Poštnina plačana v gotovini Ljubljana, c. junija 1940. Leto IX. Št. 23* L C,.) V E UREDNIŠTVO: LJUBLJANA, GOSPOSKA 12 - NAROČNINA'ČETRTLETNO 18 DIN, ZA POL LETA .'0 DIN, ZA VSE LETO 60 DIN - POSAMEZNE. UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK. RAČUN : LJUBLJANA ŠT. 16.176 - ROKOPISOV NE VRAČAMO - OGLASI PO TARIFU - IJ A ŠTEV. 150 DIN - V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI) Naše posebnosti V zbiranju raznih prispevkov smo pridni kot mravlje. Ni dvoma, da tudi drugod od časa do časa uprizorijo kakšno javno zbiranje denarja za ta ali drugi dober namen, vendar smo v mnogovrstnosti in mnogošte-vilnosti zbirk Slovenci na prvem mestu. V lepem mesecu maju so po ljubljanskih uli-cah pobirali: dne 2. maja za kočevske Slovence in tombolo Rdečega križa; 4. maja se je zbiralo pod geslom materinskega dneva; S. maja so pobirali poštarji za svojo tombolo; od 19. do 25. maja so zbirali za Protituberkulozno zvezo in 23. maja za Jadransko stražo. Toliko zbirk sem si zapomnil, ni pa izključeno, da je bila še katera druga poleg teh. In seveda se je takoj s !• junijem spet začelo... Kaj naj vse to dejansko pomeni? Brez dvoma nič drugega kot to, da je med nami število revežev velikansko, kajti razen zbirke za Jadransko stražo so bile vse druge socialnega pomena. Gotovo ni nobenega dvo-ma, dn so vsi tisti, katerim so bile te zbirke namenjene, tudi v resnici pod pore potrebni, kar je najbolje dokazalo naše časopisje, ki je vse zbirke podprlo s priobčit-vijo primernih sestavkov. V nekaterih primerih je bila časopisna agitacija prav posebno živahna in se je v svoji vnemi za darove za Protituberkulozno zvezo povzpela celo do gesla, da noben jetični ne sine ostati urez postelje. Če pa vse to pogledamo nekoliko bliže, I*}oranio priti do sklepa, da z vso svojo marljivostjo. ki jo kažemo na polju zbirk, ne “°nio pripeljali naših ljudi do blaginje, kajti yse to je le majhen obliž na velike odprte rane. Našo revščino je treba zdraviti na (lr,|g način in si zastaviti vprašanje, kje so vzroki tolikšne revščine in nadlog in kako J*h je mogoče odpraviti. Glede kočevskih Slovencev je dopisnik v Zadnji »Sloveniji« pravilno poudaril, dn se to vprašanje ne more rešiti na ta način, da nekateri zbirajo po dinarjih za potrebne kočevsko Slovence, a drugi že zbrano kočevsko premoženje zapravljajo kar po milijonih. Ta primer velja tudi zn mnoge dru-Re pojave v našem javnem življenju, kjer Sf"o se Izkazati za velike v malih, a nespo-**°bne v velikih stvareh. O jetiki je dognano, dn je bolezen siromašnih slojev, ki nimajo zdravih stanovanj ’>i primerne hrane. Zato se inore najbolj Uspešno pobijati s preskrbo zdravih stanovanj in primerno prehrano zdravih. S samim zdravljenjem že obolelih zlo ne bo nikdar odpravljeno. Kljub temu, da je ta resnica vsem znana, pa nikjer ne vidimo tiste vneme za izboljšanje tvarnega stanja naših delovnih slojev, ki v neštetih primerih stradajo in stanujejo v prostorih, ki jih ne moremo imenovati stanovanja. Naše dnevno časopisje nikakor ni tako navdušeno kakor zbirko za Protituberkulozno zvezo podprlo na primer stavbinskih delavcev, ki so pred nekaj dnevi po brezuspešnih pogajanjih s svojimi gospodarji stopili v stavko, ker se * dosedanjim zaslužkom ne morejo več preživljati. Vsi pa vemo, da je med sezonskimi stavbinci jetika tako rekoč doma, ker so splošni življenjski pogoji razmeroma Hlabsi. Ha se morajo poštarji obračati na javnost ^ pomoč, je gotovo posebnost svoje vrste. {^5! vendar služijo podjetju, ki dela z do-mčki. Njihova dolžnost bi bila, dn se v prvi , Jsti obrnejo na svojega gospodarja z zadevo, da jih plača tako, da bodo mogli ži-I j/.Kai bi vendar ljudje rekli, če bi pribili javno zbirko uslužbenci kakšnega žalnega pridobitnega podjetja. Postavite torej stvari na mesto, kamor .Padajo, in marsikaj se bo dalo v resnici žholjšati! B. Politični dogodki Kalkor že nekaj tednov, so tudi zadnjega jPet z vso določnostjo napovedovali vstop ftbje v vojno. Posebni politični jasnovidci r° kar zmeraj vedeli za uro in dan, kida j ve 110 zgodi. Zdaj so na primer čisto zuneslji-® zvedeli, da bo Italija sklenila vojno nu so ;puinistrskega sveta dne 4. t. m. Toda r D je bit a, vojine napovedi pa ni bilo. Premki pa med tem lahko ogibljejo o prihod-n^ni roku. OrV* 'Pri vsem tem saano to, da jo Italija n » v? sv°i« vojsko skoraj popolnoma pri-iv.a''k** tako da lahko udari vsak hip. To se y morebiti tudi zgodilo prav v kratkem. m-jetiio pa je, da 'bo počakala, da se raz-Za .".a francoskem bojišču bolj pojasnijo, lin, -stoji na severu še zmeraj priprav-t)rla, močna Weygamdorva vojska, in Itali-dJr bi rajši videli, da hi bila ta vsaj iz-tehv ornujunu, preden gredo na vojno: Motiv ■ SO ^t(fti nemški letalski napadi na Pu-tniep11. l?°scbno na Marseille za nekakšen Ren,m bkratu pobudo prijatelju na dračja y ncu osi? Vscikako pa je res, da Ita-zo ZK°U s svojimi grožnjami in s svojo ^Dhiq& fiiimo-SLOVEHI MLADIMI Odgovorili ste na moje prvo pismo, čeprav ni bilo vam namenjeno. Hvaležen sem vam za nekatere misli, ker me opozarjajo, kje je razeiščenje pojmov najbolj potrebno. Vaš glavni ugovor proti mojemu pismu je bil ta, da politično delo in politične ideologije in koncepte mladine ocenjujem z nepolitičnimi merili. (Mislim, da niste hoteli načeti vprašanja odnosa politike do morale, prav pa je, če se kdaj o tem tehtnem vprašanju razgovorimo.) Politično dejavnost mladine lahko ocenjujem z enega ali drugega vidika, če hočete tudi moralnega, da le poznam in upoštevam njene nagibe. Drugače je seveda s političnimi ideologijami in koncepti. Razlagali ste moje pismo tako, kakor da bi bil nasproti neki svetski idejnopolitični koncepciji postavil svojo slovensko. Ena naj bi drugo izključevala. Mladina, ki sledi prvi, v mojih očeh ne bi bila slovenska.... Lahko imam svoj politični nazor, svojski ali nesvojski, in ta nazor bo pri vsakem razpravljanju o javnih vprašanjih dal mojim izvajanjem svojo barvo, vendar »Slovenija« ne stoji v službi kakega določenega družbenega ali političnega gibanja in sam danes ne čutim nobene potrebe, da bi svoje politične zamisli oznanjal slovenskemu svetu. (Zato tudi ne morem gledati na. mladino kot na postavko v svojih pdlitičnih računih.) Mislim, da ste me napačno razumeli. Slabo uslugo bi napravil slovenski stvari, če bi zagovarjal kak tesen slovenski nacionalizem in bi slovensko misel kot narodno postavil v načelno nasprotje z univerzalno mislijo. Tako pojmovanje narodne misli vodi, kakor vemo in vidimo, naravnost v barbarstvo. Narodna in svefska misel sta vendar samo izraz dveh teženj, ki bivata istočasno v slehernem človeškem bitju in slehernem človeškem občestvu: težnja usmerjena v širino in svet in težnja po omejitvi in individualnem življenju. Internacionalizem, ki zanika smisel narodnega življenja, je enako neživljenjski kakor nacionalizem, ki se hoče zabubiti nasproti zunanjemu svetu. (Oprostite, da razlagam take vsakdanje modrosti, a prisilili ste me k temu, ko me vprašujete, kaj bi koristilo našemu narodu, če bi ga ogradili pred valovi zunanjega dogajanja in ko se sklicujete na zgled revolucionarnega poljskega meščanstva.) Narodna misel, ki se postavlja v nasprotje z občečloveško, bi bila za male narode v resnici samomorilna misel. Na taki osnovi bi bilo nesmiselno vsako prizadevanje, Slovence kjer koli združiti k skupnemu delu. Bistveno je, kako neko svetsko misel sprejmem, kako spravim narodno in univerzalno misel v sklad, ker tu ne more biti besede o podreditvi ali nadreditvi, ampak edino le o živi sintezi. Da ta po čisto razumski poti ni lahka in da kaj lahko zabrede v slepo ulico, kdor se da nekritično voditi od teorije, to veste tako dobro kakor jaz. Nikomur ne moremo odrekati slovenske zavesti zato, ker veruje v neko odrešilno svetsko misel, in ne bom mladine označeval kot neslovensko, ki se čuti kot del slovenske narodne družine: smisel mojih besed je bil drugačen. Vsako tesno in enostransko pojmovanje slovenstva odklanjam, prav zato odklanjam tudi izključno politično pojmovanje. Žal bi mi bilo, če bi se tu resnično razhajala. Pravite, da slovensko vprašanje ni več samo kulturno, da je danes prvenstveno politično in da je odlika mladine, da je to spoznala. Pa to spada vendar k naši politični abecedi in ni mi do tega, da bi pisal o tem šolske naloge. Med prvimi sem bil, ki je to poudarjal in dokazoval. Nekaj drugega pa je, če govorite o političnem, oziroma razrednem pojmovanju slovenskega vprašanja današnjega dne, ali če govorite o političnem, t. j. razrednem pojmovanju slovenstva. Razredno pojmovanje slovenstva ne more tu pomeniti nič drugega kakor razredno pojmovanje naroda. Tu pa smo zašli, verjemite mi, v pravo pojmovno zmedo, ki je najbolj nevarna tistim, ki menijo, da lahko svojo praktično politiko uravnavajo strogo po znanstvenih dognanjih. Če kdo trdi, da mu pomeni slovenski narod isto kot slovensko delovno ljudstvo, ni s to politično formulo ničesar povedal za razumevanje dejstva, ki ga imenujemo narod. Lahko si razložite z vidika razrednega boja do neke meje nastanek narodne zavesti, a taka razlaga vas kot kritičnega človeka ne more zadovoljiti. Znanstveno