Izhaja f Ljubljani »saki petek.
Glasilo jugoslov. soc. demokracije.
Naročnina znaSa: Za avstro-ogrske kraje za celo leto 5 44 K, za pol leta 2‘72 K, za četrt leta 1'86 K. — Za Nemčijo za celo leto 5-96 K, za pol leta 2'98 K, za četrt leta 1'49 K. — Za Ameriko za celo leio 7‘28 K. — Posamezne številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste, frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 35.
V Ljubljani, dne 31. avgusta 1906.
Leto IX.
®ASLOVA: Za dopiee, rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora , Ljubljana. — Za denarne po-®j*jatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. f. d.: OpravniStvo »Bdečega Prapora>, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1.
*o katoliškem shodu.
Vroči dnevi, provzročeni po politični komediji, ki so ji njeni aranžerji nadeli ime •katoliški shod*, so minili. Ali glumci in režiserji ne morejo reči z Domingom: »Aranjueš-kih lepih dni je konec*; kajti tako lepi res Qiso bili ljubljanski katoliški dnevi, da bi mogli biti klerikalci preveč veseli. Kadar se ne izpolni upanje, ostane v srcu bridko Čustvo ; klerikalne nade pa so se močno izjalovile.
Ne da se tajiti in bilo bi tudi nespametno, da $e je klerikalizem po slovenskih deželah močno razširil. Naravnih pogojev je-za to pri nas dovolj. Svobodno mišljenje si nikoli nč prokrči poti tako krepko v poljedelskih krajih, kakor v industrialnih; na raztreseno ži-Veče ljudi, ki so oddaljeni od svetovnega Prometa in od živahnejšega socialnega življenja, ima duhovništvo ne le v cerkvi, mnogo Tečji upliv, kakor na koncentrirane delavske mase. Pasivnost slovenske inteligence pa je Se bolj podkrepila klerikalne uspehe, kajti rimljanski agitatorji so lahko delali, kar so hoteli, ne da bi'jih bil kdo resno in ziste-jnatično motil v poneumnjevanju ljudstva. «ven Kranjske pa je še največ zakrivila tista Nesrečna, brezmiselna slogarska politika, ki ni bila v bistvu nič druzega, kakor vdano *n nemo priznavanje popovske nadvlade. V času, *o se dele stranke po vsem svetu po političnih načelih, ko prihajajo gospodarska na-
tistek.
Hani Kirchstetger:
*id spovednim pečatom.
Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan.
Dalje.
Ali prestrašena, ker je tako nenadoma Ogledala rjavo, trohnečo mrtvaško lobanjo, le poskočila Lenka na desno. Zakričala je.
jo je mrlič prijel za nogo? Bodeča bolečina se je širila od noge proti srcu. Le še nekoliko korakov in bila je pod zvonikom. fMjela je za prvo vrv, ki ji je prišla v roko *n z vso močjo jo je vlekla in trgala, da *° rezki glasovi zabrneli po dolini: »Gori! ^*°ri!“ Kmalu so prihiteli ljudje, pa so po-kgnili za ostale vrvi. Rogovi ognjegasnega društva, ki ga je tudi ustanovil novi župnik, 50 zazveneli po vasi; kmalu je zaropotala
sprotja z vso močjo na površje in uplivajo na politiko bolj kakor vsi drugi obziri, je že do skrajnosti neumna fraza: «Nam ni treba liberalizma, klerikalizma, socializma in takih reči; bodimo le Slovenci!* Da so Slovenci podjetniki in delavci, duhovniki in laiki, izobraženci in neizobraženci, tega se s prazno frazo vendar ni odpravilo. Ali doseglo se je to, da seje v imenu neobstoječe sloge vse —voljno ali nevoljno — klanjalo klerikalizmu.
In kolovodje nazadnjaškega gibanja so vedeli to. Slastno so opazovali napredujočo resignacijo in propadanje liberalizma. Napoti jim je bilo le še delavstvo. S krščansko-so-cialno maškarado niso mogli dosti opraviti. Ali politična situacija jim je nenadoma oživela upanje. Socialni demokratje, ki jih klerikalci sovražijo tako, da bi jih potopili na žlici vode, ako bi mogli, so začeli boj za splošno in enako volilno pravico. Slovenski klerikalci so se hitro ogledali; kratek račun jim je pokazal, da je taka volilna pravica — za sedaj — koristna zanje, pozabili so, kako so nekoč njih agitatorji zasmehovali splošno volilno pravico, razumeli so tudi instinktivno, da se temu mogočnemu gibanju ne bode moči upreti — in nagloma so imeli demokratičen plašč na plečih.
Dobro je v teh dneh obuditi nekoliko spomin na tiste čase. Takrat so klerikalci slavili socialne demokrate, kakor se sami niso slavili. Socialno-demokratlčne govore so objavljali v svojih listih pod posebnimi zaglavji, vse važnejše stavke debelo tiskane. Povsod je bilo med vrsticami čitati: To so besede! To je delo! To so ljudje! In naenkrat — isti socialni demokratje so v istih listih naj-večji tepci pod solnceol nebeškim.
brizgalnica po grudasti cesti in težkopadni tekajoči koraki so ji sledili.
.V mlinu gori! Moj Bog! Kakšna nesreča! — Kako pa se je to moglo zgoditi? —"
Vse to je Lenka še slišala; potem se ji je izvila mahajoča vrv iz rok in ničesar ni vedela. Brez zavesti je ležala pod zvonikom.
Medtem je švigal ogenj v mlinu višje in višje. Strešnica glavnega poslopja se je že podrla in plamen je že začel lizati staro leseno hišb za stanovanje, kjer je našel dobro, od solnca izvrstno izsušeno gorivo.
Mlinarica je bila ravno z deklami na polju, kjer je bil razprostrt lan, da zgodi, ko so se dvignili prvi goreči oblaki nad streho. Z grozo v očeh so najprvo vse štrlele, ne da bi se ganile, na prasketajoči ogenj. Potem so pohitele proti hlevom, da
Kako to? Mar so se izpremenili socialni demokratje? Mar so zatajili splošno in enako volilno pravico? Mar so popustili v svojem boju?
Nič takega se ni zgodilo. Za volilno reformo so nastopili še zadnji čas socialni demokratje z odločnostjo, ki izključuje vsaki dvom, da ne bi porabili eventualno najskrajnejših sredstev v njeno obrambo. Dočim niso znali klerikalci nič druzega, nego otroško razgrajati, so socialni demokratje postavili javen forum, na katerem se je govorilo in kjer se je z vso jasnostjo pokazalo, da ljudstvo ne trpi intrig proti volilni reformi.
Ali pa so govorili socialni demokratje v začetku volilno-pravnega gibanja drugače kakor sedaj? Mar so takrat kaj obljubovali klerikalcem? V navzočnosti klerikalnih reži-serjev so socialni demokratje tudi takrat na-glašali, da ne izgine nobeno nasprotstvo izmed njih in klerikalcev; in povedali so, da zahtevajo splošno in enako volilno pravico tudi zato, ker so prepričani, da bode taka volilna pravica uspešno sredstvo za boj proti klerikalizmu. Nikoli, nikoli, nikoli niso zatajevali socialni demokratje svojega odločnega nasprotstva proti klerikalizmu.
Cemu torej kriči črna garda ? Cemu sika »Slovenec* ? Cemu zmerja Šušteršič?
Gospodje od rimske filialke so se zmotili; zato besne. Mislili so menda, da so socialni demokratje otroci. Vsekakor so mislili, da bodo čutili dolžnost, molčati, naj tudi uganjajo klerikalci, karkoli hočejo. «Šaj,smo za volilno reformo* — to naj bi bila beseda, ki bi delovala kakor čudodejno sredstvo in krotila socialne demokrate.
Ali. modra gospdda, če ste za volilno reformo, za katero smo mi bolj iz načela,
rešijo krave ln prašiče. To je pri požaru na deželi vedno prva misel. Z dragocenimi konji se je bil mlinar na srečo že zjutraj odpeljal v mesto. Hvala bogu, vse krave so bile na travniku varne. Dekle so pošteno delale, dočim je gori v izbi gorelo, kar je bilo tam.
Mlinarica je pogledala na gorečo hišo.
Moj Bog, tam iz Gustlove sobe liže plamen že skozi okno in tam notri so njegove knjige ter relikvija svetega Ignacija. Košček svetnikove srajce v srebrni puščici, obdan s pozlačenim sijajem, psav kakor mala monštranca. To sveto relikvijo je zapustil duhovni gospod sin, preden se je zopet odpeljal v Rim, pa ji je naročil) naj prav posebno časti in varuje to svetinjo. In sedaj je .mislila samo na krave, ne pa na svetnikovo relikvijo!.Iz hleva je poletela proti goreči hiši; dekle so kričale, hlapec
nego vi, zato vi še davno niste za druge reči, ki jih zahtevamo mi; mi pa tudi nismo za nazadnjaštvo, ki ga zahtevate vi. In če ne bi povedali tega, ne bi zaslužili, da smo politična stranka. Ako bi zatajevali ta globoko-segajoča nasprotja, ne bi imeli pravice do obstanka, bili bi hinavci. Mi nastopamo dosledno — kaj kričite?
Seveda, gospodje so našli slamico, katere se oprijemljejo kakor človek, ki mu sega voda do ust. »Z liberalci gredo, ki so proti volilni reformi!* S to frazo so mislili zbegati delavstvo. Da se jim ni posrečilo, je najboljši dokaz za politično zrelost naših delavcev.
Kaj smo šli v prvih mesecih volilno-pravne kampanje mi s klerikalci? Oni so prišli k nam in ker so zahtevali, kar smo sami zatevali, nismo imeli povoda, da bi jih podili. Zato smo vendar ostali protiklerikalni.
Popovska garda priredi demonstracijo, proti kateri sklenejo socialni demokratje protestirati, ker so protiklerikalni in ker bi zatajili svoja načela, ako bi molčali. Liberalci pridejo k nam in ker hočejo protestirati, proti čemur protestiramo sami, nismo imeli povoda, da bi jim kazali vrata. Ali smo zato postali liberalni? Ali smo z liberalci demonstrirali proti volilni reformi? Katoliški shod vendar ni volilna reforma. Ali smo zatajili svoje gospodarsko stališče? Ali smo sprejeli liberalni program? V čem smo torej postali nedosledni?
