PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXVD1. Št. 123 (8216) TRST, četrtek, 25. maja 1972 Prtmorck-t nmrvNTK i« vnM irhaiati v Trstu 13 mala 1945 njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni MORSKI rSvSTri Jorenjf TrebS od lS SpSnbre 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija,> v gozdu pod Vojskam pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi._______________________________________________________________________________ ki vodi človeka k osvobajanju, družbi pa daje vedno bolj human izraz. stitke SKGZ m « 80 LEJI WI^EGA REVOLUCIONARJA IN BORCA ZA MIR NA SVETU Tito drugič narodni heroj NA MNOGA LETA TOVARIŠ TITO! Trst, 23. maja 1972 ^Poštovani tovariš J°sip Broz - Tito, ^dsednik SFR Jugoslavije Pograd kj ^'0venska kulturno gospodarska zveza, He?^ružuje slovenske kulturne, strokov-V j.n druge organizacije, ustanove in liste kt{%, Vam ob Vaši osemdesetletnici r en° čestita. Slovencev in tudi Italijanov iz C pokrajin, tržaške, goriške in videm-vy’.kier smo Slovenci avtohtoni prebi- so je v času narodnoosvobodilnega ti? borila pod Vašim vodstvom proti Ije mu in nacizmu. V tem boju so glob-VSP°znali in prenesli na mlajše gene-e Plemenito vsebino gibanja, ki ste ^a, P^čelovali in ki stremi po svobodi, žit- °Pravnosti, socialni pravičnosti in so* U ^ed narodi. fy^..v°dstvu nove Jugoslavije ste ostali
  • na holle 1 po rami. Študentka se je obrnila, Ob 80. rojstnem dnevu predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita je bila v Beogradu slovesna seja zvezne skupščine, katere so se udeležili najvišji predstavniki jugoslovanskega družbeno - političnega življenja. Na skupščini so predsednika Tita drugič imenovali za narodnega heroja in mu izročili zahvalno poslanico narodov in narodnosti Jugoslavije. O junaški revolucionarni življenjski poti jugoslovanskega predsednika je govoril tajnik izvršnega biroja ZKJ tov. Stane Dolanc. Predsednik Tito je ob svojem visokem življenjskem jubileju dobil čestitke državnikov iz vseh krajev in koncev sveta. Prezidium vrhovnega sovjeta ZSSR pa je Tita odlikoval z redom Lenina. V Moskvi so podpisali sporazum o skupni izstrelitvi vesoljskih raket, ko se bosta 200 kilometrov nad Zemljo združili sovjetska in ameriška vesoljska ladja. V ospredje pa prihaja vprašanje o-mejevanja strateške oborožitve, saj se o tem obe supervelesili že dolgo pogajata in pravijo, da bodo sporazum najbrž podpisali v petek. Nič točnejšega ni znanega, kaj sta se včeraj razgovarjala Brežnjev in Nixon, odnosno se ve samo, da je bila tokrat na vrsti Evropa. Danes se prvič po volitvah sestane parlament, ko bodo Izvolili predsednika obeh zbornic in po predvidevanjih ponovno potrdili Pertinija in Fanfanija. smislu, da starejša vodstvena garnitura ni poskrbela za postopno uvajanje novih sil v vodenje nekega društva oziroma prirejanja najrazličnejših akcij. Skoraj povsod so se zavzeti mladinci in mladinke pritoževali nad mlačnostjo svojih vrstnikov. Mlačnost mladine za določene probleme in dejavnosti ni nekaj novega ne v času ne v prostoru. Ni pa rečeno ali kje zapisano, da se moramo s tem sprijazniti. Zlasti ne, če obstajajo možnosti, da se temu odpomore. Teh možnosti ne uresničujemo zaradi pomanjkanja pravilnega občutka za ideološko delo. So pa tudi primeri, pri katerih je mlačnost sad dolgoročnega načrta, da bi mladino čimveč zaposlili z dejavnostmi zunanjega, manifestativne-ga značaja zato, da ne bi imela prilike posvetiti svoje pozornosti globalnim problemom okolja, v katerem živi. Zelo pogosto slišimo pikre pripombe s strani raznih društvenih funkcionarjev ali celih vodstev na račun šolskega sistema, ki ne poskrbi, da bi se učenci, dijaki in študentje soočili z etničnimi in socialnimi problemi. Ne mislimo opravičevati tega greha našega šolstva. Vendar moramo na drugi strani pripomniti, da marsikdaj in marsikdo ne poskrbi, da bi v okviru svoje organizacije tej problematiki u-stregel. Česar vzgojitelji ne morejo napraviti v ozkih shemah svoje službe, bi pa morda lahko o-pravili v svobodnejšem okviru kakega društva, če bi bili vzpodbujeni k temu. Saj programe prosvetnih in športnih društev sami oblikujemo in uresničujemo in smo zanje odgovorni. Od nas samih je odvisno, v kakšem duhu in zavesti bodo vzgojeni mlajši člani organizacije, v kateri delujemo. Teh vzvodov in možnosti se malokatero društvo poslužuje. Tako smo priča dejstvu, da imamo sicer široko razvejano mrežo športnih društev z razmeroma visokim številom članov. da smo tudi že poskrbeli za zbiranje in udejstvovanje dorašča-joče mladine, da je pa ta masa mladih ljudi pripravljena le tekmovati. Ko je treba priskočiti na pomoč pri kakšni drugi dejavnosti. ki je le količkaj ideološko * akcijska, so že težave, pomanjkanje časa itd. V daljši perspektivi se tako stanje sprevrže v škodo tudi tistega društva odi Sekcije društva, ki tako politično linijo vodi. Mladi, navajeni, da imajo vse pripravljeno in da se jim ni treba nikoli soočiti z globljo problematiko svoje organizacije. le-to zapustijo ali se vsaj umaknejo, ko pride do prvih težav upravnega ali finančnega značaja. Vodstva teh društev bi morala razumeti, da je edini način obdržanja njegovih članov in kadrov — ob ničevi materialni bazi in ob nezadostnem dodeljevanju dotacij iz javnih sredstev — vzgoja članov v visoki zavesti njihove narodnostne pripadnosti Tudi poznavanje drugih družbenih pojavov pripomore, da mlad človek ve, zakaj ima organizacija, kateri pripada, tak značaj, zakaj si ne more privoščiti več dejavnosti ali o-preme. Navedene probleme in nejasnosti čutijo skupine mladih že dalj časa. To je bil eden izmed razlogov zbiranja v skupine oporečniškega značaja v zadnjih letih. Te skupinice so dalj časa ostale zaprte same vase, zaradi česar je bilo zelo lahko poslavljati kritične pripombe na njihov račun. V zadnjem času pa se stvari spreminjajo. Zavest, da je treba vse naše dejavnosti nekoliko bolj spolitizirati — ne v smislu strankarstva in sektašenja, temveč v smislu osveščanja in odpiranja pogledov na vse, kar nas obkroža — je vedno bolj prisotna. Ali bo za to potrebna posebna mladinska organizacija, kot smo jih imeli v preteklosti, ali pa je bolj pametno in ekonomično dopolniti vsebino že obstoječih struktur? V kakšni smeri se bo vsa navedena problematika razvijala, bodo pokazali že prihodnji meseci. Aldo Rupel BONN, 24. - Nad 700.000 prebivalcev zahodnega Berlina je med bdnkoštmi izkoristilo prepustnice, da so obiskali sorodnike in prijatelje v Nemški demokratični republiki. Vreme je bilo zelo slabe, kljub te-mu pa se je ugodnosti ouslužil eden od treh Berln.vanov in gre za najvišje števno, ki so ga do sedaj zabeležili v podobnih okoliščinah. Nadzorstvo obmejnih stražnikov je bilo vzorno, brc, biroki »tskih težav. DUNAJ, 24. Nemški kancler Brandt je na dvodnevnem uradnem obisku v Avstriji. Sestal se je s kanclerjem Kreiskim, s katerim sta razpravljala o splošnem evropskem položaju po ratifikaciji pogodb s Poljsko in s Sovjetsko zvezo. Brandt je med drugim izjavil, da bodo podprli napore Avstrije da se spo-lazume z EGS. Dejal je tudi, da bodo normalizirali odnose z vsemi državami varšavskega pakta in da bodo obravnavali možnost priznanja Ljudske republike Kitajske. PARIZ, 24. — V francosko prestolnico je prispel na tridnevni u-radni obisk čilski zunanji minister Clodomiro Almeyda. Na letališču ga je sprejel francoski zunanji minister Maurice Schumann. NA VČERAJŠNJEM ZASEDANJU DtZtLNtuA SVElA SO UuOtfRiU DVA ZAKONA V pričakovanju zdravstvenega načrtovanja 300 milijonov lir za izboljšanje bolnišnic Za zakon o bolnišnicah so glasovale vse skupine razen KPI in PSIUP, ki sta se vzdržali - Soglasno so odobrili zakon o finansiranju ureditve novih greznic Včeraj je deželni svet odobril brez večjih polemik in debat dva nova zakona: prvega so odobrile vse politične skupine, razen KPI in PSIUP, katerih svetovalci so se vzdržali, drugega pa so odobrili vsi svetovalci brez izjeme. Prvi zakon, ki nosi številko 291, predvideva prispevek 300 milijonov lir za ponovno finansiranje v 1972. letu 6. člena zakona 36 iz leta 1965 o finančni podpori za gradnjo, povečanje in popravila bolnišnic in drugih zdravstvenih zavodov. Do sedaj je deželna uprava potrošila v ta namen 2,5 milijarde lir. Na podlagi 6. člena, ki predvideva prispevke na interese za gradnjo in izboljšanje bolnišnic, pa so potrošili poprečno po 300 milijonov lir letno. V razpravo so posegli svetovalci Pup-pini (MF), Boschi (MSI), D'Anto-ni (PSDI), Bergomas (KPI) in Urh (KD). V bistvu so se vsi strinjali s predloženim zakonom, nekateri svetovalci pa so oporekali pomanjkanje splošnega deželnega razvojnega načrta za zdravstvo. Komunistični svetovalci so tudi predložili tri popravke k naslovu in členom zakona, ki naj bi vpeljali novo zamisel zakona, v smislu, da bi finančno podpirali samo izboljšave že obstoječih bolnišnic, za gradnjo novih pa naj bi počakali na deželni razvojni načrt, v katerem naj bi smotrno nakazah smernice za nove gradnje. Svet je odbil vse tri popravne predloge, kar je tudi napovedal v svojem odgovoru predsednik odbora Berzanti. V svojem odgovoru je predvsem posvetil pozornost opazkam komunista Bergomasa, ter je priznal, da so njegove opazke pravilne, sicer pa tudi nepotrebne, ker se sam odbor dobro zaveda potrebe, da se začne z resničnim načrtovanjem in da bo predložil razvojni načrt verjetno že letos. Do takrat pa bodo izkoriščali sklad samo za nujne potrebe pri popravilih bolnišnic, po odobritvi načrta pa bo takoj na razpolago večja vsota za pove gradnje. Po tej predsednikovi pripombi se je začelo glasovanje. Kot smo omenili v začetku, so za zakon glasovali KD, PSI, PSDI, SS, MF, PLI in MSI, svetovalci KPI in PSIUP pa so se vzdržali. Drugi zakon štev. 300 pa zadeva spremembe in ponovno finansiranje zakona štev. 16 iz leta 1971 za gradnjo greznaških naprav in filtrov. V ta namen bo letos dežela potrošila 1 milijardo lir, katere bodo deležne v večji meri manjše občine naše dežele, tiste, ki imajo večje težave pri dobavljanju posojil. Dežela bo dajala finančne podpore in bo tudi jamčila pri posojilih finančnih družb in bank. O zakonskem predlogu so spregovorili svetovalci Boschi (MSI), De Cecco (PSIUP), Trauner (PLI), Puppini (MF), D'Antoni (PSDI), Cuffaro (KPI), poročevalec Rigut-to (KD) in odbornik Masutto. Tudi pri tem predlogu so se vse skupine strinjale, da je pozitiven in so zato vsi glasovali za zakon. Svetovalec Cuffaro je predvsem na čel vprašanje industrijskega onesna- ženja in potrebo, da se čimprej poskrbi za državni zakon proti onesnaženju. Napovedal je, da bo glasoval za zakon tudi z namenom, da hi spodbudil deželno upravo za čimvečjo zazvenost na tem področju. Odbornik Masutto je priznal tudi opozicijskim strankam sodelovanje pri izdelovanju zakonskega predloga, katerega so terjale vse socialne in upravne ustanove dežele. Zato je napovedal, da bo dežela še naprej delovala za rešitev vprašanja onesnaženih voda in da bo v kratkem začele delovati za gradnjo upepeljevalnikov smeti v tistih občinah, kjer še nd te koristne na prave. Ladjedelnica Sv. Marka že čez nekaj tednov brez naročil in dela? LJUBLJANSKI UMETNIKI JUTRi NA ODRU KULTURNEGA DOMA' Ladjedelnici Sv. Marka grozi ponovna resna kriza. tez nekaj ted- j nov, ko bodo v podjetju končali | s popravljanjem ladje «Fairwind», j bo delo v njej zamrlo. Slišijo se' namreč glasovi da uprava podjet-1 ja nima drugih naročil in da je več sto delavcev, ki pripadajo zasebnim podjetjem, prejelo odpovedna pisma. Zaradi tega je načelnik svetovalske skupine KPI Giorgio Rosset-ti vložil županu Spacciniju nujno vprašanje s predlogom, naj skliče občinski svet, ki naj enotno protestira pri rimski vladi z zahte-— naj spoštuje vsaj sprejete ob- Gostovanje Drame SNG s Shatvovim Pygmalionom Iva Zupančičeva in Boris Kralj v glavnih vlogali veze (načrt CIPE 1969), za katere so morah delavci pol meseca zasesti ladjedelnico. Rossetti meni, da morajo vse politične in družbene sile preko svojih predstavništev dvigniti svoj glas in zahtevati, naj se ohrani gradbena dejavnost ladjedelnice in tehnična sposobnost splavišča, ki je iz nesmiselnih razlogov edino I prosto splavišče na svetu. ZA TOVORNO POSTAJALIŠČE PRI FERNETIČIH Določbe zakona štev. 865 glede razlaščanja zemlje t Pri številnih parcelah je lastništvo sporno - V Fernetičih so se začeli pojavljati prekupčevalci . Po čem bo konzorcij plačeval zemljo Na naši sliki so temno začrtane parcele, ki jih konzorcij za gradnjo tovornega postajališča namerava odkupiti oziroma razlastiti v prvi fazi izgradnje nove naprave. Gre za 390 tisoč kv. m površine, od tega približno 4/5 v repentabr-ski in 1/5 v tržaški občini. Del zemljišča v repentabrski občini last nekega trgovca z vinom in li- Izlet v Makedonijo Naše naročnike in čitatelje, ki se bodo udeležili našega tradicionalnega izleta v Makedonijo, prosimo, da dvignejo programe v upravi našega lista v Ul. Mon-tecchi 6/U. Odhod posebnega vlaka iz Trsta bo v nedeljo, 28. maja ob 13.05. Izletnike prosimo, da bodo na postaji vsaj 15 minut pred odhodom Vlaka, . povratek v Trgt .je predviden v soboto, 3. junija ob 19. uri — spet na tržaško postajo. ■ ‘COlill-’ .. . flliMimiiiiiiiiiiiiiiiiii S SEJE KONZULTE PRI SV. IVANU ZA NOVE HIŠE NA BRANDEŽIJI SO POSEKALI TISOČ DREVES? Odločna zahteva prizadetih, da se ugotovijo krivde in se izplača odškodnina Kakor smo na kratko že poročali, je predsinočnjim rajonska konzulta pri Sv. Ivanu razpravljala o vprašanju novih hiš na Brandežiji, ki se rušijo, in o zaščiti interesov družin, ki so jih preselili iz sosednih hiš zaradi varnostnih razlogov. Seje sta se udele-žila občinska odbornika Verza in De Luca, med številnim občinstvom pa smo zapazili tudi gradbenega podjetnika inž. Cumina, ki je zgradil omenjene hiše in je previdno molčal. Predsednik konzulte je v svojem na govoru poudaril zahtevo, da se ugotovijo krivde, izplača odškodnina prizadetim družinam in preprečijo špekulacije pri gradnjah stanovanjskih hiš. Prizadete je pozval, naj v obrambi svojih interesov nastopajo e-notno, obljubil pa jim je vso pomoč konzulte. Odbornik De Luca je obrazložil, ka ko se izdajajo gradbena dovoljenja in je poudaril, da je za gradnjo od 'govoren vodja del ali direktor grad bišča, ne pa občina, ki ima nalogo da skrbi za zaščito varnosti obča nov. V tem smislu je občina tudi ukrepala, ko se je pojavila nevarnost. Zdaj morajo strokovnjaki ugotoviti obseg premikanja zemlje in odgovornosti. Odbornik Verza je poudaril, da se občinska uprava ne čuti krivo in da bo moral plačati vso odškodnino kdor je kriv. Tudi dežela je odredila strokovno preiskavo, če bodo stro-kovriaki ugotovili, da gre za naravno nezgodo, bi lahko zaprosili za deželni prispevek. Med diskusijo so padali hudi očitki na vse strani. Tako je nekdo očilal: •«Na takem zemljišču, dovoženem materialu, ne bi smeli graditi tako velikih hiš. čeprav gre za zeleno področje, so posekali 1000 dreves. Kdo je to dovolil?* Drugi je poudaril, da mora preiskovalna komisija ugotoviti, če so pri gradnji uporabljali primeren material in upoštevali tehnične predpise za take gradnje. Kdor se je moral izseliti je zahteval, da se mu preskrbi primerno stanovanje in da se čimprej uredijo razmere za vrnitev domov. Izrazili so tudi zahtevo, naj občina pomaga prizadetim družinam, da ne bodo imeli stroškov za prevoz z javnimi sredstvi in za prehrano ter da bodo oproščeni občinskih dajatev. Odbornik Verza je obljubil, da bo o tem razpravljal občinski odbor. Sinoči je bila pri Sv. Ivanu po novno javna seja rajonske konzulte. na kateri so nadaljevali z razpravo v zvezi z usadom na Brandežiji in problemih, ki jih je usad povzročil številnim družinam. Konzulta je soglasno sprejela tri resolucije in jih naslovila na občinsko upravo. V prvi zahteva naj ob čina poseže z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago in po potrebi angažira tudi vojsko, da se ustavi usad in omogoči izseljenim prebivalcem, da se vrnejo v svoje domove in začne normalno življenje. V drugi resoluciji poziva konzulta občino, naj čimprej poskrbi izseljenim družinam primerno stanv anje, jim zagotovi potrebne denarne podpore iz javnih sredstev, jih začasno oprosti plačevanja davkov, omogoči brezplačen prevoz z mestnimi prevoznimi sredstvi tistim, ki so začasno nastanjeni na Opčinah. Nadalje zahteva konzulta, naj občina izvaja pritisk na deželo in druge od govorne ustanove, da se za zadevo interesirajo, od občine same pa zahteva, naj odgovori na gornje predloge. S tretjo resolucijo pa zahteva konzulta od občine, naj poskrbi za brezplačen prevoz otrok izseljenih v šole, kjer so vpisani, da bodo lahko normalno zaključili šolsko leto. Končno so sprejeli še sklep, da se lahko vsi prizadeti obrnejo vsak dan od 8. do 13. ure na občinsko izpostavo. ob torkih in petkih pa tudi od 19. do 20. ure na sedež konzulte za vse morebitne informacije in potrebe. Javne ’ konzulte se je udeležilo o-krog 50 prizadetih zaradi usada na Brandežiji. kerji iz Trsta, je konzorcij že od kupil, in sicer — kolikor se je da lo zvedeti — po ceni, ki jo lahko smatramo za razmeroma ugodno za prodajalca. Predstavniki konzorcija so svoj čas izjavili, da bo ustanova odkupila zemljo za postajališče na podlagi neposrednega pogajanja s prizadetimi lastniki. Do prvih stikov v tem smislu je že prišlo, vendar kaže, da je pot do ustreznih spora zumov še precej dolga. Lastniki neke večje nepremičnine so sprva zahtevali določeno vsoto, pozneje pa so jo znatno dvignili, tako da so se pogajanja za odkup prekinila. Med tem časom se je tudi izkazalo, da je na področju nepričakovano mnogo primerov, da je lastništvo prizadetih parcel sporno. V več primerih so po zapiskih v zemljiških knjigah lastniki jugoslovanski državljani iz Sežane in iz drugih obmejnih zaselkov. Zadevo kompli-cirajo Se razni prekupčevalci z zem ljo, ki so se v zadnjem času začeli pojavljati čedalje bolj pogosto okoli- Repentabrft.1 Tudi zemljišča izven dosega bodočega postajališča so postala vabljiva, saj marsikdo računa, da bodo ob avtoportu v bližnji ali daljni prihodnosti večje možnosti za zaslužek. Prav te dni je na primer menjala lastnika obširna kraška dolina (20.000 kv. m) nedaleč od kampmga ob cesti Fernetiči — Repentabor. Kupil jo je Tržačan, ki ima že nekaj zemlje v repentaibrski občini. Po objavi zadnjega zakona o raz lastitvah nepremičnin v javnoko-ristne namene (zakon št. 865 z dne 22. 