proučevanje oblike občestvenega življenja, ki jo imenujemo narod, je še vedno v povojih in tudi v marksistični literaturi srečavamo protislovne razlage. Čustveno vsi potrjujemo narod in poudarjamo svojo slovensko zavest, v njegovem teoretičnem pojmovanju pa se razhajamo in tu je morda glavni razlog, da govoriva drug mimo drugega. V »Sloveniji« sem nekje zapisal, da hočemo izoblikovati svoj »slovenski nazor«. Jasno je, da nisem mogel pri tem misliti na kak politični nazor in še manj na kak svetovni, ampak na skupni nazor o narodu kot najvažnejši obliki občestvenega življenja in o pogojih njegovega obstanka. Zaman bi se iskali pri skupnem delu, če izhodišče naših prizadevanj ni jasno. Samo ugotavljanje idej in njih analiziranje nas gotovo ne bo rešilo, n rešila nas tudi ne bo »pogumna naslonitev« na katere koli svetske sile, če naša pot ne bo jasna. V volji do naslonitve smo bili Slovenci vedno veliki, a uspeh je bil klavrn. Realno politika nam lahko pove, kaj je zapoved današnjega dne, da rešimo golo življenje. Poti v lepšo prihodnost pa ni brez ideje — vodnice. Rudolf Mencin. * Primerjaj I. pismo slov. mladini in sestavek na 3. strani »Kje se razhajamo«. mobilizirano vojsko na francoski, egiptovski in tuniški .meji posredno zelo ipodipirn Nemčijo, saj veže na vseli teh (krajih močna zavezniška krdela. To jim tudi Netmci uradoma priznavajo, Amerika so po eni strani slej ko prej trudi zn mir. Predsednik Roosewelt je v nepretrganem diplomatičnom dopisovanju z za- stopniki evropskih in ameriških držav. Posebno z Mussolinijem je njegovo dopisovanje zelo živahno. Niti o vsebini niti o uspehih tega dopisovanja se ne more nič zvedeti. Medtem pa ko se trudi za mir, se pa z nič manjšo gorečnostjo pripravlja za vojno. Pretekli teden je zahteval Roosevelt od kongresa spet velikanski kredit milijardo dolar- jev za oborožbo in obenem pooblastilo, da sme poklicati rezerviste v aktiivnoi .službo. Svojo zahtevo je opravičil kratko dn stvarno: »Sjiričo naravnost neverjetnih dogodkov v Evropi zadnjih štirinajst dni in posebno spričo letalskega orožja in mehaniziranih enot ne more noben človek in molbena skutna ljudi videti v najbližjo bodočnost. Do-ler pa je dana mogočost, da bo pahnjena v vojno ne samo ena celina, ampak da bodo vse zapletene v svetovno vojno, je treba, da se spopoil.njuje ameriška obramba. Eden izmed majočitnejših naukov te vojne v Evropi je vrednost hitrosti. Ko je vojna izbruhnila, je prepozno spopol njevati oborožbo in uriti vojsko.« In kar je najbolj zanimivo: medtem ko je kongres včasih skoparil pri milijonih in se obotavljal, isprejeuna danes milijardne kredite enega za drugim. V naši notranji politiki se ne moremo prav pomiriti zaradi hrvaških občinskih volitev. Že večkrat smo povedali, kako je bilo prav za prav z njimi in zakaj so po pravici vzbujale pozornost. Predvsem so bile javne. To bi še navsezadnje ne bilo nič takega pri nas, ki drugačnih volitev po letu 1909. inismo poznali. A čudno je bilo to, da so bile te javne volitve na Hrvaškem, kjer je vladajoča Hrvaška 'kmečka stranska znneraj raziglaša-la, da javne volitve potvarjajo ljudsko voljo. Še bolj čudno je bilo, da so se na mah spomnili, ko je bilo treba javnost volitev opravičevati, da v občinah ne igre za politične, ampak gospodarske stvari, da iso torej zato volitve lahko javne, kakor da bi ravno gospodarske stvari ne bile od nekaj in povsod najbolj politična zadeva. A najbolj čudno je vsekako to, da so po volitvah politične stranke, med njimi najbolj ravno Hrvaška kmečka stranka, preštevale glasove im govorile o svojih zmagah pri teh volitvah in seveda tudi o porazih političnih nasprotnikov. Zadnje čase je bilo nekaj prerekanja zaradi in glede na politično opredelitev srbskih volilcev pri teh volitvah. Prejšnji številki smo priložili položnice. Kdor je z naročnino v zaostanku, ga prosimo, da se nas spomni. Ne odlagajte z nakazilom. Potrudite se na bližnjo pošto. Vabimo prav vljudno vse tiste, ki jim pošiljamo list na ogled, da se uvrstijo med naše naročnike. Pomagajte vsi, da list spo-polniino in ohranimo. »Slovenija« je kot izvenstrankarski, neodvisen list, kot vez med zavednimi Slovenci različnih naziranj danes živa potreba. Vedite, da v današnjih časih ni lahko vzdrževati tak list in da je premalo, če naša prizadevanja samo odobravate. Njegova prihodnost je odvisna od zadostnega števila naročnikov. VOJM S tem, da je bila zavezniška vojska maj-prej z meniškim vdorom v Belgijo in severno Francijo presekana in severni del pritisnjen k morju, od koder se je v glavnem umaknil v Anglijo in deloma v .severovzhodno Francijo, je končan prvi del vojne. Prinesel je Nemcem zelo velike uspehe, kakor so jih bržkone komaj sami pričakovali. Zavezniki pa so doživeli precej občutnih porazov im zgub. Ali kakor so že bili ti uspehi na eni in neuspehi na drugi strani veliki, eno je gotovo: vojne še zdaleč niso odločili. Velike odločitve, te šele pridejo im bržkone še no pridejo talko kmalu. A če je že pogled v prihodnost vojne v mnogih ozirih zastrt, ko me poznamo vseh tvornih in nravstvenih sil obeh nasprotnikov, nam je danes vendar že mogoče, da si za preteklost napravimo vsaj v glavnih obrisih odgovarjajočo podobo. Napoleon je dejal, da koraka vojna sreča zmeraj z velikimi 'batal joni. Mislil je pri tem seveda na vojna krdela, približno enako opravljena in izurjena. V njegovih časih vojna tehnika tudi še ni igrala važne vloge: pionirji, topništvo, saperji — to je bilo skoraj vse. Vojska je bila torej lahko v razmeroma kratkem času izurjena im pripravljena, in navdušenje za vojni cilj je lahko — in dejansko tudi je — v marsikaterem pogledu ne samo izravnalo, ampak celo prekosilo mehanično vbito disciplino. Novodobna vojska zahteva predvsem tehničnih krdel. Za te je pa treba dolgih vaj in priprav. Ko se je sedanja vojna začela, (Nadaljevanje na 2. strani) VOJNA (Nadaljevanje s 1. strani) so imeli Nemci šole dva letnika svoje vojske popolnoma izurjena, dva pa do polovice. Moglo se je torej tbolj ali manj po pravici šteti, da Nemčija ine bo mogla ‘postaviti -nasproti zaveznikom enako velikih »'bataljonov«. Sicer je res, da je bila v začetku vojne angleška vojska še minogo manj pripravljena in izurjena, saj je splošna vojaška dolžnost veljala na Angleškem šele štiri mesece. Toda bili so tu Francozi, iki so imeli že od prej splošno vojaško dolžnost in izurjenih vojakov. Zlahka jim ibo torej prestreči udarec. Nemci so vedeli, da z velikimi (bataljoni izurjenega moštva ne morejo razpolagati. Vedeli so itudi, izaikaj so zgubili v svetovni vojni: iker so bili tehnično za nasprotniki. Tam-ki, izum ile-teh, so jo v dobršni meri odločili. Če so torej hoteli uspeti z množino, so mogli računati le na tehnično množimo. Tako hi lahko imeli velike bataljoine ob številčno razmeroma majhni vojski. Ob oborožbi kakor v svetovni vojni niso mogli upati na uspeh. Če pa so vse svoje vojaštvo postavili v službo stroja, so lahko marsikaj tvegali. Izdelovanje vojnih strojev se je dalo tudi vse ilaže prikriti pred pozveduječim in ogledujočim nasprotnikom. In tako se je zgodilo, da so imeli Nemci navzlic po številu ne močnih izurjenih krdel v začetku vojne vendarle velike bataljone. A za zaveznike je bilo dvoje usodno: da niso vsega tega prav nič pričakovali in se zato niti pripravili niso in da je injihini vojni izuim, tanke, nasprotnik visoko ispopolnil in zdajci obrnil zoper nje same. Le kdor ima ta dejstva pred očmi, bo pravilno razumel izjavo francoskega častnika o pomenu bitke ali bolje bitk imed Sedanom in La Fere-jo. Bitke, ki uničujejo material, jim pravi. V ite:m trenutku ni odločilno, če osvojimo ta ali oni kraj ali pa ga zgubimo, ampak pogilavitnol, če ne sploh odločilno za to vojno je, vojskovati se v tej imaterialski vojini tako, da bo nasprotnik imel zmeraj težje izgube. Očitno je seveda, da računajo zavezniki pri tem na veličino svojih virov in na omejenost virov svojih nasprotnikov. Toda brez dvoma računajo z vseim tem Nemci natančno tolilko. Zato bodo hiteli. Zavezniki pričakujejo in razglašajo javmo, da pripravijo svoje državljane: prihodnji tedni bodo težki in zahtevali bodo vseh naporov sil tako ina bojišču kakor v delavnicah in tovarnah v ozadju. Tako je .napovedal Churchill 4. tega meseca v spodnji zbornici In v tem duhu so bilo spregovorjene besedo francoskega delavskega voditelja: »Naše delavstvo ne šteje več delovnih ur, ono šteje samo še izdelane .mmoižine granat, topov, letail « Severna zavezniška vojska se je, kakor že povedano, mo,rala pred premočjo umakniti do morja in potem vlad j iti v Dun.ker-cjueu. Po vdaji belgijske vojske ni mogel Tiihče kaj drugega pričakovati. Pri tem umiku so pokazale zavezniške vojske veliko bojno .sposobnost, posebno francoska vojska generala Priouxa, ki je bila nad sto kilometrov oddaljena od obrežja in že skoraj odrezana od severnega dela vojske. Uspeh je item večji, ker sol bile zgube razmeroma majhne in ker se je velika večina vojske izvila iz nemških klešč. Po pravici sta oba državna poglavarja, predsednik Lebrun in kralj Jurij, poudarila hrabrost in spretnost obeh vojsk in injunih zapovodnikov. Seveda, zgube