Klerikalno vpitje ne premoti nikogar. Socialna demokracija gre svojo ravno pot. In zgodi se, da sreča enkrat to, drugič drugo stranko; utegne se zgoditi, da gre nekaj časa pot druge stranke paralelno z našo. Kako opravi to dotična stranka sama s seboj, nam nič ni mar. Mi gremo dalje svojo pot. In če nas za to hvalijo danes eni, jutri drugi, če nas zmerja danes ta, jutri ona stranka, pojutrišnjem pa vse, nam' je to čisto vseeno. Pojdemo pa le tja, kjer je naš lastni cilj.
*	* *
Proti «katoliškemu shodu* protestirati, je bila dolžnost socialno-demokratične stranke tisti hip, ko je vedela, da ima za to dosti moči. Niti nezadostna moč morda ne bi bila zadosten izgovor. Protestirati proti »katoliškemu shodu* je bila zlasti letos dolžnost socialne demokracije, ko je klerikalna stranka priredila to politično komedijo, da bi speljala vodo volilne reforme popolnoma na svoj mlin. Dosti jasno smo že povedali, da je ime »katoliški shod* naravnost sleparsko; kajti shod se ni pečal s katolicizmom, to se pravi z vero, temveč s klerikalno politiko in z organizacijo klerikalne stranke. To se je lahko
jo je hotel zadržati, ona pa se mu je iztrgala. Posli, ki niso imeli, da rešijo kaj razven raztrgane obleke na životu, so pustili v božjem imenu, da izgori njih pičla lastnina. Kaj pa bi bil moral misliti duhovni gospod sin o svoji materi, ako bi rešila krave namesto njegove svetinje ? Sveti Ignacij ji bode pomagal; saj ji je Gustel čital, koliko čudežev je že storil!
Dočim so gasilci hrabro delali, je pa sedela na oddaljeni hruški družina vrabcev, ki si je bila napravita gnezdo pod štrlečo streho mlina; ščebljali so ptički in se po-mekovali:
.Glej! Naše gnezdo tudi že gori. Spomladi moramo pač napraviti novo za mlade.*
.Seveda! Ali koliko dela nam to zopet da."
.Kajpada. Mlinar si lahko sezida novo hišo; saj ima staro, črvivo dobro zavarovano in trikrat več ima žita, nego ga je v mlinu.* .Le počakaj, saj dobi umetni mlin, ki si ga želi že davno.*
trdilo prej; to se še temeljiteje lahko dokaže sedaj, ko je ta shod končan.
*	* *
. Prirediti so hoteli velikansko parado v jjubljani. Pet škofov — med njimi en nadškof — je bilo napovedanih. Že to obuja upanje na razvitje velikanskega pompa. Saj so morale političnemu namenu služiti ceremonije katoliške cerkve in kdor jih pozna, vč, da je sestanek petih takih cerkvenih dosto-, anstvenikov v nasprotju s pravim, prvotnim krščanskim duhom, priložnost za parade, kakršne more vprizarjati le še državni fevdalizem. Katoliški cerkvi že davno ne zadostuje Kristusov nauk; da si pridobi pristašev in da upliva nanje, potrebuje mogočne sugestivne ceremonije, nenavadne bliščeče, z zlatom in dragim kamenjem okinčane o mate, zvonove, orgije, kadilo, demonstrativne raz-ike med duhovniki in ljudstvom, med visokimi in nizkimi božjimi namestniki, manifestiranje ponosa na eni in ponižnosti na drugi strani. V kako bogati meri se to lahko pokaže na katoliškem shodu, kadar se snide pet škofov naenkrat!
In spominjali so se aranžerji na prejšnje čase, na sprejeme, na zastave po hišah, na večerno razsvetljavo. Tako je bilo — in od tistih časov se je klerikalizem še bolj razširil. Če so bile prej slavnosti, bode sedaj triumf. Ljubljana bode hipnotizirana, duhovniki in na tisoče in tisoče ljudstva jp preplavi — kako izborna priprava za prihodnje volitve!
Pa pridejo socialni demokratje, nevpo-števani socialni demokratje, in — pokvarijo ves račun!
Da, pokvarili so ga socialni demokratje. To bodi konštatirano, pa naj nas zadene še poseben anatem. Res je, da so poleg socialnih demokratov protestirali tudi drugi svobodomiselni elementi proti klerikalno-politični demonstraciji. Res je pa tudi, da brez socialne demokracije in njene iniciative ne bi bilo prišlo do tako mogočnega protesta. Res je, da so dobili klerikalci rešpekt pred socialno-demokratičnim nastopom. A če se je pokazalo, da socialni demokratje niso osamljeni, da imajo toliko moči, zdramiti tudi druge elemente, kadar se gre proti klerikalizmu, jih tega res ni treba biti sram. In tudi plakati jim ni treba zaradi tega.
Nastop socialne demokracije je pokvaril klerikalni račun. Katoliški shod se je obnesel naravnost klavrno. Tega vse dolge tirade v »Slovencu* ne izpremene.
Zunanjost igra pri klerikalcih važno ulogo. Kakor mora katoliška cerkev imeti svoje procesije, tako potrebuje klerikalna stranka zunanje ornamente. A zunanji aranžma je bil
.Umetni mlin z valjki.*
.Seveda, seveda, da pe bode več bel. Saj hoče biti vedno lepo črn.*
.Zato je znosil toliko petroleja gor. Kaj ti ne smrdi?*
.Seveda, seveda; in zjutraj je prižgal dolgo svečo.*
.Hi, hi, svetnik z dolgo svečo.*
»In star sod je postavil čez, da ne vidi nihče luči.*
.In potem se je odpeljal.*
.Seveda, da ne morejo reči hudobni ljudje, da je sam zažgal mlin, kadar dobi zastonj nov umetni mlin.*
.Mi vrabci moramo tudi ust&noviti tako zavarovalnico.*
.Baba neumna, kaj misliš, da nismo poštenejši nego ljudje, ki nas imenujejo tatove ?*
naravnost žalosten. Okoli šenklavške cerkve in na raznih klerikalnih zavodih je vihralo par zastav, večinoma papeževih in črnoru* menih, pa nekaj narodnih. Tudi dvanajst lišnih posestnikov je razobesilo zastave. Ge bi bila izdala klerikalna stranka parolo, da se sploh ne razobeša zastav, bi bila storila arav modro, kajt' prikrila bi bila — blamažo.
3 iluminaciji in o serenadah ni bilo govora, luminacija bi se bila tako ponesrečila, da bi moralo biti klerikalce sram. Z govorico, d* prirede škofu bakljado, so pa hoteli menda samo poizkusiti, kaj se da napraviti in kaj ne. Ja so odločili, da ne!
Da je v nedeljo zjutraj marširalo neko-iko udeležencev z godbo do hotela »Union** tega ni Ljubljana pravzaprav niti opazila. 4 še to veselje so pokvarili aranžerjem nekateri sodrugi, ki so bili prav zadovoljni, da so dobil1 priložnost, razširiti med kmeti nekaj bolj p°* učnega berila, nego je »Domoljub*. Socialno* demokratični proglasi, knjižice o zvišanju congrue in podobne knjižice so našle toliko odjemalcev, da je zmanjkalo vsega. Sicer pa ni udeležba z dežele nič kaj imponirala. »Slo* venec* je pripovedoval že pretečeni teden, da pride 7000 gostov z dežele. Iz vseh slovenskih krajev po bobnanju dolgih mesecev, po vsiljivi agitaciji skoraj vseh župnikov, kaplanov in mežnarjev — celo šenklavški mež-lar je moral agitirati po deželi! — ne bi lilo to mnogo. Ali še tega ni bilo. Mogoče e, da so prodali 7000 vstopnic; tega ne moremo kontrolirati; a mogoče je, ker so jih prodajali kakor da so to vstopnice naravnost v nebeško kraljestvo. Ali v Ljubljano je prišlo morda 4000 ljudi, več kakor 5000 pa abso-lutno ne, naj se tudi računa, da jih je prišlo več kakor 1000 peš in z vozovi, kar pa je izključeno. In tudi namesto petih škofov so bili samo trije navzoči.
*	* *
Dočim je »katoliški shod* prav malo imponiral, je naredil protestni shod, ki ga je sklical izvrševalni odbor jugoslovanske soci' alne demokracije, največji vtisk. Naši zaupniki	so	že sredi tedna	naznanili,	da bode
udeležba velikanska. Bila pa je še večja, nego se je pričakovalo. Na vrtu »Narodnega doma* je bilo več zborovalcev iz same Ljubljane* nego jih je prišlo na »katoliški shod* iz cele dežele! »Slovenčevo* smešno laž, da je bilo	na	protestnem shodu 1000	ljudi, se
lahko igraje ovrže. Govorniški oder je stal prav pri steni »Narodnega doma*. Ljudstvo se je tlačilo do odra, tako da so imeli go; vorniki komaj prostora za odhod. Vrt je bil napolnjen skoraj do arene. Ljudje pa so se tlačili, da ne bi bila mogla igla pasti na
   —■■■■	———-j«
med veje. Vrabci niso	mogli več	opravljati*
ke^ so si morali čistiti zmočeno perje.
Pozno zvečer, ko so se izvijali iz kup® pepela, edinega ostanka poltisočletja stare lesene hiše le še svetlosivi oblački, sta §e vrnila iz nasprotnih strani skoraj sočasno župnik in mlinar v Gospojno. Že daleč zunaj na cesti so povedali mlinarju, da n*1* je zgorela hiša. Groza, ki jo je kazal, ic bila videti nekam nerazumljiva in pretirana* Kmalu pa je bila poštena in odkritosrčna*' ko je začel klicati Cenko, pa mu je mor** hlapec končno povedati, da je pohitela v hišo, ko je bila že vsa v plamenu, pa \e od tistega časa niso več videli. Hlapci s® odpeljali od smradu zbegane konje v hl*v» ki je bil zidan in pokrit z opeko pa je tako edini kljuboval plamenu. Mlinar pa je vC5, potrt sedel na razpočen mlinski kamen te* je štrlel na kup pepela, kjer je ležala nje'
gova žena izpremenjena v oglje.
