136
Novičar iz raznih krajev.
Kjer so v nekterih soseskah Ogerskega hode  nadloge, da več kmetov nima nič žita za setev, bo cesar milostno ukazali, naj se v naj bolj revnih 6 komitatih na posodo da 18.300   vaganov   ječmena,   27.300  ovsa,   3452 koruze in 1087 vaganov boba. — Da se nauk na p o g lavnih normalnih šolah vredi po potrebah sedanjega časa, je ukazalo c. k.   ministerstvo  23. t. m.,   da  se učenje  za vse poglavne šole po enaki   osnovi napravi  in vsaka  po-glavna šola se ima z začetkom novega šolskega leta 1856 v 4 razrede (klase) vrediti in čveterorazredna tudi imenovati; učenci se imajo po vsih peti in tu in tam tudi risati učiti;   drugi   nauki ostanejo   kakor so zdaj;   šolsko leto se začne na teh šolah z gimnazij vred; slovesne očitne preskušnje imajo   le   konec leta biti.  —  Ker  se je v neki deželi primerilo, da se   pri   vplačevanju   deržavnega posojila odplačanih 19 ti. in od zato prejete obligacije za 20 A. terja   dohodninski davek,  je c. k.  ministerstvo dnarstva izreklo, da tako ravnanje se ne vjema s predpisi dohodninske postave  in da se  ima tedaj opustiti.  —   Iz izkazka cesarskega  dnarnega   kovstva  povzamemo,   da   od leta 1848 do 1854 je bilo v vsih dnarnih kovnicah našega cesarstva   zlatega   in   srebernega   dnarja  izkovanega za 112 mil.   274.377 11.,   namreč   cekinov   za   43 mil. 546.478 fl., srebernega dnarja pa za 68 mil. 727.899 fl. — Naj važnejša novica tega tedna je, da se je dunajski zbor po 13. seji ločil, ker se poslanci o tretjem poglavji (ki   zadeva zmanjšanje ruske moči  na   černem morji) niso z edini t i mogli.    V pondeljk je  tedaj angležki minister   Russel  zapustil   Dunaj,   kmalo  za  njim je   imel tudi francozki minister Drouin de l'Huys iti. To je znamnje, da se sedanja velika pravda ne bo  dala na poti mirne sprave dognati,   ako   ne   bota — kakor „Oest. Corr."   vendar  še dobro   upa  —   francozki   poslanec    pri   cesarji  Napoleonu in angležki pri kraljici Viktorii doma z besedo več opravila, da se ^začeta mirna sprava do konca dožene". Austrijanska vlada  je   na  obe   strani — na  francozko-an-gležko in pa rusovsko — vse storila, da bi se pravičnim terjatvam zadostilo, in če dosihmal ni mogla svojega namena doseči, ni ona tega kriva. Kaj pa bo naprej storila? „Au-etrijanske vlade terdni namen je —   pravi „Presse^ — ne na eno ne na drugo   stran   preskočiti   tiste  določene  meje, lii jo terja pravica,   in   tista  gori   omenjena   važna  beseda vladnega časnika „Oest. Corr.",   ktera   pravi,   da,   če prideta francozki in angležki   poslanec  domii,   se  bo   „začeta mirna sprava lože   do konca   dognala",   daje naznanje,   da se nima le samo od rusovske vlade pričakovati,   da bi se udala, temuč tudi od   angležke  in francozke, da kaj odjenjate.   Ker rusovska vlada ne odjenja več, je le vprašanje:   ali   bote francozka in anglcžka se kaj omečiti   dale.
Ako sme govor cesarja   Napoleona,   s  kterim je,   iz Londona domu grede, vBoulogneškem taboru bivajočofran-cozko armado pozdravil, za kaj veljati, ni misliti na mirno spravo, in to toliko manj, če bo zedinjena armada v Krimu srečno   napredovala.    Pred   Sevastopoljem   terpi   huda vojska neprenehoma;   sliši  se,   da v  24  urah  po 20.000 bomb in kugel leti na rusovsko terdnjavo, da pa tudi Rusi na vsih krajih ravno tako krepko   pošiljajo bombe   nad zaveznike. Vsako uro se pričakuje, da bojo zavezniki z naskokom   planili nad Sevastopolj;  Rusi so popolnoma pripravljeni na to, in posadka v Sevastopolji   že komaj čaka, da bi se enkrat do zadnjega sprijela s sovražnikom. Francozi   bi  bili   morebiti   naskok   že poskusili,   pa angležki poveljnik lord Raglan se ustavlja, ker šteje le še 16.000 vojakov in se boji, da bi v naskoku še ob te ne prišel  in nazadnje poveljnik brez armade ne bil.    Po poslednjih novicah gre zaveznikom vojska po sreči, in turška armada se pripravlja v  Balaklavo  marširati.   — Londonski časniki so bili te  dni  še   vse  polni   popisov,   kako  slavno  in serčno se je sprejemal povsod cesar Napoleon, kteri je bil v sovetu angležkih ministrov pri ti priliki tudi s častjo naj višjega poveljnika (generalissimus-a) zedinjene armade v Krimu poslavljen.    V pondeljk zvečer   sta prišla  cesar in cesarica srečno domii v Pariz, kjer bo cesar le malo dni ostal in se kmali (eni pravijo, že 3.maja) čez Dunaj na Turško in v Krim podal. — V Varšavi se delajo že velike priprave za slovesno kronanje novega čara, ktero ima biti mesca rožnika. Car Aleksander II. ima nek Poljce rad, kakor jih je  imel  tudi rajnki   car pred ustajo  leta 1830. — V Carigradu in   tudi   v nekterih druzih  krajih so imeli potres skoz  3   dni;   13.   dan  t. m.  se je 12krat  zemlja tresla. — Od mnogih krajev sveta: Nemškega, Francozkega itd. se bere,   da  tudi   pri   njih se je 20. aprila   začel hud mraz, ki je škodoval drevju in polju; celo okoli Smirne je gore sneg zapadel in na planem je večkrat toča šla.