velikanskega dragocenega vojnega materiala vsa -spretnost in hrabrost ni mogla preprečiti. Nemci pa medtem hite, morajo* hiteti. Sicer jo gotovo, da so bile njihne materialne zgube v Fland.riji velikanske. Šef generalnega štaba ameriške vojske general Mar-shal meni, da je zgubila Nemčija doslej 40 odstotkov svoje mehanizirane vojne oprave. Toda pirav tako je verjetno, da so velikanske tudi nemške zaloge, pripravljane in spopoiln jevane sedem let, in da so s temi zgubami že od vsega začetka računali. Kajti navzlic vsem zgubam so imeli do zadnjega ceilo pri letalih — seveda le v količini — veliko premoč. Te pa -ne smejo dati iz rok, sicer bi bil to začetek ko,nca. Zato so začeli takoj (napadati, in videti je, da se začenja v teh dneh velikanska bitka med nemško in zavezniško vojsko. Za zaveznike je danes poglavitno, da inemški napad vzdrže toliko časa, da vsaj po nekakšnem spopolinijo svoj vojni material. Ameriški sanator Pittman je dejal v ineikem govoru ,na rudarski šoli v Montani, da bodo zavezniki vojno dobili, če zdrže vsaj trideset dni. Morebiti je pri tem mislil tudi na amerišlka letala, ki so za zaveznike že pripravljena. V.sekako pa se bližajo kritični dnevi. Slo^ensKa. medicinsKa faKulteta Nedavno simo brali v slovenskem časopisju novico, da dobimo popolno slovensko medicinsko fakulteto, kar je vse slovenske ■ljudi razveselilo. Dvajsetletna krivica, storjena slovenskemu .narodu, se izačenja popravljati — slovenska medicina se začenja organizirati in izpopolnjevati. Prav je, da si ogledamo ob tej priliki prav na kratko slovensiko potrebe v tem oziru. Slovenski unediokici so izdali pred mesecem dni j Spomenico Društva medicincev o napopoilmi slovenski medicinski fakulteti in pomanjkljivi izdravistveni organizaciji v Sloveniji«, kjer postavljajo »za učinkovito rešitev vseh teh vprašanj« osem zahtev, ki jih naj enositavmo navedem. 1. Odprava .zloglasnega § 51. uredbe o med. fak., torej načelno priznanje 10 semestrov medicinski fakulteti v Ljubljani in takojšnja otvoritev 5. iin 6. semestra. 2. Takojšnje jskilicanje st roko vin e komisije za zgraditev klinične bolnice in vzporedno postopno dograditev in izpopolnitev medicinske fakultete. 5. Odobritev kreditov za nakup zemljišča, razpis 'načrtov in pripravljalnih del za popolno fakulteto in klinike. 4. Odobritev kreditov za izvedbo teh načrtov. 5. Razpis štipendij za izšolanje slovenskih znanstvenikov, ki so že sedaj na razpolago, 7. Stavba nove, zdravstvenim potrebam odgovarjajoče klinične bolnice v Ljubljani. 8. Reorganizacija zdravstvenega skrbstva v Sloveniji po načrtu, ki ga je izdelali »odbor za razširitev ljubljanske bolnice« in predložil kr. banski upravi. Dodatno k tej spomenici so izdali slovenski medicinci še .posebno »Resolucijo«, ki so jo sprejeli na svojem izrednem občnem zboi-ru 6. aprila 1940, kjer pravijo: 1. Pozdravljamo razveljavljenje § 51. uredbe o medicinski fakulteti v Ljubljani in načelno priznanje popolne slovenske medicinske fakultete. 2. Zahtevamo, da se krediti iza otvoritev 5. in 6. semestra nemudoma vnesejo v državni preračun. Menimo, da je takojšnji načrtni pričetek izgraditve .medicinske fakultete v Ljubljani neodložljiva narodova zahteva. 3. Vnovič pozivamo vse prizadete, da se v smislu naše »Spomenice o nepopolni slovenski medicinski fakulteti in pomanjkljivi zdravstveni organizaciji v Sloveniji« koordinirajo vse akcije iza izpopolnitev slovensko medicinske fakultete in klinične bolnice. Odločilne činitelje pa pozivamo, da čiim prej skličejo »medicinsko klinični kolegij«. Preglejmo še prav na kratko ob imenovani spomenici iin resoluciji, koliko smo dobili Slovenci v dosedanjih dvajsetih letih obstoja slovenske medicinske fakultete v primeri s Hrvati im Srbi. Belgrad je dobil vsega skupaj v dvajsetih letih za medicinsko fakulteto 49,841.680 diin, Zagreb v istem razdobju 23,721.912 din, medtem ko je dobila Ljub- ljana znesek borih 1,795.412 din. Omenjeni znesek je dobila ljubljanska medicinska fakulteta za siledeča dela: leta 1920./21. za medicinsko fakulteto 974.00 dinarjev; leta 1920./21. za adaptacijo amaitomioneiga instituta 500.000 din; leta 1924./25, za medicinsko fakulteto 150.000 din; leta 1937./38. za ureditev predavalnice anatoimičmega instituta pa 171.412 din. številke, ki sem jih navedel, najbolj zgovorno pričajo o dvajsetletnem zapostavljanju slovenske medicine. Danes, ko smo na najboljši poti do izgraditve popolne slovenske medicine, je inujino potrebno, da se vzpo-redijo vse akcije v to smer. Vsi zagovorniki popolne slovenske medicinske fakultete, ipo; sobno pa medicinci, ki smo tukaj najbolj prizadeti, moramo zato obsojati ravnan je tistih, ki danes malotijo in ovirajo to akcijo-Nobenih »puhlih idolov«, kakor je .nekdo označili maša prizadevanja, si ne postavlja-mo; hočemo da se slovenska medicina ral; vija v korist našega ljudstva in da se tudi na tein področju izenačijo naše piravice * našimi dolžnostmi in bremeni. Vsi slovenski ljud je danes odkrito pozdravljamo, kar je že storjenega za izpopolnitev slovenske medicine. Želimo, da bi se v jeseni odprla vrata petega in pozneje še šestega semestra .medicinske fakultete in da bi ta kmalu dosegla svojo dokončno izpopolnitev. Vilko Musek. ZAPISKI Treba je delati, ne vzdihovati: Ali ne boste dejali po praivioi, da so sovražniki domovine tisti mehkužci, ki čakajo doima izidov in ki se zadovoljijo s tem, da ob odloženem časopisu ponavljajo: »O jej, o jej, v kakšnih časih živimo!...« Gotovo, vam je znano, da je v Jeruzalemu »zid jokanja«, to je izadnji ostanek Salomonovega templja, ki ,ga Judje že 2500 let hodijo objokovat od vseh strani in vzdihovat, ker je bil Sallomo-nov tempelj pred 2500 leti razdejan ... Toi-da prepričan sem, da bi bil že davno zgrajen nov, če bi vsak od tistih, ki že toliko časa hodijo tarmait k temu zidu, prinesel samo kamenček za obnovitev templja!... To je vsa moraila resničnih uspehov. Stojimo pred podobnim zidom malodušja. Če hočemo preiti stisko, je nujno, da vsak doprinese svoj kamenček. Le tako bomo mogli ozdraviti deželo. Toda, če se vsak doma drži prav klavrno — kaj potem sploh hoi-čemo? — bomo nadaljevali z nerganjem in naš tempelj ne bo nikoli pod streho! (Luis Forest.) Koncentracija še zmerom na političnem sporedu Povedali simo že, da se pri nas zadnje čase precej govori o koncentraciji, in pri tej priložnosti smo tudi opozorili, da o pra- vi koncentraciji, takšni, ki bi res združila vse tri narode naše države in njihna ljud-stva, ne more biti besede, dokler se ravno tem ljudstvom ine da mogočosti, da si v res svobodnih volitvah izberejo može svojega zaupanja. Samo taki možje .morejo poltem po pravici misliti na koncentracijo narodnih sil in delati zanjo. Vendar pa misel na koncentracijo noče iti nekaterim politikom iz glave. To so seveda tisti in talki, ki niso na vladi in ki bi motgli od koncentracije samo pridobiti. Zoper koncentracijo pa so seveda vsi tisti, ki so na vladi, ki bi torej v koncentraciji morali oddati nekaj svoje oblasti. Zdaj je vse to Obravnavanje presekali vladni predsednik Cvetkovič, ki je dne 1. t. m. pred časnikarji v Zagrebu rekel, da vprašanje koncentracije ni aktualno', to pa zato, ker opozicija še zmeraj ni sprejela in priznala sporazuma. In ne da bi se spuščali v razne politične olkolnosti, je treba reči, da je zahteva priznanja sporazuma osnovni pogoj za koncentracijo. Bolj bi pač ne bilo mogoče speljati misli koncentracije do abotnosti, kakor s tem, da bi bila od .nje izločena hrvaški in slovenski narod. Kajti da bi za tako koncentraci jo tudi slovensko l judstvo ne stalo, o tem ne dvomi niihče, ki ga pozna, pa najsi so različni njihovi zastopniki še tolilko in tolikokrat v svoji »državotvornosti« pozabili na njegove .pravice iin zalite ve. Usoda slovenskega dekleta Nad življenjem je obupala v Zagrebu 24-letna gospodinjska pomočnica, Slovenka Javornikova. Zapustila je listič z besedami: »Za mene življenje nima več smisla...