Kaj ni postal drugič ubijalec? Po nje' Nadaljni pogovor je nenadoma prekini govem nad vse praktičnem načrtu naj bi & močan curek iz brizgalnice, ki je zablodil dvignila iz tega pepela s pomočjo zavafO"
žemljo. To je naravno, ker je vsakdo hotel j-jto bolje slišati in vse je sililo proti odru. Na obeh straneh vrta je stalo na stotine ljudi cesti! Niti enega stola ni biloJ prostega, a 'judje, ki so sedeli, so popolnoma izginili n^d stoječo množico. Ako bi imeli klerikalci ®a svojem shodu toliko udeležencev, bi raztrobili po vsem svetu, da je bilo 20.000 ljudi; saj napravijo iz 30 katoliških zborovalcev po-JJostoma 300. Če pa pravimo, da je bilo do ®000 ljudi na shodu, tedaj smo skromnejši resnice.
Na kupoli »Narodnega doma* je vihrala rdeča zastava med slovenskima trobojnicama. Čudno, da »Slovenec* ne pravi, da je to bilo na čast »katoliškemu shodu*! Shod je otvo-**1 sodrug Vifiič, nakar je predlagal so-drug T o k a n za predsednika sodruga V i -č a in drja. Ravniharja, za zapisnikarja pa sodruga Kocmurja in drja. Novaka. Izvoljeni so bili soglasno. Po kratkem uvodu drja. Ravniharja sta govorila poslanec dr. Tavčar in sodrug E. Kristan. Omejeni prostor nam ne dopušča, objaviti govore, ki so naredili velik tlisk in so bili sprejeti z viharnim odobravanjem. Sodrug K o c m u r je prečital brzo-jave, ki so došli iz raznih krajev, potem pa resolucijo, katero smo že objavili in ki je bila sprejeta soglasno.
Shod se je izvršil v najlepšem redu. Tistih kompanij, ki jih je obetal »Slovenec*, da jih pošljejo klerikalci na, shod, ni bilo videti od nikoder. Na papiiju se delajo možakarji, ki ne prirede v Ljubljani nobenega javnega shoda, vse bolj korajžne, nego so v resnici. Papir je potrpežljiv; protestni shod ne bi bil tak, to so junaki dobro vedeli. Sicer pa so vedeli že prej, da Jože ne bode kaše pihal in žuganje v škofovskem listu je imelo le namen, ugnati ljubljansko občinstvo v kozji rog. Pa tudi to se ni posrečilo in to je posebno prav. Kar so klerikalci, so le s svojim brezprimernim terorizmom. Ali terorizem zaleže le toliko časa, dokler se dajo ljudje terorizirati. Čim se pa obrne palico, se navadno izpremeni situacija.
*	* *
Na shod so prišle sledeče brzojavke: Celje: Naprej! V boj proti klerikalizmu z združenimi močmi! Sporočite zboru pozdrave svobodomiselnega proletariata štajerskega. Odbor socialno-demokratične stranke.
Hrastnik: Pozdravljamo vsako antikleri-kalno akcijo in protestiramo proti klerikalnemu nasilstvu. Proč z izdajalskim klerikalizmom! Hrastniški rudarji.
Idrija: Pozdravljamo bojevnike proti klerikalizmu. Idrijski rudarji na javnem shodu.
valnice krasna stavba umetnega mlina; sedaj pa leži tam njegova žena. sama menda Pepel, in se ne zdrami nikoli več.
Vrabci so že spali tesno stisnjeni drug k drugemu pod košato vejo, dasiravno so bili pogorelci kakor mlinar, pa mu niso mogli zaklicati: »Morilec si! Ženo si umoril!" Tem glasneje pa se je oglašalo v njegovem srcu: »Najprej si umoril Miho, sedaj pa celo ženo. Kako ti bode pri duši, kadar pride Gustel, pa vpraša za svojo mater? Ali se upaš, pri novi maši sprejeti hostijo iz roke sina, ki si mu umoril mater?"
Že je padala hladna rosa na travnik, od potoka je pihal mrzel nočni veter ledena groza je spreletavala mlinarjev drhteči život. Hotel se je približati žarečemu kupu, da se ogreje, a strah ga je podil nazaj in počasi je zlezel v hlev, da*se zarije tam čez 'noč v slamo.
Župnik je sedel ravno v jasnem Solnčnem blišču gori na pečini, štrleči iz Učnega snega, in je bistrega očesa gledal na dolino v krasni jesenski obleki. Vse
Jesenice na Gorenjskem: Odobravamo vaše postopanje in želimo najboljši uspeh. Jeseniški naprednjaki.
Jesenice na Gorenjskem: Soglasni smo z vami v boju proti klerikalizmu, ki zavaja ljudstvo v temo. Zavedni delavci.
Kobarid: Shod združenih naprednih strank iskreno pozdravljamo, želeči mu mnogo uspeha na polju napredka in svobodne misli. Pereat ožlindrani bandi. Kobariški naprednjaki.
Kranj: Slava svobodomiselni Ljubljani! Pereat izdajalski brezdomovinski črni svojati, ki slepari nevedno ljudstvo. Kranjski naprednjaki.
Kranjska flora: Živeli zastopniki napredne misli! Kranjskogorski naprednjaki.
Litija: Živio svobodni proletariat! Proč s klerikalizmom! Litijski delavci.
Logatec: Svobodna misel nad vse! Proč s klerikalizmom! Socialisti.
Novavas pri Lescah: Živio združenim naprednim zborovalcem! Najpristnejši pozdrav. Pogin uničujočemu klerikalizmu! Jos. Gogala, Anton Božič, Jakop Kapus.
Radeče: Z vami v duhu združeni protestiramo proti klerikalnemu zapeljevanju ljudstva. Ni vse črno. Protiklerikalni kmetje.
Radovljica: Zgražaje se nad uničevalci napredka in svobode odobrujemo vaša načela. Radovljiški sodrugi.
Rakek: Zaradi vojaštva tukaj shod ne* mogoč. Izrekamo zborovalcem solidarnost. Sodrugi v Rakeku.
Rudolfovo: Pozdravljamo vašo resolucijo. Napredno meščanstvo.
Rndoliovo: Proč s klerikalizmom! V boj za pravo svobodo! Novomeški socialisti.
Štore: Pridružujemo se vašemu protestu proti nazadnjaštvu, ki ga pospešuje klerikalizem po naših deželah. Proč s temo! Na dan s svobodo! Organizirani delavci.
Senožeče: Svobodo za vse! Proč š privilegiji klerikalizma. Socialni demokratje.
Sv. Križ: Proč s klerikalno hinavščino, ki se dobrika delavstvu od spi edaj, od zadaj ga pa izdaje. Proč z novodobnim farizejstvom. Naprej z lastno močjo! Socialistični kamnoseki.
Trbovlje: Trboveljski rudarji se izražajo solidarne s sodrugi v Ljubljani v boju proti klerikalizmu in protestira proti vsakemu nasilstvu srednjeveškega zistema. Rudarji.
Trbovlje: Proč z moderno inkvizicijo! Rdeča straža.
Trst: Svobodomiselno delavstvo pozdravlja z veseljem svobodomiselne zborovalce. Proč s klerikalizmom! Tržaški socialistični proletariat.
Tupaliče :	Živela narodno • napredna
stranka! Gorenjski naprednjaki.
skrbi in srčne bolečine pretečenih let so izginile. Tukaj je sedaj njegova domovina za vse čase.
Da! Današnji dan je tako lep in jutrišnji tako poln upanja! Tu doli leži njegova ljubljena vasica pokojno, in mir vlada tudi v celi njegovi župniji. Evangelija ljubezni in miru ni propovedoval zaman.
Naenkrat je umazala grda črna pega svetločisti jesenski zrak. Dvigala se je in dvigala, v višavi pa se je raztegnila kakor pajčolan, ki zadeva z neprozornimi zanjkami vso vas. Kakor Kajnova žrtev se tudi ta dim ne more vzdigniti k nebu. Grešna roka je žrtvovala žrtev, čad gorečega mlina.
Župnik ni imel več oči za poslavljajoči se lepi dan, za čarobno krasni planinski svet. Pognalo ga je navzdol, proti domu, tja, kjer je treba tolažbe in pomoči.
Toda, ko je prispel v dolino, je bil stari mlin že žareč kup pepela in tudi v župnišče je prišla nesreča. Tam je stokala Lenka v velikih bolečinah. Desna noga je bila že vsa modra in zdravnik je čudno gledal.
Varaždin: Proletarskim borcima proti klerikalnemu naježdu šaljeno bratski pozdrav. Varaždinski socijalisti.
Zagorje ob Savi: V boj proti nevednosti in popovskemu nazadnjaštvu! Steklarji v Zagorju.
Zagorje ob Savi: V soglasju z vašim sklepom kličemo: Proč s katoliško žlindro! Živela naprednost! Lokalna organizacija Za-goije.
Zagorje ob Savi: Proč s klerikalno tiranijo ! Živela socialno-demokratična stranka! Zagorski rudarji.
Zagreb: Skupštini slovenskih boraca pro-tiv gospodarstvene potlačenosti, političnoga brezpravlja i duševnoga ropstva najbolji uspjeh! Protiv črnih zaglupljivača naroda u znaku križa neka slovenski socialistički proletariat podvostručenom energijom digne crveni bar-jak društvene jednakopravnosti i duševne slo-bode. Neka padaju okovi! »Slobodna riječ*.