10. 1971) pa so se možnosti o neposrednem pogajanju med konzorcijem in lastniki prizadetih parcel zmanjšale oziroma umaknile v ozadje. Zakon izrecno predvideva razlaščevanje zemlje, potrebne za uresničitev «posameznih javnih del*, kakršno bo prav postajališče pri Fernetičih (člen 9). Za določitev ustrezne odškodnine so merodajne «poprečne kmetijske cene*, ki jih vsako leto objavlja državni tehnični u"=d (člen 16). V tej zvezi naj navedemo cenitve, ki veljajo v tržaški pokrajini za letošnje leto: njiva 1.614.000 lir za hektar, travnik 1.320.000, vinograd 4.810.000, vrt 7.880.000, pašnik 590 000 in gozd 1 mil. 80.000 lir za ha. Po teh cenitvah bi kv. m njive veljal 161 lir, travnika 132, vinograda 481, vrta 788, pašnika 59 in gozda 108 lir. Lastnikom, ki bi pristali na »prostovoljen odstop* zemlje, se po zakonu prizna za 10 odst. višja odškodnina (člen 12). Za parcele, ki se nahajajo znotraj gradbenih področij — regulacijski načrt repentabrske občine vključuje del zemljišč v tlorisu bodočega avto porta med taka področja, vendar načrt še ni bil uradno potrjen s strani pristojnih deželnih organov — se odškodnina določa po cenitvi najbolj donosne kulture na prizadetem področju. Poleg tega se odškodnina avtomatično pomnoži s koeficientom od 1,1 do 2 v občinah z manj kakor 100.000 prebivalci, med katere spada seveda tudi občina Repentabor. Za morebitne stavbe se odškodnina določa posebej, in sicer glede na »njihovo dejansko stanje* (člen 16). T' nčno se odškodnina za odvzeto zemljo podvoji, če jo lastnik neposredno obdeluie (člen 17). Zakon št. 865 poenostavlja razla-ščevalni postopek, ki ga je v italijansko zakonodajo uvedel že zakon št. 2359 z dne 25. junija 1865. Določbe starega zakona, ki se ujemajo z novo normative, ostanejo v veljavi. Tako bodo prefekti tudi po novem lahko izdajali dovoljenja za vstop na zemljišča, ki ga javna ustanova namerava razlastiti (člen 7 starega zakona). Prav tako je možna izstavitev dekretov o nujni zasedbi zemljišč' (člen 20 starega zakona). Na podlagi odškodninskih dojočb po novem zakonu bi lahko pasku sili izračunati, kakšno ceno bo konzorcij verjetno ponudil lastnikom zemljišč v repentabrski občini. Minimalna možnost: pašnik, brez »prostovoljnega odstopa*, izven gradbenega področja, lastnik ga ne obdeluje: ostane osnovna cena 59 lir za kv. m. Maksimalna možnost (če zanemarimo vrt in vinograd): njiva, osnovna cenitev 161,5 lire za kv. m, prostovoljen odstop ( + 10 odst.), njiva je znotraj gradbenega področja, najvišji koeficient (x2), lastnik jo neposredno obdeluje (x2): 161,5 -f 16.15 = 177,65 x 2 = 355,3 x 2 = 710,6 lire za kv. m. Srečanje na deželi za razvoj univerze btatnu stuoensicu gledališče v Trstu zaključuje letošnjo sezono v Kulturnem domu z gostovanjem Drame SNG iz Ljubljane, ki se bo predstavila z odlično izvedbo Shaivove «pravljice v petih dejanjih* Pggmalion. O visoki kvaliteti predstave govorijo nagrade in pohvale, ki jih je bil ljubljanski ansambel deležen za svojo igro, ime Bernarda Shaiva pa je že dovoljš-nje jamstvo za njeno vsebino. Shaw je, kljub določeni distanci, ki jo utegnemo danes imeti do njegovih del, še vedno izjemen avtor. Zlepa ne najdemo sodobnega pisca, hi bi ga mogli primerjati z njim, kar zadeva obseg ir, bogastvo u-stvarjanja, vitalnost, duhovitost in strastno zgovornost. Ostal bo živ kot zgled polemičnega gledališča, kot naravni mojster govorjene besede, kot strasten zagovornik gledališča idej, ki je danes ena od najpomembnejših vej sodobnega gledališča v svetu. Njegov Pggmalion je izrazito in namerno didaktična igra, ki naj vzgaja in zabava hkrati, obravnava pa vprašanje iezika. O njej je Shatv zapisal:: «.Angleži nima jo do svojega jezika prav nič spoštovanja in niti nočejo učiti lastnih otrok, da bi ga pravilno govorili. Pravopis Je .^aCMiiMen, da se ne more nihče šdm riauSili pravilne juuc. mator, ki ga dandanes Anglija potrebuje, bi moral biti odločen in navdušen fonetik. Zato sem enega teh napravil za junaka ljudske igre. Klic te vrste junakov se že mnogo let zaman razlega po puščavh. Vsebina naše igre, ki jo Shaw imenuje pravljica, se v prispodobi opira na starogrško legendo o Pyg-malionu in Galateji. Ciprski kipar Pggmalion je izklesal kip nimfe Galateje in se nato zaljubil v svojo mojstrovino. Na dan praznika ljubezni je prosil boginjo Afrodito, naj kipu vdihne življenje in naj mu da Galatejo za ženo. Afrodita je prošnjo uslišala in izročila Galatejo Pggmalionu. Tako pravi legenda. Shaiv je za svojega junaka izbral profesorja Higginsa, ki hoče prav tako iz neuke Elize Dololit-tlove izklesati novo človeško bitje. Glavni vlogi sta upodobila Boris Kralj in Iva Župančičeva, predstavo pa je režiral ljubljanski rojak Stevo Žigon, član Jugoslovanskega dramskega pozorišta v Beogradu. • Jutri zvečer, ob 20. uri, bo v krožku »Che Guevhra*' v Ul. Madonnina 19, predaval časnikar lista «L’Unita» Mario Passi ocrfiašjstipni zaroti proti demokraciji v letih 1969 - 1972*. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiKiiniaiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI LASTNIKA OD DANES DO SREDE STAVKE OSEBJA SAP Nujna je municipalizacija zasebnih avtobusnih prog Možne so tudi stavke v trgovinskem sektorju - Seja sindikata upokojencev Včeraj je bilo na sedežu deželnega odbora v Trstu srečanje med p-edstavniki deželne uprave in tržaške univerze. Sestanku je predsedoval odbornik za šolstvo in kulturo Giast, udeležili pa so se ga odbornika Masutto in De Carli, deželni skrbnik za javna dela inž. Rendola, rektor Origone, več profesorjev in izvedenca, ld sta izdelala načrt novih univerzitetnih gradenj na Valerjevem. Sestanek je bil namreč posve čen vprašanju novih gradenj na tem področju ter potrebi, da se razširijo meje tega področja, ki vse preveč utesnjuje razvoj univerze. Z obeh strani so potrdili mnenje, da je nujno potrebno razširiti tržaško univerzo, zaradi česar je treba premostiti tehnične in birokratske težave, ki to ovirajo in onemogočajo takojšnjo uporabo že določenih finančnih sredstev. Kot nam je sporočilo sindikalno tajništvo CISL je deiavska skupščina avtobusnega podjetja SAP, ki upravlja linijske zveze Trsta z o-kolico, obsodila dejstvo ,da se lastnik podjetja brani izpolnjevati nekatere člene delovne pogodbe, kakor tudi člene sporazuma, ki ga je podpisal pred odbornikom za prevoze na deželi. Zato so delavci oklicali zaporedje prekinitev dela, ki se pričenja že danes ,od 18. do 21.30. Nadaljnje stavke bodo jutri (v petek) od 5. Jo 9. zjutraj. Mehaniki v podjetju bodo stavkali v petek od poldne dalje. Sledila bo splošna stavka vseh uslužbencev, zaradi katere ne bodo vozili avtobusi od sobote, 27. maja do srede, 31. maja. Sporočilo sindikata se zaključuje z resno grožnjo: če se položaj medtem ne bo spremenil, se bo stavka nadaljevala v še ostrejših oblikah. Mimogrede naj omenimo, da se podobne krize v tem zasebnem koncesijskem podjetju ponavljajo skoraj sezonsko. Ljudje raznih rajo- :. * ®*0 ■ 4 . jv so se večkrat jigamzirali in priredili demonstracije z zahtevo, naj občina to podjetje «municipa-lizira* ,se pravi, prevzame avtobuse v režijo ACEGAT Župan Spaccini se je pred časom na zahtevo svetovalcev levice, že obve-1 zal v tem smislu, a je nato stvar I Ravnateljstvo državnega znanstvene STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom GOSTOVANJE DRAME S N G IZ LJUBLJANE BERNARD SHAW PYGMALION (Pravljica petih dejanjih) Prevod: JANKO MODER Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: BOJAN ADAMIČ Režija: STEVO ŽIGON Jutri, 26. maja ob 21. nri (Abonma red A — premierski in red E — mladinski v četrtek) V soboto, 27. maja ob 20.30 (Abonma red B — I. sobota po premieri in red D — mladinski v sredo) V nedeljo, 28. maja ob 16. uri (Abonma red C — I. nedelja po premieri in red F — okoliški) Slovenski klub in Mladinski krožek priredita jutri, 26. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Gep-pa 9, ob 30. obletnici smrti narodnega heroja Toneta Tomšiča SPOMINSKI VEČER O liku revolucionarja, ki se je rodil v Trstu, bo govorila avtorica njegovega življenjepisa Alenka Nedog. Vljudno vabljeni! Gledališča KULTURNI DOM Jutri, 26. t. m. ob 21. uri Bernard Shaw «Pygmalion» - gostovanje Drame SNG iz Ljubljane. Atx>nma rea A in E. Ponovitve: v soboto, 27. t m. 20.30 za abonma red B in red D-v nedeljo, 28. t. m. ob 16. ud n abonma red C in red F. Avtobusi za okoliški abonma Avtobus št. 1: Veliki Repen Mali Repen 14.45, Zgonik 14.50, K+ ludrovca 14.50, Salež 14.55, Križ 15.W-Prosek 15.20, Kontovel 15.20. Avtobus št. 2: Trnovca 14.40, Pr®p nik 14.45, Cerovlje 14.55, Vižovlje *»;• (železniška postaja), Sesijan 15.05 (*n žišče Sesijan - Vižovlje), Nabreon 15.10. . . Prodaja vstopnic vsak delavnik 12. do 14. ure ter eno uro Pre“.?r. četkom predstav pri blagajni Kul®" nega doma. Rezervacija na telefo sko štev. 734-265 Koncerti Šola GLASBENE MATICE — Prosek-Kontovel V soboto, 27. t. m. ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva Prosek - Kontovel NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Sodelujejo pianisti, harmonikarji, kitaristi, violinisti, klarinetisti in harmonikarski ansambel pod vodstvom prof. Ignacija Ote. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA VAS VABI na srečanje ob izidu bibliofilske izdaje Srečka Kosovela v italijanščini « Poesie e Integrali » O l&ijigl bodo spregovorili dr. Pavle Merku, dr. Elvio Guagnini in prof. Jolka Milič. Predstavitev bo v prostorih TRŽAŠKE KNJIGARNE v Ul. sv. Frančiška 20 v soboto, 27. maja ob 17. nri. Istega dne bo tiskovna kon ferenca ob izidu Kosovelove knji ge tudi v krožku za kulturo m umetnost — Circolo della cultura e delle arti — v Trstu. Verdijev trg I in sicer ob 19. uri. Pesni sa in italijansko izdajo bodo pred stavili dr. Aleksander Ivanov dr Aurelia Gruber Benco in dr FJ vio Guagnini. Šolske vfesti * V okviru pomladanskih koncert®* bosta jutri — ob 21. uri — in v ,. boto ob 18. uri dva koncerta, ob® pa bo vodil Piero Bellugi, d'/ek orkestra italijanske radiotelevizij® Turina. Na prvem koncertu, kiJP bo izvajal orkester gledališča iz Trsta, bosta kot solista nastop violinist Franco Gulli in bari®!* Claudio Desderi. Na sobotnem certu pa bosta, poleg baritonistai® derija, nastopila duo Franco « Enrica Cavallo. Pri blagajni 8le šča Verdi so na razpolago še ra ložljive vstopnice za oba koncerta- Kino Nazionale 16.30 »Le piccanti c ^ sioni di una giovane stiident® - ^ Jean Roche, Genevieve Ba Prepovedano mladini pod 18- ti Fenice 16.00 «Sfida senza Paa1 Barvni film. Paul Newman m Fonda. di Eden 16.00 «Le notti Boccaccescn un libertino e di una candida stituta*. Maurice Ronet, Krabvjj, Fabian. Barvni film. Prepo* mladini pod 18. letom. njac- Grattacielo 16.30 «Allonorevole' V ciono le donne*. Lando ®u®Tejti. Lionel Stander, Laura ^jLjiiš Barvni film. Prepovedano pod 18. letom. . 0gi- Excelsior 16.30 «Imputazione cidio per uno študente*, tin* Ranieri, Martin Balsam, Cortese. Barvni film. Ritz 16.30 »Rapporto sul comP^ mento sessuale delle —5? Barvni film. Prepovedano zaspala. Niz stavk grozi tudi drugemu sektorju: trgovini, Kjer zahtevajo takojšen sestanek s predstavniki združenja trgovcev. Gre za kočiji vo vprašanje zapore trgovin ob ponedeljkih zjutraj, tudi če je tisti teden kak praznik. V soboto se sestane svet sindikata upokojencev CGIL, da odloči o oblikah boja za dosego reforme pokojnin. Izleti Slovensko planinsko društvo v Trstn priredi dvodnevni izlet (1. in 2. 6.) v Begunje in dolino Drago z vzponom na Begunjščico. Planinci oodo prenočevali v Roblekovem domu, ki je 3 ure hoda od Drage. Neplaninci bodo imeli prenočišče v Domu v Dragi. Ogled muzeja v Begunjah m sprehod do planine oziroma do Sankaške koče. Vpisovanje pri Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9. Na razpolago Je le še nekaj mest. PD Lipa m ŠD Zarja Iz Bazovice priredita dne 28. maja izlet na otok Krk; ob povratku bo prijateljsko sre Čanje na Reki v domu PD Bazovica. Vpisovanje je v tobakami, pri čaču. Stankotu Vodopivcu in v pekami Marc. Odhod izpred vaške cerkve točno ob 7. uri. Ker je še nekaj prostih mest, se vpisovanje zaključi danes 25. t. m. KASTA organizira 28. L m. celodnevni izlet z avtobusom na Matajur. Vpisovanje v Tržaški knjigami vsak dan od 17. do 19. ure. Cena «500 Ur. Vpisovanje do četrtka 25. t. m. Kolesarski klub Adria priredi v nedeljo 28. maja t. 1. izlet v Padovo ob priliki kolesarske dirke. Vpisovanje v gostilni Pri Županovih in pri Zvonku Lorenziju. Prosvetno društvo »France Prešeren* v Boljuncu priredi v soboto in nedeljo, 10. in 11. junija izlet na Koroško s koncertom društvenega pevskega zbora in s tamburaši. Nastop bo v vasi Bilčavs. Prenočevanje v Celovcu. Ogled knežjega kamna na Gosposvetskem polju in Vrbskega jezera. Zadostuje osebna izkaznica. Vpisovanje pri Lauri v mlekarni. ga liceja »France Prešeren* v Trstu sporoča, da bo jutri, 26. t. m. ob 19. uri v šolskih prostorih predavanje prof. dr. Ive Šegule iz Ljubljane temi »Problemi razvojne dobe*. Vabljeni starši in profesorji! Mali oglasi Bar v Roof - Palače, 48016 Cervia — Milano Marittima (RA) Italia. 18. nadstropje v nebotičniku, išče dve mladi dekleti za natakarico in ba-ristko. Ponudbe, po možnosti z majhno fotografijo, poslati v direkcijo Roof-bara. Dobra plača, stanovanje in hrana. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 25. maja NASKO Sonce vzide ob 4.42 in zatone ob 19.40 — Dolžina dneva 15.24 — Luna vzide ob 17.25 in zatone ob 2.28 Jutri, PETEK, 26. maja FILIP Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,8, najnižja 15,4, ob 19. uri 21,6 stopinj. Zračni tlak 1021,5, stanoviten, brez vetra, vlaga 52-odstotna, nebo 3/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,7 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. maja 1972 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je šest oseb. UMRLI SO: 81-letni Femando Mo-rara, 75-letna Anna Zanella por. Bandi. 75-letni Mario Pellizzari, 58-letni Silvio Sferza, 81-letna Giuseppina Zec-chini vd. Piussi, 83-letna Maria Fran-cesca Cicalese por. Ambrosio. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg Borsa 12, Centauro, Ul. Rossetti 33, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, SanCAnna, Er ta di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16, Davanzo, Ul. Bemini 4, Al Castoro. Ul. Ca vana 11, Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). pod 18. letom. ^jor- Alabarda 16.30 «Indagine di U0 nalista sulla mafia del sesso^^j gers Bryan, Eva Karinka. . jj. film. Prepovedano mladini 1*+ letom. iiJ# rc Auiora 16.30 »Roma*. Barvni 1 žiserja F Fellinija. PreP0 mladini pod 14. letom. . • Qrs> Inipero 16.30 «L' amante de Maggiore*. Giuliano Gemnia, ja^ Berger. Barvni film. Prer°‘ mladini pod 14. letom c' Cristallo 16.30 18 15, 20 10 2"' f co indizio iina sciarpa a,a' Dunaway Barvni film. Capitol 16.30 »Fuga dal rrianeta ,,, scimmie*. R. McDavvall Bar' Moderno 16.30 »La časa dei vRinili1® Barvni film. Prepovedano pod 18 letom fji' Vittorio Vencto 21.00 Prisluhni^/* bi. Koncert pod vodstvom Fabia Vidalija »Maske — (a r-Ideale 16.30 «inchiodate 1 arITi.,KV ponte!* Bata živojinovič. 1 (jH1 Perovič, Relia Basic. Bar'’ ,r> Astra 16.00 »La caduta 11 r uolk4!1 Dirk Bogarde. Florinda Barvni film. Prepovedano pod 18. letom. .. srirfl Abbazia 16.00 «11 pianeta de fiir1 mie*. Charlton Heston. Ba''luk Kino »Opčine* 19.00 «Woodst°^ ^ Tre giorni di pace, amor® siča*. Barvni film. KINO «|RIS Ob 19.30 «IL MANDRILLO* jpflj» Technicolor. Igrata Harold . jg. in Brigitte Skay. Mladini P0^ letom prepovedan. POLITEAMA ROSSETTI Ponovitve Brehtove drame Korajža* z rezerviranimi sedeži parterju ob 21 uri. AVDITORIJ Danes ob 21. uri bo v Avditoriju T. Bandena) v izvedbi Teatra Štabu® na sporedu Angela Beolca-Ruzzanteja »Parlamente de Ruzante che iera.Va gnu de campo* in Machiavelli]® «La Mandragola*. Abonenti na Teatro Stabile^ i® * predstave «Teatro oggi* imajo M °~s.. popusta. Vstopnice so na razpojJ?, v pasaži Protti (tel. 36-372, 38-M9 pred predstavo pa v gledališki D** gajni. 5 Uti i1 srif N HI l m S h s N v s! Sv 5? Ni Prosveta P.d. tKraški dom* — JO, priredi v soboto. 27. t.m. v Drostorih občinske v prostorih občinske^ Repnu predvajanje drug£8_s mladinskega filma »Bratov njega galeba* Vabljeni . Kulturni krožek ŠD D®vW/«, vabi na predvajanje slovensk®6 ^(pj . •_ s partizansko tematiko •S,’I7 ' »Ena ni trl», ki bo v .30 pe'1^, t. m. v župnijski dvorani v ^ župnijski dvorani v Popoldanska predstava v večerna pa ob 20.30. Vljuo""^^^ n*1 "ob 20.30. vljudno V počastitev spomina Bt®1 lija ob prvi obletnici smfiir z® r,3 Olga in Darko Flego 5000 ^ ! Ivan Grbec iz Skednja Dom »Jakob Ukmar* mnn;K vesi’1 NA OSMI STR** n Nvj V bi h Ki % Hi V« 0t Dr, in, t GORIŠKI DNEVNIK 4. JULUA V 1AD0BRA VI PRI LJUBLJANt Proslava slovenske partizanske vojske ob BO. obletnici ustanovitve brigad NOV Pohod mladinskih brigad po «po teh domicilnih enot» I so-dva (tor . i* ' O erdi ipila inis' koo Des ulli dali iz!*- ta- iiies -ssa’- laiki- etor*1- ira’1 leor>' he & ppr icois* eda»“ piac' latica. lentu1* < & ila" veda"4 .