-
——
——
ta*

Poftnfna plačane ▼ sotovtal
Leto JI, it. 272
Uublfan&r sreda 20 novembra 1929
Četa 2 Drn
Naro&nu tuSa mesečno iS Din. M inozemstvo 40 Dio.
Uredal&tvo: UubUaaa. KoafUev« okca S. Tekfcc Mer.
3122. 3123. 3124. 3125 ■ 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teteto«
it 440
Cctle: Koče no vi ri. 2. Telefon Stev 190.
Rokopisi se ne vračalo. • Oztasi po tarifo.
Upravaittvo: Ljubljaa«. Preieroova m S4.
Tele los tt 3122. J123. 3124. 3128. 3124. bneratot oddelek: LJubljana Prešernova
ataca 4 Telefon & 1492 Podrnialca Maribor: Aleksandrova cesta
St 13 Telefon it 455 Podražnlca Celje: Kocenova otica k 2.
Telefon it 190 Računi pn poŠt tek wvodih. IJnbllau Si. 11.842; Praha čisto 78.180. Wiea Nr 105 241
Ljubljana, 19 novembra.
Avstrijsko časopisje splošno povdar-ja. da bo tekoči teden odločil o usodi ustavne reforme in obenem tudi o obstoju parlamenta. Za jutri je sklican ustavni odbor avstrijskega Narodnega sveta, ki bo razpravljal o poročilu pod-odseka in o pogajanjih zveznega kan-celarja dr. Schobra z večinskimi strankami in socijalno demokracijo. Kot dober znak velja vedno močnejša želja pri vseh resnih in zmernih elementih, da se ustavni problem ne sme rešiti s silo. marveč parlamentarnim potom. To je pa nemogoče brez kompromisa, ker se more za izpremembo ustave potrebna dvetretjinska večina doseči samo s pomočjo socijalnih demokratov. Od teh je torej vsaj formalno odvisen nadaljnji potek dogodkov v Avstriji, posebno še po izjavi zveznega kance-larja. da v nobenem primeru ne namerava kreniti z zakonitega pota.
Seveda je popolnoma jasno, da doktor Schober ne more priti praznih rok pred večinske stranke. Socijalisti mu morajo s popuščanjem utrditi avtoriteto. kakor mora on s svojo odienljivost-jo omogočiti socijalni demokraciji sprejem kmjpromisa. Trdovratnost s te ali one strani bi bila samo voda na mlin prevratnih elementov. K sreči se opaža uvidevnost tako pri vladni koaliciji kot pri opoziciji iti poslednja poročila se glase že precej optimistično. O prvotni bo.ievistosti in erožnjah s silo že ni več toliko slišati. Zmerno časopisje izraža prepričanje, da bo ustavna reforma prišla še pred koncem meseca pred ple-num parlamenta ter da bo kompromisni predlog sprejet tako od vladnih strank kot od opozicije.
Že zdai je gotovo, da bo ustavna reforma imela dokai drugačno podobo, kakor jo je orovotno predlagala vlada. Posebno velia to glede stal:šča Dunaja. ki ostane še naorej posebna zvezna dežela, ne pa samo mestna občma. Va-kor ie predvideval prvotni načrt Pač pa bodo morali p*wti5t'ti socijalisti v toliko, da se za finančno pos'ovanie ^tmaiske občine ustanovi nadzorna oblast. Volilni red bo izmremenien tako. da se bo »no^tevfilo večinsko načelo v posameznih volanih okrajih. obenem na se bo za večia okrožia in za raz/HH^v neoddairh mandatov zonet uveljavil čisti nro*>orc Komorrmrd«?^ bo rešeno tudi zahtevano ooiačan?e pravic zveznega predsednika. ki bo smel sicer izdaiati lastne naredbe z veliavo zakona toda le v naiv^č'" rili in oroti naknadni odobritvi parlamenta. Tudi v ostalih točkah se bo našel sporazum v medsebojnih koncesijah. Tako vsaj zatrjujejo optimisti, ki jih je vedno več.
Vsi dobro misleči sosedje Avstriji bodo z iskrenim zadoščenjem pozdravili. če se zveznemu kancelarju doktorju Schobru posreči premagati vse težave in s pametnim kompromisom rešiti ustavno vprašanje ter konsoHdirati dokaj omajano avtoriteto oblasti. Seveda pa z izoremembo ustave ki je domača avstrijska zadeva, še ni vse doseženo. Ostane odprto še drugo veliko vprašanje, čigar važnost presega meje avstrijske republike
Obstoj oboroženih »samoobrambnih« formacij je v popolnem neskladu z določbami mirovnih pogodb. Njih razpust in razorožitev >e mednarodna dolžnost avstrijske vlade. Vsi činiteiji. ki so pozvani, da pazijo na izvrševanje mednarodnih obveznosti in ki hočejo mir in red v srednji Evropi, opazujejo z upravičenim vznemirjenjem zlasti početje »Heimatschutza« in »Heimwehra«. Že dalj časa je znano, da imajo te vojaško oborožene formacije zveze tudi izven Avstrije in da jim ne gre zgolj za osvojitev oblasti doma. Samo avstrijsko časopisje ugotavlja, da jim stoje na čelu ljudje starega režima, ki jim je končni cilj restavracija Habsburžanov. Tako delovanje Heimwebra pa resno ogroža ne le mir in red v Avstriji sami, marveč je tudi prav resna nevarnost za vso srednjo Evropo.
Notranja razorožitev bo prva in najnujnejša naloga, ki jo bo morala rešiti vlada dr. Schobra po izvedbi ustavne reforme- Ce so že doslej bile oborožene »samoobrambne« formacije nedopustne s stališča veljavnih mednarodnih pogodb, bodo po kompromisni rešitvi ustavne reforme izgubile tudi s čisto domačega avstrijskega vidika Sleherni raison d'etre.
Ako bo dr. Schober rešil tudi te zadeve, potem bo po pravici slovel kot oni veliki kancdar, ki je vrni« Avstriji domači mir. njenim sosedom pa zaupanje.
•
Dunaj, 19. nov. g. Razgovori o ustavnem vprašanju med vlado in večinskimi strankami in socialistično opozicijo »o se v poznih večernih urah približali ugodni rešrtvi. Večinske stranke so pristale na dosedanje rezultate pogajanj zveznega kan-celarja dr. Schoberja s socialnimi demos krati. S tem je omogočeno, da bo sprejeta reforma ustave do konca novembra. Notranjepolitična situacija se je s tem precej olajšala. Odprto ostane le še vprašanje astavn oprav n ega položaj* občine Dunaj.
Bolgarija in Madžarska
Nastop prvega madžarskega poslanika v Sofiji - Vprašanje vzhodnih reparacij - Sofijske demonstracije
Sofija, 19. nov. M. Sofijski listi obširno poročajo o svečani nastopni av-dijenci prvega madžarskega poslanika v Sofiji Louisa Rudaya de Rudio, ki je izročil kralju Borisu svoja poveril-na pisma. Avdijenci je prisostvoval tudi ministrski predsednik Ljapčev. Poslanik Ruday je v svojem nagovoru na kralja povdarjal, da bo na svojem novem mestu delal za zbližanje madžarskega in bolgarskega naroda. Nedavno podpisana pogodba o miru in arbitraži med Madžarsko in Bolgarsko je dokaz zelo dobrih odnošajev med obema narodoma. Kralj Boris je naglašal v svojem odgovoru, da so bila bolgarska čustva do hrabrega madžarskega naroda vedno iskrena in prisrčna, ter je izrazil željo, da bi madžarski poslanik pripomogel k ojače-nju čim krepkejših prijateljskih zvez med Madžarsko in Bolgarsko.
Glasilo bolgarske vlade »Slovo« po-vdarja povodom imenovanja madžarskega poslanika v Sofiji, da so Madžari in Bolgari žrtve zgodovine, žrtve mirovnih pogodb, ki so jima določile skupno usodo. »Zadnjih deset let, pravi »Slovo«, se Bolgarska nahaja v po-ložaiu premagane države brez pravic: izolirana je od svojih bivših prijateljev, ki so svoječasno. ko so bili prvi činiteiji v balkanski politiki, posvečali veliko pozornost svojim odnoša.iem do Bolgarske. Enako usodo deli tudi Madžarska. Skupna usoda in bratsko prelita kri na bojnem polju ustvarja vzajemne simpatije med Sofijo in Budimpešto.«
Tudi ves ostali sofijski tisk pripisuje
posebno važnost imenovanju madžarskega poslanika v Sofiji, ki je prvi poslanik madžarske države v bolgarski prestolici. To dejstvo je —• povdarja-jo listi — tem važnejše, ker mora Bolgarija v važnih vprašanjih zunanje politike danes nastopati skupaj z Madžarsko.
Mišljeno je pri tem v prvi vrsti vprašanje vzhodnih reparacij, zaradi katerega sta i sofijska i budimpeška vlada prejeli ostri protestni noti od Francije in ostalih zaveznikov. Bolgarska vlada je celo inscenirala demonstracije v Sofiji proti zaveznikom in proti Jugoslaviji. Naravno je, da so demonstracije izkoristili ekstremni elementi v Bolgariji in tako je prišlo do spopadov, pri katerih sta padla tudi dva dijaka. Poznavalci razmer teh demonstracij v Bolgarski ne smatrajo za resne, ker je javna tajnost, da so bile inspirirane od bolgarske vlade same z namenom, olajšati v inozemstvu položaj ministrov Molova in Burova, ki skušata v Parizu doseči za Bolgarsko čim večje ugodnosti pri plačevanju reparacij. Zato se tukaj smatra, da Jugoslavija s svoje strani zaradi teh demonstracij ne bo podvzela nikake de-marše. kakor so storili poslaniki Anglije, Italije in Francije.
Intervencija velesil v Sofiji
Sofija, 19. novembra. AA. Poslaniki Velike Britanije, Francije in Italije so danes posetili predsednika bolgarske vlade Ljaipčeva in zahtevali pojasnila o včerajšnjih dogodkih v Sofiji.
Trije važni gospodarski zakoni
Ustanovitev zavoda za pospeševanje zunanje trgovine — Kontrola nad kmetijskimi izvoznimi produkti — Trgovina z mamili
Beograd. 19 novembra. AA Nj Vel. te ra b je ba predlog ministra trgovine in iniu-tri ie in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal zakon o ustanovitvi zavo ia z« pospeševanje zunanje trgovine. Zakon določa med drugim:
Pri ministrstvu trgovine in industrije se osnuje »Zavod za pospeševanje zunanje trgovine« ki bo skrbel predvsem za aaš izvoz Zavod bo zbiral informacijsko gradivo o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji, o gospodarski zakonodaji, o mednarodnih pogodbah gospodarskega znacaia. o carinskih in prometnih tarifah itd Enako pa bo zbiral tudi informacijske podatke o gospodarskih razmerah v tuiih državah ki imaio trgovinske zveze z Jugoslavijo: vodil bo statistiko našega in tujega izvoza in uvoza O vgpm tem bo informiral domače in tuje g<*»nodar-ske kroge Posredoval bo med iugosloven-skimi gospodarskimi institucijami in našimi predstavništvi v inozemstvu, skrbel za propagandne brošure, filme, članke in pre-davania doma in v inozemstvu, izdajal list o našem gospodarstvu. zlasti o pogojih izvoza. ustanavlial doma in v tujini vzorčne muzeie naših proizvodov, pobijal nesolidno trgovino z inozemstvom, organiziral naše sodelovanie na tuiih razstavah itd.
Zavod bo v stalnem stiku z našimi diplomatskimi. konzularnimi in trgovsv?mi predstavniki. lahko pa bo tudi sam pošilial strokovnjake v inozemstvo. Državna in samoupravna obla«tva gospodarske zbornice in druge gospodarske Vorooraciie moraio zavodu pošiVati vsa zahtevana poročMa in vse svoje publikacije gospodarskega značaia. Zato pa tudi sami preiemajo od zavoda njegova poročila brezplačno. A tudi privatnikom bo dajal zavod informacije brez odškodnine in br<>z vsake takse.
Zavod bo stal pod vodstvom načelnika od-delenja za zunanjo politiko, neposrednega šefa pa bo imenoval minister trgovine. Ta bo dodelil zavodu iz svojega resora tudi potrebno uradništvo in imenoval eventualno tudi privatne strokovn;ake za pogodbene uradnike. Ako se bo pokarala potreba, bo min;ster imenoval zavodu še poseben posvetovalni odbor.
Trgovskih transakeii kakršnekoli vrste zavod ne «me uporabljati.
Za vzdrževanje zavoda bo poskrblieno v državnem proračunu. Za tekoče prorn čnnsko leto se lavko porabi v to svrho kredit določen v partiii 808 budžeta izdatkov ministrstva za trgovino in indwtrijo.
Zaikon dobi obvezno moč z objavo v »Službenih Novinah«.
Beograd. 19- novembra. AA. NI. Vel. krali !e na predlog ministra poKedelstva In ministra trgovine in industrije ter do zaslišanju predsedn;ka ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o nadzorstvu po-Iedelskih pridelkov, namenjenih izvozu. Z2kon se glasi:
§ 1. Minister trgovine hi Industrije lahko v soelasiu z ministrovi pol?edelstva ln po zaslišanju gospodarskih zbornic, glavneg? zadružnega saveza ter glavnih zainteres'-ranih ndružen' izvoznikov in poliedelcev predpiše z uredbami, pravilniki in nared-bami: t. pogo'e o kakovosti in paketira-niu nod katerimi se posamezni noliedelsk-' pridelki in nrhovi izdeTci (oreradievirfr)
Vendar pa se zdi. da to vpra§*nje ne bo delalo nobenih težfcoč. Klub krščanskih so-ciakev je danes sprejel resolucijo, v knte* ri odobrava dosedanje stališče dr. Schoberja ter »e i»;avlja. bo njegova prizadevanja t»di dlaJje podpiral.
Rumunski odgovor na italijansko demaršo
Razlika med romunskim in italijanskim tiskom - Italijansko kolebanje med Rumunijo in Madžarsko
Bukarešta, 19. nov. M. Italijanski poslanik na rumunskem dvoru je rumun-skemu zunanjemu ministru izročil protestno noto zaradi pisanja romunskega tiska. Italijanski poslanik je opozoril romunsko vlado na pisanje romunskega tiska, ki zadnjih par dni polemizira z italijanskim tiskom v precej ostrem tonu. Kakor doznava vaš dopisnik, ie rumunski zunanji minister odgovoril italijanskemu poslaniku, da je rumunski tisk svoboden in da piše po lastni presoji, dočim se to za italijanski tisk nu more reči. Italijanski tisk napada Rumunijo, čeprav je zna-
no, da sme pisati samo to, kar se odredi od fašističnega vodstva. Italijanski poslanik v Bukarešti je tudi grajal zadržanje Male antante in je skoro postavil vprašanje, ali hoče Rumunija iti z Jugoslavijo ali Italijo. V enakem smislu pišejo tudi fašistični listi. Rumunski tisk odgovarja na to, da Italije kljub prijateljstvu z P munijo ničesar ni oviralo, da ne bi paktirala z romunckim neprijateljem Madžarsko, zaradi česar vprašujejo rumunski listi Italijo, ali hoče iti z Rumunijo ali Madžarsko.
Atentat Heimwehrovcev na poslanca
Vlfallischa
Davi 90 streT$a3S trije Basni Heimwebra na 90c.'|ai!M6nega poslanca WalKscha — Ogorčenje socialistov
smejo izvažati iz države: 2. do potrebi za posamezne pridelke tudr čas spravl ania in način predelave; 3. nadzorstvene ukrepe, ki iamčijo za izvrševan'e teh predpisov.
§ 2- Pooblastilo v § 1- velia za žitarice, sadje in zelenjavo, sveže in predelano, hmeli. konoplje, lan. breskve papriko :n druge pridelke in nii.iove izdelke, ako nastane na D redi->g pel edelskih organizacii (S 1) ootreba nadzorstva ori izvozu.
§ 3. Nadzorstvo, ki ie določeno v S L. bodo ooravlial: kontrolni organi, ki iih bodo odredili pristojni bani do zaslišanju gospodarskih zbornic Kontrolni organi so lahko komisar-l komisije ali zavodi do do sameznih izdelkih in obsegu dosIov ki sna da'o pod nadzorstvo-
§ 4- Pritožbe proti odredbam kontrolnih organov se sme o vlagati v roku 3 dni Dri organu ki ga bo določil minister trgovine in industri e sDorazumno z ministrom polie. delstva v zmislu oosameznih oravilmkov.
§ 5- Nadzorstveni organi so v zm.slu tega zakona ori izvrševanhi svoiih dolžnosti iavni uslužbenci Za svoie delo odgovarjajo državi in se kaznuie?o za brezvest. nost ali nepravilnost z denarno kazniio do 1000 Din. če oa so državni uradniki, oo disciplinskih predoisiii. ako de anie ni kaznivo po določbah kazenskega zakonika. Nadzorstveni organi moraio oriiaviti odstotnemu občeuoravnemu oblaštvu tako ko iž-vedo za deianie. ki ie po teh zako.iskih oredoisih kaznivo.
§ 6- Kdor soravlia Dred določenim časom pridelke ali se ori predelavi ter oake-tiraniu poslužne nedovoljenih sredstev, kakor tudi osebe ki izvažajo ali noskuš.iio izvoziti posamezne Dridelke na način, ki ne odgovar a odredbam § L tega zakona *et na tej postavi izdani« uredb pravilnikov ali naredb. se kaznuie.to z naivišin kaznro do 50.000 Din- Kazen izreka občeuoravno ob-lastvo prve stopnie na ovadbo državnih, samoupravnih ali posebnih nadzorstveni.! organov (§ 3). Ako ie oseba storila delane za tul račun, se kaznu e vrhu tega z denarno kazniio tudi fizična ali pravna oseba, za katero ie delala.
§ 7. Ako denarne kazni odrejene do §§ 5-in 6- tega zakona ni moči s Drisibn izvršitvi o iztirjati, se pretvori v zaporno kazen po veljavnih zakonskih jredoisih. Kazni. izrečene do odredbi drugega r.dstavkb § 6 tega zakona, ni moči pretvo-iti v zaporno.
§ 8. Od dne priobčitve v »Službenih no-vinah« do uveljavl enia nredb. pravilnikov in naredb za izvoz posameznih pridelke v. ki ih bo oredpisa! minister trgovine in industrije sporazumno x ministrom pol edel-stva. moraio ooteči naimani 3 meseci.
§ 10. Ta zakon stooi v veljavo in dobi obvezno moč. ko bo oriobčen v »Službenia novinah«.
Zakon o prometa z narkotili
Beograd, 19. novembra. A A Kralj Je podpisal zakon o prometu in nadzorstvu nad narkotili (drožami in struni). Zakon obsega posebne odredbe glede sirovega opija, predelanega In medicinalnega opija, morfiia. benzoil-morfila. diskodil-morfija. diikodila. dilandisa. enkodana. kokainskega listia. sirovega kokaina, kokaina ergoslna, indijske konoplje in haSiša. Zakon vsebuje posebne določbe o manipulaciji, prodaji , ter shranjevanju teh narkotilov. Za pre-stooke so predvidene Posebne kazni. •
Dana], 19. novembra. AA. Davi ob 1. uri je bil v Brucku na Muri izvršen atentat na socijalističnega poslanca štajerskega deželnega zbora Kolomana NValllscha. ki je včeraj prisostvoval seji pokrajinskega zbora v Gradcu. Ko se je ponoči vračal v Bruck, je opazil na potu s kolodvora, da ga zasledujejo trije neznanci s heimwehrovskimi klobuki. Ravno tako je opazil, da ima eden od njih v roki revolver. Prišedši ored svoio hišo ie naglo vstopil v vežo ln zaklenil vrata. Tisti hi® so bili iznaljeni štirie streli iz revolverja, ki so iih pozneje našli v vratih V zvezi s tem napadom so bili aretirani trije delavci iz okolice Brucka, vsi trije člani Heim-wehra. Aretiranci so priznali, da so streHali na Wa11ischa. ki ie prvak soci-ralistične stranke in ie 15 ml prevzel na Štaierskem vodstvo in organizacijo so-viptov. zaradi česa so ga no>zno,'e noli-tični na«ff>rotniVi zelo nabadali. T"di letos te bil o nriVVi krvavih dogodkov v Sv T.nren^n	glavn' ^ovorpik
Or^ec. TO novpwvT>rs o. V»»ct o oo-nesre^ep^rn at^n+^+n He,r"wehrotrcev na znan^ca	nr»'r>1v>r}.
te'*? de'e1tiAora rvvclan^a ^an?«'**'** »■»<7vala v kroo"'1 c«vJi"*':e+!*Tie<ra
^flnn fvrA^mnf Za (t^nes ie h,r!a cVfrana i?	ncrodn^ffii vod-
iva soc5ia'l;<rf?i!tP'4'»,a »Scbutzbimda«. na
nega delavstva od vodstva stranke, naj stopi takoj v stik z vlado ter izposluje od nje zagotovilo, da bo ščitila življenje in varnost državljanov pred napadi krviželjnih Heimwehrovcev. ker bo sicer delavstvo prisiljeno v nasprotnem slučaju poseči po najenergičnejših pro-tisredstvih.
Črno-žolta reakcija na Dohodu
Dunaj. 19 novembra, d. Spričo razpoloženja, ki je zavladalo ▼ Avstriji po nastopu reakcijonarno navdahnjene Heimwehr. so pričeli prav ostentativno dvigati glave tudi pristaši bivše habsburške dinastije in jeli prirejati razne sestanke in zborovanja. Tako so pred nekaj dnevi zelo slovesno -azvili svoj prvi prapor v črno - žoltih barvah, ki mu je kumoval Maksimilijan sin pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Ta je imel ob priliki razvitja prapora daljši govor. v katerem je izjavil, da bi pristali le-gitimisti na obstoječe državno stanje, če M bil ukinjen zakon o prepovedi povratka članov bivše vladarske rodbine. Po proslavi se je vršila spominska svečanost v počasi rojstnega dne Otona, najstarejšega eina umrlega cesarja Karla.
Budimpešta. 19. novembra, g. Ob priliki današnjega 17. rojstnega dpe najstarejšega »na bivšega cesarja Karla. Otona Habsburškega so se po vsej deželi vršile svečane prireditve Na starem magistratu se ie vršila svečana seja. v baziliki sv. Štefana pa svečana služba božja.
Poživi jena tutijševiška propaganda v Angliji
Angleška vlada bo vztrajala na brezpogojni izpolnitvi rusko-angleške začasne pogodbe — Interpelacija o položaju v Avstriji
London. 19. novembra, o. Na seji angleške spodnje zbornice se je vršila obsežna debata o ruski propagandi proti Angliji. Na tajnika za Indijo je bilo stavljena vprašanje. da li ima podatke o manifestu izvršnega odbora komunistične internacijo-nale. ki poziva indijski narod, naj se upre in vrže angleško gospodstvo in kaj misli storiti vlada, da se razširjenje tega manifesta prepreči
Interpelantu je odgovoril Wedgwood Benn. da ni prejela vlada o tej zadevi ni-kakih oficijelnih poročil. Nadalje ie stavil sir Austen Chamberlain vprašanje, ako je čital zunanji minister članek v uradnem glasilu sovjetske vlade »Izvestja« z dne 5. novembra, ki pravi, da dogovor z leta 1924 in protokol z dne 3. oktobra 1929 ne vsebuje nikakih določil glede omejitve delovanja kominterne.
Zunanji minister Henderson Je potrdil, da je čital razne slične članke v »Izvesti-iih«. V smislu člena 7 protokola z dne 3L oktobra, ki le odobren od poslanske zbornice 5. novembra, ie sovjetska vlada potrdila na dan. ko je njen poslanik predložil akreditivno pismo, odstavek glede propagande vsebovan v 14 členu pogodbe
iz leta 1924. Kakor sem že ooetovano iz-lavll. Ie nadaljeval Henderson. le trdna volja ang'ešbe vlade, vztraiati na sklepih sporazuma. ki bo moral biti Izvajan po črki n do dnhu.
NadaHe ie vprašal Chamberlain Hender-sona, ako smatra še potrebnim imenovanje poslanikov, kljub temu. da ruska vlada povsem drugače interpretira določbe o komunistični propagandi kot angleška vlada.
Henderson je nato odgovoril, da mora Izvesti nalog zbornice. Ce pa bo ruska vlada prelomila obveznosti no godbe, bo angleška vlada cotovo ukrenila potrebne mere.
London. 19. novembra, d. V poslanski zbornici je vloži neki poslanec vprašanje, da li zasleduje minister zunaniih poslov Henderson položaj v Avstriji dovoli pozorno in če je bila sporočena angleškemu poslaniku na Dunaju želja angleške vlade, naj se z ozirom na nevarnost angleških Interesov reši avstrijska kriza na miroljuben in ustaven način. Na to vprašanje je odgovoril zunanji minister Henderson: Naš poslanik na Dunaiu oozna stališče naše vlade hi io stalno obvešča o dogodkih v AvstrOL
Velike redukcije delavstva v Avstriji
Dunaj, 19. nov. Kakor poroča »Der Abend«, je v kratkem pričakovati pri znani Alpine Montan Gesellschait, ki je pogosto podpirala gmotno heimwehrovce. obširnih odpustov tamkaj zaposlenih delavcev. V Eisenorzu je bSo preteklo soboto odpovedano že 500 delavcem. Isto pričakujejo ▼ prihodnjih dneh v Donnawitzu, ker nima podjetje dovolj naročil. V Au-miihlu ie bilo od 560 delavcev odpuščenih že 130. Prav tako bodo že ta teden omejili obratovanje v Zeltvegu, kjer je zaposle« nih 900 delovnih moči. Vsega skupaj računajo. da bo ost-do brez kru'-a pri Alpine Montan GeseHschaft okoli 6000 oseb.
Pekarska konferenca
Pariz, 19. nov. Francoska vlada je sedaj oficijelno vprašal* nemško ali je zadovoljna, da bi pričela nemško-francooka Posar-sfca komisija dne 21. t. m svoie delo. Za stečaj pristanka predlaga Francija, naj bi se vršila otvoritvena seia prihodnji četrtek ob 11. dopoldne v poslopju zunanjega mi« nistrstva. Da bi bila francoska vlada prizadetim vfadlam predlagala, naj bi se dro-
ga baaSka konferenca pričela dne 3. januarja, do sedaj ni ofciijelno znano. Meni se celo, da francoska vlada ni posebno navdušena za ta termin.
Paril, 19. novembra, s. Francosko - nemška pogajanja glede gospodarskega statuta za Posaarsko ozemlje se bodo pričela 29. novembra.
Konferenca ameriških gosmidarskih strokovnjakov
| VPashington, 19. nov. g. Predsednik Hoo-j ver je danes otvoril prvo sejo zasedanja ameriških gospodars-kih zastopnikov, ki se bodo bavili s polomom na newvorški borzi. Danes so razpravljali o vlogi železn ških drožb. Predteednik Hoover je opozarjal na prizadevanja vkde. da pomaga gospodar« stvu. V to sv-ho se je zn:žila dohodn:na ter se je zv'5>?l proračun vlade za izvedbo večjega gradbenega programa od 175 na 243 mil'ionov do'ariev
Dusseldoriski vampir
Dfsseldorf. 19. novembra. AA. Policija J« razpisala ragrado 15.000 zlatih mark onemu ki najde tajinstvenega morilca otrok in žena V vsej javnosti vlada nepopisno razburjenje zaradi naraščajočega števila žrtev breaduS nega zločinca.
Tragedija iz življenja velemestne mladine
19-letni mladenič prerezal svoji priiatedj&ci z britvico vrat in
nato odšel mirno na ples
Po navadnih plesnih razgovorih mu je
Pariz, 19. nov. d. V mootmartrskem okraju je našel neki šofer na cesti ležati truplo 161etne deklice s prerezanim grlom. Policijska komisija je ugotovila, da je umoril mlado deklico neki 191etni mladenič, ki je bil včeraj aretiran
Drama, ki se je odigrala med 161etno deklico Elico in 191etnim mladeničem Luci-jenom je povsem velemestnega značaja. Elica je bila poznana v celem okraju kot izredno lepo dekle, ki so ji dvorili mnogi oboževalci. Med njimi tudi neki starejši, zelo bogati trgovec, ki jo je vabil naj postane njegova prijateljica ter ji obljubil zato bogato nagrado. Dekle je premišljen valo o tej ponudbi in odšlo nato proti večeru na ples. kjer se je sestala s svojim prijateljem Lucijenom.
razodela ponudbo zaljubljenega trgovoa m mu v šali dejala, da bo to sijajno ponudbo sprejela. Mladenič se je zaradi tega silno razsrdi! m jo pozval naj takoj z njim zapusti ples. Elica je mladeniča poslušala in odšla z njim na ulico, kjer jo je sredi pogovora nič hudega slutečo napadel. zagra» bU za vrat. jo vrgel na tla ter ji z največjim mirom prerezal z britvijo goltanec Po tzvršenem zločinu si je obrisal roke ob njenem krilu ter odšel domov Tu je preoblekel Je okrvavljeno srajco ter se povr« nil na ples, kjer je potem plesal do ranega jutra. Pri zasliševanju je cinrčno priznal svoj zločin ne da bi pokazal pri tem kak nak kesanja.
Sofijska konferenca
Sofija, 19. novembra. AA. Bolgarska agencija poroča: Bolgarsko-jugosloven-Ska konferenca je imela danes sejo pod predsedstvom z. Rasukanova. Razpravljala je o vprašanju dvolastniških posestev in o vprašanjih njihove likvidacije*
Ladjedelnica v Kraljeviči
gnšak. 19. novembra, n Iz Beograda javljajo, da je došlo z ozirom na ladjedelnico T Kraljeviči med Jadransko podunavsko banko in še nekimi drugimi interesenti na eni strani ter med angleško Irow & Limited Glasgo-vv do sporazuma za skupno delo v ladjedelnici Po tem dosrovoru se osnuje del Diska družba s kapitalom 40.000 funtov šter-lingov pod imenom »Jadranska ladjedelni eat. Z deli pričnejo že takoj v zgodnji po mladi. Tako bomo mogli v bodoče graditi v lastni državi prvorazredne pomorske objekte.
Razprava proti prof. Jovanovič«
Beograd. 19. novembra. AA. Danes dopoldne se ie v državnem sodišču za za ščito države nadaljevala razprava Dret1 Dragoljubu Jovanoviču. profesorju vseuči lišča. ki se brani iz prostosti. Razpravo ie otvoril predsednik sodišča dr. Subotič in takoi Dodal besedo obtoženčevemu branl-telju Dragotinu Jankovidu. Branitelj ie izjavil. da obtoženi lovanovič nI komunist Po govoru branitelia Jankoviča ie bilo pre čitano nadalino dokazno gradivo. Opoldne je predsednik prekinil razpravo ter odredil. da se nadaliuie iutri ob 11 dopoldne
Dan češkoslovaško-jugoslo-venskeča prijateljstva
Praga, 19. novembra, h. Z naredijo češkoste-va&keza prosvetnega ministrstva bo ove<ten na vseh žeškosiovaških srednjih, meščanskih ia strokovnih šolah »Dan če&kostovaSko-Jttgostoveoske-Sa prriate^stva«.
Ppveč bodo staviti ta dan na Jttgosiovensfci državna praznik dne t. decembra Teza dne bodo učencem etro uro predavati o IttsosSo venskem narodu. o (ogosloo-enski zgodovini, literaturi ta kwt-tori. Isto fe sfcienite jugjnafo-vensko prosvetno ministrstvo. da se bo vršil tak dati po Jogosteven-sSrfh 5o!ah na SeSkostevaštoi državni praznik dne 36. oktobra.
Iz banske službe
Beograd, 19 novembra, p. S kraJjevišn rfcauoni fe imenovan sa tajnika banske oprave dravske banovin« 1-6 Vladimir Suša, taijmčk baraske oprave Savske banovine.
Taks proste vloge na PAB
Beograd, 19. novembra AA. Privilegirana aigrarna banka objavila: Vloge in prošnje. k< s« vlagafo pri Privilegirani agrarni baok; za poso-pa io podobno, niso podvržene oikaklm taksam. O tem se obveščajo vsi interesenti.
Ivan Meštrovič ▼ Beogradu
Beograd, 19. novembra, AA Davi sta posetila ministra za socijalno politiko in narodno zdravje g. dr. Mate Drtnko-vida gg. Ivan Meštrovič in dr Sveto-zar Rittig župnik cerkve sv. Marka v Zagrebu. Zatem sta oosetila še ministra za poljedelstvo dr. Otona Frangeša.
Konferenca o rudarskem zakonu
Beograd, 19. novembra, p. V generalni direk-ogi za rudnike v ministrstvu za šume in rudnike se Je vi-šiila konferenca o novem rudarskem zakona Konferenci so prisostvovali delegati raznih radarskih astaoov ia eo-spodarskih zbornic.
Obisk francoske mornarice
Split, 19. novembra, n. V dneh od 10. do 13. decembra se bo mudiJ v našrh vodah oddelek francoske mornarice, ki bo posetM med drugim Dnbrovrojk io šibetric »Jadranska Straža« prijavlja za to priliko velške manifestacije jugo-stevensko-francoskega prijateljstva.
Smrt pod vlakom
Beograd, 19- novembra. AA. V bližini Subotice so našli na železniških tračnicah truplo moža kakih 45 let. Komisija nj mogla ugotoviti identitete in tudi ne, ali gre za zločin ali za nesrečo, ker ni mrtvec imel pri sebi nikakih dokumentov. Truplo, ki so ga našli nocoj ob 6.. je bilo prepeljanp v prosekturo subotfške bolnice-
Tihotapstvo saharina
Beograd, 19. nov- p. Iz Subotice poročajo, da so organi finančne kontrole prišli na sled dobro organizirani družbi, ki je že dalje časa utihotapljala sanarin in ga raz-pečavala po Bački in Banatu ter v severnih kra in Srbije. Saharin so prodajali njeni člani kg po 900 Din tei so ga utihotapili iz Avstri e preko Virovitice- Velike količine saharina so zaplenili pri seljaku Ob-radu Stojanoviču. ki je bil vodja te družbe. Preiskava se nadaliuie z uspehom.