*	* *
Po končanem shodu se je podal velik del udeležencev spontano proti Alojzijevišču. Ko so zbrani katoliški možje izvedeli, da so pred »Mestnim domom* ljudje, jim je grozen strah prešinil kosti. Bilo je nepotrebno, kakor strah »javne sigurnosti*, ki je hitro dirigirala že prejšnji dan koncentrirane orožnike proti Šenklavžu. Nekateri so si pač mislih, da se mora dati orožnikom nekaj nedolžnega opravka, da bodo vsaj vedeli, zakaj so morali v Ljubljano. Ali glavni namen demonstrantov je bil le, videti katoliške ljudi, ko pojdejo iz Aloj-zijevišča v glavni tabor v hotelu »Union*. Prvič demonstracija vendar ni nič vredna brez gledalcev; drugič pa je »Slovenec* še v soboto pozival klerikalce po deželi, naj si ogledajo tiste, ki pojdejo na protestne shode. Torej vice versa — so sK mislili ljudje; — oglejmo si tiste, ki so prišli na katoliški shod. Takrat se tudi še ni vedelo, da so samo trije škofije v Ljubljani. Pet škofov naenkrat se pa ne vidi kmalu in marsikdo bi si bil rad privoščil ta imenitni pogled. Le žandarji jim ga niso hoteli privoščiti, temveč so se trudili na vso moč, da bi potisnili gledalce čim dalje proč, dasiravno je bila cesta res dosti široka za katoličane. Potem so »zaprli* nekoliko ulic in tako so brumni klerikalci pod zaščito orožniških bajonetov »pogumno* odkorakali iz Alojzijevišča. Menda so bili kljub papeževemu blagoslovu že precej gladni, kajti videti je bilo, da se jim zelo mudi. In v »Unionu* so se bitro poskrili, izvzemši tiste, ki so že opoldne odšli na kolodvor ter zapustili belo , Ljubljano.
Radi žandarskega kordona so se pritoževali ljudje, ki niso imeli ničesar opraviti ne
Takoj drugi dan je moral grobar na župnikovo povelje izkopati nov grob. Miha naj ima zopet pokoj. Ako bi bil župnik doma, ne bi bil dal nikoli odgrebsti Mihovega groba; kajti vselej, kadar je očutil kaj prav bridkega, je moral misliti na mlinskega hlapca. Vselej je bila v tej misli tolažba in vzpodbuja na strogo izpolnjevanje dolžnosti.
Župnik je stal torej poleg grobarja in mu dajal sam lobanjo in druge Mihove kosti dol v temno jamo. Vse so zopet pokrili z blagoslovljeno prstjo. Hercogu so se zdele te kosti tako svete, kakor relikvije kakšnega krščanskega mučenika. Slučajno je bila v eni kosti že popolnoma zarjavela ost noža, shranjenega v njegovi omari.
Vsled spovednega pečata pa tudi tega koščka železa ni bilo zanj; kost in noževa ost ste ležali zopet v grobu skriti kakor Mihova izpoved v župnikovem srcu. Ko so bili Mihovi ostanki pokriti z zemljo, je ostal grob še en dan odprt. Drugi dan je bil namreč v Gospojni velikansk pogreb.
Ih
\
z demonstracijo, ne s katoliškim shodom. Marsikdo je le po dolgih ovinkih lahko prišel domov. Taki, ki stanujejo blizu «Uniona», sploh niso našli odprte poti. Vse radi strahu, ki je bil res prazen.
Večina udeležencev se je odpeljala v nedeljo zvečer. Glavni del »katoliškega shoda», namreč «delo» v odsekih in glasovanje o resolucijah se je izvršilo v intimnem krogu brez sodelovanja »zavednega katoliškega ljudstva*. Saj je bil katoliški shod «resna» prireditev!
Protestni shodi izven Ljubljane.
Rudolfovo. Dasi je bil shod napovedan šele zadnjo uro in se ni moglo razviti prav nobene agitacije, je bil vendar tako dobro obiskan, kakor doslej še nobeden drugi. Udeležili so se ga vsi sloji prebivalstva. Prostorni vrt TuČkove gostilne je bil tako napolnjen, da so ljudje morali stati tudi zunaj ograje. Sodrug Kocmur je v nad poldrugo uro trajajočem govoru pojasnil bistveni pomen III. katoliškega shoda, prirejenega v navidezno oščito krščanstva, ki pa v resnici ni nič dru-zega, kakor prosta profanacija vzvišenih naukov velikega učenika. Ko se je govornik dotaknil tudi lokalnih razmer novomeških in Sukljejev uskok v klerikalno stranko podvrgel temeljili kritiki, so zborovalci navdušeno pritrjeval^. Resolucija, kakršno so predlagali na vseh protestnih shodih, se je med živahno aklamacijo soglasno sprejela. Ko je je spregovoril še sodrug Berdajs nekaj umestnih besed, je predsednik zaključil za-nimljivi shod. Seme je padlo na rodovitna tla. Tudi na Dolenjskem se dani, samo delati bo treba.	\
Idrija. Shod proti klerikalizmu je bil prava demonstracija idrijskih delavcev proti črnim nakanam klerikalcev. Dvorana pri Črnem orlu je bila natlačeno polna. Z navdušenjem se je vsprejel predlog: telegra-fično pozdraviti antiklerikalni shod v Ljubljani. Shodu so predsedovali sodr. Ivan K o-k a 1 j, Ivan Štravs in Fr. Peternelj. Poročal je sodrug Anton Kristan, ki je v zelo zanimljivem govoru pojasnjeval namen klerikalizma ter razvoj katoliškega svetovnega nazora — ozrl se na papeštvo ter vpliv, ki ga ima ta vrhovna katoliška inštanca v klerikalizmu. Resolucija se je enoglasno sprejela.
Trit. Izvrstno se je obnesel protestni shod proti klerikalizmu, hvala organiziranemu delavstvu slovenskemu, ki je prišlo v velikem številu kljub hudi vročini, ki je vladala ravno to nedeljo v Trstu. Seveda udeležilo se je protestnega shoda takorekoč samo organizi-
Bila je prav mala krsta, ne večja nego za enoletnega otroka, ki so jo pogreznili v Mihov grob. V tej krsti so bile črne ožgane kosti in nekaj osmojenega mesa mlinarjeve Cenke. To je bilo vse, kar so našli med vročim pepelom, in sedaj ležita Miha in njegova Cenka skupaj v enem grobu.
A še eno žrtev požara je sprejel danes ta grob. Preden je grobar zakril jamo nad malo mlinaričino krsto, je položil vanjo še v platno zavit predmet. To je bila nac kolenom odrezana Lenčikina noga. Ko je tekla k zvoniku, da bi z zvenenjem priklicala pomoč, je stopila z boso nogo na zarjavel žebelj Mihove krste. Zastrupljenje krvi je bila posledica in le tako, da so ji odrezali nogo, so ji rešili življenje.
XVII.
Prihodnja spomlad še ni bila končana. Žito je prihajalo ravno v klasje; vrabci so si že zopet lahko napravili gnezdo pod streho novega mlina.
rano delavstvo, kar se ne bo zdelo čudno nikomur, kdor pozna’ tržaške ‘razmere. Naši narodnjaki bi radi stali nekako nad strankami, kakor da ne bi bila stranka podlaga vsej moderni politiki. V resnici pa je ta ob-ektivnost hroma, kajti klerikalci imajo vsled nje popolnoma proste roke in tržaški narod njaki bodo najbrže šele takrat izpoznali, da jih vodi ta politika naravnost v klerikalni tabor, kadar bode že prepozno. A če je že tako, da mora voditi socialna demokracija v Trstu sama boj proti klerikalizmu, nam je tudi prav. Vsaj bode jasno.
Shod se je vršil v »Delavskem Domu* in je začel točno ob 10. uri dopoldan. ‘Otvoril ga je sodr. Petejan s primernim nagovorom o pomenu protestne akcije. Za predsednika ;ie bil soglasno izvoljen sodrug Vinko Kerni el j. Potem je dobil besedo poročevalec sodrug Regent; v celournem govoru je naslikal klerikalizem v njegovem pravem bistvu. Podal je najprvo kratko zgodovino klerikalizma in je označil sredstva, ki jih rabi v svojem nelojalnem boju. Potem se je temeljito pečal z resolucijami katoliškega shoda in nadalje je pokazal klerikalno nevarnost, ki preti po Istri in po tržaški okolici. Pri tej priliki je tudi energično prijel tržaške voditelje v Trstu, ki se ne ganejo, da bi se ukrenilo kaj odločnega proti črni reakciji, temveč jo še direktno in indirektno podpirajo. Zaključil je z zatrdilom, da bodo socialni de-mokratje tudi brez njih do skrajnosti vodili hoj proti klerikalizmu. Shod je sprejel poročilo z glasnim odobravanjem in sklici: Proč s klerikalizmom! — Tedaj se je oglasil za besedo znani narodnjak Slavoj Škerl. Govoril je seveda tako, kakor zna le on; najprvo je nekaj zatrdil in potem je sam pobijal to. Zaropotal je proti klerikalizmu, potem pa je zopet dejal, da le ni tak, kakor se ga slika. Pobijal je tudi liberalizem, češ, da ne zna nič druzega, kakor snovati — konsumna društva. Poslušalci so se spogledovali, ker nihče ne ve, kje so tista liberalna konsumna društva. Hvalil je pa tudi 'socialno demokracijo, češ, da je edina stranka, ki vodi boj proti klerikalizmu; ali — je dejal — to ni prav, da hodi Kristan z liberalci, ki so sovražniki volilne reforme (to je seveda čital v »Slovencu*). Trdil je, da je katoliška duhovščina edina branila pravice slovenskega naroda, ne le v Trstu ln Istri, temveč tudi drugod. — Odgovarjal mu je najprvo sodrug Regent, ki je ovrgel njegovo hvalo klerikalizma s faktičnimi podatki ter je ilustriral delo narodnjaških voditeljev za povzdigo klerikalizma. Sodrug Petejan je nato pokazal, kakšno vrednost ima govorica o zvezi socialno demokratične stranke z liberalci; dokaza
Kako krasno je bilo to poslopje I Nove turbine so vsesavale ves potok ter so gnale brez glasu v petih nadstropjih nameščene trde valjke. Krožne pile in polne žage so prepevaje rezale bela telesa orjaških dreves in živahno življenje je bilo tam doli ob vodi. Prihajali so vozovi polni žita, vsled kopnečega snega napeti potok je prinaša na svojih plečih mogočna debla iz planin, vozovi, polni moke in smolastih desek, so romali na železnico.