■Of** Pretekli teden, je bil v Ljublja-sestanek predsednikov odborov S^&nskih enot in služb NOV in Sestanek je vodil Franc Le-tosek - Luka, predsednik odbora ,, proslavo slovenske partizanske ?lske ob 30-letnici ustanovitve pr «h brigad. ^Dogovorili so se, da bodo 4. ju-ls proslavljali ustanavljanje slo-er>ske partizanske vojske. Minilo 30 let od tedaj, ko smo Slo-, ,nci ustanovili prve partizanske PSfcde NOV in POS (Tomšičeva, rcerjgva, Cankarjeva in Gubče-I? brigada ter H. grupo odredov), so nastale na osnovi partizan-j1® bet, bataljonov in odredov, ki se oblikovale že leta 1941. Okvirni program proslave obse-1- fva dela, in sicer pohod mladih brigad iz vseh občin Slo-jJniJe «Po poteh domicilne enote* (Srednjo proslavo v Zadobravi * Obijam. Pohodi mladinskih brigad bodo Ionizirani tako, da bodo kar naj-Prepričljivo in vemo odražali tratni čas in razmere s tem, da - bodo imeli samo akcijski zna-J' temveč bodo imeli predvsem sl b*nski in politični namen. Občin-“ mladinske brigade se bodo zbrali določenih krajih in prišle sku-J na proslavo v Zadobravo. Mla-JJjke brigade primorskih občin, ŠS? 0<®e nn Pohode po partizan-1, ® Poteh in se bodo 3. julija zbra-iteed Jamo v Postojni, od koder odšle v Ljubljano. Mladinska v Sada iz obalnih občin bo prišla j^tejno čez Dol, Podgorje in ^srednja proslava v Zadobravi Ljubljani bo množična politična 4ih i-^tncija vseh občanov, delov-hfti, di’ nekdanjih aktivistov OF, Hjtenov, članov družbeno - poli-organizacij, zlasti pa mlako,/ Na sestanku predsednikov od-tij v Partizanskih enot v Ljubljani30 se pogovorili o vseh poko i^ih v zvezi s proslavo. Ta-nPredvidevajo, da bodo na častili tv!06?*'11 bili postrojem nekda-ttsta -i omenjenih petih enot iz Vrnitvenega sestava iz leta 1942. 0stele partizanske enote pa st^ sastopane na slovesnem pro-ij ? s tričlanskimi delegacijami j, domicilnimi zastavami. Mladin-ttjv brigade bodo postrojene pred i ita° v sestavi, ki je sodelova-pohodu c*elal s tremi drugi-%/ tevci na približno deset me-k, ‘sokem lesenem zasilnem o-^^tevljenim med enim stop-‘n drugim. Postavljal je ko-■n 5^. Pomožne palice za dvigalo, VinJe deska, na kateri je stal, Slav i Nesrečni Giurissi je str-P° stopnišču navzdol in '1 tein . obležal na podu. Njego-Vru tovariši so mu takoj pri-tel . pa pomoč, eden pa je ste-Hie j?tefonu in iioklical rešilno 'lili k 7' Bolničarji RK so na-ud° ranjenega Giurissija v >ia “1 ga v spremstvu sedelavca letico °vaneH'ia odpeljali v bol-^q’ kier so ga s strogo pri-o^vfognozo sprejeli na oddelek Bi .rsavli f^reče niso še povsem |%čjleni. Delavci, ki so delali j Giurissijem, vztrajajo pri ' “ deska, na kateri je stal vanje v sovodenjski dolini bo potekalo kakor sledi: Vsaka skupina bo imela na razpolago 15 minut. Kdor bo v tem času ulovil tri ribe ki bodo najtežje. bo zasedel prvo mesto in tako bodo po skupni teži prvih treh rib dodelili tudi drugo in tretje mesto. Zmagovalne skupine bodo dobile pokale. En pokal je podarila manzan-ska občina, drugi italijanska državna organizacija za mladinske igre, tretji in morda najlepši pokal pa bo darovala uprava športne ribogojnice v Sovodnjah. Na to edinstveno otroško tekmovanje v športnem ribolovu so povabljeni tudi predstavniki časopisov videmske pokrajine. • • • Pred dnevi je umrla zavedna Slovenska Marija Birtič vd. Kromac iz Dolenjih Brd pri Sovodnjah. Imela je šest hčera. Dve sta oženjeni v Belgiji, tri v Milanu, edino Gina se je poročila v beneško vas Gorenja Brdca. Vsem hčeram pokojne Marije Kromacove in njihovim družinam ter sorodnikom izrekamo Beneški Slovenci naše iskreno sožalje. * * * V soboto, 27. t.m. se bosta poročila Marjo Gošnjak, 27 let, in Marija Gošnjak, 22 let. oba iz vasi Matajur. Poročila se bosta tudi Če-leste od Pikonov, 25 let, in Loreta Roš, 21 let, iz Dolenjih Brd pri Sovodnjah. Novoporočencem želimo na novi življenjski poti veliko sreče in zdravja. A. Birtič V torek zvečer je bila v Doberdobu zelo živahna občinska seja. Med drugimi točkami dnevnega reda so svetovalci odobrili in podpisali peticijo, ki jp bodo poslali pred sedniku deželnega sveta Ribezziju. Peticija, ki jo bodo podpisale tudi druge organizacije in ustanove, obsega v petih točkah predlog reforme vojaških služnosti, katerih teža postaja v marsikateri občini prevelika. V glavnem so se za to peticijo načelno zmenili župani manjših občin v deželi in predstavniki političnih in drugih organizacij že na srečanju, ki je bilo 14. aprila letos. Predvsem gre za to, da se dežela zavzame za ta problem in skliče v kratkem konferenco o vojaških služnostih. Zelo živahna diskusija se je razvila okrog športne dvorane, ki jo namerava graditi doberdobski župnik na zemljišču v bližini župnije. Dežela je za ta športni objekt nakazala domačemu župniku že 12 milijonov lir, vendar je pri vsem tem precej nerazčiščenih stvari. Arhitekt, ki je pripravil načrt za telovadnico, ni upošteval občinskega gradbenega pravilnika pa tudi zemljišče, kjer naj bi zrastel ta objekt, ni tam, kjer bi moralo biti po regulacijskem načrtu, ki predvideva tudi cono za športne objek te. Svetovalec opozicije Ferfolja je dejal, da bo ta objekt splošne ko risti in četudi ni bil pri tem upoštevan gradbeni pravilnik, je vendar gotovo, da je arhitekt to pripravil v dobri veri. Župan in svetovalec Lakovič pa sta mu ugovarjala, da je nedopustno, da bi arhitekt pripravil načrt mimo nekega pravilnika, ki velja za vse. Sam župan Jarc je dejal, da je nerazumljivo, kako je dežela odobrila prispevek, ne da bi se prej pozanimala, kje bo ta objekt postavljen. «Mi stojimo pred točno formuliranimi zakoni,* je dejal župan, «mimo katerih ne moremo in to ne pomeni zapostavljati javnih koristi, kot se nam očita.» Svetovalci so nato odobrili spremembo gradbenega pravilnika, ki ga bodo morali poslati v odobritev na deželni urad, in po katerem se lahko v občini in na določenem zemljišču zidajo do 10 m visoki športni objekti ter stavbe javne koristi. Spremenila tega pravilnika predvideva še nekatere druge olajšave pri gradnji zasebnih stanovanj. Kot v ostalih občinah so tudi v Doberdobu v torek odobrili predlog o očrtan ju zazidalnih središč. Svetovalci so sprejeli tudi sklep, da se pripravi podrobni načrt za dokončno ureditev odtočne kanalizacije in čistilne naprave. Denar za izvedbo teh del, 43 milijonov lir, je že nakazan. Načrt bo izdelal inž. Boscarol. Občina ima denar tudi za dokončno ureditev javne razsvetljave. Z 10 milijoni bodo uredili razsvetljavo v Jamljah in na odsekih, kjer je še to potrebno. Pred zaključkom seje se je med svetovalci vnela živa debata. Treba je bilo namreč določiti prispevke prosvetnim in športnim društvom v občini. Za vse skupaj je bilo na razpolago 150.000 lir, ki so jih svetovalci tako razdelili: ŠZ »Mladost* 45.000 lir, P.d. »Jezero* 35.000 lir, S.k.d. »Hrast* 25.000 lri, P.d. «Kras* Dol - Poljane 25.000 lir, balinca-rsko društvo «Gradina» 20.000 lir. Na torkovi seji so svetovalci izvolili tudi preglednike računov ter sprejeli še nekatere druge sklepe, ki se tičejo občinskih turističnih cest. Še pred začetkom seje je župan podal svoje poročilo; zahvalil se je vsem, ki so pomagali pri mladinskih igrah. Jarc je poročal tudi o zaključku ortopedske telovadbe, vendar je pri tem izrazil zaskrbljenost, da prihodnje leto dose danji profesor ne bo več mogel po magati. Župan je povedal, da se občinska uprava zelo trudi, da bi končno le napeljala vodovod do Sab ljičev, ki nimajo še tekoče vode. V tem smislu je že posredoval pri CAFO. Tudi za kamnolom na Palki-šču si občina precej prizadeva, ker je to edina industrija v občini in ker bi tu dobilo dela nekaj več domačinov. Vendar ima deželni inšli tut za ohranitev naravnih značilnosti Krasa nekatere pomisleke za razširitev tega obrata. Drevi v Gorici občinska seja Drevi ob 18.30 se v Gorici sesta ne občinski svet. Razpravljal bo o prispevku 4,9 milijona lir za ureditev in razširitev otroških vrtcev v Ulici Randaccio in v Podgori Prispevati namerava tudi sredstva za namestitev telefona v župnišču v Št. Mavru. Izplačali bodo nadalje nagrado revizorjem obračunov za leto 1968-1969 ter imenovali občinske predstavnike v razne odbore ustanov. Roditeljski sestanek na nižji gimnaziji Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio 10, vabi starše in namestnike na roditeljski sestanek, ki bo v šolskih pro- PRIPRAVE NA DAN AVTOMOBILISTA ŠOLARJI UREJEVALI PROMET NA KRIŽIŠČIH Izbrali so 12 najboljših na 8. natečaju o prometni vzgoji Tudi danes je 12 dečkov in deklic urejevalo promet na križišču v Ul. Roma. Izbrali so jih med 600 udeleženci natečaj o prometni vzgo ji, ki ga je priredila občinska uprava. Teh 12 malih prometnikov se je najbolje izkazalo v poznavanju prometnih predpisov. Ob pomoči mestnih stražnikov so med 15. in 17. uro urejali promet na križišču na Travniku in v Ul. Crispi. Na takšen način so si pridobili tudi praktično znanje, ki ga bodo uporabili prihodnjo nedeljo 28. maja, ko se bodo ob 11. uri zbrali vozniki na tradicionalnem dnevu avtomobilista na Trgu Cesare Bettisti. Nastop mladih prometnikov je zbudil zanimanje občanov, vozniki pa so postali za , spoznanje previd nejši pri vožnji in so dodajali nekoliko manj plina, ko so se peljali čez križišče. Uspeh lutkovnega gledališča V torek so otroci z Goriškega doživeli edinstveno opoldne z lutkovnim. gledališčem Jožeta Pengova iz Ljubljane. Nihče od malčkov ni najbrž še videl podobne predstave. Večkrat so lahko videli take lutkovne igrice po televizijskih sprejemnikih, vendar opazovati te male možičke od blizu in iz žive- storih danes, 25. maja ob 18.30. ........................................................................................»«•■•................... ga je povsem drugačno doživetje. V dvorani kluba S. Gregorčič se je zbralo polno malih gledalcev, ki so s šoroko odprtimi očmi gledali vsemogoče dogodivščine v miniaturi. Zaradi velikega uspeha, ki ga je doživelo lutkovno gledališče, ti je Slovenska prosvetna zveza zamislila, da bi prihodnjo sezone "večkrat imela podobna gostovanja, ki naše male gledalce tako navdušujejo. Trgovcem bodo povrnili že plačanih 6000 lir Trgovinska zbornica sporoča, da ni potrebno plačati zneska 6.000 lir za vpis v seznam trgovcev. Tako je odločilo ministrstvo za finance, ki je prvotni sklep preučilo in ga razveljavilo. Kdor je znesek že plačal, lahko zahteva povrnitev pri krajevni finančni intendanci. Napisati mora prošnjo na kolkova-nem papirju in priložiti potrdilo poštnega urada o plačani pristojbini. Za pojasnila je na voljo tudi urad na zbornici, ki skrbi za seznam trgovcev. OB SODELOVANJU DRUŠTEV IN SPZ Poletne prireditve so privlačna oblika prosvetno-športnega delovanja Njihova pestrost in številčnost dokazuje življenjsko moč naših društev Poletne šagre, kulturno zabavne prireditve na odprtem, so postale v življenju naših slovenskih prosvetnih in športnih organizacij že tradicija. Lahko bi se zdelo, da predstavljajo te šagre že izrabljen in neučinkovit način delovanja, vendar nam prisotnost ljudi na teh praznovanjih dokazuje nasprotno. Še nobeno poletno praznovanje ni neuspelo zaradi pomanjkanja o-biskovalcev; pristna neponarejena zabava je na poletne šagre vedno priklicala veliko množico ljudi. Naša društva so pred leti bolj improvizirala ta praznovanja, kot pa načrtovala, vendar se v zadnjem času opaža pri društvih vedno večja izkušenost, tako da postajajo te šagre prosvetno - za- UGOTOVITVE PSIHIATRIČNEGA IZVEDENCA MORILEC IZ ROMANSA NI ODGOVOREN ZA UBOJ Izvršil ga je med božjastnim napadom ŽIVLJENJE V NARAVI JV katero so pripravili najboljši poznavalci narave, bi lahko tevičeno imenovali nekakšen vodič po naravi. JjVega človeka vajenega vsakovrstnega udobja poučuje o reše-*biu življenjskih problemov v skrajni sili. Jtevnava bivanje na planem, taborjenje brez opreme in z opremo, Troste gradnje v naravi, gibanje v planinskem svetu, užitno b*vJe rastlinstvo in divjad, improviziran lov, problem vode in skratka razširja znanje o naravi hkrati razumljivo razlaga. in njenih pojavih ter — ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792 V torek je bil v cerkvi pri Sv. Jakobu napovedani koncert mešanega pevskega zbora »Jacobus Gallus*, ki ga je organiziralo Šentjakobsko kulturno društvo. Koncertu je prisostvovalo veliko število slovenskih in italijanskih ljubiteljev zborovske glasbe. Zbor je pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca zapel več zbranih pesmi svetovno znanih skladateljev. V prvem delu je zbor zelo dobro zapel šest latinskih pesmi Jacobusa Gallusa. V drugem delu koncerta so bile na sporedu dve Palestrinovi skladbi, Čajkovski »Vjeruju*, Pahorjev »Oče naš*, ljudska »Reva Udovčeva* in Nobel Caina »Deep River* in »Joshua fit de battle of Jericho*. Na koncu koncerta so poslušalci spontano nagradili dirigenta in vse pevce z močnim aplavzom, ki je zadonel po cerkvi, slovenski ka plan Šuligoj pa •• je zahvalil prof. Vrabcu za tako lep koncert. Novembra lani je prišlo v Ro-mansu do strahotnega uboja. Dante Feresin, 29-letni delavec iz Krmina, je z nožem zabodel svojo komaj 19-letno ženo Loreto Oresig. Pred časom je uradni psihiatrični izvedenec dr. Offerto Bertolini iz Reggio Emilie izjavil, da v trenutku uboja Feresin ni bil odgovoren za svoje dejanje, ker je bil pod vplivom napada božjasti. Proti tej uradni izjavi, do katere je prišlo po posredovanju Feresinovih branilcev odvetnikov Mamola in Fortune, je v imenu tožeče stranke vložil priziv odv. Pedroni, ki je zahteval še eno psihiatrično preiskavo. Feresin in Oresigova sta se spoznala v poletju 1969. leta. Že v času ženitve je prišlo med njima do večjih sporov. Ona je delala v predilnici v Podgori, on pa pri nekem podjetju v Krminu. V začetku aprila 1970. leta sta se poročila in vse kaže, da so bili trije dnevi, ki sta jih preživela na poročnem potovanju v Gradežu, edini dnevi njune zakonske sreče. Takoj po poročnem potovanju sta se namreč sporazumno ločila, zmenjena, da bosta spet prišla skupaj, ko bi Feresin sezidal svojo hišo v bližini Krmina. Seveda je pri vsem tem važno tudi to, da je 19. maja 1970 Loreta Oresig rodila hčerko, vendar sta se z možem zmenila tako, da jo je on lahko obiskal vsak teden po eno uro. Po nemimi noči se je Feresin 2. novembra zgodaj zjutraj odpravil k ženi v Romans, da bi jo zaprosil za dovoljenje, s katerim bi se lahko zaradi dela izselil v Nemčijo. Kaj se je zgodilo malo kasneje ob vhodu v njeno stanovanje, se ne ve. Gotovo je, da je Feresin potegnil iz žepa 10 centimetrov dolg nož, s katerim je večkrat zabodel svojo mlado ženo. g oče pa je zaprositi za starostno pokojnino, preden se ne zaprosi za ukinitev invalidne pokojnine. Končno, če upokojenec predloži prošnjo za starostno pokojnino v dobi, ko se o prekinitvi invalidne pokojnine šele razpravlja, se mu prošnja za pokojnino suspendira, dokler mu ne prekličejo invalidne pokojnine. Kljub temu bo upokojenec kasneje dobil tudi zaostanke, če mu invalidno pokojnino odvzamejo. Kdor dobiva reversibilno pokojnino in ima poleg te še lastno pokoj nino obveznega zavarovanja, ima po zakonu pravico do minimalne neposredne pokojnine. V tem slučaju se reversibilna pokojnina izračuna po členu 22 zakona št. 903 z leta 1965. Upokojenci INPS, ki dobivajo pokojnino vsaka dva meseca, so lahko ugotovili, da so februarja prejeli znesek, ki je bil za nekaj večji od navadnega. To je bilo zaradi tega, ker so v februarju prejeli tudi januarski povišek, ki je predviden po premični lestvici za pokojnine. VESTI IZ TRŽIČA Zdravstvena raziskava v tovarni «Detroit-Sem» V kratkem bo deželno odbomištvo za zdravstvo in higieno začelo raziskavo o zdravstvu v tržiški tovarni »Dctroit-Sem*. Raziskavo bosta vodili specializirani skupini tržaške univerze in središča za socialno zdravstvo iz Tržiča. Vesti za upokojence Vsem tistim, ki dobivajo ali so na tem, da dobijo starostno pokojnino in so zmožni opravljati plačano delo, se lahko odvzame invalidna pokojnina. V slučaju, da sam upokojenec zahteva preklic te pokojnine, se mu ta odvzame od prvega dne naslednjega meseca, ko vloži prošnjo ali pa od prvega dne naslednjega meseca, potem ko *e ugotovi njegova dejanska zmožnost za delo. Nemo- bavne prireditve v pravem smislu besede. K boljšemu uspehu teh manifestacij je pripomogla tudi koordinirana akcija med prosvetnimi in športnimi društvi na eni ter Slovensko prosvetno zvezo na drugi strani. Prva tako letošnja manifestaci-,a, prvomajsko slavje v števerja-nu, je šla že mimo nas. Od sedaj naprej pa se bodo ta praznovanja vrstila druga za,, drugo. , . Prihodnji teden, v začetku junija, bo lokalna sekcije ANPI priredila v Podgori petdndvno praznovanje. Na programu' 'je- srečanje bivših partizanov iz Podgore in goriške okolice ter kulturne in športne prireditve. Celoten izkupiček praznovanja so Podgorci namenili gradnji spomenika padlim v svoji vasi. Naslednji teden, v soboto 10. in nedeljo 11. ter v soboto 17. in v nedeljo 18. junija, bosta domači prosvetni društvi iz Štandreža priredili praznik špargljev. Za to prireditev je p"edviden nastop godbe na pihala Anhovo iz Nove Gorice, folklorne skupine iz Rezije ter obeh domačih dramskih družin. Ob koncu bo še zborovski koncert, kjer bo prisotnih 10 zborov iz Goriškega in onstran meje. V petek 16., soboto 17. in nedeljo 18. junija nameravajo tudi športniki iz Doberdoba pripraviti tri dnevno praznovanje, vendar imajo pri tem velike težave, kajti do sedaj niso še našli primernega prostora za prireditev, ker jim lastniki ne dajo potrebnega dovoljenja Mladost iz Doberdoba dve leti za poredoma prireja letni praznik, o-bakrat p>a je imela precejšnjo smolo zaradi vremena. Sovodenjci imajo za letos še posebno bogat kulturni in zabavni program. V nedeljo 11. junija bodo z veliko svečanostjo odprli svoj novi kulturni dom. Ob tej priložnosti bodo skozi ves teden športne, zabavne in kulturne prireditve, da bi res primemo proslavili ta, za njih tako važen dan. Seveda bodo Sovodenjci imeli tudi letno šagro, Id bo trajala več kot teden dni, od 24. junija do 2. julija. Kot zanimivost te šagre naj omenimo nogometni turnir med obmejnimi ekipami, in sicer med Vozili in Adrijo, Juventino in Sovodnjami. Takoj za sovodenjsko šagro bo Ranjena motociklista na Mirenski cesti Edoardo Battini, 28-letni uradnik iz Trsta, Ul. del Mirti 8, se je včeraj okrog 14. ure peljal z motorjem po Miramarski cesti. Za njim je sedela 23-letna Adriana Astuto prav tako iz Trsta, Ul. Gruncut 25. Na ovinku pri Miramarskem mejnem prehodu je Battini zavrl in hotel menjati prestavo, vendar se je v motorju nekaj pokvarilo in zadnje kolo je ostalo blokirano. Astutovo in Battinija je vrglo v zrak. na srečo pa se pri padcu nista hudo poškodovala. Mladenič bo ostal bolnišnici 10 dni zaradi ran po glavi in levi strani prsnega koša, Astu-tovi pa so zaradi ran na kolenih dali samo prvo pomoč, bo v 7 dneh. na vrsti tradicionalni vrhovski piknik, ki ga bosta pripravila, od 8. do 17. julija, društvo Danica in lokalna sekcija ANPI. Po uspelem POP v števerjanu pripravljajo Vrhovci kraško orientacijski pohod po skalnatih gmajnah kraških planot, Tudi za kulturni program se pro-svetarji temeljito pripravljajo: na praznik bodo namreč povabili naše gledališče iz Trsta, ki bi igralo k&r na prostem. ‘Tudi športno društvo' Juventina iz Štandreža praznuje letos lep jubilej, 25-letnico ustanovitve. Štan-dreško športno društvo je že nekaj let znano po svojih celotedenskih šagrah, na katerih se zbira na tisoče ljudi. Tudi letos, od 28. julija do 6. avgusta, bodo športniki priredili svoje praznovanje, ki bo brez dvoma zelo zanimivo, še posebno zaradi mednarodnega boksarskega srečanja, na katerem bodo prisotni boksarji iz dežele Furlanije - Julijske krajine in iz Slovenije. Konec oktobra bo p. d. »Srečko Kosovel* iz Ronk pripravilo revijo pevskih zborov, vendar ne bo ta manifestacija na odprtem .ampak predvidoma v dvorani Excelsior v Ronkah. Tudi p. d. »Kras* Dol * Poljane bo verjetno pripravilo svojo šagro, vendar se še ne ve točnega datuma, ker so vse poletne nedelje in prazniki že prezasedeni. Ob zaključku ne smemo pozabi ti še na dve priljubljeni športni manifestaciji, to sta avtorallyja, ki ju bodo priredili Štandrežci in Sovodenjci: prvega v organizaciji društva »O. Župančič*, v okviru letnega praznovanja Juventine, drugega pa septembra v Sovodnjah. Omejitve v parkiranju v Števerjanu - Z odredbo števerjanskega župana je omenjeno parkiranje na cestah med festivalom, ki bo v števerjanu 26., 27. in 28. maja. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trs« PRVO GOSTOVANJE V TRBIŽU JAKA ŠTOKA TRIJE TIČKI (burka v dveh dejanjih) Kostumi: MARIJA VIDAU Scena: DEMETRIJ CEJ Režija: ADRIJAN RUSTJA Sodeluje mešani pevski zbor iz Kanalske doline VIŠARSKI ZVON pod vodstvom Avgusta Ipavca V nedeljo, 28. maja ob 15. nrl in ob 20.30 v DVORANI »CINEMA CITTA*. Kino Gorica VERDI ob 17.00—22.00: »Dio perdo-na... io no», T. Hill in B. Spencer; barvni film. CORSO ob 17.15—22.00: «11 braccio violento della legge*, G. Hackaman in F. Rey; barvni film. MODERNISSIMO ob 17.15—22.00: »Uc-cidi Django, uccidi per primo!* G. Rossi Stuart in D. Loris. Barvni film. CENTRALE ob 17.15-21.30: «Gli occhi della notte*, A. Hepburn in A. Ar-kin; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA 17.15-21.30: »Totč sexy», Totd in Macario; barvni film. Tržič AZZURRO ob 16.30: »Decameron n. 2 — Le altre novelle del Boccaccio*, barvni film. EXCELSIOR ob 16.00: »Peter Pan*. Walt Disneyev film v barvah. PRINCIPE ob 17.30: »Lo sbarco di Anzio*. Robert Mitchum. V barvah. Nova Gorica SOČA (N. Gorica): «Billy Kid», a-meriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA »Krvava mati*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: »Onemogočiti inšpektorja Sterlinga*, italijanski barvni film — ob 20. RENČE: »Catch — 22», ameriški barvni film — ob 20. ŠEMPAS: »Klofuta za morilca*, francosko - italijanski barvni film — ob 20. KANAL: »Bratje Mara v cirkusu*, italijanski barvni film — ob 20. PRVAČINA: «Camango», ameriški barvni film — ob 20. Otrok pred avto S splošni bolnišnici se bo 7 dni zdravil 9-letni Aleksander Markočič • iz Ul. Cordaroli 2. Pri pevinskem ‘ mostu ga je med prečkanjem ceste podrl avtomobilist. Padec dečka s traktorja V tržiško bolnišnico so včeraj pripeljali 13-letnega Andrea Cecchinija iz Turjaka. Padel je s traktorja, na katerem se je peljal z očetom. Poškodoval si je desno stopalo in se bo moral zdraviti 15 dni. m**”'* ’* 'N f M -»V* i AP h m §1 t ]§L:; % k 1 - .'«* S ' •"■»n — man, M- Tudi v Gorici so prikazali «al-fetto*, zadnji proizvod avtomobilske tovarne Alfa Romeo. Goriški koncesionar je z dvema primerkoma obšel glavne mestne ulice, potem pa se je ustavil tudi pred žu-Okrevala | panstvom, kjer je novo vozilo predstavil županu De Simonu, predstav- nikom tiska in tudi številnim radovednim meščanom. Alfetti so nato odpeljali še na Travnik in ju razkazali prefektu in ostalim vladnim funkcionarjem. Na sliki župan De Simone, ki si v družbi koncesionarja ogleduje novo vozilo in se zanima za njegove značilnosti. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. Dežurna lekarna v Tržiču Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna »Alia Salute* dr. Fabrisa, UL Cosulich 117, telefon 72-480. Prosveta Na sedežu prosvetnega društva O. Zupančič bodo jutri, v petek 26. t.m. ob 20.30 predvajali filmske posnetke s prvomajskega slavja v Števerjanu. Poleg tega bodo prikazali nekaj diapozitivov s potovanja po Sovjetski zvezi. Iz goriškega matičnega urada Na goriški občini je bilo 22. in 23. maja vpisanih 10 rojstev in 8 smrti ROJSTVA: Francesca Saher, Si mone Chiopris, Stefano Comelli, Fa brizio Berdon, Carlo Činel, Massi miliano Bregant, Cinzia Bregant, Franca Pasi, Francesca Clancds, Cristina Vončina. SMRTI: upokojenka 87-letna Elvira Vittori vd. Černigoj; gospodinja 80-letna Susanna Komel; upokojenka 86-letna Angela Rachelli vd. D’Antoni; upokojenka 70-letna Ga-briella Princi; upokojenka 59-letna Cristina Perco; upokojenec 78-letni Pietro De Bianchi; gospodinja 85-letna Linda Bellinello vd. Rodella; delavec 42-letni Silvano Collini. PRVIČ OBJAVLJEN TITOV GOVOR IZ LETA 1949 SKUPINI VOJAŠKIH STAREŠIN «Najtežje mi je bilo leta 1948, ko sem se moral v sebi boriti med disciplino komunista in med prepričanjem v globoko krivico» Tito (sedi) z dr. Ivanom Ribarom, starim borcem in predsednikom AVNOJ, ki 'je dva sinova izgubil v NOB, v Sutjeski leta 1943, kjer je bil Tito v legendarni bitki ranjen v roko Tito z delegati II. zasedanja AVNOJ v Jajcu 29. novembra 1943. Na tem zasedanju so bili sprejeti zgodovinski sklepi, ki predstavljajo temelje nove Jugoslavije V svojem edinstvenem življenju revolucionarja, borca in državnika je Tito sprejel številne pomembne odločitve. Ob njegovi 80-letnici mu je uredništvo «Ru-strirane Politike* zastavilo tudi naslednje vprašanje- «V Vašem burnem življenju, tovariš Tito, ste sprejeli vrsto odločitev, ki so bile zgodovinskega in usodnega pomena za naše narode in našo skupnost. Prosimo Vas, da iz svojega spomina izberete e-no od teh odločitev, ki Vam je bila najtežja*. Tovariš Tito je iz svoje beležnice iztrgal list papirja in zamišljen nad vprašanjem z mimo roko in s svojo značilno pisavo zapisal: «V svojem življenju sem moral sprejeti mnogo težkih odločitev in ni se lahko odločiti za najtežjo. No, mislim, da mi je bilo najtežje leta 1948. Bil je to strahovit psihičen napor: moral sem se v sebi boriti med disciplino komunista in med prepričanjem v globoko krivico*. Kako mučna toda kako odločna je bila takratna Titova odločitev, je zelo lepo opisal v «Vjes-niku v sredo* bivši partizanski poveljnik Vlado Vojuvič - Gavroš, ki je ob tej priložnosti tudi prvič objavil govor, ki ga je Tito imel 1. 1949, neposredno po zaključku prvih povojnih manevrov JLA v Srbiji. «Po končanem defileju so nas utrujene, prašne in zdelane povabili naj skupno s Titom in najvišjimi državnimi voditelji kosimo na Oplencu. Zaradi opravkov v enoti sva skupno s komandatom, krajiškim herojem Radom Brkičem, prišla poslednja. Na veliki livadi so vse stole zasedli rezervni in aktivni starešine JLA. Ko sva z očmi iskala prosti mesti, naju je Tito, smehljaje se je skorajda otroški zmedenosti in nespretnosti teh na videz grobih, od sonca in vetra ožganih borcev, povabil z enostavnimi in pristnimi besedami: — Dajta, tovariša, pridita sem, tu sta še dva prosta sedeža. Za trenutek sva se še bolj zmedla. In ker ni bilo druge izbire (pa čeprav se nama je obema v tem trenutku zdelo, da bi se mnogo ugodneje počutila nekje ob strani, pomešana z nama podobnimi vojaki, ki se prav tako kot midva še niso ponovno privadili ali prvič naučili mirnodobskega slavljenja po protokolu in etiketi) sva zasedla prosta poljska stola nasproti Tita in Kardelja. Zadoščalo je nekaj tovariških besed in izrazov pozornosti, da smo se takoj počutili kot v lastni hiši. Vse se nam je zdelo prekrasno — polne mize po dolgih dneh naporov in nerednih vojaških obrokov, smeh, partizanske pesmi, prisotnost in priznanja Tita, Kardelja, Koče, Peka, starega generala Oroviča... Ko je bil službeni del kosila zaključen in so se novinarji razpršili k svojim vozilom in telefonom, je začela doneti pesem s Kozare in Žum-berka, o Pohorju in Karpošu, o Čiči šumadijskem in romanij-skem. Ko je zadonela pesem zaobljube «da sa tvoga puta ne skrenemo* in zaobljube brezmejne podpore «Druže Tito, titovku na-krivi, još su tvoji proleteri živi!*, je Titov obraz porumenel in tedaj se je zgodilo nekaj, česar človek nikoli ne bi mogel pozabiti. Na Titovih ustih se je pojavil nasmešek, ki je istočasno odražal radost in grenkobo in njegove oči so se zasolzile. Morda prvič pred borci po Sutjeski. Bile so to — te trenutke smo globoko podoživljali in smo jih tako tudi razumeli — z naporom zadrževane solze, ki ji je iz-vala radost zaupanja vanj in v cilje, ki smo si jih izbrali. Medtem ko smo ga gledali ne da bi trenili z očmi, se ie za trenutek umiril in med vstajanjem popravil svojo maršalsko bluzo in dal z roko znak, naj utihnemo. Hotel nam je še enkrat spregovoriti. Dolžni smo odgovarjati samo svojemu ljudstvu Novinarjev in tujih oseb sedaj ni med nami — je začel in nadaljeval: — Za javnost sem že povedal svoje, toda te skupaj preživete ure in vaše besede zaobljube so me pripravile k razmišljanju o vsem, kar je za nami in kar nas čaka in vse to je v meni izzvalo občutek neodložljive potrebe, da se vam izpovem. Da tovariši, ne čudite se — je dejal razburjen — prvič v življenju želim, kot kadar veren kristjan občuti potrebo da se izpove, da pred vami spregovorim o vsem svojem življenju, da vi sodite če sem mogel izbrati drugačno pot od naše:... Veren nisem in nisem se čutil dolžnega polagati račune pred komerkoli izven naše države in niti v Bukarešti, ko ie to od mene zahteval Informbi-ro. Za delo v svoji državi, med svojimi ljudmi, smo dolžni samo njim odgovarjati. Toda nihče nima večje pravice, kot jo imate vi, da od mene slišite polno in golo resnico. Vi ste z menoj v Užicu in preko Lima, skozi Vzhodno Bosno in Krajino, pod Grmečem in na Neretvi doživeli prvi četniški udarec v hrbet, belo smrt Igmana in sestradane kolone otrok in žena z Banije in Kor-duna, trpljenje pegavcev in pokol na tisoče naših soborcev na Sutjeski... Vem, da me boste vi, ki ste z menoj utirali pota revolucije, ki ste z menoj ščitili nosilnice s tifusarji in z upanjem hranili preživele v požganih in izropanih vaseh, najbolje razumeli in se še bolj prepričali, da drugačne poti nismo mogli izbrati. Tedaj nam je pripovedoval o svoji življenjski poti od Kumrovca, vajeništva in dela na tujem preko front in avstroogrske sol-dateske, od prvih zaporov in nmilllimiiiiiiiiiilimiiiililliilllllillilulll mn.....im mii: ■■■ ■••■■in im.. i ■■ m ■■■ ■■■■■inimMi iiiiiiii m ni.m.umi ■■■ ■■ ■ n mi m ■■■uiriiii .. brezupnega vojskovanja po ledenih ukrajinskih prostranstvih, od srečanja z boljševiki, ilegalstva in bivanja po ječah, iz katerih je kljub sumničenjem in nezaupanju Kominterne vzrastla avtentična moč delavskega razreda in jugoslovanskih narodov — Komunistična partija, ki je prva dvignila in poslednja odložila uporniško in sovjetski deželi zavezniško puško. Danes mi je težko kot kdaj koli Spomnil nas je, kako sta Stalin in svetovno komunistično gibanje ocenila našo deželo z njim na čelu, da se je potem vse to naenkrat spreobrnilo in sprožilo sovražno gonjo — ki se mogoče ne bo odrekla niti najhujšemu. — Tovariši —je dejal z grenkobo — skupno z vrsto naših tovarišev sem proglašen za gestapovskega agenta in prodanega izdajalca komunističnega gibanja samo zato, ker nismo — ostaja- joč dosledni idealom in interna-cionalističnim načelom komunističnega gibanja — pristali, da se nam ukazuje, da bomo odvisni od drugega, da se naše dobrine odvažajo, da morajo naši ljudje v svoji državi pokorno poslušati tuje vojaške in gospodarske svetovalce in služiti službam drugih držav. Je mar kaj težjega za revolucionarja od tega, da ga krivično proglasijo za izdajalca, da se danes vse komunistično gibanje v svetu odreka naše partije in našo državo proglaša za okuženo? Prepričan sem — je dejal odločno — da bomo imeli moči, da vse to prebrodimo, toda vprašanje je, če lahko zaslutimo čas, ko bo resnica zmagala? Meni je — je govoril dalje — danes težje, kot kdaj koli doslej. V času ilegalstva in preganjanja, v zaporih in v ofenzivah je vsa trpljenja prevladala ne samo nezlomljiva vera v pravičnost in nujnost našega boja, temveč prav tako močno tudi občutek intemacionalistične solidarno- Ko Je bil Tito še mlad ključavničarski delavec in ko v Zagrebu ni mogel najti svojemu poklicu u-strezno delo, se je nekega dne odpravil na pot v Slovenijo, da bi si poiskal primernejšo zaposlitev. Ker je v Ljubljani ni našel se je odpravil dalje proti Trstu, To je bilo leta 1911. O tem njegovem potovanju v naše kraje, je Dedijer v svojih prispevkih za življenjepis Josipa Broza Tita zapisal med drugim naslednje: «V septembru 1910 je bil Joža proglašen za pomočnika, dobil spričevalo o končani vajenski šoli, se poslovil od mojstra Karasa in tovarišev ter krenil v Zagreb. Sezona je bila že pri kraju in Joži se je posrečilo, da je našel Zaposlitev samo za dva meseca v ključavničarski delavnici pri Hara-mini na Rici. Njegova mezda je znašala dve kroni trideset vinarjev. Za stanovanje je plačeval mesečno dvajset kron, za hrano pa sedem kron tedensko. Kilogram mesa Je stal dve kroni, kruha pa šestintrideset vinarjev. OBRT V SISKU Že prve dni po svojem vstopu na delo je odšel Josip Broz v Zvezo kovinarskih delavcev v Delavski dom na Iliči številka 53 ter se vpiaal kot član. S tem je postal hkrati tudi član Socialdemokratske stranke Hrvaške in Slavonije. Bilo ja v oktobru 1910, ko je Josip Bros dobil člansko izkaznico in značko: dv« roki, ki se stiskata, v sredini pa kladivo. Bilo mu je tedaj osemnajst let. Tiste dpi sa je Joeip Broz udeležil tudi delavskih demonstracij. Na oblasti je bil ban Tomašič, desna roka Khuena Hedervaryja (tedaj predsednika madžarske vlade). Vrnil se je stari režim preganjanja in šikaniranja. Demonstracije so s6 vršile na najbolj prometni zagrebški cesti, Rici. Delavci so odšli na ulico z rdečimi zastavami in baklami. Nekaj so jih tudi prijeli. V delavnici je Joža pošteno delal. Hotel je izpolniti svojo željo iz mladih nog, hotel si je kupiti lepo obleko, da bi tako lepo oblečen prišel v Zagorje k svojcem. Čeprav je bila velika draginja, mezda pa relativno nizka, je vendarle z žilavim varčevanjem, s tem da si je kratkomalo od trgoval od ust, zbral 30 kron. Odšel je v trgovirv in si za dvajset kron izbral lepo novo obleko. Odnesel jo je na svoje stanovanje, nato pa se je vrnil v delavnico, da se poslovi od tovarišev. Ko se je vrnil domov, je našel vrata na široko odprta, o novi obleki pa ne duha ne sluha. Ves potrt je moral oditi na starino in si kupiti za štiri krone staro, ponošeno obleko — da se ne bi vrnil domov v Zagorje v isti obleki, v kateri je delal kot vajenec. Naposled je krenil v Kumrovec. Starši in sosedi so ga lepo in prisrčno sprejeli, Joža je stal zdaj na svojih nogah. Imel je dvajset kron in je plačeval tovarišem v gostilni ter moral nekaj tudi očetu posoditi. Doma je ostal ves januar in februar 1911. leta ter pomagal bratu Dragutinu, ki ga je najel neki podjetnik, da mu je izdeloval cementne lijake za kanale in streš in težko. Odločil sem se oditi z doma, da bi poskusil najti kje delo, dasi je bila kriza. Oče me je z vozom odpeljal do postaje v Rajhenburg, od koder sem se z vlakom odpeljal v Ljubljano*. Joža je imel deset kron v žepu in dasi je živel v Ljubljani kar najskromneje, je kmalu ostal brez denarja. Obšel je nekoliko delavnic v Ljubljani, a nikjer ni bilo zaposlitve. Moral je oditi dalje. Za cilj svoje poti si je izbral Trst. A ker ni imel denarja za železnico, se je odpravil peš preko hribov in dolin. Bila je še zima. Cele tri dni je Joža, gazeč sneg, potoval do Trsta. Na Opčinah se mu je pripetila še ta nesreča, da mu je v hlevu, kjer je prenočeval, krava, iskaje soli, ki je ni bilo, pomazala in raztrgala obleko. Kot član sindikata je Joža dobil v Trstu pomoč pri sindikalni organizaciji, vendar pa tudi tu ni mogel najti zaposlitve V tistih časih je dajala sindikalna knjižica delavcem v vsej Avstro - Ogrski pravico, dobivati podporo od sindikatov ako so biU nezaposleni. Deset dni je poskušal najti delo, a ko se mu to ni posrečilo, mu ni ostalo drugega, kakor da se peš vrne domov. Ko se je tako vozil kos poti na vozu nekega kmeta, je trdno zaspal. In kmet, ki ga ni hotel buditi, ga je odpeljal v Šempeter na Krasu, kjer ga je obdržal v svoji hiši in mu da! hrane. Nato je prenočil na Rakeku in nazadnje čez nekaj dni prispel domov v Kumrovec, kjer ga niso! pričakovali*. | sti in podpore, ki so nam P* čeprav tudi moralno, nudila a*? predna gibanja v svetu. R89~r smo z nasilnim preprečevanj® resnice, ostali osamljeni. Smo nW mogli in smeli ubrati pot slep . ga uboganja, ali je bilo neizWg no, da se neposredno po J® in dolgoletni vojni soočimo taogr, če s še težjim razdobjem? . D-agi tovariši — je nadaljev lahko bi ubral tudi drugo “ — pot podreditve Stalinu m formbiroju. Če bi to storil, . ■eli 4* bil še naprej cenjen in P®, j,). i ln ni Dl iU van in meni osebno bi b*lo bro, ne bi bil «odpadnik >n P" dana duša», temveč bi bil s j ljen. Toda take poti nisem čoot . izbrati. S takim dejanjem bi ^ sramotil vse svoje življenj®v delavca brez doma in P^"® skega borca, človeka, ki ie oBC. til kaj pomeni biti izkoriščan odvisen od dragega, pot rev cionarja in komandanta “S... ki so ostali na bojiščih in (Nadaljevanje na 6. strani) im Tito z Brežnjevom v septembru 1971. ko je sekretar KP Sovjetske zveze prišel ne državni obisk v no opeko. To ni bilo nikomur pogodu. Joža je imel pogosto priliko slišati pripombe staršev in drugih kmetov, da mu za izdelovanje cementnih lijakov ne bi bilo treba izgubiti tari leta, da se je izučR obrti. (Slišal sem*, se spominja Josip Broz, c da je o tem govorila mati z očetom in storilo se mi je inako Kadar Tito nima državniških obve znosti najraje izkoristi svoj prosti žas ob orodnih strojih z a kovinsko obdelovanje Tito z Nehrujem in Naserjem na Brionih 18. julija 1956 med sestankom voditeljev nevezanih dr*a^0,)| pripravo skupne akcije za utrditev miru in mednarodnega sodelovanja na temelju enakopMv Tito z ameriškim predsednikom Nixonom na beograjskem letališču 30. septembra 1970 obisku v Jugoslaviji Tito na Opčinah in v Trstu Bilo je to leta 1911, ko se je v času krize podal iskat delo najprej v Ljubljano in potem dalje proti Trstu Kdaj je Tito sprejel najtežjo odločitev Tito je ustvaril novo zamisel socializma, izvirno, demokratično in humano Objavljamo članek, kd ga je zapisala Stana Tomaševič - Arnesen, članica zveznega parlamenta in parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, bivša veleposlanica SFRJ na Norveškem in borka NOB od leta 1941. Stana Tomaševič je vdova po norveškem režiserju Nilu Arne-senu, ki je napravil tudi uspešen film o Titovem liku. *6na Jovanka in Miha Marinko v vagonu «modrega vlaka« na postaji ob odhodu na državniški obisk v Francijo. Sliko je naredil M. Magajna ^°vfstku iz Francije si Tito na postaji v Postojni ogleduje slike, !