HmeJfrska trg
Žatec, 19. novembra, h. Povpraševanje po zelenem hmeitu ]e ostalo isto. Cene nespremenjene 475 do 740. Zaloge na desžeK znašajo ie halah ie mebetskih stotov.
Dijaški nemiri v Pragi
Praga, 19. nov s. Dijaški nemiri so se tudi danes nadaljevali. Pri nemškem kemičnem institutu se je zbralo približno 150 dijakov, ki so hoteli ponovno demonstrirati. Policija jih fe pravocašno razpr» šila in aretirala enega dijaka, ki je hotel govoriti. Nato so se dijaki zopet zbrali pri anatomskem institutu ter poskušali priti do divizijske bolnice ter nadaljevati manifestacije. Policija pa iih je zopet raz-nršila
Praga, 19. nov. h Da se od pomore prevelikemu navalu slušateljev na češki me» dicinski fakulteti, 90 sklenili črtati vse naknadne inskripcije.
Pofeti velezrakonlova R 101
London. 19 nov. o. Včerajšnji polet zrakoplova R 101 je traial v celem 30 ur Zrakoplov je preletel 1000 milj. Kljub temu m je ostalo še dovoli kuriva za nadaljnih 36 ur poleta Zrakoplov je letel z različno hitrostjo Stroji so obratovali brezhibno. Zrakoplov je prestal srečno več hudih vi« harjev in preletel velik del ozemlja v megli
Požar na vseučiKški kliniki
San Francisco. 19 nov Včerai ie izbruhnil na kliniki kalifornijskega vseuči-l'šča oeenj ki ga ;e povzročila eksnloziia v rentrenološkem oddelku- Ker 'e bila po-rroč srasilcev takoi nri roki. so preprečili teži o nesrečo ter zavarovali še Dfavočasn-o vse bolnike Vkliub temu na ie škode za r>ad do! miliiona dinariev
Iz vlaka vrženi kontrolor
Bukarešta, 19- nov. Železniški kontrolor Ventila ie zapazil v nekem notniSkerr vagonu, kako skuša neki žepni tat okrasti nič hudeza slutečega potnika Ko !e uradnik interveniral v korist ootnika. so ga na-Dadli Daidaši žepnesra tatu ter za enostavno vreli iz drvečega vlaka. Vintila 'e bil ori Dadcu tako težko ooškodovan da ie čez nekai ur Dreminul
Potres v Novi Škotski
Newyork, 19. novembra, s. Kakor javljajo iz Halifaksa. so bili zaradi močnih potresnih sunkov na vzhodni severoameri-ški obali Atlantskega oceana pretrgani kablii družbe »Wester Union«. V Hallifa-ški luki ie pri potresnih sunkih nastala visoka plima. Potres ni napravil posebne škode in se je porušilo samo nekaj dimnikov.
Pamik nasedel na plitvino
Newyork, 19- novembra. Pamik »Vlila Hermosa« je 16. t- m- nasedel pri Chilte-pecu na plitvino, pri čemur je utonilo 12
potnikov in 6 mož posadke.
Sneg v Rumuniji
Bukarešta, 19. novembra. Po vsej Ru-munijj in Bukovini ie pričelo močno snežiti- V Bukarešti je padel toplomer na ničlo-
Nemški kolonisti zapuščajo Rusijo
Moskva, 19. novembra, g. Nemški generalni konzul Schlesinger ie prispel v Moskvo ter je prinesel s seboj pooblastilo, da se sme 1000 nemškim kolonistom takoj izdati vizum za potovanje v Nemčio. Sovjetska vlada je izrazila svojo pripravljenost dati temu številu kmetov dovoljenje za izseMtev-
Moskva, 19. nov. g Da prepreči nadaljnji dotok nemšikih izseljencev v predmestja Moskve, je sklenila sovjetska vlada da v bodoče ne bo dajala kmetom dovoljenj za izseljevanje. Številni kmetje so se začeli razočarani vračati v dosedanje naselbine. Drugi, ki se nočejo prostovoljno odstraniti, bodo izgnani v domače okraje. Ker so kmetje čakali pred Moskvo več mesecev, jim je pošla vsa hrana tako, da se morajo oblasti bavrti tudi s tem težkim problemom.
Z letalom rešeni iz objema večnega ledu
Notne, 19 novembra. AA. V bližini No-meja je pristalo letalo, v katerem je bil letalski poročnik Cjelson, ki je vozil s se-boi člane posadke neke zaledenele ladje. Na pomoč so mu prišli s sanmi, v katerih so bili uprež^ni psi. Drugi letalci mu ne moren prihiletl na pomoč, ker divjajo hudi snežni viharji. — Poročnik Ejelson je bil pilot na onem letalu, s katerim je bil Wfl. kins preletel severni tečaj
Grški kolonista beže iz Rusi$e
Moskva, 19. novembra- AA. Grški konzul v Moskvj je prejel prošnjo, ki jo je podpisalo 50.000 grških kolonistov na Kavkazu in Krimu. V tej prošnji prosi:o grški kolonisti, naj se jim dovoli vrnitev v domovino. Konzul je doslej izdal 23.000 potnic
Posledice orohfbicije v Zedinjenib državah
Newyork, 19. novembra, o. Društvo za odpravo proh:bicžje le objavite poročite, dia so prohiH-cišsfai agenti ubiti več kot tisoč oseb, ki so se bavile s tihotapstvom opojnih ptiač.
Lekcija generalu Sarkotiču
Dunaj, 19. nov. AA. Nocojšnja »Die Stunde« komentira proti Jugoslaviji naperjeni uvodni članek generala Sar= kotiča v »Reichsposti«, in pravi, da gre stari general tako daleč, da daje celo lekcijo Jugoslaviji. List dalje veli:
»Sarkotič, ki si je izbral Dunaj za svojo »peTisionopolis«, trdi, da govori v imenu hrvatskega naroda. General Sarkotic kot črnožolti legitimist in oni maloštevilni monarhisti so ravno krivi tega, da se v inozemstvu širijo vzne* mirljive in škodljive vesti o Avstriji in proti njej. Mi moramo nekoliko po* praviti pogreške tega tiska, ki smatra Duciaj za središče zarote, in povedati, da je mrtvec v resnici pokopan, in ne kakor dosedaj iz lastne nemarnosti do» voljevati mu poPtičine eksperimente Jugoslavija nam je bila dozdaj dober odjemalec naših industrijskih proizvo* dov, toda jugoslovanski tisk nam da« nes zelo zameri, ker Sarkotič in nje* govi drugi mislijo, da smejo blamirati svetovno zgodovino s prekomernim ekserciranjem.« List zaključuje, da se kolo razvoja ne more obračati nazaj, a najmanj so za to sposobni črnožofoi elementi okoli »Reichsposte«.
Razbojniki v Bolgariji
Sofija, 19. novembra. AA Med Ka-randjulovcem in Radomirjem so neznane osebe naoadle železniško stražo in jo izropale. Po opravljenem razbojstvu so izginile v neznanem pravcu.
Po poročilu iz Dragomana so včeraj pri vasi Kruševo 4 oborožene osebe skušale prestopiti mejo- Tamkaj postavljena seliaška straža Da je neznance zavrnila. Pri tem je prišlo med stražo m neznanci do medsebojnega obstreljevanja. Listi smatrajo, da ni razvidno, ali gre za člane Uzunovove tolpe, ali Da za kake nove raziboinike.
V znamenja pomorske razorožitve
Rim, 19. nov. s. Na prihodnjem zasedanju italijanskega parlamenta bo stavljen predlog, ki predvideva nadaljnje zvišanje mornariškega proračuna za dobo 1930-31 in in 1931-32 Vsako teto se bo proračun zvi* šal za 193 milijonov, ki se bodo porabili za izvedbo vojnomornariškega gradbenega programa.
Madžari in reparacije
Budimpešta, 19. nov. g. V madžarskih političnih krogih menijo, da an-tanta v Budimpešti glede vprašanja ureditve reparacij ne bo podvzela nobene demarše. Na drugi haaškj konferenci bo Madžarska stavila naslednje zahteve: 1. do leta 1943. se Madžarski ne morejo naložiti nova plačila. 2. Člen 250 trianonske mirovne pogodbe daje Madžarski pravico do razsodiščne ureditve diferenc s sosednimi državami. 3. Madžarska stoji na stališču, ki so ga njeni zastopniki zavzeli na pariški vzhodni reparacij-ski Konferenci. Zlasti vztraja na tem. da so njene obveznosti, ki izvirajo iz mirovnih pogodb, v zvezi z repa-racijskimi plačili.
Sovjeti v borbi s stanovanjsko bedo
Moskva, 19 nov. d. Sovjeti so izdali od> redbo za omejitev stanovanjske bede, ki predvideva zelo radikalne mere V slučaju, če je kak proletarec brez stanovanja, ima brez nadaljnega pravico vreči na cesto vsakega buržuja ali pa obrtnika ter se naseliti v njegovem stanovanju
Sestava delovne večine v berlinskem občinskem svetu
Berlin, 19 nov. d. V mestnem zastopstvu Berlina je nastala s poslednjimi volitvami taka zmešnjava glede številčnega razmerja strank, da je trenotno docela nemogoče napovedovati, kako naj se ustvari za delo sposobna večina. Socialno demokratično komunistična večina je sicer narasla od 116 na 121 zastopnikov (celokupno zastopstvo šteje 225 mandatov). Vendar ni niti misliti, da bi v novi mestni zbornici sodelovali so« cialni demokrati m komunisti v zajednici. Dosedaj je vladala na magistratu velika koalicija od socialnih demokratov tja do nemške ljudske stranke Ta delovna skupina je skopnela pri volitvah na manjšino in bi utegnila postaviti le 112 mandatov Prav tako pa je nemogoča večina meščanskega >loka Meščanske stranke bi mogle namreč postaviti samo 103 mandate napram social-mandatov Za enkrat je torej uspeh poaled« so demokratsko-komunrstični opoziciji 121 mandiatov Za enkrat je torej uspeh poeled« njih volitev v berlinski občini — za delo nesposobna mestna zbornica.
Boji v Mandžuriji
London, 19. novembra. »Times« poroča iz Moskve, da so kita'ske čete na man-džurski za.Todni fronti porušile železniško progo v dolžini 20 milj.
Sovjetsko notranje posojilo
Moskva, 19- novembra, s. Sovjetska vlada je sklenila naeti notranje posojilo v znesku 125 milijonov rubljev za dobo petin let. računaoč od 1. decembra t. 1. Posojilo se bo porabilo za povečanje sredstev za izgraditev industrije-
Madžari iščejo posofSo v Ameriki
Budimpešta, 19. novembra, s- »Magyar Orszag« javlja, da se madžarska vlada po-ga'a z ameriško finančno skupino glede posojila 25 mili onov dolarjev, ki bi se porabilo za to, da se dvigne izvoz madžarskih poljedelskih pridelkov.
< Kako je bil najden zagrebški diptlhon
Zanimive informacije ameriškega hrvatskega llista o obisku poslanika Pttsmica v v cleveLandskem muzeju
Zagreb, 19. nov. n. Hrvatsiki Hst »Naša Nada« v Clevelandu prinaša podrobnosti, kako je bH najden znani diptihon zagrebškega Kaptola. Starinska dragocenost je bila razstavljena v clevelaind-skem muzeju umetnin, kjer ga je našel hrvatski advokat Kordič. Dne 30. septembra je prispel v Cleveland naš poslanik dr. Pitamic m stopil s svojim spremstvom v muzej. Dr. Kordič je vodil poslanika Pitamica v takozvani oddelek Religions-room, kjer so našl; diptihon v stekleni omari in pod njim zapisano »II century frorn the Catedral of Agram«. Videč, da gre za umetnino rz Zagreba, se je napotil poslanik dr. Pitamic s svojimi soremlievalci k ravnatelju muzeja VVithmgu, ki je takoj
brzojavil svojemu agentu v Parizu, naj odide v Zagreb ter preišče vso zadevo. Agent imenovanega muzeja v Newyor-ku, Demot, pa >e dobil nalog, da prične raziskovati, kako je prišel ta diptihon v muzej in kdo ga je prav za prav prodal. Dragocenost je šla kakor se je ugotovilo, skozi štiri roke. predno je prispela v elevelandski muzej. ^oktobra je javil Kordiču ravnatelj muzeja, da je pripravljen vrniti diotihon. Advokat dr. Kordič je nato povabil v Cleveland našega poslanika dr. Pitamica, ki je prispel tjakaj 29. oktobra in istega dne prevzel v orisotnosti mnogih odličnih oseb znamenito umetnino iz 11. stoletja, katero bo povrnilo naše poslaništvo zagrebški zakladnici.
Novomeški občinski svet
Novo me*to. 19. novembra.
Snočnja seja mestnega zastopstva novomeškega je trajala od 17- do 20. Na dnevnem redu eo bile razne prošnje in dopisi. Mariji Košir je bila dovoljena koncesija za otvoritev gostilne. Glede na prošnjo županstva občine Št. Jernej za podelitev dveh novih sejmov je občinski odbor zavzel stališče. da so ti podeželski sejmi v narodnogospodarskem oziru bolj kvarni nego koristni in ie zato prošnjo zavrnil. — V spravni odbor Mestne hranilnice sta bila izvoliena gg. Reitz in trgovec Josip Turk. _ V kmetijski odbor 6o bili po zakonu z dne 21. septembra t L izvoljeni gg.- Fran Kastelic, gostilničar in posestnik iz Bršlina, Josip Vin-dišer ml., mesar in hotelir, ter Ludvik Puš, orefekt z Grma. Za namestnika je bil izvoljen gosp Matko Kovačič. mlinar in posestnik. — V občinsko zvezo sta bila sprejeta ?osn. Matevž Turk iz Šmihela - Stooič in Marija Janežič iz Toplic. — Prošnji Simona Tomiča in tovarišev za kanalizacijo se je ugodilo pod gotovimi posoji. Srečko načel-stvo želi. da bi mestna občina prispevala k izdatkom za tlakovanje mostiča poleg železniškega mostu. Občinski odbor ie ugotovil, da ima skrbeti le za manjša popravila in je zato odklonil prispevek. — Glede na dopis sreskega načelstva glede preložitve sejmišča je občinski odbor ugotovil, da je že podal o tem svojo izjavo, da predlogu ne more ugoditi dokler ne dobi primernega drugega nrostora. — Glede na dopis istesa oblastva za postavitev občinske tehtnice si je občinski odbor pridržal sam tozadevno pravico. — Predlogu direkcije državne železnice za odkup nekih parcel je bilo ugodeno. proda se m* po 4 Din. — Tudi prošnji SK Elana je bilo ugodeno in se bo uredilo zimsko drsališče na Loki.
Schoberjeva izjava o ustavni reformi
Pariz, 19. novembra. Zvezni kancelar dr. Schober je dal dunajskemu dopisniku »Petit Parisiena« daljšo izjavo, v kateri izjavlja med drugim: »Trenutno smatram, da le uspeh parlamentarnih pogajanj o ustavni reformi zagotovljen. Novi osnutek ne vsebuje ničesar kar bi ne bilo združljivo t načeli prave demokracije. Nekatere določba ustavnega osnjtka so na Češkoslovaškem in v Nemčiji že uveljavl ene, druge pa so povzete iz švicarske ustave Z ustavno reformo vlada ne zasledu e dTu-gega cilja kot konsolidacijo reda v Avstriji in ojačenie državne avtoritete. Zahrbtnih idei se v reformi ne sme iskati, predvsem pa ne takih, ki lr ne bile združljive z demokratično republiko.
Na vprašanje glede notran:e razorožitve Je izjavil kancelar, da je treba najprej zagotoviti reformo in o:ačiti državno avtoriteto, nakar bo sledilo ostalo- Njegovo na-zirane je bilo vedno, da smejo nositi orožje samo armada, orožništvo ln policija. Razna društva, ki rada nosijo uniformo, niso sama po sebi nevarna s pogojem, da so neoborožena.
Razkroj v vrstah francoskih desničarjev
Pariz, 19. novembra. O krizi v Mari-no-vi desničarski parlamentarni frakciji, o kateri smo že poročali, pripominja »Eeho de Pariet da ima Marin v frakciji samo še neznatno večino. Njegovi prijatelji so mu prigovarjali. naj začasno odstopi od predsedstva frakcije, vendar pa Marin tega noče storiti ter se oklepa svojega mesta in skuša premostiti vse težave s tem. da frakcija ne skliče več na sejo.
Položaj je od dneva do dneva slabSi. Dva poslanca sta že izstopila iz frakcije, dočim je 10 drugih prijavilo svoj izstop in 6e 30 nadaljnjih bavi z mislijo, da bi ustanovili novo frakcijo.
Komunistična zamota v Južni Afrika
Capetonm, 19. novembra Glasom uradnega poročila, je vlada odkrila široko razpredeno komunistično organizacijo, ki je hotela izzvati oborožen upor proti obstoječemu stanju. Policija je odredila zadnje dni v vsej Južni Afriki obsežne preiskave, ki so odkrile dokaj zarotniakega materijala. Na podlagi tega je bila odrejena aretacija velike množine 06eb. V nedeljo je bilo aretiranih v Durbanu in okolici 700 oseb. Aretacije se nadaljujejo.
VoMemaras oostane zopet profesor
Varšava, 19. novembra, s. Po vesteh iz Rige se namerava bivši litovski ministrski predsednik, Voldemaras habilitirati na univerzi v Vilni kot profesor zgodovine. Senat univerze v Vilni o tem še ni sklepal Varšavski listi pravijo, da ne bo poljska vllda delala nobenih tefkoč pri naselitvi Voldemarasa na pol'skem ozemlju.
Smrt ameriškega vojnega ministra
Washlngton, 19. novembra, s. Državni tajnik ti vofefco Ogoode, fc je bi 13. t. m. operiraš na slepiču. Je umri. _
»Vodnikova pratika"
Letošn a »Vodnikova oratika« ima za razliko od preišniih letnikov to novost, da ii ie dodaiiin 8 strani ilustracii. ki te nal-prei razvesele z uspelimi Dosnetki karakterističnih motivov iz dvanaistih mesecev, nato oa ti pokažeio nekatere naibol pomembne letošnie dogodke na Slovenskem. Ko smo že začeli jri ilustrativni olatl. na! omenimo, da ie tudi med besedilo-n vse polno dobrih slik ki že same daieio te! »1 udsk; čatanki« lečo vrednost in prikupno obliko.
Vsebino otvaria krepka »Zdravica za novo ]eto< oesnika Alojza Gradnika. Nato sc vrsti doki niz člankov z zanimivo in pestro vsebino. Dr- I. Lah v članku ob 120-letnici »Ilirye oživljene* prijetno pripoveduje. kako ie naš pater Balant sodil in pisal o Napoleonu in o dogodkih tisteea časa. Sledi topel nekroloz nepozabnemu vo-ditel u dr Žeriavu. Naš mladi antropolog dr- Božo Skerli daie čitateliu navodila, kako na' spozna svoio raso. Članek vseuč. rektoria dr. M. Dolenca »Kaj prinaša novi kazenski zakon« bo prečita! vsakdo z velikim pridom: učeni strokovniak le pol udno ooisal. kakšne izpremembe prinaša novi kazenski zakon ki stopi v veliavo s I. ianuarlem 1930- Prirodoslovec M. Preželi 'e prispeval zanimiv članek »Romantika kemije«, ki mu !e sosed spominski članek o trazičm žrtvi severnega tečaia Ro-aldu Amundsenu. V večno leno orirodo vodi čitateiia n'en liubiteli Vladimir Kapus s kramlian'em »Kadar zozd ozeleni-.-« O prehlaienju ki ie la'iku tolikokrat na ustih, pripoveduje zdravnik dr. Ivo Pire: kai pri-noročl ivrt berilo za staro in mlado. Stanko Trček seznania čitatele s telovadbo starih Grkov M- P na ie načel pozlavie o strupih. Ka.i ie kniiza in eli kaže citat? pesmi tn povesti, naideš v članku pisatelia M- Jarca »Proč. človek s kn'izami« ki bi za toolo položili na srce vsem slovenskim filistrom. Da ne odiemo preveč prostora družim informacijam na tei strani, no.iitimo z naštevanjem- M Kafol uvaja v Drakso ceolienie sadneza drevia. Juli: Nardin oripovedire v vrtincih, azr A Jamnik o slovenskem gospodarstvu in koniukturah v kmetiistvu. S Šantel o slov. narodnem ornamentu. dr. P- Biežnik o Bretaniji F Žazar o novih davkih ing. Štolfa o traktoriu v poljedelstvu. Vera Dostalova o Janezu Trdini in njegovih Gorianci.i. D. Volavšek o naiezcl-nikih. A D o doživl aiih afriškeza lovca itd. Potem imaio svoi kotiček mladi čitate-lii. za družbinim Vestnikom oa seimariL S?mo oh sebi se ume da so običa ne koledarske neizogibnosti oonolne- Skratka: kniigo. ki v oolni meri ustreza svoiemu namenu in ki se mora vsakomur priliubiti. Uredil io je tudi letos kniiževriik dr- Pavel Karlin.
Pogreb g. Matije Dolničarja
Moška in ženska podružnica CMD za šentpetrski okraj sporoča svoiemu članstvu tužno vest, da nas je za vedno zapustil dolgoletni predsednik odbornik in član omenjenih podružnic g. Matija Dolničar. Vabimo čianstvo. da spremi pokojnika na zadnji poti k večnemu počitku. Zbirališče danes ob 15- pred hišo žalosti na Sv. Petra cesti št- 66 odkoder se bo vršil pogreb ln ne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu, kakor ie bilo prvotno naznanjeno v nekaterih posmrtnih naznanilih
m
Prodiranje italijanskega kapitala na Balkan
Atene, 19. novembra- AA. Bivši Italijanski finančni minister Volpi se ie sestal z grškim zunanjim ministrom Mihalakopu-losom in grškim ministrom prometa in jima obrazložil, kolike koristi bi bilo za Grčijo, če bi se izkoristile vse vodne sile v državi in predložil v imenu nekega grško-i ta iranskega podjet;a načrt za eksploatacijo vodnih sil Tumfalije.
Telegrafska konvencija med Italijo in Vatikanom
Rltn, 19. novembra. AA. Guverner Serafini in italijanski poslanik v Vatfkann De Vecchi sta d>a<nes podpisala telegrafsko konvencijo med Italijo in Vatikanskim mestom.
Boljševiki zapirajo spet nemške faiženjerje
Berila, 19. novembra. AA Sovieteba obbsrtva so Ktprla na Kavkazu 15 nemšk!h mženjerjev in strokovnjakov, zaposlenih v tamošnj-ih tovarnah za predelovanje rade.
Mussolini pose ti papeža
R!m, 19. novembra, g. Papež bo v kratSceen sprejel Mnssolmiiia v avdijeoci. Datum te av<li-jence še ni določen.
Eksplozija raznesla ladfjo
Anvers, 19. novembra. Ko so včeraj popravljati delavci prazne tanke neke ladje za prevažanje petroleja, se le pripetila nenadoma sina eksplozija. Predmo Je bite mogoče misliti na kakšna reševalna dela i« &got®vJjenle vzrokov nesreče, se je ladja pretemila na dvoje ki izg:nila pod morsko srkidino. Dva delavca srta bila ubita, po-greSajo pa Se troje drugih.
Naši Krati in
Sokolski praznik
Slovenjgradec, 18. novembra. Včeraj Je slavilo naše Sokolsko društvo desetletnico obstoja z akademijo in delno otvoritvijo sokolskega doma. Ne z besedami. s telovadbo v novozgrajeni obmejni trdnjavi, namenjeni v enaki meri telesni in duševni vzgoji članstva, je hotelo mlado društvo proslaviti prvo pomembnejšo obletnico. Kar pa je doseglo, je več, nego ie hotelo.
Še v soboto ponoči te v nedeljo rfutraj Je odmevala za naše razmere velika dvorana udarcev zidarskih in tesarskih kladi-vov. Kljub temu pa, da »življenje ni praznik, ampak delaven dan«, je isti dan popoldne odmevala ista dvorana, bodoča domena resnega sokolskega dela. navdušenca, strumnega nastopanja telovadnih vrst, godbe, veselja in bratstva. Bratstva, pravega bratstva.
Nameravana skromna slavnostna akademija se je spontano razvila v navdušeno, mogočno sokolsko manifestacijo.
Savinjski vlak je pripeljal odposlanca starešinstva JSS. brata E. Gangla in inž. Poženela. popoldanski »dravograjčan« pa nas le prijetno presenetil z nepričakovano množico bratov in sester iz Maribora in Koroškega sokolskega okrožja. Po prihodu vlaka je bila dvorana (16 : 10 : 7) z galerijo (10 : 3.5) nabito polna. Ko ie »Drava« iz Maribora odigrala sokolsko koračnico. je povedal starosta br. dr. Železnikar desetletno zgodovino našega sokolskega društva. Kdor pozna Slovenjgradec danes, a ga ni poznal pred 10. leti, iz njegovega govora, zgoščenega in strogo stvarnega, brez običajnih olepšavani ln povdarianj osebnih zaslug, ni mogel spoznati vsega, desetletnega društvenega dela. Zakaj? Sokolski dom. dvorana, oder. izvežbano članstvo in sokolsko vzgoiena deca ie le del uspehov. Drugo, za poznavalca razmer zanimivo nolovico uspehov vsebuje društvena kronika.
Koncem tega uvodnega predavanja Je starosta br .dr. Železnikar pozdravil zastopnike br. društev, žup m drugih korpo-racii. med njimi: odposlanca JS^. starosto E. Gangla in preds. savezn. gradbenega odseka inž. Poženela. starosto mariborske so-koiske župe br. dr. M. Kovačiča. polkovnika g. Kostiča iz Celja, občinski odbor z županom dT Bratkovičem na čelu in vzorno telovadno vrsto mariborskega Sokolskega društva, ki le s svojim sodelovanjem stopnjevala uspeh prireditve v tehničnem oziru do viška. Prečita! ie tudi pismene in brzojavne čestitke bratov, ki so istočasno podprli naš sokolski dom s kamni no več sto dinarjev.
Glede izvedbe telovadnih točk pottjtv-Ram. kar sem čiri od strokovnjaka. Moška deca, nižji in višji oddelek ženske dece. članice in člani so izvršili težke naloge skoro brezhibno. Glede nastopov mariborske vzorne vrst opozarjam na strokovn,laško poročilo v slavnostni številki »Sokolskega Glasnika«.
Z iskrenim, pravega, odkritosrčnega Ju-goslovenskega nacijonalnega duha prežetim govorom je v imenu korporativno navzočega obč. odbora čestital društvu k desetletnici in delni otvoritvi sokolskega doma župan g. dr Bratkovič. ki ie kot ge-rent mestne občine pred desetimi leti pozdravil tudi prve, naciionalno vroča slo-venigraška tla osvajajoče sokolske vrste. Da bo slika splošnega navdušenja ponol-neiša .pripominjam, da so se slavnosti udeležili obč. odborniki vseh bivših Političnih strank. Vsi priznavajo uspeh društva, ki ie postavil v mestu najlepše javno poslop-
e'Po končanem telovadnem sporedu je Iz-
pregovori! starosta JSS br. E. Gangl. Njegove iskrene, do dna vsake iugoslovensko čuteče duše segajoče besede bodo ostale vklesane v srcih vseh navzočih.
Po naročilu Družbe sv. Cirila te Metoda v Ljubljani je pozdravil naše delo Sirom slovenske domovine znani narodni borec, brat Prekoršek iz Celja. Tudi on le kumoval pred desetimi leti rojenemu društvu. Saj se je vršila pripravljalna narodna slavnost pod okriljem CMD, ki Je v pravem trenutku spoznala, da ie v izrednih časih in nacionalno izredno izpostavlja ih krajih poleg mimo. a smotreno deluioče šolske družbe potrebna tudi borbena organizacija. kakršna ie sokolska.
Kakor nastopajoči oddelki so želi burno odobravanje tudi vsi govorniki. Po zaključenem sporedu se je razvila v novi sokolski dvorani bratska in nadvse dostojna za-Sava.
Koristne zabave na deželi
Zagorje, 19. novembra. Po mestih ta večjih krajih služijo prebivalstvu v zabavo razne veselice, gledališke predstave, kino, koncerti, šport itd. Po naših vaseh pa vsega tega nj m ko si vaščani iščejo razvedrila, prideao tudi na
dobre ideje.	_ _
Kakor smo že poročali, so kmetje Kan-derške občine priredili letos tekmo koscev. fTa tekma je bila zelo zanimiva m je privabila veliko gledalcev.	__
Podoben primer dobre zabave so mirti tudi zadnjo nedeljo v Kanderšah. Ta prireditev je pokazala lep napredek gospodarstva. Posestnik Ambrož Je imel neko parcelo, ki mu pa zaradi vlažnosti ni prinašala nobenega dobička. Njegov sosed Franc Dežman. ki je znan kot dober kmetovalec. se je ponudil, da sosedovo parcelo uredi in da bo zemlja postala rodovitna. Pred pričami sta se pogodila, da prepusti Ambrož sosedu za dobo 5 let brezplačno v uporabo urejeno zemljišče. Dežman je pričel take« z regulacijo parcele. Ko Je zemljišče dovolj izsušil, je začel saditi na njem peso. Z drugimi vaščani, ki so skeptično gledali njegovo početje, je sklenil stave, da bo rasla na zemljišču tako dobr* pesa. da bodo tehtali posamezni sadeži 8 do 10 kg. Za končni rok stave le bila določena za dni a nedelia in vsi, ld so stavili, ostadi pa iz radovednosti, so se zbrali na njivi ter pridno ruvali peso.
Vse stave je dobil Dežman, kajti pesa Je neveretno dobro obrodila. Več komadov je tehtalo po 8 do 10 kg. Vaščani. ki so stave izgubili, se niso niti malo jezili. Čudili so se nepričakovanemu uspehu in ponosni so bili na svojega pametnega tovariša. Zvečer so se zbrali v vaški gostilni ter se pomenkovali o gospodarskih zadevah v najlepši slogi in medsebojnem spodbujanju.
600 letnica Kočevja in drugo
Kočevje, 19. novembra. Kočevarji se že pridno pripravljajo na svečano proslavo 600-letnice kočevsko-nemških kokvnistov na sioven-skih tleh. Poročali smo že o sestanku, ki so ga imeli vsi kočevski intelektualci 17. oktobra. Ta zbor je izvolil odbor, ki mu je poverjena vsa priprava svečanosti, na katere, kakor upajo, pridejo tudi zastopniki iz Nemčiie te Avstrije. Obenem bo to najlepša prilika za one Kočevarje, ki so šli s trebuhom za kruhom in se razkropili po vsem svetu, da zopet obiščejo svojo domovino. Pripravljalni odbor za to proslavo se je konstituira;! takole: predsednik dr. Arko Hans, advokat: podpredsednik okrožni zdravnik dr. R6the! Georg. tajnika tiskar g. Hribar Franc in uradnik g. Šober Eduard: blagajnika sta gg. Wolf Viljem in Krauland Aloi-zU.
Spored proslave, ki se bo vršila od 1. do 4. avgusta L 1930. bo približno naslednji: 1. avgusta ob 21. bakljada in svečana razsvetljava mesta. 2. avgusta ob 20. pozdravni večer, 3. avgusta ob 6. zjutraj budnlca, ob 10. božja služba na prostem. Dopoldne ob 14. sprevod narodnih noš skozi mesto in nato veselica. Naslednji dan se bodo vršili izleti.
V	mestni hranilnici Je prišlo no novih sprememb. Na zadnji seli uprave mestne hranilnice ie bil izvoljen nov odbor, kakor tudi nov ravnatelj. V predsedstvo odbora so prišli: Verderber Gustav, predsednik. Mandelc Ivan, podpredsednik. ravnatelj Pavliček Josip, člani ravnatelistva: Erker Daimund ln dr Rom Richard. kot nrised-nika? župan Lončar Ivan in Pom Franc. Novo predsedstvo si ie stavilo v načrt Izvedbo sanacije tega mestnega denarnega zavoda.
V	mestu le bila zadnje dni velika senzacija. ki ie rodila pač zelo veliko smeha. Neznan zlikovec si je namreč privoščil kaj neslano šalo in čez noč zastrunil kar triindvajset kokoši 'ast železničarja g. B. In orožnika g. J. Zlikovei so postali pri nas že skrajno predrzni. Poročali smo že. kako so neko nedelio neznani napol Pijani fantalini naoadli mirne PasauJa. hoteč Izzvati nri njih nretep. Zadnji čas je, da se tu napravi red.
Ciganu Koprivšku Je domala vlak povozil dva konia. baš ko se ie vračal Iz Orteneka Proti Kočevju. Ko je privozil vlak. ie cigan istočasno zavozil s košema in zanravlilvčkom vanj. K sreči so odnesli vsi zdravo kožo razen konia. ki ga je ime! Koprivšek nrive7anega zada! k vozu. Tega ie vlak tako butnil, da ga ie mora! Ko-priv5ek hočeš nočeš peMati h koniedercu.
Umrla ie v Stari cerkvi (Ort) vdova To/efa Kresse v starosti 44 let. Zapušča sedem nedoraslih otrok. V Mo^iu ie umrl devetnaisfetni Herman Svetlič. Pobrala ga je jetika. _
Bogat
Miklavž
Ce bo izbiral zimske suknje, obleke, konfekcijo, pletnine, trikotažo, dalje krasne športne čepice, perilo, klobuke
in druge oblačilne potrebščine
▼ veliki In ceni Izberi nri tvrdki
anton presker
Ljubljana — Sv. Petra cesta štev. 14
Pomanjkanje šolskih prostorov
Hrastnik. 18. novembra.