Bolj kakor novi mlin pa je bil ponosen njega stari gospodar. Josip Gros je posta tvrdka. Zavarovalnica je morala poseči globoko v žepe svojih udov, da je zmogla denar za novi umetni mlin. Izkazalo se je, da ni bil mlinar čisto nič kriv požara; sa je bil mnogo ur daleč, ko se je užgalo. Tako se je šopiril, da se je že lahko ogledoval po bogati gospodinji za bogati mlin.
Ostal pa je vendar stari pobožni mož, dasiravno je dal mnogo zaslužka nekrščan-skemu napredku pri sezidanju in pri ure-
. e, da je protestno akcijo uprizorila socialna demokracija, da pa je vsekomur svobodno sodelovanje. Potem je še pokazal z raznimi, zgodovinsko političnimi podatki, koliko škode ie povzročil klerikalizem razvoju in napredka slovenskega naroda tudi z narodnega stališča. Resolucijo so zborovalci soglasno sprejeli a viharnim ploskanjem. Nato je predsednik zaključil shod ob glasnih klicih: »Proč s klerikalizmom! Živela socialna demokracij^!»
Gorica. Impozanten manifestacijski shod je bil tukaj v nedeljo dopoldan v dvorani »Trgovskega Doma». Udeležba je bila ogromna; dvorana je bila natlačena do zadnjega cotička. Predsednikom sta bila izvoljena dr. Treo in dr. Dereani, zapisnikarjema g-čavčič in sodr. Milost. Prvič je govoril g-Gabršček za naprednjake. Govoril je prav lepo, le morda nekako premilo; sicer pa se mu mora priznati, da je odkritosrčen proti-klerikalec. Za njim je govoril sodrug M i 1 o s t v imenu socialno-demokratične stranke. Ostro je prijemal klerikalce ter naglašal, da je treba odločnega dela proti tej nevarnosti. Treba je iti med ljudstvo, pa ga poučevati brez ovinkov v resnici in če nastopa cerkev na političnem polju, je treba tudi iz tega izvajati posledice. To je nekega navzočega klerikalca tako pičilo, da je začel rjoveti: Vrag! Sakra-menska duša! Da nastane mir. je posadilo ljudstvo fanatičnega možica pred vrata. Sodrug Milost je potem naglašal, da je za dosego svobode treba ločitve cerkve od države; duhovnike naj vzdržujejo tisti, ki jih hočejo imeti sami, ne pa, da bi jim dajala država sredstev, da porabijo lahko 24 ur na dan za reakcionarno propagando. Svobodna cerkev, pa svobodna država! Ako hočemo odbiti klerikalizem, se je treba lotiti resnega dela, potem ne izostane uspeh. Govoru je sledilo burno odobravanje.
Liberalci so postavili na dnevni red tudi volilno reformo. Tega pač ni bilo treba, zlasti ne na tem shodu, ali liberalcem ta točka ni dala miru. Govoril je dr. T r e o. Ponavljal je vse že davno znane reči o nacionalni neenakosti volilne reforme, govo ril je celo o »narodni smrti* koroških Slovencev in o krivicah, prizadetih goriškim Slovencem. Končno je predlagal resolucijo, ki zahteva, naj delujejo slovenski poslanci z vsemi sredstvi na to, da se odpravi te krivice. Za besedo se je oglasil sodrug Milost, ki je odločno povedal, da socialni demokratje nikakor ne bodo glasovali za resolucijo, ki zahteva boj z vsemi sredstvi. Pomanjkljivosti volilne reforme ne taji, ali tudi nasprotniki ne morejo tajiti, da je mnogo boljša od sedanjega volilnega reda in da pomeni velik korak naprej. Ravno za goriške Slovence je napredek
ditvi novega mlina. Gori v lepi sobi, kjer je železna, ognja varna blagajnica, je tudi na posebnem oliarju monštranca s krpico svetega Ignacija. Ta svetnik je namreč storfl velik čudež. Mlinaričinega življenja, ki g* je bila tvegala zaradi relikvije, sicer ni rešil, pač pa je ostal košček suknja v ognjtf nepoškodovan. Bil je naravnost čudež, si' novi svetega Ignacija in njih pobožni gP“ jenci v Rimu so ga pa razglasili po vsem svetu.
Samo neverni gospojinski župnik m verjel. Saj je bil navzoč, ko so našli to novo svetinjo pod mlinaričnim truplotn-Hermetično zaprto puščico je varovalo mrtvo telo, da se ni raztopila, strohnjeno platno pa itak ni moglo izgoreti. Mislil je to seveda le potihoma; kajti glasno misliti kaj) takega, bi bilo za duhovnika nevarno.
Dalje prih-
Precej velik, kajti trije poslanci so vendar več kakor dva in enako število mandatov z Italijani je bolje, kakor pa manjšina. Ako se mirnim potom doseči kako izboljšanje, °ana bode prav. Toda če se pravi: «Z vsemi sredstvi,* bi se lahko slovenski poslanci poprijeli tudi obstrukcije. To se pa ne bo zgodilo s soglasjem slovenskih delavcev. Ako bi Poslanci res poskusili obstruirati, bodo delavcem osebne odgovorni za posledice in če se vrnejo z Dunaja, jim bode ljudstvo posvetilo. Ako liberalci tukaj javno izjavijo, da proti obstrukciji, tedaj bodo socialni demokrati glasovali za resolucijo, da ne mo-«jo vtiska shoda. Sicer ima resolucija itak Platoničen pomen. — Dr. Treo se je izjavil ?roti obstrukciji in je dejal, da se lahko Potom kompromisov kaj doseže. Nato je bila resolucija sprejeta. Predsednik je zaključil shod. Ljudstvo se je razšlo s klici: «Živela ^oHlna pravica!* in pa «Pročs klerikalizmom 1» St. Peter pa Krasa. Klerikalci so se Popolnoma vživeli v misel, da je Sv. Peter ^jih nepridobitna postojanka. Zadnja nedelja je pokazala, da je ta samozavest prav slabo utemeljena. Kajti če pomislimo, da Št Peter ni nikakršno veliko mesto, se mora ?eči, da je bil protestni shod proti klerika-«ztnu, ki se je vršil povodom takozvanega tretjega katoliškega shoda v «Narodni gostilni*, naravnost impozanten. Udeležba je •hila' jako velika, a tudi razpoloženje, ki je vladato na shotlu, ‘je kazalo, da je pravo navdušenje vse drugje doma, kakor v katoliškem 'taboru. Po predlogu sodruga Kopača je "il izvoljen za predsednika g. nadučitelj E n-'ielmann, za zapisnikarja pa sodrug Anton Spetič. Poročal je sodrug Josip Kopač Trsta, ki je z jedrnatimi besedami naslikal Pogubnost klerikalizma in potrebo kulturnega razvoja za slovenski narod. Posebno ostro je kritiziral klerikalno komedijo v Ljubljani je razdejal resolucije katoliškega shoda do 'dobrega. Shod,, ki je trajal skoro dve uri, Je z velikim navdušenjem sprejel predloženo Resolucijo. Shoda se je udeležilo tudi precejšnje število tukajšnjih naprednjakov, pa ‘Udi nekaj klerikalcev, ki se pa niso upali govoriti, dasiravno so bili pozvani na to. So Pač le vajeni kimati.
Trbovlje. Protestni shod, ki je bil tukaj y nedeljo, je pokazal vsakomur, kdor še ni Vedel, da Trbovlje niso klerikalne. Mnogo ®ad 1500 ljudi se je zbralo na vrtu g. Bobiča, vedoči, da ima shod namen, pokazati, ‘*ako sodi trboveljsko delavstvo o klerikalizmu. Sodrug Sitar, ki je prvi govoril, je orisal Politični značaj klerikalizma in njegovo ravnanje napram delavstvu. Povdarjal. je, da trboveljsko rudniško delavstvo zlasti tehtne Razloge, protestirati proti klerikalizmu; v času Nadnje trboveljske stavke so bili klerikalci t‘8ti, ki so izdali rudarje in podpirali izkori-^evalno družbo. Videlo se je, da je govoril Poročevalec iz dna srca poslušalcem, kajti iz ^'sočerih grl so spontano zadoneli klici: »Proč s hinavci! Proč s klerikalizmom!* Govorila ^potemšesodrugaRinaldo in Kogovšek. Predlagana resolucija je bila soglasno sprejeta.
Litija. Shod, ki je bil tukaj v nedeljo prirejen v protest proti katoliškemu shodu v ■^Ubijam, se je jako dobro obnesel. Kleri-. aJci so se sicer grozno jezili, da si dovoljujejo socialni demokratje protestirati proti komediji, katero so tako lepo zasnovali in so ?e pred shodom mnogo zmerjali. Prišlo jih f tudi nekoliko na shod, kjer so izkušali mo-^ govornika sodruga Čobala. Pa niso ni-^ar dosegli. Resolucija je bila soglasno sprejeta, seveda brez klerikalnih glasov, ki so v? vzdržali glasovanja, ker jih je bilo pre ^lOi da bi bili kaj opravili.
Zagorje ob Savi. Pri nas je bilo že ^Prej gotovo, da bode imel protestni shoc el,a uspeh. Naši klerikalci znajo sicer za-v.avljati v »Slovencu* in tam pisarijo, da bi Jovek mislil, kdove koliko jih je, ali če jih j‘?Vek išče, jih ne najde lahko. Shod je bi 4?*° dobro obiskan; prostorna dvorana g. "^'heliča je bila polna Ipidstva. Poročal je
sodrug Čobal o katoliškem shodu in njega pomenu, o klerikalizmu sploh in njegovem lplivu na slovenski narod. Govoril je radi-calno in ljudstvo je glasno pritrjevalo. Resolucija je bila glasno sprejeta. Naša liberalna gospoda pa je ostala doma.
