospensione o la revoca della licenza d’esercizio.
Art. 8
L’obbligo di dichiarazione prcvisfo dalPordi-nanza 4 giugno 1941-XIX, n. 38 per gli immigrati nella provincia di Lubiana, incombe anche a chi dia alloggio alle persone ivi contemplate.
II termine per la denuncia i di tre giorni dali’ entrata in vigore della presente ordinanza e, per assunzioni in alloggio successive alla predetta data, entro tl secondo giorno dell.assunzione stessa.
I	contravventori sono puniti con Parresto da tre a sei mesi e con Pammenda da 1000 a 5000 Lire. Alla stessa misura sono elevate le pene previste alParticolo 4 delPordinanza stessa.
Art. 9
La presente ordinanza, che abroga ogni altra disposizione vontraria o incompatibile, entra in vigore alla data della sua pubblicazione nel Bolle-ttino Ufficiale per la provincia di Lubiana.
Lubiana, 11 settembre 1941-XIX.	,()
L’Alto Commissarjo
per la provincia di Lubiana EMILIO GRAZIOLI.
V treh vrstah...
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je odredilo blokiranje vseh zalog mesa v škatljah.
V nižje ležečih krajih ribniške doline je bila v tem tednu že dvakrat slana. Če bo še nekajkrat padla, bo povzročila veliko škodo.
Ribniški Rdeči križ je začel pobirati staro obleko, ki jo bo potem razdelil med najbolj potrebne.
87 težko divjo svinjo je na svoji njivi, potem ko mu je prizadejala občutno škodo, saj mu je požrla pol njive krompirja, ustrelil posestnik in lovec Pakiž iz Dan pri Ribnici. Kakor lovci upajo, bodo tudi oba mladiča kmalu ustrelili.
Matija Poglajena iz Draganjevega na Dolenjskem je podrl kolesar in ga pustil ležati na cesti. Zlomil si je desno roko in dobil druge notranje poškodbe.
Celovško gledališče je pretekli petek začelo z novo gledališko sezono. Igrali so Schillerjeve »Razbojnike«.
Na Gorenjskem pridno nabirajo jagode in gobe. Dozdaj so nabrali že čez 167.000 kg jagod in jih oddali v Kranju posebnemu uradu.
V Tržiču so ljudsko in meščansko šolo povsem prenovili. Dela bodo do pričetka pouka gotovo končana.
Mladinski zbor je bil te dni na jeseniškem športnem igrišču. Zbrali so se fantje stari od 14 do 18 let. 40 izmed njih je bilo izbranih, da bodo odšli na tritedenski tabor ob Osojskem jezeru.
Hladna jutra in strah pred slano
Kar nepričakovano hitro se je vreme ohladilo. Posebno jutra so za ta letni čas nenavadno hladna. Sicer živo srebro še nikjer ni zdrknilo veliko proti ničli, toda hladno je vendarle. Nenavadno hladna jutra zadajajo posebno kmetom mnogo skrbi, ko se boje za ajdo na polju. Saj če bi tak hlad trajal nekaj dni in bi padla tudi slana, bi bilo vse to za našega kmeta, ki se je letos posebno potrudil na svojem polju, velika škoda. Pa ne le za kmeta ampak tudi sicer bi bili prehranjevalni računi precej prekrižani. Res velika škoda bi bila, če bi sla ajda po zlu, ko povsod tako lepo kaže. Dozdaj nam je nebo prizaneslo z vsemi tegobami. Suše hvalabogu nismo imeli, povodnji so nam prizanesle, tudi toča in druge zle sile so se nas izognile. Dozdaj so kmetje vse svoje pridelke v redu spravili pod streho in so z vsem zadovoljni. Posebno pa na ajdo, katere je letos nenavadno veliko posejane, kmetje nestrpno čakajo. Pa doslej kaže vse najboljše in le če ne bo slana kaj posegla vmes, pa bo pridelek več kot zadovoljiv, cesar se vsi veselimo.