• posnel teden dni prej M. Magajna. Za Titom dr. J. Vilfan. V °H>redju bivši urednik Primorskega dnevnika Egon Kraus BEOGRAD, maj — Josip Broz Tito je ena izmed redkih osebnosti, za katero se zanima svetovna .javnost s posebno pozornostjo že skoro 30 let. Tito je posvetil vse svoje življenje revoluciji jugoslovanskih narodov. Ko je bil star 42 let je stopil na čelo jugoslovanske komunistične partije in je postal ena izmed najvažnejših osebnosti svoje dobe kot voditelj male, večnacionalne države v boju za ne odvisnost med drugo svetovno vojno. Takrat, sredi prepletanja interesov in protislovij med zavezniki, ki so postajala vedno bolj jasna, se .je Tito sestal z Winstonom Churchillom avgust 1944) in s Stalinom (22. septembra 1944). Pridobil si je svetovno slavo ne samo kot sposoben in zmožen vojaški poveljnik, ampak tudi kot velik državnik. Tito je z drugimi voditelji določil strategijo in taktiko, ki sta zagotovili, da je Jugoslavija končala vojno, v kateri je dala svoj znaten doprinos zavezniškemu taboru, kot enakovredna in neodvisna država, ki ni bila ne posnemalec ne satelit nikogar. Tito je potrdil tudi po vojni svoj ugled velikega revolucionarja in državnika, ki je osvobodil Jugoslavijo in ustanovil novo državo. Ustvaril je novo zamisel socializma, ki je originalna, človeška in demokratična, ki osvobaja človeka, se žrtvuje zanj in ustvarja nova razmerja med ljudmi. V skladu s to demokratično zamislijo socializma je Tito, skupno z drugimi političnimi in državnimi voditelji Jugoslavije. vz]x>sta-vil z delavskim samoupravljanjem nove oblike bolj demokratične družbene ureditve, ki so zagotovile enakopravnost narodov in posameznikov. Tito in drugi voditelji so na podlagi tega političnega sistema, ki sloni na demokratičnem in humanem socializmu, izdelali smernice jugoslovanske mednarodne politike. Tito je v 28 letih prežel' to politično zamisel s svojo izredno močno osebnostjo. Vloga socialistične Jugoslavije in Tita samega v mednarodnem dogajanju stalno rase. Tito je ustvaril to vlogo Jugoslavije in jo .je še bolj jasno prikazal leta 1948. sredi Stalinovega diktata, ki je naravnost ogrožal suverenost in celovitost Jugoslavije. Tito je povedel Jugoslavijo iz- '•»llinilmiiliiiimiii.... akai ime Tito? «Nobenih posebnih razlogov ni bilo, ime Tito je Pač pogosto na Hrvaškem in zlasti v Zagorju» Hjj 'P B"oz je prestal še zad-Do| ^nek kazni tri mesece in (WV Frankopanski trdnjavi v fliki nu- V marcu 1934 so ga paz-^“Bblinskih sodnih zaporov od-policijo, kjer so mu Pti]eCl’■ da so mu oblasti dobo v 28 prisilno bivališče rojst-mJas Kumrovec v Zagorju. Ta uporabili proti mnogim, $ 'ho komunistom, marveč tu-Ufj^^dstavnikom meščanskih >» diPt k* 80 bili v opoziciji pro-h>rskemu režimu kralja ko^udra. Tako je Josip Broz marca prišel v svojo vas % i, je naravnost v rojstno pred njegovim priho-Sli) U ie umrl hrat Dragutin-Ski, (ki je stanoval v očetovi ti jj^ašel je samo njegovo že-•Hbfgj °lroke. Istega dne se je kifevic*0 Pohodu v domačo vas ta, častem, županu obči-A> /arn°r je spadal Kumrovec. \pfOv ^'la Zagorska Sela blizu ta V®^>ni je Josip našel županj j'Pa Juraka, ki ga je po-tafiM G otroških let. Jurak je l) ta Vra^a. stopil k Josipu Bro-8a potrepljal po rami, reti)^ S- r° si se držal!* j?°. nekomu ni bilo po volji, , je Broz vrnil. Neko nede-I duhovnik po maši v kape-L ' Roka začel govoriti, da K Rjavil v vasi antikrist, mi-- »v na Brozove pomen-/ kmeti. | Xun?rv° je bilo treba zapusti-i °bu r,<>Vec 'n se ne več javljali v 8^em. D Kumrovca je od-obor, kjer se je začas-pri svoji sestri Tere- 8 k^er Se z-ias . ta«. 0J(vni z nekim čevljarjem 3 h./h^tu. h. Samobora je Jo-JVfem?2 hodil z Zagreb, kjer je Tto, s^'k z "legalno partijsko *° so opazili, da je Josip Broz izginil iz Kumrovca, je zagrebška policija izdala za njim tiralico. Zato se ni mogel več gibati pod svojim pravim imenom, moral pa je tudi spremeniti zunanjost. Predvsem si je pustil rasti brčice, ki so mu dokaj spremenile fizionomijo. Pobarval si je tudi lase z rdečkasto barvo in jel nositi naočnike. Že prej ko se je mudil v vasi Veliko Trojstvo, mu je nekoč leta 1924 padla v oko bucika in nastalo je očesno vnetje. Nujno je moral v Zagreb na operacijo k nekemu zdravniku specialistu. Po operaciji je nosil naočnike, dokler se mu ni oko povsem zacelilo. Zdaj, po prihodu z robije leta 1934, je nosil naočnike iz navadnega stekla, da ga policaji in detektivi ne bi tako lahko spoznali. Josip Broz si je nadel tudi drugo ime Takrat je bilo potrebno — in to je veljalo za pravilo — da v partijskem delu niso nastopali pod pravim imenom, da bi se zmanjšala možnost razkritij. Če so na primer aretirali kakega člana Partije, ki je vedel za prava imena drugih članov Partije, pa je med mučenjem izdal tovariše, jim je policija takoj prišla na sled. Isto se je dogajalo tudi, če je provokator vdrl v kako partijsko organizacijo. Če pa so bila imena lažna, policija ni vedela, za katere ljudi gre in kje se mude. Pred odhodom na robijo, je i-mel Josip Broz več partijskih imen, kakor Georgi jevič, Zagorec in druga. Z imenom Zagorac je podpisal tudi nekaj člankov v delavskem tisku. Ime Tito si je Josip Broz nadel leta 1934. Sam pravi, da si ga je nadel šele leta 1936, ko je ugotovil, da je njegovo prejšnje ilegalno ime Rudi uporabljal še neki član Centralnega komiteja, Rodoljub čolakovič, da ne bi nastale nepotrebne komplikacije. Iz dokumentov v arhivu CK KPJ iz leta 1934 pa je videti, da je Josip Broz že takoj po prihodu z robije uporabljal ime Tito. V Moskvi, ko je delal v Kominterni, je imel Josip Broz ime Valter. To ime je uporabljal tudi med vojno 1941 do 1944 v brzojavkah v Moskvo. Zakaj si je Josip Broz nadel ime Tito? Ali je imel kake razloge, da si je nadel prav to ime? Josip Broz p-avi o tem, da se ni ravnal po nobenih posebnih razlogih, marveč, da je ime Tito pogosto na Hrvaškem, zlasti v Zagorju. ven blokov na položaj aktivne soudeležbe pri mednarodnih dogajanjih, ko se .je uprl in se hrabro boril za ohranitev neodvisnosti in suverenosti svoje domovine v dobi hladne vojne in Kominforma. V tistih posebno težkih pogojih je Tito znal, mogel in uspel ohraniti neodvisnost domovine V tako neenakem boju je razumel pomen pravice do neodvisnosti in cto svobodnega razvoja vsake države. Tito je zoperstavil blokovski po liti ki, kolonializmu, novemu kolonializmu originalno zamisel univerzalnosti: spoznanje, da ie mir upanje vseh narodov, naj si bodo veliki ali majhni, razviti ali nerazviti. Iz tega izhaja potreba, da se zagotovi mir z enakopravnim sodelovanjem vseh. ker po Titovi zamisli ni mogoče, da bi se mir opiral na predpravicah velikih in močnejših, na blokovskem združevanju. Dokazal je. da mo- rajo biti sami narodi, združeni v mednarodnih organizacijah, subjekt miru. Tito je iskal novih zaveznikov Jugoslavije tudi med najbolj ostrimi napadi med dvema blokoma, iskal jih je trdovratno in potrpežljivo. Našel jih je v državah in državnikih, ki so imeli iste težave, probleme in poglede na ključna vprašanja svetovne politike. Z velikima državnikoma Ja-waharlalom Nehrujem in Gama-lom Abdeljem Naserjem in Tito začel in organiziral gibanje ne uvrščenih — gibanje, ki je svetovnega pomena za ohranitev miru. Kot strateg miru je Tito z drugimi vidnimi državniki odprl pot politike neuvrščenosti v splošno svetovno politiko ter dal s tem najširše možnosti uveljavitve miroljubne pob tike. Leta 1961 se je zbralo v Beogradu 25 poglavarjev neuvrščenih držav, leta 1964 v Kairu jih je bilo 47 in na konferenci neuvrščenih leta 1970 v Lusakd je bilo že 53 diržav. Tito .ie vnesel v ocenjevanje mednarodnih stikov nove stvarne pojme. Zavzema se za neuvrščenost kot nasprotje blokovski politiki, mednarodni hegemoniji in politiki moči in vedno znova opominja. da politika neuvrščenosti ni samo začasna kombinacija na mednarodnem pozorišču. ampak trajna osnova za sodelovanje med narodi. Tito je nedavno jasno potrdil jugoslovansko politiko neuvrščenosti, ko sita prišla na obisk v Jugoslavijo predsednik ZDA Ni-xon leta 1970 in glavni tajnik sovjetske komunistične partije Leonid Brežnjev leta 1971. Tito ocenjuje z veliko potrpežljivostjo in s skrajnim realizmom premike med neuvrščenimi in prav zato. ker sloni ta politika na stvarnih koristih ljudstev in držav mimo mednarodnih protislovij, gleda nanje kot na edino možnost za vse države, Id so sprejele to politično izbiro. Delovanje predsednika Tita, ki slavi danes svojo 80. obletnico, je nekaj veličastnega ne le za njegovo življenje kot človeka, temveč za zgodovino človeštva v celoti. Titov jW» hoby je fotografiranje in fil mako snemanje. Slika je z Brionov leta 1952 ....* 1..........................................................iitimiiniiiimiiiii SREČANJA NAŠIH LJUDI S TITOM Drobni in obrobni utrinki, ki osvetljujejo Tita kot človeka iz ljudstva in kot človeka, ki svojo globoko državniško preudarnost združuje s toplo humanostjo in iskreno dovtipnostjo Marsikateri naš človek je imel priložnost, da se je s Titom srečal in z njim tudi spregovoril vsaj nekaj besed. Nekateri so prišli z njim v stik že v času narodnoosvobodilne borbe, zlasti seveda tisti, ki so se borili v Bosni, Srbiji in v Dalmaciji, drugi v prvih povojnih letih, drugi zopet v novejšem in celo najnovejšem času. Vsakemu je od tega srečanja, pa čeprav le bežnega, ostal neizbrisen spomin, nekako razumljivo zadoščenje, da se je lahko pogovoril s človekom, ki je vodil naš osvobodilni boj in ga privedel preko vseh težav do zmage, s človekom, ki je novi Jugoslaviji ustvaril ugled po vsem svetu, s človekom, ki je danes ne le simbol revolucionarja, temveč tudi simbol borca za mir v svetu, za nove enakopravne odnose med narodi in državami. Nekaj teh spominov, kolikor smo jih utegnili, smo zbrali in zapisali. V glavnem ne gre za velike besede ali dogodke, pač pa za drobne in obrobne utrinke, ki pa vendarle tudi osvetljujejo Tita kot človeka iz ljudstva, človeka, ki zna v trenutku vzpostaviti odnos s sogovornikom in mu dati občutek sproščenosti, kot človek, ki svojo globoko državniško preudarnost združuje s pristno humanostjo in iskreno dovtipnostjo. * * * Dušan Furlan je mogoče eden tistih med nami, ki je prvi srečal Tita. Bilo je to v januarju leta 1943 v Podgrmeču pri Drvarju: «V partizane sem prišel malo prej in bil sem vključen v 5. krajiško brigado. Nekega dne so našo brigado obiskali člani glavnega štaba. Ko smo v defi-leju stopali mimo njih, so mi soborci pokazali med člani štaba srednje visoko postavo v črnem vojaškem plašču rekoč: To je Tito. Spominjam se, da nas je pozdravil in potem tudi nekaj spregovoril. Zrli smo vanj in srkali njegove besede, ki mi še danes zvenijo v ušesih z vso njihovo preprostostjo in prepričeval-nostjo. Tita pozneje med NOB nisem več videl od blizu, pa vendar sem mu še enkrat gledal naravnost v oči. Bilo je to v bolnišnici »Franja* pri Cerknem. Ležal .............................................................................................................................................. . Tito z udeleženci prvega povojnega leta 1945. Ciril sem ranjen na operacijski mizi in dr. Bogdan Brecelj me je operiral... brez narkoze, saj etra ni bilo. Bilo je hudo, ničesar nisem videl okoli sebe, le na nasprotni steni je visela Titova slika. Samo te se spominjam in vidim jo še danes... Ciril Klanjšček jz Ste ver jam, star partizan in vojni invalid, se je s Titom prvič srečal takoj po osvoboditvi: »V delegaciji štirih invalidov iz Goriške sem se 1945. leta udeležil prvega vsedržavnega kongresa invalidov v Beogradu. Maršal Tito je po zaključku kongresa povabil k sebi skupino invalidov, v kateri so bili zastopniki iz vse Jugoslavije in samo primorski invalidi smo bili povabljeni vsi. Z nami se je prisrčno pogovarjal, kot da bi se poznali že dolga leta. Sedel sem ravno nasproti njega — je dejal nekdanji poročnik Ciril —- in ko je bil govor o nas, sem spoznal, kako je dostopen za naše potrebe kot pravi komandant iz narodnoosvobodilnega boja. Potem smo se fotografirali na stopnišču poslopja. Lahko ti posodim tudi sliko, ker vem, Po zaključenem državniškem obisku v Italiji v marcu lanskega leta je Tito sprejel delegacijo Slovencev v Italiji. Na sliki poleg Tita in veleposlanika Priče od sredine proti levi: poslanec Albin Škerk, predsednik SKGZ Boris Race in zastopnik Slov. skupnosti dr. Drago Stoka kongresa zveze jugoslovanskih Klanjšček je drugi z leve (stoji da mi jo boš vrnil. Kdorkoli drugi bi mi moral plačati zanjo drago kavcijo, saj veš, da mi pometli več, kot vse drugo ...» • • * Tone Kalc z Opčin se spominja, da je Tita prvič videl točno 11. septembra 1945 v Splitu, ko je bil še v mornarici NOV: «Ta-krat seveda nisem imel priložnosti z njim govoriti, pač pa se mi je ta priložnost ponudila pred tremi leti, ko sem bil z našim gledališčem na gostovanju v Beogradu. Tito je z ženo Jovanko prišel na našo predstavo «Treh sester* in v odmoru je sprejel ves ansambel v foyerju gledališča. Naši igralci so bili kar v kostumih. Takrat smo se z njim rokovali in za vsakogar je imel prijazno besedo. Ko sem videl, kako je dobre volje, sem mu zastavil vprašanje: «Tovariš Tito je res. da ste bili pred dolgimi leti na Opčinah?* Tito mi je smeje odgovoril: «Bil sem, toda takrat sem bil le malo manj kot otrok. Iskreno povedano, takrat mi je bilo bolje, vsaj skrbi nisem imel toliko, kot jih imam danes...* Vsi, kar nas je bilo okrog njega smo se zasmejali in še on z nami, potem pa se je pogovor hitro zasukal na njegova vprašanja o našem gledališču. * * * Sergij Pečar, partizanski invalid, je prišel s Titom prvič v neposreden stik septembra 1948 na kongresu vojnih invalidov v Beogradu: »Sprejem je bil na De-dinju — se spominja — in bilo nas je nekaj sto invalidov pa tudi drugih oseb, med katerimi so bili kot gostje tudi diplomati številnih držav. V tako odlični družbi smo bili kar precej nerodni, saj takih sprejemov nismo bili vajeni in mnogi od nas so bili sploh prvič v takem okolju. Na mizah je bila pripravljena zakuska, toda nismo vedeli, kako bi začeli. Tito je opazil našo zadrego. Stopil je k nam in nas opogumil: »Tovariši, nikar se preveč ne ozirajte na etiketo Tako se tole naredi* — in je kar Z roko prijel kos pohanega piščanca in ga začel obirati. Potem smo ga seveda vsi posnemali in naše nerodnosti je bilo konec. In ko smo se potem še naprej pogovarjali z njim, se nismo mogli načuditi njegovi preprostosti, njegovemu tovarištvu. Naše občudovanje do njega se je stopnjevalo do navdušenja in reči mo- ilH vojnih invalidov NOB v Beogradu v drugi vrsti) ram, da me še nikoli niso kake besede tako prevzele kot njegove, toliko je bilo v njih domačnosti in prisrčnosti*. « * * Predsednik SKGZ Boris Race je iz kopice svojih spominov na Tita izbral za moj zapis poslednjega: «Predsednika Tita sem srečal skupaj s slovensko delegacijo v Rimu lani, ko je obiskal Italijo. Takoj je ustvaril z nekaj priložnostnimi pripombami domače vzdušje, tako da je razgovor potekal sproščeno. Tito zna poslušati, čeprav se je ob našem razgovoru kmalu izkazalo, da so mu naši problemi dobro znani. Ko je opazil, da smo v delegaciji samo Tržačani in Goričani, nas je vprašal: ”Kje so Benečani?’'. Očitno nas ni hotel spraviti v zadrego, iz njegovih besed je vel le rahel očitek, da ”ne mislimo na vse”*. * * * Odv. Angelo Kukanja se je z Titom večkrat srečal. Svoje v lise iz razgovorov z njim je tasoie strnil: «Maršala 'lita sem imel priliko večkrat videti, slišati v njegovih javnih nastopih in biti nekajkrat sprejet — v Beogradu in na Brionih — in se z njim, kot član raznih delegacij naše manjšine, raz-govarjati v razdooju od leta 1947 pa do, zadnjič, leta 1969 ob gostovanju Slovenskega gledališča iz Trsta v Beogradu. Z drugimi tovariši zastopstva sem mu mogel prikazati in pojasnjevati naše manjšinske probleme in zagovarjati njihovo rešitev. O teh naših problemih je bil maršal izredno dobro poučen in imel zanje popolno razumevanje, vendar jih je znal in želel vselej uokviriti v širša družbena dogajanja in premike. Sogovornika je pozorno poslušal: njegov nastop je razodeval samozavest močne osebnosti, porojene iz dolgega in bogatega življenjskega izkustva. Gibal in kretal se je z umirjeno dostojanstvenostjo, premešano s skladno in obenem mimo človeško prisrčnostmi in tovarištvom. Ko je govoril množicam, me je presenečala njegova sposobnost povedati težje in zamotane politične in družbene probleme in vprašanja ter svoje teze na enostaven in razumljiv način. Ko smo od njega odhajali, smo bili prepričani, da imamo v njem močnega zagovornika naših stališč in naše pravice do svojstvenega izživljanja.