Žiri. Tudi pri nas smo prav dobro protestirali proti nakanam klerikalizma. Dasi srno precej od ostalega sveta oddaljeni, vendar tudi pri nas živi svobodna misel. Tudi socializem si je pridobil pri tukajšnem delavstvu ugodna tla. Na dan 26. t. m. je prišlo prav veliko ljudi na shod, na katerem je referiral sodrug A. Kristan iz Idrije o klerika-izmu. Pazljivo so poslušali zborovalci poročevalčeva izvajanja — rečemo lahko, da je demonstracija proti klerikalizmu zelo uspela. Zahvalimo pa se tudi idrijskim sodrugom, ki so dvajset po številu prišli med nas na shod, ne boječi se mučne tri uri trajajoče gorske poti. Težko je res priti k nam, ali treba je tudi težave premagati ter prinesti prosveto med nas, ki smo željni pouka. — Nedeljski sbod pa bo vsem udeležnikom ostal v spominu. Čudno je bilo le eno dejstvo, da so se tukajšni liberalci odlikovali s svojo odsotnostjo, češ, shod je socialno demokratičen...
Črni vrh nad Idrijo. V našem kraju gospodarijo klerikalci kakor da so absolutni gospodarji. Črni vrh je res precej »črn*, ali tudi pri nas so še ljudje, kateri. se niso ter se ne bodo udali farski komandi. Sboda proti klerikalizmu dne 26. t. m. se je udeležilo okrog 150 ljudi, dva kaplana in en bogoslovec. Poročala sta o dnevnem redu: sodrug I. K o k a 1 j ter g. Julij Novak, oba iz Idrije. Kaplan naš pa je tulil vmes kot zaboden vol. Imel je kakšnih 15 privržencev, in nekaj žensk, ki so vpili: Živio, Šušteršič, živio, bog — po komandi surovega kaplana. O shodu bom poročal prihodnjič obširnejše, za danes rečem samo: da je shod 26. t. m. proti klerikalizmu popolnoma izvršil svojo nalogo, ker je vzbudil Črnovršce k razmišljanju. Glavno sta pripomogla kaplana, katerih eden se je odlikoval z nadprirodno surov os tj o !
Vrhnika. Da bi prikrili fiasko katoliškega shoda in sami sebe potolažili, ropočejo sedaj klerikalci v »Slovencu* o razbitih shodih po deželi. Kdor je bil navzoč na ljubljanskem protestnem shodu, pa je potem čital »Slovenčevo* poročilo, lahko sam presodi, koliko je verjeti njegovim pripovedkam. V sili se brani hudič z muhami, pravijo, »Slovenec* pa z lažmi. Katoliško trobilo trdi, da je bil vrhniški shod razbit. To je neresnično. Bilo je res strašno veliko razgrajanja, katoliška omika je slavila orgije, najbolj »navdušeni* klerikalci so tako skakali, da se je zdaj odlomila veja, katere so se držali, zdaj podrla miza pod njimi; metali so pesek in kamenje na predsedništvo in na govornika, tolkli so s palicami po vrtnih svetilkah, neke ženske so se vedle, kakor da jih je lomila vidovica, ali z vsem svojim kravalom niso pregnali nikogar. Vrhničani, ki so pripravili shod, so bili menda pač malo preveč brez' brižni in niso vedeli, do kakšnega vrhunca se zna povzpeti klerikalna surovost. Dobro je, da so se prepričali o tem; za prihodnji shod se poskrbi bolj energično za varstvo reda in mini. Shod* je bil torej zelo buren. Klerikalci so najprvo čakali pred vrtom »Črnega orla*; šele ko je bilo izvoljeno predsedništvo in ie začel sodrug Kristan govoriti, so se vsuli na vrt. Njih plemeniti namen je bil takoj jasen, kajti kmalu so začeli ijoveti. Seveda so bili naščuvani. To se je izpoznalo že odtod, ker niso znali nič druzega kričati, kakor »žiuja katolški shod*, pa »žiuja Šušteršič*! Nekaj Časa so tako tulili; sodrug K r i s t a n je govoril dalje. Potem so začeli dialogu Zlasti brumne katoličanke so bile strašno radovedne; od govornika, od predsednika, od vsakogar bi bile rade vedele, ali je katoličan, ali je bil zjutraj na maši, ali je bil o veliki noči pri spovedu. Ali toliko poguma ni imela cela katoliška kompanija, da bi bila mirno poslušala govor in da bi bil potem kdo od-
govarjal. Tako so trajali ne ravno zmerni pogovori dve uri. Potem je predsednik zaključil shod. Predsedništvo in govornik so ostali mirno na svojem mestu, le da sedaj niso več odgovarjali radovednicam, med katerimi so bila lica, da je moral človek nehote misliti na staroveške furije in na megere. Te so celo žugale, da napadejo sodruge, kadar pojdejo na kolodvor. Tudi to je bilo prazno rohnenje. Pot do železnice je dosti dolga, ali živa duša ni motila sodrugov, ko so mimo, odklonivši vsako varstvo in vsako spremstvo, odhajali. Prihodnji shod pa bode mirnejši; za to garantiramo.
Fužine pri Ljubljani. Tudi na Fužinah so mislili klerikalci preprečiti protiklerikalni shod, ki je bil napovedan na vrtu gostilne pri »Štajercu*. Kdor pozna fanatizem vevških čmuhov, si lahko misli, kakšna sredstva so bili pripravljeni, porabiti v ta namen. Če piše sedaj »Slovenec* o fužinskem shodu v tonu senzacijskih roparskih romanov, je to povsem primerno, Ie da bi moral obrniti ost proti svojim lastnim pristašem. Naši klerikalci so splph dragoceni ljudje. Njih glavni argument je surova sila. Z rtajprostejšim terorizmom hočejo vladati. Kjer mislijo, da imajo kaj moči, hodijo razganjat, razbijat, pretepat — ad maiorem dei gloriam, — fie )a potem najdejo, kar so iskali, se pa dero, ca kor bi bili na ražnju. Na Fužinah so hoteli strahovati naše pristaše in da so bili namenjeni, storiti to z vsemi sredstvi, dokazuje dejstvo, da so privlekli kamenja seboj, kajti na naše sodruge je letalo kamenje, eden je bil resno ranjen, na gostilniškem vrtu pa ni kamenja. Torej so ga prinesli junaki seboj! In »Slovenec* zavija sedaj po farizejsko oči in tarna o bunkah, ki so jih skupili klerikalci! Odlikoval se je posebno znani kaplan Rihar. Kakor da je zastopnik vlade, je zahteval od sklicatelja, naj otvori shod, ko se je njemu poljubilo. In ker zastopnik političnega društva »Bodočnost*, ki je sklicalo shod, ni čutil v sebi poklica, da bi igral kaplanovega slugo, je stopil blagoslovljeni gospod na stol, pa je začel »govoriti*. Mož zna ščuvati in zmerjati, a prekosil je skoraj samega sebe. Posledica njegove lepe govorance, kateri so se naši so-drugi nekaj časa smejali, je bila ta, da je na enkrat priletelo enemu nekaj gnilega sadja v obraz, potem pa je takoj sledilo kamenje. Menda je pač naravno, da sedaj tudi naši sodrugi niso hoteli čakati, da se zgodi še kaj lepšega. Namesto da bi se bili dali po katoliško kamenjati, so pometali razgrajače iz vrta;. kaplan Rihar se je hitro skril in potem se je izvršil shod v najlepšem redu. Značilno je, da je bilo tudi potem nekoliko klerikalcev na shodu; a ko ni bilo več kaplana, so bili popolnoma mirni. Ženske, ki so prej razgrajale, kakor besne, so se pa pozneje popolnoma piirno pogovarjale z nekaterimi sodrugi in bilo je jasno, da je bil ves kravaf le plod ščuvapja. Gospod kaplan pa bode izpoznal, da traje »vsaka sila do vremena*. Saj so se otresli celo Hrvatje kue-novščine!
Zidani MosL V nedeljo zvečer je bil v salonu g. M o ser j a protestni sbod, katerega se je udeležilo mnogo ljudstva ne le iz Zidanega Mosta, temveč tudi iz Radeč, Hrastnika, Rimskih Toplic. Sevnice Ltd. Ker je bil govornik iz Ljubljane zadržan, je prevzel sodrug Pohar poročilo. Pojasnil je pomen in namene katoliškega sboda v Ljubljani ter je ostro kritiziral klerikalizem sploh. Povdaijal je, da misli klerikalna stranka z volilno.reformo ge bolj učvrstiti svojo moč; njej se zdi splošna in enaka volilna pravica primera« sredstvo, da spravi tudi delavstvo v svojo odvisnost Naloga delavskega ljudstva pa je, postaviti se na lastne noge in splošna ter enaka volilna pravica bode sredstvo za boj proti klerikalizmu. Resolucija je bila ob glasnem pritrjevanju sprejeta od celega zbora. Po kratkem zaključnem govoru soduga Poharja, ki se je zahvalil za mnogoštevilna udeležbo, je bil shod zaključen z burnimi živio-klici na socialno demokracijo.
Nabrežina. Dne 27. t. m. — ker je bilo v nedeljo zaradi lokalnih razmer nemogoče — je bil tukaj ob 8. uri zvečer v gostilni gosp. Tanceta javen ljudski shod z dnevnim redom •Klerikalizem*. Kakor je bilo v Nabrežini pričakovati, je bil jako dobro obiskan. Navzočih je bilo 7—800 oseb, med njimi tudi mnogo žensk. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Anton Pertot, za zapisnikarja pa so-drug Ivan Kosmina. Poročal je sodrug Josip Kopač iz Trsta, ki je predvsem preciziral sliko izmed klerikalizma, vere in cerkve ter dokazal, da katoliški shod v Ljubljani ni nič druzcga, kakor klerikalen shod politične barve. Obširno je kritiziral klerikalno sleparstvo, ki hoče s plaščem malenkostnih socialnih reform prikriti pravi namen klerikalizma, stoječega na podlagi kapitalističnega družabnega reda in ovirajočega pravo, temeljito socialno reformiranje. Po zaslugi je slišal tudi gospod Čargo nekoliko gorkih. Shod je bil telo animiran. Pogostoma je glasno pritrjevanje prekinilo govornika in končno je bila resolucija po 1 '/* urnem zborovanju soglasno in z vidnim navdušenjem sprejeta.______________
Politični odsevi.