« (Večenniik, 25. V. 1940.) Izpopolnitev slovenske medicinske fakultete Nepopolno medicinsko fakulteto slovenskega vseučilišča nameravajo počasi izpopolniti, tako da bi dobili celotno vseučilišče v Ljubljani. Prvi korak do tega cilja je imenovanje treh novih rednih profesorjev na naši medicinski fakulteti. Dva ljubljanska dnevnika sta priobčila sestavka iz zdravniških krogov zoper način, .kako je bil sestavljen predlog glede treh novih rednih profesorjev medicine. Oba sestavka zahtevala, da se naj razpišejo mesta, ne pa da bi en sam čilovek določal, kdo naj zasede nove vseučiliške stolice. V resnici gre sedaj za to, če bo slovenska medicinska fakulteta po kakovosti in • znanstveni ravni kaj pomenila ali ne. Res je tudi, da bo prihodnja popolna medicinska fakulteta vplivala na vse zdravstvo v Sloveniji in ni vseeno, koliko bodo znali in kako bodo znanstveno usposobljeni mladi slovenski zdravniki, ki bodo po veliki večini študirali v Ljubljani. Gre tedaj za interes vsega slovenskega naroda im za njegovo zdravje in zdravljenje. Zato je treba, da vsakega kandidata za nove vseučiliške stolice dobro ogledajo. Na slovensiko medicinsko fakulteto spadajo le popolnoma kvalificirane moči kot ljudje, ki svojo stvar .res popolnoma obvladajo, no pa v medicinski vedi manj izobražene ojsebe, ki so si pridobile .le zaradi okoliščin formalno usposobljenost, no kakšni »medvojni doktorji«, ampak teoretično in praktično ma višini stoječi zdravniki. Treba je gledati tudi na to, da bodo novi profesorji medicine pravi Slovenci, ne ile po rojstvu, ampak tudi po prepričanju, značajni možje, ki jim bo slovensko vseučilišče in njegova medicinska fakulteta življenjska naloga, ki jo bo treba šele ustvariti in iz nje res kaj napraviti. Tisti, komur bi bilo le za dohodke, ne spada med kandidate, prav tako pa tudi ne, kdor je slovenstvo in z njinn slovensko znanost malil in preziral. Vse naročnike „Slovenije prosimo, da nam čimprej poravnajo naročnino in tako listu omogočijo redno izhajanje! Islandci — majhen narod politično zrelih ljudi V »Novi rijoči« popisuje neka Danka Bri-tha Bruun svoje potovanjo po Islandiji,*) tem severnem otoku, ki je danes samostojna država in le v osebni uniji z Dansko. V našem listu smo že večkrat omenili Islandce. Samostojen germanski narod so in nekaj nad 150.000 duš štejejo. Prejšnje čase je bila Islandija danska pokrajina, in takrat so jih seveda Danci kot germanske brate hoteli preprosto u-e-diniti, pa so sploh tajili obstoj islandskega naroda; Islandcem so kajpada razlagali, da se iza tako malo ljudi vendar ne »splača«, gojiti samostojno narodno omiko — skratka, prihajali so z razlogi, ki jih mi Slovenci prav dobro poznamo. Islandci se seveda niso zmenili za to unitariste, niso se hoteli odreči svojemu jeziku in svoji samostojnosti. In danes so kot samostojen narod vsepovsod priznani, njihovo slovstvo pa si bolj in bolj utira pot tudi v tuji svet. Britha Bruun pripoveduje o tem, kako se je Islandija dvignila gospodarsko in kulturno v zadnjih dveh desetletjih, kar je postala svobodna. Razvile so se posebno .nekatere gospodarske panoge kakor ribarstvo, pa tudi živinoreja, obrt in industrija. V zadnjih 25 iletih se je narodni dohodek podeseteril. Medtem ko je bilo prej prebivalstvo stalno, se sedaj močno dviga, tako da se je zadnjega četrt .stoletja skoraj podvojilo. Množi se za 15 na 1000 ma .leto — posebnost v severozahodni Evropi. Vsaka vas ima svojo knjižnico, mod več ko 6 ilet starimi sploh mi nepismenih. Vpričo pisateljice so se Islandci neovirano menili o politični opredelitvi otoka, posebno gle.de na pred-stoječi spopad meti velesilami, in zdelo se ji je, da je večina sploh za popolno ločitev od Danske. Britha Bruun se temu ni čudila, ko jo videla na svoje oči, kolikšno blaginjo jim je prinesla neodvisnost. Vprašala jih je, če si hočejo izvoliti posebnega kralja, kakor so to storili Norvežani. Odvrnili so ji, da bi bila to zanje draga in nepotrebna potratnost. Na vprašanje, če hočejo razglasiti republiko, so samo sko.mizgni.li z rameni. Ko so je vračala iz Islandije^ je bila priča zanimivega razgovora o bodočem političnem položaju otoka. Nekdo jo pripomnil, da bi postala Is,laindija, če bi se ločila od Danske, lahko plen kake večje sile, ki bi jo porabila za zrakovno oporišče zoper Angleže in Ameriko. Po pravici pa je nato pripomnil drugi, da bi je pred tako nevarnostjo tudi slabotna Danska ne mogla rešiti. Takrat je pisateljica prvič slišala še o tretja mogočosti: »Neki skandinavski politik, ki .se je vračal z .zborovanja ,Nordena‘, je pravil, kako so mu rekli resni Islandci, da bi bilo za Islandijo najbolje, tako_ .zaradi varnosti kakor zaradi .narodne blaginje, če bi stopila v britansko zvezo narodov in postala nov dooni-nion v .Brirtish Co:miinonwealth of Nat ion«* (Britanski zvezi narodov). Razliko v jeziku *) Bi.Io je seveda pred sedanjo vojno. da oni nimajo za oviro. Če je gaelščtoa lahko uradni jezik ma Irskem, francoščina Kanadi in holandščina v Južni Afriki, 1>' lahko, tako pravijo, tudi islandščina ostala državni jezik Islandije.« To popotno poročilo je tem zanimivejše v teh dneh, ko sa ipo nemški zasedbi Danske tudi Angleži izasecLIi Islandijo, in sieer o.b resničnem odobravanju Islandcev samih. To pa jo vsekako precejšen razloček nasproti glasovom, ,ki so zasedbo Islandije primerjali z drugimi zasedbami. Kramljanje o Angliji - Sovjetiji Angleški list »T.lie Novv Statesman a n cl Nation« oid 11. maja t. 1. — torej še pred spremembo v.lade — prinaša pod tem naslovom dopis nekega Hevvletta Johnsonu, ki ,ie značilen za strogo praktično miselnost angleškega konservativca. Med drugim pravi: Gospod, ali more priti kaj dobrega od na-šega poraza na NoirveškemP — Samo, če pokaže ne samo nesposobnost našega sedanjega vodstva, unupalk tudi poguben /,naC*T razpoloženja našega vladajočega ra z red a. ki utegne izgubiti vojno, kakor je izgubil mir-Ključ je sedaj, kakor je bil .pred iletonrt v našem razmerju do Sovjetske Unije. Pred letom bi bili mogli ustaviti Hitlerja in preprečiti vojno s podpisom pogodbe z Rusijo. Naše sovraštvo naproti Sovjetom nas je pripravilo do tega, da smo se rajši odločili za vojnoi. Pired šestimi meseci bi bili lahko preprečili finsko vojno, če bi .bili svetovali Finski, naj sprejme kakor druge baltiške države, tisto minimalne pogoje, ki jih je zahtevala Sovjetska Unija za svojo varnost. Zopet smo se iz sovraštva rajši odločili za vojno/ s pogubnimi nasledki za finski narod. S posredovanjem bi bili lahko rešili mnogo življenj in dosegli boljšo pogoje, pa nismo hotel.1’ ampak smo .poskušali, ko je Finska Pcl . pisala mirovne pogoje, pregovoriti jo, naj bi vojno nadaljevala. Prod šestimi tedni se je zopet, in bojim se, zadnjič, ponudila prilika za bolj prijateljske razmere Sovjetske Unije do nas, ko je Moskva .predlagala mo1-vo trgovinsko pogodbo. Namesto da bi t veseljem sprejeli, smo odklanjajoč sabotirali to priliko in uporabili žaljive, neumne metolde, ikalkor pred letom, ravnajoč z Rusijo kot s silo tretje vrste in predlagajoč pogoje; ki bii jih ne upali in smeli predlagati Italiji ali Danski ali Iloilamdiji, V naši slepi zlohotnosti bomo, če se naša .politika "e obrne, to priliko in sicer morda zadnjo z** prijateljske razmere s Sovjetsko U.nijo, z°* pravili. Kdo more dvomiti o važnosti ruskega prijateljstva? Danes, kakor sta naenkrat odkrili Švedska in Jugoslavija, drži Sovjetska Unija v rokah tehtnico moči. Odločena je ostati nevtralna. Mi iimamo priložnost zagotoviti, da bo ta nevtralnost delovala 11 (! manj ugodno nasproti nam kakor nasproj1 Nemčiji. Potem ko je Skandinavija šila in le Italija na robu vojne, je stališče Rusije odločilen faktor sedaj, kakor je bilo zadnjc leto. Od ločil no st bo z razvojem vojne 8,6 naraščala. Najbolj preprosta pamet no10 ukazuje sprejem sovjetske ponudbe. Tunam najboljše razloge za trditev, da l( Rusija odkritosrčna v svoji želji po prij0' teljstvu. Toda njena potrpežljivost ni J’®' izčrpna. Nikakor pa ni pripravljena gladk* tipeti nadaljne žalitve. Tega j.i sedaj |t"j‘ ni treba. Za nas ni bila potreba nikdar tak silna, kakor sedaj, da popravimo nap«1*1 preteklosti, štiri stvar.f .so bistvene. J»u knil.ua preoriientacijn naše politike naspr°' j Rusiji. Podpis trgovske pogodbe. Odposl«’ novega in sicer simpatičnega tar razumne# ministra k sovjetskemu režimu v MoskvOj Sprememba v stališču in izaito tudi v oiseb.f pri moskovskem poslaništvu in odgovar.l jočem oddelku v izumanje.m ministrstvu. Te stvari so imperativne. V našo P°Sl'0jj jih ne poznamo. Cena našega sovraštva P* ■ Sovjeti ji pred letom je bila vojna. Sc* more pomeniti izgubo vojne. Ut SE RAZHAJAM) ?| GOSPODARSTVO I I ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ (Pod tem naslovom bomo priobčevali do/pise, ® stopajo vsebinsko bolj ali imanj p reko načelnega okvira, ki velja za naš list in zato odgovarjajo zanje pisci sami.) Začudilo Vas bu morda, da odgovarja na Vaše pismo slovenski mladini nekdo, ki mu pismo ni bilo namenjeno in ki tudi ni upravičeni, da bi govoril za naslovljence. Pravico odgovora si jemljem zaradi spoštovanja, s katerim spremljam doslednost Vašega dolgoletnega dela za dvig ravni slovenskega življenja, ko so me, iprav zaradi spoštovanja Vaše osebne resnicoljubnosti, Vaše besede toliko iliolj zadele. Niste edini, ki jih je mladima, na katero ste naslovili svojo besede, oibsodila v sebi nasproten taboir zaradi njihovega, Ikoit bi se pražili Vi, širšega giledanja na rešilno poit revščino .in zmede slovenskega življenja. )erja,mem, da so bile to obsodbe često ne-ffitičine, da so bile ozke in shematične. Res ■>e to, toda prav igotoivo ni res samo to. • v ki v stare zmote, če bi z nasmehom lz“-ušene modrosti dovoljevali mladini njem Radikalizem in njeno ostrost kot zablodo, ki Jo bo uneslo življenje samo. Današnja mla-otina ni več tista »izlata mladina«, ki bi se 'Patetično 'nerazsodnostjo .navduševala za "topijo im ki bi billa pa svojem zgolj osebnostnem vrednotenju le postavka v političen računih. Pogledi današnje mladine so Politični, njeno vrednotenje ne more biti Osebmo moralno. Mislimi, da je zato zmotno oceinjevati sedanje delo mladine po nekih Osebnih, nepolitičnih merilih. Gre torej za '[sebino tega ra.dilkaliz.ma in za njegovo po-'Hie.no pot. Razočarani ste nad mladino, ki ji je, kot ste se izrazili, slovenstvo le politična li/zpo-ved in ki je zato vse slovensko življenje plenila v nasprotje dveh političnih front, ffes nam slovenstvo ne more ibit.i samo po-jitična izpoved, toda težišče današnjega živ-PoTt k slovenskega, se je preneslo v . Vprašanja našega življenja, našega obsito- J*, naše rasti /niso več samo kultu rini pro-Vg nu slovenstva. Boj gre za njegove osino-a,.’ vZa celotno izpoved slovenstva. Politično, j . C<1 hočete bolj točno, .razredno pojmova- i j. jdovenstva je izraz 'zavesti, kje leži . UUc do življenjskih vprašanj naše dobe, '} ni rana temveč odlitka mladine, ki ste ji Pisali pismo. Naj je sledila temu razvoju po 'listnem spoznanju aili po tujih vzorih, to nani za presojo njene vloge ne more biiti °dločilno. V vprašanje osebne dra.goicenosti jakega posameznika bi s tem posegli; in p j smemo po /posameznih primerili preso-celoto ali celo ideologijo? • ^slovensko ste nazvalli to mladino, njeno >amje mi /raislo iz naših tal, ,ne daje nam '-re v narodovo /prihodnost. Zlagani bi bili ,j?tejn takeim vsi njeni inaipori, njihovo delo i1 .odražalo napake njihovega značaja. Za-j\aJ talce obsodbe, ko pa je Vaše nasprotje pino; nasprotje med že formuliramo ure- |.ltvijo sveta in neko njemo še ne forrnu-,J';V>o slovensko koncepcijo, nasprotje mod in 'i ^ j° *loc*’ ideja v svetovnem meriilu, sl 11 0 neznano, toda .na vsak način svoj- nuJ J« prehodi ta slovenski koin-«ipt. Zakaj to? No bo tanjši naš posluh za ‘Hipe slovenslkega zavijanja, če bomo >duhi fa dogajanja v svetu. Ne bomo ^»-ioravliali •epšo bodočnosti narodu, če ga 1h)„„0 oern. 'lili prod vailovi zunanjih dogajanj. In vetjem, da so v svetu dovoli j močne sile, na ‘ftiago katerih lahlko z vsem zaupan jem' večino/ tudi rešitev slovenskega ljudstva, nje-®°vo itvarno iin duhovno obnovo. Slovenstva j? bomo reševali z ugotaviljanjem idej, ki v svetu, ampak s pogumnoi in tvorno r0j| "itvijo na tiste sile, ki nam edine po-J '.'•jejo obstoj im rast. v W| • so silabi Poljaki tisti, ki so sc ob mladega meščanstva (borili za svojo ^ila '*no 'K) vseh bojiščih sveta? Kaj je kj • Protipoljska njihova revolucionarno/st, veza^a odrešitev Poljske ina zmago me-l(;„l tv«? Kaj so šli mimo življenja poljski '!urji P0 francoskih, italijanskih in ima- N* i-i 1)urikadai|l? W°>*lim Vami s tem pismom opravičevati Z ki so bile napravljene. Presojati jih *>etv a nasprotnih teorij pa se mi zdi vsaj * a polemični sestavek prinašamo izje- iJJVlCUUlLUl aLVMU VClV | ^ 1 lili C brez avtorjevega podpisa. 1 '"ilijonov lir zn odkup zadolženih po- VI. . IIPpiiii/\rwk ^lll IO flnln i f Dln tnm«i1r n v15j v na Primorskem je dala italijanska * 'Pric*V®7'-a ,K? v. tei zadevi posredovala ^Vl’!a. irJIUv?. 1111 uspeh posredovanja '•voroSiki Slovenec, 29. V. 1940.) Za umnejše gospodarstvo gre! »Trgovski list« z dme 29. letošnjega maja ugotavlja, da je veliko ljudi zaradi napetosti in negotovosti političnega položaja odtrgano od plodnega dela in praivi: lz /tega .skrajno težavnega položaja je le ena rešitev, če se v tako nenormalnem položaju sploh more govoriti o zadovoljivi rešitvi. Narodi morajo dvigniti svojo dohodke, ker izdatkov v glavnem 110 unorejo znižati, če nočejo, da izgube .svojo neodvisnost in samostojnost. Dohodki pa se morejo dvigniti le z dolom. Treba je delati več ko v normalnih časih, treba je delati tudi bolje in treba je delati z najivečjo požrtvovalnostjo'. To je gotovo res in prav. Toda dobro bi bilo, če bi bil pri tem malo) podrobneje im poibliže povedal, na kakšen način naj se dela bolje. Kajti poglavitno je vendar, da se z delom zboljša kakovost in poveča količina pridelkov in izdelkov. Samo na tej jjodlagi je mogoče računati na resnično zvišanje dohodkov. Sicer ise je bati, da se vsa pobuda izmaliči v navadno priganja-štvo slabo plačanega in hranjenega delavstva. Treba je torej v prvi vršiti izboljšati proizvajalne mogočo,siti in sredstva. Res je, da jo za tako namene današnji čas stiske precej neroden. Ali marsikaj se da narediti. Posebno kmetu naj bi bila dana priložnost, da si preskrbi stroje in uminejše kmetuje. Pa tudi obrtnik, industrialec naj bi del svojega dobička če le unogotče nalagala v racionalizacijo podjetja^ Umnejše in zato donosnejše gospodarstvo pa obstoji vseikako in celo v prvi vrsti v smotrni delitvi dela. Tu pa ima če /tudi ne pni vseli pa vendar v zelo mnogo pridobitnih panogah veliki obrat precejšnjo prednost pred malim. A spominjamo se, da je ravno »Trgovski liist« svoje dni precej pisal zoper itrgovinske velike obrate. Da se prav razumemo: kar je pisal glede izmikanja davkom pri takih podjetjih, glede odvajanja kapitala v 'tujino in podobnih stvari — v tem pogledu se imi popolnoma ujemamo z njim. Toda so še druga sredstva, kakor preprosta prepoved velikih obratov, da so 'take zlorabo preprečijo. Če so drugje znali napraviti rod, zakaj bi to pri nas ne šlo! No gre pa, da se večji obrat v načelu prepoveduje. Saj je bila sploh nekaj časa, posebno v začetku izadnje gospodarske s/tiske, naravnost tendenca neke maše gospodarske politike. da se ovirajo večji in racionalnejši obrati, češ da /povečujejo brezposelnost. Namesto da bi ise /brezposelnost /pobijala z novimi obrati in zlasti z javnimi deli, so jo pa umetno prikrivali s tem, da so zaposleni opravljali s stališča' umnega obratovanjja nepotrebno delo! Podobno kakor v prvih časih šivalnega stroja, ko so ji/h brezposelni krojači, nevedni in nahujskani., razbijali, ker niso videli v njih /predmetov, ki bodo samo njih/no delovno sposobnost povečali. Premog na karte v Nemčiji Ker Nemčija zaradi nujnega izvoza le s težavo krije svoje lastne potreJbe po premogu, je izdala različne odredbe, katerih namen bi naj bil, da zracionalizirajo in zmanjšajo porabo premoga. Med drugim je razdelila potrošnike premoga v tri kaitegonije: v gospodinjstva z navadnimi pečmi, v gospodinjstva s centralno kurjavo in v poljedelsko ter gospodarske o/brate, vojsko, oblasti in zavode. Dodeljevanje premoga se vrši po sistemu točk, 'torej na karte, kakor so že uvedeno v trgovini z obleko. Množina točk in s tem premoga, ki pridejo za vsakogar v poštev, je odvisna od števila sob in oseb, pa tudi od klimatičnih razmer. Zaenkrat si nabavnimi /teoretično še lahko izbirajo različne vrste premoga, obstoji pa maredba, po kateri bodo ob potrebi prisiljeni /sprejeti tisto vrsto, ki jim bo dodeljena. S premogom pa se morajo oskrbeti že v času od pomladi do poznega poletja, iko prometna sredstva niso tako obremenjena. Izkazalo pa se je, da so zahteve potrošnikov tako velike, da jim ne bo mogoče ustreči, 'zato so pristojne olblasti svojevoljno kontingentirale potrošnjo. Zaenkrat znaša naj večja dodeljena množina za posamezno gospodinjstvo 120 kg premoga, kar znaša 30 do 50 ods/totkov letne porabe. Premog si je treba nabavi/ti do 15. julija. Proizvodnja premoga v Nemčiji Nemčija s Češko in zasedeno Poljsko vred mora zvišati svojo proizvodnjo premoga vsaj še za 7 .milijonov ton letno, da more kriti vse svoje potrebe, tako dom,a kakor za izvoz. Da bi dosegli to proizvodnjo, so Nemci napeli vse isile. Tako so prestavili Telovo na nedeljo, da iso si prihranili en delovni dan. Slaba letina na Holandskem Zelo silalba letina se obeta po poročilu nemškega lista »Frankfurter Zeitung« Holandski. Huda zima in vojna s/ta storili svoje. Na severu deželo jo uničenega 90 odstotkov zimskega pšeničnega posevka. Ječmen in nekateri drugi posevki so utrpeli še večjo škodo, prav tako detelja. Kakor se zdaj kaže, bo letina mnogo pod 'povprečjem zadnjih deset let. Socialna politika, Revizijo v ljubljanski Delavski zbornici je izvršil zastopnik ministra za socialno politiko. Šlo jo iza pritožbe strokovnih organizacij nad poslovanjem zibornice. Strokovne organizacije, posebne! Strokovna komisija in Jugoslovanska strokovna zveza, odločno odklanjajo vsako sodelovanje in podpiranje sedanje uprave Delavske zibornice, ki je bila lansko pomlad imenovana. Svo/bodme organizacijo posebno poudarjajo, da Zveza združenih delavcev, ki iima danes iizkljinono besedo v Delavski ziboriiici, zastopa le majhen del slovenslkega delavstva (lami je ibilo pri volitvah obratnih zaupnikov oddanih 8000 glasov za ZZD, nad 30.000 pa za svobodne ovira delo svobodnih sindikatov (odpovedu-organizacije), Tiskarska podjetja so se odločila, da povišajo za 25 odstotkov ceno višem tiskarskim izdelkom. Med drugim (podražitev surovin, papirja itd.) navajajo tudi dvig delavskih plač. Jeseni so tiskarskemu delavstvu zvišali plače za 6 odstotkov, takoj nato pa dvignili cene za 10 odstotkov, te dni se vrše pogajanja za novo prilagoditev plač sedanji hujši draginji, toda podjetja že vnaprej zvišujejo cene kar za 25 odstotkov, meditom ko so /menda pogajanja zastala, ker ne pristanejo podjetniki niti na triodstotno zvišanje plač. Varujte se nerganja: Velik del kritikov mi napravlja vtisk tistih ničvrednih ptičev, kii so nezmožni, da bi si napravili svoja gnezda in v njc/m zvalili najmamjše jajce, im ki razdirajo gnezda im pobijajo jajca drugim, da se maščujejo ina svojo nemoč. (Mon-sarbre.) Odgovor uradnišfva Pokojninskega zavoda dr. Rafaelliju Dr. Ivo Rafaelli iz Splita, ki