V	nedeljskem članku iz Trbovelj je navedeno, da imamo v Hrastniku 15 Tazre-dov in za to se uporablja 12 učnih sob. V resnici se poučuje v 13 prostorih — v sedmih na deški in v šestih na dekliški šoli. Pa kakšni so ti razredi? Na deški šoli sta dva razreda v podpritličju, rekli bi v kleti Oba temna, nizka in vlažna Ob oblačnih dneh, mora skoraj ves dan goreti luč. Nič boljša nista na dekliški šoli razreda v bivšem nemškem vrtcu. Tako tudi ne odgovarjajo predpisom štirje razredi v bivši nemški, sedanji dekliški šoli. Ta šola stoji prav blizu ceste, ter moti v njej pouk ro-r>ot s ceste. Poleti morajo biti okna proti cesti zaprta zaradi cestnega praha. Pa tudi temni so ti razredi. Uverjeni smo, da bi pred 27 leti takratna avstrijska komisija ne dala stavbenega dovoljenja, če bi se ne šlo za nemško šolo.
Prav ima sedanji naš šolski odbor, da hoče to šolsko poslopje izpremeniti v stanovanjsko hišo za učiteljstvo. — Torej imamo v Hrastniku za 18 razredov pravzaprav samo 5 učnih sob, ki" odgovarjajo šolskim predpisom. Sedaj pa naj še kdo reče, da ni potrebna nova šola v Hrastniku. V načrtu nove šole je predvidenih 12 razredov, plus 5 razredov v sedanji deški
šoli. je šele 17 razredov. Torej manjka še en raizred za osnovno šolo in najmanj še dva prostora za šolski vrtec. To je torej jasna slika o našem »šolskem vprašanju«.
Samo še danes
L, fa H«. In §.
MoAr\
demant
Conrad Nagel — Lena Malena
Film velikih senzacij in ljuba vn« strasti.
T<*. zm Elitni kino Matica
Delitev novomeškega učiteljskega društva
V	soboto 9. t m. je Imelo novomeško učiteljsko društvo svoj redni letni občni zbor, na katerem je na predsednikov predlog soglasno sklenilo, da se radi preobsež-nosti teritorja, kar je smotreno društveno j delo le zaviralo in otežkočevalo, deli, ter tako pomore sebi in stanovskemu udruže-nju.
Od svoje ustanovitve leta 1890. je obsegalo društvo vse ozemlje novomeškega sreza gori od Ambrusa in Suhe Krajine pa doli do Orehovice pod gorjanskim Sv. Miklavžem. tam od kočevskih hribov pa noter v mirensko dolino. Preveč le to bilo in ob najboljši volji se vsak društvenik ni mogel redno udeležiti mesečnega zborovanja. Zdaj je bilo enim. zdaj drugim predaleč, zvezano s preobilnimi stroški. In trpelo ie društvo in trpelo Je njegovo članstvo. In to celih 39 let. Pa nai še kdo reče, da ni idealizma v učiteljskem stanu. Gore bi z niim prestavljal. Ob vsakem vremenu, v vsakem letnem času Je hodil tam iz su-hokrajinskih sel učitelj v Novo mesto na stanovsko zborovanje. In v deževni nočj je taval skozi šume in se grizel v kolena, a vendar zadovoljen: bil le med svojimi tovariši, nabral si Je energije, podkrepil sj ie voljo do dela te to ga je držalo pokonej.
Zdaj gre bolje. Zužemberčani so dobili za svojo dolino in njeno okolico ter Suho Krajino svoie društvo, ki se imenuje: Učiteljsko društvo UJU za žuiemberski sodni okraj«.
Vse drugo Pa Je Se ostalo Novomešča-
nom. koiih društvo se sedaj naziv!je: »Učiteljsko društvo UJU za novomeški in trebanjski sodni okraj«.
Matično društvo je bilo ustanovljeno leta 1890. Štelo je 36 članov. Prvj predsednik mu Je bil Fran Konciiija. nadučiteU ▼ Žužemberku.
Neverjetno agilni so Mi početnj druStve-niki: v letih 1892. te 1893. so prirejali ▼ Novem mestu dramatične predstave, ki so zelo dvignile ugled stanu med prebivalstvom doleniske metropole ln njene okolice. Leta 1895. je imela »Zaveza slov. učitelj-stva« v Novem mestu svojo skupščino in novomeško učiteljsko društvo le skupšči-narjem priredilo velik učiteljski koncert To fe bilo življenja med živahnimi Dolenjci! Še enkrat se ie društvo oglasilo s koncertom 1. 1910. Lepe čase so tedaj preživljali društvenikL
Vmes pa Je bilo tudi dosti pasjih dni. Okoli L 1900. Je društvo le še životarila Pa si Je spet opomoglo in se dvignVo in širilo do proslule Šušteršič-Lampetove dobe. ki ie bila tudi za to društvo kata>tn* falna. Število članstva je padlo od 60 na 14 Zborovali so z» zaklenjenimi vrati Tuč-kove gostilne v Novem mestu aH pa v stanovanju šmihelskega nadučitelja Viljema Gebauerla.
Po svetovni vojni v svobodni domovini se je razmahnilo tudi to društvo Prvi ore-tres le doživelo s sprejetjem takozvane »deklaracije«, v kateri se učiteljstvo izreka za popolno depolitizacijo stanovskega udruženia te za strogo stanovsko politično organizacijo. 16. oktobra 1926 le bilo to v Novem mestu. Nekateri člani niso soglašali in so izstopili, kar organizirano učiteljstvo iskreno obžaluje in še vedno pričakuje, da si vsi podajo v enotni organizaciji roko ob skupnem delu za dobrobit stanu in v pro-speh šolstva.
V	svojem zadnjem poslovnem letu le Štelo društvo 107 članov. Njegov zadnii predsednik, ki je vodil društvo izza »deklaracije, je b!I Viktor Pirnat učitell v Novem mestu.
V	vsem le društvo Šestkrat menjalo svoje predsednike: Drugi Je načeloval društvu pokojni šmihelski nadučiteU Viljem Gebauer. za njim tedanji šolski nadzornik Josip Turk. nato skozi 19 let sedal upokoleni novomeški šolski upravitelj Martin Matko te predzadnji do »deklaracije« ml renski nadučiteU Ivan Benedičič, ki tudi žc uživa zasluženi pokoj.	- •
Ravnajte se po našem nasvetu m hvaležni nam boste, posebno ko boste videli svoje otroke zdrave in veselo razpoložene, za kar se bodo imeli zahvaliti
li vam je 1tal marzdravja
svojih otrok 9
•
VaSa deca pride v dotik z drugimi
otroki v šoli, na prostem, na igrišču in na ulici, tedaj povsod. Onesnaži si in napraši obraz, roke, noge in vse telo. Milijoni nevidnih kužnih klic škodijo zdravju vaših otrok. Zato jih umivajte vsak dan po večkrat in jih okopajte čim največkrat z milom Albus za umivanje. Milo Albus za umivanje se obilno peni in razkužuje, m pat-fumirano in je zato znatno cenejša
mmmst
W/////////MW//M
Dobita ga v vseh trgovinah.
Želimo, da bi novi dve društvi ki sta tik pred 40. jubilejem zrasli iz starega novomeškega učiteljskega društva čim najbolj uspevali v pridobivanju poklicnih vrlin in stanovskih dobrin!
»Učiteljskemu društvu UJU za novomeški te trebanjski sodni okraj« predseduje novomeški učitelj Viktor Pirnat »Učiteljskemu društvu za žužember§ki sodni okraj« pa Fran Mrvar, šoL upravitelj v Žužemberku.
Bratski društvi deluj ta složno ta preživita rodno društvo!
elitni kino matica
Plridel
marija terezija
in nJem« Jjubarvoe avanture na dtvo-ra v ScbCBfcnmmn s s te sitim, lesvim kaivairjem
Baronom Trenkom
hrvaH&Sm pSesnoJeoa, ki Je svofečasao očarali ves ženski Dunaj? in ka ga pretil stavba pišIJuKiieoi naš
svetislav petrovič
Vetoaenzacga L reda t
Vsakdo mora to vMetft
Čudežna deželica Bali
(Najnovejši kulturni velefilm ZKD.)
Najzapadnejši med Malimi Sundskimi otoki na vzhodni strani Jave Je mali oto-čič Bali Po geološki sestavi te rodovitnosti zemlje sliči ta otok popolnoma Javi Tudi v živalstvu te rastlinstvu ni bogve-kako velike razlike. Podnebje je zelo zdravo jn prebivalstvo tvorijo po večini Arabci, ki so po telesni konstituciji izredno čvrsti Po značaju so ponosni, odločni, odkriti marljivi ter zelo uslužni in zvesti svojim gospodarjem: nagnjeni pa so zelo k nagli jezi te osveti. Njihov jezik je podoben zavanskemu. samo da je mnogo čistejši od prvega. Deželica Bali je zlasti zanimiva v verskem pogledu, ker se je tamkaj vzdržal skozi vse čase stari brah-manizem (kult boga Sive), dočim le na Javi prodrl islam. Prebivalstvo se še dandanes loči na štiri kaste. Otok Je razdeljen v 9 malih kneževin, kj pa morajo vse priznavati nizozemsko nadvlado. Opetovano so se skušali domačini otresti tuje nadvlade, toda vsi taki upori so bili takoj udu-šeni
Na ta mali otok nas popene novi mm ZKD. ki se bo predvajal v prostorih Elitnega kina Matice od sobote dalje. Sobotna predstava se bo vršila ob 14.30 ta opozarjamo nanjo it danes vse naše občinstvo. zlasti pa Šolsko mladino ta dijaštvo. Film Je tako zanimiv v vsakem pogledu, da bo gotovo našel najširše zanimanje med
publika Omenimo naj le toliko, da se J« pred kratkim predvajal na Dunaju skozi tri tedne v enem največjih kinematografov ob ogromnem zanimanju tamkajšio« publike. ZKD je že danes razstavila na več krajih fotografije tz tega filma, ki pričajo. da si lahko od tega filma obetamo res mnogo novega.
Iz gledališča pred oltar
Zagreb, 19. noveoabr* Nocoj se bo od zagrebške operne publike za vedno poslovil popularni tenorist Joca Cvijanovič. Dvajset let je služil po« /omici, zvesto vdan materi Taliji, a ved* no skromen, preskromen Kdor ga je enkrat samkrat slišai se je moral diviti nje^ 'ovemu krasnemu clasu, obenem pa tudi (Jejstvu, da ta od Boga nadarjeni tenorist ne poje glavne partije. Pa je že bilo tako. Simpatični Joca je vzlic vsemu bil najpopularnejši zagrebški pevec, ker je povsod samo prepeval. Bil je steber Srbskega pevskega društva, v pravoslavno cerkev 90 ob nedeljah bi teli Zagrebčani poslušat njo« gov tenor, sokolske akademije so bil« vse« le j odlično obiskane, ker na sprevoda nikoli niso manjkale Cvijanovičeve sevda-linke. Po topli in mehki interpretaciji kras-nčh srbsko-hrvatskih narodnih pesmi Joca Cvijanovič nima vrstnika. A kako je Joca zaljubljen tixfi v naše popevke! Še v gra« moforou ga poslušati je užitek.
Nocoj torej se bo Joca prrsVrvU od Za« greba. V opereti »Pri treh mladenkah«. Ze pred dnevi je demisiioniraI kot predsednik Udrtrženja gledaliških igralcev. V najlepših moških letrh gre v pokoj. Kam? To j« Jocina senzacij a. Umaknil se bo ▼ svoj tihi domači kraj, v slavonski Gornji Miho! i »c in se bo — zepopii Odslej bo ■ilužift Bogu. Zagreb bo Joco Cviianoviča še dolgo pogrešal in nikoli pozab iL
Carmen na deželi
Litija, 19. novembra. Je šla po cesti z Vač proti Litiji ciganka. Ciganka mlada, črnih las, žarecih oči Srečala ie med potjo fanta iz kandrške okolice. Dekle je reklo prvo, on drugo, pa sta postala na mah prijatelja. Stvar je hitro napredovala
»■Veš kaj. oženiva se,« le silila deklina v Janeza. »Imam premoženje, pravi rtage!« spil, lep dobiček nosi. pa nimam moža, da bi mi komandiral fure iz kraja v kraji.«
Kod sta se odločila, da gresta skupal v Litijo. Balo kupovat, ka-li A ie žal naneslo naključje, da sta naletela spotoma na može postave, ki so osumili v lepa ciganki Idi prijateljico tuje obleke.
Nič ni pomagalo zatrjevanje črnolaske. da je še čisto nedolžna, niti ni pomagala tetervenciia zaročenca, ki ie ponujaj roku v ogenj za njeno poštenje. Orožniki so odločili — »Z nami!« — tn Io je požrl vhod v litijsko Ječo. Amnak dečko nj zgubil vere v svoje dekle. Naselil se Je v Litiji pri nekem svojem znancu In čaka. kdai zašije lepi Idi solnce svobode, njemu pa žarek rajske sreče... Saj tako je pela že Carmen: Ljubav doma je pri ciganih, sila io nobena ne zatrč...
Proslava dovršitve velevaznega že
mostu na Zidanem mostu
Kakor je že poročalo »Jutro«, je podjetje »Slavec« iz Kranja, ki je gradilo gradbenih del malo slavnost, predvsem za svoje delavstvo, ki je pogos-totorart to niujno zahtevalo. Upravičeno je v svojem nagovoru univerzitetni profesor zaposleni in io tudi dokončali samo slovenski delavci. — Posebno zadovolj kom. z inženjerji, projektanti, gradbenimi in tehničnimi vodji v svoji sredi,
novi železniški most čez Savinjo pri Zidanem mostu, priredilo ob zavrSitvi požrtvovalno vztrajalo pri napornem delu dan in noč vkupai, kadar ie delo '■nz. S- dr. M. Kasal poudarjal, da k ponosen, da so bili nri gradnji mostu ni pa so bili delavci, ko so se vsi skupaj na mostu fotografirali, s podjetni-kar so po pravici matrali za pohvalen in dober zaiktšučeik vzajemnega deta.
Krstna predstava r Srednji Evropi slovitega Blmn
■■ iLON KURI
Napvočša »emacife teaa veBcega fima je atogonr rlarvni igralec — sAorn NURI. Rožnser te do&azai, kaj vse je rmcena žival, dcAaaal, da fcna iavati prav talko dušo in svoj raounv zakaj pamtttfnd sJoo NURI v«x»f svojo vtkugo taiko, da oam k skoraj TKipojsirlivo. Po tem Sinu razumemo, zakai veta lndtjoi čast« sicoa po boaje, kajti raasurrarosa sea pre&oroega m razposajenega stara j« nedosegljiva. Seivedu je vptoetio v nčc& »vo olto-ko vai <Savešfci3i tiRiba<vmrih razmeri). prav prfar&vti. Nekaitere slom pcdnira, neka-•re paciflke p« nudi f3zdpanp&> Tskc se teste &e &alb&v&ii, taaikor Vos bo	daS
dbtei, pamobof NRJR1!
Ob 4„ ietrt m 7, pot S, «.
KSdo Lfnb?^ansM Dvor	Tel. 2730
Orožniskim upokojencem!
ta sicer tistim, ki so bili vpokojetti od leta 1919 — 1922, v vednost in ravnanje:
Ker so vsi vpokojenci te vrste prejemali plače v dinarjih, vpoko eni so pa bili
▼	kronah, se jim je zgodila krivica- Na razne prošnje je notranje ministrstvo leta 1926 končno odredilo, da se ima ta krivica popraviti. Ko je bilo veliko županstvo pooblaščeno urediti to krivično vpokojitev, so se tamkaj izdelali novi dekreti.
Ker pa posameznikom glavna kontrola teh dekretov ni potrdila, so nastale tožbe pri državnem svetu- Posrledica tega !e bila. da je bila nekaterim krivica poravnana od dneva vpo-kojitve, drugim od časa izstave novega dekreta, tretjim pa sploh nič in dobivajo še zdaj pokojnino v kronah, četrtim glavna kontrola odreka pravico na vojna leta, akoravno uživajo to boniteto vsi drugi vojaški in civilni državni vpokojenci itd.
Sploh le med vpokojenci te vrste zmeda. kakršna n! prj nobeni drugi vrsti vpo-kojencev. Vsi v to kategorio spadajoči vpokojenci so naprošeni, da sporoče društvu orožtriških vpokojencev za Slovenijo
▼	Ljubi ani, kaj so posamezniki ukrenili in kai so doslej dosegli. Vse to pa s točnimi podatki pre etih sklepov m razsodb. Dotič-ni, ki imajo še nerešene in sporne zadeve naj tudi navedejo, ali so pripravljeni prispevati za stroške, ki bi nastali po pravnem postopanju za dosego tega, kar posameznikom po točnih zakonskih določilih pripada- Cim zbere te podatke, bo društvo nkrenilo vse potrebno, da se krivica popravi in obvestilo posameznike-
Primorske novice
Na dunajski univerzi je promoviral za doktorja medicine g. Vladislav Kerže iz Trsta.
V tržaški loki le bilo ▼ oktobru skupnega prometa 4.510.483 kvintalov. v 'an-skem oktobru 5,192.225. 1'orei je bilo letos manj prometa za 681.742 kvintalov. Promet v Benetkah stalno narašča od meseca do meseca.
Z velikima, modernima ladjama »Vulca-nia* bi »Saturnia« }e imela družba Cosuiich drage neprllike. Gonoveška tvrdka AnsaJdo je dala za ogrodje ladij slab ma terijal in ga je moral Cosuiich kmalu izmenjati. Sedasi je prišlo do poravnave med njima. Plovna družba Cosuiich je vtrpela ogromne izgube, ker so ladje začele prometovati mnozo kasrHe Ladji sta bili naročeni v času. ko ie bila vrednost lire majhna, plačani na sta bili pozneje z dragimi lirami po vstalitvi valute. Vrednost vseh Cosulichevih ladij, zlasti »Vulcanije« hi »Saturniic. je po vstaiitvi iire padla za okoH 8(1 milijonov lir.
Izboljševalna dela v doli«! reke Mirne ▼ Istri so se pričela. Zaposlitve bo za številne delavske skunine. Pričela so se tudi nadafrna dela v raSki dolini, kier le enako potreba mnogo delavcev. Seveda bo na obeh straneh domačinov ie malo.
Po občini Barban v Istri deta kmetovalcem veliko Škodo svinjska bolezen »vr-banac«. V se'u Vadrišu ie poginilo 25 svinj od 28. Tudi kokoši uničuje neka čudna bolezen.
Na gomilem Krasn }e dalo žito leto« srednle dober pridelek. Krompir je obrodil prav dobro. Tudi z vinsko letino so zadovoljni. Cena teranu je 2.'0 do 2.50. Prave ktmčile pa ni. Sad;a ni skoro nič. Sena le bilo malo, ota<ve skoro nič. Ona živini se določa to se-imih. Mleko orodalalo r>o 70 do stotink ra liter, maslo gre po 16 lir. Sološni gospodarski položaj na gornjem Krasu te sslabš! od lanskega. ker ima.io kmetovalci vedno več izdatkov kot dohodkov. Izseljevanje v jv*no Ameriko narašča. S'ičWt je tudi na snodniem Krasti.
Knjige goriške Mohorjeve družbe so Iz-SJe. Ud-e dobijo: Koledar za leto 1930: »Naši paglavd«, črtice iz bene^kosloven-ske?a oogoria, spisal Ivan Trinfco: »Ono vadiš*?, spisal H. Sier>kiewicz, prevede! dr. Joža (?on*ir. II knjiga: »Travništvoc. spisal kmetijski mžerrer Josip Rustia. V bn.iip-amah stanejo kniige L 8. Tainištvo družbe je v Gorici. Via O r zoni 36 A.
Nova vojašnica v črnem vrhu ob meji le dozidana. .Dokončano le tudi šolsko Po-slooie v Zad1og«. Veliko so pripomogli občina rii z roboto.
S činkarstvom v Idriji gre vedno slabše. Zato pa odhaja io idrijska dekleta v precejšnjem številu služit v razna italiian-ska mesta. k'er jih radi sprelemajo. ker so pridne in vestne služkinje. Trgovina z idrijskimi čipkami 'e docela neureiena. Položaj izi^oriščaio italifanski špeku'antje.
Jesenska setev na Goriškem je izvršena. Se nikdar ni bi'o v goriški »okra lini posejane toliko ršenice kot letos. Sp'oh se opaiža. da selejo kmetovalci od leta do leta več pšenice.
Vinska letina v Istri |e letos skoro povsod! dobra. Vrno ima 11 do 13 stooi"3 alkohola. Alj kaj pomasra. ko ni kuncev in Ko se nvaža v mesta vino iz starih provinc! Cena Istrskemu vtmi Je tako nizka, da se bodo vinogradniku slabo izplačali str očki ta trud.
V So'kanu je bilo pred vojno par sto mizarskih delavnic, sedaj jih ra niti dvajset. So'kanci se izseljujejo. V neki gostilni v Buenos Airesu se je sešlo neki večer sluča-ino 75 Sofkancev. Teden za tednom se vkrcavajo solkanske skupine za pot v Ameriko.
Na To'minskem so oridelaH letos precej pšenice In koruze, ajde malo. sadje ni za nič. Cena živini nada. Sei»a je bilo le STedndi pridelek. Cena drv je poskofi'a. Zato bodo nekateri sekali, da kaj zaslužijo. Gozdovi «o med voilno In po volni že grozno trpeli! Dela ni. zemlje je premalo, ljud-ie mislijo vedno bolj na Argentina
Učitelj osumljen umora svoje žene
Učitelj Radomir Milenkovi<5 v Bwlatov-cu pri P^kirplju je pravcata donjuanska natura. Vzdrže%" al je ljubavne odnosa je s celo vTSto deklet, najbolj pri srcu pa mu je bila učiteljica Milica 9'ankovičeva v sosednji vasi Dolnji Rečici. S? v oda je zaradi takih raznieT največ trpela Miftenkoviceva žena Angelina, s ka/tero je mož grdo ravnal, posebno, ^če je vinjen prišel domov.
Pred dobrim tednom je Angelina nena* doma umrla. Pokop se je vršil v redu in učitelj Miilenkovie je celo jokal, da je nie» govo ženo zaradi vnetja sleipiča tako hitro ugrsbčila smrt. Med prebivalstvom, ki ie dobro poznalo razmere v Mifenkoviče-vi hiši, pa se je kmalu začelo SuSljati, da je učitelj svojo ženo najbrž zadavil. Oblast e uvedla preiskavo, začela vršiti zasliševanja in je ugotovila mnoga sumljiva dejstva. Tudi truplo pokojne Angeline so ^kshirmirali, a ugotovitev komisije še n.i ".-»na.
Zadeva Radomira Miiienkoviča tvori veliko senzacijo za Prokuplje in vso okolico. Največ je ugibanja, kam je Milenkovič spravil svojega 10 mesecev starega otro* čička. On sam trdi da ga je takoj po ix> ffrebu odnesel k s\-ojim staršem v vas Končane, a ljud!ska govorica pravi, da je tudi njega zadavil in nekje vr;yel v vodo. Vsekakor bo preiskava v kratkem razjasnila vso zadevo.
Smola mla^a parčka, ki je vaM v svate
Ljubljana, 19. novembra.
Na jugozapadlnem koncu mesta imajo svojo senzacijo. Senzacija, ki je v bistvu nekoliko nerodna, se je porodila v takih okoliščinah, da so prišli na račun tudi tisti, ki se radi «mejejo in ki privoščijo za* droge tudi nedolžnim ljudem. V onem kotu me~>ta živi ženska, ki je prišla na glas, da v zadregi rada pomaga om oz enim ženam m tudi dekletom. Njeno poslovanje je prišlo na uho tudi policiji, ki je po svojih organih že dadej časa pazila na njeno početje in se zlasti zanimala, kdo jo poseča. Včeraj je znaznail neki detektiv, da je prišla v Ljubljeno neka ženska iz Savinjske doline ter iskala naislov omenjene žene, ki se peča s posli, ki si jih sme dovoliti le zdravnik in še ta le v izjemnih primerih. Detektiv jo je mahnil za žensko in ujel obe v hiši tako rekoč infagranti.
Tukajle bi se stvar že lahko nehala hi bi bilo treba le še zapisati, da je morala ženska s Štajerskega iskati zaradi nerodnosti mazačke hitre pomoči v bolnici, ma-začko pa so spravili v zapor. V jedru je stvar tudi res tako izpadla, le da so se tu pridružile še razne druge žrtve.
»Tako, tako,« je mena! detektiv. »Vedno datfi posla?« je še pristavil. Tisti hip je zagleda! skozi okna prihaiati čez vrt do hiše mlad pat. »Aha, ta dva gotovo tudi iščeta vaše pomoči!« se je okrenil do ma-zaške in pomež-knil. Naslednji trenutek je bii! že v veži in na pragu. Onima zwrai je samo pomignil pa sta bila že v veži. Hitro je zaprl vrata za njima in oba sta se na-entkrat znašla pred detektivom, o katerem pa n'sta vedela, kdo je. Jel ju je zasliševati in govoriti tako čudne stvari... Prav res ga nista razumela.
»Sploh ne vem, zakaj gre,« se le čudi! on.
»Take stvari m! 5e na misel niso hodile." se je branila ona.
»Nak. ne verjamem!« je vztraja'! detek-trv. Čez dobro uro se je ustaviJ pred hišo policijski voz in v njega j« morala maza-ska. za njo njena klijentka, nato domača služkinja in nazadnje mladi par, ki je ime! to smolo, da se je zmotil in prišel usodni čas mimo hiše.
Na policiji 90 zaslišali drogega za drugim. MazaSka je svoje dejanje skesano priznala. Njena ki i j en Hn i a je prikimal'* in jo je zdravnik po pregledu nemudoma odposlal v bolnico. Domača služkioa je ob« racala oči, kajti vse, kar je oula, ji ni šlo v glavo. »Prav nšč mi ni znano, da so se take stvari godile v hiši,« je hitela zatrjevati in so ji tudi verjeli.
»No, pa vidva?« so slednjič menili strogi možic.
»Ježeš, Ježeš, kaj sliShn,« se je čudila ona.
»Kar bliska se mi ▼ glavi,« se je pritoži! on.
Ko se je slednjič stvar dodobra pojasnila ta j« obtičala v zaporu le mazaška, je pri-šlo na dan. da je prišel nesrečni paT v po« licijski voz tn vso umazano stvar kakor Pilat v Čredo.
»Sapramiš, ženin in nevesta sva!« je izpovedal! ženin, doma gori nekje te kamniškega okraja. — »Pojutrišnjem bo poroka in prišla sva od doma v Ljubljano vabit na svatbo teto Micko, ki stanuje tam nekje ob Gradaščici. Ko sva šla mimo tiste baše, naju je vabil nekdo v hiSo — menila sva sprva, da g*eva po prepovedani poti ta sva stopila v hišo le zato, da se opravičiva. Potem nama p« gospod niso ta niso verjeli. Da pa sw take stvari gode tu ▼ Ljubljani — rask, tega ne bi mislM. AH zdaj lahko greva?«
»Lahko, pa nikar se preveč ne jezita na gospoda, ki vaju j« spravil r to sitno stvar...«
MLEKARSTVOM K
BLAGOSTANJU I
ALFA D. D.
»EPARATORJI IN STROJi ZA MLEKARSTVO
ZAGREB, B O ŠK O VIČ EVA 46 195 Zastopnik] se Iščejo povsod!
Krvav pretep v Framu
Sedem oseb ranlenth.
Maribor. 19. novembr? V nedello zvečer so se zbrali pri gosti -ničarju J. PliberšVu nad Framom vašk fantje tn dekleta. Vino jim je kmalu sto pilo v gLavo, zaželi so se prerekati in izzivati, beseda Je dala besedo, psovka je sledila psovki in končno je nastal snlošen preteo. v katerem ie bilo sedem oseb ranjenih.
Kolovodje pretepa sta bila menda losa-i Anton Kukovec, ki je prišel z nabito voja-ško pu?ko v gostr'no ter opekarnjški delavec Ludvik Lešnik iz Slivnice, ki je ime' pri sebi bodalo. Oba sta imela s sodiščem. oo'icijo m orožniki že ponovno opravka. Pijani fantje s0 Izgubili vso razsodnost. Med pretepom je nenadoma poči! strel iz Kukovčeve puške, obenem pa so se zabli-skali nož!, no zraku so frčaH stoli in kozarci. Zerrke, zaradi katerih je prenir naa-brže nastal, so se nrestrn^ene razbeža'e iz gostilne, tunatam ie dobila kakšna tudi mimogrede udarec po glavi.
Ooctfničar Pliberšek ie hotel razgrajače pomiriti, pa !e s!al~o naletel. Med splošnim nretenom je dobil 14 pun!'ov z nožem, oplazil na ga le tudi strel 00 glavi. Hudo ranjen je bil nadalie 21-1etni posestnikov sin Tože Nnnast iz Ranč, ki jra Je nekdo z nožem sunil v levo roko. katero ima tudi prestreljeno V pretepu ie bilo, kakor rečeno, vsega skunaj ranjenih sedem oseb. ki pa so se razbežale. S?mo Nar>asta in Plib~r"ka so z rešilnim avtom ore^eliali v splošno bolnico v Mariboru. Gostilničarje vo stanle ie ze'o kritično. Orožniki so aretirali Ludvika Lešnika in ^a prepeljali v zamr. včeraj pa so izs'pdili tudi Antona Kukuvca. ki le med prepirom streljal. Izročili so ju sodišču.
Zopet uboj v Slovenskih goricah
Maribor. 19. novembra.
Ni se še poleglo razburien/ie zaradi krvavega dejanja v Št. Juriju v Slovenskih noricah, že ie bil te dni v Cucetincih Izvršen nov zločin.
Nič hudega sluteč je stopi! posestnik Pr. I^man. doma iz Ivami'ke gorice in ože-njen, dne 15. t. m. v Lib'ovo krčmo, kier je hotel počakati na svojega tovariša, da bi še! i niim domov. V go^tfni ie bilo več vinjenih domačih fantov, ki so doš'eca takoj Pričeli izzivati n za vprašali, s kakšno pravico si prav za prav una v njihovo vas. Rozman jim ie ortiasnil. da čaka samo na tovariša, s katerim noide takoi domov.
Toda fantie. med katerimi le bil najbolj korajžen neki Jakob ?ebo!a s Ura bovškega vrha. niso odnehali bi so na vsak način hoteli z Rozmanom malo porešetati. Zleteli so se proti njemu, Rozman pa je skočil n?plo v kot na klop in hotel uiti rz krčme. Fantie t>a ga niso pustili, nakar fe Rozman prosil gostilničarja, naj iih pomiri. Pa tudi postilričarievo prizadevanje Je bilo brezuspešno. Ko je hotel Rozman mimo vrat. so mu fantie zastavili pot. V s!'o-branu je potegni1 nož iz žena hi začel i tvim mahati okoli sebe. Zadel je Pri tem ?ebo'o v levo roko. mtt nrereza! ži'o odvodnico, poleg tega na ie dobil fant tudi sunek v trebuh. Klfub takn'!?rii zdr^i-nHkl nom^či je drugI dan rnd'egel te"kl poškodbi. Po krvavem delanju le Rnzman pobegnil, pa so ga že naslednjega dne orožniki od Sv. Trniice priie'i ta pripeljali v sodne zapore v Sv, Lenart.
Honisi
<MRN>GF5. Odbor Sokola v Mengša si dovoljuje vsem okolikim bratskim društvom. kakor tudi posameznim bratom in sestram in vsem dobrotnikom S-ko1a sporočiti, da je v nedeljo, dne 10. t. m. kupi! od gospe Cilke Nahtigal, roj. Tičar bivSe Gabrovo porestvo. Gospodarsko noslop^e bo dalo čez 20 m dolgo in 6 m široko dvorano — telovadnico. V stanovanjski hiši pa bo ime! Sokol društvene lokale in stanovanje za hišnika. Poleg poslonia ie lep, dovoli velik sadni vrt. ki bo služil za nastope. Tudi dvorišča bo dovolj za redno telovadbo. Za Men^šane — napredniake i? ta pridobitev temeli za nadalini polet Sokola. Raizmere in dTuge okoliščine so prl-si'rle v to. Predmo Pa bodo ideali našega Sokola uresničeni, bo stalo odbor še veliko truda in dela, z gmotne strani pa finančno obremenitev. Zato se podpisani odbor prijazno obrača na vse napredniake, da nas po svoiih močeh podorete. Ne odklanjajte društvenih nabiralnih pol in naših prošenj .Darovalcem ta darovalkam i>a se odbor iskreno zahvaljuje z zagotovilom, da zraste sj>omladi v Mengšu nova trdnjava — novo Sokolovo gnezdo. Da le Sokol v Mengšu sposoben življenia smo dokazali, ko smo »gostovali«: podprite nas — mi ne klonimo!
DEVICA MARIJA V POLJU. Dve leti ie že, ko smo dobili svojo železniško postajo. Kako se je od tedaj naša vas razmahnila. Zraslo je domala trideset novih ličnih hiš. Zlasti v bližini kolodvora je zelo živahno stavbno gibanje. Tik postaje rase zdaj iz tal enonadstropna Aleševčeva hiša. Nasproti kolodvora je prodana večja parcela, na kateri se prihodnje leto zgradi tvornica za čevlje. Za tovorni promet bo zgradila občina ob tiru rampo. Tudi so občinski možje sklenili, da bodo vzdignili in razširili šolsko poslopje, tik ob cesti pa zgradili občinsko hišo, kjer naj bi imeli svoje uradne prostore oziroma stanovani« financarji, orožniki, žuoanstvo in po5ta. Ce se to uresniči, se pošta preseli iz sedanjega majhnega lokala v primemo velik, suh in svetel lokal, v katerem bo dovolj prostora za telefonsko javno govorilnico, ki jo silno pogrešamo. Sploh je že zadnji čas, da se poštni urad presrfi Iz nekdanjega konjskega hleva v take prostore, ki bodo v čast poštni upravi. Jasno je. da le ura-dovanje v tesnem, vlažnem ta temnem lokalu težavno in tudi needravo.