VčerajSnje popoldne je bilo še precej toplo, če primerjamo popoldansko vreme z dopoldanskim, ko je ležala nad mestom gosta in hladna megla. Popoldne je bilo kar prijetno, saj je sonce prijetno prigrevalo in številni meščani so kakor martinčki posedali po tivolskih klopeh in kramljali. Večerno nebo je bilo jasno in hladno. Mrzla je bila tudi noč. Proti jutru so se na nebo privlekli oblaki, megle pa davi ni bilo. Tudi tako hladno ni bilo davi kakor včertu.
" Žalost in veselje:
Risal 3ože Beranek unr::: Besedilo priredil Mirko Javornik
mi
19.
Kričal je:
»Ali me pustiš pri miru in ti dam otroka živega, ali pa ga treščim v brezno in stori potem z mano kar hočeš.«
Peter je govoril skoraj proseče:
»Pusti dete, sicer te zadene kazen božja ... Izpustim te, samo ne stori otroku nič žalega.«
20.
Tujec je komaj čakal takega odgovora. Brž je spustil dete v mah, da je zaječalo, se Petru zaničljivo zarežal in zaškrtal:
»Dobro pomni, kaj ti bom zdaj povedal! Od danes leto dni boš držal jezik za zobmi! Potlej pa le razodeni sodniji! Prisezi, da bo tako, pa ti izročim otroka, drugače ne!«
21.
Hud boj se je vnel v Petrovih prsih. Velik greh se mu je zdel, da bi dal tako prisego, toda, ko je videl, da bo le tako mogel rešiti dete, je dejal:
»Obljubim, v božjem imenu, da te ne bom izdal. Pa nekdo drugi čuje nad tabo, njemu ne uideš! Prisegam!«
Oni je urnih korakov izginil po hosti.
Letošnji bogato založeni Ljubljanski velesejem
Ljubljanska pokrajina bo razstavljala zase, ostale pokrajine pa skupno
Po priključitvi Ljubljanske pokrajine v italijansko kraljevino je oblast z vso poznano ši-rokopoteznostjo prešla k delu, da se nova pokrajina tudi gospodarsko vključi v skupnost mogočnega italijanskega imperija in da se gospodarstvo nove pokrajine čimprej razmahne po vidikih, ki odgovarjajo pomenu mlade pokrajine in njenemu zemljepisnemu položaju.
Na žalost so bile gospodarske vezi med novo in starimi pokrajinami kraljevine malo razvite. Trgovci in konzumenti naše pokrajine vse premalo poznajo mnogoštevilne izdelke italijanskih industrij, po drugi strani pa starim pokrajinam ni zadostno znana proizvajalna moč in sposobnost nove pokrajine, bodisi v indu-strijsko-obrtnem, bodisi v industrijskem proizvajanju. Ljubljanski Velesejem naj torej poda potrošnikom Ljubljanske pokrajine čim popolnejšo sliko italijanske proizvodnje, obiskoval-starih pokrajin pa naj predoči krajevno feHJtiukcijo in njene poljedelske, tehnične, indu-SVrlffeke. obrtniške in umetnostne vire ter vse gospodarske značilnosti nove pokrajine.
V	tem je posebna važnost letošnjega Ljubljanskega velesejma, ki mu je naloga, da krajevno gospodarsko delavnost učinkovito usmeri v gospodarstvo kraljevine. Upoštevajoč vse to bo velesejem razdeljen v dva dela gospodarstva: industrija in obrt ler kmetijstvo. Obe skupini pa bosta ločeni tako, da razstavlja Ljubljanska pokrajina zase. ostale pokrajine pa skupno.
V industrijskem delu
V	industrijskem delu bodo stare italijanske pokrajine razstavile: kovinsko industrijo, najrazličnejše stroje, kmetijske stroje in orodje, kolesa, motorna kolesa, avtomobile, pisalne in računske stroje, fino mehaniko, elektrotehniko, razne instrumente, radijske aparate, peči, štedilnike, športne potrebščine, igrače, tekstilno industrijo. konfekcijo, modo, kožuhovino, usnje in konfekcijo usnja, čevlje, papir, knjige, pisarniške potrebščine, najraznovrstnejše izdelke bogate kemične industrije, farmacevtične preparate, fotografske potrebščine, razna živila, konzerve, alkoholno industrijo, razni gradbeni material, glasbene instrumente in še mnogo drugega.