* Ravmtelju Slovenskega gledališča Filibertu Benedetiču se je nudila priložnost za neposrečen razgovor s Titom 3. junija 1969 v Beogradu med gostovanjem SG v jugoslovanski prestolnici. Takole ga je opisal: »Sporočili so nam, da bo na naši predstavi prisoten predsednik Tito. Občutili smo tedaj vso odgovornost. ki nam je bila dana. Ta odgovornost je bila v zavesti, da smo predstavljali naše ljudi, ki jim je hotel sam predsednik jugoslovanske republike izkazati svoje priznanje. Pričakali smo ga in ko sem mu stisnil roko, sem rekel, da smo vzhičeni, šaljivo je odvrnil, da umetniki niso nikoli vzhičeni, takoj nato pa mi je ponudil cigaro. Njegova človeška neposrednost je takoj zrušila sleherno protokolarno pregrado. Ko sem potem v dvorani sedel poleg njega, je vzel v reke naš gledališki list in glasno prebral stih. "Ne jokaj, zemlja!” Komentiral je: "Ni buba, da jočeš." Pazljivo je sleail igri na odru, prepoznal je Na-krsta, Leona v Glemfoajevih, ob-strmel nad igro ansambla. V odmoru se je seznanil z vsemi našimi člani in vsakemu posej e j stisnil roko. Povedal sem mu o Benečiji, o treh pokrajinah, v Katerih živimo Slovenci v Italiji, o naši vlogi mostu in o želja, aa ui odnosi dobrega sosedstva med Italijo in Jugoslavijo omogočili realizacijo obetov, ki se kažejo v novem ozračju. Seznanjen je bil o vsem. kakor tudi o podrobnih eso-nomskih razmerah v naši dežeii. Ko je odhajal, je ponovno podčrtal pomembnost našega gledališča.* # * * Anica Kralj Mesesnelom je bila poslednja tržaška mladenka, ki je leta 1953 na današnji dan izročila maršalu Titu v Beogradu štafetno palico s pozdravom in voščili tržaške mladine. Tega dogodka se bo spominjala vse življenje: »Štafeta je krenila iz Trsta proti Kopru in od tam naprej proti Ljubljani in Beogradu. Jaz sem bila v zadnji predaji. Lepo izrezljano štafetno palico z vloženim pergamentom, sem sprejela malo pred Dedinjem in jo ponesla v družbi s predstavniki mladincev iz vseh jugoslovanskih republik, prav do vhoda v dvorec, kjer je stal Tito z najvišjimi državnimi voditelji. Bil je v uniformi. Ko sem stopila predenj sem se za trenutek zmedla in noge so se mi tresle še od teka. Toda ko sem ga pogledala v oči in videla njegov prijazen nasmeh, sem hitro prišla k sebi in mu še kar zbrano čestitala k rojstnemu dnevu v imenu napredne slovenske in italijanske tržaške mladine. Dobro se še spominjam, da sem izrekla željo, da bi še dolgo zdrav in čil uspešno vodil našo matično deželo kot nas je vodil v narodnoosvobodilnem boju, in naj ne pozabi na nas v Trstu. še danes md poje v ušesih njegov "Hvala” in stisk njegove roke, ki me je — takrat še mlado dekle — tako nedopovedljivo osrečil. Spominjam se tudi, da se je predstavnica Srbije, ki je pozdravila Tita takoj za menoj, tako zmedla, da ni mogla povedati, kar je nameravala. Na pol stavka ji je glas obtičal v grlu, Tito pa je takoj spoznal njeno tremo in ji sam pomagal k besedi s prijazno spodbudo in še pobožal jo je po licih. V dvorcu, kjer .je bil sprejem, se je Tito vsedel med nas dekleta in ko,.ie videl našo zadrego je dejal: "Dajte, začnite jesti, jaz dobro poznam mladino in vem, da je vedno lačna” Potem nam je Zapisal J. Koren (Nadaljevanje na 6. strani) Tito'borec za mir, proti blokom in za enakopravnost vseh narodov PROF. TONE PENKO: Tržaški dnevnik dveh botanikov iz 1.1816 Prihod na Kranjsko, ki je okrasen kos sveta» 3. Se isti dan sta Sla preko Drave in prišla v Rožno dolino. V Rožni dolini nista zadovoljna v gostilni. Po obnašanju se jima zdi, da so ljudje kar v redu, njih jezika pa ne razumeta, ker govore njima tuj jezik. Iz dnevnika nd razvidno, da bi se zavedala, da sta prišla med Slovence. Pot preko Ljubelja. Prihod na Kranjsko. 13. februar. Dar našnja pot je daleko prekosila vse dosedanje poti. šla sva preko Ljubelja. Saj sva že šla preko enega prelaza in to v radštetskih Turah, toda Ljubelj je vse kaj drugega in presega onega tako po vzponu, kot po višini. V gostilni «Pri nemškem Petru« sva sa privoščila drugi zajtrk - malico. Eden od naju je že bil tu pred štirinajstimi leti, celo bival je tu tri tedne. Pa se ga niso nič spominjali. Bili so novi mladi gospodarji. starih, onih pred štirinajstimi leti, ni bilo več. Pot preko gore je bila sicer zgažena, toda sneg je bil mehak in zato najina pot izredno naporna. Prava sreča, da sva vse povsod imela dovolj sveže, okusne vode. Prišla sva na vrh gore, na mejo kranjske in koroške dežele. Srečno sva prišla k Sv. Ani. Končno sva na Kranjskem. Zaskrbljena sva. O ljudeh te daljne dežele nisva čula nič dosti dobrega, ni nama bila znana njih gostoljubnost, njih govorica nama tuja. Nič nama ni bilo prijetno pri srcu, ko sva jo mahala dalje. Toda glej, kjerkoli srečava koga, se nama odkrije in naju pozdravi v slovenščini s krščanskim pozdravom — Hvaljen Jezus Kristus —. Na odprtih saneh se peljejo svatje; čim naju zapazijo. že nama veselo mahajo in vriskajo. V takem veselem razpoloženju sva prišla v Tržič. Podoba je, da je praznik. Kamor pogledaš, kamor greš, povsod vse polno vozov. Dva potnika, ki sta prišla v Tržič prej kot midva, nama zatrjujeta, da ni nikjer mogoče dobiti v Tržiču prenočišča. Oglasila sva se «Pri grozdu«. To gostilno so nama še prej na poti priporočali kot najboljšo. Krčmarica nama je po nemško povedala, da sva dobrodošla gosta. Dobila sva pri njej lepo, prostorno dobro zakurjeno sobo. Še bolj pa sva se začudila, ko naju je povabila naj sezujeva škornje in nogavice, poskrbela bo da bo drugega dne vse lepo očiščeno in oprano. Kot doma sva se počutila. Tu bivajo ljudje, ki naporno delajo v bližnjih železovih rudnikih. Ukvarjajo pa se tudi s prevozom blaga, ki ga z veliko mujo dostavljajo na vrh Ljubelja. Umljivo je zato, da točijo tod dobro vino, ki daje ljudem moč. Gostilničar gre sam ponj k vinogradnikom. Tudi midva sva si privoščila bri-žanko. Zvečer pa je zaigrala godba in ko so naju kranjske lepotice same prišle vabit na ples, botanika iz daljne dežele nista mogla odbiti ljubeznivega vabila, pa čeprav sta imela tisti dan že osem ur naporne hoje čez strmi in visoki Ljubelj za sabo. 14. februarja. Danes sva hodila 10 ur. Štiri do Kranja, tri do Medvod in tri do Ljubljane. Kranjska je krasen kos sveta. Dolina je široka in po njej teko lepe reke. Zasnežene planjave so poleti najboljša polja in travniki. Kar naprej naju vodi pot mimo sadovnjakov. Po oddaljenih gozdovih rastejo drevesa listavci, grmičevje pa sega mestoma prav do ceste. — O, bi midva tu poleti lovila žuželke! — Srečavala sva lepo oblečena, brhka dekleta. V oči nama je padla njih visoka rast, njih prijazni obrazki, njih nežna belo-rdeča polt. Umljivo, da sva morala menjati mnenje o kranjski deželi, o kateri nisva dotlej nič dobrega čula. 15. februarja. V Ljubljani sva se ustavila kar v prvi gostilni v predmestju pri «Novem svetu«. Prenočišče je bilo kar znosno. Danes zjutraj sva šla brez prtljage v mesto, da si ga lepo in v miru ogledava. Najprej sva šla v kavarno. Kavo so nama prinesli kar v vrčkih za pivo. Nato sva stopila še na policijo, da nama potrde najina potna lista. Pregrešila sva se proti pravilom. Potne liste bi morala oddati pri mestnih vratni/, česar nisva storila. Vprašali so naju, zakaj nisva tega naredila. Odgovorila sva, da pač zato, ker nisva nobenih mestnih vrat videla, kot jih tudi v resnici nisva videla. Bili so še naprej radovedni. «Ali vaju niso vprašali za potne liste?« «Ne» je bil najin odgovor. «Ta je dobra«, so pripomnili. Niso nama hoteli verjeti. Obrazložila sva jim, da naju v najinih oblekah, pač nobeden ni imel za tujca. No, končno so dali najina potna lista nekomu, da jih podpiše. Ta je sedel ves čas ob odprtih vratih in vse poslušal. Preden je dal svoj podpis, je začel z izpraševanjem znova. Zanimalo ga je, kdaj odpotujeva. Odgovor, da popoldne mu ni zadostoval, hotel je vedeti točno uro. Te pa mu pri najboljši volji nisva mogla povedati. Imela sva namen, oglasiti se pri znamenitem naravoslovcu baronu Cojzu. Po njem so imenovali rudo cojnit, za njegove zasluge v naravoslovju so dali ime neki gorski krasotici Coj-zova vijolica. To je tako znamenit mož, da ne bo njegovo ime nikoli utonilo v pozabi. Priletni gospod, ki je sedel na stolčku na kolesih, naju je sprejel zelo ljubeznivega obraza in naju zadržal pri sebi nekaj ur. Pripovedoval nama je zelo zanimive in za najino nadaljnjo pot in delo nad vse koristne stvari. Od njega sva izvedela točne naravoslovne podatke dežele Kranjske in sosednjih dežel. Nazadnje pa je nama še dejal: «Do Trsta pa kaj kmalu ne bosta prišla» Tri dni je že namreč izredno snežilo. Vrhu vsega pa na poti proti Trstu divja še tako strašna burja, da je cesta tako zametena in prehodi tako zadelani s snegom, da zaenkrat ni mogoče naprej. Pokazal nama je pismo, ki mu ga je poštar ravnokar prinesel. Bilo je vse mokro in namesto en dan, je potovalo iz Trsta štiri dni. Seveda je bilo to pismo krepko potrdilo za resničnost njegovih besed. Menil je, da se bo v nekaj dneh že dalo iti dalje, pa bo v prvih dneh pot še vedno težavna in naporna. Gospod baron Cojz naju je še opozoril na tukajšnjega pomembnega naravoslovca, profesorja botanike Hladnika. Odšla sva proti šoli, kjer je gospod profesor stanoval. Pred šolo je stal mož, ki sva ga pobarala, če kaj ve, če je gospod profesor doma Ta nama je odgovoril, da profesorja, ki ga iščeva, v šolski stavbi prav gotovo ni, pač pa, da stoji pred njima. Mož je bil profesor Hladnik. Prav na naglo sva od njega izvedela mnogo zanimivega in za najino pot in cilj koristnega .. No, preden sva zapustila Ljubljano, sva zavila še v pivovarno «Pri detelji«, kjer sva se s potrebnimi zdravili in krepčili, ki jih v takih koristnih hišah na razpolago imajo, podprla. Oprtala sva si svoje bisage in cule in že sva hitela proti Vrhniki. Ob mestni zapornici naju je ustavil mestni pisar. Ta je še enkrat pregledal in potrdil najina potna lista. Povedal nama je, da so čuvaja mestnih vrat, ki nama ni prejšnji dan odvzel najinih potnih listov, zaprli za 24 ur in ga ves ta čas postili samo ob kruhu in vodi. Bože mili, ali sva imela srečo, da nisva nikjer drugod po mestih na najini poti naletela na tako natančno policijo. Krepko sva jo mahala štiri ure in zvečer sva prišla na Vrhniko. Stopila sva v gostilno, kjer pa nama ni bilo všeč. Odšla sva na pošto, kjer sva prebila prijeten večer v družbi potnikov, ki so bili namenjeni v Gorico. Na pošti sva tudi prespala. 16. februar. Kranjska vožnja s sanmi. Danes sva potovala 12 ur po pokrajini, ki nima sredi zime prav gotovo nič manj snega kot sama Sibirija. Na pošti na Vrhniki so nama krasno postregli, dobila sva odlično večerjo, spala na prvovrstnih posteljah v zakurjeni sobi, seveda sva pa morala vse to udobje plačati. Vse skupaj naju je stalo 4 goldinarje in 13 krajcarjev v našem denarju. Včeraj sva dve uri pred Vrhniko doživela snežni metež, kot ga menda ne pomni človeštvo. Obenem sva pa še spoznala, kakšna muka je hoja in prodiranje naprej ob takem vremenu. (Nadaljevanje sledi) Po sledeh letala «U-2»? TEL AVIV, 24. — Izraelski tisk je dal predvčerajšnjim izreden poudarek članku, ki ga je objavil s svoji zadnji številki a-meriški tednik »Aviation Week and Space Tehnolagy». K članku ki ga je izraelski tisk povezal ni dodal nobenega komentarja, vendar je že sama objava značilna, kar z drugimi besedami pomeni, da je izraelski tisk potrdil to, kar je ameriški tednik zapisal. In kaj je ameriški tednik tako pomembnega zapisal? List «Aviation Week» je med drugim poročal, da je neko izraelsko na daljavo vodeno letalo na veliki višini preletelo Kairo in druge predele Egipta, vse to prefotografiralo in se nato vrnilo v Sinaj, kjer je pristalo. Namen poleta je bil. po pisanju ameriškega lista, prefotogra-firati vsa topniška in raketna o-porišča zahodno od Sueškega prekopa, to se pravi vse morebitne baze na tistem delu tega področja, ki ga zasedajo egiptovske e-note. Po pisanju ameriškega lista ni letala pri njegovem vohunskem poletu motil nihče, Iz pisanja ameriške revije nadalje zvemo, da je izraelska država lani dobila kakih deset takih letal. Gre za vohunska ali vsaj izvidniška letala, s kakršnimi razpolaga ameriška vojska, le da so nekoliko preurejena in izpopolnjena za višje letanje. Lansko leto naj bi bil Izrael pri tovrstnih izvidniških akcijah izgubil dve letali — piše ameriška revija — ki dodaja, da se nobena tovrstna akcija, ki je že sama po sebi zelo nevarna, ker temelji na kršitvi zračnega prostora, ne more izvesti brez pristanka ali celo ukaza same Golde Meir, to se pravi predsednice izraelske vlade. Kakor je znano, je en tak polet pokopal vrhunski sestanek med predstavnikoma dveh supersil, vrhunski sestanek med Kennedyjem in Hruščovom v Parizu pred leti, ko je sovjetska obramba zbila nad Sverdlovskim ameriško vohunsko letalo «U—2». Pozneje se je še veliko govorilo v tovrstnem vohunjenju in tovrstnih celo še popolnejših letalih, toda v zadnjem času vršijo nalogo teh letal umetni sateliti, ki jih pa I-zrael ne more še poslati v vesolje. Zato mu pridejo prav letala, ki prav tako opravijo svojo nalogo, hkrati pa spravljajo v nevarnost dokaj labdno premirje, ki traja na tem zemljepisnem področju okoli Sueškega prekopa. ŠE DESET DNI V PALAČI COSTANZI Retrospektivna razstava tržaške dobe P. Marussiga Skoraj petdeset olj in trikrat toliko grafik in risb Deset dni je že, odkar je v razstavni dvorani palače Costanzi obsežna retrospektivna razstava del tržaškega slikarja Piera Marussiga. Razstava bo trajala še naslednjih deset dni. vse do 6. junija in se torej nudi tržaškim ljubiteljem umetnosti možnost, da si jo ogledajo in da se tako po-bliže spoznajo z delom someščana, ki je ponesel sloves našega mesta v svet, saj je dobri poznavalec tržaškega slikarja in direktor najpomembnejše umetnostne revije v Italiji «Le Arth Garibal-do Marussi za Piera Marussiga zapisal, da je «največji tržaški umetnik stoletja». Piero Marussig se je rodil v našem mestu 16. maja 1879 in to v premožni meščanski družini, čeprav so ga starši namenili trgovini, s katero so se sami u-kvarjali, je mladi Peter odšel na Dunaj in z Dunaja v Muenchen milili limiti n 111111111111111111111 ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiitiiiii im,, m, m,m,im, n,m imimu NA MEDNARODNEM ZASEDANJU TURISTIČNIH NOVINARJEV V Tučepih blizu Makarske so razpravljali o turizmu Zasedanja, ki ga iz leta v leto sklicujejo jugoslovanski časnikarji, se je udeležilo tudi več tujih časnikarjev Pred desetimi leti se je skupina jugoslovanskih novinarjev zbrala v Tučepih v Makarski rivieri, kjer je sklenila odločneje poseči v akcijo za hitrejši razvoj turizma v Jugoslaviji. » Jadranske magistrale, po kateri se sedaj leto za letom vijejo neskončne kolone turistov, tedaj še ni bilo. Bila je tod le ozka, razrita »Napoleonova cesta*, na katero so le redki tvegali z motornimi vozili. Ljudje so živeli o-koli pristanov, kjer so našli le malo možnosti zaslužka. V desetih letih se je ta del, in ne samo ta del, Dalmacije popolnoma spremenil. Povsod, kjer je narava obdarila obalo z naravnimi lepotami in z bujnim zelenjem, so zrasli h0teli. ki zvabljajo k ' čistemu dalmatinskemu morju na milijpne počitka in razvedrila žejnih turistov,. In v takem okolju je bil prejšnji teden pod pokroviteljstvom predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča v Tučepih deseti jubilejni majski shod turističnih novinarjev, ki že tri leta nosi tudi mednarodno etiketo. To pa ni samo shod novinarjev kot ie pravilno poudaril simpatični sarajevski kolega, veteran turističnih novinarjev Dušan Pil-ja v svojem uvodnem referatu, temveč tudi srečanje prijateljev. Medtem ko tuji novinarji občudujejo lepote obale in plaž in se čudijo razvoju turizma, so jugoslovanski časnikarji ponosni na svoj delež k izboljšanju položaja. Dalmatinci so do tedaj bolj životarili, hodili so s trebuhom za hruhom v tujino se lotevati napornega težaškega dela. Jadranska magistrala jim je prinesla nov zaslužek in boljše življenje, Jugoslavija pa je postala najbolj odprta država ljudem dobre volje. V imenu pokrovitelja je na shodu spregovoril tudi sekretar za informacije zveznega izvršnega sveta Dragoljub Budimovski. ki je prečital Bijedičevo pismo in dodal, da mora imeti majski shod na Bavarskem, kjer se je posvetil slikarstvu. Tam se je spoznal s pobudniki novih tokov v umetnosti s secesionizmom in ekspresionisti. Kljub temu, da je živel v zelo dobrem okolju, se je ob prelomu stoletja vrnil v Trst in nato 1902, odpotoval v Rim. kjer se je tudi posvetil umetnosti. Tri leta pozneje ga srečamo v Benetkah, koj zatem v Parizu kjer pride v stik s Cezannom, kar je bilo zanj oziroma za njegov stil odločilno. Konkretnih dokazov sicer ni, toda zelo verjetno je imel stike tudi z Matissom. Pri vsem tem je 1906. leta Marussig spet v Trstu, kjer si je v Ulici Scaglioni kupil večjo vilo, si jo preuredil in v njej preživel ob napornem delu vso dobo do konca prve svetovne vojne. Ob koncu vojne je prišel v ožji stik s Carrarom, Sironijem, Messino in drugimi znanimi italijanskimi slikariji in prav to prijateljstvo ga je navedlo na to, da je zapustil Trst in se naselil v Milanu, ki je postal njegova nova domovina, pa čeprav je od časa do časa odhajal za krajšo dobo v Genovo, k Logo Maggiore in drugam, dokler ga ni 13. oktobra 1937 bolezen, ki jo je že dalj časa prenašal umorila v Pavii. Nemogoče je v priložnostnem članku prikazati veličino in bogastvo slikarja, ki je mnogo u-stvarjal in, ki je vsemu kar je dal, dal pečat velike umetnosti. Na sedam i razstavi v palači Costanzi je razobešenih na stene in panoje nič manj kot 45 olj in kakih 65 grafik oziroma risb manjšega in večjega formata. In vse to bogastvo spada v Marussigovo v tako imenovano tržaško obdobje, to se pravi v njegovo ustvarjalnost do konca prve svetovne trojne, preden se je izselil v Milan Sedanja razstava, ki naj prikaže le del slikarja Piera Marussiga, bo po vsej verjetnosti prenesena v Milan, da bi se tudi milanski ljubitelji umetnosti mogli temeljiteje spoznati s celotnim delom slikarja, ki je živel in ustvarjal med njimi skoraj dve desetletji. Ko smo te dni ponovno obiskali razstavo v palači Costanzi. nam je neki njegov dober znanec in nekdanji učtnec n . eSe$ dločnost, da vzdržimo, z ..jj; mi, ki jih ni mogoče P028 ,flj -— Mogoče jaz — ie ^eSnid ne bom doživel zmage ,j fr Mogoče tega ne bodo d°zl ti Bevc, Koča in njuna 9^ fr cija. Toda prepričan sern'ene<“ to doživel kdo od vaše cije, mladih soborcev, Pa.