0 bodočem usedanja državnega zbora
se sliši različne, deloma dosti čudne reči. katerih seveda ni mogoče točno kontrolirati. Poslanec dr. S y 1 v e s t e r je pisal nemško-nacionalni korespondenci o tem zasedanju sledeče: »Državni zbor se ne snide začetkom druge polovice septembra. (Dne 18. septembra. Op. ur.) V svojem zadnjem zasedanju bode moral razviti parlament največjo delavnost, ako hoče rešiti vse naloge. Komaj četrt leta mu ostane za delo. Med tem časom se morajo sestati tudi delegacije, da rešijo skupni proračun za bodoče leto. Delegacijsko delo se bode dalo komaj izpod štirih tednov opraviti. Merodajni faktorji se morajo torej že sedaj pečati z ekonomijo časa. Konec le-gislativne periode je dvomljiv. Lahko se vzame 12. decembra t. 1., ker so začele tega dne leta 1900 prve volitve, ali 18. januarija 1907, ker so bile tega dne leta 1901 volitve končane, ali pa se lahko vzame tudi 31. januarja 1907, ker je bilo 17. zadnjega tega dne leta 1901 otvoijeno .... Nasprotniki volilne reforme se bodo najbrže potegovali za kngši termin, njeni pristaši pa se utegnejo izreči za daljšega. Na podaljšanje zasedanja ne misli niti vlada, niti kakšna stranka. Priporočali so jo le nekateri političarji, ki pa niso našli odziva. Na vsak način je treba torej računati s tem, da bode zasedanje dne 18. ali 31. januarja zaključeno. Po priliki v štirinajstih dneh konča lahko odsek za volilno reformo svoje delo in predloži poročilo zbornici. Kdaj bode sklicana delegacija, ki bode zborovala v Budimpešti, še ni znano; vsekakor se zgodi to koncem oktobra ali pa začetkom novembra. Četudi lahko 4>arlament in delegacija sočasno zborujeta, se mora vendar dni za seje tako izbrati, da si ne pridejo navskriž. Vpraša se tudi. ali je treba delegate vnovič voliti, ali pa lahko reši proračun za leto 1907 delegacija, ki je zborovala meseca junija. Mogoče, da pride tudi glede tega vprašanja do debate v parlamentu. Vidi se torej, da je zadaje dejanje sedemnajstega zasedanja za naloge, ki ga čakajo, kar najtesneje odmerjeno in stranke kakor tudi vlada store prav, ako pridejo v teh vprašanjih kmalu do sklepa. Vpoštevati se mora, da padejo v to kratko odmerjeno periodo tudi božične počitnice in da bode treba sklicati ta ali oni deželni zbor, da reši svoje naloge. Čeravno ae odmeri lahko za to kratek čas, je vendar treba računati tudi s tem. Glede volilne reforme je treba pomisliti, da bode mdnda tudi v gosposki zbornici nekoliko komisijskih sej in daljša debata in tudi na ta čas je treba vzeti obzir. Izkušnja kaže, da se potrati v zbornici mnogo časa z nepotrebnimi ntgnimi predlogi, tako da ne pridejo niti važne gospodarske predloge do razprave, kakor se je zgodilo v pomladanskem zasedanju. Tembolj bodo izrabili nasprotniki volilne reforme to
taktiko v svojo korist.*
Sklicevaje se na ta sestanek piše »Information*:	»Sestavek	poslanca	Sylvestra, ki
naj jih še reši državni zbor pred svojim razpustom in ki so v kričečem nasprotju s kratkostjo časa, ki so na razpolago in ki bode še prikrajšan vsled delegacijskega zasedanja in jesenskega zasedanja deželnih zborov, je deloval zares presenetljivo in je pokazal, kako nedopustno se je spomladi tratilo čas z najbolj otročjimi nujnimi predlogi, zlasti s strani Vsenemcev. Dokazal je pa tudi, da je vsako upanje na pravočasno rešitev državnih potrebščin in še večjih ljudskih potrebščin, tj. volilne reforme, iluzorično, ako uresniči le ena malih volilni reformi sovražnih skupin svojo obstrukcijsko žuganje, katerih res ni nedostajalo. In nevarnost, ki prt ti zlasti z vsenemške strani, pač ni mala. Proti njej je samo eno uspešno sredstvo: Vlada mora izjaviti, da se ne sme več na noben način voliti po sedanjem volilnem redu, kakor je že vladar pritrdil in da odgovori vlada na vsak poskus obstrukcije z razpustom zbornice ter s provizoričnim oktroiranjem načrta volilne reforme z razdelitvijo volilnih okrajev, kakor jo je sklenil odsek. Samo najkrepkejša odločnost vlade, ki bi v tem slučaju pač lahko porabila jasno izraženo voljo večine državnega zbora in ki bi lahko prepustila novi zbornici eventualno izpremeno volilne reforme, lahko vstvari v zbornici pogoje, da se reši državne in Jjudske potrebščine še kljub kratkemu času. Menda najde vlada pogum in energijo, brez katere bi ostalo vse dosedanje delo brezuspešno.*
Ta članek ima čuden tek; kakor da bi hotel delati korajžo sovražnikom volilne reforme. Toda za volilno reformo se ni treba bati. Državni zbor ima na vsak način dosti časa, da jo reši. Ako se računa, da potrebuje odsek 14 dni za svoje delo, je zbornica vendar labko v dveh dneh gotova. Na obstrukcijo bi mogla misliti le kakšna frakcija, ki bi hotela na vsak način ohraniti sedanji volilni red; in taka malenkostna obstrukcija je kmalu premagana brez izvenrednih sredstev. Sicer pa velja še vedno sklep socialno-demokratič-nega delavstva, ki je obljubilo, da se ne bode več volilo po starem volilnem redu. Vendar pa slovenski poslanci iz vsega lahko vidijo, kako brezmiselna bi bila obstrukcija s slovenskega stališča. Ako bi bila res uspešna, ako ne bi bilo ne delavstva, ne drugih faktorjev, tedaj bi bila vsa pridobljena cena ta, da bi obveljal še enkrat sedanji volilni red, ki je tudi z narodnega stališča neprimerno slabši od reforme; to morajo tudi najve^i nezadovoljneži priznati. Ako bi pa vlada oktroirala nov volilni red, ne da bi imela druge podlage, kakor to, kar je izdelal odsek in ves dobiček bi bil v tem, da bi stali Slovenci kot sovražniki reforme pred svetom, pozitivnega pa vendar ne bi pridobili nič.
Slovenski poslanci trdijo — in tudi Šušteršič pritrjuje, da hočejo doseči še kakšno izboljšanje, zlasti drugi mandat za Korošce. V ta namen bi bila obstrukcija najbolj neprimerno sredstvo in tisti, ki so jo zahtevali, pač niso vedeli, kaj pravzaprav hočejo. Ako mislijo poslanci, da je sploh mogoče še kaj doseči, tedaj bi morali porabiti jas, dokler ne postane popravljanje sploh nevarno. Poslanec končno ni samo takrat poslattec, kadar zboruje parlament. Pred vsem bi bilo seveda potrebno, da se sporazumejo slovenski zastopniki, odnosno stranke med seboj, kajti če bode poskušal Šušteršič tukaj nekaj, P 1 a n t a n pa tam, in morda vsaki nekaj druzega, tedaj je pač najbolj verjetno, da ne dosežeta oba vkup ničesar. Radi verujemo, da je taka kooperacija obema neprijetna; ali politika ima svoje zakone in komur je šobo držati načelo, ta sploh ni sposoben za politikarja. Kadar pride volilna reforma za deželni zbor na dnevni red, bode itak tudi treba sporazuma. Če morejo tem potem res še kaj pridobiti, je prav. Ako ne, tedaj naj pa sploh ne delajo nobenih poizkusov, zlasti pa naj se ne lotijo sredstev, s katerimi bi
uničili še to, kar je doslej doseženo, kajti delavstvo ne zapusti svojega stališča na noben način-
Domače stvari.