SODRAŽICA. V sredo 13. t m. Je na*e Sokolsko društvo imelo len poslovilni večer. Postavljali smo se od brata Venceta Drobnlča, ki Je iemal slovo od svojega samskega stanu. Zbrano Je bilo okoli 60 č'anov s pevskim kvartetom in tambura-škim zborom. Na večeru se Je nabralo za sokolsko knjižnico 500 dinariev. Prav tako ie slavlienec sam daroval Soko!ckemu društvu 500 dinariev. Razen tega se Je nabrala tudi preceiSiria svotica za izlet"! fond v Peograd Bratu vencetu kakor tudi nevesti OVi Zupančičevi želimo vsi bratje ln sestre obilo sreče v novem življenju.
KRŠKO. Dramski odsek Sokola otvorl
etošnjo gledališko sezono z ljubko Her-/ejevo opereto v 4 dejanjih »Mamze le Ni-ouche«, ki jo uprizori krški salonski or-ester v sokolski dvorani v soboto. 23. t. n. ob poi 20. in v nedeljo. 24. L m. ob 16. >pereto ima v letošnji seziji na repertoar-u ljubljansko narodno sleda išie. v Kranju o jo igrali večkrat z največjim uspeiiom. Cer so vloge za krško uprizoritev zasedene z najboljšimi močmi, ravnotako tudi orkester, kJ bo izpopolnjen celo s štirimi čla-14 orkestralnega društva ljubljanske Glasbene Matice, bo užitek prvovrsten, na kar se opozarjajo vsi ljubitelji lepe igre, glasbe in lepega petja na spodnjem Posavju.
Soc«jninnp3i tiKo
Preprečevanje nezgod
V	vseh kulturnih državah, pa tudi v onih z manj razvito industrijo posvečajo preprečevanju nezgod zelo veliko pažnjo. Akcije so pričeli organizirati predvsem gospodarski krogi, ker so oni prvi spoznali gospodarsko škodljive posledice vedno več lega števila nezgod pri delu in izven dela. Stremljenja okoli preprečevanja nezgod prinašajo gospodarskemu življenju milijon« ske dobičke. Preprečevanje nezgod pa prinaša tudi neprecenljive socialne koristi. Tudi pri nas smo že culi o micijativnih predlogih za sistematično organiziranje prizadevanj za preprečevanje ne?g>d, ven-lar je pri nas od misli do realizacije ved« no velik korak, kar je škoda.
sosedni Avstriji se je pred kratkim vršilo plenarno zborovanje centrale za preprečevanje nezgod. Iz poročil posnemamo, da ravno predstavniki gospodarstva v tem g&amju igrajo važno in vodilno vlogo. Go-ovo delajo to zato. ker v svojem dehj in 'du vidijo koristi za gospodarski na pre dek svoje države. Da vzbudimo zanimanje in razumevanje za podobne akcije tudi pri nas, navajamo nekaj podatkov iz tajniko-vega poročila na tem zborovanju. Ing. V. Hendrich je m. dr. poročali:
V	6000 obratih je bilo razobešenih nad 111.000 poučnih slik in napisov, kar znači. da je bilo te vrste propagande deležno nad 400.000 delavcev ali polovica celega industrijskega delavstva. Da so slike in napisi vplivali tudi na varnostno skrbstvo po obratih samih, je jasno. V službi te pro« pagande so bili tudi izplačilni listki, tako da je bila na listih vedno odtisnjena poučna slika ali napia Za delavstvo, ki je v akciji sodelovalo, so bile razpisane premije.
Dunajska centrala pa je posebno pažnjo posvetila propagandi s pomočjo filma. Iz« delala je 1200 m dolg film »Grozeča nevarnost, slika iz življenja dela« Fitan se je predvajal pri 450 predstavah z nad 100.000 gledalci. Film je bil prodan tudi v Nemčijo. Francijo, švico, celo na Japonsko. Mednarodni urad de>!a je ta film označil za dosedaj najboljši film te vrste. (Ali na» še prosvetne organizacije svojega prosvetnega dela ne bi mogle poglobiti tudi s takimi filmi? Morda bo zanje vsaj toliko m« teresa — pri dobri organizaciji gotovo več — kakor za druge splošno pou-ne filme!) Avstrijska centrala je izdala tudi več vrst propagandnih koledariev s slikami in opozorili. Akciii je posebno naklonjeno dnevno in stmkovno časopisje, ki rado prina« ša v««, kar ima zvezo s preprečevanjem nezgod.
Zbomica za TO! ta DZ gotovo cenita
važnost takega g-vspodurskega in socialnega dela tudi za naše prilike.
Izvleček h programov
Sreda. 20. novembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved ?asa. borza, reproducirana glasba. — 13 30: Poročila iz dnevnikov. — 1730: Koncert radio orkestra. _
18.30: Pravljice in uganke. — 19: Prirodo-slovno predavanje. _ 19 30: FranonSfina. _ 20: Svetkov večer, izvaja kvartet Glasbene Matice. — 21: Koncert ra^ta orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
Četrtek. 21. novembra. LJUBI-JANA 12 30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13 30: Poročila iz dnevnikov. — 1730: Koncert radio orkestra. — 18.30: Nekaj zanimivosti o Angliji in Angležih. — 19: Srbohrvaščina. — 19 30: Portreti iz svetovne literature. — 2r>: Večer godbe Dravske rii vizije: koračniee. Nato m«*5an program. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio orkestra.
m
I
IOEAL radio slušalke BARIJEVE cevi TUNGSRAM
I
ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. _ 17.30: Koncert lahke eodbe. _ 20.30: Avstrijski večer. — BEOGRAD 10.30: Krstna slava pri »Obiliču«. — 18: Prenos kon-erta iz kavarne »Moskva«. _ 2D.30: Koncert radio kvarteta. _ 22: Poročila. — 2210: Večerni koncert orkestra. PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20: Prenos avstrijskega večera t Dunaja. — 22.15: Reproducirana glasba. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert.
—	19: Lahka godba orkestra. — 20: Prenos programa z Dunaja. — 22.15: Koncert vojaške godbe. — VARŠAVA 17-45: Popoldanski koncert. — 19 25: Reprod. glasba. — 20.05: Avstrijski večer. — 23: Godba sa ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20: Avstrijski večer: glasba in poezija. _ BERLIN 18: Lahka sodba orkestra. — 19.05: Zborovski koncert. — 20: Odlomki iz dunajskih operet — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Popoldanski koncert orkestra. — 19.30: Godba na pihala. — 20: Jan Kiepura poje arije in pesmi. — 22.45: Avstrijski večer. — Godba za ples. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert — 20: Prenos koncerta iz Frankfurta.
—	21: Avetriiski večer. — Avstrijski plesi.
—	STUTTGART 16: Koncert orkestra. — 19 30: Pravljična opera. — 20: Prenos koncerta iz Frankfurta. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Ciganska godba. — 20.30: Avstrijski večer. — Koncert salonskega orkestra. _ LONDON 20 45: Pevski koncert in vo Viška godba. — 22.?5: Avstrijski večer. — Godba za ples. — RIM 17-30: Popoldanski koncert — 21: Simfoničen koncert — Godba za ples.
SIovonsKf sus!
Koliko je Slovanov na svetu?
V Pragi je te d-ni izšel tretji zvezek obsežnega z-nanstveneKa deU »S.ovaiu«, ki ga izdaja družba »Ve^mir«. V tem zvezku je priobčil dr. Bohač, ministrski svetnik in i;ačelnik državnega statističnega urada, ve-iezaniiniv članek o številnosti slovanskih narodov, iz tega članka pojemamo: Sovjetska Rusija (SSSR = Sajus sovjet. kili socialističeskih respublik) ima 150 milijonov prebivalcev. Izmed teh ie okrog 115 milijonov Rusov in sicer 80 milijonov Veli-korusov. 2i milijonov Ukrajincev in nad 3 milijone Belorusov. Izven Rusije živi okrog
12	milijonov Rusov, izmed teh 6 milijonov samo n.-, Poljskem. V ce.em je torej okrog 130 milijonov Rusov. — Poljska šteje danes okrog 30 miiaonov prebivalcev. Izmed teh je 19 milijonov Poljakov in .6 milijonov Rusov, izven Polj;ke živi okrog 5 milijonov Poljakov, izmed teh po! drugi milijon v Nemčiji. — Lužičkih Srbov je okrog 150 tisoč. — Češkoslovaška je imela leta 1921.
13	in po! milijona Prebivalcev, danes pa jih ima najbrže že 14 in po! milijona. Izmed teh ie 9 in pol milijona Cehoslovakov. pol milijona Rusov, torej v celem 10 milijonov Slovanov, Izven Češkoslovaške živi okrog 2 milijona Čehoslovakov. — V celem je torej II in pol milijona Čehoslovakov. — Jugoslavija je imela leta 1921. nad 12 milijonov prebivalcev, sedaj pa jih ima gotovo že okrog 13 milijonov. Izmed teh je nad 10 milijonov Slovanov in sicer nad 9 milijonov Srbohrvatov in nad 1 milijon Slovencev. Izven Jugoslavije živi okrog 2 milijona Jugoslovenov in sicer okrog 600 tisoč v Italiji, ostali pa v Grčiji. Avstriji in Madžarski. V celem je torej nad 12 milijonov Jugoslovenov. — Bolgarija je imela leta 1920 okrog 4,850.000 prebivalcev. Izmed teh je bilo Bolgarov 4 milijone. Izven Bolgarije živi okrog 2 milijona Bolgarov in sicer v Turčiji, na Grškem. Ru-muniji in v Rusiji. V celem je okrog 6 milijonov Bolgarov. Ako seštejemo vse Slovane skupai. dobimo imponuioče število nad 180 milijonov. Od teh je blizu 130 milijonov Rusov, vseh ostalih pa nekaj nad 50 miliionov. Ker se Slovani, zlasti pa Rusi silno množe, lahko računamo, da bo v nekaj desetletjih na svetu nad 200 milijonov Slovanov, izmed katerih bo najmanj 140 milijonov Rusov. In ko Rimia zopet vstane iz mrtvila, bodo Slovani predstavljali v Evropi moč, s katero bo treba računati!
Slovanski pokret na Poljskem
Pred vojno je bil slovanski pokret med Poljaki prav neznaten. Slovanskih prireditev so se udeleževali samo Poljaki s Po-znanjskega, dočim so bili Poljaki-v Avstriji in v Rusiji napram temu pokretu dokaj apatični. Ko pa je koncem vojne vznikla zopet neodvisna Poljska, so se tudi Poljaki jeli živo zanimati za idejo slovanske vzajemnosti in danes so Poljaki poleg Cehov najagilnejši v stremljenju, da navežejo stike z ostalimi slovanskimi narodi in se jitr kulturno, gospodarsko in politično približajo. Na čelu tega pokreta stoji Poznanj, kjer je bilo letos ob času velike poljske razstave vse polno vseslovanskih prireditev. S Poznanjem tekmuje Varšava, kjer se je letos osnovalo več kulturnih organizacij, ki so si nadele nalogo, da seznanijo poljsko javnost z ostalimi slovanskimi narodi. V tem oziru je najagilnejša organizacija »Towarzystwo sztuky i kulturvc. ki je tekom letošnjega leta priredilo 12 predavanj o slovanskih vprašanjih. Isto društvo je letos izdalo poljski prevod JiTas-kove drame »Geron«, prihodnje letn pa namerava izdati poseben slovanofilski zbornik, poleg tega pa še za Poljake zelo poučno razpravo o razvoju slovanskih problemov. ki jo je napisal Edvard Parma. Enaka društva, kakor ie »Towarzystwo« se snujejo tudi v Vilnu. Lvovu ln Krakovu. Kakor smo že svodečasno zabeležili, izhaja v Lvovu revija *Ruch Slowianski«. 'd ga ure.iuie prof. Wladvslaw Tadeusz locki in ki ima sotrudnike po vseh slovanskih krajih. Je to ena naihol;ših revij, posvečenih slovanskim vprašanjem. Onim. ki razumejo poljski, toplo priporočamo to revijo.
Brigada plscev-brezbožnikov. Tz Moskve
Poročajo: Moskovski komitet sovjetskih književnikov je osnoval protiverski seminar, ki ima nalogo, da propagira brezbož-nost. Med sovjetskimi literati je bila osnovana po'eg tega še »Brigada književnikov brezbožnikov«. Člani te organizacije bodo potovali po vsej Rusiji in po tovarnah in vaseh prirejali literarno umetniške večere s protiverskn tendenco.
Zvočni arhiv »Češkoslovaške as<ademHe« Češkoslovaška akademija znanosti in umetnosti je sklenila, da osnuie zvočni arhiv, to je, da v gramofonskih p'oščah ohrani potomstvu govorico vseh uglednei^ih češkoslovaških kulturnih delavcev. Prav te dni so v Pragi končali prvo »soreieman.ie« glasov rn govorov. Napravili so 468 snim-kov. Med njimi se nahajato govori 24 pesnikov, 42 dramsVih umetnikov, 68 glasbenikov. veliko število pisateljev in drugih odličnih predstaviteljev kulturnega in političnega življenja na Češkoslovaškem.
NOGAVICI
KLJUČ
Najboljše, naftrafnefše, zato 13	najcenejše!
Naročajte
JAKOPIČEV ZBORNIK
Domače vesti
*	Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je bil na dunajski univerzi promoviran g Dušan Šeber iz Postojne- Čestitamo.
*	Nov Inženjer. G. Julij Namorš, rodom iz Maribora je na graški politehniki z odliko opravil diplomski izpit-
*	Iz vojne mornarice- Sanitetni podpolkovnik vojne mornarice dr. Fric Vrečko Je imenovan za sanitein-g:i polkovnika z n-ngom 18. maja 1929.
*	O bodočem voznem reda na progi Pragersko - Kotoriba smo prejeli naslednji dopis: Dnevno časopisje je poročilo o anketi glede sprememb v novem voznem re-ou- Glede proge Pragersko - Kotoriba smo z zadoSčenjem spre eli vest, da se zopet npeljeta jutran i in večerni vlak. ki sta nam bila v februarju t. 1- ukinjena Toda ža! se nam zaradi tega ukineta vlaka 1114 in 1125 Vsekakor je tukaj neobhodno potrebno 5 parov vlakov. Po voznem redu, kakor Je seda; predviden, bi v smeri Pragersko-Kotoriba imeli vlak vsakih 5 ur. v obratni smeri pa bj od vlaka 1123 do vlaka 1127 bilo celih 9 ur presledka. Trgovski gremij v Ormožu -e svoječasno na inicijativo Zbornice TOf razpravljal o novem voznem redu in predlagal, naj dosedanji vozni red ostane bistveno neizpremenjen, vsekakor pa se nai zopet upeljeta svojčas iz razlogov štednje reducirana vlaka. Prosimo torej. na: se nam naša želja v celoti izpolni.
*	Odkritje spomenika padlim bojevnikom. Na dan ujedinjenja dne 1- decembra bo v Dolnjem Milanovcu na svečan način odkrit spomenik padlim bojevnikom v vojnah 1912—1918. Na svečanost so vabljeni oni Milanovčani, ki žive izven rodnega snesta.
*	Spomenik nedolžni vojni žrtvi. V Do-boju v Bosni so preteklo nedeljo* odkrili skromen spomenik žrtvi vojne in avstro-ogrskega teroria seljaku Ri iču, ki je bil takoj po izbruhu vojne vzet za talca ter Je moral spremljati vlake in transporte ter odgovarjati za eventualne nesreče. Ko Je 6- avgusta brez njegove krivde neki vlak skočil s tira, je bil Rijič na mestu »strelen
*	Zadušnlca za Vladimira Gortana. V
Splitski stolni cerkvj so se v nedeljo zjutraj vršile zadušnice za Vladimira Gortana Zadušnicam Je prisostvovalo mnogo občinstva ter članov nacijonalnih fn kulturnih društev. Sredi cerkve je bil postavljen katafa^k, na katerega je bilo položenih »nogo vencev.
*	Odsek za rejo koncev Kmetijske dražbe v Ljubljani vabi vse članstvo na L zborovanje kuncerejcev. ki se bo vršilio v nedelo 24- t- m- ob 10. dopoldne v prostorih Kmetijske družbe v Ljub! ani z naslednjim dnevnim redom: pozdravni govor načelni- j ka e. Hadalesa; predavanje o anatomiji kunca in njega bolezni (predava živino-zdravnik g. Ravtar)- poročilo o odsekovem delovanju (poroča tajnik g. Inkret) in slu-ča nosti.
*	»Kraljevina Jugoslavija i niena upravna podjela na banovine prosud ena po našim istaknutijim ličnostima, domačoj i stra-noj štampi. — Pregled opšte uprave po banovinama, okruž. inspektoratima. srezo-vima i opčinama«. — Vsebina knjige, ki smo jo te dni pre;e!i, Je razvidna iz dolgega naslova Založnik knjige ie konzorcij »T.iemis« v Zagrebu, Radičeva nI- 26 V besedilu so slike Nj Vel kralja, predsednika vlade generala Zivkoviča in vseh 9 čianov- Pri opisu banovine je tudi zemljevid dotičnega banovinskega teritorija. Poleg slik banov so tudi nih životopisi. Posebno praktičen je abecedni register vseh krajev, kai ie velike vrednosti. Knjiga bo dobro služila vsem uradom, pa tudi privatnikom. Stane broširana 30 Din, v platno Vezana pa 45 Din.
*	Podpirajte Ciril Metodovo družbo, pobirajte članarino, kupujte družbin koledar in razglednice, kajti družba je potrebna podpore!
*	Naši vojni ujetniki y Rusiji. V soilslu razglasa ministrstva za soci alno politiko bi narodno zdravje se morajo vse prošnje za repatriaci:o naših bivših vojnih ujetnikov. ki so še zaostali v Rusiji, pošiljat: potom ministrstva za vnanje zadeve našemu poslaništvu v Varšavi ki zastopa interese naših državlanov v sovjetski Rusiji.
*	Naša emigracija v septembra- Po sta-fistiki Jugoslovenskega izseljeniškega ko-misarijata v Zagrebu se ie v mesecu septembru letos izselilo iz naše kraljev ine v prekmorske dežele 1629 oseb- Izselilo se lih je največ iz Hrvatske in Slavonre .n sicer 594 oseb. iz Vo vodine 369. iz Dalma cije 324. iz Slovenije 188, iz Srbre 90, iz Bosne in Hercegovine 49, iz Crr.e Tore pa 15. Po poklicu je 766 kmetijskih delavcev. 288 kvalificiranih in 194 nekvaiifici-rani.i delavcev, 60 svobodrrh profesionalcev ter 341 članov rodbin brez zaslužka- Izselilo se jih je: v Zid;njen? države Saverne Amerike 665 (večinoma osebe, ki so prišle iz Amerike na obisk in se zopet vrnile), v Argentino 611, v Kiiiadc 159. v Uruguay 74, v Brazili o 55, v Ctiiie 30. v Avstralio pa 17. Vrnilo se i" iz prekmor-skih dežel v mesecu septembru 4?9 oseb V evropske države je šlo za zaslužkom 1550 oseb: v Francijo 1042 / Belgijo 332. v Holandijo 138. v Luxemburg 26. v Če-hoslovaško 10 in v Nemčij > 2 osebi.
*	U?et špFon. Komisar obmejne policije na Sušaku I- Vujičič je aretiral dve sumljivi osebi zaradi vršen!a špijonaže protj Jugoslaviji Ob priliki aretacije so našli pri njima obsežen materi al, ki potrjuje, da sta aretiraiica res vršila špiionažo. Vsa akcija e bila dirigirana iz Trsta- Svojo kr-vdo sta deloma že priznala. Po dovršeni preiskavi bosta oba izročena posebnemu sodišču za zaŠčifo države- Oba okrivljenca sta ro^om iz Reke
*	Truplo neznane žene — agnosctrano.
Kakor smo včeraj poročali, je neka pasti-rica v okolici Sušaka našla v grmov u truplo neznane ženske- Policija je sedaj ugo-vila identiteto neznanke. Poko niča je Mihca Polič, 20 let stara, rodom iz Hreljina. Bila e že delj časa živčno bolna. Domneva se, da je v nastopi blaznosti zašla v gozd, kjer jo je v spanju zalotila smrt
*	Starec umoril lastnega sina. Pred velikim senatom sodnega stola v Varaždinu se fe predvčerajšn im vršila glavna razprava proti Alojziju Gorskemu iz Vetrni-ške gore, staremu 70 let zaradi zavratnega umora, izvršenega nad lastnim sinom- Ko se je sin Andrej vrnil z dela v premogo-kopu ter utrujen zaspal, je prišel oče v sobo ter mu s sekiro razbil lobanjo. Smrt ie nastopila takoj- Sodišče :e zverskega očeta obsodilo na dvajset let težke ječe.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plis»ra tovarna Jos. Reich.
*	Gospodinje! Vaše perilo pere. posuši, monea aH lika tovarna Jos. Reich.
*	Na številna vprašanja, ki nam dnevno do.ia aio, sporočamo, da lahko vsakdo preema naš mesečnik zastonj, kdor pije Ziko. Poslati mora samo svoj točni naslov na- Pražama Zika, Ljubljana - Vič Prihodnja številka izide 1 decembra. 1469
*	Grški zdravniki so vedeli že v najstarejših časih ceniti zdravilnost smokve- Razen s smokvinim list em so zdravili bolnike tudi s smokvimi sadeži, ravno tako kakor se danes iz sadežev naše najboljše dalmatinske smokve. pomaranč in drugih zdravilnih primorskih rastlin izdelu:e znani eliksir F i g o I. preizkušeno sredstvo za zdravlienje vseh bolezni želodca in 6re-ves- Figol se dobiva v vseh lekarnan.
1470
fz IJiiMiane
n— Pogreb bIagopoko'nega g. Matije Dolničarja bo danes iz hiše žalosti Sv- Petra cesta št 66 na pokopališče pri Sv. Križu ob pol 16- in ne iz mrtvašnice sv Krištofa. kakor ie bilo včeraj v drugih listih pomotoma objavljeno.
n— Na XVI. rednem občnem zbora Akademskega kluba montanistov v Ljubljani, ki se ie vršil 16- tm. v rudarskem paviljonu. ie bi! izvoljen naslednji odbor- za predsednika Grujič Nenad. za podpredsednika Vrtačnik Vojmil. za tajnika I- Pelko Mat-ko, za tajnika H. Radič Stepan. za blagajnika Hribar Vlado, za knjižničarja Pinterič Ivo, za gospodarja Preželj Vinko, za referenta za feri alno prakso Hočevar Lojze, za arhivara Pobavs Viktor
Danes premiera I
VeKkS Oftjcnfcalslci f&bn.
Badža
z zelenim tnrbanom
JETTA GOIDAL
Ob X6, K«, ta 9.
Kino Ideal.
DIŠAVE SLON
o— Odbor TK Skala poživlja svoje člane na redno predavanje 21- tm- ob 20. v klubovem lokalu. Tema predavanja »Terenska orientacija v snegu<.
u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V sredo zvečer soprani in alti, v četrtek tenori in basi, v petek vaja mešanega zbora. Brez iz eme vse in vsi! — Tajnik.
n— Iz Narodnega gledališča. V operi se bo drevi vršila predstava »Evgenija Onje-gina«. Nastopijo gdč. Majdičeva, gospa Medvedova, gg. Primožič. Križaj. Gostič in dr. Dirigira Niko Štritof, režira Krivecki-Predstava je za abonma B. V drami pa se drevi ponovi »Grob neznanega vojaka«, katere ogled priporočamo vsakomur- Krstna predstava Velmar Jankovičeve drame ►Brez lubezni« bo v soboto- Snov je zajeta iz življenja beograjskih intelektualcev in slika z izredno fini.n občutjem znača e posameznih oseb. Dramo je poslovenil Fran Albreht, režira prof. Šest. — Velika Wag-nerjeva opera »Valkira« se bo prvič ponovila v petek. Za lažie in popolnejše icne-van;e tega klasičnega dela priporočamo »Gledališki list«.
u— Morala ge. DuW s,j:ijno sliko laži in morale »in;* h« r.eščan«kih hišah. uprizori v sobot.) 23- in nedelje 24 tm. Santjakobski gh.n i?-ci ;;der, na ka-opozarjamo ceni- občinstvo.
u— Nesreče, pretepi in nezgode. V splošno bolnico so pripel ali včeraj več žrtev raznin nesrečnih prilik z dežele. Stanko Pugelj iz Ribnice je bil zaposlen na žagi posestnika lica- Med delom je postal nepreviden in ga -e žasa pograbila ter mu odrezala prste na levi roki- — V Stari Loki pri Kočevju so se v neki gostilni stepli fantje- Med pretepom je nekdo udaril 28-letnega Franceta Schneiderja s tako sik) Po roki. da mu jo ie zlomil. — Žrtev neznanih napadalcev je bil tudi 36-ietni tesarski mojster France Bartol iz Dan pri Kočevju. Nekdo ga ;e udaril s kolom po levi negi ter mu jo zlomil. — V nedeljo ponoči se je vračal delavec Janez Marinšek iz Mekinj proti domu. Med potoma ga ie srečal neki neznanec ter ga brez pravega povoda sunil z nožem v trebuh. Prizadejal mu je veliko rano in je njegovo stanje zelo nevarno. V neznanem napadalcu so pozneje spoznali nekega Franceta K-, ki so ga orožniki že prijeli in izročili sodišču-
u— Najdeno kolo. Mestni delavec France Govekar, stanujoč na Gradu je imel predvčera Šnjim popoldne opravka na Ljub-
iš pofreM&o. n».'c«iej»
KAM C. LJIJBLJAM«
ia
KANC tToiVura . MARIBOR ^^
Hinohorrder star nekdaj, p'tf začne BUDDHA čaL Glej. že kratek čas na to vedro sije m« oko. Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva tri.
ljanskem polju. V bližini Sv. Križa je Gove-kar zapazil na neki n ivi nekoliko razdejano črno pleskarro dvokolo brez pnevmatike. Na deno kolo ie znamke Goreč in ga lastnik dobi na policijski direkciji.
n— Vlomilca je pregnala- Vdova Franja Kokaljeva, stanu oča na Poljanski cesti 21, je predsinočnjim okrog 18. zapazila plaziti se po stopnicah v drugo nadstropje neznanega moškega, ki e na njen poziv, kaj dela v hiši, skočil v neki kot in se skril. Kokaljeva je uganila, da bo to kak vlomilec, zaradi česar s« je .litro obrnila in zaklenila vrata za seboj. Cez čas je zopet stopila na hodnik ter posvetila po stopnicah in videla hiteti neznanca v pritličje. Neznanec se :e bržkone ustrašil luči ter krika Koka-Ijeve in mu ie vsekakor bolj kazalo pobegniti kakor pa riskirati vlom. ki bi se mu skoro gotovo ne obnesel. Pobegli zK-kovec je bil na videz star okrog 40 let-Kokaljeva ie puskus vloma prijavila stražniku-
n— Poskušen vlom v vlnotoč 2ejen svedrovec ie skušal vdreti v vinotoč Roka Lasana na Krekovem trgu Posrečilo se mu je že odtrgati na vratih ključavnico, a vrata so bila zaklenjena še z drugo ključavnico, kj je vlomilec ni mogel odstraniti. Moral je resignirati na vse dobrote, ki jih ;e slutil za zapahom, ker ga je zapazila tudi neka ženska. Opozor eni stražnik je nekaj časa zasledoval zlikovca. a zaman-
o— Okradena svata. V hiši številka 8. na Grubarjevem nabrežju so predsinočnjem slavili poroko domače hčerke. Stanovanje ie bilo prav živahno in gost e seveda niso preveč pazili na to kdo prihaja v predsobo stanovanja. Okrog 23 sta se odpravljala svata France U ter Ivan R. domov-Ozrla sta se po svojih suknjah v predsobi, k: 'ih pa ni bilo več tam. Na žalost so morali domači ugotoviti, da se je tekom večera priplazil v predsobo neznan tat ter ukradel dve suknji vredni 2000 Din- Domači domneva d. da je zamogel izvršiti to tatvino le kak bivši nišni uslužbenec, kajti tat je mora! po dvorišču mimo hudega psa, k' bi gotovo laja! nad tujcem. Tatvina je bila seveda tako' prijavljena policiji.
LUKA MENARD
Import teta
stclitdlftPa ne nahf»'nj«t
Celovška cesta 14
(prf) »Tifarm Kopše)
14194
J)e$ne p C ase e
kupite najbolje v novoo vorjeni trgovini
Martin Jančigaj
Tavčarjeva ulica 1
(nasproti kavarne Evrope) 14198
u— Klobuke barva, čisti. lika. preoblikuje Mirko Bogataj, Ljubl.ana. Stari trg 14.	1436
n— Ženski pokret Ima sestanke vsak rrvi četrtek v mesecu ob o^mih zvečer v dimski sobi kavarne »Emoni«. Prihodnji s stanek bo v četrtek 21. t- m.
a— Drugi večer TKD Atene o sigurnem nastopu doma in v družbi je privabil ponovno nabito polno dvorano poslušalcev vseh slo ev in raznih starosti. Govornik prof- O. Šest je prejel po prvem nastopu več dopisov z raznimi vprašan i, katere je sinoči pojasnil in ki pričajo, da je dosegel zaželjen živ kontakt z občinstvom- V ponedeljek 25. tm- ob pol 19. uri nadal ni večer-
1467
o— četrti družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani v sredo dne 20. novembra ob pol 9. uri zvečer v prostorih restavracije »Zvezde«. Predava vseučiliški profesor gospod ing. Mario Osana o predmetu »Radio in naprave za radio«. Udeležnikom je tako dana redka
(D «I«sjm, vetru m me|«
NIVEA-CREME
Veter in slabo vreme. mrzVrta in vlažnost odvzemajo va& kodi trajno za kožo važne hranilce sesta-vme b pospešujejo s tem preranc aaguba-no&t obraba. Vaša koža pa poutl>u.je svežeza eraika T« vas varad* NIVEA-CREME pred ne-»zodrom« vremenskimi vplivi Samo NIVEA-CREME vsetaije EUCERIT Ta obvaruje nežno kožno stesničte osušenja in prt-Tpreči naslajanj« pub in nug. — Doze po 3. 5. 10 ® 22 Dda. —
Tu&e po 9 In 14 Din. NIVEA-CREME prookae v ko<žo m ne ost^^&a n-ik-akena bleska. Odpremno skladišče: MARIBOR . MEUSKA CESTA Sfi.
prilika poučiti se o tej moderni napravi in čuti izvajanja našega prvovrstnega stro-kovn aka na tem polju. Vstop je brezplačen in so gostje dobrodošli-	1466
u— Rezanje kur lh očes in v meso vra-slih no.rtov radikalno in brez bolečin v ko pališču hotela »Slon, dnevno razen pone-del ka od 8. do 19- (blagajna odprta do 18.30)-	1455
u— Pedlker Dekanič Ivan javila, da je v kopališču hotela »Slon« cenj. občinstvu na razpolago.	1455
n— ŽSK Hermes. Danes plesna vaja v Bellevue-	1471
Iz Celja
e— Proračunska seja celjskega mestnega občinskega sveta bo v petek 22. tm- ob 18- v sejni dvorani mestnega magistrata. Na dnevnem redu bo čitanje zapisnika zad-n e redne iavne seje, dalje razgovor in sklepan e o občinskem proračunu za leto 1930. in morebitni predlogi posameznih odsekov-
e— Okoliški občin. svet. V včera!šnjem poročilu o seji okoliškega občinskega sveta se je vrinila pomota. Občinski svet je naklonil podporo 2500 Din za božičnico krajevni zaščiti za deco in mladino v Celju in ne društvu za revne otroke v Gaberju.
e— Usmllena srca ubogj Cehnerjevi družini. Preko naše celjske podružnice so darovali za ubogo In prezebajočo družino brezposelnega mesarskega pomočn- Franca Cehnerja več obutve, perila in podobnih potrebščin ga- Kovačeva, soproga krojaškega mo stra v Celju, ga. Osvaldova, soproga šefa progovne sekcije v Celiu, dalje g Sancin. ravnatelj Glasbene Matice v Cdjn in končno Krajevna zaščita za deco in mladino v Celju znesek 200 Din. Vsem darovalcem prisrčna hvala!
e— Porotno zasedan'e. Četrto letošnje porotno zasedan:e celjske porote se prične v ponedeljek 2. decembra. Porotniki so bili te dni izžrebani.
e— Smrtna kosa. V ponedeljek 18- tm. ob 13. :e umrl v Celju v Kapucinski ulici 1. lončarski mojster g- Mihae* Altziebler v starosti 80 let. Pokojnik je bil splošno znan in priljubljen obrtnik ter eden na:starejših Celjanov. Bodi mu o.iranien blag spomin!
e— Čudna objektivnost 22-letni delavec Vilko Vreček, stanujoč Za gradom, jo je mahal v soboto 16- t m- ob poldevetih zvečer po Kapucinski ulici proti kapucinskemu mostu- Spotoma ie srečal 50-Ietnega kroš-njarja Majetiča Jakoba z Brega, stopil brez besed proti n.emu in ga udaril s pestjo po gtavi. da je Majetiču odletel klobuk z glave. V tem je Vilko opazil, da se bliža oko postave jn jo je urnih krač popihal po Savinjskem nabrežju proti Zavodni. Vilku žilica kar ni dala miru in ob po! 12. ponoči se ie pojavil pred hišo g. Mihelčiča na Bregu- Na cesti je našel novo žrtev v osebi Alojzija Ra niša z Brega. Vilko ga ie urno podrl na tla in ga lahko poškodo. val. Pri napadu je Rajniš izgubil iz hlačnega žepa 79 Din. Mladi »junak« je po končanem delu pograbil za železno ograjo pred hišo in jo je počel med hurouskim vpitjem in preklinjan em na vso moč tresti. V tem trenutku je zopet zagledal stražnika in k) pobral po Bregu. Med begom je še naprej kričal in robantal, slednjič pa izginil v temi. Vilko je tako hudo razgrajal, da so prina ali ljudje preplašeni k oknom. Sedaj bo moral dajati odgovor za svoje podvige.