Posebej je treba podčrtati turistično razstavo, ki bo zelo reprezentativna in nameščena v novozgrajeni kupoli, dalje razstavo monopol-skega blaga (tobak. sol), razstavo avtomobil-
skega kluba R. A. C. I., razstavo vseh italijanskih paroplovnih družb in razstavo največjih italijanskih zavarovalnic.
Prav posebno pozornost bo vzbujala velika razstava italijanske umetnostne obrti. Sodeluje 60 razstavijalcev iz sledečih 16 pokrajin: Ancona. l’Aquila. Bari. Bologna. Cagliari, Catania, Firenze, Genova, Lecce, Napoli, Palermo, Roma, Torino, Trieste, Venezia in Bolzano. Razstavljena bo keramika, harmonike, zlatnina, čipke, potrebščine za kadilce, kovinski izdelki, ročno vezene preproge. lesni izdelki, ročno tiskane tkanine, izdelki iz terakote in alabastra, izbrani mozaiki, izdelki iz slame, lutke, slikano steklo, filigranska dela, slonova kost. korale, kameje, modni izdelki, umetno cvetje, gumbi, torbice, muransko steklo, lesene ovratnice in keramični izdelki.
V	posebnih velikih paviljonih v obsegu po
400 m’ in več bodo razstavila ministrstva za dela, kmetijstvo in promet, goriška pokrajina, tovarne Fiat s svojimi motorji za zemljo, zrak in vodo, ltal-Viscosa s tekstilnim blagom, Mon-tecatini s kemičnimi izdelki.
Na velesejmu ob Lattermanovem drevoredu bo_ železniško ministrstvo razstavilo najmodernejše železniške lokomotive in razne potniške vagone. Za ta vlak bodo speljane posebne tračnice od tržaške železniške proge preko Tivolija na velesejem.
Ljubljanska pokrajina bo prikazovala
To je samo v glavnem podana slika, bo pa še mnogo drugih zanimivosti. Ljubljanska pokrajina bo prikazala vso svojo današnjo industrijo in obrtniško proizvodnjo. Zlasti naj opozorimo na lesno industrijo in obrt (pohištvo, pete. sodi, vozovi, igrače itd.), tapetništvo, peči, štedilnike, keramiko, tekstilno blago, usnje, konfekcijo usnja in čevlje, kemijo, rudniške produkte, papir, kovinsko in strojno industrijo, elektrotehniko, gradbeni material, živilsko industrijo.
Posebne zaokrožene razstave bodo tvorile obrt, kjer bo razstavljalo večje število obrtnikov najrazličnejše izdelke in pa hišna domača obrt s čipkami, vezeninami, ribniško suho robo, lončarstvom, kmečko keramiko, domačimi tekstilnimi izdelki, igračkami itd.
Nemčija bo razstavljala
Nemčija bo razstavila kolesa, motorna kolesa, šivalne, pletilne, pisalne, računske, razmnoževalne, stroje, stroje za obdelovanje lesa, polnilna peresa, elektromedicinske aparate, radijske aparate, knjige, kemične proizvode, modne izdelke.