je /bil po ustanovitvi Banovine Hrvatslke po/stavljen za komisarja dalmatinskega dela Pokojninskega zavoda v Ljubljani, jo dne 23. maja 1940 objavil v »Hrvatskem d.nevmiku« in »Novostih« hude napake na ljulbljanski Pokojninski zavod z apelom na vse hrvaške pristojne organe, maj čim prej izposlujejo prenos dalmatinskih zavarovancev na zagrebški Pokojninski zavod, če hočejo rešiti zanjo še kake rente. »Sodeč pa listih, v katerih je bil napad objavljen, gre v 'tem primeru za napad celokupno hrvaške javnosti na Slovence, ki naj bi bili z zaupanim tudi hrvaškim denarjem /talko gospodarili, da grozi dr. Rafaelli colo s kazansko odgovornostjo upravljajočim. Podpisani nisem poklican — vsaj v prvi vrsti no —, da zagovarjam upravo iimovine Pokojninskega zavoda, dolžnost vseh Slovencev pa je, da branimo svojo čast. So pa v tern napadu tudi itrditve, ki zadevajo prav uradništvo tega zavoda in v imenu teh mi dvolite, gospod urednik, dbjavo sledečih vrstic. Pri kritiziranju višine upravnih stroškov navaja dr. Rafaelli, da je imel Ijiublljanski Pokojninski zavod 1. januarja 1940 45 do 46 uradnikov, kar se imu zdi odločno preveč, in postavlja za primer racionalnega uradovanja Pokojninski zavod v Brnu, ki je imel pri enakem številu zavarovancev le 36 uradnikov, medtem ko je imel 45 uradnikov pri 19.296 zavarovancih. V prvi vrsti ugotavljam, da je ‘bilo dne 1. januarja 1940 v zavodu 43 uradnikov in slug, na delu le 41, ker sta bila dva na zadnjem bolniškem dopustu pred upokojitvijo. To je eno.. Drugo: naš zavod se ne more primerjati z ,1)ruskim, ker ta ni samostojen, temveč le nekaka deželna ekspozitura praškega Pokojninskega zavoda, zaradi česar inima nobenih poslov centrale, to je uprave premoženja in slično, rretje: zakaj no gre dr. Rafaelli po zgled v Zagreb, ki bo »reševal« dalmatinske nameščence. S primerjavo zagrebškega in ljubljanskega zavoda, ki sta za Dalmatince edina aktualna, bo našel, da je imel maš zavod dne 1. januarja 1940 13.755 zavarovancev, zagrebški morda 14.000. V Ljubljani 41 uradnikov, v Zagrebu 65. Vedeti pa je treiba pri tem, da zagrebški zavod zaradi začetnosti nima ni,kakega posla z upravo premoženja, medtem ko je pri nas zaposlenih v kreditnem in stavljenem oddelku z upravo hiš 12 uradnikov. Poleg tega so naši pomožni uradi in centralno knjigovodstvo zaposleni do dve tretjimi z delom, ki je v zvezi z upravo premoženja im le eno tretjino z delom, ki ga zahteva zgolj zavarovalna služba. Nazadnje nima zagrebški zavod tako rekoč še nikake rentne službe. Po vsem tem trdim, da opravlja pri nas 25 uradnikov isto delo, za katero jih je treba v Zagrebu 65. V zavarovalnem oddelku je na primer pri nas 6 uradnikov, v Zajgrebu pa 19. Sploh se pa doslej še ni pojavil nihče, ki bi bil hotel ali mogel ovreči polno vrednost Slovencev kot uradnikov in se tudi g. dr. Rafaelliju ne bi ibilo 'treba smešiti s tako primerjavo slovenskega im hrvaškega 'uradnika. Dr. Rafaelli tudi trdi, da je znašala povprečna plača našega uradnika v letu 1937. na leto 54.000 din. V tem letu je bilo v resnici 45 uradnikov, ki so prejeli na plačah — razvidno iz letnega poročila — 1,894.023 din. Povprečna plača je torej značala 42.088 din na leto. Pri tem pa je treba upoštevati, da znaša povprečna starost našega uradnika 43 let. G. dr. Rafaelli še ni dosegel te starostii pa so mu plača 3.500 din na mesec. Dobro bi pa bilo, da i>i si g. doktor ogledal plače našega ravnateljstva od početka zavoda pa prav do leta 1937., ko so se zvišale, in jih primerjal z začetnimi plačami členov ravnateljstva v zagrebškem zavodu. In nazad-mje g. dr. Rafaelli, zahvalite Boga, da tudi mene veže za najmočnejši odgovor — uradna tajnost. Hartman Lojze, pravni referenit Pokojninskega zaveda. Janez Kocmur: BREZ NHSLOVH (Nadaljevanje) »Kaj so je njemu pritoževati !< se zadere tožnik, ki je mod tem prišel do sape. »Saj tožim ja/z njega, ne on mene... Kaj mislite, da imam čas leta/ti okoli sodnije? Saj ne zahtevam, da bi ga zašili kar za eno leto; dajte mu kaj malega, kakih štirinajst dni, toliko, da bo pomnil.« Sodnik ga je poslušal z največjim mirom, prav talko mirno je odgovoril: »Pej.te, pejte, kaj /pa govorite! Če nimate časa, pa se ne tožarite. Tukaj n is/mo nobena branjarija, da bi gliliali, ka.kor se gfliha za kure in jajca.« »Tak tako,« vzroji itožmitk, »/]»otem pa on me.mi lahko še na glavo ........ pa mu bom moral biti še hvaležen, ne?« »Nikar ne čenčajte tako neumno!« ga za-v/rno sodnik z naj večjo ravnodušnostjo. »Naredite, kakor sem rekel, če hočete; jutri je zadnji dan. Čc nimate časa, pa pustite.« tožnik razburjen ugovarja, sodnik pa od-maluijo z roko: »Jo že dobro, kar pejte, ste zo opravili, vi no boste nas učili. Če nimate časa, pa se ne pravdaj/te; saj imamo tako preveč dela.« Pripravljen, da vstane in odide, ker so tožnik ne da odpraviti, se naenkrat obrni; in me vpraša: »Ali obžaluje-t°-5 ~~ »Da,« pritrdim. »No, vidite; kaj pa šo hočete od njega? Odpustite mu še vi, pa bo komedijo konec.« Tožnik malo po/misli, jMigleda svojega »pravnega« svetovalca in reče zadirčno: »Prekliče naj!« — »Saj ob- žaluje!« — »Nič; preklicati mora, v listu!« r »V ,Br ivcu‘? Da se bodo še enkrat smejali na račun vaše hčerke, ne?« — »Ne; v .Narodu*; še danes, da bom lahko ju/tri tožil. če ne bo notri« Sodnik nato meni očetovsko: »Bo najbolje, da prekličete; svetujem vam.« Besedilo je sestavil tožnik, a brez navedbe mojega podpisa; tega sem pristavil sam; krstno ime samo /z začetnico J. Odidem /takoj v uredništvo, ki je bilo na Kongresnem trgu v prostorih, kjer je sedaj lekarna. Drugi dan me .s/reča moj dosti starejši bratranec Janez, ki je bil vodja pisarne pri dr. Valentinn Krisperju; ustavi me in vpraša: »Ali ti je znano, kdo je tisti, ki preklicuje v snočnjem ,Narodu'?« Seveda sem zanikal. »Jaz niti ni/sem 'bral,« nadaljuje on. »Zvedel sem šolo danes, ko me jo vprašal šef, če sem morda jaz... Hudič naj bi se bil podpisal s polnim imenom in navedel, kaj je, da no bi sumili nedolžnih... Tako se niti no ve, ali je Jože ali Janez ali Jaka; Janez ni, Janeza sva samo midva... Če izvem, kdo je, ga bom ta.ko..., da nvu bo čevelj v ... ostal...« Iz preklica namreč ni bilo razvidno, da je bila stvar že na sodišču; drugače bi bil vprašal (ta,m. Urednik Miroslav Malovrh, ki sem mu ibil izročil rokopis, me ni poznal in bi me tudi ne bil izdal. Da je izpadlo tako, se imam zahvaliti le dobremu( Potratil, /ki je izpeljal vse na slepi tir. Navedeni ipriime.ri dokazujejo kolikor toliko, da jo šola bila dobra. Prvi gre skoraj izključno v njeno dobro, čeprav je dal pobudo zanj v precejšnji meri tudi dom. Bil je sicer samo poskus, prvi korak, ki ni uspel, a tudi to je uspeli. Uspeli se ne očituje pri vseh enako in takoj. V splošnem ga najbolj pospešuje ali zavira dom, 6ploh življenje in okolje učenca zunaj šole. Samo brezbrižen dom še ni najhujše zlo; slabše je, če ta šoli ni nalklo-njen. Aktiven dom jo vez, ki pomaga, da posoda sprejeto ohrani; pasiven pa vsaj ne podira. Pod vplivom ugodnih razmer so se povzpeli do i>omem,bnega znanja že mnogi, ki so sprejemali v šoli le pasivno. Često, toda zelo redko, gre tudi brez šole; vendar je ta najboljša osnova vsaj za začetek. Gorki se rodi /komaj vsako stoletje eden. V kopali tvornih okoliščin oživi v mladosti sprejeto kakor podobe na /pozno razviti fotografski plošči, dotlej dremajoče silo se prebude k plodni dejavnosti. Na sploh bi uspehi šolo bili večji in boljši, če bi mogel drsiti tekoči trak pouka enakomerno. Za .moje dobe ga niso ustavljale lo omenjene zapreke, v svojem teku je zadeval marveč še na druge ovire. V splošnem ga jo .motila že družbena razcepljenost učencev, ki se je odražala tudi v različni miselnosti in pojmovanju. Opazil sem že kot deček, da gleda, pojmuje in dojema /kmečki učenec mnoge predmete drugače od mestnega, rekel bi, bolj zrelo, brez sanjavosti. Bolj stvarno je bilo gledanje in pojmovanje tudi drugih otrok delovnih staršev. Iz načina gledanja, /pojmovanja in izražanja se je dalo ugotoviti skoraj z nezmotljivo gotovostjo, v kakšnih razmerah živi učenec. (Dalje prihodnjič.) 4 — St. 23 — 1940 SLOVENIJA KULTURNI PREGLED Rogoz g. V odnika NASE REVIJE Dejanje, maj (št. 5). Uvodnik govori o odločilni dobi sedanje vojne, katere pojava ne moremo obseči le v njenem dialektičnem ustroju, razumeti ga moramo glolblje: v njenem smislu, oziroma nesmislu. Vojna je rušenje in današnja družba ni mogli a več zaustaviti usodnega poteka človeških strasti. Danes vidijo iljudje zadnji izhod: boj na življenje iin smrt, ki ga pospešujejo z raznimi filozofijami, ki naj grozoto vojne omiljuje jo. »Najpomembnejše znamenje današnje morailne zblojenosti in duhovno izgubljenosti je dejstvo, da je Evropa seigila raje po nedoumljivi vojni, ki ne more dokončno rešiiti nobenega vprašanja, kakor da bi segla po edino potrebni in koreniti družabni spremembi, ki bi vojno za vedno onemogočila.