Iz Maribora
DECEMBRA
s— Parastos ▼ počaščenje ln spomin žrtev svetovne vojne se bo vršil v četrtek, dne 21. tm- ob 9 dop. v stolnici- Udru-ženje vojnih invalidov v Mariboru poziva svo e člane, da se ga polnoštevilno udeleže. Vabljeno je tudi občinstvo-
a— Iz mariborskega gledališča. Jutri v četrtek se bo vršila po dolgem času spet premi era opere na mariborskem odru. Uprizori se Lortzingova komična opera »Wormski orožar«, ki se odlikuje po bogati metodiki in zelo zabavnem dejanju. Mariborsko gledališče ima za to opero s svojimi angažiranimi prav dobrimi pevci izvrstno zasedbo, zlasti ker nastopata tudi bivša odlična člana mariborske opere ga. Za-mejičeva in g- Neralič. Predstava bo za ab. C. — Namesto že naštudirane kitajske pravl ice »Krog s kredo«, ki za njo nove dekoracije še niso dovršene, se bo vršila koncem tega tedna premi era Pagnolove komedije »Velika abeceda«, ki roma zmagoslavno po vseh večjih odrih. Režira g. J Kovič.
a— Stric Tomova koča- Ameriška pisateljica Elizabeta Beecher Stowe (izgovori Bič'r Sto), je priobčevala v nekem ameriškem časopisu v letih 1851.-52- celo vrsto sličic iz lastnih doživljajev med sužnji črnci, ki ih je leta 1852. zbrala v posebno kn igo »Stric Tomova koča«. To delo je imelo brezprimeren uspeh Izšlo ie v angleškem jeziku že v nad 50 izdajah in v nemškem jeziku je nad 10 prevodov; prestavljeno je skoro v vse ezike- V slovenščini imamo prevod posebne izdaje, ki ;o je priredila pisateljica za mladino. Film. ki ga predvaja ZKD v kinu Union je posnet
Po originalnem delu. Stric Tomova koča je zgodovinsko kulturni dokument na ža-lostnejšega poglavja človeške družbe-Predočuje nam vse grozote suženjstva v Ameriki okrog 1860, ko je modri predsednik USA Lincoln po osvobodilnih vojnah proglasil popolno svobodo črnih sužnjev v ameriškin državah- Film se bo predvajal od četrtka do ponedel ek 27. t m. ob pol 7 in pol 9- Popoldne ob 4. uri so predstave za dijake.
a— Zimsko zasedanje mariborske porote- Za zimsko zasedanje mariborske porote, ki bo zadnje, ker ie, kakor znano, z novim letom porota odpravljena, sta razpisani doslej dve zadevi- Dne 2. decembra se zagovarjata delavec Martin Horvat in Ivan Cileršek zaradi umora in tatvine, dne 3. decembra pa Št. Tkalec zaradi umora.
a— Razdiralno delo reke .Mure. Med slovenskimi rekami dela Mura gotovo največ škode, ker je že skoraj v svojem celotnem toku od št Ilia do izliva v Dravo nere-gulirana in nezavarovana. Posebno veliko škodo pa dela v Medmurju. kjer je v zadnjih letih uničila že več hektarjev najrodo-vitnejše zemlje. Vsled zadnjega deževja pa so se te dni med Murskim Središčem in izlivom Lendave zopet porušili veliki obrežni kompleksi. Vzhodno od Peklenice so se zvalile v Muro cele njive, porušila pa se je cesta iz Murskega Središča v Deka-novce, ki je bila že večkrat preložena, a ogrožene so tudi nekatere hiše bližnjih obrežnih selišč in vasi. Škoda, ki je s tem nastala, še ni precenjena, je pa vsekakor precej znatna.
a— Epileptičen napad- Sno« je v Trubarjevi ulici dobila 35-Ietna posestnikov* hčerka, Karolina Petelinšek iz Slivnice hud ep;Ieptičen napad in so Jo morali z rešilnim avtomobilom prepeljati v bolnico.
Iz Škofje Loke
51— Predavanje ZKD o Jugoslaviji je bV k) zelo dobro obiskano, česar doklej nismo bili vajeni. Predavatelj g. Vladimir Kravos je s poja-snjevanjem skiof>tičn;h sLik v pol-dnrugournem izvajanju vo-dil gledalce v lepote in slikovitosti naše zemlje. Naj bi bik) takih zanimivih predavanj 5c večl
šl— Prenos obrata Ključavničarski mo> ster g. Ivan Kavčič j« v teh dnevih premestil svoj ofcrat na Spodnji trg v nišo kamnoseškega podjetja Ane Finžgarjcve, kjer so se hlevski prostori preuredili v de» lavnico. Dosedanji lokai namerava g. Kavčič predelati v gostilniški salon. — V pro« štorih dosedanje trgovine ročnih del Mki-ke Kecljeve se nam pa obeta delikatesna trgovina, ki bo prva te vrste v našem uc» stu.
si— Običajni sejem sv. Katarine t Skof-
ji Loki se bo vršiil v ponedeljek 25. t. m. Vesti, Id so razširjene v okolici Kranja, da bo sejem že r soboto, so brez podlage.
šl— Trgovino z mešanim blagom otvori ▼ Kalamovi hiši na Spodnjem trgu bz Sv. Valburge pri Smledniku došli g. Gašper Osterc. Lokal bo imel v svoječasni delav« niei g. Šifrerja, ki si je za svoj čevljarski obrt zgradil lično »tanovan isko hišico ob glavni cesti na Škofjeloški kolodvor.
6'— Zastopstvo Potočnikove kemične čistilnice rz Kranja je prevzel g. Franc P1an-tarič. Poleg Berčičeve pralnice in Kkalnice je zastopstvo druga zasnova te vrste ▼ Škof ji Loki.
šl— Vinjene osebe, ki so ob vsakem su na pozorisou okoliških vasi in mest* samega, so žalosten pojav. Dokler najširše plasti naroda ne bodo prišle do zdrave« ga spoznanja, izgleda, da vsa čujecnost oblasti ne bo preprečila prekomernega uži» vanj a alkoholnih pijač. Izmed mnogih primerov le dva: Pred dnevi je obležal na Štemarjih totalno všnien starejši možakar in je le srečnemu naključju pripisovati, da ni bilo nesreče. Občinski stražniki so spravili alkoholika v mestno stražnico, da se je preko noči streznil. V nedeljo zvečer pa se je ves blaten in povaljan drug prijatelj žganih pijač zibal po mestnih ulicah in padal sredi ceste v blato...
Angleška bolezen
(Rahftis)
Otrok, 1ci zfooM za angleško boleznijo, četaidi za bolj lahko, je manj odsporen zot>er nalezljive bolezni in pri njem morejo meti navadne otroške bolezni, navadno prehlajenie, teške posledice. nava>3no prehlajenje, težike posledice.
Je torej zelo važno, da zavarujete svojega otroka zoper vsak napad angleške bolezni.
Angleška bolezen nastane z>bog pomanjkanja zraka, sveriobe in nege, zlasti pa spričo pomanjkljive in nezadostne hranidfoe. Skrbite torej pri svo-iem otroku za dobro telesno nego, nudile mm dovolj svežeua zraka in soln-ca, pazile, da bo vedno snažen, da se bo mnogo prosto gbal, predvsem pa rrru daite pravilno sestavljene brane, ki bo imela dovolj najpotrebnejših vitaminov.
Nestle-jevf otroški mokj Smo seda} posebe pridelali vitaminov, ki so za zdrav razvoj otrok neobhodno potrebni. 'm ki služijo za to, da obvarujejo vašega otroka angleške bolezni in njenih nevarnih posledic.
Redna raba tega i/delka prf prehrani Vašega otroka Vam je porok za nj?ga zdravje.
Iz Kranja
t_ Nedeljska repriza operete »Mamsel-
le Nitouchet je dosegla izreden uspeh. Gledališka dvorana v Naroanean domu je bik polna hvaležnega občinstva, večinoma iz raznih krajev Gorenjske. Opereto je di» rigiral dr. Stamko Sajovic, ki ima za uprizoritev največ zaslug. V pevskem in igralskem oziru so podali vse najboljše. Smeha in ploskanja je bilo čez običajno mero.
r— Francosko predavanje. Pretekli petek j« priredil Francoski krožek zanimivo predavanje. Topot je predaval lektor na ljubljanski univerzi g. Mac Vev o znanem francoskem pesniku Moreas. Predavatelja, ki je s predavanjem zapustil izreden vtis, je pozdravil krožkov predsednik prof. M. Fabjančič.	.. ,
r— Francoski tečaji Francoski krožek bo r kratkem pričel z začetniškšm in konver-zacijskim tečajem. Prvotno so pridobili za učitelja rojenega Francoza, ki pa je bil pred kratkim prestavljen iz Jugoslavije v Švico. Sedaj bo poučeval francoščino profesor na ljubljanski trgovski akademiji g. Joško Pre» zelj, eden naših najboljših poznavateljev francoskega jezika. G. Prezelj bo vodil začetniški in konverzacijski tečaj ter bo dajal tudi privatne lekcije. Vsi, ki so se prijavili, in oni. ki se nameravajo še prijaviti, bodo imeli v sredo 20. t. m. ob 17. ▼ gimnaziji sestanek zaradi določitve dne* ▼ov in ur, oni, ki so se prijavili za konverza oi jo, pa isti dan ob 18. v kavarni Narodnega doma. Prispevki bodo nizki. Člani francoskega krožka in njihovi otroci bodo plačevali mesečno 20 Din. Prijave se še »prejemajo.
Iz Tržiča
g_ Nova cestna ograja. Ob desni strani
ceste v Bistrico od Dekliškega doma do ▼riia klanca je napravil cestni odbor novo ograjo iz betonskih stebričev in železnih cevi ter mestoma tudi novo škarpo, tako da je cesta sedaj širja, boli lična in bolj trdna. Škoda, ker je stara že v obupnem stanja. Sicer pa je ta bistriška cesta v izvrstnem stanju in so jo avtomobilisti že tudi izvohali, ker jo zelo radi vporabliajo za vožnjo na Bled.
6— Podružnica SPD Tržič Je na svoji »eji sklenila, da priredi v počašcenje svojega častnega predsednika g. Ivana Engels-bergerja 30- novembra v prostorih hotela pri »Pošti« za proslavo njegove šestdeset-ietnice časten večer s prvetno domačo zabavo. Na ta večer že danes opozarjamo vse Vevilne prijatelje delavnega jubilanta.
Iz Litije
I— Ghbetrotter — Jugoslcven. Skozi Litijo je potoval Velimir Živanovič, svet-ski potnik, doma iz Srbije. Dosedlaj je že 3 leta na potovanju in je prepešačil vso srednjo Evropo. Ko se je javil tukajšnjim oblastvom in je dobili potrebne žige, je krenil dalje po svetu.
i— Nos si je prerezal. Dečko T. je hitel • steklenico je udaril ob kamen, da mu je a steklenaoo je udaril ob kamn, da mu je ostala v roki le še čreprnja. Fantiček pa je udaril z glavo tako nesrečno na razbito glaievnto, da sn je prerezal nos. En kos odk ruš enega stekla pa se mu je zadri tik očesa, k ljub hudi nesreči pa ne bo za malega menda nikakih zlih posledic.
i— Martinovanje v Smartnem. V nedeljo so imeli Šmartinčani svoje žegnanje. Za proslavitev starodavnega običaja je po* skrbelo domače pevsko društvo Zvon s pomočjo Dramatičnega odseka Sokola. Igralci so predvajala dva komična prizora: »V čarobni brivnici« in »V posredovalnici«. Posebno dobro so se odrezali pevci po vodstvom agiinega pevovorje g. Šolskega upravitelja Maksa Kovačiča. Družabni večer so še dvignili zabavna kupleti, ki so jih zapeli g. Hauptman Ciril, g. Mandelj ter gdč. Anita Podlogarjeva. Uspeh prireditve je bil za aTanžerje časten.
Iz Zagorja
z— Sokolsko gledališče je v nedeljo zve«
Čer uprizorilo igro iz kmečkega življenja »Pri Hrastovih« Igralci so svoje vloge dobro rešili, le preveliko naglašanje (i) se ni ujemalo z govorom kmečke družine. Obisk tudi to pot ni bil zadovoljiv. Mislimo, da je bilo premalo reklame za tako igro. Prosvetni odsek naj bi v prihodnje po možno« sti določal repertoar iger, ki so bolj vesele ali narodne vsebine, za kar se zagorska publika najbolj zanima.
z— Občmstvu v vednost. Županstvo občine Zagorje razglaša, da ob ponedeljkih in četrtkih popoldne ne uraduje za stranke zaradi nujnih drugih poslov, ki jih mora dovršiti.
z— Afera zaradi reklamnega lOOdinar-akega bankovca. Na zagorski postaji pri tovorni blagajni je pretekli teden sin nekega obrtnika iz Kotredeža plačeval tovomi-no za prejeto pošiljatev. Uradniku je naštel sedem stotakov in nekaj drobiža. Ko je uradnik sprejel denar, ga je pregledal in opazil v sredini med lOOdinarskimi bankovci en fateifikat. Fant je izjavil, da mu je denar doma izročila mati Uradnik je falzifrkat konfiscirai in izročil orožnikom. Orožništvo je zaslišalo stranko, ki pa se zagovarja, da je stotak prejela od neke druge stranke, in ni vedela, da je ponarejen. Bankovec je na prvi pogled res podoben pravemu, ima pa na koncu reklamo nekega gasilnega društva na Gorenjskem, ki je z bankovci delalo reklamo za svojo prireditev. Zadevo falzifikata bo reševalo sodišče v Litiji, ki bo ugotovilo, ali gre za pomoto ali poskušeno goljufijo.
Iz Hrastnika
h— Koncert. V nedeljo, dne 17. t. m. ob priliki lOletnice, je priredilo Glasbeno dru» štvo v Hrastniku pod vodstvom pevovodje Davorina Čandra vokalni m orkestralni koncert, ki je bil prav dobro obiskan. Med gosti smo opazili skladatelja g. Zorka Pre-lovca in g. Mola, pevovodjo trboveljskega pevskega društva, katero je bilo v lepem številu zastopano. Po koncertu se je razvila animirana zabava, pri kateri je sviral domači orkester in je tudi trboveljsko pevsko društvo zapelo par pesmi, ki jih je dirigiral g. Mol. Koncert je vsestransko uspel, strokovno poročilo sledu
Iz Laškega
1— Martinov sejem, ki sicer velja zaupaj* boljšega v letu, se je letos slabo obnesel. Prignalo se je 182 glav živine, prodalo pa 16 volov, 11 krav in 5 telic. Za Italijo se je naložilo 12 glav. Slab prigon je zakrivi* lo deževno vreme. — Sresko načelstvo je izdalo odredbo, s katero zabramjuje zbiranje živine pred sejmom in po njem na javnem prostoru pred hotelom »Henke«, ker se smatra to za prenos sejmišča. Odredba obeta strogo kaznovanje tozadevnih prestopkov, nakar se interesenti že sedaj opo>= oairjajo, da ne bo pozneje izgovarjanja.
Iz Gornje Radgone
gr— Stavbeno gibanje. Občina je to to razparcelirala dve travniški parceli v Sodarski ulici v bližini kolodvora ter jih po znižani ceni odprodala gg. Degnu, Vrtx= njaku in Pučku, od katerih sta si slednja doslej zgradila in spravila pod streho svoji hiša, tako d)a se vselita v nje še pred zimo. Prihodnjo pomlad pa si bo tamkaj zgradil enonadstropno hišo tudi g. Degen. Razen tega bo v tej ulici kmalu začela obratovati oljarna g. Čeha, s katero je ze>-lo ustreženo kmečkemu ljudstvu, ki je moralo doslej vse svoje pridelke izvažati za» radi precJelave v avstrijsko Radgono ali pa celo v oddaljene Apače. Ker bo občina raz« širila svoje električino omrežje tudi v to doslej temno ulico, bo na ta način tudi ta del našega trga precej oživljen.
gr— Na davčno upravo v Gor Radgoni so v zadnjem času začeli prihajati davkoplačevalci iz Gornje Apačke kotline. Gor-
njo Sčavaice, Lokavcev, Trate in drugih krajev iz prejšnjega področja davčnega urada Sv. Lenart v Slov. goricah z željo, da bd dobivali v bodoče informacije v davčnih zadevah kakor tudi plačevali davke pri tej upravi Ti kraji spadajo namreč veda j pod davčno upravo Maribor ter so nekaleri oddaljeni od tamkaj po 6 do 7 ur hoda. med tem ko imajo do Gornje Radgone komaj 2 do 3 ure ter avtobusno zvezo. Ljudstvu navedenih krajev bi bilo precej ustreženo, ako bi se izvršila rek ti« rikacija mej med davčnima upravama Ma= ribor in Gornja Radgona.
Iz Ljutomera
IJ Naše ceste. Deževie zadnjih tednov je naše ceste pošteno zrahljalo In zmečkalo. Ponekod je blata do gležnjev. Osobito dovoz na kolodvor j« tako razrit in raz-vožen, da ga peš skoro ni mogoče pasirati. Isto vel a za cesto h Kukovčevemu mlinu; tu je par sto voz z jabolki, ki so jih tehtali na novi občinski tehtnici, zapustilo piavo morje blata. Železniška uprava na eni strani in mestna občina na drugi strani bj morali oba dovoza popraviti- — Na najbolj frekventiranem delu sedanje oblastne ceste skozi mesto še ni tolčenca, ki ga je okra:ni zastop druga leta navozil še pred jesenskim deževjem. Pravijo, da je tolče-nec še na Pohorju- Upamo, da ga bo nova uprava skoro spravila na našo že precej iamasto cesto.
Iz Prekmurja
pm— Požar je nastal te dni okoli polno« či pri posestniku Oškoli v Selu in vpepe-lil gospodarska poslopja. Lastnik trpi okrog 20.000 Din škode. Vzrok požara se ne da ugotoviti.
pm— Otvoritev Sokolskega doma. Dne 30. t m. ob 20. se bo vršila slovesna otvoritev Sokolskega doma. Na sporedu bodo telovadne, pevske in dramske točke. Po sporedu bo prosta zabava s plesom. Sodelovala bo vojaška godba iz Varaždina. Ker so bile do sedaj vse sokolske prireditve dobro obiskane, pričakujemo tudi sedaj obilnega obiska. Spored se bo ponovil L decembr« ob pol 15.
Gospodarstvo
Skupščina Dmštva kmet^skih strokovnjakov
Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino je imelo preteklo soboto v Celju svoio redno letno skupščino. Zbrali so ee odlični predstavniki šolanih ekonomov, od absolventa nižje kmetijske šole do inženjerja poliedelskib znanosti, od najpro-minentnejšib fukcijonarjev kmetijske stroke do ekonomov v samostojnih in pomožnih položajih. Ban inž. Sernec je na skupščino delegiral svojega zastopnika v osebi sreskega načelnika dr. Hubada. podban dr. Pirkmajer pa jo je pozdravil pismeno.
Zborovanju je predsedoval društveni predsednik šef oddelka za kmetijstvo g. inž. Zi-danšek. ki je ob splošnem odobravanju predlagal. da ee pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravne brzojavke na kmetij, ministru dr. Frangešu. banu inž. Sernecu in podbanu dr. Pirkmajerju.
Letošnja skupščina tega društva. Id Je ta-korekoč matica kmetijskih izobražencev, je potekla izredno skladno, v stanovski disciplini ter samozavesti in ljubezni do kmetijske stroke. Udeleženci so znova utrdili kolegijal-nost, kajti bolj kakor v zajednicah drugih stanov ne sme tu biti kast ali razlik v položaju in stanu.
Iz poročila posnemamo, da odbor nI zamudil nobene prilike, kadar je šlo za zaščito stanovskih interesov, živahno pa ee je udej-stvoval tudi kot posvetovalni organ v kmetijsko - strokovnih zadevah. Zanimivi so bili referati iz kmetijsko - posvetovalne službe.
Kmetijski strokovnjaki z akademsko izobrazbo so ei ustanovili lastno organizacijo »Sekcijo zagrebškega Udruženia agronomov za Slovenijo«. Po izmenjavi misli je bila odpravljena prvotna animoznost in ugotovljena volja za sodelovanje, kar so skupščin a rji pozdravili.
Pri volitvah Je bil za predsednika ponovno izvoljen inž. Zidanšek. v odbor pa so bili izvoljeni gg.: Ambrož. Dular. Gonnbač- Kafol, Kmet. Sevanič Rohrman. fiuštič, Trampuž. inž. Wenke. Sedež društvenega odbora je prenešen na sedež banske uprave v Ljubljano. Pri slučajnostih se je razpravlialo o stanovskih vprašanjih ter je bilo sproženo vprašanje potrebe razpisovanja vseh vakantnih mest v javni službi kmetijske stroke.
= Stanje Narodne banke. Narodna banka
je izdala izkaz o svojem stanju na dan 15. t. m., iz katerega je razvidno, da je v drugi četrtini novembra prodala za skoro 38 milijonov Din več deviz kakor pa jih je kupila. Za ta znesek so se torej devizne rezerve zmanjšale, kar pa pri sedanjem izredno visokem stanju teh rezerv ne pomeni mnogo. Stanje posojil je v zvezi z veliko likvidnostjo na denarnem trgu in obilico razpoložljivih denarnih sredstev za financiranje izvoza ponovno nazadovalo za 46 milijonov Din. Zaradi zmanjšanja deviznih rezerv in posopl kakor tudi zaradi povečanja žirovnih obveznosti je obtok bankovcev nazadoval za 156 milijonov Din na 5552 milijonov Din. Stanje od 15. t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram staniu od 8. t. m.): Aktiva: kovinska podlaga 3P-59 (— 7.1), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1236.2
(_ 30.5), posojila na menice 1287.8 (— 13.7),
lombard 236.7 (— 28.8); pasiva: obtok bankovcev 5552.0 (— 155.6), žirovne obveznosti napram državi I6O.7 (— 22.4), ostale žirovne obveznosti 1064.2 (+ 55.4), razne obveznosti 130.2 (— 5.6).
= Pred gradbo ogromne palače za glavno pošto in Poštno hranilnico v Beogradu. Nedavno je Poštna hranilnica v Beogradu kupila od cerkve Sv. Marka zemljišče, na katerem se bo prihodnje leto pričela graditi j skupna palača za glavno pošto in centralo j Poštne hranilnice. Zemljišče se nahaja ob Aleksandrovi, Takovski in Kosovski ulici ter meri 7699 m*. Poštna hranilnica je od- j kupila to zemljišče za 13.08 milijona Din (19.200 Din za m1). Da bi se čim prej iz- j delal načrt za gradbo palače, je minister za javne zgradbe gosp. Savkovič nedavno odredil komisijo, ki je sedaj sestavila program za gradbo palače. V palači so predvideni prostori za glavno pošto in brzojavno postajo, za glavno upravo pošte in breo-java s potrebnimi dvoranami za biblioteko, poštnotelegrafski muzej in za konference (predvsem mednarodne) in končno za cen
pri tranzitu preko Avstrije pra* tako prizadeta zaradi protekcijonistične avstrijske tarifne politike, ki gotovo tudi ni v skladu a stremljenjem Društva narodov po omilje-nju carinskih in drugih ovir v mednarodni trgovini.
= Francija dalje kopiči »lato. Po zadnjem izkazu francoske novčanične banke je zlati zaklad Banque de France prekoračil že 40 milijard frankov (88 milijard Din). To ie rekordna višina, ki jo Francija doslej še ni nikoli dosegla. Tekom enega leta se je zlati zaklad povečal za 9 milijard frankov ali 33 odstotkov Če upoštevamo, da ima Francoska banka še za 26 milijard frankov deviz, ki jih ob primernem času lahko še spremeni v zlato, tedaj vidimo, da znaša kritje obtoka bankovcev okrog 100 odstotkov. Te številke nam ilustrirajo ogromno bogastvo Franeiie.
= Plačilna prepoved ra Frankfurter AII-
gemeine Versicherunes A. G. Kakor znano, je pred meseci vzbudil pov?y>d veliko pozornost polom ene od največjih nemških zavarovalnic Frankfurter Allgemeine Versiche-rungs A. G Po poročilih iz Berlina je se-dai senat državnega nadzorstvenega urada za privatne zavarovalnice prenovedal družbi, ki ie v likvidaciji, vsa izplačila, ki niso v zvezi z upravo in z rednimi izdatki za zavarovanja. S tem hoče oblast preprečiti, da bi se gotovi upniki (inozemski) okoristili na račun drugih. Kakor znano, je vse zavarovalne posle z izjemo nekaterih specialnih zavarovanj že pred meseci prevzela zavarovalna družba Allianz.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Liubljani sprejema do 22. t. m. nonudbe glede dobave hrastovega lesa do 26. t m. pa glede dobave železne pločevine, jekla in morze-anarata, strojni oddelek pa do 28. t. m. ponudbe glede doba ve lesenih drogov in glede oddaje pil v na-sekavanje in popravilo. (Pogoji so na vpogled pri omenienih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 3. decembra ponudbe glede dobave 3000 kg mila. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 6. decembra ponudbe glede dobave železne pločevine, železa in plinskih cevi. Dne 6. decembra se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertal na licitaera glede dobave raznega materi-jala za gornji ustroj (vijaki, zavrtki, zakovice). (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 27. t m. se bo vršila pri ekonomskem oddelku ministrstva za vojsko in mornarico v Beogradu licitacija glede dobave 100.000 vreč od jute. (Pogoji so na vpogled v pisarni proviantskega odseka ekonomskega oddelka omenjenega ministrstva.)
== Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubliani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 20 kg kostnega olja. 20 kg glicerina. 100 kg vazelina. 100 kg solne kisline in 40 kg parketnega voska. Direkciia državnega rudnika Velenje spreiema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 500 kg testenin, 2n.000 kg pšenične moke. 1000 kg koruznega zdroba. 2000 kg masti. 1000 kg Franckovega pridatka za kavo in 3000 kg riža: do 2. decembra pa glede dobave 10.000 m bronove telefonske žice in 250 m3 jamskega lesa. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 28. t m. ponudbe glede dobave armatur in klingerit-plošč. Direkcija državnega rudnika Buki-nje sprejema do 28. t m ponudbe glede dobave 50 komadov impregniranib drogov.
= Dobave. Dir. drž. rud. Banjaluka sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 100 kg tovorne masti. 600 kg plinskega olja hi 300 kilogramov turbinskega olja ter glede dobave 4 kompletnih konjskih vpreg. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 27. t m. ponudbe glede doba-
tralo Poštne hranilnice. Poslovna dvorana | ve parnih armatur. Direkcija državnega rud-
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Lfnbliani. 19. novembra 1929.
Višina barometra 308.8 rr.
Kra|	Cas	Baro«	Tempe*	M ss _	Smer vetra 'm brzina v m i-n »»i	0	Padavine	
Opazovanja				. i* "S -v		Šl o*	Vrs»a	T »m d* 7
Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dnbrovaik	8.	766	9 7MS 767	3 764 2	4 2 .*> 6	92 90 75 tn	NE 2 NNW 6 E 6 mirno	8 7 9 10	Dež	156 200 18 0 20 •
Skopile	7.	762-1	U	90	NW 2	10		9
SpIM		758-4	11	65	ISTE 12	10		10-2
N«jviSja temperatura danes v Ljubljani 8.2, najnižja 2.8. Solnce vzhaja ob 7.2, zahaja 06 16.27. luna vzhaja ob 19.12, zahaja ob 11.30. Buiiaiska vremenska napoved sa sredo: Po la'>ni jutranji slani in jutranji megli najprej .	večinoma še jasno, kasneje oblačenje v višinah, milo.
glavne pošte bo merila 800 kvadratnih metrov ter bo imela 55 šalterjev za pošto in brzojav. Podobra poslovna dvorana bo zgrajena za poštno - čekovni in coštno-hranilni promet. Dvoje dvorišč po 1000 lev. metrov bo služilo za dovoz in odvoz pošte z avtomobili. Notranja oprema bo urejena po najmodernejših principih. Telefonska centrala ne bo nameščena v tej palači, ker se bo za to centralo zgradilo posebno poslopje. Kakor poroča beograjska »Politi-kac, bodo gradbeni stroški znašali blizu 100 milijonov Din. Pri financiranju bo v znatni meri sodelovala Poštna hranilnica.
= Razširjenje ladjedelnice ▼ Kraljeviči. Kakor znano, je pred meseci Jadransko - po-dunavska banka na licitaciji kupila ladjedelnico v Kraljeviči. Sedaj poročajo iz Beograda. da bo imenovana banka skupno z angleško ladjedelniško družbo Yardow Co. Ltd iz Glasgowa znatno razširila sedanje naprave ter jih stavila v obrat prihodnje leto. Ladjedelnico bo prevzela posebna družba z glavnico 40.000 funtov (11 milijonov Din).
= Osebna vest Upravni odbor Oblastne zadruge za kmetijski kredit v Čupriji je na svoji seji 18. t. m. izbral za ravnatelja oblastne zadruge znanega celjskega zadružnega strokovnjaka g. J.-.nkn Lesničaria. Oblastna zadruga za kmetijski kredit v Čupriji je od šestih obstoječih zvez zadrug %n kmetijski kredit največja in šteje blizu 400 zadrug članic.
= Pred zmanjšanjem hmeljskih nasadov na Češkoslovaškem. Iz Prage poročajo, da je nemška sekcija Hmeljarskega udruženja v Žatcu sklicala za 4. december konferenco delegatov, na kateri se bo razpravljalo o zmanjšanju hmeljskih nasadov in o pred-prodaji hmelja.
= češkoslovaška pripravlja SelezniSke tarifne represalije napram Avstriji. Avstrija je s 1. majem tek. leta izvedla povišanje železniških tarif, in sicer v taki obliki, da je povišanje zadeflo skoro izključno inozemsko blago in tranzitni prevoz. Povišanje je bilo izvedeno v prvi vrsti od obmejnih postaj tako, da obremenjuje le uvoženo bla- j go, dočim so bile za prevoz domačega blaga uvedene razne bonifikacije, predvsem v diferencirani klasifikaciji. Ta taffni sistem povzroča težkoče pri izvozu češkoslovaškega blaga v Avstrijo in še v večji meri pri tranzitu. Prizadete pa so tudi druge države, kakor Poljska in baltiške države. Na podlagi intervencij češkoslovaških industrijskih podjetij se je vršilo že nekaj tarifnih konferenc med češkoslovaško in Avstrijo, ki pa so ostale brez uspeha, zato je bil spor predložen tudi že Mednarodni trgovski zbornici. Iz Prage poročajo eedaj, da ee je te dni vršila v zunanjem ministrstvu kon- j fcrenca, na kateri so bili izdelani konkret- ! ni predlogi glede ukrepov proti tem tarifnim diskriminacijam Avstrije. Kakor se čuie, bo prihodnje dni češkoslovaška predložila Avstriji novo demaršo. Če bo tudi ta demarša ostala brez uspeha, bo Češkoslovaška po odobritvi nove vlade nastopna z re presalijami. Na sporu med Češkoslovaško in Avstrijo je interesirana tudi naša država, ki je pri svojem izvozu v Avstrijo in
nika Breza sprejema do 28. L m. ponudbe glede dobave 50 komadov kant za vodo. 250 kg razne barve. 50 kg minija, 1 avtomatične telefonske centrale ter glede dobave električnega materijala. Dne 30. L m. ee bo vršila pri upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija glede dobave 75.750 m' lesa. (Predmetni oglasi bo na ogled v Zbornici za TOI.)
= Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 2. decembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave trajnožarnah peči, 5. decembra pa glede dobave materijala za gornji ustroj (tračnice, spojnice, podložne plošče, tračni žeblji, tirefondi, skretnice, vijaki itd.). — (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici TOI.) Dne 2. decembra se'bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Saraievu ofertalna licitacija glede dobave 210.000 komadov žebljev za zaznamovanje Dragov. 5. decembra pa glede dobave raznih ščetk. ne 5. decembra L L se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Liubliani ofertalna licitacija glede dobave 270.000 kg port-landskega cementa. — (Pogoji so na vpogled pri omenienih oddelkih.) — Dne 4. decembra se bo vršila pri računsko-eko-nomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu licitacija glede dobave naprave za ponikljanje in bakreni o, lEogoji so na vpogled pri blagaini ministrstva za zgradbe v Beoeradu.) Dne 5. decembra se bo vršila pri glavnem sanitetskem skladišču v Zeniunu ofertalna licitacija glede dobave 5000 metrov mreže u tiln. (Pogoji so na vpogled pri 'stem skladiščit.)