Poljedelsko udejstvovanje
Poljedelsko udejstvovanje starih pokrajin kraljevine bo prišlo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu do zelo vidnega izraza. Nacionalna zveza pokrajinskih združeni poljedelcev iz Rima bo razstavila v posebnem oddelku na 160 m*, med drugim tudi razna semena, konopljo, vino, sadje, grozdje in sir. Italijanska zveza poljedelskih združenj iz Rima bo v posebnem velikem oddelku mimo drugega razstavila tudi razne kmetijske stroje in orodje, razna gnojila, sredstva za zatiranje sadnih škodljivcev, semena, razna živila, sadje in vino. Velik del paviljona Goriške pokrajine bo tudi posvečen kmetijstvu. Razstavljeno bo sadie. grozdje, kandirano sadje, vrtnarski pridelki Vipave, marmelada, mlečni proizvodi, vino. okrasno drevje, lepotično zelenje. Posebno pozornost bo gotovo vzbujala obsežna razstava in pokušnja najboljših italijanskih vin. Ta razstava vin bo nameščena v prejšnji veliki sejmski restavraciji, kjer bodo na razpolago tudi dobri mrzli prigrizki in Meinlova črna kava. V posebnem oddelku bo prirejena razstava vseh vrst sira italijanske produkcije, ki bodo občinstvu na pokušnjo in na prodaj. Za ljubitelje sira bo to nekaj svojevrstnega, saj je italijanska produkcija sira svetovno znana.	•
Kaj bo razstavila Ljubljanska pokrajina
Kmetijska razstava Ljubljanske pokrajine bo prikazala italijanski javnosti stanje svojega kmetijstva in njega važnost v okviru preskrbe v vojni se nahajajoče kraljevine. Imela bo devet oddelkov: poljedelski, vrtnarski, sadjarski, vinarski s pokušnjo vina. mlekarski, čebelarski s prodajo medu. zdravilna in aromatična zelišča s pokušnjo zdravnilnih čajev in likerjev, gobarstvo, male domače živali. Prehranjevalni zavod visokega komisariata bo prikazal avtarkične možnosti kmetijskih proizvodov Ljubljanske pokrajine.
Tako bo letošnji, bogato založeni Ljubljanski velesejem s svojimi novimi, moderni razstavni tehniki ustrezajočimi dvoranami in z lepo urejenim sejmiščem nudil popolnoma novo zunanje in notranje lice.
Vitamini v zelenjavnih listih
Na podlagi raziskovanj, ki so jih učenjaki izvedli v zadnjem času, so ugotovili, da listi razne zelenjave, ki jih dozdaj po veliki večini mečemo med odpadke, vsebujejo za človekov organizem zelo koristne snovi, velike količine vitaminov. V stotih gramih cvetače so raziskovalci našli 12.500 mednarodnih enot vitamina A. Brstična zelenjava, špinača, repa in korenček vsebujejo na vsakih sto gramov po 10.000 enot. ealata in por po 8.000, paradižnik i.600, svež fižol in grah pa po 500 enot. Treba je opozoriti na dejstvo, da človeSko telo potrebuje vsak dan približno 5.000 takšnih mednarodnih enot vitamina A.
Roman v več ko 50.000 besedah, a brez črke »e«
Neki M. W. Wright, 66 letni nekdanji priljubljeni glasbenik ali vsaj godec, ki zdaj prebiva v L09 Angelesu, je po poročilu iz Detroita zdaj opravil dokaj nenavadno delo. Napisal je rpman, ki ima 50.110 besed, v katerih ni niti ene Črke »e«. Ni znano, piše k temu poročilu >11 popolo d Italiac, ali je tega Wrighta treba smatrati za resnega romanopisca, ali pa le za človeka, ki bi se rad na ta način, da je napisal roman brez črke >e<, le proslavil in javnost opozoril nase.
Golob, ki se je po 12 letih vrnil v svoj golobnjak
Ljubitelj golobov, John A. Stillwerll iz ameriške državice New Jersey, je leta 19229 spustil šest golobov iz Goshena v državici New York, iz kraja, ki je 80 km oddaljen od njegovega doma. Nobeden teh Šestih golobov pa se ni vrnil domov. Stillwerll je poizvedoval vsepovsod, da bi zvedel, kam so se njegovi golobi zatekli, pa je vse prizadevanje ostalo brez uspeha. Potem je na svoje živalice že čisto pozabil in opustil vsako misel, da bi jih še kdaj videl. Pred nedavnim pa mu je nek sosed prinesel pokazat starega goloba, ki je bil videti silno utrujen, kakor da bi imel za seboj dolgo pot. Bil je to brez dvoma eden tistih šestih golobov, ki jih je Stillvverll pred dvanajstimi leti spustil v državici Newyork, da bi poskusil, če se bodo vrnili v domači golobnjak. Na nožiči je namreč ta utrujeni golob imel še vedno obroček, ki mu ga je bil pred davnimi leti obesil njegov gospodar. In na obročku je bilo tudi zapisano Stillwerllovo ime. Najbrž ta ljubitelj golobov ne bo mogel nikdar ugotoviti, kod je vse med tem časom blodil ta njegov ljubljenček in kje je še drugih pet.