Dr. &n&ter£ič je moral biti na katoliškem shodu zelo slabe volje. Njegov govor je bil bruhanje srda na vse strani in če ga danes prečita, mu bo najbrže žal, da je sploh go* voril v tistem razpoloženju. Iz tiste nebrzdana togote, ki je upravljala zmerjanje na Koroškor na protestni shod. na »izvenkranjske brate*
i.	t. d., se vendar ne more sklepati nič druzega, nego da je bil klerikalni general skrajno nezadovoljen. In če »Slovenec* venomer trdit da je katoliški shod sijajno uspel, ga pobij® njegov patron Šušteršič sam s svojim go* vorom. Njegovi jezi je pač tudi pripisati, da je nasprotoval sim sebi. Ves razkačen je pO" bijal trditev, da bi bil katoliški shod le sled slovenske »ljudske* stranke, trdil je, da se ne udeležuje ne kot predsednik stranke, ne kot poslanec, a njegov govor je bil vendarle govor klerikalnega voditelja, ki zastopa poli' tiko svoje stranke. Dejal je n. pr., da voliln* reforma ni verska stvar; temu seveda popol' noma pritrjujemo. Ali kaj je imela poterff volilna reforma sploh opraviti na katoliške® shodu? Kaj je imel Šušteršič tam govoriti
o	njej? Trdil je, da so se zbrali na shodUr ker so katoličani — seveda je po slovenskih deželah še mnogo, mnogo katoličanov, ki ne bi šli na ta shod, če bi jih s konji vleki* tja; ali potem je zapel: »Mi•nismo za splošno in enako volilno pravico, ker smo katoličani temveč smo zanjo zaradi tega, ker ljudsko in demokratično čutimo.* Da čuti Šušteršič in njegova garda ljudsko in demokratično, to bodo verjeli pač le ljudje, ki stanujejo na drugi strani te okrogle zemljice. Saj vemOi zakaj so sedaj slučajno tako demokratični Zakaj neki niso taki v tistih občinah, ki j'k imajo v pesteh ? Toda pustimo to. Če voliln8 reforma res nima ničesar opraviti s katolicizmom. čemu jo je potem vlačil na katolišk* shod? Če jo je vendar spravil v debato, je dokazal, da shod ni bil katoliški, temveč po' litičen. No, še nekaj je na tej stvari nelogič' nega in zavitega. Neštetokrat smo slišali, d» je katolicizem, odnosno krščanstvo, svetovno naziranje. Edino zveličavni Šušteršič P® pravi: »Dober katolik je lahko za splošno i*» enako volilmr pravico, ali za sedanjo volilno pravico, ali če je proti vsaki volilni pravici in za absolutno gospodstvo vladarja.* Torej pravzaprav katolik glede politike sploh n* vezan in bi bil potemtakem lahko tudi soc’' alist ali anarhist. Tudi mi smo včasi mislil* tako, ali tedaj so zagrmeli: »Krščanstvo je svetovno naziranje*. To se pravi, to, k»r imenujejo krščansko idejo, mora biti katoli" čanu podlaga in vodilo v vseh razmerah ž>*' ljerya, ergo tudi v politiki. Ljudje enega sve; tovnega naziranja pa vendar ne morejo btt* za napredek in za reakcijo, za svobodo i** suženjstvo, za absolutizem in demokratizem* ErklSret mir, Graf Oerindur . . .! In tak }e bil ves govor čudnega teologa, sestavljen j* samih nasprotij. Največje nasprotje pa J? bilo med njegovim ošabnim nastopom in 'no®“ njegovimi preponižnimi besedami »Prišel se*® in govorim edinole kot ponižni vernik svete in edinozveličavne katoliške cerkve I« Dr. SU' šteršič! Ponižni dr. Šušteršič! Kaj čuda, je razburil ta govor celo mnogo duhovnik«?^ in da se je slišalo zvečer opazke, iz kateru* pač ni bilo sklepati, da je edinozveličavn* doktor kaj močno navdušil shod. Stg je takOr da mora človek zmajati z glavo, kadar sl*8? Šušteršiča perorirati: »Svoboda je to, da *®| kot svoboden narod, odvisni le od Boga od tistih, ki jih je On postavil za naše g°' spode, molimo svojega Boga in častimo breZ' madežno Devico!* Če govori tako kaPu' cinec ... No, pa »odvisni od tistih, ki ®. naši gospodje*, to je izjava, ki je tudi nek^ vredna. Vendar enkrat priznajo, da je spodi klerikalizem, to je nadvlada duhovščin pravi cilj. Ali se bode Šušteršič še čudili ® se taka odvisnost nf zdi vsem ljudem idealna daje protiklerikalizemsad iz njihovega semena
Ugodna prilika za nakup radi stečaja neke velike tovarne.
samo 3 goldinarje
stane poštni zabojček 5 kilogramov ce> lotne teže (približno 50—60 komadov) pri stiskanju malo poškodovanega, lepo zvrščenega, rožno dišečega
88-1 toaletnega mila
vonja vijoličnega, vrtničnega, osojničnega, solnčničnega, špajkinega, lilijno • mlečnega, šmarničnega, breskvinega cveta i. t. d.
Razpošilja proti povzetju
podjetje Manhattan
Budimpešta Vin, Be*er6dy-utcxa 3.
Vsaka ponaredka in ponatise* je kaznivo. /gKvjgŽo,	52—8 Edino pravi je
Thierrjev balzam
v „ Ar*|IA	le z zeleno znamko nune. Zsko-
tBKMl	nito zavarovan. Davno zna*
K^jl	menito neprekosljiv proti mo-
HH||	tenju v prebavljanju, želodčnim
ERI) (] 1	krčem, koliki, nahodu, prsnim bo-
li j j llfl	lečinam, influenci i. t d. — Cena
_trU " .	12 malim ali 6 velikim steklenicam
nCH OIEMI	oni špecijalni steklenici s
'■n"""" 	patentno zaponko 5 K franko.
Thierryevo centifolillno mazilo je obče znano kot bob plus ultra
Splošno pravovarstvenq in strokovno društvo. (Podružnica Trst II.)
VABILO
redni občni zbor
ki bo v pondeljek, dne 3. septembra ob 8. uri sveder v Delavskem domu, Via Bosobeto 8.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora.
2. Poročila funkcijonaijev in načelnika.
3. Volitev odbora.
4. Predavanje sodr. R. Weigla z Dunaja.
5. Nasveti in vprašanja.
VodstU podružnice.
NB. Železničarji, tovariši vseh kategoriji Pridite na ta važen shod! Združite se in protestujte proti neznosnim razmeram, povejte javno, kako se Vas prezira in oškoduje, ne sramujte se priznati javnosti, do. ste v bedi, da stradate, pač pa morate skupno javno, protestovati, da bi se lajšalo (?) Vašo bedo z izproše-nimi podporami iz obrtovalnih pomočkov. Torej vsi na shod!
MT pomočnika
za stavbeno delo sprejme takoj pod zelo dobrimi pogoji v stalno službo
Govedii na Vranskem.
zahtevajte po vseh brivnicah, kavarnah in gostilnah „Rde51 I Prapor«! i
HOTBL „VBGA“
v Spodnji dlškl pri Ljubljani
Kavarna
ob glavni cesti nasproti ljudski šoli.
se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna bizeljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojno marčno pivo.
novo opremljene sobe: postelja 1 krono, soba z dvema posteljama 2 kroni.	•
Jako ugodna prilike za letoviščarje, za katere se cena primerno zniža.
Mn razpolago so vsi domači listi.
v Cjnbljani, Start trg 30
je vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo
Vso ati odprta.
Z odličnim spoštovanjeip 15-1	Fani in Leon Pogačnik.
Gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. — Posebna soba za večje družbe in za društva je na razpolago.
Ccic nafadnt, postrchi totu!
s teraso in krasnim razgledom na kamniške planine in na Šmarno goro.	ni	......
Z odličnim spoštovanjem
Anton Maver, lastnik.
Ustanovljeno leta 1854.
priporoča svoje izvrstno marčno pivo.
V Ljubljani, Vollove ulice St 12.
miT^iriLl ŽZU ilii Hg j r^-j j r-ll ;iI!JcL:U^f EjJ g^l 1 r:^J Eiii	J rs^ 1 Eli r^j I r ■ ■) I
Deln. družba združ. pivovarn Žalec in
Telefon it. 163.	v	Ljubljani
Telefon št. 163.
priporoča svoje
Zaloga v Spodnji Šiški
Telefon št. 167.
Telefon št. 187.
| 59—35
i * Kavarna
j „Gr>ior>e"
preje ..Tedesco"
j se priporoCa cenjenim so-drugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slo-j venski, italijanski in nemški j listi. Vse pijače poceni. Na-[ pitnina je izključena.
Prva kooperativistično urejena
ir gostilna
v ulici S. GloviMi v Trstu.
Izvrstna vina. Dalmatinska vina, direktno od organiziranih sodrugov v Dalmaciji-Vedno dobra kuhinja. Na razpolago »Rdeči Prapor», «Arbeiter-Zeitung» in «La* voratore*.
haloga In tovarna
pohištva vsake vrste	62—29
Aleksandra Levi Minsija
Trat — Plana Rosarle 2 — Trat
(šolsko poslopje).
bogat izbor v tapeterijah, zrcalih in slikah. — Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. — Cene brez konkurence. — Predmeti se postavko na brod ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo.
priporoča vsem častitim
gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovano
cikorijno moko v lesenih zabojčkih
Berite lepake!
En poizkus ^am bo dokazal izvrstnost te domače robe.
12-2
Berite lepake?
l(ctaiatel) in odgovorni urednik Josip Berdajs.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.
Vabilo
na
redni oltii zlor
»Občnega konsumnega društva* v Zagorju '
ki bode
dne 2. septembra t. 1. ob 2. uri popoldne ▼ gostilni g. Miillerja v Zagorju.
Cankar Ivan, Vinjete. Broš. K 3-60, eleg.
vez: K 4-60.
Cankar Ivan, Jakob Ruda. Drama. Broš. K 1-20.
Cankar Ivan, Za narodov blagor. Komedija.
Broš. 2 K, eleg. vez. 3 K. Cankar Ivan, Knjiga za lahkomiselne ljudi.
Broš. K 2*50, eleg. v. K 3'50. Cankar Ivan, Kralj na Betajnovi. Drama.
Broš. K 2’—.
Cankar Ivan, Erotika. Broš. K 2 —, eleg.
vez. K 3*20.
Cankar Ivan, Hlia Marije Pomočnice. Brod.
K 2'—, eleg. vez. K 3 50. Cankar Ivan, Gospa Judit. Broš. K 2*—, eleg. vez. K 3 20.
Cankar Ivan, Nina. Br. 2 K, eleg. v. K 3-50.
Založništvo L. Schratner v Ljubljani
nastopne knjige:
pripo-
roča
Dnevni red:
1	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Računsko poročilo.
3. Poročilo nadzomištva,
4. Sklepanje o čistem dobičku.
5. Volitev 3 nadzornikov in 1 namestnika.
6. Povišanje remuneračije blagajniku (Repovš).
7. Interpelacije in predlogi.
Za nadzorništvo:
Jakob Strajner	Jakob Serko
zapisnikar.	predsednik.
Stanje branil, vlog: 22 milijonov kron.
Rezervni zaklad: 760.000 kron.
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3 popre) na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4#/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta k kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja »e na zemljišča po 47*%, na menioe in na vrednostne listine pa po 5% na leto.
ZA VARNOST VLOG JAMČI POLEG LASTNEGA REZERVNEGA ZAKLADA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO DAVČNO MOČJO. DA JE VARNOST VLOG POPOLNA, SVEDOČI ZLASTI TO, DA VLAGAJO V TO HBANIL-NICO TUDI SODIŠČA DENAR MLADOLETNIH OTROK IN VAROVANCEV.	26-3