Borze
19. novembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet znaten, zlasti v devizah Praga, Trst in Dunaj. Deviza na London je dalje popustila od 275.63 na 275.45. deviza na Trst od 295.73 na 295 55 in deviza na Dunaj od 7.9507 na 7-9485.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes dalje učvrstila ter se je trgovala za aranžma po 442 in 44° ter za februar (ex) po 419 do 420. Zaradi pomanjkanja ponudbe promet ni bil znaten. Ostali državni papirji so bili pri nespremenjenih tečajih brez prometa. Med bančnimi papirji se je Unionbanka pri dalje slabi tendenci trgovala po 201 in 200. dočim se je Z-^malj-ska okrepila na 130 zaklj. Med industrijskimi papirji je Trboveljska popustila na 455 zaklj., Slavonija pa je bila pri čvrsti tendenci zaključena po 155. Čvrsta je tudi Du-brovačka pri 470 den.
Deviie io valute.
Ljubljana. Amsterd. 22.795, Berlin 18.495 —13.525 (13.51). Bruse« 7.9068. Budnmpe&a 9S6.75—989.75 (988.25). Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dura! 793.35—796.35 (794.85). Lon<kwi 275.05—275.85 (275.45), Newyor% 56.31—56.51 (56.41), Pariz 222 47. Praga 167.05—167.86 (167 45). Tr-sr 294 55—296.55 (295.55).
Zagreb. London 275.05 — 275®. New-york 56.31 — 56.51, Pariz 221.47 — 223.47,
Prvovrstno ure j sni
zobni atelje Bevc Jošbo
(poleg »Rgovca« - nasproti Kneza)
Sprejema od 5^9—K13 (1) in
od 14(2)—V218 (6) Na želio sprejema tudi izven navedenih ur. — Ob nedeljah dopoldne.
Milan 294.60 - 296.60, Curih 1094.4 — 1097.4, Amsterdam 22.756 — 22.816, Berlin 13.493 — 13.525. Dunaj 7.9335 — 7.9635, Praga 167.05 — 167.85.
Curih. Zagreb 9.127, London 2^135. New-vork 515.725, Pariz 20.295 Milan 26.985, Madrid 72.15, Berlin 123.27, Dunaj 72 50, Praga 15.2775. Bukarešta 3.0825. Budimpešta 90.15, Sofija 3.72125, Varšava 56.85.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 443 bi., za december 446 bi.. Celjska 170 den.. Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den.. Ruše 250 — 260, Kranjska industrijska 300 den., Vevče 130 den.
Zagreb. Državna vrednote: Vojna škoda 443 _ 444. kasa 442 — 444, za december 445 den., za februar ex 419 — 425. investicijsko 85.25 — 86. agrarne 52.50 — 53; bančne vrednote: Praštediona 905 — 910. Srpska 157 den., Union 199 — 200, Jugo 83 den., Zemaljska 129 — 131, Poljo 16 — 17; industrijske vrednote: Nar. šumska 40 den., Gut« mann 180 _ 190, Slaveks 96—100 Slavonija 155 — 165. Drava 320 _ 330. Sečerana 380— 390, Brod vagon 140 _ 150. Vevče 132 den, Dubrovačka 470 den.. Jadranska 527.50 oen_ Trbovlje 453 — 457.50.
Beograd. Vojna škoda 439 — 442 zaklj, za februaT es 416.50 — 418, agrarne 54.00 zaklj., Narodna 8270 — 8300.
Blagovna tržišča
Les
+ Ljubljanska borza (19. t m.). Tendenca
nespremenjena. Zaključenih je bilo 25 nagonov oglja in 1 vagon bukovih brzojavnih drogov. Povpraševanje je za 1500 — kub. m mora lov, smreka — jelka (68 X 68. deloma tudi 58 X 58, 78 X 78 in 98 X 98, dolžina 4. 5 in 6 m), dalje za Temeljne (38 X 38 in 78 X 98, 4 in 5 m), za tra-me, rezane, ostrorobe v predpisanih dimenzijah, za merkantilne trame (16 X 19, 4 in 5 m ter 21 X 26, 7 in 8 m), za madri-jerje, I, II. (llo. 140 in 160 mm, od 25 m šir. naprej, od 5.-50 m dolž. naprej, dobava jan, febr.) ter končno za dele zabojev v. predpisanih, dimenzijah.
Žito
+ Žitni trg (19. t m.). Na chicaSfa" borzi so včeraj tečaji pšenice nebistveno popustili (za december od 120 7/8 na 120 centov). Na kontinentalnih borzah je položaj ostal povsem nespremenjen in tudi pri nas je teden ca dalje prilično prijazna.
-f Ljubljanska borza (19. t m.). Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post, mlev. tar.. plač 30 dni): baška, 79 kg 240 — 242.5. baška 78 kg 2375 80 kg 237.5 _ 240. sremska, 77 kg 230 do 232.5, slavonska 77 kg 220 — 222.5; rž: baška, 72/73 kg 200 - 202.5; moka: >0*. fco Ljubljana 355 — 365; koruza: baška, umetno sušena 195 — 197.5, po mlevski tarifi 192.5 — 195, času primerno suha s kakovostno garancijo I7O — 175; činkvaatin: baški 245 — 247-5; oves: baški, 63/64 kg 195 — 197.5 Din za 100 kg.
+ Novosadska blagovna borza (19. t m.} Tendenca stalna. Cene koruzi eo se nekoliko okrepile. Promet: 20 vagonov pšenice, 25 vagonov moke, 25 vagonov koruze. 5 vagonov ovsa in 2 vagona ječmena. Pšenica: baška, 77 kg 177-5 — 182.5; 78 kg 180 - 185; ba-naska 175 — 180. Koruza: baška in sremska 102.5—105; s kakovostno garancijo 107.5 do 112.5; za december - januar 115 — 120; za marc. ladja Dunav 132.5 — 135: umetne sušena 132.5—137.5. Oves: baški 140—142 5. Moka: baška >0g< 290 — 300; »2< 265 do 275; >5< 235 _ 245: »6< 190 _ 200; ,7< 150 — 160 Otrobi: baški 97.5 - 102.5.
-I- Dunajska borza za kmetijske proizvode (18. L m.) Pod vtisom hose na chicaški ia budimpeštanski borzi je bilo tudi na dunajskem tržišču razpoloženje prijaznejše. Ponudniki 90 dvignili cene za 2—3 češke vinarje, na kar pa kupci niso hoteli pristati. Zato je bil tudi promet slab in so uradni tečaji ostali nespremenjeni.
Živina
+ Dnnajski goveji sejem (18. t m.) Do gon 2006 komadov, od tega 291 iz Jugoslavije in 811 iz Madžarske. Pri zelo mlačnem prometu se je prvovrstno blago pocenilo za
10 grošev, ostale vrste pa za 15_20 grošev.
Za kg žive teže notirajo: voli izjemno 2.10 do 2.20, I. 1.75 - 2.05. II. 1.35 _ I.70, III. 1.10 — 1.3—, krave 0.95 — 1.55. slaba živina 0.75 — 0.% šilinga.
ATELJE ZA NOTRANJO ARHITEKTURO ING. AR H. J. OMAHEN ING. ARH. D. SERAJNIK LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA ST. 28111
„PyrotQ" o Ceiju
etSna tvomlca raket v Jugoslaviji, Ima v zalogi In prodaja najcenejše In najboljše:
Čudežne svečice
aa BofK. rakete, žabice, petarde (toplče), brizgate (šlštaflce). beng, vžigalice, bak-Ue sa bakljade, aparate proti vlomu itd.
Zahtevajte oovt cenik sa L 1929.
Kulturni pregled
Repertoarji
ljubljanska drama.
Začetek ob 20.
sreda, 20,: Grob neznanega vojaka. A. Četrtek, 21. ob 15.: Faust Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 22.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob po) 20.
Sreda, 20.: Gorenški elavček. B. Četrtek. 21.: Zaprto. Petek. 22.: Valkira. C.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 20.: Zaprto.
Četrtek, 21.: \Vormeki orožar. Premij era. C. Petek, 22.: Zaprto.
»Janezek Nosamčelk«
Kralj Zapdk, kraljična, dvorjani, kuhar debeluhar in drugo kuharsko osobje, brivec, pek, nočni čuvaj, medved z medvedko, petelinček, žaba in druge živali, coprni-ca Maruša, celo Jezušček z angeli, pet pestrih slik, petje, godba in ples. mati Ko-renka in nad vsem skupaj seveda nje Janezek z dolgim nosom, ki si pridobi kra-ljično in prestol — dogodkov in ljudi res ni premalo, še za otroško ljudstvece ne, ki besede »premalo« v svojem slovarju ne pozna. Nekoliko črt preko Rur* ratovih poetičnih, malo vodenih dolgoveznosti, ki samo zavlačujejo tempo igre in ne povedo otroku nič, bi vsekakor ne škodovalo. Sicer se je režiser (prof. O. Šest) potrudH. da so šli po znani metodi vsaj scemčne spremembe naglo spod rok. Živ in simpatičen Janezek gdč. Vida Juvanova; dra-žestna kraljična. ki ee ne more smejati, ga. Šaričeva; izboren kralj-vladar v deželi Hoplala g. Kralj: in kuhar Cerar s kuharico Lizo — Medvedovo: in brivec Habakuk Maskprask _ Smerkolj; in ves ost nji ansambl. ki bi mi vzelo pol kolone, že samo naštevanje imen: tihi, izvrstni ti ni. že zato. ker so znali spraviti malo ljudstvo v smeh in navdušenje. Še posebe pa ga pihne seveda živalski kvartet Kaukler - Plut -Sanein - Skrbinšek r svojim originalnim nastopom in še originalnejšimd kostumi. Upam, da bo za deco v letošji sezoni še kaj podobnega, morda samo literarno boljšega.	Karlo KocjančiE.
>Die Ji ter ari sebe W*1t< o Ivann Cankarju. Berlinska »Die literarisehe Weltc je priobčila v številki z dne 15. novembra oceno nemškega prevoda »Hlapca Jerneja«, ki je izšel v založbi Niethammer na Dunaju. Pisec Ernst Schwenk pravi uvodoma, da je bil Hermanu Wendel prvi v Nemčiji ki je opozoril na Cankar;a. »neznano veličino iz najbolj neznanega slovstva v Evropi.« Četudi izbor Cankarjeve proze, kakor ga daje omenjena knjiga, ne nudi »zaokrožene slike slovenskega roman cier.ja in dramatika, kaže vendarle pesnika močne izvirnosti in sile.« rY>ročevalec trdi, da se Cankarjeve črtice lahko primerjajo z liudskimi povestmi Leva Tolstega. Toda zdi ee, kakor da bi Cankar gledal stoletja nazaj; njegovo pripovedovanje očituje »nekako srednjeveško silo nazora in jezika. Zakaj — Cankarieve povesti eo legende.« Nato karakterizira Scbwenk vsebino Ln literarne kakovosti asocialne legende«, kakor imenuje povest -Hlapec Jernej in njegova pravica«. »To je umetnost docela čistega povsem prepričanega pesnika«. Pisec zaključuje z naslednjo krepko karakteristiko: »Pri Cankarju, tem bojevniškem socialistu in ateistu/ čutimo globoko pod vsako besedo^ nekaj čudežnega. a neizrekljivega: pobožnosi«
Češki glas o »Martinu Brbku«. Praški dnevnik i-NSr. Listy« z dne 16. t. m. je objavil oceno znanega romana Ivana Podrža-ja »Martin Brbek« (izdala založba »Luč« v Ljnbljanl). Ocenjevalec I. K. S. (trakaty) sodi o tej knjigi: »Slovenski pisatelj Tvan Podržaj, znan r>o svojih povestih in črticah, nastopa tu prvi?, z več Hm spisom, tridelnim romanom, čigar prvi del je pravkar izšel in pomeni m noro obetajoči začetek. V njem realistično slika življenje v kmetsld župniji; za junaka svojega romana si je izvolil nezakonskega eina župnika Poklukarja. Martina Brbka. Živlienska tragika tega revčka izvira iz nj^gorg^a taj'instveu«»gri rodu. A tudi njemu se nasmehne sreča, ko se zaliubi v Lizo. deklo v vaški krčmi, in 6e hoče z njo oženiti. To na prepreči žnp-nik, zakaj tudi Liza je niegov otrok. Župnik prežene Rrbka iz bajte, ki jo je bil prepustil njegovi materi, v tem pa mn teta razodene, kdo je njegov oče. Rrbek od jeze in ogorčenia zažge bajto. Orožniki ga zanro kot nožig^lca, s čemer dosežf deinnie prvega dela višek. — Dejanje je iobro konstruirano; prednost knjige so dialogi, ki jo oživi 5ak> in hkrati karakterizirajo nastopajoče osebe.«
Pevski festival r Zagrebu. Ze Ve>liko noč prihodnjega leta pripravljajo hrvatska pevska društva v Zagrebu velik festival, ki bo prekašal vse dosedanje. Razen domačih pevskih društev se ga udeleže aktivno vsa pevska društva vseh slovanskih narodov. Nastomli bodo tudi pevci k Amerike, Burgenlanda in iz drudb kolonij.
0 slovenski filozofiji poroča z ozirom na knjigo dr. Ataie Sodnikove »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« Liuba D. Jurkovič v 222/932. zvezku beograiske »Misli«. Niegov članek ni samo naiobšir-nejša izmed dosedanjih kritik te slovenske znanstvene knjige, marveč tudi seznanja 6rbske kroge — prvič v takem obsegu — s filozofskimi načeli profesorja dr Vebra.
Skopako nančno društvo je izbralo za svojega člana-sotrudnika dria.^ Franceta Mesesnela, kustosa v Muzeiu Južne Srbije.
0 duhu današnje oml^dine. V novem tedniku »Društvena obnova« je izčel zanimiv flanek našega sotrudinika kni'ževn,ika g. S. Parma?evi#a z naslovom »Dve ©mladinec. Pisec plastično karaMerizira predvojno in povedno omladino. Zastopa stališče, da v bistvu ni razlike med to in ono: drugačen je pravec stremljenj, omladinska ekspan-zivno«t in zanos pa sta vedno ista. Ni kriva omladina, če so io vplivi povoinega okoli a včasi obrnili k manj pleme»iit;m eiliem
Dane« _ ugotavlja g. Parmačevič— se tudi
v omladnno vrača zanimanie za duhovne dobrine. Nastaja nov tip idealizma, ki utegne biti manj romantičen, vendar pa n*č nižii od Predvojnega. Nova omladina ima več praktičnega čuta nego ga je imela predvojna. Pisec gleda optimistično na mladi zarod; sodi. da ee pripravlja generacija, ki
bo dostojna predvojne omladine. Obe generaciji bosta po naturni logiki tisti činitelj, ki bo vodil usodo naše domovine. Ne moremo si misliti, da bi bil rod, ki je najaktivnejše sodeloval pri nastanku te države, stalno izločen od dela za njeno novo življenje. Toda v novih razmerah kri eo nastale s 6. januarjem, se bodo formirale tudi vrste povojne ontfadine; iz njih bodo stopili novi bodoči vodfrtelji.
Tretji zvezek »Poučnega slovarja«. Pravkar je izšel 8. zvezek prvega slovenskega »Poučnega slovarja«, ki ga sestavlja dr. Jože Glonar in izdaja Umetniška propaganda. Zvezek ee začenia pri imenu »Ari-bo< in končuje pri »Barbizon«. Upošteva zadostno tudd naše kraje in ljudi »Poučni slovar« izhaja v mesečnih snopičih. Naroča ee tudi pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani (četrtletno Din 75.—).
O srbski narodni oesmi na Poliskem je začel objavljati praški »Slov. Pfehled« obsežno razpravo Boh. Vvdre. Časovno obsega Vydrov članek prvo razdobje poljskega romantizma in podrobno navaja, koliko so Poljaki prevajali iz Vukovih zbirk. Razprava je leD prispevek k zgodovini poljsko-jugoslovenskih stikov.
Za slovansko kulturno vzajemnost. »Letopis Matice Srpske« predlaga v članku, ki razpravlja o praškem kongresu slovanskih filolosov. da naj se skuša v slovanskih deželah po<rl obiti zanimanie za slovanske kulture takole: 1. Vsi slovanski dnevniki in literarne reviie naj uneliejo svojo stalno slovansko kulturno ru-briko. 2. Ustanovi naj se literarna znanstvena in umetniška reviia. ki bi prinašala prispevke v vseh slovanskih jezikih. 3. Nai se po zapadnoevropskib vzorcih izdaja časopis za praktično učenje slovanskih jezikov. _
LtiTPško i#rhski motivi Antona Trstenia* ka. Kakor znano, je naš slovenski slikar g. Ante Trstenjak ki živi sedaj v Pragi, ponovno prepotoval Lužioo in naslikal večjo zbirko motivov iz dežele najmanjšega slovanskega Daroda. Te slike so bile razstavljene v Budyšinu in v Pragi in so povsod vzbudile pozornost. »Zwiazk luž. serb. stu-dentstva v Budyšinje« je sedai izdal deset koloriranib razgledni« z izbranimi slikami A. Trsteniaka. Slike kažejo predvsem pestrost in lepoto narodne noše. Lep je tudi mofiv iz Budyšina.
D«'ficit avstrifckih državnih gledali*?. Avstrijska državna gledališča bodo dobila za leto 1930 subvencijo v znesku 5.3 milijona šilingov. Letos so imela enako visoko subvencijo, vendar računalo uprave z deficitom ki bo za kakih 700.000 šilineov višii od lanskega.
1501etnica A. G. Oehlensrfilagerja. Mini-! lo je 150 let, kar se ie rodil slavni dan-' ski pesnik Adam Gottlob Oehlen^biager, ki ie danskemu narodu to, kar Slovencem Prešeren. Udejstvoval pa se je v širšem obsegu. zlasti kot dramatik. Pripadal je ro-mantizmu, e katerim je otvoril v danskem leposlovju novo dobo. Oehlensehlfiger je umrl 1. 1850.
Visoka literarna nagrada. Pariški poslanik republike San Marino, Enrico Garda, je razpisal 50.0o0 lir nagrade za najboljše biografsko delo o Gabrielu d'Annimziju.
Originalna knjiga o japonski umetnosti. Založba »Insek je Izdala prvo nemško spisano delo Japonca o japonski umetnosti (Tsuneyoshi Tsudzumi, »Die Kunst Ja-pans«). Spis izdaja 6 stališča, da umetnost nobenega naroda na svetu ni tako ozko združena z njega moralo, religijo in gospodarskim življenjem, kakor je japonska. Zato pisec razpravlja tudi o umetnosti vrtov in cvetličnjakov, poglavje, ki bi bilo v zgodovini evropske umetnosti precej kuri-ozno.
lrvija postavi osvoboditelju Južne Amerike Bolivarju. Proračun zanj gre v težke milijone in vabila so dobili le najboljši kipairji sveta. Tudi če Doilinar ne dobi prve nagrade in naročila, vendar je že samo vabilo h konkurenci velika čast in priznanje.
Dolina<rjev »Mojzes« je tak, da je opo» zoril svet na našega rojaka. Ali naj torej capljam za francosko kritiko m ga hvalim še jaz? Nič čudnega bi ne bik) piri nas, če bi se oglasil kdo da bi francoske kritike takole malo popravil in vljudno poučil aH pa njih sodbo vsaj popolnih
še več neugnanega razmaha in še bolj viharno razgiban, v silhueti še bolj d-zen, pa vendar od vseh strani poln in še boga-tejšii v ritmu na j mehke j š'h linij je »sv. Krištof«. Gigantski je njegov korak, a komaj se doteka tal — ne brede razburkanih valov, le dirči po njih z brzino misli Na tej vtelešeni streli pa silna teža svetov, da se Krištofu zvija hrbet in pokajo gigantu mišice. — na tej eksplozivni sprostitvi največjih energij pa varno sedi malo de+ece Rog. k^.kor bi se rahlo ribalo na rokah Ma* tere Device.
Kakor ni na svetu nobena stvar popolna, tudi ta kip ni brez pogreške. Premajhen je. Če bi bila figura vsaj dvojne naravne velikosti — poskusite si skupno predočiti v tej velikosti — bi bil njen u trnek kolo« salen. Učinkoval bi na modernega človeka s tako silo, kakršno je preprosti narod občutil dolga stoletja pred sv. Krištofi na zunanjih stenah cerkva.
Bronasti Mojzes, ki je seveda še impo-zantnejši kakor sadreni na razstavi, je se v inozemstvu razstavljen. Če tam ne dobi kupca, naj ga najde doma Pod milim nebom bo učinkovati še bol] mogočno in naša finančniki imajo toliko lepih prostorov po svoj ;h vrtovih, naša mesta pa toliko praz» nih. ki kriče po dobrih kipih. Kadar se bo Liubliana pričela regulirati po novem ve* fikem Plečnikovem načrtu ali kadar se bo regulirala Ljubljanica in zidali novi mostovi, nai ne pozabijo na DolinaTjevega sv. Krištofa.
»Strta sreča« se me dojmi kakor zametek Mojzesa in Krištofa. Pri svetnikih prosta, u pa v kamen vezana energija. To ni re-signacija, temveč od znotraj na ven gna-ia, oblike vstvarjajoča sila: plastičnost.
Prej v linijah večkrat zlomljen in trd, je postal DolinaT ves mehak z najnežnejšim pirelivanjcm linij. Poglejte n. pr »V priča-ovanju« na roko naslonjeno žensko figu» ro. Je sicer statueta. a vendar motiumem
talna. Podoben ji je »Beg« do obupa preplašene matere z detetom, tej je pa popolnoma nasproten korakajoči aJot »Na razpotju«, vendar pa oba dela razglabCjata isti problem, namreč izražanje nemirnega gibanja, celo najdramatičnejše vehemence z mirnimi oblikami — mcnumentakio. Nag-k> in viharno gibanje večina kiparjev dosega z neplastičnami pripomočki iz sdikar« stva, Dolin ar je pa čist kipar.
Za tiste, ki niso poznali srce pretresu-jooe telesne raizvaline duševnega velikana dr. Žerjava, je Dolnarjev portret pokojnega. V narodu bo ostailo ono bogastvo, ki ga mu je dir. Žerjav dal z vso krvjo svojega srca, in pred očmi poznih naših potomcev bo ostal dr. Žerjaiv tak, kakor ga jc vpodobil Dolinar: po čelu in nos« pono» sen, odličen junak in mislec, po očeh bi» strovid v bodočnost in srčno dober, vse ljubeč, po mehkih usttšh pa malce otožen, a nikdar obupajoč mučenec Škoda, ker je umetnik moral to poduševljeno poprsje že vzeti z razstave, da ga čimprej izdela v marmorju in postavi na najčastneiše mesto v redakciji »Jutra«. V marmorju bo dr. Žerjav šele zasopel in oživel, sadra je pa vedno trda, mrzla in mrtva.
Razen dir. Žerjava je Dolina«- .»zstaviJ še 7 izvrstnih, po zunanjosti in notranjosti modelom nenavadno sličnih portretov: močnega in podietnega obrtnika Vodnika, vedno mlado, dobrodušno umetnico Re-ziko Thalerjevo, svoja prijatelja slikarja A G. Kc^a. plavajočega v sinjih višavah, in Hin-ka Smrek ar j a v ironični pozi napihnjenega veljaika — vso nežnost gospodičnice Raj-nerieve in pa seveda svolo drago ženko in sinka Presneto je bil Lojze sentimentalen in mehak, ko je modelira! lepo mamico pa kakor vedno vedro se smehljajoč, ko je v čistem kitaiskem stilu napravil iz svoje« ga fanta Kitajčka. Smrekar je na svoj por« tTet tako ponosen, da že mesece tuhta aranžma in režijo odkritja lastnega spomenika. beleži povabljence im izbira slavnostne govornike, po slavnosti. ki na njo povabi ves hvaležni slovenski narod, pa namerava prirediti generalno skušnjo svojega pogreba z muziko. žalostinkami in govoran< cami najodličneiših zastopnikov itcL, češ da bo vsa i k« i ;mel od svoie slave.
er bodo obiskovalci razstave imeffi vsaj pol dneva opraviti samo z Doliinarjevimi deli, pa o A. G. Ko*u in Pavkn-cu prihod« njič.
Ante Gaber.
Šport
* Razstava del Doiinarja, Kosa in Palovca
Ljubljana, sredi novembra.
Otvoritev razstave teh treh umetnikov, obenem 15. razstava Narodlne Galerije, je bila v našem javnem življenju razveseljiv pojav. Otvoritev je zbrala v Jakopičevem paviljonu res lepo število ljubljanske družbe, da bi si tako želeli pri otvoritvi vseh paših umetnostnih razstav Tudi za Ljubljano naj postane taka otvoritev družabni dogodek prve vrste, kakor je to že dolgo po ostali tvrapi.
Težje bo uvesti pri nas drugo lepo navado zapadne Evrope. Tam ljudje namreč ne pridejo aa razstave samo, da se poka* žejo in si ogledajo razstavljene umetnine, temveč tudi zato, dafih kupijo. Pri nas ogromna večina inteligence žal ne živi v razmerah, da bi si lahko svoje domove okrasila z originali naših umetnikov, ven« dar pa imamo tudi mi že precej rodbin, ki bi si lahko privoščile in se s tem uvrstile med ljubitelje umetnosti in mecene umetnikov. In kdo je med našimi umetniki, ki bi tega ne bil potreben in vreden? Tudi na sedanji razstavi je prodanih le Se malo umetnin, dasi no nekatere izredno poceni in bi se posebno talentiranemu, mlademu Pavtovcu prav prileglo par tisočakov, ki bi mu omogočili nadaljevanje dela in olajšali življenje
Prav sedanja razstava pa j« taka da je večina razstavljenih umetnin sila primerna, da skoro neobhodno potrebna dekoracija elegantnih stanovanj, plastike pa tudi za vrtove, kjer vidimo skoro povsod le ti6te neokusne nemške pritlikavce, gobe in srnice, da se nam vsak tujec posmehuje. V hišo, ugledu gospodarja dostojno, hi na moderen vrt spadajo vendar 1« prave umetnine, ker javnost ceni lastnika po njegovi okolici.
P/hiira je na razstavi velika in vsa razstavljena dela so taka. da nikomur ne bo žal, če si zagotovi tudi najcenejšo »tvair. Sicer so pa cene, kakor omenjeno »krajo no zmerne in tudi mani premožnim doseg-1'jive. da na razstavi lahko izberemo čeden original za enak demv. kakor bi plačali v trfpvlr.i za reprodukcijo. In kdor ima le en orignial, bo kmalu pometel z reprodiuk-cmm.i.
Loizie Dninar je preživel dobo iskanja, sedai se le še iznopmhruie od d>e'a do dela. S Ver tudi niepova m'ado«t ni bila burno zaletavanie in dramatičen boj. ker ima solidno prwV"go tehtne*?! znan ;a im rnrav nie^rsvo lahko obvarovanje tpbn te-žkoč, k.i jih dom'šli"i* ma':h nesmrtn^kov te pre-často s prez^rmrc rmorVn ie omoffrv^lr« mf'o in mHno dozmrevflnie. S1?« dai že hod? po <?vMi poti 'n nap-^rie. Vi; wiko j® že doumel Im p Vrtov »M^ies« v Pami mu je pn"newl' vobiflo h konkurenci za ogromen spomenik, ki ga republika Bo-
GSavroa storpšSLna JPS
Ogromno delo skupščine — Reorganizacija ! prvenstvenih tekmovanj — Nova klasifl-I kacija juniorjev — Tekmovanje za prveno • stvo Jugoslavije: Z in 3. avgusta juniorsko prvenstvo v Ljubljani, 16. In 17. avgusta seniorsko prvenstvo v Dubrovniku
V nedolijo, 17. L m. se je vršila v Beogradu letošnja red/na glavna skupščina Ju-goslovenskega Plivačkega Siveza, ki je zasedala ve« dan in katere delo znači teme« Ijito reorganizacijo jugoslovanskega plavalnega športa ter jo moremo zato smatrati kot važen mejnik v zgodovini istega.
Skupščina se je vršila v prisotnosti de« lega tov 12 klubov in sicer dveh iz Beograda, dveh iz Karlovca, dveh iz Splita, dveh iz Ljubljane ter po enega iz Dubrovnika, Sušak a, Zagreba in Maribora.
Iz poročila tajnnka im tehničnega referenta g. Ivo Šusteja je razvidno, da Savez upravno ni ravno najboljše posloval, predvsem, ker sta ga sredi dela ostavila oba izvoljena tajnika. Zato je zlasti ekspedio trvoost saveza znatno trpela. Tudi sc je imel savez neprestano boriti z ogromnimi finančnimi težkočami: pogodbeno obvezan poslati svojo reprezentanco na tretje »Slovansko prvenstvo« v Varšavo, je zaman trkail na vrata metoda j nih faktorjev in kljub najrazličnejšim intervencijam mu ni uspcilo izprositi niti najmanjše materijelne poelpiore, tako da so potovanje v Varšavo omogočČS privaitniki in g svojimi darovi odr,'0sno posojilom tako rešili savez velike mednarodne blamaže. Kljub terou pa bele« ži savez, odlnosno njegovi klubi v prošlem letu velike uspehe, med katerimi je v prvi vrsti oimeniti časten nastop naše plavalne reprezentance v Varšavi ter ogromno propagandno delo, ki so ga nekateri klubi odnosoo podsavezi leto« izvedli. Pri tem so se v prvi vrsti odlikovali splitski podsa-vez, splitski »Jadlran«, diubrovački »Jug« in sušaška »Viktorija« s svojimi uspelimi tekmovanji proti najboljšim italijanskim kl-ubom im pa ljubljanska »Ilirija«, ki ima rajveč zaslug za jugoskivenski plavalni šport z zgradbo svojega idealnega kopali* šča, v katerem je letošnje leto vzorno izvedla tekmovanje za državno prvenstvo.
Iz blagajniškega poročila g. Mite Mirko« vida je razvidno, da je kljub minimalnemu razumevanju, ki ga je savez bil deležen na pristojnih mestih, kadar je iskal gmotne pomoči im spričo dejstva^ da je v treh letih, odkaT se nahaja v Beogradu, izvedel znaten športni program, financijelno stanje naveza dovolj ugodno; saj iznašajo pa* siva samo cca 30.000 Din
Med debato o poročilih se je predvsem poinJarjailio, da savez ni zadostno vršil svoje prvenstvene naloge biiti klubom svojega področja idejni vodja, propagirati plaval« ni šport med šolsko mladino,- med vojaštvom, med sokolsk:mi in »ličnimi organizacijami* nakeir je bilo po pojasnitvi in raz čaščenju nekaterih detajlov poročilo od» stopajočega odbora sprejeto.
Pred volitvami je bilo sklenjeno razpravljanj o samostojnih predlogih podsavezov m klubov, med katerimi j« bilo pač naj« važnejše vprašanje reorganizacije prvenstvenih tekmovanj, ki so ga v tej ali oni obliki tudi vsi samostojni predlogi obsegali. Vse te predloge j« posebna komisija v opoldanskem odmoru pregledala in teme« ljito predelala ter jih nato s svojimi komentarji vred ipredlržTa skupščini. V po« plodu prvenstvenih tekmovanj je bil nato po kraijši debati sprejet predlog splitskega pod*aveza z nekaterimi izpremembami, predlaig-ir/imi po navzoMh delegatih, kd obsega v kratkem naslednje:
Sivejjno prvenstvo, nazvano odralei ofi-cijelno »Pr\-ewstvo Jwc»o8lavije«, se vrši od« slej kraievno im časovno k>reno v dveh katego-iiah: iumiorsko m sen;orsko Prvenstvo poedTmca na posameznih točkah se more doseči im se k^fi^Va kot doslej, t»k;me pa s« nastov »dirža^ prvak v pla« vanj«, ikoVih im vtra^eir-p^lu« Mesto tega se uvede šest kategorij v katerih more po klasifikaciji, kot je bila v rabi do«
slej, doseči prvenstvo klub, m to: plava* nje juniorjev, plavanje seniorjev, skoki juniorjev, skoki seniorjev, water=polo juniorjev im water-pok> seniorjev. Iz plasmaja v teh tekmovanjih se potem določi klub, ki ima največje število točk in dobi oficijelni naziv »Najboljši klub JPS« in sicer tako, da se za prvih šest mest v obeh kategori* j ah skokov računa po 13, 8, 5. 3, 2, 1 točko, za prvih šest mest v vvaterpolu se te številke množe z »2«, a za prvih šest mest v obeh kategorijah plavanja s »3«. — Čar sovna razlika med saveznim prvenstvom juniorjev in seniorjev lahko zmaša največ 15, a najmanj 6 dai. — Vse gornje velja tudi za pod sa vezno prvenstvo, le da se lahko vrši juniorsko in semiorsko prven« stvo istočasno.
V zvezi s tem predlogom, ki je bil sprejet soglasno, je bilo treba revidirati aefi* nioijo juniorstva in je bil tudi soglasno sprejet sledeči predlog: Definicija juniorstva kot taka ostane, kot je bila. Sklene pa se, da jumior ne sme v nikakem primeru s ta rta ti na seniorskem prvenstvu — tu* di ne v štafetah! — izvzema v onem letu, ko dovršava 18. leto starosti Kakor hitro pa je na podsaveznem ali saveznem seniorskem prvenstvu nastopal, izgubi pravo na* stopanja na kateremkoli juniorskem prvenstvu. PlavačL ki so izgubili juniorstvo po starem pravilniku, ostanejo seniorji
Nato so bile sprejete v program prvenstva 5e mešpme štafete 3 X 100 m za se* niorje, senrorke in juniorje, 3 X 50 m za juniorke. 100 m prosto za jumiorie in ju-niorke in vaterpolo za juniorje. Določeno j« bilo, da se vrši savezno prvenstvo ju« niorjev 2. in 3. avgusta v Ljubljani seniorjev pa 16. in 17. avgusta v Dubrovniku.