ČdRCKINKd
pustolovski roman
Najbližje okno je bilo čisto tik strehe in izredno veliko. Komisar je pogledal v notranjost. Na prvi pogled
ie spoznal, da je to delovna soba ne-;ega slikarja. Biti je moral to eden onih slikarjev, ki prebivajo v podstrešnih sobah velikih mest v skrajni revščini in čakajo onega srečnega dne, ko bodo postali slavni ali vsaj nekoliko znani. Ta soba je bila očividno tudi obenem slikarjevo stanovanje. V njej je bilo mogoče videti raznovrstne stvari: stojala, zavese, napol izgotovljene slike, čopiče. V enem kotu je bila mizica in na njej zrcalo. Pred to mizo je stalo neko dekle, ki še ni bilo popolnoma oblečeno, z rdečilom za ustnice v roki.
Komisar je pazljivo ogledoval okensko polico. Nato je nalahko zakašlial in dekle se je presenečeno ozrlo. Želel ji je dobro jutro, nato pa brez oklevanja skočil v sobo. Oba policista sta sledila njegovemu zgledu. Tedaj se mu je približal nek mlad človek, katerega prei ni opazil. Na obrazu se mu je poznalo, da vso noč ni spal. Komisarju se je to dejstvo zdelo zanimivo, zato je začel mladeniča brez ovinkov izpraševati. Okrenil se je tako, da je bil
mladeničev obraz v popolni svetlobi. Na ta način je mogel opaziti na njegovem obrazu vsako najmanjšo spremembo.
Najprej je zahteval njegove osebne podatke.
Mladenič mu je odgovarjal brej najmanjše zadrege.
»Imenujem se Aldo Camier. Svoje slike podpisujem s psevdonimom Al-cam. Imam pet in dvajset let. Kaj hočete še vedeti?«
»Kje stanujete?«
»Tukaj. Ulica Duroc 34.«
»Ali ste poročeni?«
»Ne. To dekle je moj model.«
»Model, ki pa stanuje pri vas,« je dejal komisar in pomenljivo pogledal proti postelji, katero je deloma zakrivala španska stena in ki je bila vsa v neredu. Slikar pa nikakor ni bil v zadregi.
»Res je,« je deial mirno, »spi in je tukaj. Saj je vendar nisem mogel pustiti, da bi spala pod mostom kakor je to delala, ko sem jo našel na cesti, kjer je beračila in jo vzel k sebi kot model. Nimam pa toliko sredstev, da bi ji plačeval stanovanje drugje.«
»Razumem,« je dejal komisar in se nato okrenil k dekletu ter jo vprašal:
»Kako se imenujete?«
»Roza Malet.«
»Koliko let imate?«
»Osemnajst.«
»Kako se imenujeta vaš oče in vaša mati?«
»Očeta nisem nikoli poznala. Moji materi je bilo ime Irena. Pred dvema letoma je izginila. Več dni sem jo zaman čakala; ni se več vrnila.«
»Kje ste stanovali prej?«
Dekle se je žalostno nasmehnilo.
»Prav za prav nikjer._ Vsak večer sva se sešli pri neki kolibi poleg Porte Maillot, v blažini Luna Parka. Več večerov zaporedoma sem jo čakala na istem mestu in Sem bila prepričana, da jo moram vsak hip zagledati. Toda ni se vrnila več. Čez nekaj časa so ono kolibo podrli in morala sem si poiskati •Irugo zavetišče. Hodila sem spat pod Aleksandrov most.«
»Razumem. Pozneje pa ste sprejeli ponudbo tega slikarja. In kje ste spali vi?« je komisar vprašal mladeniča.
Slikar je odgrnil zaveso v drugem kotu in pokazal posteljo, ki pa je bila nedotaknjena.