« Če pa nam je usojeno, da se moramo dejansko boriti z nosilci vojnega uničevanja, s tistimi, ki vojno docela opravičujejo kot biološki pojav — jo bomo sprejeli kot sankcijo iin sredstvo reda in pravice in jo »skupno z ostalimi narodi razširili v borbo za popolnoma novo Evropo«. — Alojzij Gradnik je napisal vizijo Nova Golgota, ki je glledanje sedanje groze in zmede, ko človeška množica »V Satanu časti Boga Očeta, Um, Usodo, Silo, Sonce, Pana« — in tudi ob njenem koncu vstaja znova misel, če se ne bo vse v nesmiselnem krogu spet povrnilo. — Lino Legiša se v prozi Ob poti spominja svoje kraške zemlje in mladostnih doživljajev. Ko odhaja v tujino, mu vse znova stopi pred oči. Južna zemlja ga spet prevzame, večno zaganjanje morja pa mu 'Simbolizira boj in mu posreduje misel o borbi sil, ki se danes 'tepo v svetu, da uresničijo sen svetovne oblasti ali da uveljavijo novo podobo družbe. Morda bomo prišli iz nje očiščeni in okrepljeni. — Pierre Henri Simon je četrti v vršiti tujih član-karjev dal sestavek Domovina. »Pod pojmom naroda ne smemo razumeti le njegovega gospodarskega obstanka, niti samo volje po stalnem političnem položaju, ampak predvsem dejstvo, da jo sredi pogojev svojega časnega bitja in žit ja poklican iz njih in da izpolni to poklicanost, ki sega proti večnim smotrom duha«. Narod je ljudstvo, ki hoeo človečnostno živeti na svoji zemlji. Domovina pa je v stvarnem smislu organiziran narod. Vsak narod tudi predstavlja poslanstvo, kot je pravilno mislil Peguy: niti enega ni, kii bi ne imel določenega prostora in naloge v zgodovini, niti enciga ni, ki bi ne bil poklican, da uresniči v času svoj delež večnega načrta. — Andrej Kolar priobčuje prozo Spremembe, Jože Brejc pesem Pomlladni večer, ki Ikaže, da se mladi pesnik razvija v pravo smer. — France Vodnik nadaljuje .svoje Obraze novega rodu, kjer obravnava Voduška in predstavi Voduškovo raist in njegov razvoj. Že v prvih pesmih je viden pri njem nemir, bolečina. Bil je predstavnik rodu, ki ni bil zadovoljen sam s seboj, njegov nemir je bil izraz velike stiske časa, ko so se zamajale nravne in duhovne osnove. Dualizem je v prvi dobi tudi zanj značilen. Pozneje pa gre od absolutnega eii-cizma do ironije in cinizma, toda v višem je pri njem isrčna kri. Pozneje se je Vodušek obrniti navzven, zbežal od Narcisa in prešel v polemično kretnjo. Tu pa se pokaže ne samo zavestno izogibanje romantiki, ampak tudi neki intelektualizem. Misel prevladuje nad čustvom, pogosto razmišlja, njegove domislice so duhovite, vendar je včasih blizu intelektualnemu larpurlartizmu. Motive prijema rad analitično, kar ubija liričnost, vendar je v njih izviren, iznajdljiv je tudi v pesniškem izrazu. — V knjižnih poročilih pišejo Vodnik o Kastelicu, Kocbek o Ušeničniiku, Grafenauer o Kosovih Ur-parjih. — V zapiskih je podana knjiga Ber-djajeva Smisel ruskega komunizma. u. Kulturne drobtine Dijalki in profesorji italijanskih visokih šol pošiljajo Mussoliniju vdanostne izjave, v katerih se obenem izjavljajo za vstop v vojno. Tržaška univerza je zahtevala v svoji poslanici oboroženo intervencijo proti »versajski krivici«, neapelska pa je izjavila, da »pričakuje signala«. Švedske oblasti so brez sodnega odloka zaplenile knjigo Haralda Nioollisona »Zakaj se nahaja Anglija v vojni«. Columbijska univerza v Severni Ameriki je podelila znanemu francoskemu filozofu in pisatelju Hanryju Bergsonu zlato kolajno Murraya Butlerja. To kolajno podeljuje vsakih pet let za najboljše delo na polju filozofije ali vzgojeslovja. Roland Dorgeles, znani francoski pisatelj, katerega vojni rotman »Leseni križi« je bil preveden tudi v slovenščino, je napisal zadnji čas nov roman, katerega vsebina obravnava vprašanja sedanje vojne. Naslov romana ise glasi: »Retour au front« in je izšel pri založbi Albin Michel. Hrvatje nameravajo v kratkem ustanoviti v Zagrebu svoj prvi filmski studio, ki bo zaenkrat izdelovali krajše kulturne filme, pa tudi propagandne za povzdigo 'tujskega prometa. V Zagrebu pripravljujo odrsko delo Otona Oreškoviča »Zmagovalec« za film. Vodstvo ima v rokah mladi režiser Marko Fotec, dočim izvira glasba od komponista Milana Asiča. Dne 7. aprila t. 1. so igrali slovenski1 izseljenci v Buenos Airesu znano Koržetovo veseloigro »Micki je treba molža«, ki je izborno uspela, da so se naši izseljenci sipet začutili za nekaj trenutkov prestavljene v domovino in domače razmere. G. France Vodnik je v »Slovencu« 5. junija navedel proti mojemu poročilu o Hamletu g. Zvonimira Rogoza, ki je izšlo V »Sloveniji«, nekaj imisli, ker se mu je zdelo, da je bilo to poročilo prikrita polemika z njegovo kritiko v Rogozovem Hamletu. G. Vodiniik v glavnem trdi: da me pri poročilu niso vodili izključno estetski kritični vidiki, ki so zanj aksiom, in kot argument navaja moijo ugotovitev, da je g. Rogoz Hrvat in da so je razdajal po tujini; da Hamlet ni patetičen, ampak lahko realističen, lahko pa tudi »čustveno romantičen«; da sem mu storila krivico, kakor tudi g. Rogozu, ker .sem zapisala, da je g. Vodnik štel g. Rogozu v dobro češko izgovarjavo Zupančičevih verzov, kar je po mnenju g. Vodnika potvarjanje njegove sodbe o Ro-gozovi recitaciji; v zadnjem odstavku pa so g. Vodnik zateka k nekim manj simpatičnim, ipa na Slovenskem udomačenim polemičnim metodam. Predvsem naj bo g. Vodnik prepričan, da nisem imela namena z njim polemizirati. — K njegovemu zagovoru stališča, ki ga je zavzel do g. Rogoza in njegovega Hamleta pa navajam naslednje: Iz ugotovitve — ne očitka —, da je g. Rogoz Hrvat iin da se je celo desetletje razdajal v tujini, nisem izvajala nobenih zaključkov, najmanj pa zavoljo tega zmanjševala g. Rogozove umetniške sposobnosti. To bi moral vedeti g. Vodnik prav tako dobro, kot ve vsak pozoren bralec kritike v »Sloveniji«. Stvar pa se mi je zdela vredna omembo zavoljo več primerov, da so se naši odrski umetniki vrnili v domovino, ko je tujina izčrpala njihove najboljše moči. G. Vodnik trdi, da Rogozov Hamlet ni bil zasnovan v stilu realistične igre, da je bila angleška uprizoritev Hamleta igrana imenitno realistično in kot dokaz, da Hamlet g. Rogoza ni bil realističen, navaja svojo kritiko. Ne kaže imi drugega kot to, da se v dokaz svoje trditve sklicujem tudi jaz na svojo kritiko. »Piraivo mero« po Shakespeair-ju pojmujeva z g. Vodnikom pač različno. G. Rogoz je bil po moje precej pod to »mero«. Poudarjajoč, da je Ilaimlet naša ljudska igra, zavrača g. Vodnik mojo trditev, da je Hamlet patetičen, zanesen in da ne more biti povprečen, splošno razumljiv. Hamleta razglašati za našo ljudsko igro in iz tega izvajati celo zaključke, se pa po mojem mnenju pravi, poenostavljati in maliti Shakes-pearja, težko hamletovsko problematiko pa pod ceno prodajati na trgu. G. Vodnik navaja kot enega izmed glavnih očitkov moji kritiki to, da .sem zapisala, da je časopisna kritika šla v enem primeru do talke skrajnosti, da je štela g. Rogozu v dobro celo njegovo češko izgovarjavo Župančičevih verzov in sodi, da sem mu to podteknila, češ da je on o Rogozovem govoru napisal le, da se mu »prav rahlo pozna prizvok češkega naglasa«. V resnici pa je g. Vodnik v svoji kritiki napisal: »Prezreti ne ismemo tudi njegove (Rogozove) izredne kulture govora, ki se mu prav rahlo pozna prizvok češkega naglasa, a ima morebiti prav zaradi tega neko posebno melo-diozno polnost.« — Zavračanje g. Vodnika: »Krivica je, če kdo očita češko izgovarjavo nekomu, Ilci je bil deset let v tujini, a kljub temu tako dobro obvlada slovenščino kakor g. Rogoz,« se mi zdi kvečjemu karitativni, nikakor pa ne esfetsko-kritični vidik. V odstavku o jeziku pa je g. Vodnik mimo tega zabrodil še dalje, saj je v 7. vrstici pisal o »prizvoku češkega naglasa«, ki se Rogo-zovemu govoru pozna, že v 23. vinstici pa pravi, da o češki izgovarjavi Zupančičevih verzov »kajpada ne more biti nobenega govora«. Ošlak Ferdinand: Spomini na osvobodilne boje za Stajersho m Korošho v letih 1918 -1920 (Nadaljevanje.) Na moje vprašanje, kaj nameravajo z ročnimi granatami, ker so jih po tri iin tri vezali v snope, ,so ini mimo povedali, da jih bodo skozi okno vrgli v sobo talcev, kar da jo po zakonu v redu, ker so se kot civilne osebe bojevali zoper nas in jih je šteti za upornike, ki ne uživajo tistega varstva kakor ujeti bojevniki izmed rednega vojaštva — trditev, ki ni bila popolnoma brez podlage. Takoj sem spoznal, da so ti možje, ki so izganjali sovražnika iz mesta, prišli nekje do močnega ljutomerskega vina, ki je na njihovo dejavnost precej vplivalo. Ni mi bilo težko presoditi, da je njihov sklep, da uničijo zaprte jetnike, resen in da bom to zaradi njihovih v bojih razburjenih živcev in z vinom razgrete krvi le težko preprečil. Njihino priprave z ročnimi granatami so bile že tako daleč, da ni bilo več časa poklicati za hišnim vogalom stoječo stražo na pomoč, ki bi jih bila lahko tudi zgrda razorožila. Edini izhod je bil, da brez odlašanja posežem sam vmes, da preprečim nesrečo, kar se pa imora zgoditi tako, da ne pride do nezgode med vojaki in menoj. Za vsak primer sem (potegnil pištolo ter jim napol ukazujoč, napol razlagajoč prepovedal, da bi izvršili svojo namero. Odločno sem jim povedal, da imajo tudi nasprotniki naše tovariše ujete in da tudi nam ne Vsekakor pa je bistvenega poimena za ton polemike g. Vodnika zadnji odstavek, kijer g. France Vodnik pravi: »Ne vam, od kod izvira odiozno pisanje o Zvonimirju Rogozu, vendar pa upam, da niima nič opraviti s tistimi motnimi viri, o katerih bi lahko napisal marsikaj, če bi hotel biti nekoliko in-diskreten«. Čemu ste se zatekli k sumničenjem 'in nainigavanju, g. Vodnik? Ali si res ne moremo več predstavljati, da nekdo na Slovenskem napiše kritiko brez vpliva neke »klike«, brez osebnih računov? — Ta zadnji odstavek pa ste napisali kljub temu, da ste dobro vedeli, kdo je kritiko v »Sloveniji« napisal, da sto vedeli, da o »odioznosti«, o »motnih virih«, o potrebi po Vaši »diskreciji« ni mogoče govoriti. S tem ste se — žal — ponižali na raven anonimnega Jutrovega paberkovanja o izkušnjah g. Rogoza. Dr. Kristina Brenk-Vrhovčeva. Poglavje iz našega življenja »Še druga sebičnost je, tista, tako zelo revna, sestradana sebičnost, ki vselej le krade, tista sebičnost holmih, tista bolna sebičnost.