Med kopico ostaMh predlogov, ki se nanašajo na Izpremembe pravil, navodila za tehnično delovanje saveza in podsavezov itd. je predvsem omeniti predlog, da mora vsak pod »a vez imeti v vsaki sezoni eno medpodsa vezno reprezentančno tekmo v a* nje. ki mu ga določi glavna skupščina. Predlog je bil soglasno sprejet im se morajo letos dO 31. sept. vršiti dvomatehi med remrezentamcami podsavezov: Dubrov« nfk : Split v Splitu, Beograd : Sombor v Somboru in Znf-eb : Ljubljana v Ljubljani. Da'tie so bili sprejeti važni predlogi <»lede zdravstvene kontrole nad poedSmimi plavači. glede vodenja statistike o uspehih istih, o niih napredku v šolah. Sklen»je« no je bilo, da se bodo odslej priznavali samo rekordi, postavljeni v predpisanih batzenih, ki jih mora pregledati preje posebna korafsija (zaenkrat odgovarja tem pogojem edino bazen ljublianske Ilirije).
Pri volitvah odbora je bila z ogromno večino sprejeta lista, ki jo je predlagal stari odbor. Vse važnejše funkcije so v ro« kah izkušenih in verziran«h športnih delavcev z idealnim »čiko«, ing. Milošem Ra-dojlovičem na čelu. g. Dioko Lukičem kot generalnim tajnikom in g. H"voje Macano« vičem kot tehničnim referentom.
Na skupščini je b-Tn še spre leta posebna re»o1i"ciia. ki se pošlje ministrskemu predsedniku in osnutek dotjovora z Jugoslovem-sk^m škotskim savezom, ki pristopa v JPS Tud» je bila odposlana, vdlanoe+na brzojavka kra' ievski rodbini m odličnemu prijiatel'u jugoslovenskega plavalnega športa. velikemu mecenu g. Franu Petrinoviču v London.
DVgo^raina skuipš^ma je potekla v znamenju ab^lutno stvfTierta deia D^kaz te« mrvi je dieistvo, da so biR vsi vstžneiši pred-katri po krajši ali dhUši dmb»ti spr*>»~ti so-(thmo in ie bil v vseh odiločilmejšSi vpra* Sanjah dosežen sporazum.
Lfulbit^ra^V)? T^iVp^V? Potdsavcz
^(JtljIlKTlO 1
Na redni skirp^,:ni LTjb^n^kpgi Plivač-kerfa Pod<4averq dne 13 novembra t. 1. bil z« novo T>r-clo'-no leto iz1^'^ rvi^1-"/!-nii odbor: rvr^^^tnVk: (J. 'n? rv-b^aV hi^in. podpr^dsedm^k- g Rvb?f M:,'">š tai-n.ik L: H. Marr	n. tainik: SkeK»,1j
Janko. b'».t»ain:k- Zaic L"dV> tehn referent: g. Sancin Savo, odborniki: gg. arh.
Spimčič Ivo, dr. Vnž. Kmannaršič Vinko. dr. Lapajne Stanko, inž. Bleiweis Fedor, Blei-weis Miron; odborov a namestnika: gg. San'risn Danilo, Vo-n-jina Miro, revizorja: gg. inž. KoudeFka. Greg jrič Oton.
Novi naslov LPPa je: Ljubljanski Pli-vački Podsavez, Ljubljana, v roke II. taj« roka g Sketelj Janka, Kolonija mestnih hiš za artsijerijsko vojašnico, ksmor naj klu bi pošiljajo vse dopise; denarna nakazila je pošlujati na blagajnika LPPa g. Zaje Ladota, fma Premelč, Tavčarjeva ulica številka 2-L
Sprejeti so bMi naslednji predlogi ki so obvezni za vse klube, člane LPPa: 1. Prvenstvo LPPa za 1. 1930. se vrši po pravilih in pravMniku JPSa: 2. Kot službeno glat silo se tudi v nadalje določi dnevnik *Ju~ trot. Upr odbor LPPa izreče v imenu glavne skupščine uredništvu »Jutra« zahvalo za dosedanjo podporo s prošnjo, naj tudi v bodoče izkazuje LPPu svojo naklonjenost. 3. Odločitev o do!o:itvi termina in mesta vršitve podsaveznega prvenstva se prepusti novemu upravnemu odboru LPPa. Sprejme se predlog delegata SK Ili* rije dr. Tavčarja, da se prihodnja glavna aku>pš:ima LPPa vrši vsaj 14 dni pred ono JPSa. 4 Glavna skupščina pooblašča novi odbor LPPa, da skuša privesti k ponovnemu delovanju plavalni sekciji Liubij. Športnega kluba in TKD Atene. 5 Spreime ie predlog g. Sfncina D., da treba v bodoče podvzeti strožje ukrepe proti verificiranim plavačem. ki prehajajo iz kluba v kbrb kakor tudi proti kapranju plavačev. LPP naj tudi skuša na skupščini JPSa doseči strožje ukrepe v tem pogiediu kakor tudi, naj podsavezi v bodoče zahtevajo pri presropu iz kltuba v klub odpustnice prejšnjega klu* ba. Brez odpustnice pa naj se plavači ne verificirajo.
Prva seja upt. odbora sc vrši v deljek, dne 25. novembra ob 18-30 uri v restavraciji Slon.
WSa.cher SportvereSn (Be?$aik) : Fir'ja
V	nedeljo 24. t. m. od^ra SK Ilirija ro-vanžo tekmo s VLHaeher Sportv ereinotn, ki velja trenutno za najboljše moštvo koro* škega nogometnega saveza Zadnje sreča* nje Ilirije s VSV lani jeseni v Belj-aku je končalo neodločeno 3 : 3.
Gostovanju VSV je pripisovati to pot večji pomen, kot so ga športni krogi doslej pripisovali gostovanju koroških nogometnih moštev, ker ta moštva navadno niso dosegata naših. Letos so koroški klubi pod vodstvom dunajskih trenerjev namreč nepričakovano napredovali ter dosegli vrsto zmag tudi proti našim izbranim moštvom. Tako je Ilirija nedavno izgubila v Celovcu proti Avstriji in od treh letošnjih reprezentančnih srečanj s koroškim FV smo t?ve zgubili: v Celovcu z 2 : 6! in v Mariboru s 3 : 4. V koroški team proti Mari« boru in proti Solnograški (8 : 3) je posta* vil Villacher SV 8 igralcev.
Iz športnega živ^soafa v L$t3fi
Litija, sredi novembra.
Kljub šele enoletnemu obstoju je pokazal litijski Športni kiub, da je pri nas hvaležno polje za športno udejstvovanje. Seveda gre glavna zasluga, da je mlado dru« štvo prebolelo in takoj prekoračilo vse po-četne težave dejstvu, ker so vstopili med aktivne igralce tudi starejši gospodje, ki so se udejstvovali v športnem življenju že pred prihodom v Litijo.
V	pomanjkanju primernega športnega prostora je priskočil nogometni kom na pomoč naš odlični domačin g. Slane, ki je stavil na razpolago zelo pripraven travnik na litijskem polpu pod Grbimom. Tam so se odigrale vse letošnje tekme. Povečini so se merili Litijčani z drugimi zasavskim* nogometnimi moštvi
Športni klub pa je naletel tudi nn darežljivo pomoč predilniškega ravnatelja gospoda Preissa, ki ga posebno veseli da za* vzemajo v novem športnem klubu vodilna mesta baš njegovi uslužbenci in uradniki. Poudarjamo važno gesto ravnateljstva, ki je stavilo krasen prostor nad preailniškimi hišami v Gradcu, tik železniške proge in Švaroove hoste, športnemu klubu na razpolago. Če se odstrani še gomila »lesa, ki ga izkladajo tamkaj iz predilniške kurilnice, »e bo prostor, namenjen igrišču, primerno povečal igrišče samo pa bo dobi* lo povsem estetično okolico.
Zdaj so začeli s planiranjem in urejevanjem igrišča. Umestno bi bilo, da ob tej priliki premeste izvažanje »leša« na drugo mesto.
Spomladi namerava odbor priklop iti klubu še druge športne panoge, tako n. pr. hazeno, lahko atletiko, vollevball i dir. Posebno pohvalna pa je ideja ustvaritve otroškega igrišča, ki je v prvi vrsti najbolj potrebno za predilniSke otroke. Otroci bodo ves dan, ko zadoste svojim šolskim dolžnostim, pod primernim strokovnim nadzorstvom, na solncu in zraku, na otro« škem igrišču. Če se bo mladina vzgajala po ^>ortnih pravilih že prav spočetka, bo dobila Litija šele potem pravi kader športnikov. Lep delovni načrt novega odbora je našel odobravanje v v6eh naših vrstah. Prepričani pa smo, da bo našel odbor, ki bo stremel za realizacijo tako lepega in so-sijalnega načrta, nuditi delavski mladini zdravja im solnca ter poštene zabave, podpore in priznanja vsepovsod.	—nd—
SK Tllrifa (gšmnastJka). — Gim-iKustični večer za gospode bo v sredo ob 20. v telovadnici Srednje tehnične šole. Vsi, ki so se prijavili, naj se zglase sigurno v telovadnici Sr-rejemaio se še novi gospodje. Gimnastični večeri za dame bodo istotam vsak torek od 19. dalje. Sprejme se še nekaj dam. — Težkoatlet-ska sekcija: dviganje uteži, boks, roko-borba fei jiu-Jitsu Ima treninre vsak ponedeljek m četrtek od 19. dalje v telovadnici Srednie tehnične šole. Novi člani se spre^m^o istotam.
SK llirja (nogometna sekcija). Kratka seia naičelstva bo v četrtek ob 18.30 v po« sebni sobi restavracije »pri Levu«, Gospo-svetska cesta. Igralci se opozarjajo na razdelitev treninga in na obveznost dvakratnega treniranja vsak teden. Naraščaj-niki se posebej opozarjajo na poravnavo mesečnega prispevka (razglas na oglasni deski!)
Krakovo. D»mes ob 8.30 seia po« slož nega odbora v gostilni Usendk, Rimska cesta.
Pri«*oijaite k „Vodnikovi dražbi


z življenja in svet
Ve!5ka železniška nesreča na Japonskem
Pred postajo r Hodozaj Je skočil b tir* tovor n| rta*. pri čemer te Je razbilo 36 vagonov, polnih različnega blaga. Materi aJaa &luxta le bila ogromna.
»Nočni strah v Berlinu"
Vfomakc, ki ne krade
Že leto dni razburja skrivnosten vlo« mileč ra»ne predele nemške prestolni* ce, ne da bi ga mogli prijeti. Najprvo se je pojavljal po stanovanjih v Neu* kollnu, potem se je produciral po Moa« bitu, a sedaj straši že nekoliko mesecev po Charlottenburgu. Prihaja vedno na isti način, neslišno da ga nihče ne ču-je. V pozni nočni uri se prikaže hipo« ma v tujem stanovanju in
nihče ne more uganiti, od kod se je vzel.
Prvotno so mislili, da gre za spret* nega plezača po fasadah, a ta domneva ne bo držala, kajti celo v zimskih me* secih, ko so vsa okna zaprta, nadlegu* je ljudi s svojimi obiski in je torej očitno, da se je prikradel skozi vrata. Najbolj čudno pa je to, da
nikoli ničesar ne odnese.
Zadostuje mu, da prebudi ljudi iz spanja s tem, da jim posveti v obraz z
močno električno svetiljko, ki jo nosi vedno s seboj, da se naslaja nad nji* hovimi preplašenimi obrazi in še pre* den se kdo prav zavede, že izgine. Policija ga išče seveda z vse vnemo, a zaman. Mož je toliko previden, da ne ostavi za seboj nobenega sledu. Njegovo nenavadno vedenje omogo* ča domnevo, da je kakšen
perverznež saj drugače si njegovega početja ne bi mogel nihče razložiti. Te dni jt prebu« dil mlado deklico, ki je spala sama v svoji sobi. Ko je zavpila na pomoč, jo je poskusil pomiriti, češ da ji ne stori nič hudega. Ko pa ni nehala vpiti, je izginil hitro in brez sledu, kakor obi» čajno Tudi v tem slučaju je policija zaman stikala za njim. Sicer pa bi tudi kazen ne bila pretrda, če bi jim uspe« lo dobiti ga v roke Ker ne krade, bi ga obtožili samo kal j en ja hišnega miru.
Zvočni film
Znani ruski gledališki kritik, knez Sergej Volkonski, zelo skeptično pre* soja možnosti ameriškega zvočnega filma, ki se zdaj prvič predvaja v Pa* rizu. Imenuje se »Song of Broadway« in vsebuje samo dolg niz glasov. Reži* ser je hotel za vsako ceno ujeti vsak glas, in je v to svrho nakopičil ne« naravno obilico enoličnih glasov. Vidi« mo, kako pade knjiga z mize na tla, kako se zvrne človek v travo, vrže ka» men v vodo itd. Zraven pa vedno sli* širno en in isti glas, ki zabriše vsako naravnost. Menda je tu vplivala šted« Ijivost: gramofon ponavlja vedno isto. A smešno je videti, kako se razkropi voda, v katero prileti kamen, ter isto« časno slišati votel udarec. Isti glas, ki je še najbolj sličen udarcu s palico po mizi, se ponavlja tudi pri ploskanju gledališkega občinstva, ki ga gkdamo na sliki Še bolj razočarajo človeški glasovi. Zvočnik ni v stanu upoštevati razdalje ljudi, ki stojiio sipredaj in za* daj, vsi govorijo enako glasno. Gra* mofon zabriše vsako razliko med mo* škim in ženskim glasom To, kar sli* šimo, je enolično trebušno in po ame* rišlci nosljajoče zavijanje. Na sliki skače lepa plavolasa deklica. Če zatis* nete oči. boste mislili, da poslušate prav surovega, pijanega in hripavega starega potepuha. V sedanji obliki ne nudi zvočni film nobenega užitka. Zmedel je sicer ves svet, a izumitelji bodo imeli z njim še veliko dela.
Prva žrtev
Pariški mestni svet je sklenil imeno« vati neko prometno ulico po kaplarju Peugeotu, Ki je poginil kot prvi fran« coski vojak na fronti. Peugeot je pri službenem obhodu slučajno prekoračil nemško mejo in ga je dne 2. avgusta 1914 ustrelil nemški kapitan Mayer. To se je zgodilo 30 ur pred uradno voj* no napovedjo.
Dvojna sleparija
Ugledna foatnka v Budimpešti je prejela natsleinjo -brzojavko od velikega bančnega zavoda na Dunaju, s katerim vzdmžiuje stalne poslovne stike: »Pobegnil nam je višji uradnik. Ukradel je paket delnic v vrednosti 100.000 šilim-gov. Po našh podatkih jiih bo vtnovčil v Budimpešti. Ne maramo krika, ker bi imeli veliko Škodo. Ponudite tatu 15.000 šiliragotv. Ce vam i-ztroči delnice, »ruaj gre kaimor hoče.« Banka je sicer obvestila policijo, toda drugi dam je ponudil tet osebno ukraidiene delnice v nakup. Direktor ga je povabil v svoj •kabinet in nru odkrito povedal: »Vemo, da ste tikiradli delnice. Če boste zahteval? njih pravo vrednost, boste romali v ječo. Če pa se zadovoljite s 15.000 šilingov, inaim pustite saimo svoj plen im ipoteim labko greste, kamor hočete. Torej, kaj vam bolj diši?« Seveda je tat rajši pobral denar in urno izginiL Direfrtor je t?( i brzoiavil na Dmaj: »Oe'nice so rešene. Ta.tu sem izplačal 15.000 š:Iingov. Podrobnosti pismeno.« Naslednjega dne je prejel z Dunaja novo brzojavko z vprašanjem: »Ka; pomeni vest o tatu in deln-cah?« Izkazalo se je. da je nasedla banka v Budimpešti spretnemu sleparju, ki je izvršil dvojno goljufijo: na brej je ponaredil delnice (katere bi te?iko proda!) in 'Potem jih je deloma sam vmovčiL
Nerodni kritiki
Na letošnji umetniški razstavi v Newyorku je dobil drugo državno nas grado slikar Edwin Dickson za dokaj brezpomembno sliko «Razkooavanja«. Od kraja se je javnost čud-ila, potem pa ie izbruhnil smeh. ki velja bolj uradri ocenjevalni komisiji, nego umetniku samemu. Gosnodje kritiki so namreč prisodili nagrado, ne da b? b;li opazili, da je slika napačno obešena! Šele ko so prišli fotografi, da bi po« sneli odlikovano de'o. so ugotovili, da visi po strani, z desnim bokom na« vzgor. Fotografi so to sporočili vod« stvu razstave, ki ie sl ko kai hi>ro pra« vilno obesilo Zdai so zagledali začu* deni kritiki, da stoii deklica, olavna oostava D'cksonovp slike, na glavi, z nogami navzgor. Ocenjevani odbor ie oriše! v zadrego. Avtor sMke na je od« 'očno iziavil. da ne bo nikoli povrnil denarja. ker se boii. da ne bo več na* letel na tako prizanesljive sodnike...
KonfS irc^ajjo izginiti
Londonski magistrat je sklical kon* ferenco strokovnjakov, da uredi čim dalie aktuelnerše prometno vprašanje. Sedanje ulice niso kos velikanskemu nrometu in se stalno »7amašuieio«. Strokovnjaki so sklenili, da mora b:ti — vsai '' centru mesta — nrepoveda« na vsaka konjska vnrega. Konti so od« več in bodo vedno bolj na poti. če ne postanejo ulice dvakrat bolj široke. Slednja možnost ie izključena. Še celo v dosti manjšem mestu, na Dunaju, bo magistrat prenovedal med 17. in 20. vsak promet s konji po glavnih ulicah.
Ameriško zlato na Francoskem
Francoska narodna tanka le prejela te dni te Amerike pošiljko 3,000-275 dolarjev v zlata spravljenih v U sodih, U so tehtali vsak okroglo 80 kg. Slika nam kaže ta zaklad, oatovorjen aa posebno, strogo zastraženo ladjo, H ga Je prepevala 8 prekomornika do nabrežja v Cberboargn
Bočfševikli moki Ozirajo ženske
V petih leffli hočejo doseči sovjeti vrhunec svoje gospodarske hi vojaške moči. Celo ženske navajajo na vojaško službo In Jih v ta namen jvrščajo v posebne bitaljone. Gorenja slika nam kaže oddelek sovjetskih kmetic in delavk pri strelskih vajah.
Pisalni stroji za eksotične jezike
Pri izdelovanju pisalnih strojev za latinico, cirilico, gotico in grški alfabet ni bistvenih težkoč. ker imajo jeziki, ki se pišejo v teh pisavah, približno isto število glasov in črk. Za latinico je treba vstaviti v register znake za naglase in neglase, ruski register je z malimi izpremembami uporaben tudi za bf-Ioruščino, ukrajinščimo, srbščino in bolgarščino, gotica kot redka pisa« va. skoraj da ni v rabi. grški alfabet pa ie po svoii prirodi omejen na silno majhno ozemlje.
Znatne pa so težave že pri hebrej« ščini m arabščini, ki se pišeta od des* ne na levo ter pri kitaiščini in japon« ščini. ker tečeta od zgoraj dol. Kom strukciia takih strojev ie potrebovala nekoliko let razvoia Turki so sedaj uvedli latinico z 29 znaki, ali nisalni stroi turški jezik ima 40 znakov ?n ga lahko rabijo tudi Perziici in Malai« ci. Arabščina ima preko 100 znakov, k' se pišejo nad črto ali pod črto. pa tud; širna posameznih znakov spreminia pomen znaka. V Indiji, kier je pisalni stroj zelo razširien. se piše v pisavi »devanagiri«. ki izbaia iz sanskrta Po* služuiejo se ga tudi Bengalci. Janonski stroi jp nravi čudež za tistega, kdor ga vid? nrvič Ker nišejo Japonci od zgo* rai dol. stoie črke v rert'«*tru obrniene ra 00 stonini na levo. Piše se notem. kakor pri naš^m stroiu. samo čitateli mora notem obrnit' list za <stoninf na desno fn č?ta+i od zgoral drvi Kitaj* <?ki stroi ima "0 tipk in temelji na no* v* poenostavi i eni pisavi SiamsVi te* z;k 'ma 44 v tn skupine porazdelien^h soglas-nikov in 14 »samoglasnikov, ki iih
treba pisari deloma nad «o<?lasniki. °azen tega ima še 8 nos^bnfh makov. Prvi stroi v tem ieziku ie irde 1*1 s;am* «sk? prosvetni mmisW Mac Farland. Enega soolasrv-ka ni bilo mogoče snra* <rt*i v stroi. ker zanj ni bilo rr>rs+a Zato ie odpadal in ie zanimivo, da od trn« časa sploh izginja iz siamskega jezika.
V pričakovanju zime
Pariški magistrat je dal pozlatiti bronaste kipe na trgu Concorde. Pri* čakuje se huda zima in strokovnjaki so izjavili, da bo to najbolj obvarovalo kovino pred mrazom. Kako lepo bi izgledal tudi naš Marijin trg. če bi ne* pričakovano zažarel Prešeren v zlatu!
Zvočni telefon
V New Yorku je uvedla znana tele* fonska tvrdka Bell nove aparate, ki so zgrajeni po vzorcu zvočnih filmskih aparatov. Če zahteva sedaj abonent katerokoli številko, jo ponavlja aparat sam neštevilnokrat gospodični v cen* trali. S tem je onemogočena napačna zveza in si prihranijo dosti jeze.
=SS
Lafcadio Hearn:
Legenda o Yurei-Daki
Blizu vasi Ktrrosake. v pokrajini Ho-kj, padla z visokih skal mogočen slap z imenom Yinrei-Daki — Slaip duhov.
Zakaj se tako imenuje, ni znano. Ob njegovem znož'u stoji z medjo okovana skrinia. posvečena bogu tega krava, ki ga imenujejo ondotni prebivalci Taki/-Daymyojim. in pred stornjo je »saisefl-batko« — majhen lesen nabiraMk — v katerega verniki mečejo svoje darove.
O tem nabiralniku pripovedujejo ljudje takšnole zgodbo:
Nekega mrzlega zimskega večera, ipred kakimi pet in trdiesetirnia le bi, so se zbrale žene in deCcleta v predilnici ofkrog lončene posode za og!'je in si preganjale čas s pripovedovanjem zgodb o duhovnih.
Pri vseh ^ bila groza že dosegla v?-šelk. ko je zdajci zaklicalo mlajše dekile: »Kaj ipa. če bi šle danes ponoči vse, druga za d»rwgo k slapu Y'urei-Da0d?«
Predlog je povzročil splošno razburjeni«.
»Če gre katera izmed tras tja,« se je oglasila neka delavka, »ji podarim vse predivo, kar sem ga danes napredla!«
»Jaz tudi,« je zaklicala druga. •Jaz prav tako,« je rekla tretja.
»Me budi, me tudi,« so se vse vprdk opasale predice.
Tedaj pa je vstala Yassumoto-0-Kat-su. zidarjeva žena; na bpbtu ie ime!a privezanega svojega dveletnega edinega sinčka, kn je bil rarvno zavrt v toplo volneno ruto in je trdno spal.
»Poslušaiate « je rekla po krajem premilsleku, »če mi trdno obljubite, da mi boste dale vse predivo, kar ste ga danes napredle. pa pojdem k Yurei-Da-kiju.«
Tem besedam so se odzvali vzkl:|ki začudenja in presenečenja, končno pa je bil predlog vendar sprejet in vsaika pred,:ca je obljubite, da ji bo res dala vso prejo, kar ie je čez dan napredla, če oojde k slapu.
»Kako pa naj vemo, da je bila res tam?« se ie oglasite nezaupljiva ženska.
»•Naj prinese bogu posvečeni nabiralnik s seboj,« je predlagala starejša žena, ki so jo predice imenovale Obaa-Sam-babica. »to bo nafboljši dokaz!«
»Dobro, bom pa nabraVvk seboi prinesla.« je še zaskPoala O-Katsu in stopite na cesto, s spečim otrokom na hrbtu.
• • •
Noč ie bite mrz'a. a rasna. O-Katsu ie hitela po zaprščemi cesti; vse hse so bile zoradi bud-eiga mraza trdno zaprte.
O-Katsu je te&la skoizi vas in nato da-
lje po pot K preko tihih, za>mrz!ih riževih pola: samo bleda svetloba lesketaijočh se zvecjd H ie razsvetljevala pot. Tako je hitela pol ure po peti. nato pa je zavila na ozko sitezico, ki se je vite pod pečinami. Steza ie postajala bohi in bolj temna in razdrapana, končno je 0-Katsu zaslišala pred seboj votlo bobnenje padajoče vode.
Še nekaj minut, steza se je razširite v precej veliko globe] in bobnervje se je nenadoma izpreimen:lo v ogMu.ioče grmenje. Slap se je jasno odražal od črnih sten.
O-Katsu je zagledala pred seboj zabrisane očrte svete skrinje — iztegnila ie roko — tedaij...
»Hei O-Ka.tsoi-San!« se je svareče oglasil neznan glas ter ptrelkričal bobnenje vode.
O-Ka^u je sunlkoma obstala, kakor oka.menela od strahu.
»■Hej, O-Karfsu-San!« je zmova zaikli-ca<l srlais. sedai .ie že zvenel kot groTimia,
O-Katsu pa ie b'la pogumna ženska; komai si je rpcmog'a od prvega strahu, ie že skočila k nabiralniku, ga vzela in zibežate.
Ničesar vznerr^Tljrveea ni več videla ali slišala in pr šla je zopet na cesto. Postala je za trenutrtk ;n zadete sapo. nato pa je zopet tekla. koFkor so jo noge nesle in se ni prej ustavila, dokler
ni prišla v Kuro sa ko.
S pestjo ie potolflcla na h:šna vrata.
Kako so zavpile žene in deseta, ko je \iztopila, sopeča — z nabiralnikom v roki!
Z napeto pozornostjo so poshiišale njeno pripovedovanje — dekleta so glasno zacvilila, ko je povedala, da je rz začaran h voda neznan glas dvakrat za-klical njeno ime.
»0. kakšna žena! Pogumna O-Katsu! Dobro si zaslužila predivo!«
»Tvoiega sinčka mora zelo zebsti. 0-Kati^u!« ie rekla Obaa-San. »napravite prostor, da ga položimo k ognju!«
»Tudi tečen je gotovo.« se je spomnila mati. »takoj mu moram dati mleka!«
»Uboga O-Katsu!« je zaklicala Obaa-San, ki je pomagala dvgniti otroka iz vo'nene rute. »kaj pa je to? Saj si vsa mokra po hrbtu!« Nato pa je prestrašena zavpila:
»Ara, saj to je k-rf!«
In ko je bil volneni ovoj razvezan, je padel iz n*'ega sveženj otroške obleke. ves prepojen s krvjo, prikazali sta se dve rujavi nožici — dve majceni ro-č'-«ci — in nič drugega ...
Otrokova gteva je b'Ia odtrgana!
Slab kavalir
Tega poletja se je odigral v svetovno znanem morskem kopališču v Normandiji sledeči resnični dogodek: Le-toviščarji so priredili dobrode!no zabavo v pnd mestnim revežem. Znamenita igrallka. gosipa je gospodarite v čajni h šici v japonskem slc®u. Zagledala je sijajno oblečenega starejšega gosooda in mu ponudila: »Čašica čaja — 50 frankov... v korist onemoglim ribičem«. Neznanec se ie vljudno priklonil in molče potegnil iz fistnice 50 frar.lkov. Igralka je dvignila čašico s čajem, se je z ustn:cami dotaknila roba skJedice in se čarobno nasmehnite: »Zdaj pa boste plačali še i0 frankov, ker sem jaz izpila po? ' i vašega čaja!« Ta pot ji je gospod pomolil kar 100 frankov: »Izvolite! Tukaj imate še 50 fradkov. in mi dajte, prosim, drugo, čisto skodelico.«
Pristopajte k Vodnikovi družbi!
Stoletna mamka
V vasi Surin na Francoskem je slavila te dol stoto obletnico rojstva vdova Cassetova. Je še precej 6Ua, samo vid ji je že opešal.
Potujoča univerza
V	Parizu se zdaj mudi na obisku ameriška potujoča univerza. Šteje sa* mo 62 slušateljev, kajti vsak mora pla* čati po 150.000 Din za šestmesečno potovanje okoli sveta. Sličnega razkošja si ne mora vsakdo privoščiti, celo v Dolariji ne. Z dijaki vred potuje S profesorjev. En teden si ogledujejo tu* je kraje, naslednji teden pa se vršijo predavanja in izpiti. Dijaki so prispeli z železnico in letali iz Bruslja. Za en teden se ustavijo v Grenoblu. kjer bodo imeli predavanja. Odtod potujejo v Napol j in na Grško.
Faraonovo maščevanje
Londonski listi se bavijo ponovno 8 tajnimi Tutankamnovega groba in poročajo, da je umrla deveta oseba, ki se je bila udeležila izkopavanj v Do* lini kraljev. To je bivši tajnik Carter® jeve ekspedicije Richard Bethell.
Mož, M ima sto ljudi na vesti
V	Montrealu (Kanada) so aretirali Italijana Garmia Lincenziata, ki so ga iskali že deset let Bil je obsoien na 18 in pol leta ječe, ker je 1. 1919. pro* dajal zastrupljen alkohol, radi katere* ga je božične praznike umrlo preko
i oseb.
Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vneiju drla, prehladu kakov tudi gripi.
Prave Panflavin pasrile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
<0€dor hoče pe posti tiamloo
ati GaGo drugo informacijo tteeee se malih cglamev naj priloži » »namGah a sicer ne be prejel odgovora / ^
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.

JUZP' *
iub
Kontoristinja
popolnoma satauft»u>>Iia kfr reepoadeniLaja, dobra ra&u-aariea in lenjigovodkiaja, ee sprejme tikaj. Ponudbe je naslovita m ieiezarco A. Pogačnik. Baše. 41602
Mlinski koncem
■ prvorazrednim! proizvodi Jfcče agilnega, dobro uvedenega
zastopnika ra Slovenijo.
Za delkredere potrebna Je odgovarjajoča garancija. Poau<ibe i referencami je poslati pod Miro »Lijep do-bolak Za- 21445. na Pu-blieitae dd, Zagreb, Gun-da-ičeva li.	41595
Uradnika
»slabega. ki bi opravljal skladišče, ekfipedicijo. pre-ni'B leea m Irtijro, sprejme podjetje t bližini Ljubljane Ponudbe I navedbo prakse, zahtevkov itd pod »Vesten in zanesljiv« na ogl. oddelek »Jutra*. 41510
Krojaško vajenko
sprejme modni atelje JoM-plna Mol&n. Krekov trg 11 Predstaviti se je med 1. in 2. aro.	41846
Iščemo uradnika za menjalnico
H ima dooro prakeo ia ki l« mogel položila primerno kavcijo Ponudbe oa ogla-, oddelek »Jutra« pod 5:fro »Menjalnica«	41832
Žagarja
samostojnega, ki jo toda bnieač sprejme taikoj Fran Ravnikar, Ljubljana, Linhartova ni	41S63
Prodajalko
4obro iavešbano v manu-f akt uri tn event. moški konlekciji, apre.mem takoj s h tal o in stanovanjem v hiši Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Mto »V Ljubljani 28«. 41S66
Radlo-amaterja
(j rakti..au*a) sprejmem — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod &iiro »Radio-Jr-ktikan-t«.	41S76
Izvežbano pletiljo
prejmemo takoj. Na lov v oiriadnam oddelku »Jutra«.
41899

Obrača se pažnja
sactopnikom ja podza^top sikom da dobe najugod nejSe pogoje ta prodajo Iriavnib vrednostnih pa.pi' *ev tn »latnikoT na odpla Silo — kakor tudi drugih yre,imetov pri banki »Agra ria«. B-nerad. Obiličev ve uo br. 8	»»
Za Miklavžev sejem
prpvzaflnein proti sigurni garancij pletemine v prodajo. Ponudbe na ogl«. oddelek »Jutra« pod Sir« »Velika prodaja«.	41879
Pletilja
lTtrrJ«oa v v • e h defih — sprejme delo sa <to«n Naslov pove oglasni oddelei »Jutra«.	41890
Šivilja
»•prejme v delo na dom Hamsko ln mA« perilo. — Nastor v ogl učen od-WAu »Jtrtra«.	41893

l. obl k on.
šoferska šola
Camernlk, Ljubljana. Dunajska eesta 36 (Jngoavto). -
Tel. 2236 Poni io oraktič ne vožnje.	251
Gospodična
e 4 razredi realne ginjna. sije in trg tečajem, z mi-njerm alov., srbohrvaščine, nemščine in strojepisja, z manjšo pifarndško prakso, želi premeniti mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Služba«.
41839
Inteligentna gdč.
pridna in poštena, vešča vsega gospodinjskega dela, neoiičine in slovenščine, f triletno pi«arni5ko prakso in ljubiteljica otrok, želi iti v pomoč gospodinji. — Ponodiie na oglu. oddelek
»Jutra« pod »Inteligentna..