»Reči hočem, kje ste prebili noč?«
»Vso noč sem potoval, da sem mogel danes zjutraj dospeti domov. Vrnil sem se ravnokar. Snoči ob desetih sem odpotoval iz Bordeauxa.«
»In kje ste bili prej, ob osmih?«
»Bil sem v hotelu Bernet v Bor-deauxu.<
»Kdaj ste odpotovali iz Pariza in zakaj?«
»Odpotoval sem predvčerajšnjim zvečer. Včeraj popoldne je bil v Bor-deauxu pogreb nekega mojega tovariša, ki je tam umrl. Bil je to nek slikar, katerega smo vsi imeli radi. Zato smo sklenili, da fa bomo vsi skupaj spremili na zadnji poti. Pet nas je skupno odpotovalo iz Pariza predvčerajšnjim. Kakor sem vam že povedal, je bil pogreb včeraj popoldne. Zvečer pa smo se zopet skupno vrnili domov.«
»Preiščite posteljo, kovčke in vse ostalo. Dovolite, da vam preiščem žepe.«
Policisti so vestno izvršili svoje delo, toda našli niso ničesar sumljivega. Nikjer ni bilo nobenega robca, ki bi bil podoben onemu, katerega so našli na strehi, niti nobene važne listine. Komisar je hotel narediti še en poskus. Povabil je slikarja bliže k oknu in mu nenadoma pokazal okrvavljeni robec in ga vprašal:
»Ali poznate ta robec?«
Slikar pa je pazljivo pogledal in odločno izjavil, da ga še nikoli ni videl. Komisar pa ni odnehal.
»Namesto vašega monograma sta na tem robcu črki R. F. Kljub temu pa bi mogel biti vseeno vaš. Le poglejte ga dobro. Prepričan sem. da je vaš.«
Pri teh besedah se je tudi dekle približalo k oknu in pazljivo ogledovalo robec. Slikar je čisto mirno odgovoril:
»Čudno se mi zdi, gospod komisar,
kako morete trditi, da je ta robec moj, ko vendar ne nosi mojih začetnic in ki ga še nikoli nisem videl. Sploh ne morem razumeti, po čem morete sklepati, da je v kakršni koli zvezi z menoj.«
»Še celo zelo jasen dokaz imam za to,« je strogo dejal komisar. »Ali vidite te krvave madeže? Na vašem oknu so prav taki madeži in prav tako sveži.«
Roza Malet je prebledela in kljub spretnosti, s katero je skušala skriti svoj nemir, je komisar zapazil spremembo na njenem obrazu.
III.
Slikar je bil presenečen. Vprašujoče je pogledal komisarja, kaker da bi ne razumel, kaj hoče reči. Nato se je še bolj približal oknu it* ga z vso pazljivostjo opazoval. Videlo se je, da ga muči neka tajna misel.
Komisar pa se je medtem približal dekletu in jo vprašal:
»Čigav je torej ta robec? Ali ja vaš?«	J
Dekle je odkimalo. Toda jasno je bilo videti, da se boji.
Tudi slikar se ji je približal. Njegov obraz je bil strašen. Bil je bled, ustnice je imel stisnjene, oči pa so sa mu divje bliskale.
Počasi se je bližal dekletu, ki pa se mu je nagonsko umikalo. Toda le ne* kaj korakov. Tudi moč da bi se umaknila ji je pošla. Slikar se ji je popolnoma približal. Nekaj časa jo je molče prodirljivo gledal, nato jo je vprašal s stisnjenimi zobmi.
Za Ljudsko tiskarn« * Ljubljani: lote Kramari* — Izdajatelj: Int. Jote Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov na vračamo — »Slo»*nskt rtom« Izhaja vsak -imik oh 12 Mesečna naročnina Je 6 Ur, ca inn7'-T'f*®	— Uredoiitvoi Kopitarjeva ulica 6/TT1 — Oprava: Kopitarjeva ulica 8, Ljobljana — Tel e la n Itev. 40-01 do 40-05	—
Podrolaleai Novo mesto.