^ bi bilo treba tudi z °rozfgoniti drago plačano svoo • fr Tedaj je izrekel besede. ^ p se v nas zajedle močneje je terega koli klica in obvez o£j 1° vsem življenjem močneje ^ D jaških zapovedi in najstr kazov: ^ fl - Če bi tega - tovariš' Ur doživeli, zapuščam vam J# nost: ne dovolite, da n m koli zruši, nadaljujte t W. naj vam ne bo žal ir^eV\r‘f, tavljam vam, da mora fii zmagati samo resnica. . m L — je končal — če bi vl ; doživeli, doživeli bodo (fr bodo prišli za nami 'n ,jufr f nas preklinjali, ker KJ. V> mu — nismo in tudi J izdali bodočnosti svoje d' Utrujen toda pomirjen- ^ bi se osvobodil velikega Jj/lfr je sklenil te, za nas n r besede. i J. I. 1. 5. «. 7. I. J. { i H. $ 1. 3. 3. L 5. 6. J. 3. 8. 10. H. * Ul tol to % N S *, to to ho Ni V to ČETRTA ETAPA 55. KOLESARSKE DIRKE «GIRO D’ ITALIA» v Spanec J. M. Fuente v roza majici Merckx povečal svoj zaostanek Velike spremembe na skupni lestvici - Oster napad Špancev v prvi poletapi - Basso izključen 24. — četrta etapa ko- 12. Lopez Carril (šp.) J»ske dirke po Italiji je popol-,j“a spremenila položaj na skupni jT^ci; Do preokreta je prišlo v raKu'i l)rv* Poletapi, ko so se mo i Kolesarji povzpeti na 1700 me-Vvisoki Block Haus. Na 48 km eiv>na so popolnoma prevladovali S5®«, ki so po mili volji <• "očali, j** lahko Pad ubeži in kdo ne. V našo Poslali svojega najboljšega torti, ---- liajuL/ijatrga w»Kega vozača Fuenteja, ki je pa cflj s poldrugo minuto fai Si' .P04®111 ko je imel že sko-skuš r m‘nute naskoka. Španci so »ati zaustaviti predvsem svetovja prvaka Merckxa (ki se je Vari*!! Goljen od Fuentejevih to-w~®v). Dokazali so, da so tre-ao m ^kolje pripravljeni, nasprot-Italijanov (razen Motte), med-, 5J. ko je odpovedal Gimondi (4 j iv. Zaost.antn na vrhi A no+r\ I 13. Ritter (Dam.) 14. De Vlaeminck (Bel.) 31’17” 15. Ravagli (It.) 31’37” Jutri bo na porodu peta etapa od Foggie do kraja Montesano Terme ter ho dolga 238 km. ODBOJKA MLADINSKE IGRE Drevi pomemben nastop za Breg Danes bo na stadionu «1. maj* v Trstu zaključni del pokrajinskega tekmovanja mladinskih iger v ženski odbojki. Kot je znano so se v ta finale uvrstile tudi mlade igralke Brega, ki bodo edine bra- 3T06” nile slovenske barve. Kakšne so možnosti naših igralk je težko reči, ker je razmerje sil v tem delu tekmovanja precej izenačeno. Prvo srečanje bo na sporedu ob 18. uri, drugo ob 18.45, tretje pa ob 19.30. Brežanke bodo nastopile v prvi in tretji tekmi. Zmagovalec drevišnjih srečanj se bo uvrstil v deželni finale. OMAHA, 24. — Ameriški boksar Joe Frazier bo jutri izpostavil svoj naslov svetovnega prvaka težke boksarske kategorije v dvoboju s svojim rojakom Ronom Stan-derjem. V tem srečanju je Frazier velik favorit. SINOČI V BARCELONI Škoti osvojili pokal pokalov BARCELONA, 24. — Škotska ekipa Glasgow Rangers je osvojila prvo mesto v evropskem nogometnem tekmovanju za pokal pokalov. V finalni tekmi je premagala sovjetsko enajsterico Dinama iz Moskve s 3:2. skoti so bili v prvem delu srečanja v veliki premoči, saj so že vodili s 3:0. Nato pa so Sovjeti zaigrali mnogo bolje, vendar so začeli pritiskati na nasprotna vrata prekasno. Rangers je imel v zaključnem delu tekme tudi precej sreče pri obrambi svojih vrat. Jugoslovanski nogometni pokal Olimpiji ni uspela uvrstitev v finale LJUBLJANA, 24 - Splitski Hajduk je danes v polfinalni tekmi za pokal Jugoslavije v Ljubljani pred 15.000 gledalci premagal Olimpijo z 2:0 (1:0) in se je uvrstil v finale. Napad Olimpije je bil danes neučinkovit in je zastreljal več lepih priložnosti, posebno v prvem polčasu. Gostje so, nasprotno, izkoristili vse priložnosti KOŠ A »H. TEDENSKI PREGLED Naša društva se pripravljajo na poletne skupne treninge Med najmlajšimi Borovimi igralci se uveljavlja Kare! Rožem Košarkarska prvenstva se bližajo koncu. Društva si pripravljajo poletne programe. PRVA DIVIZIJA V nedeljo je bilo na sporedu zad nje kolo prvenstva 1. divizije. V tem prvenstvu je nastopala tudi Bonova ekipa, ki je bila najmlajša. Borovci so osvojili šest točk, več tekem so zgubili le za nekaj točk, to se pravi, da so zadovoljili tudi z izidi kot takimi'. V zadnjih dveh kolih pa se je uveljavil novi talent Borove košarke, Karel Ražem iz Bazovice, letnik 1958, visok 196 cm, ki ima značilne kretnje pravega centra. Nadaljuje se torej uspešna vrsta visokih igralcev Borove košarke (Ambrožič, Šare, Koren, Framcia). Zaostanka na vrhu), nato i •iii»iiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»ii*»ii«im«iiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiii»iiiinniiiiinn'»iim«H'*m"i',i|”»,,*,',m'»im»»iiiiiiimiiimiiinHiiiiniiinnHiiiimiiiiiiiiiiiiimHimmimnin da ne govorimo o prvi u toajici Bassu, ki je prišel na TjJ Po regulamem času in je bil ^ključen iz dirke, skupno s1 li *n Zandegujem. Zmanjka- fjg™ torej izraziti sprinterji, ki so $ JI™ na razne ravninske zma £ včerajšnja roza majica Colom-Hj^Prispel na cilj s sedemminut jftjtmdo in je moral tako prepir I (jjn ^rv° mesto odličnemu Fuen- r«d na cilju prve poletape ^ krn)3'^3 3 ^are — Block Haus, •1! fuente (šp.) 1.42T8" s popreč- * ^Iros*:'i0 28,152 km na uro j Motta (It.) (Šp.) (It.) (Bel.) Carril Dan.) |[;jr/vttersson (Šv:) 1.43’54” 1.44*54’ Merckx (Bel.) *Pez Cc , -Jitter (D jvierc lite sr,ra bo imela nedvomno še y odmev na «Giru*. red na cilju druge poleta L to!00*5 Haus — Foggia, 210 km): Francdoni (It.) 5.3T13” Poprečno hitrostjo 38.043 km j ^o 1] jVto (It.) ■E^nfcrogio (It) 5 i* Geest (Bel.) «' ums (Bel.) i ^ubrechts (Bel.) j' J}3ggioni (K-) | "*«itjens ("‘-, ' k >> (It.) i;«(it) 1J (Dan.) Sghonetti (It.) li >J*n Vlierberghe (Bel.) 5.31*26" 5.31*28" Ij Vlaeminck (Bel.) . uancelli (It.) j jtona lestvica po četrti etapi: °to Manuel Fuente (Španija) !. u- 23.27'58” Wllguel Maria Lasa (Španija) 23.29 33’’ 3. 1 ki3mii Motta (It.) 5, Merckx (Bel) 23.30'34” «. K.'/ mercKX luei j 6. Sr^go Lazcano (Šp.) 23.30'44" X c_^a Pettersson (Šve.) 8. ^'dos (Šp.) 30'51” S. £™avon (It.) 30’55" rOrgatr«« rf-TB \ . 2ir gam° (It.) dt.) gioni (It.) 31*00" 31*01” 3104” FANTASTIČEN ATLETSKI DOSEŽEK V EL PASU B. Seagren in K. Isaksson 5,60 m v skoku s palico Ameriški in švedski atlet sta popravila dosedanji svetovni rekord za 6 cm EL PASO, 24. — Američan Bob ] 8,20 m, kar je sezonski svetovni Seagren in Šved Kjell Isaksson sta j rekord in deveti najboljši rezultat postavila nov svetovni rekord v vseh časov na svetu skoku s palico. Na. mednarodnim (tekmovanju v El Pasu sta le nekaj minut drug za drugim preskočila višino 5,60 m in sta tako edina, ki sta presegla znamko petih metrov in pol. Prejšnji svetovni rekord je pripadal Švedu Isakssonu, ki ga je dosegel prejšnji mesec z višino 5,54 m Prvi je danes dosegel odlično znamko Seagren, Isaksson pa je takoj nato zopet prevzel rekord v svoje roke, čeprav ga mora deliti z ameriškim atletom, ki je bil olimpijski zmagovalec v Mehiki. Takoj nato sta oba atleta poskušala preskočiti še višino 5,64 m, pa jima je spodletelo pri vseh treh poskusih. Kaže, da se bosta Isaksson in Seagren zopet srečala v soboto v glo 20,92 m daleč, kar je šesti najboljši rezultat vseh časov na svetu, Hines pa je skočil v daljino Ob priliki otvoritve novega športnega igrišča priredi ŠPORTNO DRUŠTVO K0NT0VEL več prireditev, in sicer z naslednjim sporedom: V SOBOTO, 27. maja ob 17. uri, ženska odbojkarska tekma Sloga — Kontovel. Zvečer prosta zabava s plesom. V NEDELJO, 28. maja, urad na otvoritev športnega igrišča na Kontovelu. Sledi ženski odbojkarski turnir. Sodelujejo: Fužinar (Ravne), Bor (Trst) in Sokol (Nabrežina). RAZPORED TEKEM: 9.30 Fužinar — Sokol 10.30 Bor — Sokol 18.00 Fužinar — Bor Ob 16. uri prijateljska odboj karska ženska tekma Bor (mladinke) — Kontovel. Ob 17. uri priložnostni govori in kulturni spored s sodelovanjem pevskega zbora Vasilij Mirk. Od 20. ure dalje prosta zabava s plesom. Delovali bodo dobro založeni kioski. nOGOMET MILAN, 24. — Četrtega junija se bo pričel nogometni turnir za italijanski pokal. Turnir bo razdeljen na dve skupini. V A skupini bodo nastopali Juventus, Milan, Torino in Inter, v B skupini pa La-zio, Fiorentina, Bologna in Napoli. 5. ali 8. julija pa bo finalna tekma med zmagovalcem obeh skupin. X. ženska odbojkarska divizija: Bor — Brc* iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiuiiiiuiinuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuniiiiiiiiiiniiimiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiii NA NOVEM KONTOVELSKEM IGRIŠČU OTVORITVENI TURNIR S TREMI ŠESTERKAMI Nastopile bodo ženske odbojkarske ekipe Fužinarja, Bora in Sokola, v predtekmi pa bo Kontovel igral z mladinkami Bora Kot smo že poročali, bo v nedeljo na Kontovelu velik praznik, saj ho uradna otvoritev novega ierišča za odbojko in košarko. Vaščane je postavitev igrišča stala mnogo truda, in je zaradi tega prav, da bo otvoritev kar se da slovesna in vesela. Poleg kulturnega sporeda, bo na sporedu tudi ženski odbojkarski turnir, ki se ga bodo udeležile ekipe Bora, Sokola in Fužinarja z Raven na Koroškem. Nastopila bo tudi domača šesterka Kontovela. vendar pa izven turnirja. Poglejmo si sedaj ekipe, ki boo*' nastopale. Tržaški Bor in nabrežin ski Sokol vsi dovolj dobro poznamo. Naj omenimo še enkrat, da so se v letošnjem prvenstvu B lige posebno dobro odrezale borovke, M so si s svojim tretjim mestom na končni lestvici pridobile naslov najboljše ženske zamejske odbojkarske ekipe. Nekoliko slabše je šlo od rok Sokolu, ki se je moral posloviti od druge lige, zato je pa dosegel lep uspeh v mladinskem prvenstvu: Sokol je namreč letošnji deželni prvak, na meddeželnem finalu se je pa uvrstil na tretje mesto. Gledalcem naše odbojke pa je prav gotovo manj znan koroški A žinar. Dekleta te ekipe nastopajo v prvi republiški ligi, ki nekako odgovarja italijanski B ligi. ’r venstvo v Sloveniji še ni končano, a je Fužinar za sedaj prvi na 'est-vici: v enajstih kolih je bil namreč samo enkrat poražen. Z dve ma točkama manj mu sledijo kar štiri ekipe, vendar ima prav Fužinar največje možnosti za osvojitev končnega prvega m'-5sta. Našim odbojkarjem pa je dobro znan trener koroških deklet Filipančič «Pan-ča», pod tem imenom ga namreč vsi poznajo, je pred tremi leti tre niral naše odbojkarje na skupnih poletnih pripravah v Rovinju. Ker sodi Filipančič med najboljše jugoslovanske trenerje, lahko od njegovih varovank povsem upravičeno pričakujemo lepo in učinkovito odbojko Veliki favorit za osvojitev prvega mesta na turnirju je prav Fužinar. Kakovost jugoslovanske >d bojke je vsem znana, poleg tega so pa koroške igralke zelo verjetno v boljši formi od naših, saj so se italijanska prvenstva višjih .ig zaključila že pred dvema mesecema. Upajmo, da bo vreme tudi v e- deljo lepo. Res bi bilo škoda, če bi dež pokvaril ta lepi kontovelski praznik. INKA NOGOMET BEOGRAD, 24. — V povratni tekmi za srednjeevropski pokal je danes beograjski Partizan premagal Fiorentino z 2:1 (1:1). Zaradi pičle zmage (prva tekma se je končala s 3:0 v korist Fiorenti-ne) pa je bil Partizan izločen. Fiorentina je igral? z verižno obrambo in je dala domačim le malo priložnosti za gol Partizan je dosegel vodstvo v 11. min. po Bije-koviču, izenačil je 7 min. kasneje Braglia, zmagoviti goi pa je dal v 53 min. Djordič. * * ★ ZAGREB, 24. - V nedeljo bo v Zagrebu mednarodna ženska nogometna tekma med Italijo in Jugoslavijo. REHLINGEN, 24. - Nemec Karl Heinz Riehm je na nekem tekmovanju vrgel kladivo 73,88 m, kar je letošnji najboljši rezultat na svetu. Na istem tekmovanju je Madžar Nemeth vrgel kopje 83,42 m. «Kako bi ocenili to prvenstvo, trener Mari?» «Komaj sem sprejel trenerstvo pri Boru, sem vedno upal, da bomo vzgpjili tak naraščaj, iz katerega bomo lahko črpali sile za mrvo ekipo. Bil pa sem mnenja, da je treba igralcem dati možnost nastopanja proti močnejšim nasprotnikom. Le tako se bodo naučili kaj novega. Mislim, da je bilo letošnje prvenstvo 1. divizije lepa izkušnja za naše mlade igralce.* IZIDI Bor — Tricolore 47:53 Servolana — Ferroviario 58:62 CGI - Libertas TS 43:40 KONČNA LESTVICA Tricolore 20, Ferroviario 14, Ser vdana 8, Bor in Libertas 6, CGI 4. MLAJŠI MLADINCI Trener Tavčar je talko ocenili nedeljski nastop poletovcev: «Tekma je bila zadovoljiva in mislim, da smo uspešno opravili svojo nalogo, čeprav je manjkal Adrijan Tavčar. Dobro sta ga zamenjala Edi Daneu in Robert Gantar. Po zlomu gležnja je Gantar prvič zaigral tako, kot zna. Dobro napreduje tudi Edi Kraus.* «Kaj pa bodoči nastopi?* «Prvenstvo je za nas praktično zaključeno. Odigrati bomo morali še tekmi proti Italsidru in POM. Naš prvenstveni cilj bo v teh srečanjih, da si naberemo čimveč izkušenj za bodoče tekme.* Prvenstvo se nadaljuje v popolni izenačenosti med favoritoma: Lloyd B in POM. Vse kaže, da bo potrebna za določitev končnega zmagovalca še ena tekma. IZIDI Lloyd A — Ricreatori 43:71 Polet — POM 47:78 Lloyd B — Don Bosoo 112:48 Počitek: Italsider LESTVICA POM in Lloyd B 18. Italsider 12, Polet, Don Bosco in Ricreatori 6, Lloyd A 4. PRIHODNJE KOLO (28. 5.) Italsider — Lloyd A Lloyd B — Ricreatori POM — Polet Počitek: Don Bosco SKUPNI TRENING Vse kaže, da bodo Pdetovi in Borovi košarkarji imeli skupine treninge v Seči pri Portorožu. Trerun SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST s sodelovanjem PD KRAŠKI DOM RE: PEN priredi v nedeljo', 28. maja v VELIKEM” REPtUtJ ' 2. in 3. MLADINSKO ŠPORTNO SREČANJE za osnovnošolsko mladino 10.00 za mestne - ovne šole (zbirališče na trgu v Velikem Repnu ob 9. uri od koder bo odhod na tekmovalno mesto). 13.30: za okoliško mladino sle dečih vasi: Repcntabor lama torca, Opčine, Padriče, Gropa-da, Trebče, Nabrežin i Križ in ostale vasi, ki se nisc udeležile 1. srečanja v Zgoniku (zbi rališče na izbiro: ali ob 'i uri ali ob 13. uri na glavnem trgu v Velikem Repnu, od koder ho odhod na tekmovalno mesto) PD Kraški dom bo priredil piknik na travniku, z jedjo na žaru in pijačo. Po zaklju čenih otroških tekmovanjih bo na sporedu tekmovanje v hli zanju za odrasle. Tekmovalne panoge za mladi no: 1. kronotekmovanje preko ovir, 2. rekreativno tekmova nje in 3. hitrostna štafeta za ekipe na 60 m. Tekmujejo lahko posamezniki (samo v kronotekmovanju) in 3- do 7-članske ekipe. Sestava ekip je povoljna, ne glede na leta in spol. Nagrade: pokal prvouvrščenim ekipam 2. in 3. srečanja ter kolajne najboljšim posameznikom. gi naj bi bili od 1. do 10. julija. Istočasno bo tudi tečaj druge stopnje za trenerje, katerega se bodo udeležili tudi trenerji Poleta in Bora. Tečaj bo vodil priznani staven ski košarkarski strokovnjak prof. Milutin Pavlovič. Treninge za naše košarkarje pa bo vodil Brane Dežman, asistent za košarko na visoki šoli za teles no kulturo v Ljubljani. b. 1. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da se bo v nedeljo, 28. maja pričel plezalni tečaj Zbirališče ob 9. uri pri zavetišču Premuda v Boljuncu. Tečaj bo vodil Iztok Furlan. Nogometna trofeja Inter SS Breg izpadel Fortitudo — Breg 3:0 (0:0) BREG: Favento, Possega, Čuk, Črmelj, Vatta, Race, Mikuš, Peta-ros, Rodella, Vižintin, Grahonja, (Sancin, Samec). Dejavnost brežanske članske eki pe je po koncu prvenstva precej intenzivna. Poleg tega, da je Breg priredil memorial S. Krasne, so i-gralci sprejeli tudi poziv Inter SS. Niso imeli sreče, saj jim je žreb dodelil eno izmed najmočnejših e-najsteric na Tržaškem. Miljčani so lepo začeli, vendar so tplavi* kmalu prevzeli pobudo in so z res odlično igro popolnoma nadkrilili nasprotnika do konca p.p. Ustvarili so več nevarnih ' cij in strelov, a do gola jim ni uspelo priti. V tem delu tekme so porabili preveč svojih energij in to jim je bilo usodno. Izkušeni nasprotnik je prišel v vodstvo že v 2. min. d.p., Brežani so se odprli in z napadalno igro skušali izravnati razliko, vendar tega niso zmogli (zaradi utrujenosti). Nasprotnik je v protinapadu še dvakrat povedel. S tem porazom so «plavi» izpadli iz turnirja (vendar so pri občinstvu zapustili dober vtis. *BT MimiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiHiiiiiiiniiimiiiiMiiiniiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiimiuiiiiiiiiim NA MLADINSKIH IGRAH V ODBOJKI Tudi letos zadovoljiv nastop Doberdobcev Fantje se bodo potegovali za tretje mesto Po lanskoletnem uspehu so se Do berdobci tudi letos dobro odrezali na mladinskih igrah v moški odbojki. Prejšnjo nedeljo so igrali v Turjaku proti istoimenski ekipi in proti Ronkam. S slednjo ekipo so sicer Doberdobci zmagali z rezul-1 tatom 2:0 (15:8, 15:6), vendar je temu pripomoglo dejstvo, da ie bila ekipa Ronk sestavljena iz zelo mladih in neizkušenih igralcev. V tekmi s Turjakom so Dcber-dobci pokazali veliko borbenost in požrtvovalnost četudi jim ni bila sreča naklonjena. Tekma se je zaključila z rezultatom ?:1 (15:7 5:15, 15:12) v korist Turjaka, vendar je bil nastop Slovencev zadovoljiv, kajti nasprotniki so bili res močnejši in so dobro obvladali igro. Za doberdobsko ekipo ps ni še vse zaključeno, še vedno ima možnost, da zasede tretje ali četrto mesto. Za eno od teh častnih mest se 1» spoprijela s slovensko ekipo 01ympio. Doberdobska mladinska ekipa je taŠmtattStM: !Wm. K. Fer- letič, A. in M. Jarc, K. in R. Fer-folja, D Peric, D. Gergolet in K. Deveta. Ekipnij*P»o neviht, so dobile nenavadno belo sivo barvo. Bil je ko se zrak v gorah tako zbistri, da se daljave med K 1 lajšajo, kot bi se primaknile druga k drugi. Najvlš-3>rj ^ je bil že dotaknil prvi sneg, vendar ga je toplo sonce iskalo. Na meji dreves se Je listje že rahlo obarvalo. se še nikoli v petnajstih letih samote nd tako dobro p kakor sedaj. Prijateljstvo med Vojkom in Primožem ^ t ® Prinašalo zadovoljstvo. Srečen je bil, da je našel ljudi, )o ^ Poslušajo njegove življenjske izkušnje in jim kljubuje-sj*VoJo mladostno silo. Zdelo se mu je, da se je pomladil. nT°raJ vsak dan ga Je čakalo kakšno presenečenje. Vojaki si* u dan za dnem prinašali velike kose granat, včasih pa k z vžigali. Nabrali so jih na patruljnih pohodih, saj ^rižarlli vse gorovje. Puščali so mu jih na odcepu •»Oj' ^ je držala k njegovi kaverni. Potem jih je znosil na v Ploščad ter jim je odvzel vžigala in eksplozivno snov. »šla Tko in Primož sta večkrat prišla k njemu in ga opazo-H delu. Naučil ju je te spretnosti, vendar jima je odsve-ikf3 8e 8 ten* ukvarjala po nepotrebnem. •» slušaj, stari,« mu je nekega dne rekel Vojko, «kako jRrdUš, ko vsak dan znova s smrtjo igraš za življenje?)) '^jj^vadil sem se in na to niti ne mislim več.» je odgovoril, r Sa je vprašanje presenetilo Spomnil «- * 4« je sko raj pozabil, da je to res in da mu je odvijanje vžigal postalo bolj strast in užitek kot pa življenjska potreba. Saj se ga je vedno lotil nemir, kadar je vzel v roke granato. Napetost je rastla do vznemirljivega viška, dokler ni nakopičena smrtna sila v njegovih rokah postala navaden odpadek. Da je imel Vojko prav, ga je spomnil dogodek, ko je hodil z njim in s Primožem pod stene — preiskovali so podzemske kaverne in odkrivali usodo ljudi, ki so umrli tu pred četrt stoletja. Pobočja gora so se lesketala v soncu in v mavričnih barvah, temno zeleni gozdovi nad svetlo modro reko z belimi prodi so se prelivali v rumenilo goličav, gore v daljavah pa so bile vijoličaste. «Stari, zakaj imaš tako rad gore in gozdove?)) je vprašal Vojko. «Ne vem. Jih imam pač rad — tudi glede ženske človek največkrat ne ve, zakaj ima rad prav to in ne katero drugo.» Sedli so pod viharne macesne in predli misli. Gledali so prek grape na sleme pod Mrzlim vrhom, tja, koder se je v prvi svetovni vojni raztezala fronta, kjer je bala zemlja vsa razrita od granat. Na robu planine s spranimi skodlastimi strehami je sedelo nekaj vojakov. Bili so od skupine, ki je prišla na pomoč knojevcem: odkar so se onkraj Soče pojavile čete poljskega generala Andersa in so postali prebegi diverzantov prek meje pogostejši, je imela stalno zasedo na sedlu. Nekajkrat so se ponoči spopadli z diverzanti in imeli nekaj ranjenih. Premišljali so, kaj neki se je zgodilo s kurirjem, ki je pred nekaj dnevi izginil. Iskali so ga, pa ni bilo za njim nobene sledi, tudi v kavernah ne, kamor jih je vodil starec in kjer so vse pretaknili. Vojko je usmeril daljnogled čez grapo. Pozornost mu je zbudila skupina štirih vojakov na planini. Eden je sedel na štoru in držal v naročju debelo topovsko granato. Drugi Je klečal ob njem in se trudil, da bi ji odvil vžigalo Tretji je gledal, četrti pa je sedel nekoliko stran in pisal na kolenih. Povedal je starcu, kaj delajo. ((Nevarno je, morate jim prepovedati take igre.» ' severnovietnamsko ljudstvo kar sl 13150 usPesp°__n. sed«J TRŽAŠKI DNEVNIK TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 2015 Poročila; 7 05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po žeijah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 U-metnost, književnost in prireditve; 18.30 Gor in dol po sred vasi; 19.10 Zgodovina ital. političnih strank; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Radijska priredba; 21.20 Zabavni orkester RAI; 22.05 Zabavna glasba . TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Srečanje z avtorjem; 16.15 Simf. koncert. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.15 22.15 Poročila; 6.40 Jutra-’ glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Barok v glasbi; 915 Juke box; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.15 Operni odlomki; 11.45 Plošče; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Ansambli; 1440 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL: 15.30 Glasba po željah; 16 00 Primorski dnevnik; 16.20 Glasbeni vrtiljak; 16.45 Po poteh ljudskega izročila; 17.10 Radijska igra: 18.10 Operni odlomki; 19.00 Orkestri; 19.30 Prenos RL; 22.15 Romantični motivi; 22.35 Jazz; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.20 Četrtek; 14.00 Veselo popoldne; 15.45 Prenos kolesarske dirke po Italiji; 16.00 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna tribuna; 19.30 Francoske popevke; 20.20 Odhod in prihod; 21.15 Kitajska kultura; 21 45 Pianist P. Noro; 22.10 Glasba 7. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30. 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo G. Mo-randi in La Formula 3; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošče. 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 »Alto gradi-mento*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.00 Oddaja o olimpijskih igrah; 18.40 Vprašaj; 19.00 Zabavni tečaj angleščine; 20.20 Orkester S. Mendes; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Skladbe za klavir; 11.45 Ital. sodobna glasba; 12.20 Kontrabasist Petracchi; 13.00 Medigra: 14.00 Tenorista B. De Muro in E. Corelli; 14.30 Plošče; 15.30 Giasba iz 20. stoletja; 18.45 Odprta stran; 19.15 Vsakovečerm koncert; 20.00 Puccini: Edgar. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Polifon-ske skladbe; 10.20 Avantgarda; 11.00 Medigra; 12.00 Otroški kotiček; 12.30 Caldarove skladbe; 14.10 Ital. sodobna glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00. 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 10 20 Pri vas doma; 12.10 Iz oper slov. skladateljev; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Pesem iz mladih grl; 14.40 Enajsta šola; 15.40 Klarinetist I. Karlin; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Silverstrings; 17.10 Kr- žišnik: Titova zgodovinska pot; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Kulturna kroni ka; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literar ni večer; 21.40 Glasbeni noktur no; 22.15 Sodobni češki skladate lji; 23.05 Literarni nokturno; ITAL. TELEVIZIJA 10.50 TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Čas, sonca; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 15.20 TV v šoli: tečaj angleščine; 16.00 Srednja šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše: Zgodbe v slikah; 17.15 Čudežna žogica; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Afriška televizija; 18.45 Anketa o poklicih; 19.15 Kulturna oddaja: Začetek naše civilizacije; 17.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Zgodbe zdomcev; 22.00 Glasbena oddaja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 15.30 Prenos kolesarske dirke po Italiji; 21.00 Dnevnik; 21.15 Evrovizijski prenos: Igre brez meja 1972 ; 22.30 Mislimo z možgani. JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli: Praznična odda ja, Narodne pesmi; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Fran coščina; 14.15 TV v šoli; 15.10 Nemščina; 15.25 Angleščina; 15.40 Prometna vzgoja; 17.20 Otroški spored; 17.35 Risanka; 17.50 Obzornik; 18.08 Boj za obstanek -barvni film; 18.35 Merilo vsega je človek; 19.35 TV dnevnik: 20.00 Proslava ob dnevu mladosti, prenos; 21.35 Četrtkovi Razgledi: Tito v Sloveniji; 22.35 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Mister Piper vam predstavlja; 20.15 Poročila; 20.30 Dan mladosti. sega obilnih 140 strani, sta o umetniku dva članka, nato pa sledi pet gosto tiskanih strani same bibliografije, to se pravi naslovov publikacij in imen kritikov, ki so se ukvarjali z umetnostnim delom Piera Marussiga, o katerem so pisali sicer v pretežni večini italijanski kritiki, toda na tem seznamu najdemo tudi naslove tekstov, publikacij in avtorjev v francoščini, angleščini, nemščini, španščini itd. Vrhu tega je v katalogu kakih šestnajst reprodukcij v barvah in nad 150 reprodukcij v čmobelem. Vsekakor je to razstava, kakršne palača Costanzi že dolgo ni imela v gosteh in tudi zato zasluži da si jo ogledamo. Iz kataloga— monografije razberemo, da je razstavo organiziral tržaški Rotarg Club, v častnem odboru zasledimo imena najvidnejših predstavnikov oblastvenih organov v naši deželi, v izvršnem odboru pa so Garibaldo Marussi kot predsednik, Nino Cominotti, Vedo Gioseffi, Antonio Guacci, Mar-cello Mascherini in Antonio Marussi. iiiiiiiiiiiiiiiaiimiiiiiiuiiiiiiiiiiii «Assicurazioni Generali*: dividenda tudi letos 450 lir Včeraj se je v Benetkah sestal glavni svet zavarovalnice »Assicura-zioni Generali*. Svet se je s spoštovanjem spomnil bivšega glavnega svetovalca in sedanjega predsednika republike G. Leoneja in je imenoval na njegovo mesto g. Corrada Agusto in Jocelyna O. Hambra. Seji je predsedoval doživi jen j ski senator C. Merza-gora, predsednik zavarovalnice, ki je obširno poročal o delovanju družbe v letu 1971 in o ustreznem obračunu. Nato sta spregovorila podpredsednika dr. Mannozzi in dr. Padoa, ki sta podrobneje razčlenila poslovanje družbe v Italiji oziroma v tujini. Zavarovalnica je lani kasirala 309 milijard 785 milijonov lir premij, to je 20.4 od sto več kakor v letu 1970. Poslovanje pa je otežilo naraščanje števila nezgod (promet, kraje in po žari), režijskih stroškov in zakonskih bremen v zvezi z obveznim zavarovanjem v prometu. Grupa »Assicurazioni Generali* je lani skupno kasirala nad 635 milijard lir premij. Predsednik Merzagora je nato obrazložil novi pravilnik o poteku obč nih zborov delniških družb. Ob nekaterih novostih se je posebej zadržal tudi glavni ravnatelj odv. Duši. Sledila je razprava, v katero so posegli številni strokovnjaki. Dne 23. maja pa se je sestal uprav ni svet zavarovalnice. Na seji, ki ji je predsedoval C. Merzagora, so prisotni vzeli na znanje, da se je obračun poslovnega leta zaključil s čistim dobičkom 3 milijarde 432 milijonov lir Družba bo izplačala dividendo 450 lir (prav toliko kakor lani). Upravni svet je sklical občni zbor delničarjev za 26. in 27. junij. Zbor bo hkrati reden in izreden, saj bodo na njem odobrili novi statut in pravilnik poteku občnih zborov. Tektonske informacije o stanju cest v deželi Včeraj ob polnoči je začela delovati telefonska informacijska služba o stanju cest v deželi Furlani-- Julijski krajini. Službo sta pripravila SIP in prometna olicija. V Trstu in Vidmu je treba lica-številko 194, informacija o stala 45 lir. V drugih mestih dežele, vključno Gorica, pa bo treba zavrteti številko 040-2214. S to številko bo vzpostavljena neposredna zveza s Trstom in torej veljajo iste pristojbine kot za navadne medkrajevne telefonske povezave. • Ker bo 1. junija ob Telovem procesija, ki bo šla od Trga sv. Antona Novega do Sv. Justa, je župan odredil izpraznitev od 14. ure do 20. ure naslednjih ulic in trgov: Trg sv. Antona, Ul. Dante, Trga Capo di Piaz za, Ul. Pozzo del mare, Ul. Orologio na strani, kjer je lekarna, Ul. Diaz do Ul. Rotonda, Ul. San Michele, Ul. S. Giusto ter Trga Cattedrale. Vozila, ki bodo ob omenjeni uri parkirana v teh ulicah bodo mestni stražniki odstranili. • Župan je odredil, da morajo imeti vsi psi na ovratnici pasjo znamko ki jo izročijo lastnikom psov ob prijavi živali. Prav tako bodo morali imeti psi na ulicah ali v drugih krajih, ki so odprti javnosti nagobčnik, ko pa so v javnih lokalih in v javnih prevoznih sredstvih nagobčnik pasji konopec. Kdor bo kršil te odred be bo kaznovan po normah, ki jih določa čl. 358 enotnega teksta zakona o zdravstvu. V palači Costanzi dp 6. junija re trospektivna razstava del tržaškega slikarja Plera Marussiga. je severnovietnamsko ljudstvo | onesposobilo mine, ki so uu | z vnemo revolucionarja do' ^neameriška letala vrgla pred sever- Uril, ko Ti čestitamo k 80-^-- aiiiensiva icuiia vi6m «■->>-* i ts iollmn drag1 V novietnamska pristanišča. «Mi smo 0111 dnevu. J1 želimo, ® let* Te >ed časom odkrili način, ka. se mnogo zdravja >n m***, veko onesposobiti učinek ameriških Ijcnja, 1da bi nas se; j K° bomb na naših cestah. Sedaj smo *1, 5^*u^l in navetohn^^ našli način, kako onesposobiti a-N nam bil potreben pr ^ meriške magnetne mine. Pomoč so- 'n včeraj, i po zajdj^ cialističnih držav še vedno redno danes in nam bos ju Fs 4el]» prihaja v Vietnam, ker smo popra- Do^nc m pripomnil, da J s^up- viii ceste, na katere so ameriški vse nacionalne jugoslovansK^ , piloti vrgli na milijone bomb, ki no*tl’ ki se Je P ^upr8* pa so bile vse zaman*. [ekla M Tltoy° f Svo 10 Odpor prot; ameriškemu zverin- lJanJe, socializem, za skemu napadu na vietnamsko ljud- enotnost. j^dt# stvo narašča tudi v ameriškem Po govoru Dolanca je kongresu, kjer so danes poslanci zvezne skupščine Mijalko J- nar0d- odobrili načrt senatorja Mikeja izročil predsedniku 1310 reo Mansfielda, ki predvideva brezpo- nega heroja, s katerim 6a * l(et0 gojen umik vseh ameriških čet iz na skupščina odlikovala na jego- Vietnama, če Hanoj pristane na delovnih ljudi Jugoslavije za ^ osvoboditev ameriških vojnih ujet- ve izredne zasluge, za ust,a trjit«v nikov. in razvoj Jugoslavije, za * r*f Južnovietnamski plačanci so tudi bratstva in enotnosti in en ~jjj-danes na bojišču dokazali, da se nosti narodov in narodnosti J jr ne morejo kosati s partizani. Arne- vije, za utrditev neodvis riško poveljstvo je zasnovalo načrt mednarodnega položaja in * dfieža za izkrcanje za sevemovietnamski zasluge. To je drugi red mi položaji. Na čelo plačancev so heroja, ki je bil dodeljen nei} postavili ameriške poveljnike, ven- ku republike. Prvi re<1 ,yN-( ^ dar akcija je kljub temu klavrno heroja je predsedstvo A v e propadla, saj so osvobodilne sile delilo Titu za izredne zas odbile napadalca, ki se je moral | vodstvu narodnoosvobodilne umakniti že nekaj ur po napada Atentatorji niso dvignili odkupnine za ladjo «Queen Elisabcth 11» in revolucije, za njegovo 1 ^'itf1 v borbi, mesec dni po osv Beograda. (d/- Zatem je p edsednik zve*0®,e\p> I ference socialistične zveze -j-jtii Milatovič izročil predsedn1 ^ JU poslanico narodov in narod* ti goslavije. Predsednik repu* je ob navdušenih pozdravi. t} KT . , ■ čih v kratkem govoru za* e ]1 NEW YORK, 24 - Neznanci, ki izicazano čast. slovesna *«■{> so zagrozili, da bodi razstrelili an- kon<;.ala 2 Internacionalo. Pfafi gleško potniško ladjo «Queen Eh-I, seje so prenašale vse p* sabeth II* če jim brodarska druž- Llovanske tajej del seje f ba Cunard Line ne bo plačato 200 4levilue in0zemske televiziji milijonov lir, niso dvignili odkupnine. Predstavnik plovne aruzoe je danes izjavil, da je eden izmed podpredsednikov pustil torbo v četrtek zvečer, ki so ga določili atentatorji. V petek zjutraj je bila torba še vedno na istem mestu 'n zato so jo policijski organi odnesli in vrnili družbi. Predstavnik družbe ni hotel točno povedati, če je bil v torbi denar, pojasnil pa ie, da so torbo policaji vso noč skrivaj nadzorovali. staje v Veliki Britaniji. piilj Sovjetski zvezi, češkoslovasi' > ski, Romuniji, Belgiji, {V Luksemburgu, Danski, šve ,u ski, Španiji, Tunisu in lzf ^,1 WASHINGTON, 24. — Ameriške oblasti so včeraj zaplenile dve toni marihuane na neki jahti, ki je bila zasidrana blizu Jacksonvilla. ....................................................... Pretresljiva brezbrižnost ameriških šoferjev Zakonca sta dva dni ležala blizu ceste, ne da bi se kdo od mimoidočih ustavil in jima pomagal NORWALK, 24. — Dva dni sta zakonca, ki sta dobila hude poškodbe v prometni nesreči ležala v škarpi, kamor je zdrknil avto med močnim neurjem, ne da bi se kdo od šoferjev ,ki so privozili mimo ustavil, čeprav je bil znak, da se je pripetila prometna nesreča zelo jasen. Ure in ure je mimo kraja nesreče vozilo na tisoče tovornjakov in avtomobilov, ne da bi se ustavili pri prevrnjenem vozilu, ki je bil oddaljen nekaj desetin metrov. Nesrečo so prvi opazili delavci, ki so popravljali avtocesto in ki so takoj telefonirali reševalnemu avtomobilu. Vendar za nesrečna zakonca je bilo že prepozno. Bolničarji so pripeljali žensko, 40-letno Diano Patchen v bolnišnico, vendar je tu po nekaj trenutkih umrla . Avtomobil zakoncev, katerega je vozil 52-letni Bruce Patchen, je zaradi hudega neurja zadel v drug avtomobil ter se je prevrnil je vozilo podrlo nekaj metrov guard-raila. Vsi šoferji, ki so privozili mimo se niso ustavili, čeprav je bilo očitno, da se je pred kratkim na tistem mestu pripetila huda nesreča. Delavci, ki so našli gospo Patchen v zelo zaskrbljujočem zdravstvenem stanju, so skušali pomagati tudi njenemu soprogu, vendar ta je izkrvavel, ko se je' skušal privleči do ceste, da bi prosil za pomoč. Zakonca sta bila namenjena prepad. Preden je padlo v prepad, 1 Boston, da bi se udeležila sveča- nosti diplome svoje hčerke, Ta je zaskrbljena večkrat telefonirala domov, ker starši niso prišli na sestanek. »Brez dvoma bi lahko storili veliko več*, je dejal eden izmed bolničarjev, ki je prihitel na kraj nesreče, «6e bi nas pravočasno obvestili o nesreči*. To je potrdil tudi zdravnik, ki je pregledal gospo Patchen, ko so jo sprejeli v bolnišnici. Naglica in nezanimanje mi moidočih šoferjev sta zakrivila smrt ponesrečenih zakoncev. - --------- . u J#' Predsednik republike je 0 nem dnevu sprejel števil*® j p iz inozemstva, med mrj* ucf*?* predsednika Romunije L oredse.; predsednika Indije Girij^' * niče indijske vlade I*®1 sjginai Brežnjeva, Podgomega, K( . ffr drugih. V skupni brzojavi> ralnega tajnika F P SovjeWjdi»^J Brežnjeva, predsednika vrhovnega sveta ZSSR v**® sv(' ter predsednika ministrske* Kosigina se med drugi*1 da je razvoj socialistične *'