41898
500 Din nagrade
dam taatemu. ki mi preskrbi d-ža-vao riužbo — najraje na poŠti ali železnici. Sem samostojen krojač. Ponud<be na ogla*, o1-delek »Jutra« pod značko »Državna«.	41902
Absolventinja
trg. 5ole ižče narae?ČPoJa Cenjene pomidbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Abeolvemtiaja«.	41901
šivnjo
samo prvcvr.-tno prejme Veseli*. Dunajska e. Ib/IV 41914
Odvetniškega
konciplieuta
z znanjem nemščine »prejme Artur Geiger, Murska Sebota.	41917
Šiviljo
samostojno in dobro teveJ-bano sprejmem. Po-nudbe do 23. t m. na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Pomočnica«.	4191S
Boljše dekle
ki zna dohro kuhati i« o"m?e domače posle opravljati. s fM>rim Klanjem nemščine, išče manjša obl-tel' Dobro postopanje in p!*?a. 51 avle o Walder. Zagreb, Ilira 24.	41906
Strojno pletiljstvo
je idina ugodna prilika ta takojšnjo dosego dobregs ja*luJk» ta la-tnega pod jetja brez posebnih «troS kov tn zamude časa Očnr tečaje »• lahko aastooi •sak lan HajboljSt oletllnl .»troji »Walter« vedno » velik! tihlri na zalogi f Kos. Ljubljana, židovska U &	191
Nemško govoriti
ee v«i hitro nauče po moji metodi Pojasnila med 12. in 4. wo. Salendrova ts'. št. 4/H.	41868

Penzljonist
gozdarske stroke, teli za-posletiji proti skromnim zahtevam. Pooudbe pod »Gozdar« aa oglašati oddelek »Jutra«.	41706
Trg. pomočnica
želi mesta v špecerijski ta d »H k at esci trgovini Event bi tudi pomagala pri domačih delih. Za poštenost se jamči Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41676
Postrežnica
dobra kuharica in zanesljiva oseba želi zaposlitve od 9. do 2. ure k manjši obš-teljt Cenjene naslove na oglas oddelek »Jutra« pod »Skromna«	41617
Kuharica
zmofna slov. in nemSkega jezika, želi službo pri boljši družini v Ljubljani Ponudbe na ogla-mi oddelek »Jutra« pod mačko »Fina kuharica«.	41845
Gospodična
iSSe službo blagajničarke ali prodajale v pekarni, do 1. decembra. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Začetnica«.
41921

MOKO
dobro, svfžo ta suho dobite najceneje v F Juvana valjčnem mlinu Sr. Gamelj-ne. pošta St Vid nad Ljubljano. — Zahtevajte cenik 263
Premog In drva
r a j b o l j š e vrste ^gk	dobavlja
^ L Pogačnik
Bohoričeva ollea itev. S.
Telefon št. 2039	246
Za poniklanje
•kompletna nova naprava, z din&mo, volturo. soljo, ano-dami itd. zelo ugo^iino naprodaj. — Ludv Baraga. Ljubljana, Selenl/urgova ul št. 6.	41908
«0
20% ne kron. bone
kupuje Pučka itediona, Osijek.	235
Kratice
12, 13 mm ter 20 in 25 kupimo vsako množino. Ponudbe na naslov: I. Megu-šar &. Go , tovarna zabojev, Vrhnika.	4f761
Alfa kotel
rabljen kup A Gorkič, Komenikega ulica it. S6.
41752
Gugalnega konja
dobro ohranjenega kupim Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Igrača« 41606
Motorno kolo
znamk« D, v dobrem stanju, 2 cil., 4 k. s., zamenjam za manjše 175 cc. — R F., Predovioervo selo 12 — Moste.	41884
Žensko kolo
dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 41855
G. Th Rotman:
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljica s slikami)
(Ponatis prepovedan)
Trgovino
kem. stroke, dobro vpeljano v oentru Ljubljane prodamo ali sprejmemo družabnika (sodelavca) e kapitalom SO—50.000 Din. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod raaok« »Kemično 80—50«.	41907
Prostor za
skladišča
. o'Mara za )ušLu:-m kolodvorom. Naslov pore ogl. oddelek Jutra.	41796
Gostilno
i mesnico, k.avnico tal ledenico. vse t inventarjem, edina v lepem prometnem trgu ob železnici, pri farni cerkvi — z velikim gospodarskim poslopjem in posestvom, takoj proda zaradi družinskih razmer ca cono 150.000 Din Slavko Terfe. Celje, Prešernova ulica 24.	41571
Igličast gozd
velikega obtega. aa golo-seč kupim. Izčrpne ponudbe na naslov: »Drvara«, Zagreb, 4. Kanal.	41843
32.
Hotel jo je takoj popihati, a pritlikavec ga je tako strogo pogledal, da se ni upal. »Pojdi z menoj,< je velel pritlikavec in mn pomi-gal s prstom. Šla sta po stopnicah nizdol. »Čuden kraj si je izbrala vila, da me počaka,« je mislil bratec Branko sam pri sebi.
Naposled sta prišla t sobic«, kjer je gorela majhna svetiljka. Tn je sedela stara krastača in buljila z očmi. Pritlikavec je
zdaj mahoma vrgel plašč s ramen_o strah
in groza! Bil je čarovnik Rusobrad, nihče drugi kakor on!
»To je nekaj drugega, kakor vila, kaj?c se je zarežal hudobnež. >Zdaj te pa imam! Zdaj te pa imam!«
Parcelo
v izmeri 500—600 m' kupni Ponudbe z navedbo cene in kraja na oglasai oddelek »Jutra« pod »Parcela«.
41886
Novozidano hišo
v industrij trgu Domžale prodam. Visokiopritliftna hiša ima 3 sobe, knhlnjo, klet, zgoraj 2 sobi s kuhinjo in zidano drvarnico. — niša jo 12 let prosta vsakega davka. Poleg novo-zidana enonadistrofa stavba. pripravna za droje stanovanj ali vsako rokodelsko in strojno obrt. Okoli hiše je ca. SOOm« vrta. — Cetia oVo'5 200 000 Din. Natančna polnila daje lastnik Alojzij Praprotaik » Domžalah.	41904
Pisalni stroi
znamke »Remingiton«, malo rabljen ugo.lno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4190»
Bukova drva
kupuje tvrdka »Kurivo«. Ljubljana, Dunajska e. S3.
41154
Želod
f vsaki množin' kurpuje tn plača po najvišji dn-vni ceni Fruktus. Ljubljana. Krekov trg 10/1.	816
Lončeno peč
dobro ohranjeno kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41862
Pletenin
kupim večjo množino. Ponudbe na oglasni oddelofit »Jutra« ood »Sarajevo«
41878
Kupim peč
(Kachlofen). — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Peč«.	41807
Parjeno bukovlno
od 2f7—100 mm. franko meja. kupim. — Ponudb na oglae. oddelek »Jutra« pod »Btikovina«.	41896
Preprogo
velik« 3—4 ln eno manjlo
perzijsko, v velikosti t—2 kupim Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Modro-drap«.	41903
Hlodov
jelovih in smrekovih V Trpim vsako množino takoj franko vagon Ljubljana. Ponudbe na naslov Fran Šuštar, lesna Industrija ln trgovina. parna žaga, LJubljana, Dolenjska eesta 12.
41911
171
Otroško posteljo
veliko, belo, prodam. Naslov t ogL odd. Jutra.
41806
Zložljivo posteljo
železno, umivalnik in mizo prodam ta Bežigradom št. 13/IL	40833
Jedilnico
iz trdega lesa, novo aH dobro ohranjeno, pisalno mizo • foteljem in omaro za knjige, iz trdega lesa kupim takoj. Ponudbe na oc as. oddeleft »Jutra« pod »Takoj rabim«.	41842
Kompletno opravo
za trgovino mešan, blaga prodam za 4000 Di«. Naslov pove oglasni «<ideiek »Jutra«.	41867
Spalnico
kombinirano tc jeeenovega lesa m cvetličnega jesena, po itiraao zunaj in znotraj, solidno izdelano v moder, nem slogu, prodam — postavljeno ▼ Ljubljano ali bližnjo postajo. Cena Dra 12.000. Na ogled pri mizarju Josipu Stolfa, Krašaja, pošta Lokovica. — Ugodna avto gveza z Adamovičevim avtobusom izjred Figovca.
41905
V Maribora
iščem navadno popolno oskrbo pri miroljubni vdovi ati majhni družini. Naslov: Žagar Franc, vpcC-o-jeoee, Kranj, poštno ležeče 41851
Eksistenca!
Dobro idob. obrt zaradi Is-selitve ta 60.000 Din naprodaj. Avto in stanovanje zraven. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 41551
Skladišče
majhno in suho, aa 9r. Petira cesti. Kolodvorski ul.
al! kje v b ižini Učena. — Ponudbe aa oglas, od-»Jutra« pod »Prostor«
41890
Loka!
primeren za obrt afi stanovanje, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41885
Lokal
▼ eeatru mesta oddam za
avto-delavnico Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lokal ceotrum«. 41910
Svilena obleka
oranžne barve, popolnoma nova, za 400 Din naproiaj na Coj&ovi cesti K. 9/TI.
41803
Damski plašč
črna ieal kožuhovina. zelo dobro ohranjen, za močno damo ugodno naprodaj na Mestnem trgu Itev. 9/1.
41916
Trgovino z gostilno
dobro idočo. ia do 5 oralov zemljišča, v farni vaii ali trgu vzamem v najem, event. tudi kupim i novim letom ali nekaj pozneje — Na-iov pove oglas, oddelefit »Jutra«.	41841
PriOtffti
Krompir in	fižol
kupujem Plačam	najboije
Milan Stojčič,	Mesnička
al tt- Zagreb.	Telefon 4006 S38

Sostanovalca
sprejmem ? eeto dobro oskrbo. Cona nizka, fcto tam se sprejme par gospodov oa hrano. Naslov v ogl. oda. Jutra. 41806
5 sob za pisarno
skupaj ali deljtno oddam v Sslenburgovi ulici. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
41386
Prazno sobico
oddam v vili »Stadion« na Dunajski cesti.	41847
Prazno sobo
v sredin, metu takoj oddam g<*T>odičm ali gospe Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41853
Sobico
Opremljeno ali pa prazno iščem. Cenjene ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna sobica« 41818
Jabolka
in hružke. zimske namizne oddajam vsako množino, ta teden od 14 do 1«. ure Šiška. Vodnikova eesta 25 Dostavljajo ee na dom. Razpošiljajo m tudi iz Novega mesta na vse strani. PoSKIjatve od 86 kg naprej. Se priporoča Karlov-šek.	41568
Hrastovega lesa
prodam večjo množino, prvovrstnega. posekanega te do voza spravljenega. .Filip Sko>k, Kapjavas. Šv. Pavel pri Preboldu 41829
Orehovih plohov
od 5—10 cm močnih, te prvih debel, prima, suhih kupim manj&o množino. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Navedba ee. ne«.	41771
Plohe
od 10—16 cm ter od 16—40 cm Brin« k nismo več vagonov. Kvaliteta ni/IV, mere S8 ln 48 mm. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Za cepiinš jarmenik«.
41763
Jamski les
od S m naptej ter od 15 cm srednje debeline do 40 cm, obeljen, kupim« vsako množino. Ponudbe aa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Smreka la jelka« 41762
I vagon
okroglih orehov debeline 25 — 80, dolgost 2 m — 4 m oddan, takoj, cena po dogovoru Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 41566
Hrastove hlode
in hrastov plohe od 55 mm debeline naprej stalno knpflje J Pogačnik, lesna industrija Skofja Loka ob kolodvoru.	239
Akademik
išče sobo, event. t vw> oskrbo n takoj ali s 1. decembrom. — Ponudbe aa ogfas oddelek »Jutra« pod »Elektrotehnik«. 41857
2 dijaka (inji)
niAječolea eprejme-m takoj ali pomeje v popolno in dobro oil-ibo ter strogo nadzorstvo, v neposredni bližini poljanske gimnazije Na.°iov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41793
Mlajšega dijaka
bo.^Sasfav v 'ogLa=netn oddelka »Jutra«.	41875
Opremljeno sobo in ktdihijo
a vestmi pri »klin ami, Miru bolnice takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	41838
Stanovanje
večje in manjše sobe s kuhinjo ta/ oj oddam. Naslov v ogianem oddelka Jutra.
41849
Stanovanje
t sob In pritiklin tako} oddam minrl in solidni stranki v vili. NaHov pove oglasni oddelek »Jutra«.
41866
Sobico
oddam eolidni gospodični Naslov v oglasnem odde'ku •Jutra«.	41850
Prazno sobo
s štedilnikom, aa 1 aH 2 otebi takoj oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra
41859
Prazno sobo
s souporabo kuhinje 116 e za tako i zakonski par brez otrok Na=!ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41873
Opremljeno sobo
lepo. z dvema posteljama oddam — event dam tudi dobro domačo hrano na CalovBrf cesti 72/U, vrata 1 41869
2 opremljeni sobi
(spalnico ln stanovanjsko sobo) modern komfort, z vhodom iz stoipnjišča. v centru mesta aH bliiini glavnega kolodvora iščem s 15 decembrom. Najemnina postran^a stvar Ponudbe na točnega plačnika pod »Centrum« na og'a-n! oddelek »Jutra«. 41861
Lepo sobo
komfortno, r ah" brez oskrbe. 6 minut od "Vrtače oddam po niikl ceni. Kurjene predsobe (diele). Naislov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41871
Sostanovalca
mladega, če* dan odfotae-ga sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
41877
Opremljeno sobo
s elektriko, Učem. Ponudbe pod »Tehnik« aa oglas, oddelek »Jutra«. 41882
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom iz stop-njic, v bližini glavnega kolodvora oddam e 1. decembrom solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41887
Lepo sobo
veliko, z 2 posteljama :o prostim vhodom, v centru mesta oddam. — Ugodnost glede kurjave. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41888
Lepo sobo
strogo separirano, popolnoma mirno, v centru mesta oddam boljšemu gospodu ali dami. Naslov v ogla-, oddelku »Jutra«. 41889
Opremljeno sobo
lepo, iščeta zakonca Ponudbe na og'»-ni oddeJek »Jutra« pod »Opremljeno«.
41883
Žensko
sprejme na stanovanje Frančiš-ka Kosec, Gospo-svetska cesta 13/1, vrata 89.	41892
Prazno sobo
veliko, v centru takoj oddam. Nas-lov v oglasnem oddelku »Jutra« 41900
Sobo z 2 posteljama
z ali brez hrane iščem ta takoj. Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Dra gospoda«. 41932
Damsko torbico
(drap) sem izgubila v nedeljo dopoldne od Drenovega griča do Ljubljane. Poštenega najditelja prosim. da Jo vrne ▼ oglas oddelku »Jutra«. 41891
A 4 M iiiUU
Pes doberman
se je zatekel t Ivanu Ja-nsiita, Brdo pri Viču.
41874
Psica
volčje psisrae naprodaj v (AiadiMu sa AJhacljevl cesti it. P	41894
Dvpiti
Starejša gdč.
žeK znanja z gocjradom od 40—00 let starim. Dopis« na oglasni oddelok »Jutra« pod »Poitena«.	40834
»O. P. 504«
Dvignite piano v oglasnem oidelku »Jutra«. 41854
Gospod
IpH anaaja z damo lepe
zmaajastA, radi zabave — Dopise aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Uniforme«.
41865
Gospod
star 35 let. samostojen obrtnik, se želi seznaniti z gospodično v staro-ti do 30 let. Dopue. če mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Espero« 41844
Gospa
varčna gosp»'inja, M se razume na vrtnarijo, vzgojo vsakovrstne perutnine in Šivanje, stara 46 let. želi Izobraženega boljšega gospoda. Ncanonimne ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Gemeinsames Leben«.	41870
Državni poduradnik
(a uradniško kvalifikacijo) želi radi poznejšo ženitve znanja a zdravo, inteligentno in n ©omadeževano gospodično od 20—33 let staro. — Cenjene dopise, če mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Popolnoma zaupno«. 41872
1826
Komaj čakam svidenja. — Pridi mogoče to soboto. Vroč poljub Troja Muca.
41915
Coiumbia gramofon
naprodaj v Mali tekian-k; ulici 10.	41856
Strofi
Kompletno mehanično delavnico: struinica, šephing vrtalni stroj. Škarje za pločevino, »troj u (rezanje železa, polaut. stražnica, patrono, brusitai stroj io stroj ca rezanje lice po
[ni ceni psodam slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	418S1
Foto-Holynski
Dunajska eesta štev. 6.. — Solidno delo in nizke cene! Legitimacije takoj! 41133
Fotoamaterji!
Ducat plošč dobi vsakdo za lepo oliko naših planin, letovišč, kopališč vasi trgov in mest cele Jugosla vije. pri Brata Smue, tvor niča fotoslik, Ljubljana — Wol*ova ulica 12 242
Iščem strokovnjaka
ki Je temeljito poučen o tabrikacijl telesnih aaoiinskik predmetov, kateremu tal bilo mogoče po potrebi reiiti razna tehnična vprašanja, eventualno tudi pismeno. Cenjene ponudbe prosim Ba oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pločevina«.	418M
Zahvala.
Podpisana se zahvaljujem podpornemu društvu »Ljudska Samopomoč v Mariboru za točno izplačilo pripadajoče podpore po simrti mojega soproga g. Josipa Kraševec in priporočam to človekoljubno društvo vsakomur v takojšnji pristop.
Maribor, dsne 18. novembra 1929.
i - iq
Klementina Kraševec.
Rudarsko podjetje Aiiana Saviča i Sinova potrebuje
za premogovni rudnik U199
merilca
(Markscheider), z dolgoletno prakso. Nastopiti more takoj. Ponudbe z dokumenti je predložiti Upravi podjetja v Beogradu, Birčaninova ul. 10
Zastopnika
za Slovenko, samo najboljše avediene-ga in serioznega sprejme prvovrstna dunajska tvomdca »Valeoeien« - kle-klarcifa či®k in raznovrsitireih perilnih okraskov.
Ponodbe (pod »Zmo-žeo« na Atoma Cojmipany, oglasni zavod, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2, L	14201
MICHELSOVA MOČILANA KUDELJE I TVORNICA UŽETA D. D.,
Stara Palanka, Bačka
poštni predal 17 ustanovljena 1884 priporoča po konkurenčni certi
vrvi
za transmisiiske pogone
kakor različne vrvi za dvigala, ladje ta splave iz prvovrstne bačke konoplje tehnično najpopolnejše dovršene v raz-ičnib dimenzijah.
SpecOallteta: tran»misBske vrvi z pa-'entlranimj soolkaml (Sellschloss).
Mota mm*
Morilo Balob
mmtma oboe«
|e dne O. aomtabra v LjnOlani f Ml tatn svojega žšv^enja-^ipfteoH um ria io Ida dne 19. t m. pri Sv. Krita oa fcra#B mira pokopana.
Se nnoco mater poWe mimo mene, a tame mertore ni več »obaie. S. Kako se, mati, v groba sladko spi, ie levit bo — nad uveedajnil
Ljubljana, 19. novembra 193».
14302
IVAN.
KRASNE TLAKOVE
ta veže, cerkve izAehrje in poJdada
Cementarna Gostinčar
p. Dol Prt LJubljani.	14097
Oglas.
Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi na dan 2. decembra 1929
250 kub. m jamskega lesa
na dan 16. decembra 1929
2 komada uklopnih baterij m na dan 16. decembra 1929
480 m šahtnega kablja
Natančnejši pogoji se dobe pri podj*-sani.	14178
Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, 11561, II.
Kožuhovinaste plašile
že od Din 2500,—
dalje v veliki izbiri nudi cenj. damam tvrdika
L. ROT, Ljubljana, Mestni trg 9
Zaloga vseh vršit krzna po solidnih oenah Strojenje, barvanje, izdelovanje kožuhovine.
9QQQGXDQG)QQ)Q©G)©
12870
Prvoorstna opnena lojca
v zabojih po 720 aH 1440 komadov, Din 138 za komad, postavno Poljčane, vldjučno za'boja, razpotja po povzetju
Ekspertna družba Matheis,
Suppanz in drag, Maribor
poštni predal 6. ©666666®0©6660
Ogromno zm»iij§aiii izdatki za obleke
Ker dobite od danes naprej narejene obleke znamke »Tivar« po tovarniških cenah. Najmodernejši kroji dobro izdelane obleke za moške vsake velikosti od 290 Din naprej, za fante od 110 Din.
Oglejte si blago ln izdelavo, cene brez konkurence.
Prodaja edino IVAN KOS, dražba z o. z.
LJubljana — Sv. Petra cesta štev. 23,
Epos pionirske Amerike. Visoka pesem o ljubezni AUie Let.
Knjiga dela ln ljubezni ie
Zatte
9rey
Železna
z z
cesta
tfleman
Najkrasnejša povest, ki jo dobite v tem trenutku na slovenskem knjižnem ti.ti
Čitajte to Ilijado naše dobe. Cena
Broširana Din 35 — Vezana Din 45 —
Naroča se pri upravi Jutra v Ljubljani.
Pristopajte k Vodnikovi družbi!
Artur Beroede:
BELFEOOR
Pustolovski roman PRVI DEL
Okoli nje se je razsovarjala množica.
»Pravim vam, da je prikazen,« je trdil neiki meščan.
»Jaz pa pravim, da more biti saimo tat,« je zamičljitvo oporekel •tair g&spcd.
»Tat! Prikazen! Prikazen! Tat!« — tako je šk> brez konca m kraja.
*Kaj pa vi mislite o tej stvari, gospodična?« se je BeHegarde Obrnil k mladi dami, od katere ves čas ni odtrgal oči.
»Ali ste radovedni, gospod Beli e ga rde!« je odgovorila neznanka. Novinar je osiuipio utihnil Pri najboljši volji se ni mogel spomniti, da bi jo bil že kdaj srečal. Odkod ga je neki pozmaia? Baš ko jo je hotel vprašati, mu je obrnila hrbet. Njen zali obraz ni izražal nikake nejevolje ali zadrege, pač pa neko afemano ndržanosit. Bell ©ga rde se je moral vdati; spoštljivo jo je pozdravil in ni šel več za njo. Njena dražestna postava se je ktmalu izgiubila -mod vrvenjem bulvarja.
Malce zamišljen je Beltegarde dospel v svojo sobo v uredništvu ■Petit Parisiena«.
Ko je pregledal pošto, je vzel svinčnik in z največjo lahkoto napisal članek, ki se je končaval z besedami:
»Ali gre za posameznega zločinca ali za novo dejanje medtna-rodne tollpe, ki je oplemila že neki italijainsiki muzej? To bomo dognali. Vse k ako pa lahko že zdaj rečemo, da v Louvru ne straši, ampak da more biti govora samo o tatovih in morilcih.«
BeKegarde je bil pravkar kcmčaL, ko je potrkalo na vrata. Pisarniški shiga mu je prinesel zalepko pnevmatične pošte. Ko jo je prečita!, je nehote vzkliknil od presenečenja. Sporočala mu je tole:
»Opozorim vas, da vas brez obotavljanja pošlem za paznikom Sabaratom, če se ne prestanete ukvarjati z louvrsfko zdevo.
Bel f e gor.«
»Beifegor,« je začudeno ponovil Jactjues. »Kaj naj to pomeni?«
Komaj je izrekel te besede, je pozvonil telefon. Bellegarde je prijel za slušalo.
»Ali si ti, moj Jacques?« je vprašal neučakan, živčen žensiki glas. »Alo! Tu Simono.«
»Kako se imaš, mala?« je brez posebnega navdušenja odvrnil poročevalec.
»Alo! Slišiš? Ne pozabi, da sem za drevi povabila nekaj prijateljev. Brezpogojno se zanesem, da prideš.«
»Veliko posla imam,« je z vidno nejevoljo dejal Belkgarde. »Ta istorija v Louvru ...«
»Kakšba istorija?«
»Oh, ati ne veš? Talk čitaj vendar jutri ,Petit Parisien'!«
»Tedaj prideš?« je skoro moledoval neučakani glas.
»Pridem, če bom utegnil.«
»Ce hočeš, tudi utegneš.«
»Vsekako morem priti šele pozmo.«
»Samo da prideš! Do svidenja, dragi!«
Bellegarde je položil s tuš alo nazaj in se zamisMK Ramena so mu nehote vzdrhtela, kakor bi otresal z njih breme, ki mu je postajalo pretežko. Nato je iznova pazmo preči tal čudno svarilo:
»Brez pomišljanja vas pošijem za paznikom Sarabatom. Belfe-gor.«
Oči mladega novinarja so se dramo zabli skale.
»Prav, Belfegor!« je vzkliknil »Sprejmem tvoj iaziv, da vidfva, kdo izmed naju je močnejši.«
3. poglavje
Tisti večer ob enajstih je sitala pred novodobno zgrajeno hišo v Boilcaujevi ulici v Auteuilu vrsta zasebnih avtomobilov. Gostje so v predsobju odlagali plašče in klobuke ter odhajali pod vodstvom lakajev skozi doligo pritlično galerijo in senčnati vrt v velik atelier,
ki je bil opravljen z najnovejšimi mojstrovinami dekorativne umetnosti.
Ob medlem soju pristrtih svetiljk si videl v tem prostora veliko, zielo raznoliko dražbo. Bilo je dokaj tistih snobov, ki se takoj navdušijo za vse, kar dragim ne ugaja, starih dam z lasmi k la Ninon in deškimi glavicami, mladih bohemienov obojega spola in te malo članov resnične družbe, ki jim je bilo očrvidno že žai, da so se bili iz radovednosti dali zvabiti v to ozračje.
Močna hič skrtih podstrcpuih svetiljk je mahoma oblila s svojimi žarki mlado in nenavadno lepo žensko, ki je stala na temno pobarvanem odru. Oblečena je bila v nekakšno belo haljo, ki je uveljavljala njena marmorna ramena in krepke lakti Človek bi mislil, da vidi vilo, ki je pravkar stopila iz nočne teme.
Ta dama je bila domačica, gospodična Simona Desrochesova, mlada svetska pesnica, ki se je pripravljala, da bi deklamirala prijateljem svoje najnovejše delo. Najprej je spustila velike oči po gostih, ki so vdano pričakovali, kaj bo. Njen pogled se je ustavil na vratih, kakor da pričakuje samo še nekoga, toda vrata so stala zaprta. Simona je nehote vzd'brala, a ker je videla, da postaja gostom že neudobno, je s skladnim glasom pričela: »Cvetke ljubezni .Simfonična oda) Moia duša je trdnoava, iz katere sem napravila vrt svojega srca. Moje srce je zemeljski vrt, kjer bledi tuje cvetje...«
A stihi Simone Desrodhesove gotovo ne zanimajo oaših bralcev toliko kakor ona sama.
Edinka znanega pariškega bankirja, je bfta zgodaj izgubiJa mater. Oče, ki je imel preko glave opravka s svojimi posH, je moraJ zaupati hčerino odigojo uSteljici skandinavskega porekla, gospodični Elizi Bergen ovi. Ta je bila dala učenki odlično znanje i® razvila njej? prirojeni umetniški dar, ni ji pa mogla vcepiti tistih načel, kj so dobremu dekletu najbolj potrebna.
RADIO
na odplačilo!
3	ELEKTRONSKI APARAT, sprejema vso Evropo ▼ zvočniku 2 najfiae/šsm! elektronkami (Pit-fcps ali Bartutn), I akiNnuiatof V a rt« 8 Atnp, 1 anodna baterija 90 voteov. kompleten antenski ta zemeljski materija* ia I posebno fin svočtrik > krasno svileno sfifro pri naplačiVo Dio 300.—. te 13 ob rokov po Din 180.— m&sečco. prt točnem odplačevanj« brez obresti af. dcnefl) stroškov
4	ELEKTRONSKI APARAT Z 4, vse prrtftfc*.
kakor zgoraj pri naplačiJc Dio 300.— Se 12 me-•ečnife otrrckov po Dio 226.—.
Za dobro delovanje jamčim.
V »alogj vse vrste radio-arvatov po rvajmitih
dnevnih cenah, aparati ca priključitev oa omrežje brez baterij, velikanska tataga sestavmh delov. veWa aparati ta restavracije to ktoo-pod-Jetja. ki nadomestnjejo največjo sodbo is kjer se Lahko pole« radia aporabtjajo todi traotofoaske pto«e.
IKAHIO FRANC BAR
Ljubljana, Mestni trg 5, teL 2407
Za HiUavia ta Boilč uročite i« sedal, postavim Vam pa aparat m željo tudi pozaej«.
RADI O CENIK 1930, FRANC BAR, LJUBLJANA JE IZŠEL.
Zahtevajte brezplačno pošiljatev!
štetem
TRETORN
pranje čevCje in snežne eevCje
danes vsakdo kupuje, ker je1 postaila ta znamka radi svoje odlične kvalitete m elegantne fazone ljubljenček vsega sveta.
Zahtevajte samo »TRETORN« vrhnje ta snežne čevlje!
Samostoine tkalske moistre
Wca£e>ne za aivtfoimajtslke staiftve za izdekwt> surovih pennofoaitfh tkanin, ka-bor twiš sposobnega
samostojnega mojstra morilca
<SchJchit,Tne3Sit«r) »a masa nje tkanim, sprejmemo. Naetop tafooj. Pismene ponuitfbe s spričavaJi kakor taefi pogoje nastavštfj na Jiugjoeiofv. Rudo® Mosse, Beograd, pod »tAvtoanat 545«.	14170
Slabi zobje
kvarijo najlepši obraz. Neprijeten dnh ost je zopm. Obe hibi odstranit« z vporabo krasno osvežujoče Chlo-rodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine. posebno z vporabo zobčaste Chlorodont-ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njib stranicah ter odstranjuje ostanke jedi. ki povzročajo gnilobo. Poskusite naiprej t malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8* . Chlorodont-Sčetka za otroke, za dame (mehke Ščetine), za gospod« (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta ogla* kot tiskovino (omoi ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporab«. Tvomice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 9
Morati Novosti Železna služinska Brozovič« patent postelja zk>2*
Siva, s tapecirani m ma* racom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče osa* be stene Din. 4S0,— Raspoštljam po pošt-nem povzetju.
Lesena patent postelja zložljiva, s tapeciramm madracom, zele praktična stane Din. 280.—
Trodelnl t volno pol* meni madraci stanejo Din. 750.-
Potem mam veliko za* lego puhastega perja kg po D 38. - cisto be* Io gosje kg po D 130.— in čisto beli puh kgpo D 300.— in celo tapetniško In posteljsko blago. ,
L &ROZOVIC Zagreb, iUce 82.
Otomane
od 550 do 850 » rasHinib norcih prvovrsten lasten isdelek. rrorkovana pli-iuta pregrinjala u o to man* a 0U0. U 760 uilon ik« jtamttar*. dlvaa* mo troee. tanvdjHro najboljše blmgo knpitf uri
Rudolf Sever
tapetalitvo U Marijin tre It & «7/1
Kurja očesa
NsJboljSe »rodrtvo proti tcarjim oiBsom »CLAVES« )e mast
Dobite v lekarnah, droge-rijah ali naravnost U tvor-nlce ia glavnega ekladiiSa
M. Hrni^k
lekarnar — Slsak.
Najpopoincji. m najcenejši aparai ^.a množenje, poslednji uspeh nemške industrije. Aultor Co, Beograd. Obiličev veoae br. Teief. 33-01.	201a
Za jesensko ln zimsko sezijo
priporoča:
JANKO
€ £ Š AT1 K
modna manuiaktnrna trgovina
JL|nbI)ana9
Lingarfeva ulica Stritarjeva ulica
svojo bogat«
Zalogo
za možke fine in Športne obleke, črni in modni kamgam, ševiot. sukno za zimske sukne, blago za površnike. — Samo čehosiova-škega in angleškega izvora.
Zalogo
za ženske obleke, kostume, plašče, velur, kaša, rips, žamet. »Krasna izbira modnega žameta*
Zaloga
belega perilnega blaga <z prvovrstne znane tovarne B. Schroll srna. Čehoslovaška.
11074
Zaloga
finih volenih in pavolnatih pokri-vačev. prešite odeje lastnega izdelka. Raznovrstne preproge, tekači, predložki, posteljne garniture. zavese.
i Solidnost mojega ^ ^ podjetja |e znana ^
POH - PER3E R.MIKLA/JC LJUBLJANA
Restavracija
novo »grajena, sredi mesta, ogel, z dvema vbodoma iz dveh najbol prometnih ulic, sijajen prostor, ena v lika, ena manj-a dvorana, balkon za godbo, buffet, točilnica z uliet p ed ted nskim sejmovi, vsi postranski prost' ri, stanovanje itd. se odda pros Icu z vecj > glavnico. Več pove Aleksander Bflchler, Osijek, Županjska ulica 17.	14127
Žrebanje t državni razredni loteriji
Dne 16. nor 1929 so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane:
DSn 2000 št. 7385, 30.930, 109.710.
Din 500: 5.7(57, 14.123, 17.915, 17.907, 20.«», 30-fl'tn, MjGCC, MjSM. 94/116, MAH*	»4.772,
34.789, 40A10. 40579, 40583, 40.586. 5S.83&, 56.8S2, Sf>WC, 56^13. 56^48. 5&J37.	56^49,
66.642, 66.648, 66.696, 66.699, 84536, 84567, 91.720. 99.741, ».749, 99-766. ».789,	»500,
».815, »593. 100.733, 103-113, 109.752. 109.784 109.786, 109506, I095«28, \(S&a, 120.106,	120.1417, 130.148, 120.194. 120-272, 123556. 103.903, 123.914, 123.972.
Žrebanje se bo vršilo do 2. decembra 1929. Za tekoči razred so vse polovične in četrtinske srečke razprodane. Imamo le še nekaj celih na razpolago.
Za novo kolo bomo pravočasno priložil naroKhžce. Srečke pridejo ▼ promet po 10. decembru.
TstAmrn« Hranilnica r. z. z o. z*, LniW?ana. Sv Petra cesta it. 19.
Poredni Bobi
Kdo se ga ne spominja, ko Je bf3 svoje hudomušnosti vsaki dan t »Jutru«. Sedaj so iešle te prigode v Kčns knuižici, ki bo v veselje mladimi. a tudi odrasli jo bodo z veseljem v®edi v roke in se Bobi-ju od srca smejali
Miklavž in Božiček
bosta mladino gotovo najbolj osrečila s knjižico s 108
rn
Knjižico je dobiti v Ljubljani
▼ Oglasnem oddelka »Jutra« r
Ljubljani. Prešernova uBca St 4 Pri podružnicah »Jutra« v Maribora
in Celju
Po pošti pa Jo razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani

[is	
	i®
■ i	jllliiti
i :i sr-	!8[
	-
Cena knjižfci je Din 12.—. Po pošti Din 14.—. Zoesek je vposlati v na-prej.