« (Fir. Nietzche.) Ni to osamljen pojav. Življenje, ki se skriva za mirnimi fasadami slovanskih znanstvenih in kulturnih zavodov, je po lino prihuljenega cinizma, cinizma blestečih besed in majhnih interesov. Zdi. se, da soi v tam ozračju ideje le še sredstvo, da v resnici ne gre ne za simer iin me za metodo dela; saj ob vsakem bližnjem dotiku s temi zavodi srečuješ samo eno vprašanje: Ikorist posameznika. Zlaganost slovenskega javnega dela me dopušča ‘sodbe, da bi kdor koli presojal kulturne pojave s čistim hotenjem, dvigniti raven našega ustvarjanja,. To je kulturna sredina, ki jo ustvarja nesvoboda in z njo vozaina 'poikornost tistim, za delo katerih ini dopustna .sodba javnosti; sredina, v kateri so kulturni delavci le še uradniki svoje stroke. Ne bi se približevali tem stvarem, če bi videli v njih samo osebno krivdo, tisto bedno željo posameznikov po priznavanju zaradi mesta in ne zaradi dela, samo zavist ali celo samo kruhoborstvo. Toda, saj je tako ozračje našega življenja, to miso izjeme. Kako maj bi bilo drugače brez morale v vsej javni dejavnosti, kako maj bi bilo drugače brez svobode javne kritike in kako naj bi bilo drugače, ko me odloča opravljeno delo in ne volja dvigniti slovensko znanost in kulturo, ampak zadeneš ob vsakem, koraku na .tisto intimno .sfero naših kulturnih zavodov, na tisto veliko neznanka, ki se skriva za besedo »personalna 'politika«^ Skoraj v.sa vprašanja naše kulture smo že reducirali na to edino vprašanje o ozadju dela in besede. Danes slutimo že za vsako javno .kritiko zaroto, .zasnovano iz osebnega sovraštva, ki nam je nadomestilo za tekmovanje pri kulturni dejavnosti. Je to služba naši slovenski kulturi, ki je »skupna naloga in delo, skupna vrednota im ponos nas vseh« (besede prof. F.r. Vodnika)? V nasprotju s pohvalno kritiko poročevalcev dnevnega časopisja je g. K. B. izrazil v »Sloveniji« pomisleke proti Rogoizoivemu pojmovanju im igranju Hamleta. Posredno ali' neposredno sta odgovorila oba gledališka recenzenta, gledališki kritik in kulturni urednik »Jutra« g. B. Borko s tem, da je v kulturnem pregledu svojega časopisa objavil nepodpisan napad na nasprotnike Ro-gozovo igro Hamleta, in kritik »Slovenca« more biti vseeno, če jih oni sedaj, ko .se ne morejo braniti, pobijejo. Nasprotno, mi jih moramo rešiti s tem, da zamenjamo rnjihne ujetnike za naše. Bilo je to razlaganje zame kot vojaka, ki je bil vajen samo ukazovati in pokoravati se, bolj težko kakor v pretekli noči sovražnika napadati. K sreči sem usipel, pri čemer gre izasluga edino avtoriteti, ki sem jo pri moštvu užival im jo ravno tisto jutro v bojih še povečali. Pripravili sem jih tako daleč, da so se pokorili moji prepovedi ter mi izročili granate. Namesto da jih nato izročim straži, sem jih uvrstili v moj oddelek pri Uravjevem mostu, od koder sem jih pozneje, ko so se jim glavo že nekoliko ohladile, uporabljal pri izganjanju sovražnikov iz okolice, kjer so se vsi trije prav hrabro držali. Če bi bili vrgli šest ročnih granat v sobo, kjer so bili natlačeni radgonski nemški meščani kot jetniki, ne bi bit ostal nihče ziv. Učinek eksplozije šestih ofenzivnih granat bi bil v izaprbi ii*n razmeroma nnaijJuii sobi grozen. Bilo bi to mesarjenje živih teles, zraven bi se pa najbrž se podrl del zidovja, ki bi jih bil zasul. Nekaj ur po tem dogodku so bili pa možje, ki so nameravali atentat, popolnoma zadovoljni, ikor sem jim njih namen prekrižal. Vsi trije so me lepo prosili, da bi zadeva ostala med nami. Bali so so morebitne preiskave, zraven jih je pa bi.l.a vsega prav pošteno sram. Ker sem naše boje za Rudgono presojal iz širših vidikov ter jih že takrat imel za razmeroma lepa slovenska vojaška dejunja, sem se po kratkem preudarku postavil ina stališče, da pri velikih delih ni dobro biti malosten. Vsako obešanje tega dogodka ina veliki zvon bi nam takrat bilo g. prof. Fr. Vodnik z odgovorom v svojem dnevniku. Vprašanje estetskega nazora je, kako je kdo ocenjeval igro g. Rogoza. Omenjena odgovora pa .sta ta okvir daleč presegla, kritiku v »Sloveniji« ista vrgla očitek, da so ga v njegovem poročilu vodili postranski, nekulturni nameni. G. B. Borko, le on je namreč odgovoren za nepodpisano poročilo v .kulturnem pregledu »Jutra«, je prvi sprožil ta oičitek. Seveda, ino da bi ga dokazat in ne da bi direktno povedal, katero kritiko misli. Toda v maši kulturni .sredini je že navada, da se ob pomanjkanju dokazov vrže popolnoma anonimna misel, ki v našem okuženem ozračju dobro uspeva in ki nikdar ne zgreši cilja. Za stvar jo tildi .zagrabil g. profesor Fr. Vod.ni.k. Dala mu je namreč potreben okvir za odgovor. Toliko težji pa se mi zdi greti g. Vodnika, ki se je zavedal moralne .teže svoje obdolžitve in ki se je zavedal, da je .ne more nasloniti na noben dokaz, pa je vendarle nedokazano in nepodpisano misel obnovil in .se umaknil za stavek: »Ne vem, od kod izviira odiozno pisa" sanje o Zvonimiru Rogozu, vendar pa upa®’ da nima nič opraviti s tistimi motnimi viri; o katerih bi lahko napisal marsikaj, če bi hotel biti nekoliko indiskreten.« Ob takem stališču pač nimamo mogočosti. s kakršnim koli apelom prisiliti poročevalca osebno, da javno dokažeta svojo obdolžite^ in izvajata iz toga vse konsekvence. Pred odgovornostjo za škodo, ki jo z vzdrževanjem takega kulturnega izživljanja polvzro-čuta, pa se .gg. kritika ne .moreta skriti. Lev Medic. Cjj-ilm »Draniatska šola« je ameriški film z biys° igralko dunajske in gruške drame LuBe Rainer. Zgodba sama je zelo povprečno ameriška, preračunana na ginjenost gledalcev* kakor smo jih vajeni. Prepletena je z malce neverjetnimi primeri o bogatem ljubimcu. Napisala sta jo dva madžarska a vtorjfl; Vkljub zelo uglajenemu okolju, ki naj b1 bil Pariz, pa je imela igralka Rainerje'’8’ ki v vlogi kot nočna tovarniška delavk8 obiskuje podnevi dramatsko šolo in v PrV' vlogi Ivane tl’Are nadvse uspe, mnogo lepe prilike, da je pokazala na platnu velim* mero svojih igralskih 'zmožnosti. Z njimj s* zna poiskati najtišjega hkrati ipa prepričevalnega odrskega izraza, )ki mu daje osnovni ton njen subtilni, .kultivirani izunanji JPP' jav. — Zmnešein motto njene življenj g borbe je bil podan v misli, da hoče ifff? ljudem zato, da bodo pozabili na zlo in I*1!' bo lepo ob njeni igri. Seve, če se je med gledalci .pri tem spomnil na n ep regiji no množico tistih, kt nimajo vstopam--'1., za istojišča sodobnih evropskih in amerišk' gledališč, kjer se goji visoka umetnost, j etična časovna nujnost tega prizadevanj * izgubita precejšen del pravega smisla, ost8 la pa je individualna človeška pravica zahteva pol možnosti do dela, ki ga je V°' sa.inez.nik zmožen in veruje vanj. # »Ne vedo, kaj delajo« je ameriški film, k* hoče biti kritika lastnih težkih razmer delitve diružbe v bogate in brezpravne, krJ' tiika lastnih poiboljševatnic, iki vzgajajo čince. Časovno strnjena, smiselno razbil Zgodba, ki pa nujno stavi vprašanje krivcu, ise je odlikovala po velikem hotenj prikazati ameriške »brezpravne«, manjša ^ je bila prizadetost ustvarjalcev mud nj|! stisko. Film je šel skoraj neopažen If’1" d pa je po prepričevalnosti im neposredn°f daleč presegal »Brezdomce«, ki .so pred ca som žeti v Unionu tak usipeh. Urednik in izdajatelj: Vitko Musek, Ljubijo0* le škodovalo. Z mirno vestjo seim vsem tr®^ brez nadaljnjega obljubit, .da bom moR -in sem držal besedo, talko da sem šele se po 21 iletih spregovoril, ko je dogodek že iporastla trava. Imen prizadetih treh v jakov pa ne izdam. j Takratnim italcam naše posadko v Rfl4”jar ter ujihinim mlajšim svojcem se pač n?jv {j-sanjalo ni, kako velike nevarnosti iso bdl' krat rešeni. Njihni idejni voditelj, dr. Kj0. niker, ki je kritično dopoldne bil tudi tični sobi med talci, je bit .pri tisti P^U) nosti žo drugič v iteku nekaj ur po ''Lp rešen ismrth z njim vred je pa bilo rCird življenje ali zdravje vsem ostalim, ko.t .talcem zaprtim radgonskim men"-gornjim desettiisočem. ja Čo bo vsebina teh vrst kedaj pr$* ušes Radgončanov, najsi bo še živečo' ev kratnih talcev ali njihnih mlajših sv«. tj-oziroma potomcev, bi bilo prav, da vs jjv-sti, ki jim jo bilo takrat rešeno lastru> jjfr, ljonjo oziroma življenje njiihnih nah ’ je ^ v .svojih izročilih in spominih na %r Radgoni, popravijo isvoja meglena, gUj,-radi politične agitacije sugerirana J>®j*. s\